iteu. 189. Velja po poŠti: »a celo leto naprej K 26*- pol leta „ „ 13'— «i tetrt leta „ „ 6-50 na en mesec „ „ 2'20 V upravništvu; sa celo leto naprej K 22 40 »a pol leta „ „ lt-20 as tetrt leta „ „ 5 60 en mesec „ „ 190 'ijt poSilj. na dom 20 h na mesec. ^©aamezrte Stev 10 h >1 miMM v sredo, dne 19. cosusta 1908. Leto xxxvi. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo Je * Kopitarjevih ulicah St. 1 (vhod Jez -----dvorliie nad tiskarno). — Rokopisi st m vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Stev. 74. Itlčen list za slov (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — •---Vsprejema naročnino, Inserate Ia reklam acije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Pomožna akcija za živinorejo. Deželni odbor je v seji dne 13. t. m. sklenil in brzojavno poslal ministrskemu predsedniku sledečo brzojavko: Ministrskemu predsedniku ekscelenci baronu Be-cku. Kranjski deželni odbor je v svoji današnji seji soglasno sklenil, da izrazi svoje najgloblje obžalovanje zaradi čisto nezadostne in poleg tega zaradi napačnih izvršilnih določitev tudi stvarno ponesrečene \ državne pomožne akcije glede pomanjka- i nja krme. Kranjski deželi grozi neposredno trajna izguba živinoreje, kar pomeni katastrofo za kranjsko narodno gospodarstvo. Deželni odbor izpolnjuje svojo dolž- j nost, ako pozivlje vlado, da naj brez odloga temeljito ukrene, kar je treba, da se to popravi, naj v tem oziru da deželi na razpolago zadostno podporo in naj za primerno izvršitev pomožne akcije da potrebna navodila. Dalje je deželni odbor poslal c. kr. deželni vladi sledeči dopis: Z ozirom na tamošnje ukrepe v zadevi državne pomožne akcije glede pomanjkanja krme dovoljuje si deželni odbor c. kr. deželno vlado nujno opozarjati, da je cena po 7 K za q previsoka za dobavo sena z državno subvencijo od suše prizadetim živinorejcem, ker onemogočuje namen subvencije, in da bi bila skrajna cena 5 K za q. Dalje vidi deželni odbor veliko napako v tem, če se ne združi vsa dobava v eni roki, ker bi razdeljena dobava dala povod velikim prepirom in zmešnjavi, in izraža nujno željo, da se vsa dobava izvrši pototn »Gospodarske zveze«. Četrti češki katoliški shod v Pragi. Od 29. avgusta do 2. septembra sc vrši v Pragi četrti splošni češki katoliški shod. Spored je sledeč: Prvo zborovanje: koral »Sv. Vaclav«. Pozdravni govor predsednikov. Volitev predsednika. Govor cminence kardinala knezonadškofa Leona Skrbenskega. Volitev odsekovih predsednikov. Slavnostni govor povodom vladarske 60-letnice cesarja Franca Jožefa 1. in 50-letnice sv. očeta Pija X. govori državni poslanec dr. Hruban. Zvečer prosta zabava. Nedelja, 30. avgusta: Romanje v sto-lico sv. Vida. Slavnostni govor p. Al. Je-melke s. J. Pontifikalna sv. maša, ki jo poje kanonik Tumpach. Popoldne predavanja: »Današnje razmere, razvoj katoliških društev in praktiško krščanstvo«, predava p. Mod. Vonavka. »Štrajki, plače in karteli«, predava inženir Jan Dostalek. »Delavsko vprašanje«, predava urednik Jar. Astr iz Kraljevega Gradca. »Mladeniška organizacija«, predava zdanaški Ijttd-skošolski ravnatelj Fran JeHinek. »Obrtno vprašanje«, predava Vaclav Dously. Predavanjem sledi deželno posvetovanje čeških katoličanov, zborovanje Bonifacije-vega društva. Zvečer se vrši slavnostna predstava v narodnem gledališču, kjer se predstavtja Kovarovičeva opera »Psohla-vic«. Dne 31. avgusta: Ob 7. uri zjutraj v salvatorski cerkvi maša zadušnica za rajne udeležence prejšnjih katoliških shodov. Slede predavanja: »Katoliški shodi in narodno vprašanje«, predava prof. Anton Dfapalik. »Klerikalizcm in vera je zasebna stvar«, predava kaplan Jurij Cadek. »Eks-aktna veda in vera«, predava prof. Fr. Nabelek. »Liberalizem in socialna demokracija, predava kraljevograški prof. in kanonik dr. Fran Šulc. Sledi adoracijska ura cvharističnega društva v cerkvi sv. Salvatorja. Večerni shod: »Krščanski socializem«, slavnostni gov~V govori držav, poslanec Vaclav Myslivn->o »Krščanska vera je vera resnice ,in zato Vera bodočnosti«, slavnostni govor, govori p. Jožef R.vbak s. J. »Svobodna misel«, govori župnik in urednik Filip Konecny. 1. septembra: Slovesna sv. maša, ki jo poje kardinal knezonadškof Skrbensky. Sledi zborovanje katoliških urednikov o organizaciji in o stanovskih koristih. Večerni shod: »Katoličanstvo in izobrazba ženske , govori učiteljica Marija Hoffmann. »Krščanska šola«, govori prof. Em. Zak. »Časopisje«, govori ravnatelj kanonik dr. Reyl. »Cerkev in veda«, govori kanonik dr. Tumpach. »Cerkev in država«, govori državni poslanec Jožef Myslivec. »Ut sint omnes untmi«, govori državni poslanec dr. Rudolf Horsky. Nagovor kardinala knezonadškofa Leona Skrbenskega. Obišče se tudi praška razstava. Predavanja se vsa vrše v dvoranah na Sofijskem otoku. Ustauno uprašonie u Bosni. (Poročilo »Slovencu« iz Sarajevega.) Ob sedanjem ustavnem gibanju v Turčiji se zelo razpravlja, je-li naj dobi Bosna kot del Turčije tudi ustavo. Ustavo zahtevajo pred vsem avstrijski judovski liberalni, srbskj, nekateri hrvaški in moha-medanski listi. Finančni minister Burian je pa izjavil, da je vprašanje prezgodnje, ker ljudstvo še ni zrelo za ustavo. Trideset let je že preteklo, ko je avstrijsko vojaštvo zasedlo Bosno, da se odpravijo napake in posledice slabe uprave, da uvedejo človeško upravo in dvignejo prebivalstvo kulturno in gospodarsko, kar izpopolnjuje končno ustava. Razumno je, da se takoj ni uvedla ustava, umevno tudi, da se je moralo stoletja tlačeno ljudstvo dvigniti kulturno in gospodarsko, da se pripravi in vzgoji za ustavo. Jasno je bilo, da je le fraza o sultanovi suvereniteti, kakor tudi, da Avstrija Bosno trajno zasede in da pridobi bosansko prebivalstvo za bodoče ljudsko zastopstvo. Kako pa je delala na to bosanska uprava. Prvi upravitelj bosanske uprave, skupni finančni minister Kallav. je nadaljeval nasilstva prejšnjih turških mogotcev na moderen način. Niso sicer morili in plenili, a v kali so zadušili vsako svobodoljubno gibanje. Prepovedani so bili celo popolnoma nedolžni čitalni in pevski krožki. Bosna je dobila lepe ceste, železnice, javna poslopja, nekaj gimnazij, judovske lesne trgovce, ljudstvo je pa ostalo revno, zanemarjeno, brez poli-tiške veljave. Katoličani so se zvali Hrvati, pravoslavni Srbi, mohamedanci so pa ostali 'Turki. Nasprotja je poizkušal premostiti Kallay tako, da je iznašel »Bošnjake« in bosanski jezik, kar se mu je pa popolnoma izjalovilo. Ni pa Kallay preprečil, da bi ne napredovala narodna zavednost. Predvsem so napredovali Srbi. tako z ozirom na svoje število, kakor tudi po svojem premoženju iu pa s pomočjo srbskega kraljestva. Hrvati so pa nazadovali, ker niso imeli nobene opore iu so jih zatirali. Gospodarsko so nazadovali tudi Turki. Prvo zmago so si priborili Srbi, ko so jim dovolili cerkveno in kulturno avtonomijo. Ko je prevzel upravo Burian, so si od njega mnogo obetali. Srbi so računali na prijateljstvo z Mažari, dobili so res obširno, dobro premišljeno politiško organizacijo v obliki ljudskega sveta. Hrvati so bili pa zapostavljeni deloma po lastni krivdi, deloma, ker niso dobili pomoči iz Hrvaške in pa ker je nanje gledala vlada postrani. Turki so pa imeli medsebojne spore in so še zdaj, dasi jih jc veliko, brez moči. Naraščal je pa srbski vpliv, stav.ili so vedno višje zahteve, izzivali so, ne da bi bil Burian kaj storil, dasi so ga svarili. Končno je nastopil Burjan s »slavnim« otadžbin-skim procesom. Nato so nekoliko napeli vajeti. A »odkritja« in »sodne razprave« so postale že smešne, Srbi so pa zagnali velik krik, da jih nedolžne zasledujejo. V takih razmerah je došlo iz Carigrada presenetljivo poročilo, da je dal sultan ustavo. Srbi so se zopet opogumili. Zahtevali so ustavo, ker pripada Bosna še vedno Tur- čiji. Burian se jih pa boji in nc da ustave, dasi je ljudstvo že zrelo za ustavo, a nesrečna vladna politika je vzgojila take tazmere, da bi postala avstrijska vlada iluzorična, ko bi podelili Bosni ustavo. Od Avstrije se ne more zahtevati politiški sa-rnoumor, zahtevati se pa sme in mora, da se odstrani sedanja, popolnoma nesposobna bosanska uprava. Priliko za to ima prihodnja delegacija. Ce se zamudi sedanji ugodni trenutek, je za Avstrijo izgubljena Bosna, a tudi Balkan. Shod nemških Uličnim (Poročilo iz Diisseldorfa.) Pozdravnega večera dne 16. t. m. se je udeležilo v slavnostni dvorani do 12.000 udeležencev. S slavnostnim maršem je otvorila večer godba 39. diisseldorfskega pehotnega polka. Nato je pa zapelo 450 pevcev »obljubo«. Predsednik krajevnega shoda, deželno-sodni