DR. ANTON POLENEC PAJKI Z LOŠKEGA POGORJA (Stari vrh, 1205 m) Dosedaj smo se nekoliko seznanili s pajki, ki žive predvsem v dolin skih gozdovih okoli Crngroba, v Mali Hrastnici, ob Sopotnici v Poljanski in ob Luši v Selški dolini. Zadnja leta pa nas je zaneslo pot tudi višje: radi bi vedeli, kakšni pajki žive v območju najvišjih vrhov tega tako lepega loškega hribovja — na Lubniku, Tošču, Starem vrhu, Blegošu, Ra- titovcu. Lanskoletna pa tudi letošnja raziskovanja so bila osredotočena pred vsem na Stari Drh (1205 m) in njegovo najbližjo okolico: tam sem 2. junija 1965 zakopal v zemljo tudi 8 pasti z lovilno tekočino, in sicer 4 prav pri vrhu v bukovem gozdu, 2 sta bili postavljeni kakih 50 metrov vzhodno od prvih tudi v bukovju tik pod grebenom, naslednji dve pa sta delovali v smrekovemu gozdu tudi na severni strani kakih 50 metrov nad Loško kočo. Pasti so bile zakopane celo leto in so bile redno vsak mesec pregle dovane, razen v decembru, januarju, februarju in marcu, ko jih je pokrival sneg. Nas je zanimalo predvsem, kateri pajki žive še v teh višinah in kako vplivajo trši pogoji, predvsem daljše zime na njihova razmnoževalna obdobja. Preden pa se podamo na Stari vrh, naj se za hip ustavimo še v Javorjih (692 m), pri pajkih, ki žive v hišah, skednjih, starih zidovih, ter pri pajkih, ujetih pod kamenjem ob studencu, ki teče izpod cerkvice na Četeni ravni proti Javorjem. V hišah kje pod stropom se zelo rad zadržuje dolgonogi hišni pajek (Pholcus phalagioides Fucsslin), si. 1; ta osmeronožec visi na svojih dolgih nogah na rahlo spredeni pajčevini. Če dahnemo vanj ali če ga kako drugače motimo, tedaj stegne noge in začne tako hitro krožiti in nihati sem in tja, da njegovo tanko drobno telesce kar zgine, mogoče pa tako ponašanje tudi prestraši napadalca. Še bolj pogosten kot pravkar omenjeni dolgonogec je droben, komaj pol centimetra velik dvopikasti pajek {Steatoda bipunetata Linne), si. 2. Ob oknih, po kotih po stanovanjih, hlevih bi našli tega krog lastega pajka: po svojih posebnih svatovskih običajih so ti pajki nekaj svoj- skega. Kot je znano, snubijo pajki samci svoje izvoljenke na kaj različne načine, eni jim stresajo mreže, drugi jim prinašajo celo darilo, tretji plešejo pred izbrankami: samci dvopikastega pajka pa uberejo še drugačne strune. Najprej spredc samec v bližini samice poročno mrežico. Ko je spredena, jo začne tresti, hkrati pa prične drgniti zadek ob oprsje in zaslišijo se prav lahni visoki glasovi... Tako dolgo gode in trese mrežico, da zvabi nevesto k sebi. V skednjih, hlevih prede zelo velike pajčevine eden naših največjih 105 pajkov veliki hišni pajek (Tegenaria parietina Furcrov) si. 3. Med vsemi našimi pajki so pajčevine teh hišnih prebivalcev najbolj vidne, najbolj znane in tudi najbolj osovražene. — Saj ni nič čudnega, vse so zaprašene: ti pajki namreč le poredko obnavljajo svoja lovišča, nemalokrat jih prav metle gospo dinj pripravijo do iega. žive pa tudi več let. kar je med pajki tudi redkost. V temačnih kotih in špranjah sem našel tudi drobnega živahno rumeno rdeče in sivo rjavo obarvanega vitkega, okoli 7 mm dolgega pajka eevkarja {Liocra- nium rupicola Walekenaer). V zidnih razpokah in špranjah sta bila ujeta še Amaurobins obustus I.. Koch z modrikasto zelo lepljivo nakodrano pajčevino in šesterooki Dasumia canestrini L. Koch -- oba smo že srečali pri razisko vanjih naših gozdov. Ob studencu, ki teče skozi prijazno Čeieno ravan so bili pod vlažnim kamenjem ujeti: (Anlistea elegans Blackvvall. samica