ISSN 03SO-SS61 za kon^c todiu Spremenljivo oblačno bo s pogostimi padavinami. Osvežilo se bo. ëtevHka 26 četrtek, 30. junija 2005 Slovenska vlada v Savínísko-šaíeškí regiji Stovenska vtada )e obisk v Savfnjsko-šateškf regfjl začeta s seyo na sedežu Mestne občine Velenje (Foto: vos) Slovenska vlada nadaljuje deloMie obiske po slovenskih regijah - V torek in včeraj so obiskali številne deUrnie kolektive, institucije in zavode Savinjsko-saleške doline Najprej so imeli delovni po-svcl na sedežu velenjske ol)ćine. nalo pa je obiska] predsednik vlade Janez Janša šosianjsko termoelektrarno in župana občine Lucc. Minister za zdravje Andrtj Hra^n je obiskal velenjski zdravstveni dom. zasebno rniibulanlo Jaiiežić-Blalnik. BulniSnico To-ptilšica. lerme lopi^Riea in Tgor-njesavini^ki zdravstveni dcxii. Minister za promel maj». Janez lUrlU se je udeležil delovnih sreCanj zvodsivi Mestne občine Velenje in ObCine Mozirje. Icma pogovora je bila boljša cestna povezava tega okolja z avicKest-nim križem in program obrnw glavnih in regionalnih ecsiv regiji, ogledal pa sije Uidi gradbišů.' kn>žiS6i na regionalni eesli Velenje - Mo/irjc. Minfc^iriea za kme-lijsivo MarjjH LukaCic je imela delovno srečanje s hmeljarji v Žalcu. obiskiJa pa je tudi Mlekarno Aria vas. Minister za zuna- nje zadeve df. Dimitrij Kupd je obiskal D^oieeh in BSN Hišni aparati, bil pa je tudi gosi Radia Velenje. Ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivunu Žagarja so pristojni predstavili območno razvojno partnerstvo» i)gledal pa si je tudi nekaj projektov na terenu. Minister za notranje zade%'e Dragutin Mate je obiskal Polieijsko postajo Mozirje, se srečal z španom Solčave in .si ogledal mejni prehod Pavličevo sedlo. (I)aljc na 3. stninj) AERODROm SLOUEKtJ QMDEG 300 SIT lEAlllO VIÎIJÎKJI^ Po tiste/n, ko je Velenje obvikul minister za šolst\'0 dr. Milan Zver in svoj obisk začel v Vinski Gofi in /ponekod zaradi tega dvignil f)rah. je prišel za njim -prav uik£) solo - minister za notranje zadex'e Dragutin Maw. In tudi on se je najprej ustavil v Vinski Gori. In tiuli on dvigtiiiprah. Pútem je prišel v Velenje ^osp(xlarski minister tnag. Andre j Vizjak, la seje [yeljal mimo Vinske Gore. a ga je na srečanjih z ga-sp(xîarst\'eTÙki spremljal vinskogorski veljak in občii}-ski sretnik, zaradi česar se je spe/prašilo. Je bilo tokrat^ ko je Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino oziroïruf Sašo obiskal ministrski predsednik s celo ekipo, vse prav? Brez prahu? Glede na to. da seje gospod Frcmc Sever sam jxmudil da pri tem ne bo imel nolTcnega prsta vmes-kaj šele vseh - hi tak/) moralo biti Pa menda vsem spet ni bilo prav. Spet se je prašilo. Nekaj ljudi toliko da ni jxsdlo dol. Pa ne zaradi vročinskega ki je zajel tiidi Šaleško in /.gornjo Savinjsko dolino, am^xik zaradi novice, kje naj bipred-secbiik vlade prenočil. Postelje si menda ni izbral ne v Velenju, ne v Mozirju.ampak v' 'Ibixjišici. Nroblemi, kako .so c^X)Zorili nase, da se jih bo predsednik vlade in vsa vlada zaix)mnila in vedela zanje, če bo in ko bo treba, pomembno to, kje je minister presj)al? Potem. Potem naši draff Saši res ni potnočL Dobro je . ^ videti darovali smo za 1000 operacij sive mrene Veseli smo, da s svojim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto tisoč posameznikom, ki čakajo na operacijo sive mrene. Sodelujemo v akciji "Skrajšamo vrste" Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker je dobro vedeti dobro. O ljubljanska banka Nov9 Ljubtjanska bànks d.d., Ljubfjêna Srečno! □ □ □ A5. Skok čez kožo Dobimo se v soboto, 2. julija 2005, ob 18. uri ob skoku na Mestnem stadionu. Nadaljujemo z Rudarskim piknikom ob Škalskem jezeru. Slovesno. Zabavno. Družabno. Rudarsko! 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 30. junija 2005 Proračun bortem oklestil sredstva lokalne novice Projekt Slovenija, dežela velikili ljudi V mcslncm odbom Slovenske demokratske mladine Velenje so i)b letošnjem prazniku dr^avnosli pripravili projcki 7. naslovom Slovenija, dežela velikih ljudi. Z namenom» da bi spodbudili narodno zavest, so obííankam in t^bčaniim Velenja podarili poseben zemljevid. Nanj so uvrstili 62 Slovenk in Slovencev, ki síj bili po njihovem mnenju v preteklosti preveč zamolčani in se le redko znajdejo na naslovnicah. Posebej so sc spomnili dr. Vcndelina Voj^njaka in Vincenca Jci^xwnika, pč;m moralni udarec za vse nas. Pa smo se znašli. Odločili smo se za dialog in se obdržali kot or^nizacija civilne družbe. Danes, ko imsebo za i/vedbo projekta Uveljavljanje regi ona I ne/loka I ne politike invalidskega varstva. V mestu priložnosti ni bila slučajno. Mestna občina Velenje je namreč lani prejela listino Občina pi> meri invalidov, Štetan Kušar, glavni rajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, je na srečanju z velenjskim županom Srečk<»m Mehom in njegovimi sodelavci piwedal, daje organizacija močno vpeta v evropsko invalidsko ^banje. Jc tudi ena od devetih partnerjev v omenjenem evropskem projektu. Rike Detmers se je na štiridnevnem obisku v Sloveniji že- lela seznaniti s primeri dobre prakse na področju reševanja invalidskih vprašanj, saj sc bo na osnwi tega tudi odločila, katere štiri slovenske občine bo povabilu v projekt Uvajanje regionalne/lokalne politike invalidskega varstva, v katerem sicer sodeluje tkvcl držav. Srečko Meh je izrazil pripravljenost za sodelovanje Mestne občine Velenje v evropskem projektu. »Zadovoljen sem, ker nas je Zveza delovnih invalidov Slovenije opazila in predlagala, da bi lahko kol ena od slovenskih občin sodelovali v evropskem projektu. Prepričan sem, da imamo kaj pokazati in da se zmoremo še veliko naučiti.« Po njegovih besedah si glavno priznanje ziislužijo člani Medobčinske aa draštva invalidov Šaleške doline, ki so znali primerno spodbuditi skupnost k reševanju njihovih težav, ležave ljudi z drugačnimi potrebami je lokalna skupnost vgradila v občin-.ski proračun in tako sproti a'à.'-vala tisto, kar jc bilo potrebno. Poskrbeli so za invalidom prijazne prehode za pešce, uredili dostope do pt)membnejj5ih ustanov, trgovin, dvigalo v velenjskem zdravstvenem domu in Ludi sicer občina pomaga invalidom po svojih močeh. Pika na i dolgoletnim prizadevanjem pa je, po mnenju Srečka Meha, 7. junija letos ustanovljen svei za invalide mestne občine Velenje. Iako imajo poslej v občinskem svetu človeka, ki bo bdel in skrbel za potrebe invalidov. V nadaljevanju obiska .se je Rike Detmerszekipovprosto-rih Medol>čiaskeg'a draživa invalidov Šaleške doline v Velenju srečala §es predstavniki gluhih in naglušnih icr Sožilja. ■ Na srečanju v mestni hiši TJ^STT^ ^aja: Ćas^i$na*2alo2(H§b In RTV ÉÉÈklLhj diuft^a. do.o. Velenje (zhaja ob čeirtkih. Cena posameznega izvoda je 3Q0SrT. mesečna nafoCnina 1 200 SFT. trimesečna naročnina 3.450 SfT. polletna nafOCnlna 6.650 SFI. letna naročnina 12.600 SfF. Uredništvo: Boicnoialih Savinjsko-Aalcs^kc regije. Minister za delo, družno in socialne zadeve mag. Jane/. I)r(»l>nlc je obiskal delovne invalide na velenjskem Premogovniku, ob moćno službo ZZRS in Elkroj, minister za gospodarstvo mag. Anebej da! častni skakalec, kajii to bo 93-leini uptikojeni rudar Jože SkoHek. 'la Čast ga je diHetela ob praznovanju 130-letnicc premogovništva v Šaleški dolini. Slavnostni gwomik bci minister za gtwpodajï^tvo mag. Andrej Viz-jak, zbrane pa bo pozdravil tudi novi direktor I loidinga Skwcnske elektrarne dr. .lože /agpžen. Skok čez kožo vsako leto slavi tradicijo, znanje in pripadnost. Tradicijo na mlajše kamerade prena.šajo izkušeni in upaki>jeni fudaiji. iTotri in starešine pri skoku. Ncwo znanje, željo po napredku in raladosuio zagnanost v delovni kt>lekiiv prinašajo mladi rudarji. Letsleni in drugi prebivalci Šaleške doline» ki síí z njim bolj ali manj povezani, z udeležbo na skoku čez kožo in rudarskem pikniku. Organiziitorji obljubljajo tudi lett« svečano, airak-tiwio in zabavno prireditev, ki se bo začela ob 17.30 na TitCA'em trgu, od koder bo parada uniformiranih ruditrjev krenila proti mestnemu stadionu. Slavnostni dan. 2. julij, pa se bo za zap<3slcnc v Premogovniku Veienje začel že dopoldne, ko bt^dt^ na slwesnosti v d^mu k"ul-rure čestitali svojim sodelavcem, ki so 20 let neprekinjeno Ziiposleni v podjetju, in jim podelili spi>minska darila- Priznanja lîodo prejeli tudi jubilantijamske reševalne čete. ■ Diana Janežič Gorenje je lahko vzor drugim PnHls(^(lnrk slovenske vlade janež Janša in minister za fíospodar^slvo dr. Andrej Vizjak obiskala Gorenje Mira Zakošek_ Obisk vlade v Savinjsko-šaleški regiji sta že v torek začela predsednik .lanez Janša in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Obiskala sla namreč Gorenje, si ogledala sodobno proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov ter najnovejše aparate Gorenja, nato pa se pogovarjala z vodstvom Gorenja. Ob koncu obiska je premier izrazil zadcTvoljstvo, da je obiskal to veliko in uspešno podjetje, ki zaposluje 10.000 delavcev in proizvaja več kol 3 milijone visokokvaliieinih izdelkov. Med drugim je dejal: »Gre za podjetje, ki je lahko vzor dru^m, saj dokazuje, kako je možno uspeti na zahtevnih svetovnih trgih. Za nas • za vlado, ki želi uvajali določene spremembe, pa je Gorenje še posebej pomembno, ker poudarja tiste .segmente, ki so po mojem mnenju potrebni za hitrejši gospodarski razvoj.« Do- dal je, da ga je obisk v Gorenju prepričal, da gre za podjetje^ ki ima na čelu sposobne ljudi, ki imajo skupaj z ostalimi zaposlenimi pred sabo veliko prihodnost. Na vprašanje» kako je z napovedanim umikom države iz gospodarstva v primeru Gorenja, pa je odgovoril. »V Gorenju je država več ali manj portfelski lastnik, se pravi ima manjšinske deleže in to je navsezadnje tudi cilj, saj želimo na ta način ustvariti stabilno, solidno in trajno finančno podporo pokojninskemu sistemu. tako da ta sistem ne bo odvisen samo od prispevkov, kijih vsak mesec plačujemo po st'ilidamtK-tnemu sistemu iz plač. Nikakor pa se država ne more mešati v gospodarstvo, njena funkcija je zagotovitev boljSih razmer za gospodarjenje.« Ob tem je dejal se, da ima vlada pi^zitiven odnos do solastnišrva podjetij listih, ki jih vodijo, saj je zagotovo pozitivno, da tisti, ki verjame v podjetje, vanj vlaga tudi svoje la.sine prihranke. So pa v Gorenju predsedniku vlade tudi povedali, kaj pričaku- L Ai - ijn • ^^ __■- r jejo od nje? Predsednik uprave Gorenja nia^. Fninjo Bohinac je dejal: »Veseli smo bili, da sm(^ imeli tako pomemben obisk, da .smo imeli možnost povedati, kakSni so naši nadaljnji cilji. Povedali smo tudi, da se v glavnem zanašamo samo nase, ker menimo, da je tako tudi prav. V gospodarstvu dobro vemo, kaj v.se je treba početi za vzpostavitev konkurenčne pred-no^iu da bo lahko naša dodana vrednost še rasla, da bomo razvijali nove inovativne proizvode, osvajali nove irge. Največ moramo torej storiti sami. Zato nismo nič žjamrali*, nič prosili. Povedali pa smo, da si želimo stabilnih makroekonomskih okvirov. Tako bo gosp<îdarstvo in seveda tudi Gorenje naravni zaveznik vlade pri vseh tistih ukrepih, ki bodo pomenili razbremenjevanje gospcxiarstva, večjo fieksibilnosi trga dela in seveda večjo rast konkurenčnosti. Posebej pa bi ?:elel izpastaviii» da če je tudi davčna zakonodaja razvojno naravnana in če bo recimo enotna davčna stopnja takšna, da ho razbremenjevala gospodarstvo, jo bomo v Gorenju in tudi v celotnem gospodarstvu, prav gotovo podprli.« ■ Srečno! .me J ^^ 45. Skok čez kožo Dobimo se v soboto, 2. julija 2005. Začnemo na Tilovem trgu v mestu, slavimo ob 18. uri s skokom na Mestnem stadionu, natialjujemo z Rudarskim piknikom ob Škalskem jezeru. Slovesno. Zabavno. Družabno. Rudarsko! UTRIP 30. junija 2005 OD Ç΀D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOnOVJINA Sreda. 22. junija D/jt; ob o;)sirukciji LDS in SD po Številnih [x\siopkovnil3 zapletih in ob grožnjah z referendumom sprejel zakon o RTVS. Usoda lega. za marsikoga spornega zakona, bo verjetno i^e nekaj časa Čakala svoj epilog. Pc^siankc in pi^slanei ladi s 44 glasovi z» in tremi pnili sprejeli zakon o registraciji islospobie partnerske skupnosti. Isîospolna partnerja bosta skupnost registrirala pred uradno osebo, pred kateRi b(«la pt^dala najprej astno in nato Še pi«ino soglasje. Zakon uvaja samo delne pravice, ne pa enakopravnega drŽiivljanstva. in ob tem popolnoma ignorira po-droCje socialne varnosti parov. lo pa jc možnost socialnega, zdravstvenej!;a in pt^ki>jninskega zavarovanja po partnerju, kar jc bistvo podobnih zakonov v zahodni Evropi- Opozicija je imela veliko pripomb, vendar jih koalicija ni upoiievala. Ker tako zakon namesto enakopravnosti uvaja neke vrste seksualni apartheid, si bodo nevladne organizacije prizadevale, da bi ga Oim prej izboljf^alj. Dobili smo prvo rektorico v >^xlovini ljubljanske univer/e. To íxigovomtt mesto je pripadlo Andreji Kocijančič, 63-letni profesorici na medicinski fakulteti. (ieiriek, 23. junija Vlada želi urediti letne dodaike k pokojninam ter njihovo uskladitev naravnali na rast plač. Vendar pa poslanec LD.S Milan M. CVikl ob tem opozarja, da želi vlada letne dodatke k p<^kojni-nam uredili ;akt\ da bodo največ dobili listi z najvišjimi, najmanj pa upokojenci z najnižjimi pokojninami. "Po vladnem predk>gu bodo upokojenci z najnižjimi pííkojninami prejeli dodatek, s katerim si bi^do lahko privoi^Čili dve do tri kave na mesec več," je usmeritev komentiral (viki. »Medijski stampedo«, kol ugotavljajo nekateri analitiki, je že skoraj odnesel predsednika LDS Aniona Ropa. Kdo vse mu je Ixítroval. bo verjetno pokazala že biiJnja prihodnost. Vsekakor bo LDS jeseni pripravila izredni ki>n-gresin i.^kaJa možnega E^i^povega naslednika, ki je že izjavil, da se umaknil i/ ožjega vodstva stranke. Kd<^ bi lahko bil njegov naslednik, zaenkrat i^e ni ja.sno. Med kandidati se omenjajo Igor Bavčar, Gregor Golobic. Jelko Kacin. Ivo Vajgl, Danib Turk, verjetno pa je v LDSnwem mkavu še kašen kandidat. Kar 8i ) odstol kov strokovnjaka za orožje meni. da bodo v naslednjih 10 letih tenoristi nekje na svetu izvedli napad z oroyjem /a množičnudaril, da smo Slovenci v Štirinajstih letih upravičili obstoj svoje države. Ves čas smo jo pozitivno razvijali iii dosegali nadpovprečno gospodarsko rast. Pt)gi«te so occne. da je prav Slovenija najk^lje izvedla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo in pri tem najbolje ohranila socialna ravnotežja, je pc^udaril Drnovšek. Vladna služba za lokalno samoupravo je pripravila delitev Slovenije na dve kohezijski regiji, kar bi Sk>venijî omogočilo, da bi se naprej ostala neto prejemnica pomoči iz CU. tudi po vstopu novih članic. Soglasje k tej odločitvi mora dati tudi Bruselj. Več kot slo ljudi iz akademskih in kulturnih krogov je podpisalo izjavo, s katero obsojajo širjenje sovražnega govora v DZ. Pod-pisaniobsojajo avtorje nestrpnih, šaljivih, nasilnih in seksističnih izjav 1er pozivajo odgovorne, da preprečijo nadaljnje širjenje stA'ražnega govora. /.aradi vse več i ne i den tov v parlamentu. bodo. kot kaže, po dvanajstih ielih poslanci vendarle dobili etični kodeLs. Osnuiekje že pripravljen in Če gii lx>dti poslanci sprejeli, binlo med drugim postali dostojni iji uglajeni 1er zavezani najvii^im moralnim načelom. Ki\r pa bo gotovo dolgočasne seje naredilo za gledalce Še manj zanimive. Dobili bomo .o neixlvls-nosti, nova grb in zasta\'a pa sla bila določena že dan prej. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slwesno razglasili dan kasneje, K^^ junija, na Trgu republike v Ljubljani. Vendar seje že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Jugoslcwan-ska vojska je dokončno zapustila republiko2.5.oktobra iyy|. Nedelja. 2(>. junija Združeni narc^di so prazjiovali. S podpisom Ustanovne listine st» namreč na današnji dan pred 60 leliv San Franc iscu as lanovi li Organizacijo združenih narodov. Obletnica je minila v obujanju spt^minw na dan, ko je .51 držav podpisalo listino, in s pogledi naprej. Septembra bo na zasedanju generalne skupščine v New Yorku 191 držav razpravljalo o prenovi svetovne organizacije, da bo sposobna sledili n(5vim izzivi>m sveta. Hrvaška pa je zaznamovala odprlje 380 kilomelrw d<^lge avtoceste od Zagreba do Splila. Hrvatom je v kratkem času u.s- pelo narediti veliko in marsikaj bi sc cesti bo zna.šala 157 kun, kar je približno 5.200 tolarjev. Ponedeljek. 27, junija Vreme postaja na^ vse večji nasprotnik. Tokrat se je zneslo tudi nad delcem Slovenije. Neurje s točo se je razdrvjak^ nad Posav-jem, Dolenjsko. Belo krajino, v Celju in Prekmurju in največ .^kode povzročilo na kmetijskih pridelkih. PonckČa pi^Skodc^vala tudi veliko avtomobilov, Sicer pa je vročinski val močno prizadel Španijo in Italijo. Še huje pa je na K11 ajskem. Pop lave i n zemeljski plazíwi so v zadnjih dveh lednih terjali že 5.V) smrtnih žrtev, EU kljub zadnjim zapletom z u.slavo in finančno perspektivo krpa svojo potrgano srajco. Evropska komisija je spt^níčila, da bo na za.sedanju prihodnjo sredo sprejele ok"vire za prisiopnapogajanja Evropske unije s Turčijo. V več članicah Evropske unije pa « je začela kampan ja Glas za Evropo, v kateri zbirajo pc^dpise proti vstopu 'liirčije v ptwczavo. Cilj organizatorjev akcije je do .V oktobra, ko naj bi Turčija začela pristopna pogajanja, zbrali najmanj milijon podpisov in z njimi prepričati politike, naj ne začnejo pc^gajanj. Tni ek. 28. junija Zakli. Osem poslancev SD jc podpisalo zahtevo za razpis referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Skupaj s podpisi LDS je lo dovolj /Ji referendum. Padalki junijskega Politbarome-tra kaŽjijo, da vladtî podpira 56 odstotkov vprai^anih, kar je odstotek manj kot maja. Nekoliko seje povečal delež listih. ki Janševe vlade ne podpirajo, in ^icer jc lakih odstotkov vprašanih (maja 29 odstolkov), neopredeljenih pa je 11 Iran Žagarje m&vl da je Slovenijo naj{x)ljsmoimo prežagad rut d\'oje, vlada se je s tem slrinjala (ali je bilo malo obnmuf j if^ tako nuj hinasa driay v/ za e\'ropsko ralx) dobila dvei'egiji. hi se je se\'cda indi zgodilo, kurse nioni zgodia: kar koalicija zagovarja, kerruij hi N/ to recepf, kako dohiti denar iz e\ rop-stah sklad(7\'. to opozicija krtíízíra. ker da si s lem delamo medvedjo uslugo in nepremišljeno delimo Slovenijo le rut dw dela, čeprrvbi jo lahko na tri (nu to je ojTozarjal tndi nus Bojan Kantič), s čimer N lahko zagoioviïiy da bi bil čim večji del države apnivičen do dctuirja iz evropskih kohezijskdi skladov Ziiaj se lahko :godi da ho se\'erozahodna regija z »a^rednjo*^ Ljublja?u) i^yadla iz te pomoči (lega se bojijo tudi Gorenjci) in hi ga bila deležna le jngo\'zhodna regija, v kalen hi bila tudi nuša mvxjsku sumtićm regija. Zdaj je menda že določeno, da Ix^stapri ms le d\K' e\'rorcgiji;jepaČ tako, če vlada nekajfjotnli, to[Hir-lament tudi žegna. Kakinesprememlv ne smemo priča kow ti, četudi bi vlada na take pobude naletela na \>čenijsnjem obiskit vnaUše ne-prizrumi poknijirû ali regiji Saši. Morda jo Iwdo predstm'niki (ega območja índikajixfbtjrfdi^ kaj meni o tovrstnii>domuČi^ delin'i države na več/pokrajin. ( 'e so le imeli ča.s, saj je bih napovedanih veliko iTo-svemnn (Mskov in je za vse stvari gotovo zmanjkalo časa. Na različnih koncih naše statistične re^jepa so se zadnje dni zbmli ljudje dveh sii.crpí>vsem naličnih »zdrjtženj*^, kipa v.si o^xizarjajo na .vity težak položaj in na neiz]X}lnjene zahl€\'e. Na je bih srečanje .slo)'CfVikih pristinih mohiiizinmcei' v neni^o vojsko, kjer so znova opozorili na njihoy • težak položaj, predvsem, ko se po wjni (tisti, ki so sploh sc) vrnili domov, čepnr\ • so hiii v nemško vojsko mohiluin/ni na silo. Zato t tuli niso bili deležni ničesariist$ga, kur so dobiie druge žrtve zadnje svetoviie vojne. Od drzm^e doslej Še tudi niso dobili/H>df)on' v tožbi prod Nemčiji za odškodwno. V Robata t pa so se zimdi shven-ski^hnaški iii)okojenci«, to je naŠi delavci, ki so delali (pretežno) v podjetjih na Hnaškeni Zelo veliko takih je prm' na vzhodu naŠe regije. v občimih Rogaška Slatina in Rogaiec, nuj\^eč jih je delalo v steklarni Srraža. Ti so se oh osamosivjin^ znašli v neenakopravnem Ijohžaju z o.stulimi našimi ujMkojenci. Na to oj>ozurjajo že ves ta čas, jia so doslej naleteli na gltdta ušesa. V času pràadei'anj jih je d\'e tretjini že umrlo, nekateri se zato bojijo, da ftstrezen zakf)n, ki hi popravil njihove hf\ ice, ob takem zavlače\ anju sploh ne jyotrebejî, ker bodo vsi, ki nanj čakajo, prej pomrli Zato so bili na tokratnem .srečanju bolj odločni in so zagrozili ceh z odhodom pred fMrlament aH z zapon) dtzm'nega prehodu. Precej kritikje letelo Uidi nu re.s()mega minbtm .laneza Dwbniča. í^iv DrobniCpa je v ponedeljek zvečer v Celju .spregowril tudi o spremembi zûkma opi)h)jmnskem íjj invalidskem zavarox'anjit; nekateri so pričakovali, da se ho Že v teh spre-memlMh našla tudirešitei'za te hn'a.ske upokojence, a verjetno ne bo tako. Problem rut j bi bil denar. Za našo regijo je biJ včeraj velik dafi, saj jo je obiskala vsí? vlado. J m minvitrico za kmetijst\'0 Marijo Lukaričje zaneslo mulo boljjuĎio, .saj je obiskala Spodnjo .Savinjsko dolino, hmeljarje Iri mlekarje. C)d obiska vlade so mnogi veliko pričakovtli, ne vem, kakšrío je raz-fToloženje danes. m (k) Dolga pot Katja Ošfjak Od nekdaj sem sanjarila o fX}lo\'anjiIi. Vendar moje fantazie ne vodijo na ekwHčne íyele plaže, j>od palmove gaje. Raje .si predstavljam, da .se ne.skončno daleč vozim v uvtomobîhi in sem dovolj mala, da mi je udobno. I^}l)inmje cestnih lukenj, žvečenje prašnega sench'iča in lidanje v obcas-t nem jarki t, vse lo se mi zdi vznemirljiv. Najbrž zanidi vsakoletnega "cokom-fxikcmiu", ko je h>fiwj sorodnikov ob polnoči star^al izj)red domaČe hiše. Zaradi cmoka i' želoda v ktiter^m je hilo zlepljeno priČako\'anje pn^ega skoka s pomoh, vonja po skladiščv. kije prežemal šotor in spahuf vrečo, ter robinzonskega polihtnja fX) nenaseljenem otočkii. SfH/rninjam tihega čemenju na zadnjem sedeiu vKnjevo rdečtí '\stoo.semir7iivtíjseike" in odmevov motocikJo\\ ki so brneli mimo kolone natovo/jenih avtomobilov, (er R)ljakov, ki so à prtljažniku prodajali sujKrge, satidalezu v vodo. plin.skigorilnik, nogometno žogo in komjylift orodja. Ker nisem marala niti tistih superg niti rozu plastičnih sandalov, smo kupili samo set ključe*- in Švicarski nož. Najlepši .spominiI Posel)ej, ko i)omi.slim na veliko škatlo marmornega koluča, ki je z mano na sedežsi delda pričakovanje, dokler kolača ni zmanjkalo. Čakidi .síhi /Jnv modri hli.sk, pr^i odse.-sonca od valo\\ ki rutjt t je zadel pozno popoldne. Takrat ni biio več daleč... Tako sem rtizmišljala lani, ko sem v razgreti temno modri petici štela Idlometre, najprej do Zadra, nato do .Splàa. Zdelo se je. kot da le nekaj meirtn 'pred mano valjajo vroči a^sfalt, hitijo. Jb-tova nje, ki rne je spnri vznemirjalo, je i>ostajalo enolično. Čmu. črna, mirna cesta. Samo kak kilometer gneče na predeliii^ kiše niso dokončani Ilitjv, široke ceste so močno skrajšale razdalje. Svung sem lahko v Iknefkah, šwng, na morju, in, švung. Šning, v Munchrui. Nič več stanja v ko Iona h^ ruc več domačih slanih sirov rw stojnicah ob cesti in zaradi toplih hthcnic napihnjenih želodce)-: Ur^'aška je storiia velik korak naprej pn gradnji e\'roivíke avtocestne mreže. .Shvenija jespono.som odpria 4,6-kilometrski odsek dolenjske t(K'esi.e Sn^edruk-Kršku vas, skomj celo trib\tava bo na ogled tri mesece. Regijsko pnwlavo so pripravili v sredo opoldne v Velenju. 7.e pred tem je župan Srcèko Meli s si^delavci pripravil sprejem za komandirje Policijskili pi'ïstaj s (^eij-skega. predstavnike veteranskega združenja Sever in predstavnike policijskega sindikata, jim zaželel dobr(3d<'»šIico v Velenju in cestilal ob dnevu policije. Na t>j»rednji slovesnosti, ki je bila v koncvrtni dvorani glasbene šole, so zbranim spregovorili predsednik veteranskega društva Sever za celjsko obmlicijske uprave Celje Slanislav Vender. Osrednji del slovesnosti je bil posvečen koncertu orkestra Slovenske policije pod taktirko Millvoja Surbeka. ki ga je ik: enkrat opravil z njim lastn<^ odliC-nosljo.Vse /d^rane v veliki dvorani glasbene iŠole pa je s pesmijo po- zdravil Rutlarski oktet. Namesto priznanj, ki jih policija podeljuje ob prazniku, so letos pripadnikom organov za notranje zadeve, ki so bili v ča.su t^samo-svojitvene vojne zaposleni v organih za notranje zadeve in so opravljali naloge, povezane z ^a. Ko smo med občani izvajali anketo o tem. po čem merijo kakovost bivanja.so na prv'cî mesto postavili (>bčutek (ne)varm»>ti.« Vrnttc Bevc; »Vojni veterani le-tosslavimo tudi l5-letnico orga- niziranja manevrske strukture narodne zaščite, kije pozjieje poslala del teritorialne obrambe. Tudi na to smo naiivse pt vnosni. « H ran ko Prah: »R>licisri smo bili pripravljeni Žrtvovati življenje zaSbvenijo, Aia nam je danes precej slaba mati, Delodajalci nam z eno roko kažejo na Evropo» z drugo na Balkan, kakor jim listikrat pač lx>lj ugaja.« Slanishiv Veniger: »Spominske znake /a Slovenijo sprejemamo s pon(^-som. V sp.'< ■ yji notranje zadeve, ki so bili vpoklicani k opravljanju nakig, pripadnikom VlS-a in civilnim osebam. ki so dejavno sodelovale s takratno milia) in jim je bilo kasneje tudi izdano potrdilo za pridobitev statusa vojnih veteranov, ptxlelili spominski znak Za Skv venijo. Prejemnikov tega znabije v ccljski regiji preko ■ Milena Krstić • Ptaninc Foto: Stane Vovk »Delati moramo tako, da bomo vsi uspešni!« Ma Šolskem centr u Vc^lenje^ podelili za dosežke |)ii ucnein usp(^liu, ()l)šolsklti in izvenšoiskiii (lejavnostlh 123 pri/nanj - ijClosnji urni usi)(^li kaž(^ da so na (i()l)ii poti Tatjana Podgoršek Velenje. 22- junija - 'Xc nekaj let zapored na íolskem centru Velenje (SC^V)ob koncu štMskega leta s priznanji nagradijo dijake za dosežke pri učnem uspehu, pri obalskih in izvenšoiskiii dejavnostih. Tudi lett^sojih nagradili, priznanja pa je prejelo 123 dijakov in dijakinj. Tradicionalna zaključna slovesnost je bila v veliki dvorani velenjske gkisV>ene šole. O pomenu znanja in drugih vrlin jc /branim spregovciril direktor velenjskega šolskega centra Ivan Kolnik- Uspešne dijake je poimenoval dragulji nied dragimi kamni. Menil je, da drugačni časi nalagajo in zahtevajo od šole ter učiteljev bistveno drugačno vlogo. Projektno in timsko delo. ustvarjalnost. pcwezxwan)e, odprl(Vil, poudarjanje čustvene inteligence, individualna obravnava dijakov... po-stajajo način življenja in poklicnega dela tudi na centru, ki ga je v Šolskem letu 2004/2005 obiskovalo 3646 dijakov, študentov in drugih udeležencev izobraževanja. Prinašajo pa nove izzive in terjajo korenita prilagajanja zato, da btîdi> zmagovalci vsi, »V središče dogajanja neusmiljeno prihaja dijak kot kupec oziroma naročnik. Po besedah Kotnika zahteva današnji Čas gotwo več znanja kot včerajićnji. Jutrišnji bo postavil pred mlade še večje zahteve, zato mora biti kakovost vzgoj no-izobra ževa I nega dela na vseh področjih temeljna naloga zaposlenih. Kt^t je poudaril Ivan Kotnik, nu-ilijo udeležencem izotiraževanja številne možnosti za delovanje v obšt^lskih in interesnih dejavnostih. ki jim omogc^ajo strokovno rast ter koristno zapiMnitev prostega časa. To ni nepomembno. Kajti je uvod v čim bolj prilagodljiv in ustvarjalen način življenja v družbi znanja. Poleg prilagajanja tržjiim razmeram bo za uveljavitev interesov in sposobnosti dijakov potrebne") tudi pravočasno, dolgoročno načrtovanje njihove poklicne poti ter večja aktivnost kaki>rkoll pridobljenega čim več uporabnega znanja. «Naš dijak mora Čutiti, da napredujejo in daje učenje tisto, kar loči štilo od ostalih ustanov, Letošnji učni u.speh kaže, ila smreg4>r Škerlak (Poklicna in tehniška strojna šoI«i), Ana Kos (Poklicna in tehniška clektro in računalniška Šola), Mateja Hren in Anita Vivod (Poklicna in tehniška Št da za storitvene dejavni>sti), Pascal Veho-vee in lomaž Nede|jk<» (Splt^na in strokovna gimnazija), l/jemna dijaka Šolskega centra za Šolsko leto 2i.m/2m pa sta postala Milja Balažic (Poklicna in tehnika eleklRî in računalniška Šjih dolžnosti, sodelovanja z drugimi dijaki v razredni skupnosti in še zaradi drugih dejavno.sti in vrlin. k" «ITi Izjemna dijaka Šofskega centra Velenje za dobro končano šolsko obdobje: Luka Steiner (prve z leve) in Mitja Balažic. y Nagrajeni dijaki so eden od pomembnejših delov blagovne znamke, za katero se na ŠCV trU' dijo že več kot 45 let Učbenik Osnove geomelianilce iííiini tovrsini v Sloveniji - delo doinanh avtorjev Tatjana Podgoršek_ Predmet O.snove geomehanike povezuje znanje tizike, matematike in rudan>tva, naslanja pa se na inženirskem tehnologijo in mehaniko tal ter vpleta gradbeniške izkušnje. Cilj širokega spleta znanj je.kakoobvladaîi hribinoprÍpt>d-zemnih in površinskih rudarskih delih. Dijaki tehniških in gradbenih šol K^do tovrstna znanja v prihodnjem Šolskem lotu lahko č-rpali iz novega učbenika, ki je pkïd dela in .Síulekwanja domačih strokovnjakov. 1ckste in še nekaj drugega gradiva je namreč zanj prispeval doc. dr B(»ris Saloblr, oblikovala ga je Mateja Kraševec PogorcIČnik, ki je hkrati tudi urednica učbenika, rojak Marjan Močilnik pa je zanj prispeval kup zanimivih sličic, ki dopolnjujejo in pcipe.strijo učbenik, In kaj je narekovalo pripravo in izdajo učbenika, edinega ti.tvrstnega v Sloveniji? «Predmet Osnove geomehanike je postal sestavni del učnega programa na naših št)lah šele pred tremi leti. Za ta predmet dijaki nisiï imeli ustrezne literature. Će pa je že bila. je bila v srbohrvaškem ali drugem tujem jeziku, /atosmo se ixJIckNIí tu lasten učbenik, nastal pa je v sodelovanju s Poklicno in tehniško rudarsko Šolo Šolskega centra Velenje in že prej omenjenimi avtorji.