svetnik Adams je pozdravil udeležence. Naglašal je, da so Diisseldorfčani ponosni, ker se katoličani tu poklanjajo svetemu Očetu. Zborovalce je pozdravil tudi diisseldorfski nadžupan Marx, ki naglaša med drugim, da katoliški shodi niso nikdar motili miru drugih vero-izpovedanj. Lahko pozdravljajo katoliške shode mesta s pretežno protestantskim značajem, timbolj pa to mesto, v katerem je pretežna večina katoliška in ki je videlo ze dvakrat katoliški shod. Prvo javno zborovanje, dne 16. t. m., je otvoril predsednik grof Praschma. Naglaša, da je katoliški shod poklonitev papežu. Vsi govori se tičejo papeštva. Prečita se pismo sv. Očeta, papeža Pija X., katoliškemu shodu, v katerem priporoča, naj se pospešuje pred vsem 1) svoboda cerkve in apostolske stolice, ki so jo papeži vedno odločno zahtevali in 2) pokorščino nasproti namestniku Kristusa. Ce sta zagotovljeni navedeni stvari, naj razpravlja shod o cerkve in države se tikajočih važnih časovnih vprašanjih. Vera v Kristusa nas vodi do papeštva, ki nas vodi z milo roko. Francoska, najstarejša hči cerkve, vrača stoletno ljubezen cerkve s hudim sovraštvom. Za to pa potrojimo nemški katoličani svojo ljubezen. Blagoslov katoiičanstva. Državni poslanec dr. Bitter, odvetnik, govori na to o blagoslovu katoiičanstva. Človeštvo hlepi po sreči. Iskali so svojčas srečo po poti, ki jo kaže Kristus. Sledilo je brezversko modroslovje, ki je izjavilo, da je dosedanja pot izhojena in je hotelo pokazati druga pota. Danes mislijo, da vodi do vrhovne svetovne sreče takozva-ni kulturni napredek. O Kristu nočejo ničesar znati, a pravi in resnični kulturni napredek je nemogoč brez krščanstva, ki ga v polnem obsegu zastopa katoličanstvo. Zgodovina uči, da katoličanstvo ni sovražno kulturi. Saj priznava celo Har-nack, da jc katoličanstvo prineslo narodom krščansko kulturo in sposobnost do napredka. Herder je pa izjavil, da bi brez papežev postala Evropa najbrže plen samodržcev. Kulturo pospešujejo ideali, veliki smotri in pa nravnost, kar vse obsegajo načela praktičnega katoliškega krščanstva. Protestant Hiibbe je izjavil, da je zgolj katoličanstvo sposobno spodbuditi skupnost naroda. Kar velja o preteklosti, velja tudi o sedanjosti. Jezus Kristus včeraj in danes in enak v večnosti. Čimbolj napreduje človeštvo, tiru večja kultura, timbolj zahteva cerkev izobrazbo za vse, za otroka reveža, ravno tako kakor za otroka bogataša, meščana ali pa kneza. Katoličanstvo je ohranilo stik s klasiško kulturo in ni ozkosrčno. Katoliška cerkev, oznanjevalka nadnaravnosti, je vedno nastopila za pravice človeškega duha, kar je označil Leon XIII. z besedami: »Bog jc povzročitelj narave in milosti, noče, da eno drugo ovira, noče boja med obema. Zemeljsko in nebeško naj živi prijateljsko. Narava in milost bodita naši vodnici. Na cesti modernega kulturnega napredka zgolj svetne sreče brezversko modroslovje ne doseže. Številni samoitmori nam to dokazujejo. Katoličanstvo je vedno želo socialno srečo ljudstvu. Papež Leon XIII. je dokazal v svoji okrožnici Rerum nova-rum, da je bil izboren socialni učitelj. Državna avtoriteta dobi spoštovanje le, če se povrne k Bogu. Katoličanstvo sili po svojih načelih k miru med narodi, ne da bi oviralo domovinsko ljubezen. Boj se Boga in spoštuj zapovedi, to je ceh človek, to je božji in naravni kulturni napredek, ki vsebuje pravo ljubezen do domovine in najvišjo srečo. Katoličanstvo in modernizem. Profesor dr. Mausbach je govoril o važnosti enciklike o modernizmu, osobito za nemške katoličane. Govornik med drugim izvaja:Encikliko so označili za kazensko sodišče. Iz enciklike pa odseva zgolj pastirska ljubezen. Protestantovski bogoslovci priznavajo ,da je bila na mestu res-noba. Celo voditelji modernizma, kakor Loisy in Tyrrel, priznavajo, da cerkev, kakršna je in kakršna je od drugega stoletja. ne more drugače, kakor da jih obsodi. V Nemčiji je vzbudila pozornost, ker ni bilo znano zlo v celem obsegu po drugih deželah. Novo Kantovo modroslovje in Ritschlovo teologijo so nemški katoliški teologi že prej odklanjali in pozdravljali encikliko. Avstrijsko protikatoliško časopsje in nemški katoliški shod. Avstrijsko protikatoliško časopisje je že pričelo objavljati članke o shodu nemških katoličanov v Diisseldorfu. Osobito je pa jezi, ker je grof Gallen poročal o avstrijskem katoiičanstva in rekel, da je bil prvi naval odbit. Zabavljajo čez nemške svobodomiselne stranke, češ, da spijo, ko se »klerikalci« pripravljajo na napad na svobodno« šolo. Dnevne novice. + Nadučitelj Leopold Abratn umrl. Cermošnjice, 17. avgusta. O Veliki maši zjutraj ob I. uri je tukaj prominul g. Leop. Abram, vpokojeni nadučitelj in vodja šole v »Narodnem domu« v Gorici. Še ne teden dni popred je došel semkaj na poset in se nekako okrepčat v našem svežem zraku k svoji hčeri, gospej Kovačičevi. V petek popoldne mu postane slabo, zadela ga je baje kap, nemudoma pošljejo po zdravnika in duhovnika, po noči, kakor je sam čutil, da bode umrl, je izdihnil svojo blago dušo v rokah svoje žene, hčere in svojega zeta, v veliko žalost svoje družine, ki se je danes do malega vsa zbrala k njegovemu pogrebu. Bodi mu žemljica lahka! -f Glede dobave sena po znižanih cenah javlja nam »Gosp. zveza«, da do sedaj še ni dobavila tia celem Kranjskem še nikomur sena kakor po dnevni ceni in so vse tozadevne govorice, katere se trosijo po deželi od nasprotne strani popolnoma neresnične. Kar se tiče provenience sena, ki ga bo dobavala »Gospodarska zveza«, so interesentje lahko zagotovljeni, da bodo dobili seno najboljše kvalitete nemške in laške provenience. V Galiciji »Gospodarska zveza« ni kupila ne bilke; če se pa morda kak interesent zanima za gališko blago, mu je »Gospodarska zveza« z jako ugodno ponudbo rade volje na razpolago. + Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila novega »Katol. slovenskega izobraževalnega društva« v Dražgošah. + Katol. narodnemu dijaštvu, ki bo dohajalo v Gorico, naznanjamo, da bo od četrtka dalje pričakovalo na kolodvorih pri vsakem vlaku nekaj tovarišev, ki jih bo poznati po znaku na levi strani. ; V štajerski - ilirski kapucinski oro-vinciji je kapitelj v Celju dne IS. avgusta t. 1. določil sledeče prestave: Celje: P. Hieronim kot gvardijan v Schvvanberg; P. Ladislav, vikar, v Celje; P. Ludovik v Krško. — Upnica: P. Kerubin, rector stu-diorum; P. Rudolf v Celje kot katehet. — Gorica: l5. Vilibald kot gvardijan v škofjo Loko. Wolfsberg: P. Leopold v Hart-berg. — Krško: P. Ainbroz v Škofjo Loko. P. Janez v Upnico. — Murava: P. Rihard v Hartberg; P. Kalist kot superior v Met-tersdorf. — Celovec: P. Joakim v Gorico. Hertberg: P. Placidus v Knittelfeld; P. Matevž v Celovec. — Knittelfeld: P. Gotthard kot gvardijan tam; P. Norbert v Hartberg: P. Štefan v \Volfsberg. — Škofja Loka: P. Metod kot gvardijan v Krško; P. Hugolin v Celje. — Schvvan-berg: P. Hubert, magister novincev; P. Bonifac v Knittelfeld. — Irdning: P. Zeno gvardijan; P. Albert, vikar tam. — Met-tersdorf: P. Epifan kot vikar v Muravo. P. Bonaventura v Škofjo Loko. + Generalni štrajk po kranjskih papirnicah. Tudi štrajkujoče delavstvo na Sorškem polju je včeraj slovesno praznovalo cesarjev rojstni dan in prirejalo slavnostne izprevode. Štrajkujoče vevško delavstvo je obiskal in pozdravil včeraj tudi tajnik »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« z Dunaja, tov. Frančišek Ullreich, ki je naglašal, naj delavstvo vztraja v stavki in zagotovil, da simpati-zira s štrajkujočim delavstvom tudi avstrijska krščansko - socialna delavska stranka. Priporočal je krepko organizacijo papirnega delavstva. Položaj je popolnoma neizpremenjen. Kratko, delavstvo štrajka. Včeraj je pričel tudi štrajkati Fink, o katerem je delavstvo tudi že zložilo pesem. ki bo, ko bo popolnoma končana, obsegala do 15 kitic. Prijatelje delavstva prosimo, naj ne pozabijo štrajkujočega delavstva. Na Sorškem polju traja štrajk že peti, v Vevčah pa že drugi teden. Vztrajnost delavstva zasluži, da je podpiramo. — Za tujski pomet v Bohinju, iz Bohinja, 18. avgusta 1908. Dne 17. t. m., ravno na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva. je bilo slovesno otvorjeno podjetje gosp. Ravhekarja v »Ukanci« (»v koncu«) bohinjskega jezera — hotel »Zla-torog« z novozidanim poslopjem za stanovanja. Obe zgradbi, ki sta pravi kras »Ukance«, je blagoslovil č. g. župnik Ber-iic. Pri večernem okrepčilu, ki ga je priredil nato gosp. Ravhekar, smo opazili mnogo odličnih gostov, g. sodnega nad-svetnika Martinaka, gospoda ravnatelja Pirca, gosp. Prosenca z obiteljo