Tako skrtotf© za delavsko Ifudst^o. Voditelji socialne demokracije po raznih državah so se odlikovali s čudovito spretnostjo, da &o znali svoj lastni gmotni interes predstavljati kot interes stranike, da, celo kot interes delavstva. Pod to krinko so prej&mali visoke dohodke na stroške brezimovinskega proletariata: voditelji &o bogateli, proletarec pa je vedno bolj lezel v siromaštvo in bedo. Zlasti so se po raznih ikrajih slišale pritožbe, da so stroški uprave socialnih zavarovanj veliko previsoki, izplačila zavarovalnic svojim članom pa mnog-o prenizka. Ko so na Dunaju po zlomu socialističnega ustanka razpustili socialistično stranko in njene bivše voditelje odstranili z mest, lci so jih prej zavzemali v raznih korporacijah, je prišlo na dan, ikako lepe plače so dobivali rdečkasti voditelji. Tako je n. pr. zvezni svetnik Maks Klein, iki je zdaj v zaporu, bil drugi ravnatelj trgovsike zavarovalne Magajne in obenem, da je mogel uspešnejše sebe kontrolirati, drugi načelnik tega instituta. V pisarno je prihajal navadno ob pol 12. uri ter je čez eno uro odšel. To pa še ni vse. Bil je tudi drugi podpredsednik glavnega zavoda za zavarovanje nameščencev ter je v tej ulogi revidiral nadzorstvo svojega lastnega instituta. Za svoje »naporno« delo je prejemal mesečno 1950 šilingov, štirinajstkrat na leto, njegovi dve tajnici pa sta prcjomali meseeno po 600—700 šilingov, tudi štirinajstkrat na leto. Kot zvezni svetnik je poleg tega prejemal Maks Klein mesečno 300 šilingov. Svojo bodočnost si je zasigural s tem, da se je dal namestiti neodpovedljivo, vsled česar mu mora zavod mesečno plačati 1100 šilingov pokojnine. Socialistični voditelji so se torej, kaikor spričuje navedcni slučaj, ki ima veliko še hujših vrstnikov, dobro znali preskrbeti z gmotnim blagoslovom, ki jim je omogočal nebcsa na zemlji, ker ,v prava nebesa ne verujejo. Kot pre/vidni možje so tudi za to poskrbeli, da _ne pride premoženje ob kakšni političjni priliki v »nepoklicanc« roke. Socia"listične organizacijc v Avstriji so že davno pred socialisti&nim ustankom, v bojaznd, da ne bi uspel, spravilc v inozemstvo svoje premoženje, označujoč ga Ikot »delavski« denar, in sicer na __asebne račune socialističnih voditeJjev. Že spomladi leta 1933 so spravili tv inozemstvo, ikakor je sedaj dokazano, svoto 1,400.000 šilingov pod pretvezo, da je to premoženje 2. internacionale (mednarodne socialistične zveze), namenjeno za podporo angleškim in francoskim delavcem za slučaj štrajka. S kako premetenostjo in lokavostjo se je postopalo, se vidi iz tega, ker so rdeokasti voditelji pravočasno oskrbeli, da so navedene organLzacije sprejele v svoja pravila naslednjo dodatno določbo: »V slučaju uradnega razpusta zveze pripada njeno premoženje predsedniku in njegovemu namestniku.« To je torej tisti denar, iki je bil pravočasno spravljen v inozemstvo, da ga morejo uporabljati ter od njega živeti razni socialistični voditelji, ki so ostavili delavske množice prvi hip, ko so videli, da je ustanek ponesrečen. Glavni voditelji avstrijske socialne demokracije, ki so o pravem Casu svojo častito osebnost spravili z begom na varno, ikakor dr. Bauer, dr. Dcutsch, Konig in drugi, dajejo svetu dejanski dokaz, kakšna je v resnici skrb marksističnih voditeljev za delavsko ljudstvo. Voditelji socialne demokracije so spravili na varno ne samo svojo kožo, ampak tudi za sebe potrcbna gmotna sredstva. V Avstriji je po zlomu ustanka in razpustu socialno demokratske s.rankc oblast izdala uradna poročila o tem, diako so gotovi voditelji denarf nabran od delavcev, spravili v inozemstvo, in sicer na zasebne račune. Tega denarja je, kolikor se je dosedaj ugotovilo, nad 5 milijonov šilingov. Od tega denarja so bile dvignjene naslednje svote: V Curihu — v Švici —• je prejšnji socialistični poslanec in vodja socialistične železničarske organizacije Konig dvignil 1,800.000 šilingov, Valter Escher 42.000, dr. Friderik Adler 48.000, Karel Schieferstein pa 1,915.000 šilingov. V Bernu — v Švici — so izplačali dr. Maierju 106.000, v Baslu —> tudi v Švici — je bivši socialistični poslanec Taeggi dvignil 302.000 šilingov. Nadalje je v Švici Maks Maier dvignil 98.000 šiling-ov, v Utrechtu — na Nizo~ zemskem — so izplačali socialno-demokratskemu poslanskemu tovarišu Hiemstri 106.000 šilingov. Skupaj sta Hiemstra in neki Meister v Utrechtu in Švici dvignila 198.000 šilingov. Kakor je doslej uradno ugotovljeno, so rdečkasti voditelji dvignili za seibo okoli 5 milijonov šilingov denarja, iki je bil zb_ :i od delavcev in je last delavcev. To pomenja za avstrijsko socialn-o demokracijo še hvijši udarec, ikot je bil zlom socialističnega krvavega ustanka na pustni pondeljek in torek.