« je povedal Boris Salobir. Prvotno so razmišljali o skripti. Kasneje so gradivo raširili vučbe-nik. ki gaje potrdilo ministrstvo za šolstvo in Šport z vsemi pi^treb-nimi recenzijami. Učbenik je namenjen predvsem dijakom tehniških rudarske in gradbene šole, je pa tudi odlična osnova za Študente višje in visoke rudarske ter gradbene šole, ki predmeta Osnove geomehanike nist^ imeli v programu-svojega srednješolskega izobraževanja. Po besedah Salobirja so Osnove geomehanike pisane tako, kol potekajo predavanja iz lega predmeta. )*Kdor bo v njem iskal poglobljena znanja, jiii, žal ne bo našclvsaj učbenik ni namenjen temu.M Mateja Krasevcc Pogorelčnik pa jepcwedala, daje izdajo učbenike podprl Center za poklicno iz-<^braževanje, in sicer s subvencijo, saj jc iziel učbenik v nizki nakladi. Je pa pripravljen z enako po'/or-nostjo, kol Če bi ga izdali v visoki nakladi. Mateja Kraševec Pogorelčnik in doc. dr. Boris Salobir AKTUALNO 30. junija 2005 Nakopičene težave zahtevajo poldicnega direktorja Na obniojii zl)()i u so člani Knioiijskc zadruge Saloška (k>lina ocenili lansko [)()sl<)vanjo kol (lol)t () - V razpravi naidljc^ o slirih kiiiclih. ki ocklajajo mleko Italijanom - Kdo bo novi direktor ali v.d., na zboru nismo slišali Tatjana Podgoršek Šoštanj, 24. junij« -'iako kt>t vsi zadnji se tudi lokraini. J3. po vrsli. obCnj /lx>r ílantw Kmciijskc zadruge Šaleška dolina (v kullurnem di")niu vŠosUmju) nizaćclob napo-vcdani uri» ampak kasneje. LeU'ô-njega seje oi 325 udeležila Ic <5lan moć zaznalise večje razpoke mcJ zadružniki kol na lanskem. Nanje je s po/jvt^ni k vxíCji slc^o-sli najprej tipoyorîl predsednik upravnega odb^^ra Joj^xî l^oCnik. Ta je v svojem pt>rocilu med drugim opOTorll nazahicvo po nadaljnjem zm anjScvanj u si roS kcw po.s lovanja, na neurejeno sisiemaiiyadjo deli wn I h mesi zaposlenih na zadni^. na ncjasnosliglcde ćianskcga imenika. in ponovil siališOe, da mimo posebej Imenovane komisije nc jnore bili piodaxia iKiheaa zadružna nepremičnina. Je pa po- hvalil upravo zadruge za iLspeŠno odprodajo 2576 kvadratnih metrov velike {"xwr^lne pod vilo I ler-l'>ersiein v Velenju. To zemljiške je edino, ki ga je zadruga odprc^dala lani. Ker z mlekarno Celcia nl«^ na.411 skupnega jezika giedctfdkup-nih cen mleka, mleOni proizvajalci pa tudi ne mtirejt^ pristajati na nadaljnje zniževanja»jc upravri odbor zahteval, da se zadruga odpcwe delu marže pri mleku v korist njenih ćlamTv. Vsvojem pon^iluscjc Ročnik d(Haknil še sLnl^ega pikslo van ja zadružne eno le v Š mar I ne m ob Paki. povezovanja zatliuge, ki je na mrivl lořki. Ob koncu pa jc prisotne seznanil še zodk)ćllvijo upravnega odbora, da mora zadru^p v prih<^dnje vodili poklicni direklor. To naj in narekovale nakopičene ležave in velike prcizku.šnjc, ki jo postavlja pred kmete vstop Slovenije v EU. Izrazil je prepričanje, da ixulo z do.'îvdajijixn dhckloijeni zadruge MHrjHniHn JakolK^m cf.\alî dobri p, UrcsniCiliso zasiavljcne cilje na vseh področjih, zadc^oljnl ne morejo biti le s pi'wlcwanjem mesnic. Lclosokončalis45 milijoni lolarjcv dobička, ki so ga ludi lokral namenili za rezerve.Vstop Slovenije v EU je ozjiačll kot izziv za v.se v kmetijstvu. Nobena sprememba ne prinaša samo dobrih, ampak ludi negativne posledice, s katerimi se morajo soiičill. Izrazji je zadovoljstvo. ker je revizijska hiša podala pozilivno mnenje o pi^lovanju v ziidnjem obdobju. Lcio 2(H14 naložbeno nI bilo izrazito, ker .se že nekaj čaf^a pripravljajo na največjo Investicijo v 50-let ni zg^nlovini delovanja zadruge-na izgradnji^ p"Jslovno-prixiajnega centra v MelleCah. Svoje pon>Čjlo je Jakob sklenil z besedami; •Golovo bo v Šaleški dolini z-apihal v kmetijstvu nov veter. ?.elim mu dobro ra/peta jadra, ki bodo ladjo pc^eljala novim izzivom nasproti. Upam. da boste uspeli zakrpati vse razpoke, ki .se pojavljajo v sk^žnosii i^alcšklh zadružnikov in zeki slabo vplivajo na njen ugled. Mislim, da je večini kinclc>m zadiuga |X'>l/cl)iia. Nc jxv zabile pomena zadružništva - za druge.« V razpravi so zadaižniki najprej razpravljali o dveh članih upravnega (^dbc^ra. ki sla bila izvoljena na lanskih voliivah. ka.sneje pa seje Izkazalo, da zaradi neurejenega na-sleJslva nista člana zadruge. Po mnenju nekaterih bi lo morala vedeli. »spoma« člana pa sla prepričana. da bi jiii na lo morala opti- pravila,zatone mi'>rcjo bili več člani zadruge, nasproinaslranpajibje branila s tem. da lako rešujejo .woje kmetije, rcprt^malerial pa še vedno nabavljajo pri zadrugi. Tudi v zvezi s tem sc> iskali pravni nasvet. »Zadeva je sporna. O tem v upravnem t)dboru niso želeli razpravljati, saj so kar trije od štirili člani lega odbora. Odločitev o tem bo Bodo uspeti zakrpati vse večje razpoke? Enega od razpravljalccvje Še zanimalo, kam je k) denar od prodane zemlje v TrehaŠi..Iakob je pojasnil, da je zadeva že dobila si>dni epik^g in da so po sklepu upravnega odbora denar |x)rabili za nakup vred-nosln i h papirjev in deležii v celjski mlekarni. Ikko kot na minulih zJiorii' j«) ludi tokrat najzaslužnejšim z.a-družnikom p(\lclili priznanja. Za področje Šmarlnega ob Paki ga je prejel Franc Ku-mer. iz velenjske enoie kme-I Ija Franca Kuha rja. i/ šoštanjske pa Ivjin Arzenšck. To je bil zadnji zbc^r, na katerem jc Marjan Jakob nastopil ko\ direkUîr zadruge. ICcv nec tega meseca se mu izteče mandal, vncjvič pa ^ na razpis direktorja zaradi spremenjenih pogojev (poklicni direktor) ne bo mc^cl več prijaviti, .iakob je zadrugo zadnja Štiri leta vodil ncptîkiic*no. Kdo bo novi direktor zadaige, ni^mo zorili zadruga. Ročnik je povedal, da so v zvezi s tem iskali pravni na-.svel in se na 0!>n0vi lega cxlločili »pustiti zadevo tako, kot je«. Največ besedi pa so v razpravi namenili štirim kmetom, ki so člani za-dmgc, mleko pa aprila dalje dajejo» I{alijam»m. Mjwgi menili, ^ia so s tem kršili pogodb(> in Ziidružna slišali. Tudi ne, kdo Ix^ do nje-ixlvisnaodupravnegaodbora.«jc gove izvolitve vršilec dolžnosti p<'ivedal Marjan Jakob. IV» besedah Jožeta RívÍJiika nm ukrepali zalo, ker ocenili, da bi naredili večjem šktxlo. kol zadevo pustijt^ pri miru. Po mnenju zadružnika Ivana Rakuna bo morda to ncsSdt) v prihodnje bolj držali skupaj. (neuradno Ivo Drev). Slišali pa .smo pripombo člana zadruge Ivana Rakuna, kije pričakoval da se lx) upravni odbor s pozornosijt^ zahvalil Marjanu Jakobu za dohro delo. Ker tega ni bilo. jc predlacal. da mu na «uinj zadnjem ol>Cncni zboru vsaj iskreno zaploskajo. ■ Pri miokardnem infarktu ie kliučen čas /a i)i'()i. dr. Marka N(K'a, ki je; [)i'(isnji leden pre(Ia\al zdravstvenim (U^lavoem. |)ra\ ijo, da jc glavni motor ekip nujne medieinske poniíxl Milena fO^tič - Planine Vulcnjc, 22. junij« - Ishomjčna Ix^lczen srca je v raTviiem svetu glavni vTrok obolevnosti in umrljivosil zaradi IxHezni obtočil. Beseda ishemija izvira iz gn^ine in pcweni pomanjkanje krvi ivjri:»ma prekrvitve, 'le-meijno bolezensko dtîgajanje pri Ishemični bť>lczjii .srca jc praviloma arterioskleroza, ki pov/Toči naprvdujoČ^e ož.enje ene ali več kortmarnih arterij, kar imenujemc^ koronama bolezen srca. Pojavnih oblik je več. Pop^'lna zapi')ra koronarne arterije prisU za kratek pi^govor z njim. Kako sode tuj ele z nujno mecliciiixko pomočjo /Mravsivencf^a doma leUnje? »'/. njimi imamo zelo dobre IzkTiŠnje. .StxL'lovanje na pcxlročju akutne^ srčnega infarkta, na katerem razvijamo nov način, da pride bolnik direktno s terena oziroma neposredno iz zdravstvenega doma v ka-leterski laboratorij, kjer se odpre zaprla kon^nama arterija, je odličen, lak način je tudi najbolj učinkwit, saj pomeni najmanjšo častwno zamudo.« Izredno pomtmhfut je lorej /Uirost. »Dejansko jc najbolj pomembna hitrost Ključen dejavnik je prav čas. Prej ko žilo odpremo, manjša ješkt^da na srcu in večja je verjetnost, da bo bt^lnikžjvel brez posle- S predavanja prof. dr. Noča o pomenu nujne medicinske pomoči pri miokardnem infarktu. die oziroma z manjšimi posledicami, saj s p.>novnim vzpostavljanjem doloka krvi do prizadetega dela srčne miSice zmanjšamo i.idmrije tkiva. Zalo je treba vložiti vse napore za zmanjšanje ncpo-irebnih izgub ča.sa. Hitrost lahko izboljšamo prav .s lem, da lv>lnika takoj, ko pcï^lavimo diagnozo, to pa je možno že na terenu s pomočjo elektrokardiograma, čim prej spravimo v najlxíljši možni center, to je v Sloveniji Ljubljana» kjer se arterija takoj odpre, V regionalnih Ivlnišni-cali te možnosti nimajo. Prav zalo je pomembno, da zdravî^tvcnisi&tem ne>^b-Ija časa s tem. da bolnika najprej pelje v k)-kalno bolnišnici), ampak da ga mimo nje pripelje nept^redno v laboratorij.« HekiisSuf/i.daso Vc'lenjćani dobro or^ifini' zirani. Kje \o v sfovenskem prostoru ? »»Imamo triletne podatke zâ 130 bolnikov. ki so prišli direktno v katctrski laboratorij. Na pivem mestu jc Zdravstvena pc*>taja Kranj s 50 bolniki, la je ludi najbližja Ljubljani, na drugem mestu pa je že Velenje z 20 bolniki.« Tako predavanja, kot sSe ga imeli zû zaposlene I' velenjskem XJravsíxtnem domu, so najhri Mrmloih t tuli v^Ui, da se irfrûv-snetii delavci seztuinijo z ttovosimi. »Priznati moram, da sem bil zelo vesel vabila gospoda ZapuŠka. reševalca iz Velenja, da pridem na to predavan ie. Prvič namreč predavam taki skupini ljudi, predvsem reševalcem, medicinskim sestram, ki Si"» zelo pomemben člen pri obravnavi bolnika. Vsak člen mora svoje opravili najbolje. Reševalec pa je listi, ki mora v čim krajšem času in varno priti iz Velenja v Ljubljano.« ■ Upravna enota preverja zadovoljstvo V anketo, s kateio preverjajo zadovoljstvo, hodo zajeli blizu 400 stí ank -1 rejajo kalasK^r gralienih enol ral)e kuKMjjskiti iiospodarslev - Č<^z f)ok-^tje po staieui MHena Krstič • Pianinc Kako zadovi>ljni ste z delom Upravne emîte Velenje? Ste kdaj razmišljali o tem? Tudi čc niste, vas bodo morda ob obisku upravne enote v leh dneh p stvar se izboljšajo, V teh Jneh pa st> se pospešeno lotili šc enega večjega projekta: ureditve grafičnih enot rabe kmetijskili ^^pcv darstev, kar jim bo vzeki kar precx;j časa. a računajo, tla bodo la del uredili najpcvzneje do konca leia. »RcAiItali anket nam služijo za to, da preverimo, kje naše delo najbolj šcpa. Nam manjka prijazno stl. strok ATiosti? Z njo ugotavljamo, česa si siranke želijo» kaj potrebujejo, morda še več pomoči pri izpolnjevanju različnih obrazcev» vlog? Preverjamo, če smo dovolj hitri, kakososlrankc zadovoljne z uradnimi urajni in podobno,« pravi načelnica Upravneenote Velenje mag. Milena Pcčovnik. Anketirali bodo blizu 40(J strank, lani so njih .^60. Od lanskega do lctt>Šnjega letasiv nekatere stvari, na katere je opcvorila anketa, že iz-bc^ljšali. »Uvedli smo informacijsko pisarno in svetovalca za pomoč strankam, tudi skoy} poletje. Mag. Milena Pečovnik: "Grafíčne enote rabe kmetij' skih gospodarstev smo dolžr» urediti do konca leta.» naši konca njega leta. Pcnrebnoje zato. da btnlo laliko država oziroma uporabniki črpali sredstva Vil kmetijsko politiko iz Evropske unije. Za ta namen mora imeli država vzpostavljen u.strezcn sistem. V naravi je stanje namreč velikokrat drugačno kol prikazujejo katastrski ali grafični načrti.« Delo poteka Iako, da se stranka i^glasi na upravni enoti, kjer skupaj z referentom preverila GERK-c in jih po potrebi uskladita. Na območju Upravne enote Velenje je takih grallt-nih enot preko 6ÍK). »Delo je razdeljeno med več institucij, lako bo del opravila ^'odet* ska uprava, del kmetijskih pc*.pešcvaln a služba, del pa upravna enota. Nam je zaenkrat dodeljeno 150 enot. Za to delo smo posebej ujfw-scibili tri uslužbence. Ž-elimo si, da bi vabl|ene stranke prišle, se držak? rokíw, kajti le iak<í bodelo lahko teklo nemotem^ In bc» opravljeno do konca leta.« Sicer pa na Upravni enoti Velenje pravijo Se. da uradnih ur v ča.su počitnic ne spreminjaji^ In da bodo stranke vse. kar potrebujejo. lahko pri njih nemolentiureJile DOGODKI Kadrovali in premikali nepremičnine Sveliilka Vladitnirja Maloiikovira (iJ)S) v s\ci\\ Obritic Soslanj tiadonicslii Ivan (iihanc^ - Koliko jc dejansko vredna slai a železniiia? Milena Hrsttč - Planine Šoštanj. 27. Junija - Ponedeljkova seja svcla Občine Šoštanj, zadnja pred poletnimi počilnicami, je polekala v znamenju kadrovskih yadcv. V nadzornem sveiu Komunalnega podjetja Velenje bo Marjana l^nškii, ki mu je potekel mandal, zamenjal Vik-lor Drev, Ker je zaradi selitve - iz Šoštanja v Velenje - s lem pa spremembo slalnega bivališča, prenehal mandal svetniku Vladimirju Maknkuvjcu (LDS)j'e svel za nadomestnega člana imenoval naslednjega z liste LDS za lokalne voli ivc, Ivjjna Uriwnca. Svetniki so imenovali ludi uredništvo Lista. Skladno z odlokom o prenosu izdajateljskih pra^ie in dolžnosti javnega glasila občine mora namreč svet izdati soglasje k imenovanju uredništva, saj obćina/agoiavlja vtč kot 50 odsioikov finančnih sredslevza njegovo izdajanje. Uredniški odbor seslavljajo: ,U*?,tot Andreje. Milnjka Komprej. TJai^a Rt^har» Peter Rez man in Ratlco Srebernjak. Poleg kadrovskih zadev so »premi- kali« nepremičnine. Med drugim sn se odkičili za prodajo prilličnega dela po skwno-siantwanjske stavi« milrgu bratov Mravljakov s pripadajočim zem- l^xlťcnjcno ali proč en j eno? Pritlični del tega objekta je bil v celoti namenjen trgovski dejavnosti, v njem sla delovala dva ločena trgovska lokala, v nadstropju objekta pa je urejenih sedem sianovanj, ki pa niso predmet prodaje. Večji del pritličja je bil namenjen železnim, ki ?e nekaj let ne obratuje, manjši del pa je bil do nedavnega namenjen irafiki. Prodaja tega deia objekta je bila predvidena že v letnem programu prodaje, ki je bil sprejet v sklopu rebalansa letošnjega proračuna. Celotna vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje, znaša dobrih 25 milijonov lolarjev. Prav okoli (o)ecne vrednosti nepremičnine pa je bilo izrečenih nekaj pomislekov. Ivan Drev (SDS) je namreč spomnil svet» da je bila ta ne- premičnina ze oeenjenaleta 1999in takrat je eenilev znašala 42 milijonov tolarjev. Od kod naenkrat tolikšna razlika? Ne glede na to, da je direktoriea občiaske uprave Mitjam pojasnila, da je razlika nastala najbrž zaradi druge metodologije izračuna, pa je .svelnik tudi kasneje v pobudah predlagal, da se zadeva vseeno preveri» predvsem pa primerja. Nekateri, med njimi Marjan Vrtačnik (SNS) in Vojko Krne^.a (SDS), pa so menili, da bi morala hiti pri prtxlaji opredeljena tudi na-membnosl. Sošlanju manjka trgovinskih površin in morda bi bili ti prosiori priložnost za kakšnega od večjih tr-goveev, da pride v Šoštanj. l\amc8lo /iivSlav kosovni azenu. 01>Čina jim je, da si naberejo moči, podarila lelne karte za obisk .šošianjskega kopališča. SAVINJSX04AL6ŠKA OBMOČNA RAZVOJHA A6ENCUA ŮM. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO • ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA» VELENJE RAZPIS V skladu s programskimi usmeritvami G2S Savlnjsko-šaleške območne gospodarske 2i)omice Valenje In Savinisko-šaleške območne razvojne agencije, d. 0. 0., z namenom spoznati ideje mladih in njihova razmišljanja o trainostnem razvoju» javno objavljamo razpis: MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE za leto 2005 Na razpis se lahko prijavijo mladi s stalnim bivališčem v devetih občinah SAŠA regije, torej ciiiaki, študente in drugI mladi, tudi že zaposleni. Predmet prijave so Idejne zasnove razvoinih projektov s področij: a) Podjetništvo; b) Turizem c) Okolje in prostor; d) Razvoj človeških virov in družbena infrastruktura; e) Razvoj podeželja, s katerimi bi po njihovem mnenju bistveno prispevali ktrajnostnemu razvoju regije. Prijavljene naloge naj obsegajo največ 15 strani (font 10) z obvezno strukturo: a) jasen naslov» b) navedba In naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo dela v primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ strani, e) jedro na-loge. Nalogi naj bo priložena prezentacija v ppt. formatu nanajveč 20 predstavitvenih straneh. Prijavljene naloge bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo imenovani najodgovornejši nosilci razvoja SAŠA regije. S sodelovanjem na tem natecajti bo avtorjem dana možnost za promocijo In realizacijo njihovih idej. 5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarsWa in lokalnih skupnosti na okrogli mizi MLADi ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE v novembru 2005. Avtorjem imrih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene dename nagrade v vièini 100.000 SIT. 75.000 SIT in 50.000 SIT Razpis bo objavljen v lokalnih medijih in na spletnih straneh www.gzs.si/oz_velenje,www.velenje.si; www, savlnja.com ; Rok prijave: 30. oktober 2005 PRUAVE IN INFORMACIJE: 6ZS Savinjsko-šaleška območna zbornica. Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, Tel. 03/ 898 42 02, E-naslov: alenka.avbersek^gzs.sl ali Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d. o. o., Savinjska cesta 39,3330 Mozirje Td.: 03/ 839 47 53, E-naslov: ora@sioi.net, jasna.klepec@sjol.net. Vegrad razširil dejavnost na domsko varstvo k r«tt u/ «M» tm V lol ti (iDí SO Zgradili dom /a vaisivo [()(> oskrbovaiK^ev v obrini Horjul 7x pzcd kti je Vegrad oceniU daje potrebno dejavnost razširili, nov izziv pa so videli na področju varovanja siarostnikov. Tako so se predlani prijavUi na razpis Ministi^tva za delo, dom in družino ter z ustreznim pro- jektom pridobili konccsijo za opravljanje domskega varstva. Sledil je dogovor z obCino Horjul in natanko pred letom dni je bila na novo ustanovljena družba VIllIO, d o. o., ki predstavlja združen inlcre.H Vegrada in OWine I lorjul. thkoj so tudi zaceli graditi dom za starejse občane. Naložba je vredna kar milijardo 300 tisoč tolarjev inje ludi kon(5ana. Nov dom za starejše občane bo siarosinikom nudil popolno oskrbov objektu, možnost dnevnega varstva, obi^asnega varstva in fizioterapije, omogočal bo zdravo in redno prehrano lako za abo-ncnle v domu kol za vse ostale /ainieresirane. Objeki je zgrajen po strogih državnih standardih, ki veljajoza podobne zavode. Kapacilcle zadoščajo/a 106 oskrbovancev, zanje pa bo skrbelo 46 zaposlenih. Na svečanosti, ki seje zgodila oh prazniku Občine I lorjul, so visoki gostje iz vlade Republike Slovenije - predsednik sloven- skega parlamenta, predstavniki bank, različnih podjelij in seveda lokalne skupnosti - nov dom ludi odprli . »V Vegradu smo ob icm izjemno zadovi'>ljm, saj smo pono\mo dokazali svoje sposobntîsti kol gradbinci, velik inlercs bodočih varovancev pa je potrdil ludi pravilnost in-veslicije. /ato se že oziramo po novih lokacijah in prepričani smo» da bomo uspešni ludi v prihodnje,« pravi generalna direktorica vegrada I hlda Tovšak. „gCíl^Dí]® [fliD , hJiolektlViTermoelektrdrhe Šoštanj in«H(*Ta i». T||I«1J« '"H'JÎS Občina Gornji Grad praznuje Naiv<>r energije in voljo zn profíiíiine, ki Ixxlo zagotavljali nadaljnji razvoj - Za nal()žl)o ixibližno 10 odslolkov pi^oi^aeuna - Piihodnje lelo zaeofek projekta, ki ho zai^olovil od loO do 200 delovnili incsl - PrcHlnosliia naloga v prihodnje zaposlovanje Tatjana Podgoršek K4)cna«24.Junij;i-Tuko bodo loîw v občini ( n^rnji (îrad zaznamovali občinski praznik s številnimi prireditvami. Začeli so jiii minuli pcic^k, vrstile pa sc bodo vse do 2. julija. Osrednjo proslavo so lokrai /družili s praznovanjem li)0-ictnicc organiziranega zborovskega petja in Il)-k'lnico Pesmi pomladi. Na njej so najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. »Največ energije in volje smo v obdobju od laaskcga do leloS-njega praznika najnenili programom. ki bodo zagotovili nadaljnji razvoj lega okolja,« nam je med drugim dejal v pogovoru Ioni Ulfe(j. gcirnjegrajski ?upan» in nadaljeval: »Poleg tega smo precej postorili za cestno inlVa-sirukturo, v ccloli smo obnovili kulturni dom v Bočni, sodelovali pri obnovi ccrkvcv Nitví vSli-rti, zgradili vodovodnem omrežje na Kriz, del buializacijc v Btx'ni, uredili smo javno razsvetljavo in izpeljali še nekaj manjših naložb.« /a slednje (s projektno dokumentacijo vred) namenjajo približno 10 odstotkov pri-hodkiTV oziroma od 40 do 50 milijonov tolarjev, kar je - tve-njuje Rifelj - ob sedanjih obremenitvah občinskih proračuntw kar veliko. /^.ivljenjc in delo v občini sta v omenjenem obdobju med drugim zaznamovala tudi lani ustanovljeni Zavod za pospeševanje in razvoj turizma, v katerem naj bi letos i>e paspešili ziistavljene aktivnosti, ter kooperativa Kašča. Njena prednostna dejavnost je pridelava, predelava in ponudba hrane ter vseh astalih domaČih izdelkov. »Zal, niišim priz.adevanjem na tem področju zakonodaja ne sledi, zato si belimo, da bi jo na listreznih ravneh uredili v najkrajšem mahnem času. Na podn>čju kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini se obetajo pretresi, rešitev lega vprašanja pa bo dobrodošla v pripravah nanje ne samo z.a naodo namreč koncesije, predvsem na podr^^ju zdravstva, in ne bi radi delali napak, ampak bi se pravočasno uskladili z vsemi, ki bodo sodelovali v tem projektu.« Prav zaposliwanje, odpiranje novih delovnih mesi, je po mnenju Rillja največje odprto vprašanje, ki bi ga morali rešiti v bližnji prihodnasii. Izobrazbena raven v občini je slaba in tudi ljudi, ki so danes brez zaposlitve, bo potrebno aspi«obiti za nove izzive, prekvalilkirati. Občina se bovključila v izboljšanje slanja na tem ptidročju z ustvarjanjem pogojev in pridobivanjem investitorjev, ki bodo omogočili nova delovna mesta. Samo v prej omenjenem rekreacijsko-luri-siičnem in zdraviliškem parku naj bi ob zaključku tretje laze pridobili cxl 150 do 200 del(Wnih mest, kar jeza občino veliko. »V preteklosti smo že dokazali, kako pridobiti investitorje, in prepričan sem, da jih bomo v to okolje privabili tudi v prihodnje.« řeprav so na področju komunalne nadgradnje vminulih letih precej pfïsiorili, imajo v programu Se ureditev kanalizacijskega omrežja v Bočni, nadaljnjo ob-nwe ceste iz Gomjega (îrada do meje z občino Nazarje. Ib je sicer republiška cesta, vendar se z Direkcije^ RS za cc.5te dog(^varjajo o odkupu zemljišča skozi Bočno. Odkupili naj bi ga letos, prihodnje leto pa hkrati s posodobitvijo uredili še kanalizacijo za ta kraj. Načrtujejo še nekaj manjših naložb, s katerimi bi v naslednjih štirih, petih leiihizpolnih obveznosti, ki jih na področju komu- nalne nadgradnje od Slovenije zahteva Evropska skupnost. Na vprašanje, ali je res Zgor-njesavinjska kmetijska zadruga svojo upravo preselila v (îornji (rrad, ker naj bi banka odprodala njem pc«>Iovni objekt v Mozirju avstrijskemu trgovcu Ho-terju,pajeToni Rilelj odgovoril: «Kdo bo prišel v řsiozirje, ne Župan občine Gornji Gard Toni Rif et): »Nekateri pravijo, da sem že predotgo župan, drugi so prepričani, da bi tahko naredil še kaj več. Sam sem z razvojem zadovoljen. Upam, da tudi občani. Za prif}Odnje nam drznih načrtov ne manjima.« vem natančno. Vem pa, da pridejo tuji trgovci, ne samo omenjeno podjetje. Odločitev zadruge pozdravljam, kajti s preselitvijo njene uprave bo središče in upravni del občine (lornji (irad še bolj zaživel. Vsi bomo v eni stavbi. Veselimo se tega dogodka. Tudi zaradi lega bo prihajalo k nam več ljudi. O izgradnji trgovin v Zgornji Savinjski dolini pa imam svoje mnenje. Menim, da bi bilo p^> trebnorazmi.šljatiše o kakšni industriji oziroma gt>spodar.skih dejavnostih, ki bodo ustvaijala nova delovna mesta,« je sklenil praznični pogovor župan občine (řomji CJard'Ioni Rilelj. ■ Letošnji dobihiild priznanj in nagrad obiine Gornji Grod: Častni občan: Aleksander Strbenk. Prejelgajeza dolgoletno vestno delo na področju šolsiva, kulture in drugih organizacij: zlati «ri>: POD Bočna, Jože Za-lesnik, Damjan Rajter; grl> občine: Ivan Poličnik. Marija Siankovič, Zdenko Purnat, Janko Ročnik, Vinko Zehelj; priznanja olKíne: David PauliČ. pod-jetjeSmreka, Igor (''eplak, Matjaž (iolob, Marija Tr-bovšek-Jožica PurnatJože Božič. Albert Pwodnik, Feliks Ugovšek, Martin Krebs: Kociwkova prizna* nja (za odličen uspeh v vseh razredih OS); KatjuŠa Venišnik. Franci Kaker, Tanja C erne vše k- Praznik brez rezanja trakov V Mislinji ()()do v leli dneh /areli obnavljali ceste, imajo pa dve veni fii^a(lí)išrí - Še letos zaeelek ohnov(^ inislinisk(^«a klanca? Mislinja - Kol vsako leto so pretekli teden, v vročem poletnem času, v Mislinji pripravili bogato praznovanje občinskega praznika. V soboto je bilo daleč najbolj sUwesno, saj so na osrednjem prizorišču - na športnem igrišču pod osnovno Šolo - pripravili slavnostno sejo svela Ol^čine Mislinja Na njej so podelili tudi letašnja občinska priznanja. Mi pa smo se z županom MIslinje Vikiorjem Robnikom pogovarjali o dosežkih v letošnjem letu, pa tudi o bogžUih investicijskih načrtih. Med drugim smo i/vedeU, da naj bi .se začelo premikati ludi na pregovorno počasnem mislinjskem klancu. Kdo so iia^rajeiui? v soboto so bili lahko na svoje delo ponosni prav vsi občinski nagrajcnci. Srebrni grb občine Mislinja je prejela dramska skupina kul-ivirnega društva Mislinja. Bronasti grb občine je prejel Janko Zakeršnik. Priznanja občine prejeli Veronika RoŠer, Minka Tbvšak in kmetija Foltan, ki jovodha Eva in Rudi Koreu. Zťihvaki občijiejc prejel Drago Felle, priznanje župana Osnovna šola Mi.s-linja, zahvalo župana pa podjetje Krka, d. d.. Karmen Britovšek, Anja Krajne. Nastja Vodenik in Ne j a Zupane. Oh prawiku se vsi ozirajo uJi fta rnintile dofiodke. Kaj ste v zfl' dnjem leiu tispeíi posioriti'/ »Mi priiznujemo mf vemo, Je bilo kar nekaj iezav s številom učeficev, ki prihajajo vanjo iz Ireh mejnih ffhčin. »Sem optimist. Ne glede na to, da prav iz naše občine na to št'ilo prihaja najmanj učencev, .sem pristaš lega, da se šola na Kozjaku obdrži, v obnovo šole je bilo vloženega veliko denarja, želim pa si, da bi starši verjeli našim šolnikom, da se na leh visokih šolah tudi pridobiva ustrezno znanje. ?!!elim si, da bi tam ostali vsaj prvi štirje razredi devetletke. Največja težava je v lem, da tisti, ki so vsakodnevno vezani na velenjsko občino, hkrati, ko gredo na delo, vozijo otroke v šolo v Velenje. Morda pa se bo stanje ludi lu spremenilo. /ili lahko -V sredstvi, kijih imate letos v proračunu, poxforile vse najnujnejše? »Ne. Proračuni majhnih občin so vedno premajhni za vse želje, ki bi jih želeli uresničiti. Letos imamo v njem nekaj več kot 600 milijonov. Letos se lotevamo največje investicije - naložbo v uredilev čistilne napi^avc in kanalizacije, ki bo stekla oktobra. To je naložba, ki je vredna preko 75(i milijonov. Znesek je za-strasuji^, vendar le tretjino sred-siev prispeva občina, (xstali dve tretjini pa dobimo od drŽave in evropskih strukturnih skladov.« Kako dolfio računate, da ho ta investicija trajala? Toncho.^ona hitro? »Po kilon^etrih je kanalizacijskega omrežja veliko, lu pa so še sekundiimi vixli, kijih bo treba obnovili. Računamo, da bodo dela potekala najmanj dve leti. Upam, da bo ob zaključku nanjo priključenih v.sch 1600 gospodinjstev.« Večina vaših prebivalcev se na delo vtfzi v dri^e občine, že nekaj fel pa si prizadevate, da hi fufspo* darstvo holj zftzi^'eto tudi v kraju samem, predvsem v manjših, d rutinskih podjetjih. Kako uspešni ste pri tem ? »Na tem področju nisem naj- Mislinjski župan Viktor Rob* nik: » V bogatem praznovanju so tetos sodelovala ste-vif na društva in organizacije.« bolj zadovoljen, verjetno tudi ne u.^pešen. Nekaj je ludi objektivne krivde, saj imjimo sredstcvza investicije vedno premalo, prioritetnih investicij pa preveč. Najvcvja težava pa je, da ne pridemo do primernega zemljišča, kjer bi uredili obrtno cono. Z lasuiikom zemljišča, kjer je predvidena ta cona z zazidalnim načrtom, se pogovaijamo za odkup. Vendar socene tako vlstike, d«i polem ne vidimo interc.sentov, ki bi odkupili komunalno opremljeno zemljišče za .svojo dejavnost. Cc bomo uspeli z njim doseči primerno ceno, bomo na- slednje leto to zemljišče odkupili, ga uredili in povabili investitorje. Pri tem pa računamo tudi na mednanxJna sredstva.« Zíti se mi, da fe vsaj J O lei pišem o tem, kako je mislinjski khnei' resnično pittrehen obnove. Kar nekaj idejnih načrtov je ze hilo pripravljenih, kako pa kafe seja? IPt Še naprej počasen ali bo poslal kaj hiter? »Mislim, da se premikii. vendar prepočasi. Bolje rečeno, pomika se po polževo, Po informacijah naj bi z letošnjim rebalansom državnega proračuna leuxs namenili za obnovo mislinjskega klanca 30 milijonov SIT. S tem denarjem naj bi pripravili grad- l>eno diîvoljenje in začeli pripravljalna dela. Naslednje leto naj bi bilo v proračunu 1(10 milijonov lolarjev, tako da naj bi se investicija končala v drugi polovici leta 2006. resnično upam, da lokraî ne bodo požrli besede.« •ie zadnje vprašaiye. Ali Število prebivalcev v vaši občini kaj narašča? »Ne vem natančno. Občina Mislinja pa se je odločila, da za vsakega novorojenca prispevamo 25 tisoč tolarjev. Vlog za to pomoč je bilo karveliko. Morda pa je bila lo re.s stimulacija.« ■ Bojana Špeget UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC Z vami tudi v iolskem letu 2005/2006 «T VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI Fakulteta za organizacijske vede Kranj - Organizacija fn management ZBIRAMO EVIDENČNE PRIJAVE ZA VPIS V1. t^NIKl POKLIČITE! Fakulteta za upravo Ljubljana • Uprava, PF Maribor • Predšolska vzgoia; DRUGA PRIJAVA IN INFORMATIVNI DNEVI BODO V AVGUSTUl «r SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, stnDjnIžtvo, strojni tehnik, elektrikář, ei^otehnik, gostinska dela, gostinski tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj); PRI VPISU V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME DO 15.7. VAM EN OBROK ŠOLNINE PODARIMOI Zeiimo vam vesele in razigrane počitniške dni! Info: 03/713*35-50; www.upi.si; lu-zalec@upi.si NAŠI KRAJI IN UUDJE Vloga in pomen okolja pri razvoju Šoštanja XX r-j ic Z ()kr()i»l() mizo, s pi edsUnilvijo piojekla pr(nH)\'o 'IVfia svoI)(hI(^ in koiuxTloni so /aziumiovali 94 Ic! iiK^slnifi pravk^ šosUiiija MUena Hrsttč - Planine_ jio.stHnj. 25. Junija - »Občina Šoštanj pcjtrebujc za svoj nadaljnji razvoj bolj kol sredstva pa-meine ljudi. Teh ji ne primanjkuje. Mnogo naj>lh občanov prevzenia znt>lraj občine, pa tudi zunaj nje, pomembne naloge. V krajevni skupnoslismo prepričani, da kihko v sožilju občine, z znanjem njenili ljudi, denarjem in po irebno infraslrukiux^n /iig<^tovimi> hiîrejSi in bolj as k lajen razvoj,« meni predsednica svela Krajevne skupnosli SoSlajij maj». Cvelkii TI- REKLI SO Vsi bi r adi mlade, le|)e i[i bokale Lidija ri.jrtvž. direktoriea lerm lopc^lšica: «Ve]ikgi in ptimenu okolja v razvoju občine ŠoStanj, obenem pa se pogovarjali o usianoviivi siralcskega sveta, ki bi dek>val na neformalni ravni, povezal vse, ki imajo znanje, se dobival Stirikrai leinoin razpravljalo icm , kako bi lahko razvoju oi^čine pomagaii. »<'ilj bi bil. da meslo Soi>tanj postane mesto z vsebino.