itd. Culi smo tudi nekaj prisrčnih pozdravov in na-pitnic. med drugimi bratom Cehom in Hrvatom, ki so bili prišli občudovat krasni naš Bohinj. V imenu Cehov je nazdravljal in zahvaljeval prav prisrčno gosp. mestni fizik iz Prage. Vse pa je proslavljalo občudovanja vredno podjetnost in marljivost gosp. Ravhekarja, ki je nam Slovencem zgradil prvi tako udobno zavetišče ob bohinjskem jezeru in vse je izražalo željo, naj Bog obilno blagoslavlja njegovo podjetje. Hotel »Zlatorog« ima res krasno lego, prav udobno kakor »Aljažev dom« v Vratih. Krog in krog te obdaja venec ne-botičnih vrhov, nič ne moti tihega planinskega miru, le »Savica, hči kraljeva« ti grmi na ušesa, ki jo prav s prostim očesom lahko vsak čas odtod opazuješ. Odtod je tudi pripravno izhodišče za razne ture: na Bogatina (kakih 5 ur), čez Komna v Sočo, na Triglav preko sedmerih jezer i. dr. Sicer pa, če obiščeš bohinjsko jezero in Savico, ne moreš najti priprav-nejšega kraja za okrepčilo kot hotel »Zia-torog«. In kdor ljubi za par mesecev mir v gorskem zatišju, da si okrepi živce in celo svoje telo in komur se poželi po prijetni topli ali mrzli kopeli, temu sedaj ni treba iskati takih prostorov v daljnjem svetu, ker mu nudi isto »Zlatorog« koncu bohinjskega jezera. Sveta dolžnost nas Slovencev vseh je, da to podjetje res kar mogoče podpiramo! Na večer se je v proslavo prihodnjega dne zažgal ob jezeru kres. vmes so pokale in se žarile rakete v krasnih barvah, v jasno, zvezdnato noč pa so zvenele ljubke, domače pesmice. Prepričali smo se. da je gosp. Ravhekar res mož na svojem mestu. Njegovo ime nam jamči za solidno in gostoljubno postrežbo, v čemur mu stoji ob strani njegova Iju-beznjiva gospa soproga in ostala družina. V proslavo rojstnega dne presvitlega vladarja jc bila tudi na bohinjskem jezeru dne 18. t. m. zvečer razsvetljava. — Ob jezeru biva sedaj že dalje časa gosp. dež. predsednik baron Schvvarz. Pobegli trgovec. Neznano kam je pobegnil iz Kočevja trgovec Jožef Hoenig-mann. Imenovanje. Karo! Schrutek, višji gozdni svetnik, je imenovan dvornim svetnikom in ravnateljem goriškega gozdnega urada. Vipava napravila zopet veliko škodo. Oba praznika so imeli na Goriškem zopet velike nalive. Deževalo je noč in dan. Radi tega je Vipava zopet narasla, stopila še višje nego zadnjič ter napravila zopet veliko škodo. Sedaj se obeta končno regulacija Vipave. — Poroka na smrtni postelji. Sobni slikar Slovenec Karol Fiirst, ki je bil v nedeljo v Trstu radi prepira politične naravi, zaboden v trebuh od dninarja Fortunata Fattorja iz Červinjana, je včeraj izrazil željo, da bi se pred smrtjo poročil z materjo svojih treh otrok, Marijo Capkovič. Kmalu po ganljivi ceremoniji je Fiirst izdihnil. — Ponesrečil se je danes v Selcih cerkvenik Matija Blaznik, star 79 let. V zvoniku je klenkal mrliču. Zidarji, ki so belili zvonik, so izpuščali na tla deske in tramovje. Dva sta pazila na tleh, da ne bi kedo šel tedaj mimo. Matija pride iz zvonika in je bil že tik stopnjic na cesto. Tedaj spusti zidar tram iz zvonika, ki na tleh odskoči in oba paznika zakličeta Matiji, naj se umakne. A Matija, ki je že nekoliko oglušil, ni morebiti slišal ali pa morda mislil, da nevarnosti ni. Tedaj se tram z enim koncem zadene ob njegovo glavo in ga podere na tla. Bil je še pri zavesti, ko mu gosp. kaplan podeli sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Dr. Zakrajšek kon-statira v kratkem smrt. Čez štiri ure po nesreči je izdihnil. Bil je blaga duša, skoraj 50 let cerkvenik z malim presledkom, v veliko zadovoljnost vsem duhovnikom in župljanom. Pred nekaj dnevi je pogorel. Zapušča ženo Nežo v 80. letu. Naj počiva v miru. !z Spodnje Šiške. — Društvo otroški prijatelj v Spodnji Šiški vzdržuje poleg otroškega vrtca tudi zavetišče za revne, zapuščene in zanemarjene otroke ter gospodinjsko šolo za odrasle deklice revnih starišev. V zavetišče sprejemajo se otroci v starosti od enega in pol leta dalje, proti majhni odškodnini, ali pa tudi, ako je mogoče. brezplačno v vzgojo. V gospodinjski šoli pa sc prince deklice ženskega kroja-štva, umetnega vezenja, otroškega varilstva in drugih v gospodinjstvo spadajočih stvari, da ko zapuste zavod, lahko dobe službo za otroške varuhinje, kuharice, lahko pa tudi prično izvrševati samostojno žensko krojaško obrt ali pa umetno vezenje. Otroški vrtec in otroško zavetišče, kakor tudi gospodinjsko šolo vzdrževati pa je društvu mogoče le z dobrodelnimi doneski, vsled česar se obračamo tem potom na vse prijatelje mladine s prošnjo, da blagovole ta dobrodelni smoter vsestransko podpirati. V gospodinjski šoli izvršujejo se tudi proti nizkim cenam razna v žensko krojaštvo in umetno vezenje spadajoča dela. Izdelujejo se pa tudi paramen-ti in društvene zastave, na kar se posebno opozarja častita duhovščina in cenj. društva. Ker je ves dohodek namenjen dobrodelnim namenom, želeti je, da se pač vsakdo spominja društva »Otroški prijatelj«, kadar naroča kako prejomenjenih del. Vsa naročila in dopise nasloviti je: -Otroški prijateli v Spodnii Šiški.« Odbor. Vzorna disciplina »Sokolov«. Včerajšnji »Narod« na vse pretege zopet hvali disciplino < Sokolov», a že pri nekem pogrebu v Ljubljani, ki se je vršil v petek popoldne, so »Sokoli« res pokazali svojo vzorno disciplino. Ko se je izza oblakov pokazalo ljubo solnčece, se kar med korakanjem — seveda v pozoru — eden izmed čete domisli, da mu je postalo vroče in kar hitro si je slekel surko. Takoj, ko so drugi to opazili, so ga začeli posnemati. Ravno tako in še bolj disciplinirane so se pokazali sokolaši, ko so odhajali iz Kranja. Vlak je že prisopihal, toda načelniki pri najboljši volji in najstrožjem povelju niso mogli spraviti discipliniranih »Sokolašev« v vrste. Res je. kar je pisal včerajšnji »Narod«, da je bila težka ločitev od — »prijaznih gostilnic, kajti že pri kosilu so si osvojili srca vseh, seveda pred vsem lepega ženskega sveta.« Pet korakov od vrste je trgal načelnik svoje brate iz objema mladih deklet, ki so tudi že »drobno gledale« in komaj je kakega prignal v vi-sto, je opazil, da jih na drugem koncu rru-pet manjka precejšnje število. Da bi ubežniki pozornost kolikor mogoče odvračali od se, so stisnili svoje čepice pod pazduho, tako, da jih je bilo res težko ločiti od civilistov, kajti njih uniforma je ravno tako raznobarvna, kot jc raznobarvna obleka civilistov. Iz vsega tega je bilo razvidno, da se niso mogli naši telovadci, ki so bili prišli v Kranj skoraj i/, vseli odsekov na Gorenjskem res iz zgolj zanimanja do telovadbe, prav nič koristnega naučili. Nov grob. Pogreb gospoda župana Karol Sojerja v Ihanu se je vršil 17. t. m. in je bil nadvse lep in veličasten. Sprevod je vodilo šest duhovnikov z domačim g. župnikom na čelu. Pred žalno krsto se je pomikala šolska mladina z zastavo pod vodstvom gospoda nadučitelja Jordana. Za šolsko mladino je šla dekliška Marijina družba z zastavo. Nato so se vrstili vrli ognjegasci iz Stoba, ki so bili tudi reditelji pri sprevodu. Za krsto pa se je pomikala nebrojna množica ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč iz vseh krajev in tako pokazali, kako priljubljen in ljubljen je bil ranjki. V sprevodu je bil zastopan cel domač občinski odbor, krajni šolski svet s svojim predsednikom g. Flerinom, nadalje domače inladeniško izobraževalno društvo z zastavo in vencem. Pogreba so se tudi udeležili vrli župani iz občin: Domžal, Mengša, Dola in Dolskega in mnogo drugih zastopnikov iz sosednjih krajev. Iz Ljubljane sta prihitela bivša učitelja v Ihanu, gg. mestna učitelja Kcelj in Sadar in mnogo drugih znancev in prijateljev iz vseh krajev. Na grobu mu je govoril zadnji pozdrav v slovo njegov prijatelj g. dr. Val. Rožič. Domači pevski zbor združen s pevskim zborom iz Domžal pa sta zapela pred hišo in na grobu dve žalni pesmi svojemu blagemu podporniku v zadnji hvaležni pozdrav. Veličasten sprevod g. župana Karola Sojerja je pokazal, kako zelo so ga vsi brez razločka ljubili in spoštovali. Draga, zlata duša, počivaj v miru in sladko spavaj, saj storil si — čeravno še mlad — mnogo dobrega, ki je v čast cerkvi, v korist občine n v pomoč bližnjim, bližnjim. -- Iz višnjegorskega okraja. Do 18. t. m. so imeli župani litijskega glavarstva nalogo poslati naročila za mrvo iz državne podpore. Misleč, da bodo ljudje z veseljem porabili to priliko ter si nabavili pre-potrebne krme, smo se zelo čudili, da po nekod niso skoraj nič naročili. Veliko zmešnjave so napravile od deželne vlade zaukazana vprašanja: reven, zelo reven, manj potreben. Po naših mislih je vsa ta