l.VII.) 2 do "5 mm velik droben rjavkast pajček iz tiste skupine, kjer je vseh šest prcdilnih bradavic razporejenih v eni vrsti na koncu zadka. Kot ta ljubijo vlago (hidrofilni) tudi sledeči drobni baldahinarji (Linijphiidae) oz. pritlikavi pajki fMicryphanii- dae): Bathijpliantes gracilis Blackw. Diplocephalus conectens Chvz., Kulcz., Oedotliora.v agrestis Blckvv. Iste vrste so bile najdene tudi pod kamenjem drugih studencev, ki izvirajo na pobočjih sosednih vrhov Mladega vrha, Koprivnika. Sedaj se pa podajmo k pajkom, ki so se ujeli v pasti na Starem vrhu in njegovih severnih pobočjih. Vseh odraslih pajkov je bilo 251, in sicer 165 samcev in 86 samic, med njimi je bilo 22 vrst. Razlika v številu samcev in samic nam bo razumljiva, ako vemo. da so samci tedaj, ko spolno dozorijo, ko si iščejo samic, mnogo bolj gibljivi kot samice: in seveda jih zato tudi veliko več pade v nastavljene pasti fprim. preglednice na str. 108—110). Kot je razvidno iz seznama, se je ujelo v pasti največ pajkov v najugod nejših letnih mesecih, predvsem v maju 62 (41 m + 21 ž), juniju 44 (28 m 4 16 ž) in avgustu 38 (33 ni + 3 ž) v teh mesecih namreč svatujejo ali imajo glavno razmnoževalno dobo vse vodilne vrste v posameznih manjših življenj skih prostorih (biotopih) in njihovih delih. Prav ob vrhu, kjer so delovale 4 pasti, imajo vse tri vodilne vrste svojo glavno razmnoževalno obdobje v tem najugodnejšem letnem času: Harpactes lepidus v maju in juniju, Coelotes inermis v maju in Coelotes poleneci v avgustu. V istem bukovem gozdu, kjer pa sta delovali le dve pasti, ima vodilni lijakar Cybaeus sp. v avgustu višek razmnoževanja, v smrekovem gozdu pa svatuje širokočelni dvoglavi pajek (Diplocephalus latifrons) tudi v maju in juniju. Zanimivo je, da smo srečali v tej višini tako malo pravih zimskih vrst, na kakršne smo naleteli na primer v gozdovih v Mali Hrastnici (Loški razgledi IX, 1%2): le šesterooki Harpactes lepidus se mora tod dobro počutiti in svatuje deloma v pozni jeseni (stranska razmnoževalna doba) z glavno razmnoževalno dobo pa začenja že v aprilu. Drugi vrsti, ki imata tudi pozimi stransko razmnože valno dobo, sta Microneta viaria (1 samec v novembru) kot tudi že znani družabni Drapestica socialis (samec in samica v novembru); oba sta v teh pajčjih združbah zastopana le z neznatnim številom osebkov. Verjetno so ob teh vrhovih (vsaj na severnih pobočjih) zime prehude in sneg le predolgo leži, da bi se moglo obdržati več na najneugodnejši letni čas prilagojenih vrst. Ako si ogledamo pojavljanje še nekaterih vrst, potem moremo ugotoviti, da se znani in zelo razširjeni lijakar Coelotes inermis ponaša v višini 1200 metrov še tako kot v dolini, glavno razmnoževalno dobo ima v aprilu 106 SI. 1. Dolgonogi hišni f ajek Pholcus p h a -a n g i o i d e s. (Iz Bri- stowa.) SI. 2. Dvopikasti hišni pajek Steatoda bipuuctata pri razplodu. (Iz Bristowa.) SI. 3. Veliki hišni pajek Tegenaria parien- t i n a. (Iz Locket-Mil-lidge.) 107 Ilarpactes lepidus C. L. Koch Coelotes inermis L. Koch Coelotes polencci Wiehle Centromerus sellarius Sim Leptyphantes sp. . . . Lepthyphantes tenebri- cola Wider Microneta piana Black- wall Tegenaria luxurians IVideria cucculata C. L. Koch Troglocyphantes pole- neci Wiehle .... Comaroma simoni Bertk Gnnatium corallipes Cbr VI 12m*H—ž" 2m + — — — -+1Ž — 2m + — 1 m + — 1 m + — 1 m-\ VII .— — — 3m + — — i m + 1 ž — 1 m -+1Ž 19 6 5 VIII .— — I7m + — 2m+ i ž .