« ()kn"igla miza je bila dtv bro obiskana, kljub lemu da je dogodek «padel« na vroč in praznični dan. Nekakov navadi je že. da krajevna s kup nosi jubilej mesla praznuje na svojevrsten način. Ze kar nekajkrat so lako zaznamovali praznik. V nadaljevanju popoldneva .so avtorji projekta pa'ntwe Trga .wcv Pogovori in srečanja so biti sproščeni. boda v Šoštanju, ki prihajajo iz Ateljeja Piano in Studia Dolenec in Cn^ýevié, predstavili ta projekt, večer pa je sklenil koncerl Big banda iz Cerknice. Krajevna skupnost SoStanj je namreč v celoti prev/ela financi* Mag. Cvetka Tinauer: »Strateški svet bi dotovat na neformatni ravni.« ranje projekta prenc^ve Trga svobode, kar ni bilo majhen zalogaj. »Ib pomeni, da smo zadevo pripeljali do tisle faze, ka bi lalika pričeli izvedbo. U^rej samo pre-nov<^ v fizičiKm smislu, la pa ho terjala kar nekaj de.sct milijonov lolarjev in tukaj brez Občine Šoštanj ne bo 5lo, Srčno si /X'Iimo, da bi ta projekt naslednje ielo spravili pod streho, vendar pa bo moral o tem kakšno reči ludi i^pan. Mi smo pripravljeni sredstva, ki jih pridobivamo na različne načine (z odškodninskimi sporazumi in proračunom), na-meniti za ta projekt,« pravi mag. Tlnauerjeva. »Opozarjamo, opozarjamo, pa nič!« liporalHiiki cesle ilesenek-Na|K)liiik |)ravij<), da \c iiajboli enosUmio reei »ni denarja« - V KS 1b[M)lši('a Irdijo. da so za posodobila ee^sie v zadnjili K) loliii namenili oi^tomno sredslev Tatjana Podgoršek Cosla Je.senek • Napotnik na Lomu v krajevni skoipnosii lopolSica njenim koristnikom piwTnx^a vse več sivih las in nezadtv voljstva. »Pridite in poglejte, kaj ptv/ročajo neurja na njej. Opozarjamo in opozarjamo ze vtsIo let, pa nič. Nihče se ne zacîeva pt^ledic. Bo res pt^irebnega kaj hudega, da se bt^do odgovtimi zganili?«, je bil v telefonskem pt)gcM"»ru prepričljiv eden od korisînikov ceste jatîko Stakne. »Ćc bi prišli dan prej, bi videli, kakšne luknje je povmičil nedavni večji naliv, lako pii st^jih pred nekaj urami z^uli z nasipnim materialom. Lahko pa vidite, da je na nekaterih delih makadamska cesta Široko komaj za širino avtomobila, na vsaki strani pa so udori zemlje. PtxJri^je je namreč piazovito. Će bi rešili odvodnjavanje na vrhu pri Napcîlniktwih. teh težav ne bi bik>. Ib je bila včasih republi.ška. pa (občinska, danes je krajevna cesta. Krajani smo na njej že veliko postorili, sami vsegíí ne moremo. Vodstvo krajevne skupnosu' IbpoLšica pa za naš<'3 težavo nima razumevanja. Nihče nam n("iče prb;-luhnili. kaj ukrenili. Sploh proli temu. da bi se kaj naredilo» je predsednik KS Viki Drev,« je pripcwedoval Stakne. Kot je šc povedal, so se o ptïstïdobiivi ceste pogovarjali pred več kol 10 leti s takratnim predsednik skupščine občine Velenje Pankracem Semečnikom. Vsaj 10 let je od lega» ko naj bi Stakne organiziral v Rdeči dvorani v Velenju koncert za cesto. Zbrali naj bi blizu milijona tolarjev» z njimi pa naj bi pripravili cesto za asfaltiranje. Korisiniki naj bi veliko naredili tudi udarniško. Nanjo naj bi zvozili od devet do trinajst tisoč kubičnih metrov tampona na Slaknelove stroške. »Pravijo, da sem bil proli asfaltiranju. Ni res. Naj jo asfalliraji"). Najlai^e je reči» ni denarja. Sam trdim, da jovirov,od koder bi lahko črpali» kar nekaj. C este ne koristimo le mi, ki smo lu níLseljeni. ampak tudi mm^ drugi, med njimi je vse več lurisiov. Kakšen odnos do rešitve ležave ima krajevna skupnost, dokazuje s tem, da ce^te nciče nili uvr%lili v plan . Bila je v njem. a so jo črtali. Ce nalozhe ni v programu, pa res ne moreš ničesar pričakovati. Se župan občine SoŠlanj MIlan Kopušfir pravi: uvrstite jo v program, polem pa bo.« je vidno razburjen pripovedoval .îanko Stakne. Viki Drev, predsednik KS Topolšica: »Delamo na tem, da hI Jo asfaltirali« Viki Drev, na katerega je .lanko Stakne pokazal s prstom kol na največjega krivca za omenjene težave s cesto, je obtožbe odločno zanikal. »Za cesto Stakne - Napi'ilnik je KS v zadnjih 10 letih namenila ogromno denarja, /.c samo vzdrževanje 2.5 kilometrov dolge niakiidamske ceste zahteva velikt). Popravljamo in vzdri^ujejo pa jo vsakii Ielo, ne glede na to, da ni v planu KS. ?.ev prejšnjih letih smo načrtovali asfaltiranje dela le ceste iz Loma proti Staknelu, v ta namen zamenjali vodcwodno napeljavo. a g<^>d Stakne takrat s tem ni si^lašaj. Zalueval je, dajo asfalti-nimo sspodnje strani. Tudi za ta del smo namenili veliko denarja. Pc» Janko Stakne: »Dato bi se marsikaj urediti, če bi stopifi skupaj.» dogiworu naj bi gospod Stakne dv bil denar za asfaltiranje od drugtxL Vem. da so krajani sami na cesti naredili preccj. ludi drugje smo delali taki>. Pri Napoinikcwih je velik klimec, kjerse zJ^ira víxia tudi ob deževju. Z občino Si"^{anj smcí se dogovorili, da bomo zgradili nekaj poipustov več kot bi jih bilo sicer potrebno zalo, da bi ob nalivih preprečili odnosmaterialanaprag Nap<''inikove hiše in na iravnale poviiine. Glede plazovitega terena pa tole: p<")vzroča jih človeks.svojim delom, ne cesta. Ljudje so & strojem kopali jarek in na črno piïlozili kabel. Ker zadeva ni bila opravljena strokovno, je lo povzročilo dotok vode in plazenje površine, ki je zelo laporjeva. Zadnji plaz smo prijavili na ktimisijo za eiemcntar RS.« T*o zagotovilih Vikija Drevaje c^.sia javna pot in nikoh ni bila republiška. Trudili se bodo, da bi hkrati zasfaltiranje cvíiteTopcUŠica - Lom • Bele vc^de asfaltirali vsaj predel pri domačiji Napt'iinikovili. Ib naj bi se zgixlilov bližnji prihodnosti in s tem naj bi bilo težav s ceslo Ziiradi neurij konec, »llikral bo ludi gospod Stakne Imel asfalt tik pred pragom.« In ziikaj ceste v uvrstijo v program K.S, da bi lahko ziinjo prido- Viki Drev, predsednik K$ To-poiiica. »Kam Je še/ izkupiček od koncerta, ne vem. Na KS nismo dobiti niti totarja. niti nismo stišati, da bi šet za cesto. KS Je že v prvem mandatu po razdetitvi obcirje Ve-tenje zanjo namenita 3.5 mtiijona SIT, kar nt maio. « bili denar? »Nc vem. iz kiikšnega vira bi lahko pridobili denar za javno pol, če ludi bi jo uvrstili v plan. V KS imamo 22 kibmelrtw cesi in popravilo ter vzdrževanj teh zahieva veliko denarja. Ce jo uvrstimo vplan. jo mora KS ludi asfaltirati. lega bremena ne zmoremo, drugih virov ni. Obstaja predmetni vrstni red naložb. KS ne vodim sam, ampak odloča o tem. kiij gre v plan in kaj ne ludi sedem članov sveta. V KS bi morali pcïstoriti šc maisikaj pred asfaltiranjem ce.st.« Ko\ je povedal Drev bixJo težavo piVvku.^li najprej re.šiti z izgradnjo dodatnih propu-siov. Pri lem upa. da ljudje ne bc^do na l)azena, v leti dneh izgulilja vSe kino Mitena Krstič - Pianinc Mojca KraJfK_ Bazen olimpijskih dimenzij, s kiilerim se v teh dneh upravičeno hvalijo Rave ličani, povzroča skomine pri mnogih Velenjčanih. Skupaj z manjšim otroškim bazenom in igrišči v športnem parku Si) Ravne postale prijetno in mladim nakk^njeno mesto. Gradnja dveh ba/Ajnov je občino in dona-lorjesiala45() milijonov lolarjev. Na jesen bodo večji bazen, ki so ga najbc^lj veseli plavalci ravenskega Fužinarja» prekrili z balonom hi jim tako omogc^čili vadbtî .skozj vse Ielo. V klubu, ki danes .šteje (^koli K>l) plavalcev, imajo tudi največ zaslug za to, da so lahko v Ravnah na Kim'iŠkem na prvi pogled neuresničljiv načrt (pripeljali txl ideje tlo uresničile. Kaj so naredihsslarim in diira-janim bazenom na Ravnah? Zasuli so ga. Preprosto. Nfwica. da Kino Velenje z zadnjo predstavo 2^. junija zapira vrata, da meslo Velenje ostaja brez kina. seveda najbolj žalc«ti redne obiskovalce predstav. Resnici na ljubo jih je bilo v zadnjih letih in mesecih tam vse manj. Z.a Kino Velenje se pričenja reilni likvidacijski pi>siopek. kot ga določa Zakon o gospodarskih dru?-bah. Družba bo prenehala pc&lwati 1. julija. Dejstvo, ki Žab-sli tudi tiste, ki nisi") tako zelo pt^-gosii obisk^ivalci kino predstav, ki v kino zaidejo le včasih, morda celo po pomoli, a vedo, a si mesta brez institucije, kot je kino, skorajda ne moreš zamislili. Si gii vi? Kako o lem dvc^jem razmišljajo naključno izbrani sprehajalci? Irena Irman: »O letnem ba-zx^nu sploh ne bi izgubljala besed. Ena sama žalost. Mishm, da bi za letni bazen morala poskrbeti občina. Vesle, danes je v.se več otri^k, ki počitnice preživljajo doma, pa v Velenju nimajo možniKli. da bi jih na bazenu, tako kol je lo možno drugje. Glede kina pa ... Ljudje ga bodo pogrešali. Namesto da bi .šli v kino. kjer se ludi lahko družijo, bodo sedeli doma, sami pred televizorji in DVD-ji.« Peter Mežnarc: »Sem Sošlanjčan. Na poletje naš bazen zasedejo Ve-lenjčani. Ze zato, da bi imeli mi malo več zasebnosti na ivvojem, bi jim privoščil letni bazen. lUdi sam bi ga z veseljem kdaj obiskal Cilede kina pa nimam mnenja. Sam ga ne potrebujem. za druge pa ne vem. Zdi pase mi,daje večina lakih, ki raje kol v kinu sedijo doma pred računalniki." Jože HrilxTnik: »Za to, da v Velenju ni-manKi letnega bazena, je kriva oWinska vlada, ki bi zanj v takem mestu, kol je Velenje, morala že zdavnaj poskrbeli, Včasih sem se v bazenu, ki gaje mesto imelo, kopal tudi sam. Bilo je lepo. lega zJaj manjka. V kino sicer ne hodim, se mi pa prav tako zdi neumno, da ga ne bo več. Pa čeprav ga obiskuje le peščica. Nekaj je narobe. Sprašujem se. kiim gre denar?« Rudi Ževart: »Katastrofa, tla ni letnega bazen, l isti, ki so ga ukinili oziroma podrli, bi ga morali nadomestili. Žalostno je, da takral nisi> upoštevali ne Špon-nikw ne re-kreaiivccv. Sicer pa sem prepričan.da bi bila lokacija bazena prasinja prav tam, kjer je nekdaj žc biL Je blizu mesla. V kino grem redko, mislim pa, da jih je nekaj, ki jim je kino zanimiv. Mesto brez kina si le?Jio predstavljam, sploh, kov njem toliko govorimo o turizmu in turistični ponudbi. Bojim se, da tudi zaradi takih stvari Velenje izgublja p<)mcn. Včasih je veljalo za najlepše mesto vSlweiiiji. danes pa izgublja čar« Bri};lta Kr(»pušek-Ran/jn^er: »'Glede bazena sem, kol včasih aktivna plavalka, nadvse razx^a-rana. Nekdaj je bil leini bazen zbirališče mladih in ixJraslih. bilo bi dobro, če bi bilo kaj takega mogoče ludi danes. Će pa ga že ni, naj ga vsaj zasujejo! prizadeta pa sem, ko slišim, da se kino poshrv-Ija. Z možem sva prava filmo-mana. In to žc od nekdaj- V Velenju sva imela lani celo šest aK^nmajev. Bilje lo dober kino. Izjemno dober, bi lahko rekla, glede na lo, da sem iiknske predstave spremljala v mn<^gih drugih kinih po Sloveniji. Pa Še lose mi zdi. da je za pelo največje slovensko mesti"» precej pomembn(5. ali ima kino ali ga nima. ■ f 1.000.000 SIT = 30 miniif + darilo www,r)]b.sl ljubljanska banka AWM á/u*<»*4lia A«»«« «f Samo en cvet Kratkil z^jodovina dogodkov i/, diiigo svcilovnc vojiK^ v Mo/iiiu ill na Rovk i ol) Sin iiiji za s[K)iiiin na luijdi azjo 203 cvetove - Osrednja vsebina so /ivljciijepisi lalecv, padlili l)oi('e\, lal)orisriiik()\ -/ajiiiniv album íolo^íiaílj spoininskili olx^ležij íia čas od lela 1941 (io 1945 v /iijoraji vSavinjski ir^i javm\sii sojo predstavili na prireditvi v kulturnem domu v Mozirju, popestrili paso joclani lamkajinjega mešanega pevskega zbora. »Naslov knjige je izKujuhove pesmi. Kiijuhje na^blii^nji rojak, ki je sodeloval v bojih XIV. divizije v tukajšnji okolici. Namenjamo jo spominu na najdražje - na 203 žrtve nacizma iz Mozirja in Re(^ice oh Savinji, in vsaka od teh žrtev je pravzaprav cn cvet,« je pojasnil Beri Savod- nik in nadaljeval »prvolen namen je bil, da ohranimo zanan-cem življenjepise in řblograťije padlil) borcev, talcev, laborii^ni-kov in drugih žrtev nacisUCnega nasilja. Potem smo temu dodali opis takratnih dogodkov, kise je ra/^iril v kratko zgodovino Mozirja in Rečice med drugo sYclo-vno vojno. Nazadnje smo priložili se fotografije in podatke o vseh 27 spominskih obeležjih in spomenikih na dogodke v času NOB, ki stojijo na območju sedanje občine Mozirje.« Pomemben delež ima v knjigi opis svobodnega ozemlja v /gornji Savinjski dolini v drugi polovici leta 1944, ki gaje prispeval zgodovinar (ir. Milan Ževart. Slednji je sodeloval tudi pri oblikovanju življenjepisov, razčlembi ter iwrednotcnju zgodovinskega gradiva. Knjiga Samo en cvet je - po navedbali Berta Savtxlnika -sitd skoraj dveletnega dela ter raziskovanja dogodkov v omenjenih krajih iz časa druge svetovne vojne. Prizadevanja so odkrila nekaj listin, dokumentov in fotografij, ki doslej niso bile znane širši javnasti. Od kod vir informacij? »Ogromno je monografij pasameznih brigad XIV. divizije, ki vsaka na določenih mestih opisuje dogodke iz tistega časa v tukajšnjem okolju. O samih krajih je bilo najbolj zgvwomo pričevanje Franca 1 Iri-lx:rnika, bivSega učitelja mescan-ske sole v SoStanju, ki so ga v začetku okupacije pri.silno upokojili in je živel kot upokojenec v Mozirju. Njegovi lipkopisi so shranjeni v celjskem arhiva Tu sem nažel tudi rokopisno kroniko Sole v Smihelu. Tretji vir pa je bila SoLska kronika na Lepi Njivi, ki jo je pisal avstrijski učitelj.« Številna dejslva in imena ljudi, ki jih je prizadela vojna vihra, so vzbudila precejšnjo pozornosti tudi pri svojcih žrtev nacističnega nasilja. Ti so skorajda napolnili dvorano kulturnega doma v Mozirju. Ob listanju knjige, ki sojo dobihv dar, seje marsikomu utrnila solza v očeh. Med gosli predstavitve so bili Še Ivan DolniČar predstavnik glavnega odbora Z/B in udeležencev NOB Skwemje, p(v slanec v državne zboru Jakob Pr«sećnik in mozirski župan Ivan Siihovťfšnik. ■ Knjigo Samo en cvet sta avtorja dr. Milan Ževart in Bert Savod' nik namenita vsem potomcem padífh za Slovenijo, da ti ne bi nikoii pozabiU na boj njitjovii} dedov in očetov proti okupatorju. Poetično darilo poslankam in poslancem Na nedavno končanem festivalskem srečanju slovenskih književnikovv Velenju je zbudila precej pozornosti n<»va skiven-ska književ na r^^vija za poe/lji» in p(»ťtičnť rvlleksijť, imenovana h^etíkon. ki jo je pričel izdajati 03-regionalnl odbtir Društva slovens ki h pisateljev (DSP), s sedežem koncesionarja in uredništva pri Velenjski knjižni fundaciji. Ob dnevu dr/avnosti je poslanec Bc»ian Kimtic. ki se je tudi sicer osebno zavzel in mocensko pomagal podpreti izhajanje nove knjii'cvne revije 03-regio-nalnega odb<^ra DSP, pixlaril izvod Poetikona vsem |K»slancem in poslankam (Jr/avne{*a zbora RS, z željo, da nanjo opozorijo vswjih kulturnih okoljih. Revija P<^tlkon bo izhajala kvariaJno in združevala žlahtne nove slovenske poetike, širšo pa zajemala z izbranimi prevodi iz sodobne svetcjvne poezije. Na pobudo DSP in njenega predsednika Vlada Žahota so bili po Sloveniji letos astanov-ijeni trije re}>innulnj odlwri DSR - Ivo Stropnik, predsednik regionalnega odbora DSP na obmix^ju 03 (Velenje, Celje idr.), je zbral nekatere vidnejše književne ustvarjalca s tega območja, člane DSP idr. (Bino Stíími^e-Žmavc, Ivana Dobnika, Jureta Jakoba, Marijana Pušavca, /x3rana Pevca idr.), za regionalno književničko dekwa-nje oz. povezovanje na tem območju. Ob nekaterih pomembnejših književniških prireditvah, ki so že tradicionalne v tej regiji (Veronikina nagrada v Celju, 1 lerbersieitisko-Lite-rino srečanje slweaskih književnikovv Velenju. Pretnarjeva nagrada ambasadorju slovenske kjijižemiti posveiu (daslej dvakrat podeljena v Velenju) in od lani pesniški festival Prangerna Kozjanskem), je pričela izhajali tudi književna revija, ki si jo taksen prostor vsekakor zasluži- Tako je nastala prva hlerarna revija na Slovenskem, kije oz. bo večji del namenjena le poeziji, delno pa ludi poetični prozi, prevodni poetični literaturi in esejističnim poetičnim relleksijam. Uredništvo revije sestavljajo: Ivan Dobnik - i>dgo-vorni urednik. Jure .lakob. Zoran Pevec-glavni urednik, Marijan Pušavec, Ivo Stropnik in Bina Štampe - /mavc. Ivan Dobnik je v uvodniku prve Številke revije mdr. zapisal, da želi Pcxîiikon združevati najboljše v slovenski poeziji, zato revija ne ho omejena z ožjim regionalnim prostorom, saj je namenjena vsem pesnicam in pesnikom pri nas in ludi v zamejstvu, ne glede na pc:>eiično smer, ki jih opredeljuje. V središču bo izvirna, primarna besedna umetnost, p<.