cenitev odveč, kajti če je prodajanje subvencionirane mrve strogo prepovedano, je bo gotovo naročil le tisti, ki jo res potrebuje. Zdaj so pa ugibali, reven nisem, ker imam hišo, kos zemlje, par repov in navzlic dolgovom še nekaj kredita, kaj bi potem naročal, če nič ne dobim. Dalje so se širile govorice, mrva bo nevžitna. naša živina je ne bo jedla. Poznamo mesarja, ki je hodil okrog, da so judje pokupili slabo, močvirnato krmo, katere živina ne je, drugi so zopet govorili, da bo gnjila, ples-njiva itd. Bi bilo pač zanimivo zasledovati, odkod so prišle take in enake govorice. Naš kmet že tolikrat ogoljufan, se je hitro oprijel te misli in govorili so: Mrve nimam, a zdaj naj štejem za neužitno mrvo denar in aelain dolgove, a vlada nam še nikoli ni nič dala, pač pa pravi vedno: daj, daj. V muljavski občini n. pr. niso skoraj nič naročili. Vprašani župan, imajo-Ji dosti krme, je odgovoril: Nobeden dovolj. Bo-janci tudi mesec dni po zimi ne bodo mogli preživiti živine. V občini Gorenja vas nobeden ni naročil sena, ker je neki vojak razglaševal, da dobe pokvarjeno mrvo, katere naša živina ne bo jedla. Če so povsod tako delali, se bo vlada lahko smejala v pest, češ, kaj vpijete in prosite, ljudstvo ne potrebuje, ker ne prosi. A živina bo stradala iu se za slepo ceno odprodajala. Prevelika odprodaja živine, pogin zavoljo stradanja, nič prirastka — znane so nam občine, v katerih letos odprodajo vsa teleta in nič ne redijo — to je pa rana, ki se ne zaceli kmalu. Ker vlada županom itak nič ne veruje, bo gotovo tudi prijave za mrvo dala orožnikom v kontrolo, a bolje bi naredila, da bi jim naročila poizvedovati posestnike, ki imajo silno pomanjkanje mrve, pa se niso zglasili in zakaj se niso zglasili. — 15-letni deček je ranil z nožem v trebuh 31-letnega Fvgena Kocijančiča, ko sta se kregala za dežnik. Kocijančiča so prepeljali v goriško dež. bolnišnico. — Na vile se je nabodel Vojtov fant v Loki na Belokranjskem, ko je s skednja vrgel vile ter sam hotel skočiti na tla. — Luksus-vlak Berolin-Trst. Bero-linski »Borsen-Kurier« javlja, da se s I. majem 1909. uvede luksus-vlak Bcrolin-Trst, ki bo vozil preko Draždan, Tešina, Prage, Budjejevic, Linca, Selzthala in potem na novi alpski progi. Vlak bo odhajal iz Berolina ob 9. uri 50 minut zjutraj in bo prihajal v Trst ob 9. uri 20 minut naslednjega dne. Vlak bo bržkone odhajal iz Berolina ob sredah in bo prihajal v Trst ob četrtkih radi paroplovne zveze z Aleksan-drijo. Za avstrijske Slovane brezplačna vožnja po Rusiji. Nemški listi priobčujejo pod tem naslovom brzojavko iz Petrogra-da, datirano z dne U. t. ni., ki se glasi tako-le: -Ministrstvo trgovine jn prometa je dovolilo za avstrijske Slovane brezplačne vozne listke za vožnjo po ruskih železniških progah, ako ima to potovanje zgolj cilj se seznaniti z ruskimi znamenitostmi«. Zaradi tatvin v pttljski tržnici, o katerih smo svoj čas poročali, so bili obsojeni na okrožnem sodišču v Rovinju mestna stražnika Selles v 14 mesecev, Fonda v 8 mesecev, njuni ženski pa vsaka v en mesec zapora. — Nered v puljski občinski blagajni mora biti ogromen. Sedaj izterjuje najemnino (najemninske novčiče) od leta 1900 do 1908. Hišni posestniki pa so ta davek že plačali do avgusta 1906, za nekatere mesece po dvakrat. Od leta 1906 naprej jih nihče ni tirjal. — Judovstvo na Hrvaškem je tako močno, da izdaja posebno revijo: »Židovsko smotro«. — Goljufija pri bosensko - hercego-vinski deželni banki. Sluga imenovane banke Miloš Radojičič je ponaredil na bančni nakaznici podpis ravnateljev ter dvignil 2000 K in nato pobegnil. Za Rado-jičičetn so izdali tiralnico. — Cvetke iz Amerike. Iz Črmošnjic se nam piše: V bližini naše župnije se je te dni pokazala cvetka iz ameriškega polja, mlada vdova z dvema otrokoma, dvakrat poročena in — oba moža še živita. Je morda to edini slučaj? — V Čadramu slika zdaj prezbiterij nove cerkve g. Matija Bradaška, slikar v Kranju, po načrtih potrjenih od g. deželnega konservatorja in profesorja dr. Avg. Stegenšeka. Stroške tega dela, ki bo lepoto te cerkve še zdatno povzdignilo, plača njen pokrovitelj in največji dobrotnik, mil. g. knezoškof, ekscelenca dr. Mihael Napotnik. — Skladišče tobaka sezidajo v Tro-giru v Dalmaciji na občinskem zemljišču, ki ga država odkupi za 63.000 kron. S tem denarjem ustanovi občina ljudski šoli v Suhomdocu in Legetu. Skladišče bo stalo okoli pol milijona kron. * t * Kupijo se sledeči letniki »Dom in Sveta«: 1888., 1889., 1890., 1892., 1893., 1894., 1896. in 1903. — Ponudbe naj se naslovijo na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani. Iz tabora naših telouadceu. Na Viču priredi ondotni telovadni odsek prihodnjo nedeljo javno telovadbo, združeno z veselico. V Št. Vidu nad Ljubljano bo javna telovadba ondotnega odseka v nedeljo, dne 6. septembra. V Mirnem pri Gorici javna telovadba na praznik, dne 8. septembra. V Radovljici bo javni nastop v nedeljo, dne 13. septembra . Tega nastopa se udeleži tudi jeseniški telovadni odsek. V Košani se ustanovi telovadni odsek koncem meseca septembra. V Černomlju istotako. V Hotedršici pri Logatcu se ustanovi telovadni odsek v nedeljo, dne 23. t. m. V Dalmaciji snujejo telovadne odseke po vzoru naše telovadne organizacije. Koroške novice. k Nestrpnost. Kakor se čuje, so se pritožili Nemci, oziroma nemčurji v Rablju, ker se pri tamošnjem poštnem uradu izdajajo nekaj časa sem dvojezične tiskovine in vozni listi, in zahtevali, da bi poštar to opustil. Poštar pa tej želji ni mogel ustreči, ker je dobil baje od višjega mesta nalog, da mora prodajati dvojezične tiskovine. Zdaj pa to nemčurčke silno peče in hočejo dokazati, da je Rabelj popolnoma nemški in Slovenci samo črez poletje tja »privandrajo«. V resnici je pa v Rablju toliko Slovencev, da je izdaja dvojezičnih tiskovin popolnoma opravičena stvar. 18. t. m. je plapolala izmed druzih cesarskih zastav ena cesarska zastava na stolpu celovške mestne farne cerkve sv. Ilja. na kateri je bila na črnem polju všita črka »F« rdeče in na rmenern »J« črno, kar je imelo malo spomina na frankfurtarico. Kdor zna, pa zna. Pri tem bodi omenjeno, da je na stolpu čuvaj, ki je od mesta plačan. k Imenovan je finančni nadsvetnik dr. Friderik Fossel pl. Arthenfels za finančnega prokuratorja v Celovcu. k Odlikovanje. Odlikovani so pri 17. pešpolku v Celovcu major Ivan Konschegg in stotnik Albin Schne\veiss z redom železne krone tretje vrste, nadporočnika Olaf pl. Mcdritzer in Fran baron Silvatici, oba prideljena generalnemu štabu, z izrazom Najvišje zadovoljnosti. k V svarilo dekletom, ki iščejo službe. Pred kratkim je prišla v Celovec 20-lctna Godic iz Maribora službe iskat. Ker je bila tu popolnoma neznana, je pa vprašala nekega moškega, sobnega slikarja, kje da je kaka posredovalnica za službe. Nagovorjeni ji je rekel, da naj malo počaka, da ji bo precej pokazal. Ko je nazaj prišel, je šla ž njim v nadi, da bo kmalu službo dobila. Moški jo je pa zapeljal namesto v mesto, na Križno goro. Ko sta bila bolj na samotni poti, sc jima pa nenadoma pridruži še tn drug moški, potem jo pa oba zapeljeta s poti, rekoč, da bodo kmalu tam. Nakrat jo pa vrže ta ua tla ter ji iztrgata denarnico, v kateri ie imela 20 kron in uro z veriižico, vredno 22 kron, in pa zavoj z obleko ter sta nato zbežala. Dekle je bilo seveda vse preplašeno in jokaje po naključju došlim sprehajalcem pripovedovalo, kaj da se je zgodilo. O tem dogodku je bilo orožništvo takoj obveščeno, ki je zasledovalo po dekletinem opisu napadalca. In res so izsledili drugi dan enega napadalca v osebi slikarskega pomočnika Oberthaler, doma iz Plajberga, in po tem so tudi druzega dobili. To naj bodi v svarilen vzgled vsem dekletom, ki v kakem tujem, nepoznanem mestu iščejo službe. V mestih jc vedno dosti varnostnih oseb, ki so dolžne dajati pojasnila na vprašanja. k V zaporu obesil se je v Celovcu na magistratu pijači udani 40-letni Primož Petrič. Dobil je radi pijančevanja in razgrajanja tri dni zapora in bi imel biti 18. t. m. prost. V ponedeljek zjutraj so ga pa dobili obešenega na vrvi, narejeni iz trakov spodnjih hlač. k Podraženi sedeži bodo v celovškem gledališču za 20 do 40 vinarjev, in sicer sedeži od druge do pete vrste že z letošnjo jesensko gledališko dobo. To podra-ženje je zahteval novi ravnatelj Richter. Zahteval je sicer podraženje vseh sedežev in stojišč v gledališču, razun prvih sedežev in lož, rekoč, da ga novo pridobljenje igralne moči vsled pogodb stanejo mnogo denarja, pa temu se je več občinskih odbornikov uprlo, ker bi bili potem najbolj prizadeti