— — IX - + 3ž — 2m + — 2 m + i ž 4 m -| lm + — , -+iž X 3 ni + 2 ž 2 m H l m H- — -+1Ž 2 m H 3 m + — — - + 1Ž XI 2 m + 2 ž 3 m + — — — 1 m + — 1 m + — 1966 IV 3m + 9ž 3m + — — - + lž -+1Ž I m + — V 12m + 8ž 13m + — — -+1Ž 2m + — i p.isii, bukov gozd (Fagus siloalica) 1202 m 108 60 1 Gonatium rubellum Mucrargus strandi Schenkel Cybaeus sp llarpactes lepidus C. L. Koeh Coelotes inermis L. Koch Lepthyphantes tenebri- Coelotes poleneci Wiehle Trogloliyphantes pole- iicci Wiehle .... Centromerus scllarius Sim Lepthyphantes sp. . . Tegenaria luxurians Trochosa terricola Thorell - + 1Ž -+1Ž 1 m + 1 ž 1 in + — 1 m + — 1 m + — 2 pasti, bukov gozd (Fagus siloatica) 1200 m 1 m + 1 ž 1 m + — 14m + — - + 2Ž 1 in + — —+ 4ž — + 1 ž 2 ni 4 1 m + — lm + — - + 2Ž 2m + — 5 m + 2 ž 4 m H 1 m + — 2 pasti, smrekov gozd (Picea exceUa) 1150 m Diplocephalus latifrons Cbr Coeloies poleneci Wiehle Tegenaria /u.vunaiis Chvz. Kulcz Drapestica socialis Coelotes inermis L.Koch ....:. Lepthyphantes ienebri- Troglohyphantes pole neci Wielile .... Leptlu/phanfes sp. Centromerus similis Cliyz.. Kulcz Tarenhila aculeata Clerck Frochosa lerricola Thorell VI 2 m + 1 ž 1 m -j 1 m - 1 m H Vil Im 4 / 1 m 4- 1 ž -+1 ž 1 «1 f) > VIII .— 2 m + - IX -4-1 ž 5 m -j- —- X - + lž . . XI - + iž 1 m + 4 ž -+lž int IV 2 m + 5 ž 2 m + - 1 / 1 m + — V 4 m + 9 ž - + lž 1 in + — * m. -i SIIIIHT, Mannchen, ** /. >uniK,aJ \Vejbt lun 110 in maju, stransko pa v oktobru in novembru (Biološki vestnik IX. 1961). dočhn naj.bi imel po teh podatkih sorodni Coelotes poleneci v višini 1200 m le eno razmnoževalno obdobje z viškom v avgustu (kot v dolini. Biol. vest. IX. 61, v okoli 50 metrov niže ležečem smrekovem gozdu pa ima tudi ta lijaka! že stransko razplodno dobo v aprilu oziroma maju. \ ečja sprememba je opazna še v pojavljanju drobnega lijakarja iz rodu Ci/baeus: kot je razvidno iz pregleda, nastopa ta pajek v enem delu bukovega gozda celo kot vodilna vrsta z viškom razploda v avgustu, lega pajka smo srečali tudi v podobnem bukovem gozdu v Bohinju pod Komarčo, kjer pa se je pojavil množično že v juniju, na Starem vrhu pa se razmnožuje predvsem kasneje, šele v avgustu! Prvič je bil ujet na našem ozemlju (tudi v jugoslovanskem merilu) široko- čelni dnoglaoi pajek (Diplocephalua latifrons) in nastopa v smrekovem gozdu kot dominantna vrsta z viškom razplodne dobe v maju in juniju. Po podatkih znanih poznavalcev pajkov H. Wiehleja in E. Tretzla živi ta pajek v srednje vlažnih gozdovih z glavno razmnoževalno dobo v aprilu in maju -- kar se, kot vidimo, v glavnem ujema z našimi podatki, enomesečna zakasnitev \ razplodu pa je verjetna prilagoditev na klimatske razmere v teh višinah. Omenil bi še baldahinarja Macrargu* sfrandi (ujet je bil samec v novembru). ki je bil doslej neznan v Južni Evropi, lansko leto je bil najden še na Križki gori in na južnih pobočjih Storžiča v podobnih nadmorskih višinah nad 1000 metrov. Bivališče tega pajka pa so rovi različnih drobnih sesalcev, kjer prebivata tudi baldahinarja Troglohjjphanies poleneci in verjetno nova pod vrsta f.eplhijhanles roemeri (najdena tudi v dolinah Luše in Sopotnice). Prav zaradi tega, ker te pravkar omenjene tri vrste žive že odsvetlobno življenje, v temi, so v plasteh le bolj slučajnostni gostje, saj sodita slednji dve vrsti med zelo pogostne pajke. Tako eden kot drugi sta bila najdena preko celega leta tako rekoč povsod tam. kjer je bilo dosti stelje in rodov pod njo. literatur a Bristowe, W. S.: The world of spiders. London 1958. — Chvzer, C.-L. Kulc- zvnski: Araneae Hungariae 1891, 1894. — Locket M. A.