^d {•leruliii-cami Pegaza, darovana popolnemu razmahu v zračni pokrajini besedne domišljije. Vprvi številki se predstavljajo slovenske pesnice in pesniki: Ivan Dobnik, Milan Franc Hanžič, Jure Jakob, Darja Kik-jančič, Hva Kovač, Matej Krajne, btok Osojnik, /oran Pevec, Andraž Polič, Ivo Stropnik, Lucija Stupica, Tone Skrjanec, Bina Štampe i^.mavc, Milan Vineelič in Alenka /orman. V tako imenovanem razdelku Mlada poezija objavljala pesmi Anjuša Bclehar in Miha Kragelj. poetično prozo je objavil Mare Cestnik, poetično dramatiko pa Ivo Stropnik. Gostujoči pisatelj prve Števillo) je Marijan Pašavec. — Prevodna Iheraiuraje namenjena Puulu Celanu (prevajalka iz nemščine Amalija Maček) in izboru sodobnih japonskih hai- kujev (prevod iz japoaščine Mir-jam f'uk). - Pogovor z laasko-lelno Veronikino nagrajenko Eriko Vouk je pripravil /oran Pevec, izbor njenih pesmi pa ivan Dobnik. Sledijo še zapisi o Veronikini nagradi in predstavitev nominirancev - Ivana Dobnika, Jake Kaširja. Andmja Medveda in Braneta Mozetiča, predstavitev drugih osrednjih književnih prireditev na območju 03, lanskoletnega dobitnika Pretnarjeve nagrade Ludwiga řlarlingerja idr. Na.slednja številka Poetikona bo izšla jeseni. Hkrati pa uredništvo revije že načrtuje nove Poetikonove akcije, ki bodo zagotovo odzivne v regionalnem prastoru in širše: lako mdr. razpisuje evropsko nagrade» za vrhunsko poetično he-setlilo, napisano v sloveaskem jeziku. Kandidirajo lahko avtorji, katerih dela bodo predi-zborno objavljena v reviji Pocli-kon do vključno predpoletne številke 2006, Nagrada je ena sama, in sicer v vrednosti I CUR; podoba nagrajenca bo vkovana v priložnostni kwanec ob slovenskem prevzemu evra. Revijo lahko naroČile pri Velenjski knjii^ni fundaciji (poeti-kon/cmail.si). ■ Uredništvo Poetikona Foto: Jurij Vižintin 1 T Poslanec Bojan Kontič med avtorji Poetikona - nove sloven^ ske loletniJ'està'aL Omjični biettale, f)nfgogodl}Or da na "pn'o žogo " nttštcjem le bolj ra2:po-ZTiavne. Podobne prireditve kajpada sodijo v glavno mesKio. Ma-rilu>r ima Borštnikovo sničanje» uspea obmorske sončne melodije. Da o nu/lo viKjihiltumirfivniinidmtiteiînal^ujUyVBrcâcah, Zagorju, fzoli ne govorim. In Vilenica, čeprm'ena izmed pr^'ih turistično ure-jendi jam vs\'etu (pred Postojnsko), je doma medijsko ceh ()olj znana zaradi literarnih srečanj kot nara\mih lepot, .^e bi lahko našttrali manjše kntje, pa bi bilo Velenje komaj kaj bistveno men\Imejše na knltnmem zemljevidu drža\>e. Radi lii imeli vse, a se ničemur ne predamo dovolj, premalo imamo enttiziuzma in smo zelo .šibki v povezovanju in doseganju ksdtumegtt konsenza. Dandašnjik ne kaže bistvenega napn'dka. '/dise, da tudi že lier-i)eršiajnska sWčanja izgtdyljajo zagon (s pni mi kritiku mi) irt prepričan sem, da so Dnevi mladih in ktdiure nm ječeni in idejno ter v.sehinsko nepovezaniy brez slehernih selektivnihpremJs, (}o-low so IhH tidnei'ipred nehtj leti zanirrm'ejši. In da ne omenjamo smelih poskusov Max jan festh'ala, nekdanje kopicc i?oleinth gfa.^-I)enih šol in delavnic, če ostanem samo pri mednanKlnih kuhtir-nih poizkusih. Nekaj tega res še txstaja, a močno okrnjeno, Će se je kaj spremenilo na hiltianeni področju na Mjevtejdrzay i in našem mestJ4. so tofjogoji iistwrjanja in kiiliumega îzobrazey'a-nja. Kiili7ima Nlirazjroznanvnost pa ostaja. Velenje je danes 1'zorčniprimer dobre hiltrtme infriistrtikture (in z novim kulturnim domom iMše Mjša), a brez tmnsparentnih v.sehin;j)a Njih lahko imeli Mesto nujno potrebuje kulturno prireditev, ki ne l)o imela turističnega predzjjaka, priredila's konti/udteio, priredite\'. ki bo imela korenirte tudi v tradiciji Izlx)r je širok, tudi že med prireditvami, ki so lokalno ze uveljtfvljene. V Velenju imamo izjemno tradicijo v glasbi: godi)eni^tvu, petju, folklori... Velenje je na primer i^emno zuninmo míxJemistično mestozuniktttno ar-hkekiuroin uriwnim ustrf)jem. Vendar na žalost ni volje, ki bi vsebine i>ovezala in izbrala pravo. Zidak pač velja več, kot ideja o obliki in njegovi fimkciji Morda iň danes ob narodnostràstmktnri občtmov Še najfy^lj us-jyelfestiwi ttirlx>-folk f^asbejidnoslovanskih bratov. Prav gotovo In zasenči!poletno glasbeno fe.s'ti\'alsko fešto na (jraškigori. ■ l^atjaž Šatej 1.000.000 SIT = 30 minut + darilo wwv\^.nlb.si ljubljanska banka 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Tadela ima šefíco Taro '/j^ pred nedavnim smo v na^cm mozaiku napovedali, da smo velenjski radijci, kar se prira.^aja tiie, Idas zelo »pridni«. In to nedeljo popoldne je s svojim jokom razveselila mamico Tadejo in očka Uroša poi mcira dolga in skoraj Iri kilograme ležk ki pa ji menda zaenkrai Se sploh ne dela sivih las. Tudi s prihodom je zelo pohitela, zdaj pa predvsem spi in dela nepopisno veselje novopečenima siarScma, pa tudi slarim slar^m in obema tetama, pa Se mnogim sorodnikom prijaleljem, med drugim Tadcjini kolegici Aleksandri, ki je prav tako v pričakovanju srečnega dogodku. rnz Srečna m/ada družmicB Uroš, Tadeja m Tara ... na kraMco... POP DESIGN Skupina letos obeležuje dvajseto obletnico delovania. V počastitev tega jubileja pri* pravljajo 2. julija velik koncert v Sodražlcl, na katerem bodo tUdI posneli album in vse dogajanje ovekovečIH na DVD. PHONOMONICS Tako se Imenuje skupina zna* nega slovenskega režiserja vi-deospotov Vena Jemeršiča. ki poleg snemanja vldeospotov očitno zna âe marsikaj. Prvenec skupine bo Izšel jeseni. ČUKI Ob petnajsUe^icI so izdali ju* bilejno ploščo. Naslovili so jo Ena po domače, na njej pa je dvanajst skladb, nekaj avtorskih. nekaj pa je predelav. Ml 2 Predstavljajo se z novim sln-glom z aktualnega albuma Sv. Margareta. Skladba nosi na* slov Sve ove godine in je pravzaprav priredba trideset let stare uspešnice legendarnih sarajevskit) Indexov. LENT 2005 Od 24. junija do 9. julija v Ma* riboru poteka tradicionalni Fe* stival Leni Tudi letos na številnih prizoriščih nastopajo številni domači In tuji glasbeni Izvajalci za najrazličnejše glasbene okuse. liati Jiu kson kuje dohiťek Američani vedo, kako .se služi denar. Ves pc^mp okrog st:fjenja Michaelu Jacksonu se ni jk: niu pribli?:n<) polegel, ko so slaba dva ledna po oprostilni sodbi vseh obložb spolnega nadleg^wanja otrok pcvCevi mened/erji in produce nti že napovedali izid njegovega novega albuma. Tako bo kmalu i/Ael dvojni album, na katerem bo kar 37 največjih uspeinic iz Michaclove doigf^letne kariere, 'ilie Essential Michael Jackson, kot nasUw albuma, bo pregled njegc^h hitw od začetka njegove kariere, ko je se kol olmk prepeval v družinski skupini Jackson pa do nedavnih hilov, pi^snelih, preden je moral v sodno dvorano. Album bo iz.šel 12. julija. ^Idnibo Kings na Skupina Mambo Kings se po krajikm medijskem molku ponovno vrača na sceno. Saj ne, da ne bi na.slopali. Prav zaradi lega, ker so bili ves čas razprodani, kar nekako ni bilo časa posneli nove skladbe, ki bi nasledila njihove največje poletne uspešnice. Končno so si vendarle vzeli čas in k sodelovanju povabili dva od najuspešnejših sloveni^kih avtorjev, sicer Člana zasedbe Kingston - Dareia Kauriča (^asba» besedilo) ter Zvoneia Ibmca (aranžma). Rezultat so- delovanja je popolnoma nov in svež singl z naslovom Cna ni nobena. Skladbo bodo predstavili na festivalu Melodije morja in sonca. Na razpis za MMS sosc prijavili, ker menijo, daje premalo takih festivalov kot tudi priložnosti, da se popularni zabavni glasbeniki skozi medjje predstavijo svoji publiki. KerHniuiirskii lirika 2 Zarudi izredno pozitivnega odziva na novi singi 6 Pack ťXikuija Joj Lolita, ki gaje pasnel v sodelovanju z Janom Pleslcnjakom, .se je Playa iz Veleja odločil za ponatis svojega dve leti slarega albuma Keramičarska lirika. To- kratna različica ima novo naslovnico, poleg prvega singla Vseen\ originalnega Joj, duela z Otom Pesmerjem Js le nimam rad in uspcšnice No.l žena pa vsebuje kot posebni dodatek tudi hit Joj Lolita. V S(>l)olo Live ii v soboto, 2. julija, bomo po dvajsetih letih lahko priče neke vrslc nadaljevanju legendarnega dobrodelnega koncerta Live Aid iz leîa 1985. Prireditev se bo imenovala Live H» njen glavni organizator pa bo spet Bob (leldof, ki poudarja, da tokrat ne gre za Live Aid 2. LESTVICA imiE (êmmiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 26.6.2005; 1. ZREŠKA POMLAD: Venček narodnih 2. VESELE ŠTAJERKE: Ljubček moj, srček mol 3. SLAVČEK: Melos naS Dolenjski 4. GAMSI: Bum sa sa 5. IGOR IN 22: Pomlad na deíeli Predlogi za nedeljo, 3.7.2005 IDORI: Direktor 2. HENČEK: Dolenjčeva sreča 3. NAGELJ: Nagelj nikoli ne ovene 4. OKROGLI MUZlKAf^JE: Brez glasbe nI življenja 5. ROSA: Furmanska gostilna ■ ViiiGrabner Bistvo tokratnega koncerta ni v neposrednem zbiranju sredstev za pomoč lačnim, ampak želijo 7 dogodkom opozoriti državnike osmih najbogalej.^ih dr^av na svelu na svelovno revščino. Na voditelje, ki bodo v začetku julija 2005 sestanko-vali na Otoku, želijo tudi s temi koncerti vrSiti pritisk za odpis dolgov najrevnejšim dn^.avam na svetu, da končno nekaj naredijo za konec svetovne revščine. Koncert bo prenaSala ludi TV Slovenija. DeiHH'he Mode tudi v Slcívoiliii_ I— ... J- ) Depeche Mode so na nedavni tiskiom, je 5 svojim zadnjim al-txjmom Counting Down The Days sklenila ponovno osvo-|i|j evropsko občinstvo. Album |e izšel meseca aprila, na njem pa je tudi trenutno naivecia uspešnica tridesetletnice iz Sydne/a. skladba Shiver, ki je tudi zmagovalka tokratnega Izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. Jane/ Skcrlak. lokral v »oiviluc. siccM' pa policisl na posiajl v Vcicnjii in Maks \r\\t alon ocl (islih. ki ho \ incsi ni oWini javno ukvarjajo a gospodaiskijni zadevami. napiševa, pa na dopiisl. Vročina i^ pix'tuida.« I^riidneje lîilo vaVr prej. kosooryani-/alorji ijjťr na tryu pn'vorjali, kam na njom kaj postavili. in Se bolj polom, ko iih je obiskal sam šef pri-ivditve Tone lirodnik. ki je naprej pokazal - »Ti lo. li, 10, li U)..«. poiem pa vse povabil na kozoro^ja \ one«a ud bližnjili lokalov. Kajdan Cop. dirckior Zavoiia /a knlUiro Sošlani. ki na pole-ije običajno piweneiisf'ifn posebnim, ni skrival navdušenja, ko «a je po lem, fe bo ludi leU)s lako. pobaral sveinik Matjaž Cesar med dnigim tudi znani šoStanjski bonr za vzposlavi-lev javnega reda in miru. Komaj je eakai. da pove. »\o, ne vem. (v bo ra\no za ielK\ Bo pa. \asmolHt\sni konee iulija se bomo v Šostaniu obmetavali s smetano in lako dali konira Olořní, kjer se z blatoin.c K(> je Osiir to sîisal, nm it! malo ni bilo vseeno. Le vprašanie: »Ja. kdo bo pa polem pospra-vii?e je se lahko izustil. Na neka naèin sta oba »zapustila« Šoštanj. Dražjo Koren (NSi) je ^ vee kol v Šoštanju zdaj v Ljubljani, kjei' si služi kruh kol posla-nee. cir. Vladimir Makiiktatř. direklor preinogovnikove^ja HTZ. pa se je Iz Sošlanja prescdil v Vt^lcnje, lako da pa novem 1 udi Soštanjski svetnik ni v(h\ »Ampak, dajva, obljubiva si. da bova vedno na sirani Šošianla. (v. ho ireba. če ho si var usp<4a. da i>ri-de\a ludi na kaksesiaiieksiraleaov.e \limoKred(\«Uide usiana\'lia-nja stralešk('tía sveta, je imel nekaj pripombo Marjan Vertačnik: »Mi v Slovenski nacionalni si ranki (bil rose iiři, op. aMorja) pa menimo, da se kraievna skupnosi nima kai mešali vdelo občinski^ uprave.« žlCllBlM Virus iinu uje l aka \li M\T«)pi ^iv/i ledena dohH? Vrcmcnoslovci so zasledili upoCasniiev Zalivskega loka, ki prcprcCujc nastop ledene dobe v severo/iJu^dni Evropi. Raxiskwald p^xJnebja.-^o ixJkrili, da eden ud 'molorjev' (padanje hladne vodo v Gronlandskcm morju), ki poganja Zsilivski lok. deluje z manj ko\ Celriino sv(^je pretekle moil. Upočasnitev lega mehanizma, ki ga je povzročilo gkibalno segrevanje, bi laliko v naslednjih IcUh botrovala velikim spremembam Zlogije na univer/i v Cam-hridgeu. «Pretok hladne vode proti tlnu je nadomestila topla voda. ki je pritekab z juga in je poganjala cirkTjlacijt^ vlcvajo za rakom na materničnem grlu, čeprav so t>ku/'ene z virusestih dneh so vse celice, okužene s I IPV,odmrle-Podobm» se je zgodilo s celicami raka na dojkah In prestati. "Eno od najbi^lj zanimiviiî odkrl-lij je vsekakor dejstvo, da AAV-2 nima nobenega palokskega vpliva na zdrave cclice," je poudaril Meyers. "Vrsta terapij poleg rakavih uničuje tudi zdrave celice. Biilniki bi veliko la^e prenašali terapijo, ki razlikuje zdrave od rakavih celic." Znanstveniki preučujejo AAV-2 v okvinj raziskovanja L i. gj^aske terapije. ki ne povzroča boiczenskih stanj ali imunske reakcije. I\), najcenejše mcst(î na svetu pa je paragvajski Asuncion. Med mesti desetih novih članic EU je najdraža Budimpešta, ki sc je med 144 najdrrgazem ali pa so ga hllnllc, in 11 moških, starih med iy in 49 let. so ugotavljali razlike vdc' lovanju možganw. »Žea^kezjiajo/elo dobro hllniti orga- zem,« je pcwedil pr>t dr. Cîerl I lol-stege, član raziskovalne ekipe, )wen-darse vnjibcjvih možganih pri tem n Ič takega nc dogaja,« < )h doživljanju orgazma pa se je prekinili aktivnost v listih centrih ženskih možganw, ki so odgtw>mi z«i čustva. šc posebej za strah. Pri ženskah. ki so oi^H/cm hlinlle.s;>t>me-njeni centri Se naprej nemoteno delovali. Riiziskovalcl so še ugotovili, da se med orgitzmom »izključi« ludi moi^anska skorja oz. korteks. ki skrbi zj človekovo budnost oz. mentalno prlsi^Uiosl. Med hlinje-nim orgazmom ženska seveda ohranisvojc>»zav\:si«.zatokorteks deluje še naprej. »Začasna zaaslavilcv v dckwa-nju teh zelo pomembnih delov možganov je najbrž najptmiemb-nejîi pog.^j za doseganje orgazma.« ugotavlja Holstege. ^Ib pomeni, da kadar vas je sirah ali sle močno napeti,se le stežka spustile v spt.v )ni txlm^.za katerega je spro^tilev nujna,« jc Še p«wedaL Zanimivo je. da so bile slike delovanja moških možganov med orgazmom manj enotne. Vendiir ludi pri moških med i^rgazmom določeni deli možganov prenehajo delovati, deaktivaci ja tistih delov, ki so odgovi bi jo í/<)tH;síl le kdo za slHvo. No kolo Zadnje dni jc ludi n» območju i^imje Savinjske doline precejšnje »mimanje za gorska kolesa. Eni jih posojujo, drugi ai jih .sposojajo; vse je Ijikih, ki »si jih sposojiijo«. Otrokom prepovedano (rlode na vse to, kar m» dnji CHS poslušamo v parlamentu« hodo i*lcdanje náčrtová Irolje^^i lelevi-/ijsk^lS^i prosima s preni)si zasedanj parliinienia m<»-nili otrokom prepovediiti. Kam in kako v tem prcdpocitniškem 6)su so ic mćtrsikje pripra* vMi pos>vtc o tem, k;ik<> n^j l)i mUďt pi'o^'cli prošle dni. so bili mnogi, ki naj bi o lom spregovorili ali temu prisluhnili« »na pt^itnicih«. Težava s programom Ob sinoćnjem %iildjuCkj obiska vlade v Savinjsko* i^Hleški re$>iji .so v j>ornje-gnijski killed ni 11 pripravili koncert Slovenske filliarmo-nije. Menda .so imeli precej le^iiv s .siHiredom. Niso vedeli, ali naj nb /aktjueki ohi* ska vlade pripravijo kaj vedrega ali igrajo »dostinke. Preveč in premalo v Velenju poirehujejiï še vsaj eno ga ranit» hišo. ker imajo ol)cani preveC avtomobilov. Ampak Velenje n<»vc gara/iie hi.