revni obiskovalci galerij. k Znani benediktinski vinotoč v Celovcu je prevzel v najem France Kušer, ki bode točil pristna spodnještajerska in tirolska vina. Štajerske novice* š Novo izobraževalno društvo. V soboto dne 15. avgusta se je ustanovilo izobraževalno društvo za Leitersberg - Kr-čevino. Ustanovni shod je bil vsled slabega vremena maloštevilno obiskan. Govoril je gospod Zebot o pomenu in namenu društev, g. dr. Kovačič v imenu S. K. S. Z. in g. Kranjc. Na to se je izvolil odbor, kateri bo gotovo vodil društvo k častnemu napredku, kar mu vsi želimo. š Gosp. Jakob Tajek, duh. profesor v Inomostu, je dobil 18. t. m. zlati zaslužni križec. š Pomiloščenih kaznjencev v Celju je bilo 11. Eden izmed teh je malo prej v bolnišnici umrl, predno je izvedel o potni-loščenju. š Umrl je Ptuju trgovec in občinski svetnik gospod Raimund Sadnik. Ljubljanske novice. lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes ob pol 9. tiri zvečer. Gg. pevci naj blagovolijo priti polnoštevilno k skušnji, ker je še malo skušenj do slavnosti 13. septembra. lj Cesarski dine v hotelu »Union«. Včeraj ob l. uri popoldne se je zbralo v mali jedilnici hotela »Union« nad 40 častnikov in vojaških uradnikov ljubljanske posadke, ki niso na vajah, k slavnostnemu obedu. Predsedoval je mestni poveljnik generalmajor Moric Gherardini. Dvorana je bila svečano okrašena in v njej nameščen cesarjev doprsni kip. Generalmajor Gherardini je napil v navdušenih besedah zdravju Njegovega Veličanstva cesarja, najvišjega gospodarja vojske, vladarja, ki ga vsi njegovi narodi ljubijo in obožujejo. Zvestoba cesarju, pravi vojaški duh, ljubezen do domovine — to so bila glavna obeležja prelepega govora, ki je povzročil trikratne navdušene »slava«-klice cesarju. Z Grada pa so, vsled prijaznosti mestnega magistrata, odzdravljali streli topov. Častniki so ostali zbrani do 5. ure popoldne v tovariških pogovorih in v najlepšem razpoloženju, h kateremu je mnogo pripomoglo izborno vodstvo hotela, ki je dalo na razpolago najboljše umetnine svoje kuhinje in najizbranejše zaklade svojih kleti. Pa tudi za okusno okrašenje slavnostne dvorane zasluži priznanja in hvale. Ij Jubilejni koncert v »Unionu« je včeraj zvečer privabil v »Unionovo« dvorano na stotine elegantnega občinstva. — Dvorana je bila popolnoma zasedena, proizvajanje vojaške godbe 27. pešpolka, kakor vedno veleodlična. Ni čuda, da je ljubljansko občinstvo temperamentna proizvajanja te godbe tako vzljubilo, da so koncerti vojaške godbe 27. pešpolka v »Unionu« postali najpriljubljenejše prireditve v Ljubljani. Koncert sta počastila s svojo navzočnostjo generalmajora Janda in Gherardini z mnogimi štabnimi častniki. Dvorana je bila primerno krasno dekori-rana, nad godbo se je svetil transparent s cesarskim orlom in letnicama 1848—1908. Na stolpu »Unionovem« je bil visok steber v cesarskih barvah ožarjen z električnimi žarnicami. Veseli nas, da je bil včerajšnji dan za »Union« zopet velečasten iu da je zopet mnogo pripomogel k njegovi priljubljenosti. lj K samoutnoru na pokopališču se nam še piše. Samomorilec se piše Jožef Soič. Približno tri meseče je bil nastavljen pri gosp. Majdiču v Celju pot pisarniški pomočnik. Iz dopisa Soičeveea z dne 17. t. m., oddanega na pošto v Ljubljani, koji je včeraj v roke gosp. Majdiča dospel, je razvidno, da je bil vzrok samoumora postopanje celjskega okrajnega zdravnika g. dr. Kepa. Soič piše o tem sledeče: »Oziraje se na pogovor z dne 16. avgusta 1809 vam uljudno naznanjam, da jaz sem pri moji pokojnini, katero dobivam iz Nemčije, popolno propadel, dotični akti nahajajo se v roki moje soproge. G. dr. Keppa, sovražen Slovencem, spoznal me je sposobnega (70% vtrgal je, 36 gl. oziroma 72 K mesečne moje pokojnine) zdravega itd. kar pa ni res, da jaz bi bil zdrav.« Nesrečni Soič je radi tega šel v smrt. lj V S. K. S. Z. govori danes zvečer ob 6. uri tajnik »Avstrijske krščanske to-bač. delavske zveze«, Frančišek Ullreich. Ij Stavka stavcev. Danes dopoldne so pričeli v Dragotin Hribarjevi tiskarni stavkati stavci, ker ni g. faktor hotel povedati imena tistega, ki mu je povedal o nekem stavcu neko večerno afero. Ij Insolvenco je napovedal trgovec g. Makso Lavrenčič v Šiški. Ij Umrl je vpokojeni polkovnik Karol Szallopek. Truplo prepeljejo v Zagreb. lj Deželne doklade od hišnih davkov. Z ozirom ua številne prošnje hišnih posestnikov radi odpisa zaostalih deželnih doklad od hišnih davkov na podlagi de-želnozborskega sklepa z dne 24. novembra 1905. nam deželni odbor kranjski zaradi informacije interesentov naznanja, da ni v položaju takih prošenj uslišavati. Pripravljen pa je res potrebnim hišnim posestnikom na špecijelno prošnjo dovoliti za plačevanje omenejnih zaostalih doklad po tri jednake polletne obroke, katerih prvi zapade 1. svečana 1909. lj Cirkus Villand je imel včeraj dobro obiskano predstavo. Cirkus ima na svojem vzporedu ntnogo točk, katerih cirkusi v Ljubljani še niso predstavljali. Nekaj posebnega sta »viseči zvezdi«, deček in deklica na lestvah, kolesarski akrobati, četa medvedov, štirje perzijski žrebci, katere predvaja gospa ravnateljica Villand in ki sede na zadnjih nogah dvigajo kvišku prve noge. Zelo se je odlikovala jahalka gospodična Jozika. prizor bratov Villand »Maček in mačka na strehi «je pa vzbujal velikansk smeh. Danes je zopet predstava. lj Ljubljanska društvena godba dobiva od mestne občine 12.000 K podpore, umestno bi toraj bilo na cesarjev rojstni dan prirediti budnico, kakor je bilo to običajno druga leta, ko odbor »Društvene godbe« ni dobival nikake, ali pa pray neznatno podporo od mestne občine. Ce se kakemu odborniku priredi podoknico, je zgorajšnja zahteva pač upravičena. — Več podpornih članov. Ij Nova gostilna. Gostilno je otvorila gospa Helena Tome, vulgo »Kamničanka«, na Sv. Jakoba nabrežju št. 39. lj Pri kopanju je utonil včeraj popoldne v Galjevici (jarek na Karolinški zemlji) 7-letni šolski učenec Franc Zgaj-nar. Dečka so potegnili iz vode še-le čez poldrugo uro in so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. lj Pobegnil je dne 14. t. m. iz deželne bolnišnice 19-letni prisiljenec Ferdinand Mračnikar iz Plešisena na Koroškem. V bolnišnici, kjer se je zdravil, je ukradel civilno obleko in v nji pobegnil. lj Nevarna igrača. Včeraj so mladi fantalini napravili iz plinove cevi možnar in ga nabasali s smodnikom, potem ga pa na Ambroževem trgu zažgali. Pri močnem poku se je možnar razletel in so kosci frčali na vse strani. K sreči ni nikogar zadelo. lj Nevaren tat je prišel te dni policiji v roko. Ko je prišel pred par dnevi domov bančni uradnik gosp. Ciril Dolenc, jc zapazil v stanovanju I. nadstropja nekega tujca, ki je imel opraviti pri pisalni mizi. Takoj na to je prišel v stanovanje uradnikov oče gosp. Oroslav Dolenc, ki je nepoklicanega gosta vprašal, kaj da dela. Nato sta ga oba spremila na ulico in ga izročila policijskemu stražniku, kateri ga je aretoval. Konstatovalo se je, da je aretiranec nevarni vlomilec 34-letni Ivan Martelanc iz Barkovelj. Bil je že osemkrat kaznovan zaradi hudodelstva vloma, zaradi postopanja in beračenja pa že neštetokrat. Policija je našla pri njem 19 K denarja in novo srebrno uro z verižico. Pri zaslišanju jc Martelanc rekel, da je šel za to v hišo, ker jc videl na dvorišču sode in menil, da je gostilna. Izročili so ga sodišču. Darovi. Za »Slov. kršč. soc. zvezo«: Ivan Slana, krojaški mojster 1 K, družba v Hafnerjevi pivarni 1 K, I. C. 1 K, Jos. Laznik, župnik v Slavnini 3 K, Ivan Baloh, kaplan, Dobrepolje 3 K. Za stavkujoče papirne delavce: Gosp. \Vidmayer ml. 1 K, družba v Hafnerjevi pivovarni 1 K. Razne stvari. Anarhisti groze državnemu pravdni- ku. Iz Lvova poročajo, da je drž. pravdnik deželnosodni svetnik Bart, ki je imel v rokah Siczynskega afero, dobil od nekega kluba anarhistov iz Kanade pismo, v katerem se mu naznanja, da ga je klub obsodil na smrt. Tudi iz drugih mest je dobil državni pravdnik Bart slične grožnje. Dame hazardinstinje. V Peterburgu so pričele dame tako hazardirati, da so jih ovadili policiji, kije na to zaprla hazardno igralnico za dame. Originalno reklamo je iznašel neki restavrater v New Yorku. V svoji restavraciji ima samo numerirane stole. Vsako soboto izbere drugo številko ter jo da v kuverto, katero šele prihodnjo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež kakorš-nega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, katerega je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot častno darilo zlato uro. Milijonarjev sin večkratni morilec. V Herinosillo v Meksiki so aretirali posestnika Derota, sina večkratnega belgijskega milijonarja. Derot je pred tremi leti odpotoval v Ameriko. Sedaj so dognali, da se je ondi dvakrat poročil, kmalu po poroki pa umoril svoji ženi. Dognali so tudi, da je tudi drugod večkrat se oženil pod tujimi imeni, a kmalu žene zapustil. Neka taka njegova žena se je že oglasila in je izjavila, da je Derot zadavil njeno sestro, ki jo je onečastil. Stavka stavcev je v Carigradu. Francoski listi radi tega včeraj niso izšli. Brezžično telefoniranje. Iz Pariza poročajo, da je postaja za brezžično telefoniranje na Eifflovein stolpu dobila jako razločno zvezo z Pointe du Raz, okraj Fi-nistere, ki je oddaljen od Pariza 500 kilometrov. Umrl je v Berolinu znani pedagog in filozof Friderik Paulsen. Rahločutno in obzirno. Pri nekem ka-valerijskem polku se je ustrelil desetnik. Polkovnik je prišel s svojim adjutantom mrtveca ogledat. Pri tej priliki sta se dogovorila, da je treba desetnikove stariše na rahločuten in obziren način obvestiti. Adjutant je sestavil brzojavko: »Sin se smrtno ponesrečil. Pogreb jutri.