-A. F. Millidge: British Spiders. London 1951, 1953. — Polenee. A.: Terestrična arahnidska favna na južnih pobočjih Storžiča. Biološki vestnik IX, 1961. — Polenee, A.: Svetovanje pajkov pozimi. Loški razgledi IX, 1962. -- Polenee, A.: Ekološka raziskovanja arahnidske lavne v Aneinone-Fagetum v Bohinju. Biološki vestnik XII, 1964. — Polenee. A.: Pajki i/ Selške in Poljanske doline. Loški razgledi XI, 1964. — Tretzel, E.: Reife und Fortpflanzungszeit der Spinnen. Z. Morph. u. Okol. 1954. — Tretzel, E.: Zur Okologie der Spinnen (Araneae). Erlangen 1955. — Wiehle. H.: Linvphiidae. Tiervvelt Deutschlands 1956. — Wiehle. H.: Micrj phantidae. Tierwelt Deutschlands 1959. — \Vielile. II.: Spinnen aus Slovenien. Senck. biol. 42. 1961. — WiehJe, H.: Spinnen aus Slovenien II. Senek. biol. 45. 1964. Z u s a m ni enfassung ZUR KENNTNIS DER SPINNENFAUNA DES BERGLANDES VON SKOPJA LOKA (STARI VRH 1205 m) In (len letztvergangenen Jahren untersuchte der Autor die Spinnenfauna der hochsten Gipfel der siidlichsten Ausliiufer der Julischen Alpen in der Utngebung von Škofja Loka. wobei die Berge Lubiiik (1024 m). Stari vrh (1205 ni), Blegoš (15b2) und Ratitovec (1666 ni) besueht wnrden. I ni vergangenen Jahre vvurden auf den nord- 111 lichen Hiingen des Stari vrh 8 AetkyIenglykolfallen in zwei verschiedenen Biotopen aufgestellt, und zvvar im Buchcnvvald in dcr Hohe von ca. 1200 m (4 + 2 Fallen) und im Fiohtenuald (2 Fallen). Aufier den Monaten Dezember, Janner, Februar und Marž, vvahrend der die Fallen unter einer dicken Schneedecke lagen, vvurden sie jeden Monat iintersucht. Nebenher wurdeu in Dorfe Javorje (blJ5 m) in Wohnrdiimen, Phulcus pliatangioides, Sleatoda bipunctata und Liocranium rupicola, in alten Mauern Dasumia canestrini und Amaurobius obustus, in Scheunen Tegenaria parietina fest gestellt. Unter den Steincn aus uninitelbarer Niihe von Quellen und Baehen \vurden Batlipphantes gracilis, Diplocephalus connectens, Oedothora.v agrestis und Antistea elegans gefunden, \vas fiir Hydrophilie und Photophilie der ervvahnten Arten sprichl. Auf S. 108—110 sind Spinnenassoziationen aus drei verseliiedenen Fangstellen erwahnt; unter 2">t Individuen sind 22 Arten festgestellt vvorden. Die meisten Spinnen \vurden in den giinstigsten Monaten gefangen, in die auch die Kopulations- bzu. Haupkopu- lationszeit der dominanten Arten fiillt. Interessant ist, dali ii. dieser Hohe mir so wenige echte \Vinterarten festgestellt vverden konnten; es ist vvahrscheinlich zu kalt, der Schnee liegt zu iunge auf der Nordflanke des Berges. Die beiden Coe/o/es-Arten \irhalteii sich wie in der Ebene — beide haben Neben- und Hauptkopulationszeiten; nur in der Hohe von 1200 m scheint C. poleneci eine einzige Kopulationszeit zu haben. Fine Agelenide aus der Verv»*andtschaft von Cybaeus minor hat a m Stari vrh den llohepunkt ihrer Ko])ulationszeit im August, vvahrend die gleiche Art im Gebiet von Bohinj schon im Juni diese Hohe erreicht. In den \Viildern \vurden ztiin ersten Mal in Slovvenicn und Jugoslatvien Diplo cephalus latifrons und Macrargus strandi festgestellt; die erst ervvahnte Art stiinint mit den in der Literatur schon festgestelhen phanologisehen und okologischen Daten (E. Tre t zel und H. W iehle 1960) iiberein. Macrargus strandi wie auch Troglo- hijphantes poleneci und Lepthpphantes aus der Vervvandtsehaft von L. roeioeri leberi kavernikol und kommen deswegen nur sehr selten in Fallen vor. obwohl das ganze Jahr hindurch adulte Weibchen und Mannchen unter der Laubdecke zu finden sind. 112