še šc ne ho dohilo, ker imajo občani premalo denarja. Previsoko in prenizko Zdaj m ludi uradni p4»da« tki / tnerilnih naprav pí>ka-/iili. da pri šmarški osnovni .soli ni prekoračenih elek-ironnigneinih sevanj, cepni v sla blizu dva taka >'im seva-nja. Celo desetkrat nii^ja so od {k»voljenili. I£ni /daj o|H)-/arjajo, da so našo dovo* Ijene meje gotovo izostavljene prenizko. Brez koristi NckaťtTÍ pra>-yo, da SaŠa nebi pridobihi nié pomena, Četudi 1)1 dobila šc eno oi)(Hnti, s^imoslojno tdxino RcCica (ib Sii>ir\ji. Ve^ od eele otxHne bi prktobila^ će bi se <»l)^ni Šmartno oh Paki priključilo nek:i) hiši/.sir\jsku doline. Nekoč in danes Kje so éasi, ko so se vsaj na dan policije lahko vozniki »odpočili«. REPORTAŽE Šalek se je odel v srednjeveško podobo ()l)lnsl so prevzeli í^íoť. vilezi iii orožniki -lYŽJiira je l)\\'<\ prisltia, |)0iui(ll)a \m bogaln ill srediîjcveska Mira Zakošek V soboto sc jc pogrcznii irg Sa-leka nekiij scoleiij nazaj, /nova ga >»7av7x'lj viic/.j in grot« in vzpi>Rtavili lam .woj rcU. Vse je bilo Šc kako prislno, s ćlsio pravimi oblačili, vilesko opremo in konji scvcdii. Njegovo vcličanstvii jc pt^časlil ludi sulUm, ki mu jc poslal svx>jc plesalko. Dogajab pa se je Še marsikaj. MeJ drugim čisu^ pravi siaroirški semenj- Obi- skovalci so lahko kupovali suho sadje, razlitJne dobrole iz lecta, glinene izdelke, različne domače dobrolc> kože ... Orgimizaiorji, tamkajšnje lurislično druítvo in krajevna skupnost, so poskrbeli za res pristno okolje, med drugim so cel trg prekrili s slamo. Nad dogajanjem je bdel orožnik, ki jo vsakega nepridiprava, ki je skuáal kaj zmakniii, ne da bi plača), privezal na posebno lemu namenjeno mesta-ob prangcr. kjer so ga obiskovalci zasmehovali. KloSarju pa so ve[ikt>UuSno poklanjali novce. Zanimivo je bilo tudi zvečer, ko so uprizorili simboličen požar gradu in reševanje z njegovih ru-^evin. Predstavniki jamarskega kluba so se po posebej za to napeljani žici spusčali z ruševin neposredno na prizorišče dogajanja. Seveda pa je bilo poskrbljeno ludi za /iibavo, ki je bila dt^brt^ obiskana. irajala pa je pozno v noč. V Salekoi se je torej zgodila še ena /imimiva in pc^učna prireditev, kije odlično uspeJa, za kar si organizatorji vsekakor za.sluiijo po-hvalo. Veselje, pesem in pijača - h gasilcem it' se splača POD Skalo praznovalo 50 lel svoji^^a delovanja - Iz rok veletijskega župana {)rejeli ključe novega vozila Mojca Hrajnc Redka so ga.sikka praznovanja, ki se začenjajo z Zdravljico. Je pa tudi res. da se redke gasilske slovesnosti odvijajo na dri^avni praznik dneva sanit>slojnosli. lokrat se jc zgc^dilo točno to: v soboto popoldne so v Skalah pripravili praznovanje ob 5íí-lctnici delovanja njihovega Prostcwolj-ncga gasilskega driiAiva, ki so ga združili s praznikom krajevne skupnosti Škale-I Iriusuwec. Po vzptmu do doma, ki lepo obnovljen kraljuje na sredi majlinega grička, je pot mimo petih mlajev vodila di^ zbranih obiskovalcev. Okoli sto jih je čakalo na pripravljenih klopeh in iskab.woj košček sence, ki pa ga nikakor nisť) bili deležni uniformirani gasilci. V ravni vrsti jih je preko 50 mirno stalo v čast tako velikemu prazniku, kot je »praznovanje abra-hama«. Res so imeli srečo; tokrai jim je bilo dovoljeno, da suknjič pusiijo domdi. Le njihov poveljnik, ki je v roki držal prapt^r, je bil oborožen tudi s.^uknjičvm in rokavicami. 'Ib mu je m<îralo biti vroče! A vendar sc^ slali Čisto pri miru. Riwem druga zgodba se je odvijala v send. Ko je pihalni orke.sler Premogovnika Velenje zaigral driitvno himno, so sicer res vsi vstali in zbrano pi^lu^ili, kmalu zatem pa se je pozomcwt povsem raygubila. Kulturni program, ki so ga pripravili vPOD Skale, je bil simpatičen» ni kaj, Prawaprav je bila simpatična že.scena. Vsem naočehjeslalotler, ki ga je krasik^ prav zanimivo likovno delo, nespc^rno narejeno v čast škaLskim gasilcem. Slika uprizarja nov gasilski dom. gasilski avto iii na njem gasilca, ki ilkc in gasilce. Potem je ob oder prišel mežani pevski zbor Kulturnega društva Skale, ki je obietiîici na čast pripravil dve čudoviti pesmi. Ker pa sc ob njiju ni dalo poplesavati, je gi^spa ob meni že naredala: »Jaz lxim eno piv(\ pa .sok za ta male mi pri-nesitel Pa glejte» da ne bo preveč hladno.« Da bi govorila vsaj malo lišje in nekaterim ljubiteljem ljud-siûi glasl>e dt^olila slišati, kaj zlK'>r prepeva, se ji očitno ni zdelo ptv membno. Pa saj ni bila edina. Se uniformirani gasilci, ki so prej lako ravno stali v vrsti, so začeli prestopati» ko je pwezo-vaiec prt iglama napt>vcdalgcwor-nike. Prvi je bil predsednik društva Rajko Arllč, ki &e je zahvalil za vso pomoč, predstavil bilten, ki so ga izdali ob priložno- jvti, opisal delo PCiD Skale in naj-pomcmbnej.ie: hitro končal, /a njim je na govorniški oder stopil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Zdelo se je, da so le redki opazili, da je župan pi^xij-niku društva. Mariinu Rcpniku. predal ključe novega vozila za prevoz moštva (CiVM-l ). na katerega so v Skalah čakali skoraj dvajset lel. Poveljnik je ključ'e predal vozniku, pričakali so na kaplanov blagoslov, nato pa vozilo v/^ali in preizkiosili sireno. Pi>govonj predsednika Krajevne skupnosti Skale-Hrastovec, Bojana Pavlinca. sta predsednik in poveljnik društva le še podelila priznanja, zahvale in odlikovanja vsem tistim, ki so pomagali priti tîo 50. obletnice. In čeprav je bilo programa konec v dobre pol ure, je bilo očitno, da vrsta gasilcx:v. iz katere je pot zdaj že lil. komaj čaka, da lahko sede v sena\ in so šli gasil, le da tokrat - žejo. Večer se je nadaljeval, kot se nadaljuje večina gasilskih ve&eiici veselje, pesem, pijača. Vzdasjc je bilo prijetno. Predvsem zato, ker ŠkalČani res dajejo občutek» da živijo drug za drugega in da pros-tovoljstvo pri njih nc bo hitro umrlo- Takovsoboto kci dan prej na slavnostni seji so bili ob škal-skih gasilcih zbrani predstavniki mnogih drugih gasilskih društev in predstavinki društev, ki delujcjc") v KS Skale. Pohvalno, ni kaj. ■ Ob 50. obletnici PGD so v Skalali praznovali tudi praznik krajevne sk'upm>sti Skale - ilraslovec. Zbrane je vsc^boto nagovoril predsednik KS, B<^jan Pavline, ki je na kralko predstavil dogajanje v skLipn(wli v preteklem <>bdoi>ju in opozoril na tisto, česar si v Skalah Še želijo. Pcsebej je i)qxistavil še potrebno post^dobitev republiške ceste in izgradnjo kanalizacije v VS Skale-jug. Nato se je (ibrnil k slavljencem: »Mlshm, da se strinjate z menoj, čc rečem, da je dober občutek vedeti, da so v kraju ljudje, ki pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč.« Zaključilje z (obljubo, da sc bodo ludi v KS trudili, da bodo priskočili na p^^moč gasilcem, čc bodo kdaj pt")lrebno. V petek so v dv^irajii gasilskega doma pripravili slavnostno sejo» na kateri so mnogim društvom podelili plakete v znak zahvale za scv delovanje in se posebej spomnili ludi posebej zaslužnih članov In or^nizacij. Sejo so pcîpestrlli z izvirnim kulturnim programom.vka-terem so s svojo himno nastopili najmlajši gasilci In gasilke, mladinci pa so zl>rane v dobro voljo spravili z igro, v kateri so ugolavljali, kaj je najpomembnejša stvar pri ga.silcih. Igra, ki bi jo bilo \Tedno videti še kdaj! Povezujeta jih sloga in prijateljstvo Na KonoviMii sklenili křií' leden dolgo piaznovanje piaziiika krajevne skupnosli s podelilvijo pri/nanj najzaslužnejšim in Usiini, ki lepo skrhljo za svojo okolieo, 1er z olvoriiviio razstave rornih del in del Šaleških likovnikov Mira Zakošek Za Ki>iH>vo volja vse od ustanov vitvc te krajevne skupnosli, da so krajani nicd seboj pj ijatcljsko pi'ive-/ani.da /najo/druî^iii mixi pri ikIc-jèinjanju svojih želja in da pri<;koiíijo na pornoC. kadar kdo od njih /najde v /žagali. Vse 10 jc velo ludi izeelotne pnv slave, s kalevo so sklenili krajevna praznovanja. Namen il i iki jo vsem ti-sliin krajanom, ki iniajo največ zaslug za uspešen razvoj ic krajevne skupnosti, in lisiim.kivkraju najho Ije skrbijo ^a okolieo svojih domov in s tem prispevajo k lepši podobi kraja. Izbrali takšne nI lahko, saj velja, da je celoino Konovo lepo urejeno. Zalo seveda ni eudno. da je komisija pod vixJslvom Simona Ogrizkih let(^s|>xlelila priznanje ludi krajevni skupnosli. Simon ()gn/>ek je v ulemeljilvi med drugim pxl nekaj posebnega, da jim osveščenost za okolje ni tuja, da jc nekaj posebnega prav vî>ak vrl. prav vsako proi^iljc hiše. Priznanja so prejeli: Milica in Brediea Miklavžina. drui^ina Ivanćić; priznanja in srebrne vrtnice: družini Lesjak in Pavšck. Strcpnik- Mravljak. Taljana Lenipl ter krajevna skupnost n^wo. Priznanja krajevne skupnosli za večletno prizadevno delo na različnih podroCjih pa so prejeli: Slane Beve, Ione Brešar, Pavla («v lob. Ione Lah, Slane Oeepek, Jože Pusiiik. Poncrac Pečnik. Pavla Zc-lenik, Ione /erdoner. Plakele pa je «^icl krajevne skupnosti podelil družini Jelen, Justini Lah. Tinelu Pustatićniku in Cvetu Říhla iju. Kulturni program so pripravili tlomači kullumi uslvarjalei med drugim oktet upokojencev Lipa in mladi harmonikaiji. odprli pa so ludi razstavo čudovitih ročnih del s-vojih sokrajank Ivice Sollerin Slavice Mijoč, ki so jo popestrili ludi z dell Šaleskili likiwnikxw, Gorica je praznovala V nL^vcčji ineslni krajevni skupneV sîi Gorica so sklonili lelošnji krajevni praznik. Program je bil bogat in zanimiv. Začeli so z okro^o mizo o problematiki požarne vaniosli. Ililen izmed zaključkov le-te je, da bo Občinski Slab za civilno zaučilo označil požarne poti, ki bodo tinii')gi'>Oale dvîsti">p interventnih Viwil ludi do najvišjih blokov ob ulici Kožejjskega. 1 AvdI i so prvenstvo Ciorice v kegljanju s kmglo aa vrvici, udeležilo se gaje preko 70 krajank in krajanov, ter tradicionalni šahovski turnir, Organizirali so Sp^^rlno srečanje med svetniki sosednjih sveiovkrajev-nih skupnosti. Na svečani seji sveta KS Gna Gv'vrici. Ze dolgo ni bilo lako živahno na šolskem igrî^u. Na turníiju v malem nog«>melu sodelovale ekipe NKŠoštanj. NKRudar.ekipa Velenje in ekipa Gorice. Zmagala jc ekipa NKŠť>^tanj. Se [x'^sebnoje bila zanimiva tekma med ekipama mladih upov osmine šole C/oriea in nogometne Me là-lent. Oh tej priložnosii so odprli pre-nosdjeno šolsko igrišče. ZiičeUii udarec z bele točke je opravil predsednik krajevne skupnosti, župan pa jc v .svojem nagiworu poudaril, da naj prcnnvljen(Mgri^ tk">bn.> služi Soli in krajanom Cîoricc. Da je prišlo do preniwe igrišča, se je vsem ziihvalil ravnatelj osmwne kic Ctorica Ivan Planine. Slcdiljedružabnivečer»ki pa se ga je žal udeležilo malo krjijanov. Kj'ajcvni praznikso sklenil i s tradicionalnim pohodom po meji krajevne skupnosli, udeležilo se ga je prekopu krajank in krajanov. Pri »>lipi« na Lipi so učenci osmwne šole pripravili kulturni program v počťtótilev dneva državiuwli. () pc-menii prazjuka pajc sprego\'oril pi> slance v državnem zboru Bojan Konlič. ■ Ekipa mladih upov je požela največji aptavz. Prvo cvetlično gredo na Gorici so zalili otroci. Poklon Rečici Recica ob Saviiyi, 26. jun\ja - S slavnostno akademijo ob 42(i-lel-niči pcxiellive Irskih pravic so na Rečici ob Savinji sklenili prireditve ob leiošnjem krajevnem prazniku. Hkrati pa začeli spel aktivnosti za 26. tradicionalne luri.slične prireditve Od lipe do prangerja. Trajale bixlo tlo nedelje. X julija. V pri>storih tamkajšnje osnovne šole ob lej priložnosti odprli Iri razstave, in sicer ra/.stavo loto-gralij domačinke Saše Bendra, na ogled so pt">siavili dela. nastala na likovni koloniji Paii>be Rečice, v sp^xlnj ih prostorih pa so p<\stavili narodopisno razstavo Rečica skozi čas. Do-gtxlke st5 poimeniTvali Pt^klon Rcčici. vsaka riizstava zase pa pt> ^voje g^wori o kraju rn tukajšnjih ljudeh. Ob lej priložnosti jc zbrane nagovoril slar Rcčičan in nekdanji konzul Republike Slovenije v Avstriji .lože Jeraj. Spomnil se je bogate preteklo-sli Rečice in njenega pomena v Zgornji Savinjski dolini, pozornost pa je namenil tudi sedanjosti oziroma prihtxlnosti kraja. Menil je, da je prišel čas. ko naj bi se v lukaj^njem oko- lju opredelili do svojega nadaljnjega razvv>ja. ki ga Jcraj vidi v samostojni obCini, Za dobro leh zavzemanj govori več dejstev. Izrazil je prcpriûinje, da sedanje vtxl-slvo občine Mozirje temu ne bo nasprotovalo. PriložJiostni knftunii program so pripravili člani Slovenskega okteta, učenci šole in nekateri di^inačini. Ra/slave 1x>do txJprtc do .^.julija, in siccrmed tednom od I0.dol2. ure. ob sobotah in nedeljah pa c,xl 13. do ure. Turistično priaxlite v (XI lipe di^ prangcîjaKxiopi>legPok]ona Rečici zaaiamovali 5e sobotni Večer ixxl trško lipiv na katerem Ixxlo med drugim najboljšim izdelovalcem zgornje savinjskih žckxiccv podelili priznanja (i? bronastih. 4 srelirne. 2 zJali-družina Basil izDevcpviRVjni in .lože Miačnik iz Luč) ter šaljive inrc meti zaselki KS v netieljo. ■ TP S slovesne akademije ob 420-letnici podelitve trških pravic »Kak luštno je na svet živet« Lajše, 26.6.2W)5 - Najbrž, bo kar držalo, sodeč po nedeljski prireditvi v Lajšali, lam ^ je axlíla prva revija starih niekxlij pesmi in jodlanja, katere boter je Alojz Podvratnik. v krc*»gili narodonozabaviie gla^>c bolj pi>znan kiH ".Uxllar Lojz«. Jdejo o srečanju ansamblov, ki igrajo to glasU>,je uresničil ^ p^^mv^jo Ivana Kavnika. in kol seje na prireditvi pi')kazalo, ima glasl)a naših prapra-dedov, dedov, očetov in seveda zdajstîjc generacije velikih privržencev. Igralo in ix;loje enajsl ansaniblov in vokalnih skupin, ki jim gre pripisati tudi to. da so vglavTKm medijsko neznani in ros igrajt> in pojejo v o^ih krogih in kar tako za d(^>io voljo, ki jim jc zares ne manjka. Ihko so bili z naskwi Preljubi^ veselje, Eno mžct) ljubim. Polke za Mici. Bog je ustvaril zemljicv itd. znova oživljeni zvoki in besedila mni>gih generacij nazaj. Na prireditvi je bila tudi manjša razstava starih glasbil in gliii^'ne opreme. Organizatorje nastopajoče povabil s pomočjo osebnih pi'iznansievin medijev, odziv pa je bil ^xi ZgtnNijc Savinjske doline do Vinske (iorc. Lep<'> za začetek in verjeti je. da bo dnigo leto prireditev, vsaj kar se nastopajočih liče, še ílevilčnejía. Alojz Podvralnik je ljudski glasbi predan že 46 Ici, slarej^i ga poznajo 5e iz časov ansambla .Srnia\ preko drugih skupin do lastnega ansambla. ki ga vodi i^si let. ludi pt^je v dveh zbixib. njegtwo glasbeno p utrujeni 'ležki» smo pričakoval i konec S^-jIskcga le( a. /adnji leden so pri nas gostovali učenci in učitelji iz naše centralne šole v Šc>i>lanju. ker so Šolo ptxlrli. Nai^a šola ni velika, a ker smo biii složni, smo delo speljali Vsako juir<> je bila velika gneča, a ker je vsak vedel, kaj jc njegovo delo, sc je vse dobro uredilo. Imeli V četrtek popoldne smo imeli zaključno prireditev v kin<"^vorani v IbpolŠici. Bilo nas jc veliko, a ludi v Šoštanju je bilo vedno lako polno, da nas je veliko stalo na hodniku. Učenci so skupaj 7 učlteljiccimi pripravili zelo prisrčen pn^'am. a v dvorani je čutila neka napetost, Ž-alosi. občutki, ki sejili ne da izpisati z besedami. Vsi smo vedeli, da se Potem smo sc zbrali v sejni sobi hotela, ki so nam jo velikodušno odstopili za nekaj časa. Tam smo pomal ieali. saj smoscvvtxJip»'>šieno utrudili, razdelili priznanja, pohvale in izkaze. Potem pu smo se poskwili. ČÍ.S10 zaros ZADNJIČ KOT KA-JUIIOVCL ■ Hajuhovci smošporine In kullurne dneve, nekateri pa so imeli w tudi p^xik. Za v.se je bil prostor, Čeprav je šola že »pokala po Šivih«, Zdržala je in mi vsi ludi. Pri tem mislim na olroke, slarse in učitelje. Potrcbnoje samo malo strpnosti in mi smo je premo-glidovolj. poslavljamo od nečesa, kar smo imeli radi in bo za vedno odšlo. In že je tu petek. Želeli stdo nekaj lepega za za ključe k. Vsak razred si je to lepo naredil sam. Mi. Čelrlošolci z učiteljico, smo se ixl-pravili na bazen v Topolšici in tam preživeli dve lepi urici. Center za socialno delo Velenje sc zahvaljuje donauirjem. ki so s svojim prispevkom omogočili bolj^ deltwanjc preventivnih programov Mladinske delavnice In Dnevni center otroke in mladostnike. Kvalitetno realizacijo zastavljenega so nam omogočili : IKRMOÉUCKťRARNA PKKMCKiOVNIK VELKNJK UANK;\ VKLH NJE ESOriX'H PI-\sriK.