« Polkovnik: Je še prerobato, treba je napraviti obzirneje. Pišite (narekuje): »Sin luido padel. Ozdravljenje dvomljivo. Pogreb jutri.« Profesor stradalec. »Tribuna« poroča iz Gallipolija: Profesor Massitno Taran-tirio je dokončal zanimivo 22dnevtio stradanje pod najstrožjim nadzorstvom. Ves čas je užival le eleksir. ki ga je sam iznašel. 3401etna sodna razprava. Pred melii-kanskim državnim sodiščem v Oaksaki so končali sodno razpravo, ki se je vlekla rned mestoma Yodonomo in Nuno zaradi meja celih 340 let. Zdaj je meja po 340letni sodni razpravi vrejena. STAROSTNA ZAVAROVALNA IN JEZIKOVNA POSTAVA. »Neue Freie Presse« poroča, da se ne izpremeni Beckovo ministrstvo do 3. novembra, ko se snide zopet državni zbor. Dne 3. novembra predloži vlada državnemu zboru tudi postavo o starostnem zavarovanju sporazumno z vsemi ministri in jezikovno postavo, proti kateri so protestirali češki in nemški strankarski ministri. Telefonska In brzojavna poročila. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 19. avgusta. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki se je bavil najprej s težavami, ki so nastale, ker češki in nemški agrarci odklanjajo, da bi se trg. pogodbe s Srbijo rešilo s pooblastilno postavo ter zahtevajo, da o pogodbi razpravlja zbornica. Definitivnega sklepa ministrski svet še ni storil. Ministrski svet se je bavil tudi s pomožno akcijo proti nasledkom suše na Kranjskem. Dunaj, 19. avgusta. Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s sklicanjem delegacij. INŠPEKCIJSKO POTOVANJE BURIA-NOVO. Budimpešta, 19. avgusta. Skupni fin. minister Burian nastopi 28. t. m. inšpekcijsko potovanje v Sarajevo. VOLITVE V ISTRI. Trst, 19. avgusta. Volivni imeniki za istrske deželno-zborske volitve so že razgrnjeni v Pulju. Reklamacijski rok traja do 30. t. m. VELIKANSK CERKVENI ROP. Zagreb, 19. avgusta. V soboto so neznani lopovi odnesli iz cerkve v Stenjevcu na Hrvaškem dragocenosti v vrednosti 30.000 kron. SARAJEVSKI SRBI NA CESARJEV ROJSTNI DAN. Sarajevo, 19. avgusta. Tukajšnja srbska društva so bila na cesarjev rojstni dan docela pasivna. SRBIJA SKLICUJE REZERVISTE. Zemun, 19. avgusta. Srbsko vojno ministrstvo je poklicalo k vajam rezerviste treh divizij. Rezervisti iz okrajev ob bolgarski in bosanski meji niso pozvani. SODNIK OBSOJEN RADI NENRAV-NOSTI. Berolin, 19. avgusta. Včeraj so v Gneznu radi nenravnosti obsodili sodnika dr. Steinharta na 6 mesecev in en teden ječe. Eno leto po prestani kazni bo nesposoben opravljati javno službo. ROJSTNI DAN NAŠEGA CESARJA V PETERBURGU. Peterburg, 19. avgusta. Včeraj je bil v Carskem Selu slavnostni obed, h kateremu je bil povabljen avstro-ogrski poslanik z osobjem poslaništva. Car je pri obedu napil cesarju Francu Jožefu I. Godba je igrala avstrijsko himno. REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM. Lisabona, 19. avgusta. Politični pblo-žaj na Portugalskem je zopet jako napet. Med armado in ljudstvom je vsak dan večja nezadovoljnost. Tajni uvoz orožja za revolucijonarje se nadaljuje, kljub vsem vladnim odredbam. Brzojavna in časnikarska cenzura je jako stroga. DEMONSTRACIJA URADNIKOV V CARIGRADU. Carigrad, 19. avgusta. Uradniki finančnega ministrstva so priredili demonstracijo, ker niso dobili obljubljene plače. Enak protest se pričakuje od uradništva ostalih ministrstev. I Izborna dietična namizna pijača. O dobroti Bilinske vode naj se vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. 1646 40-5 1 ♦ L J Nova Spillmanova povest. XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vtn., karton. 80 vin. — Krasna povest nas vede med divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kanade, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Huronci in Irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovoma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec občuduje pri teh divjih sinovih gozdov srčnost, vojniško spretnost in nenavadno premetenost v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabrih, belokožcem prijaznih Huroncev do svojega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf. Ta blagi „črnosuknež", tako naziva Indijanec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec, da reši tujega misijonarja! — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad, kakor dorasel bralec: ni pa toliko za prav male otroke, ker je, kakor vse Spillmanove povesti, poina vzburljivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillmanove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana imajo vse prednosti dobrega, koristnega berila, kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sledeči zvezki: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton 60 vin. II. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 vin., karton. 60 v. III. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin., karton 60 vin. IV. zvezek: **raški Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin. V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin. VI. zvezek : Arumagam. sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin., karton. tO vin. VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin. VIII. zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 vin. IX. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin, X. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Ak-barja velikega. Cena 40 vin., karton 60 vin. XI. zvezek: Rdeča in bela vratnica. i Cena 40 vin., karton. 60 vin. XII. zvezek: Korejska brata. Črtica Iz ral-sijonov v Koreji. Cena 60 \in., karton. 80 vin. XII. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin., karton. 80 vin. XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin. 1808 7 Katoliška Bukvama v Ljubljani Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnkoczy :: Ljubljana. :: « 0 •m 'C efi X cg N CC © ■u •i-— ti © © A i Primarius dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska o 0 ustna o voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, o 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. X •c d o M. P M H» rt-» rt-? N P IT a o d Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 1898 11 TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. avgusta. Pšenica za oktober...... Pšenica za april....... Rž za okt.......... Oves za okt......... Koruza za maj I. 1909 ..... Efektiv: 5 ceneje. 1112 11-52 928 810 7-10 Meteorologično poročilo. Višina n. moljem 306-2 m, srea. zračni tlak 7360 mm. Čas opazovanja 18 19 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra v mm 738-3 Temperatura po Celziju Vetrovi j Nebo ■S E g s3! "C ^ « tN > O. :> 14"4 i sl. szah. 396 39 1 12'2 22-1 brezvetr. sr. jvzh. del. obl. jasno del. obl. 02 Srednja včerajšnja temp. 15-9°, norm. 18-6°. Tužnim srcem javljamo vsem so- I rodnikom, prijateljem in znancem, da 1 je naša nepozabna soproga, sestra in teta, gospa Josipina Vrhove roj. Klančnik po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj mirno zaspala v Gospodu. Pogreb ljubljene rajnice je bil danes, 19. avgusta, ob 5. uri popoldne | in mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 19. avgusta 1908. Žalujoče rodbine Vrhovc-Kušar-Kiančnik. Zahvala. Vsem dragim sorodnikom, prija-teljem in znancem, ki so nam povo-; dom smrti našega iskreno ljubljenega i soproga, očeta, brata, svaka in strica, j gospoda Edmunda Sokliča davčnega upravnika v pok. na tako prisrčen način izrazili svoje sočutje in izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast z udeležitvijo pogreba, posebno dvornemu svetniku gospodu Klim en tu , gospodu finančnemu svetniku Zeiz-u, slavnemu ,Vzajemnemu društvu-, kakor tudi za krasne darovane vence izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Ljubljana, 18. avgusta 1908. Odda se takoj veliko, svetlo, zelo pripravno in suho ^IrlnHičro kakor tudi dKIdUldUCj meblovana C<|I|M in kuhinja z razgle-^ W>*ca dom na cesto. Natančneje pri hišni upraviteljici Florijan-ske ulice štev. 24. 