:..........................................................j
Gospodarstvo.
Kako je ravnati z vinom, ki porjavi ?
Če pustimo novo vino nekoliko časa v kozarcu stati, da pride v dotiko z zrakom, tedaj opazujemo lahko v nekaterih slučajih, da zgineva svetla barva in da prične vino od vrha doli rjaveti; spremeni pa tudi svoj okus in duh. To napako lahko opazujemo vedno tam, kjer se pri trgatvi ne odbira gnilo grozdje in če se mošt iz gnilega grozdja ne zdravi že od početka.
Prepreči se torej ta napaka, če pri trgatvi odbiramo zdravo grozdje od gnilega, če gnilo grozdje takoj stisnemo in dobljeni mošt na-točimo v močno zažveplan sod ali pa če mu dodamo 5 gramov natrijevega bisulfita na en hektoliter. Črez dva dni. ko se je vsedla vsa gošča, ga s pretakanjem ločimo od nje in prezračimo ter ga na to zakvasimo z zdravim burno kipečim moštom.
Previden kletar bo pa pred vsakim pretakanjem napravil zgoraj omenjeno poskušnjo z vsakim vinom. Če vidi, da mu vino pri poskušnji porjavi, ga mora pretočiti v zažveplan, snažen sod, ali pa mu mora primešati 5 gramov natrijevega bisulfit na en hektoliter.
Natrijev bisulfit se pomeša v kupici z vodo, vlije v vino, ki ga je nato dobro premešati in zamašiti. Umevno je, da lahko zdravimo z natrijevim bisulfitom samo vino, ki ne leži več na drožeh, sicer bi se te zopet vzdignile.
Raba natrijevega bisulfita je posebno priporočljiva pri vinu, ki je predvrženo rjavenju, ako pride v dotiko z zrakom, ker se ž njim lahko zažvepla vino, ne da bi ga bilo treba pretakati in če je na ta način ozdravljeno, mu potem zrak pri pretakanju ne škoduje več.
Ker se pa natrijev bisulfita na zraku rad naglo razkraja, kar slabi njegovo učinkujočo moč, ga je shraniti v posodi, ki se da dobro zamašiti.
Vino, ki je že porjavelo, se sicer po daljšem ležanju sčisti tudi samo, če smo ga zdravili z žveplanjem bodisi z uporabo žvepla ali natrijevega bisulfita.
če mu pa hočemo napako hitro odstraniti, ga moramo povrh še čistiti. Čisti se lahko z želatino, katere se rabi 30 do 35 dkg na polovnjak.
Čistilo se pa pripravi takole: Želatino, kolikor se je rabi, je zaviti v snažen prt in zdrobiti v majhne koščke, katere je potem namakati tako dolgo v mrzli vodi, da se že-latina zmehča in razbuhne. Nato se voda odlije. Potem se med vednim mešanjem priliva vino (približno 4 litre na 30 dkg želatino) tako dolgo, da se želatiua popolnoma razpusti. Sedaj se naj dobro stepe s čisto, t.  j.   snažno   metljico,   da   se   močno speni.
Tako pripravljeno čistilo je vliti v sod, iz katerega se je poprej odtočilo Ido 2 škafa vina. Ko je čistilo v sodu, se naj vino s snažnim lesenim drogom dobro premeša. Nato se prej odtočeno vino dolvje, še enkrat pomeša in sod zaveha. Prve dni je treba tu in tam po zgornjih dogah potrkati s kakim kladivom, da se čistilo ne prijema dog.
Čistilo dela takorekoč mrežo po vsem vinu. Ta mreža se pogrezuje in potegne s seboj vse snovi, ki povzročajo kalnost, oziroma rjavenja vina.
Krepka, oziroma trpka vina se dado na opisan način lepo čistiti, ne tako pa mehka šibka vina, ki imajo premalo čreslovine v sebi. Takemu vinu je treba dodati pred čiščenjem nekoliko čreslovine ali tanina. Računi se do 30 gramov na polovnjak. Če nismo vino že prej močno zažveplali z žveplom ali z natrijevim bisulfitom, tedaj mu sedaj neposredno pred čiščenjem primešamo še 15 gramov natrijevega bisulfita na polovnjak. Uspeh bo sigurneji. Za dva do štiri tedne se je tako čiščono vino popolnoma sčistilo. Sedaj ga pretočimo v nekoliko zažveplan sod. Vživati pa se ne sme to preto&eno vino naj-
manj še šest tednov ne, da se med tem izloči odvisni žveplov dvokis, ker bi sicer ta povzročilo glavobol.
Natrijev bisulfit, tanin in želatina prodajajo v drogerijah. Ker bo treba sedaj prvo-krat pretakati, naj vsak preje poskusi, ali je njegovo vino stanovitno na zraku. Ako ni, ga naj zažvepla po opisanem načinu, da prepreči rjavenje in mu ne bo treba čistiti. Malo zažveplati sode se pa priporoča tudi pri pretakanju sicer zdravega vina.
Vina, ki se nagibljejo na porjavenje, je vedno pretakati tako, da pridejo kolikor mogoče malo v dotiko z zrakom, najbolje s sesalko (pumpo) iz soda v sod.  Jos. Zupane.
*
Potovalnim učiteljem za čebelarstvo na Štajerskem in v Prekmnrju je imenovan Juran-čič iz Slov. Goric. Sprejet je v državno službo.
Trgovska pogodba med našo kraljevino in Italijo. Po členu 6 Saintmarglieritske pogodbe ima se najpozneje v teku dveh mesecev sestati konferenca strokovnjakov, da sklene trgovsko pogodbo med obema državama, ki naj bi omogočila oživotvorjenje gospodarskih stikov in ureditev finančnih in prometnih od-nošajev med obema državama. Ta pogodba je za nas Slovence kot mejaše napram Italiji izredno važnega pomena, ne samo radi naših razvitih trgovskih stikov s predvojno Italijo, temveč predvsem radi gospodarskih zvez, ki nas vežejo z zasedenim Primorjem. Velike važnosti je tudi ureditev tranzitnega prometa posebno preko Trsta, poraba tamoš-njih skladišč in drugih pristaniščnih naprav. Da bi zbrala potreben materijal, poživlja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse interesente, da ji javijo, kakšne predloge, želje oz. zahteve imajo v tem oziru. Interesenti naj predložijo svoje predloge v prometnem, carinskem, trgovskem in finančnem oziru takoj, da bo redakcija materijala še pred odhodom delegatov mogoča.
Nova delniška družba za industrijo usnja se je ustanovila v Ljubljani, z glavnico 6 milijonov K. Upravni svetniki so štirje Polaki in zeta K. Polaka star., namreč bivši poverjenik inž. Remec in dr. Megler.
Poldrugo milijardo dinarjev kredita naši državi je dovolila Narodna banka. Dolg se mora vrniti v 10 letih.
Cena sladkorju v Ameriki je za kg 15 K našega denarja. Zakaj neki velja pri nas kg nad 60 K?