2019 t-i D-IvanOražen ne ordioira do 31. avgusta. 1221 2-1 2018 1—1 Oklic. P VIII 194/5 38 Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so na prošnjo skrbnika Antona Anžiča, posestnika v Štepanji vasi štev. 13, s privoljenjem nadskrbstvene oblasti na prodaj po javni dražbi sledeči parceli, za kateri se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer: 1. od zemljišča vlož. štev. 101 kataslr. občine Štepanja vas njivna parcela štev. 701/4 z izklicno ceno 600 K, 2. od zemljišča vlož. štev. 102 katastr. občine Štepanja vas njivna parcela štev. 684 z isklicno ceno 700 K. Dražba se bo vršila dne 26. avgusta 1908, dopoldne ob 10. uri pri o. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 38. Odprodaja se izvrši brez prenosa kakih bremen. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajnem sodišču, odd. VIII., v Ljubljani, soba štev. 37, ob 9. uri dopoldne. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dne 5. avgusta 1008. Velika •a 0 0 The Royal Womier Blo The greaie&t Bio>Theater of the world, ^sak dan velika redstav v Lattermannovem drevoredu. Vsake tri dni nov spored. Začetek ob polu 9. zvečer — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. uri. Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1*60 K; L prostor 1-20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v. 1889 16 L. Geni M. Gavri^ ravnatelj. poslovodja. zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene ===== cene. — A« Kune, Ljubljana, Dvorni trg št 3. Priznano najboljša delavnica za izdelovanje oblek :: po meri. :: Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega biaga. :: 595 50 1282 26 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem m«zola) pcči štedilniki m drugi sta^b. materijal (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. r 7 49 F. P. VIDSC & Komp., Ljubljana Za vsako ceno »Angleško skladišče oblek" 1326 prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko (J. BERNATOVIC za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. jcjui>ij»n», « w Spljetu. s glavnioa I I I K 2,000.000. I R banka « Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 | 2Podi»u±vi sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po 4-1*0 o. Ji BO ®8 tn » it po kulantnem kurzu. I fSezervani f»R<* Priloga 189. štev. ^Slovenca" dne 19* avgusta 1908 [ Pevsko društvo „Slauec" v Profil. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Prage.) Praga 17. avgusta. Po sijajnem nastopu moravskih učiteljev, ki so koncertovali koncem julija v glasbeni palači praške razstave, so prišli sedaj ljubljanski »Slavci«. Nekoliko smela paralela. Dovolite, da vam predstavim pevski zbor moravskili učiteljev: okolu 50 učiteljev, ki so s svojo češko pesmijo želi triumfe po ccli Evropi, posebno v Nemčiji iu Franciji. Ko so letos nastopili v pariškem »Trocadero«, so jih pariški listi proglasili za najboljši pevski zbor Evrope. Verjamete torej, da so naša praška ušesa nekoliko razvajena, veste tudi, da v resnem zboru glasbenih sodnikov spada Praga med prve sodnike. Veliki rudeče-beli letaki so na praških vogalih že kakih 14 dni oznanjali prihod »Slavca«. V petek, 14. t. m., so bili na praškem kolodvoru pozdravljeni po tukajšnjih pevskih krogih. Šli so v čakalnico, kjer so jim Čehi zapeli v pozdrav. Tajnik zveze čeških pevskih društev Tureček jih je pozdravil. Predsednik Slavca Dražil je odzdravil. Ko je še tajnik slovanskega kluba s par besedami pozdravil slovenske pevce, so le-ti zapeli »Liepa naša domovina.« Na kolodvoru jih je sprejelo do 50 oseb, večinoma iz pevskih krogov. To je Ljubljančane nekoliko poparilo, mislili so, da jim bo vsa Praga hitela v naročja. Niso pomislili, da v Pragi sprejemamo dan na dan oddaljene goste, ki prihajajo s posebnimi vlaki in da smo že več kot utrujeni za sprejeme. Zato tudi interes za sprejeme med praško publiko pada. Besede Goethejeve »Nichts ist sclnverer zu ertragen, wie eine Reihe von schonen Tagen« prihajajo tu do vresni-čitve. Pražani smo se že od začetka avgusta oblačili v zimske suknje, takšno vreme smo imeli notri do Velike Gospojne. V soboto je bil prvi lep dan. Ob 4. uri popoldan je začel koncert v glasbeni dvorani na razstavi. Ali Bože mili, kako razočaranje! Dvorana zeva od praznote. Lože prazne, v njih sedijo ljubljanski pevci in prisluškujejo arijam »Filharmonije«. Še med koncertom »Filharmonije« smo se vedno nadejali, da naenkrat zavalovijo stotine občinstva in zaplavijo dvorano. Ali zastonj. dvorana ostaja prazna, dobro računano 150 glav je štelo vse prisluškujoče občinstvo. Grozno je moralo biti pevcem pri srcu. Lože so bile do dobra prazne, v parterju je bilo praznih kakih 20 miz. Pevcem se je poznalo, da je praznota dvorane na njih vplivala vrlo deprimujoče, da izvajanja niso bila taka kot bi bili pevci sami želeli. Med poslušalci v soboto ni bilo ni ene izmed vodilnih korifej iž češke javnosti. Videli smo samo reduktorja Sokola (pripadnik državnopravne stranke), ki je znan v Pragi pod imenom »večni kandidat«, ker se že kakih 10 let brezuspešno poteza za državnozborski mandat. Drugih znanih prijateljev Slovencev, kakor: dr. Chodounsky, dr. Dvorsky, ni bilo, najbrže so na počitnicah. Na prvem koncertu smo opazili vsaj trojico žurnalistov, na drugem koncertu pa tudi novinarjev ni bilo. Mnogo se je govorilo po razstavi v prilog Slavcu« in nasprotno. Najbolj pa se je komentiralo, zakaj niso Slovenci poslali v Prago svojih najboljših pevcev. Mnogi Pražani sami pa znašajo krivdo na indo-Icnco praškega občinstva. 47.000 ljudi je bilo v soboto na razstavi in ni se jih našlo toliko, da bi napolnili koncertno dvorano. Drugi glasovi: neugodno izbrana doba ob 4. popoldne. Ali to ne drži! Koncert moravskili učiteljev je bil tudi ob 4. popoldne, in vzlie temu je bila dvorana nabita. Pripominjamo pa, da je bila pri koncertu moravskili učiteljev še enkrat tako visoka vstopnina kot pri Slavčevein. Razstavni odbor je napram »Slavcu« pokazal kar največjo kulantnost: prepustil jim je brezplačno dvorano. Pogojeno je bilo, da dobi »Slavec« polovico čistega dobička, ker pa je ta dobiček tako malenkosten, bo razstavni odbor prepustil »Slavcu« najbrže ves čisti dobiček obeh koncertov, ki znaša okolu 400 K. V soboto zvečer so zapeli Slavci na prostem pri esplanadi, lioteč obuditi pozornost občinstva, da jih v nedeljo števil-neje poseti. Radovedni smo bili na glas praške žurnalistike o Slavčevem koncertu. Na kratko sta recenzirala o Slavcu samo dva lista. »Dcn« iu »Narodni Politika«. Drugi listi molčijo. »Narodni Listy« niso prinesli doslej o Slavčevem koncertu še ničesar. Konservativna »Nar. Pol.« je hvalila Slavca, pokazovala na njegovo požrtvovalnost :n br.dko karala indolenco praške publike ter pozivala občinstvo, da v nedeljo napolni dvorano do zadnjega kotička. Misleč, da bo ta poziv največjega češkega listn vendar pomagal, smo prišli včeraj na drugi koncert. V dvorani je sedelo nekoliko Nabrežincev, med njimi njih župan, ki so prišli na komnoseški shod, pa so še predno je Slavec pričel peti, odšli, ker so sedeli docela osameli. Pri drugem koncertu je bila skorej še pičlejša vdele-žla, pevsko izvajanje pa mnogo boljše kot pri prvem koncertu. Pri drugem koncertu nismo našteli mnogo nad 100 oseb. Pražani smo pač že prenasičeni glasbenih užitkov in šele to nas vleče, kar je dobilo pečat tujine kakor moravski učitelji. Vsekakor pa je čudno obnašanje praških listov. Doslej sta poročala o »Slavčevem« koncertu šele dva, in vendar praški listi poročajo o vsem takoj drugi dan. To bi bil nekakšen omen. Danes je Slavec v Taboru, kjer je priredil zvečer koncert. H koncu bodi povedano, da je dobil kapelnik Benišek pri sobotnem koncertu en venec z narodnimi trakovi. Tudi je kritika v tem edina, da se je pevcem še najbolj posrečila pesmica »Lahko noč«. V razmerju s prvim praškim pevskim društvom »Mlahol« seveda ni možna prispodoba. AVSTRO-OGRSKA. Cesarjev rojstni dan. Cesarjev rojstni dan se je včeraj po celi državi slovesno obhajal. Obhajal se je pa tudi slovesno v inozemstvu. V Marijinih toplicah je priredil našemu cesarju na čast kralj Edvard slavnostni dine, slavnostno pojedino ie priredil tudi cesar Viljem, ki je napil našemu cesarju v zelo prisrčnih besedah. Jubilejski križec na Ogrskem. Uradna »Budapesti Kozlony« objavlja cesarjevo lastnoročno pismo Wekerlti o ustanovitvi jubilejskega križca. >Mag-yar Orszay« je pa toliko netakten, da napada cesarjevo lastnoročno pismo, češ, da Ogrska ne praznuje jubileja in da ni ogrskega drž. uslužbenca, ki bi želel, da dobi ali nosi spominski jubilejski križec. Češki poslanci in češka ministra. Ob posvetovanjih čeških poslancev s češkima ministroma se je vzelo na znanje, da ni nemogoče, da se izpremeni Beckova vlada jeseni. Čehi naglašajo, da če se to zgodi, zahtevajo še tretjega ministra. Okrožno sodišče v Trutnovem se ne ustanovi prej, dokler se ne izjavi povoljno češki deželni zbor. Osobito agrarci so bili presenečeni, ko so izvedeli, da namerava vlada uveljaviti trgovinsko pogodbo s Srbijo I. septembra po pooblastilih postavi. Nos praški policiji. Praška policija je prepovedala nošenje barv katoliškemu dijaškemu društvu »Saxo Bavaria« v Pragi. Nanicstništvo jc pa razveljavilo prepoved praške policije. Odprava tlake v Bosni. Uradni list objavlja, da se odpravlja državna tlaka za zgradbo cesta v letu 1909. Samostojna ogrska banka. V Szegledu se je pričelo gibanje za nabiranje podpisov na akcije za samostojno ogrsko banko. JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DALMACIJI. V Dalmaciji je le 2 odst. Italijanov. Vsi državni poslanci so Hrvati, ozir. Srbi. Vkljub temu vlada vnovič poizveduje o jezikovnih razmerah v Dalmaciji, in sicer pri italijanskih poslancih dr. Bugattu in bar. Malfattiu. Ta dva bosta dala pač take informacije, da bo vlada pri ureditvi jezikovnega vprašanja morala proglasiti Dalmacijo za jezikovno mešano deželo. TRGOVINSKA POGODBA MED SRBIJO IN NAŠO DRŽAVO. Srbska skupščina je odobrila v drugem branju trgovinsko pogodbo med Srbijo in Avstro-Ogrsko in tako perfektioni-rala parlamentarno pogodbo. PRIJET SRBSKI OGLEDUH. Na progi Vareš-Podlugovi so zaprli preoblečenega srbskega vohuna. Več njegovih sokrivcev zasleduje orožništvo. VELESRBSKA PROPAGANDA. Sarajevska »Srbska Rieč« javlja, da so na brzojavno zahtevo iz Zagreba stavljeni pod policijsko nadzorstvo: Gligorije .leftanovič, ki je letos spomladi o ustoliče-uju pravoslav. metropolita rekel, da ga je sram sedeti pri isti mizi z avstrijsk. častniki in uradniki, nadalje Risto Hadži Dam-janovič, bivši sarajevski mestni svetnik, odvetnik dr. Dimovič in urednik Aleksander Omčikus. TURČIJA. Divizijski general Osman Mizami je imenovan začasno za vojnega ministra. V Monakovo pride bodoči mesec .14 turških sodnikov, da protiče civilno in kazensko pravne razmere kakor tudi zapore po nemških velikih mestih. Mladoturki zahtevajo, naj se razveljavijo ali pa izpreme-ne pogodbe glede na Bagdaško železnico. POTOVANJE RUSKE CARSKE DVOJICE. Car iu carica nameravata prihodnje leto potovati po morju, da vrneta razne obiske. Obiskati nameravata tudi našega cesarja. Cerkveni letopis. * Nova cerkev. Dne 6. decembra ob I o. uri se bode blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev v Šmihelu pri Žužemberku . Cerkev je že pod streho in tudi skoraj obokana. Zidana je v gotiškem slogu. Zidava je iz trdega kamna prav krasno izpeljana. Delo hvali zidarskega mojstra Ig. nacija Špacapana, goriškega Slovenca, ki je vsega priporočila vreden. Zida ob enem tri cerkve, jv Prečini, na Zaplazu pri Ča-teču iu v Šmihelu pri Žužemberku. Ča-stivcem sv. Mihaela in sv. Ane se toplo priporočam za milodare k novi zgradbi, posebno še, ker je župnija revna in je letos suša prav mnogo škodovala. Za vsak dar, Bog povrni! .lan. Zupančič, župnik. Spreten agent za Kranjsko proti visoki proviziji, se išče. Ponudbe pod »agent« Ljubljana, glavna pošta. 1984 3-2 Krepek, trezen in zanesljiv FANT ki ima veselje do lova in gozdarstva, se sprejme takoj v službo. Plača po dogovoru. 2020 3-1 Lesna trgovina Pakiž=Podgorski —- Sodražica. - Izprašani kurjač išče službe. Naslov upr. .Slovenca'. 1994 3-2 Služba 2017 2—1 organisfa m cerkvenika v Dobrničah se nastopi o sv. Mihaelu. Oglasi na župni urad v Dobrničah. Plača do 1000 K, prosto stanovanje. T$Iagajniearl{a in ena prodajalca se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Oton Homan-u v Radovljici. 1978 3-3 Savinjska dolina! V jako lepem kraju gornje Savinjske doline sta dve novo zidani viti z vrti naprodaj, ki sta najbolj primerni za kakega vpokojenca. Več pove Jos. Fr. Skasa, vrtnar, Rečiška vas ob Paki, Štajersko. 1998 2 2 Hiša z gospodarskim poslopjem, kočo, vrtom, 20 oralov polja, travnikov in gozda, vse najlepše ohranjeno, v lepem kraju spodnjega Koroškega se proda zavoljo rodbinskih razmer za primerno ceno. Naslov pove uprav. „Slovenca". 1991 4—2 Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.] 693 45 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co.y akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Zastonj zahtevajte moj Ilustrirani \ cenik e arah, zlatnini, « brnint Ud. Drag. urar, juvelir ta OBlelc I. KtpaoIoiktjsMgfHM* j C. Kr. oblastveno potrjeno i« b« ucilišce za /trojno risanja branja c fosili Ljubljana, »ari trs St. 28. S Dobi se tudi krol po životni meri. d Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 7 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika...... „ 24.000 „ President Lincoln..... 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 „ Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1'/, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Razglas. 11 soboto, dne 22. avgusta, ob 9. uri dopoldne se bode vršila v občinski pisarni v Starem trgu pri Loiu zmanjševalna dražba za notranjo šolsko opravo kakor so : klopi, omare, table, mize itd za šolo v Igavasi. Izklicna cena 3000 kron. Načrti, troškovnik in pogoji so razvidni v občinski pisarni v Starem trgu. Krajni šolski svet v Igavasi dne 17. avpgsla 1008. 2008 2-2 Jurij BavaO| načelnik. St. 3334. Sir domocMo izdelka ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici 1672 15 velespoštovanjem Mlekarska zveza v Ljubljani. = Hlel>i so oln&£cm ..... srvbr r»>c »c* ,CJ!.i5rt»" „ .. „ ivi-inl pift&t M ,-i'Jrji. tfjriiirt i rinč*r» P« per? m kirrnh., li l*5k« . . Rfcnrt. er« «IIIr.T> iVrtif« pSeiiica* [»mutvel MM Nfttft Mk-tt 2«a«-e <»»'CSJ««tt, »H dcB.r »»«(' 1 Prro t«*ttraa m »rs jtosss-atf, % S» fcau a&tožnl* v Mosta (2rui) 034 i>X n „ 40 H >» „ 316 „ 200 4 M * » 33 )> „ 316 „ 500 4 n t> „ 26 n )) „ 316 „ 300 » 1-5 „ „ 019 m n „ 015 m „ hrastovih pragov 10m3 robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 160.000 kosov leskovih majhnih obročev 2i/2m dolgih v butarah po 100 kosov. 800 kosov bukovih sodov a 2 hI. 200 „ hrastovih „ „ 1 „ 700 meterskih stotov koaksa in 25.000 „ „ premoga. Množine potrebne za leto 1910., ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909. naznanile se bodo event. ponudniku pred koncem leta 1909. Ljubljana, dne 10. avgusta 1908. C. kr. tobačna tovarna. n A >N 0) L 10 O a n e o <0 Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obitnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Telefon št. 262. 1970 12-3 Josip Skerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. N K (D O n 3 n Trsoulna s klobubi m če vili Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogb najraznovrstnejiik klobukov, oilindrev in čepio, kakor tudi »ajtrpežnejlih »................čevljev. ——— mm r tropi kranjski novec brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerit' ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Ši&ka, poleg Koaler-jeve pivovarne. »ZDRUŽENIH PIVOVAREOI" Žalec in Lašl« MuSka priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator1 (črno pivo a la monakoroke). Zalaga Spodnja Šiška (telefon št 187). na dnm i resteHiretor »Karodnaga g, (Talafan 5t. 82.) imtocscot imurnmsm i * ti r jmji >S I ii hi(g i nts|»lnl«*«.' • Or»t*B »j .'-tli. . i, ||. Tib.rttm« i, '<' 1 "»«■ H'- IL9 *«[im 1», IV fr)««««. B» ■ .'fr-... ,v, e x)i>Dlimiiuilmii ss .. fl Hnapjndoifcnte. JS, Vr. ? -k a m t •»» -i, l.«rt«»hMwOT»» im, ix. ai<»»«i»xs a? '. >ti ■ r. • * tf*«»im. It, JU*. Ri«0litrn>ur « . IHMaHMIBW»ii.v : " < », ,; J Ivttr v -It. Ihsjalniins tl®8n!ikB družbn « wn 175 [ E R C U R" s #>•••.«• ! i K Iftsamr. K 1 «1 % l KitjfesiaMtnoj«! nakup in prodaja H runt, dr lavnih papirjev, akcij, prloritot, »stavnic, sreik, davli, vnlut in denar|a m- lam ciljava in eskomptiranje * l«i(r«,banlfc »»»taTnic !a obli t »d j, »račk in knpoiitiv.