\ SK\l\ AVTOCENTERMEH ERA MI-ADrN.SKI SERVIS TERME TOPOLŠICA. I Ivala, ker sle pripravljeni razumeti pomen ustvarjanja različnih pozitivnih ircnutkov na p*Mi zorenja oirok in mladostnikov. Zahvaljujemo se tudi tedniku Naš čas zj brezplačno objav»*} zahvale. VI PIŠETE »Kar plešem, tudi mislim(( Sivni urip je najljulwi rllein inlnde [)ieslu. \^eć mi je, ker se ob gliisbt pokažem kaj sem. IziaÁim se z izraznostjo gtha. Kíít plci^cm, ludi mislim,« mi pi^ve. In kako seje vse skupaj z^iéelo. »Bila sem živahen otrok, zato sem že /gotlaj za»iela plesali,bití/da bimiv-lila na to. Bila sem paè v družbi prijateljic in plesala. Sedaj se vedno bolj poglabljam v ples il) sc poskušam n«u^iii iim već.« Pleše v PlcMtcm studiu N. doslej pil so bile njene plesne peéila za to temo.« Daje gfasba i/jemno pomembna pri fíastajanju koret^afije. se strinja Ludi Helena. »Pomagal nîije Nace Dolenc. Oh ray ličnih srčnih rilnifh sem i/brala elektronsko glasbo, ki Helena Plazi med plesom, kiji Je prinesel vse možne točke na državnem plesnem tekmovanju Opus 1 je kar težka plesat, Nace pajc po-^krtiel. da siabila ejasba in utrip srca od časa do časa usklajena, na dohxenili delili kore^>grafije pa ne.« Vprašala sem, če je t^ila kaj presenečena. ko je videla, tla je žirijo s SVOJO koreografijo tako navdušila, da so jih vsi pi'>dcllli najvišje j^tcvilo li^. >».Ia, sama namreč nisem nič pričakiwala. Uživala sem v plesu, imelo me je. da bi §la se enkrat na ixlerin ixlplesala-Ki>smo plesalci za ixinim gledali vanje, scrn držala |xsli. že prvi desetki pasem doživela val navtiuienjit Res.sem bila vesela in Se vedno sem. Vsaka spixî-buda in pohvala je nekaj tli^rcgst Ko plešem, tlajn vse od sebe.« Načrtov na podn^ćju plesa ima Helena veliko. Rada bisc preizkusila tudi v plesu v tîvoje. Vaje ji vzameji*) precej prostega časa in prizna, da jo plesne vaje tudi sprostijo. da p^^lem lai^e opravlja ludi vse druge obveznosti v 5oli. ^Nc morem fe reči, ali se bom plesn posvetila 5e bolj pi^cjoiîljeno. Trenutno lahkih rečem, da sem že razmišljala tudi o studiju plesa.vendar paješe velikodrugih področij, kijih imam rada. Zato pu^ajii ^ulprle vse poli. Trenutno poskušam uživati v plesu in dali vse od sebe. Rada živim...« Delček letošnjih počitnic bo Helena preživela plesno. Odhaja v Mursko Soboto na 8 dnevno plesno delavnico baleta tn in-provizacijske tehnike. Solobiv izvedel l-wlgi-jec Damaas Mithras Tliijs, ki jc bil tudi v žiriji na Opusu I. In ple.snih počitnic se zelo veseli, / zmagovalno koreografijo pa se je v petek zvečer predstavila ludi na odru velenjskega doma kuiiure. kjer jc Plesni studio N pripravil letošnjo zaključno produkcijo Stopinje na txiru 2í)()5. In navdu.šila. ■ Bojana Spegel Skrivnostna Notranjska ïï^krat se je skupina iz krožka planinaijenje. ki deluje na dveh nK'ojih - v okviru Univerze za ITI. življenjsko obdobje An-drag^>škega dmStva Velenje in kol sekcija Plaîiinskega dniitva Velenje - ixlpravila raziskovat Notranjsko - pa ne pivičl Pol jih je z avtobusom peljala mimo Velikih Lašč in Bloške police najprej do skrivnostnega vhoda v Krifeio jami\ kjer so jih že čakali ja-Diajji. Opremili so jih s Škomji in svetilko 1er popeljali v skrivnostno píxí- olnom po pivem jezeru. Za »sladokusce« pa je na razp<5laa>d(i stiriumi ogled za stil i osebe, in \o samo enkrat na dani Ob tem sije možno ogledati 22 jezer od skupaj 471 Seveda nc gre brez omembe jamskega njctiveda. kije Uxl hodil preži-movat - in umirat (o lem priča pet njeiiov vis<.>k sloj njegovih kosti) 1er primerjava okostja glave z datiasnjini ijavini medvedom Čeprav je lehtal oil ene do ione in pol, nihil A'crina kol današnji saj je bil rjisllinojed. (Da pa ludi díinaínji ni tak,šna neprijazna mrcina, kol si mislbixxje dc^az pričevanje enega izmed jamacjev. dasi gaje v dogovoru nim« zvonikom, saj namesto turna na njegovem vrhu kraljujejo vse-mogočc-anlene!)- Sicer pa Križna gora sodi med najpomembnejša najdišča slarcjse železne dobe na Notranjskem. Ob kapelicah krtž-evega pola jih jc pol vodila do kiiličnega naselja Sv. Ana pri Ložu, kjer so si ogledali ljubkem cerkvico. P<'>vrnilvido ;iviobusa so sc spi^toina uslavilivNtwivasL se po Bloški planoti popeljali do >'Kipaniwe" Sv, Trojke (>'spct« je bilo ireba nazilraviti tK'ema slavlienkama...) in v Cerknici je bilo izJiališče /ai Slivniu>, kijih tiv ki"al ni igrala s Čanwnicami.iímpak s krasnim cvetjem in razgledi na usi- Vt Priznali ali ne, (tudi) malica je po osvojitvi vrha eno lepih doživetij na pohodih. Tokrat na sončni Križni gori. zemlje. Veličastne jame z žuborcčlm potokom in p^xlzem nim i jezeri so nekaj p.^sebnega.Posebnosl je že lo, da ic v pcxlzemljti voziš (tuili) .s č-olnom, saj drugiiče ne gre. /a večje skupine (ck^ štirideset ljudi) je nai'az-p^ilago enoumi ogled in vožnja sč- znjim možno ogledal i Izistega izhodišča jih jepi>t pt">pe-Ijala še na »zunanji« ogled Kiižne gore.i^kixlervznačena pot. ki sc priključi planinski notranjski. Križnagora ima znamenilo romarsko cerkev sv. Križii (s >^ši>kanl- hajoče Cerkniško jeze ml Vtem razpoloženjuSi^na kratkem sestanku posfavili lejnelje, kako »po Mihu« naprej, in si razdelili naloge, kijih čakajo, da nadaljujcj(5 njegovo poU ki se ne sme končiUit ■ Marija Lesjak Ko zapoje Sonce Zakljurna koiicejla vokalne skupine vSonee pevske šole Uvue VrrkoMiik navdušila Nedelji 12, in 19, junqa sta bifi simčni. Kako ludi ne, saj sla takrat potekala ziiključna konccrta vi^kalnc skupine Sonce, kije sestavljena iz ?3 učencev pevske Irene Vrčkov-nik. Njena pevska šola poteka na treh osnovnih šolah, v Velenju. Preboldu ter na Ljubnem ob Savinji. Učenci, ki se želijo naučiti osmw v(^kalne tehnike, so stari od 7 pa do 61 lel. Letos st^ si privoščili kar dva Ziiključna konccrta. na kaicrem učenci pi>kažejo, kaj so osvojili nied leU>m. Pivi je bil 12.junna v hotelu Pivbold. driigi pa 19. junija v Okonini. Vsak izmeti učencev se je precisiavil ludi kot solist- Mnogo talentov je bilo slii5all med njimi in pri poslušanju se nam je večkrat naježila koža. IVvci so peli predvsem pesmi iz bogate zakladnice starih slovenskih pt")pc\ic. z;ipeli pa so tudi v kiiaj^^ini. kar jc bilo za naša ušesa /elo zanimivo. Vto in pi>l dolg koncert jc povezovala kar njihova pev.ska učiteljica Irena Vrčkovnik, imeli pa so ludi glasbenega gosta. Simona (ioriška iz Velenja. Učenci so res pravi sončki, zato je njihovo ime kar pravšnje. Št^la je z zadnjim koncer- tom ludi zaprla vrata med pi>čiint-cami. Ponovno pa se b. I\>goj je nu>čna Vizija in veselje i\o petja (seveda ludi pcjsluh). Njihova učiteljica Iivna p^i bo [^'•skrbela, da se bixlo dobro piv-ulili in se veliko naučili, saj veste, še vedno velja rek, da "kdor poje, zlo ne misli"\ Sončki med zanimivim koncertom. Postanimo »Murenčki« Hvala! V šolskem letu 2U14;il.S .^mo si v vrtai Velenje zadali prednostno nalogo s področja gibanja, in sicer omogočanje in sp^xlbujanje razni>li-kih gibalnih dejavni">sli 1er spixlbu-janje limskcga tlela pri načruwanju in izvajanju dejavnosti. V okviru te naloge smo v vrtcu Vinska Gora izvajali projekt: POSTANIMO MURENCKi. (*elo leto smo izvedli vse načrtovane dcjavmvii. ob katcrili so otroci spoznavali tlelo labomikov,se sami uspeSno preizkušali v rozličinh tlcjav-noslih in ob tem zelo uživali. O vsem snu> sproti seznanjali tudi starše, ki 5i> se prav lako aktivno vključevali. Najlepši tlel pi\>jckta pajc bilo z;i-klj učno sreča rye. kise je pričelo s ta-biimiškim pi'^luxltim ,siarícv in otix^k iz Vinske Gore do U^palnika, Ob poli smt> upoštevali potne znake in na kontrolnih točkah re.íevali različne naloge. Ob zaključku pi>ii smo scvctla našli Aiklad. v katerem so bile prave tal>omÍškc ruliec z lesenimi lutkami. Na cilju je bil pravi tabor, ki .st> nam ga |X">siavili taborniki iz rodu LIL1.1SK1 GRIČ -POSJE, Po^avljcnih je bilo kar nekaj Šotoaw.jambi^r, veliko ognjišče ... Sletlilje taborniški pozdrav, dvi-gtwanjc zaslavc in pelje himne. Starši s svojimi oli\>ki so se nato razdelili v tri skupine in se preizkusili v Šaljivih igrah. poUgt>nu in streljanju z lokom. Sledilo je kuijenje ognja, petje labt'>miških pesmi, ki smo se jih naučili med letom, iti kuhanje Cny*i iz zdravilnih zelišč, ki smo jih prav lako nabrali sami- NajzabavncjSi del dneva pa jc bil labiimiški krst. na katerem soodraslitalx'imiki otroke p^nmentwali z ntwimi imeni. Najbolj so sc olnvi in ludi stai^i zabavali ob krslu obeh v/:gojiteljic. saj so jili labt>rniki kar [x'>šteno namučili- S krstom je bil uradni del srečanja zaključen. Nad.iljevali smo s piknikom in t^b prijcmem vzdušju jc dan kar prchilm minil. Pregnala nas je šel C IH)Č. Starši so izrazili zelo veliko navdušenje namo p(xlt> bna srečanja še izvajali, s;y se vsi zavedamo, kakodriigi'vcnjcčaskiga prebije nio skupaj. Šolsko Iclojc končano in naši oircTci sť> žalostni zapustili prostore vrtca, f'cprav sc veselijo razigranih počitnic, žalostni zapuičajo vzgt^ji-icljico Zoro Belina in njeno pi'>nn"v2nlco Tino Bobek- (^b tem se knimo starši in t^lr^Ki obema zahvaliti za irutl. prizatlevanjc, dobro voljo, to. da sla našim otrokom i>dpiralivraiav svci.kcr sla jih imeli radi. sc zanje bť>rili in vedno prisluhnili ludi slarŠcm. Hvala, ker sta vzgajali naše c>lroke. Zt^ri Belina ž^^limo, tla bi osiala lako tlobra vzgt^jitcljic in zelo div bcr vzor svojim delavskim kolcgi-txtm, Tini B<'>bek pa. da bi uspešno končala šolo za v?gc>jiteljico in osUila z Zoro v na.vm vrtcu Vinska Goni. ■ Majda Ježovnik Dediščina panonslcega sveta Zbudil sej« se v oblačno sobotno jutit>, vdan,ki jebil namenjen sptv znavanju dediščine panonskega çvelaza vse člane turistične vzgoje In novinarskega krožJca na osiii^vni Šoli Aniona Aškcrt^ii. Ko sta nas menlorja, gospoil Franc Vodovnik in gospa Mariina Hribcmik, preštela in smo ugotovili , {li Pi-lovci. To je kraj. ki je znan po lončarski tradiciji. Izdelujejo najrazličnejše lončarske izdelke. Sledil je tigled pani^n^ke hiše. Pre-kmur-ska hiša Ima majhna okenca in spada v čas Marije Terezije in Jtižefa ri. Ogledali smo si tudi cerkev v Bt^gojini, ki jo je zasnoval Jožef Plečnik v lelih 1926/27. Cerkev je evangeličanska, ima čudovit ollar in je pravi bUer med katedralami. Sledilo je čudtwilo doživetje, ko smo se v Ižak^wcih peljali z brcv dom po reki Muri, si ogledali olok zaljubljencev, kjer romantika ne počiva, ter muzejski mlin, kiše deluje. Sledila je vožnja proti Gornji Radgoni in do mejnega pre-luxla 7 Avstrijo. Najiienjenl smo bili v Bad Gleichenberg na ogled parka dinozavrov. Teogronme živali iz davnine so nas navdušile in kar malo prestrašile, saj so v naravni velikosti in lahko smo si domišljali, kako je izgledalo življct^je pračlověka. Naša domišljija ni imela meja. Kljnb lepiMam, ki so nas navdušile, pa smo bili zelo veseli vrnitve v Slovenijo in poti proti Benediktu, kjer nasjc čakala fikusna večerja. Bil jc lo zelo lep izlel, ki nam bo vsem osial se dolgo v spominu. ■ Tadej Hramar, 8. f, novinarski krožek OŠ Antona Aškerca Jolanda spet navdušila gledalce, gledalci njo I){'S(Mi iul)ilejni iiKxltuii'ocIni allciski initini>, ki so ^a velenjski all(^t,ski deiind pt ipi-avili v časi (ltie\a l udat-jcv. i/.poltiil pt ieakovanja Na Iq največji letošnji allelski pfirediivj v državi, ki je bilu prvič pixJ okriljem Allctske zveze Ovropc. je naslopilcj 227 allelinj In atletov iz U>drâiv, Vimenu Prcitn'>giw(i lkaje tekmovalce In lekmavalke ter Številne goste nagovoril direktor dr Evgvn Dcn jirii-. »'Veseli smo. da je ravno danes, ko PienK'ïgiwnik pra/nujc ćaislilljivi jubilej. t.Wclnlco, tudi allctski nii-iingdobil nwsíalus in daje uvrŠC^n mod mitinge evropske allet^kc zveze. Ib zaupanje so si organlza-toiji pridobili v SirSI evropski atletski javnosli v preteklih letih z organizacijo Ucvlltilh kvalitetnih atlelskih prireditev. To nas na eni sirani navdaja s ponosom in nas seveda zavezuje, do bomo lo in naslednja tekmovanja pripraviti in izpeljali vrhunsko, brez napak, 'laksno deK> pa je nai^ votlHo tudi v vsakdanjem delu v premogovniku.« Na^lopajoče in gledalce pa sla pozdravila tudi predsednik slovenske atletske /veze dr. Peter Kukovica in župan Mcslnc obtiine Velenje Srečke» Meh." Ljubitelji atletike, ki so dobro napolnili tribuno stadiona, so resni<3no d.^Živell lep veCer. Navdušeni sobili, ker so videli nekaj zelo dobrih nastcipov; zadovoljni so bili atIcH in atletinje, ker so Imeli zelo dobre razmere za nastope, posebej zadovoljni pa so hlll tisii. ki so dosegli letošnje najboljše l/ide, izboljšali osebne rekorde, hrvai^i metalec krogle Edis Libtsosić pa ho golovt^ šc dolgo hvalil zalellSie meta krogle, saj je s tem oRidjem dosegel nov hrvaški rekord. Olkasovie je bil tudi najboljši tekmovalec lega mitinga po mad ar-sklh tablicah. drugI je bil po teh tablicah tekmovalec Sriîijc in Cme gore Drajiutin Topič, kije preskočil kar 228 cm; to je bil njegov najboljši letošnji dosei^ek. Med ženskanú je bila po lei razvrstitvi najboljša Joiaiida Ceplak z najboljšim letošnjim lekom na «*)() m druga Škofje Uganka Hrigi(a l-«ngvrh<>k pa prav tako s svojim najboljšim letošnjim časom (2.02,61). V dnelj pred mitingom je njegov direktor Mariin Sidncr razmišljal: -Ce l>t> .lolanda tekla ixxl dvema minutama, bo po celem svetu Nina Kokot Boštjan Buč ni tekel rekordno Petra Poznič ixlmevûlo Jolanda Ceplak - Velenje in miting bo opravičil svi-^ namen,« Želja se mu je izpolnila. Njen tek je bil vrhunec vcćera. f'cprav se je pr\;<.eliIavCeljc, je še vedno zelo priljubljena v Velenju. Ko je približno metrov pred ciljem >»potegnlla<' In prehitela Lunger-holćevo. ki je do tedaj narektwala tempo, so gledalci vstali s scdc'«v In jo buCno vzpodbujali vse do ciljne irte in še nekaj Casa potein. Jolaiîda pa je nadvse zadovoljna s svojim letošnjim najrioljšlm ickom ziiplesala pred njimi. Zelo zanimiv je bil tudi dvoboj med najboljšim hrvaškim metalcem krogle Elkiisovlćem in slovenskim rekorderjem (20,.^A) Mir<)m VcKk»vnikum, ilrvat je bil bolj r3Zpv>ložcn. saj je kroglo sunil do n(wega državnega rekorda svoje dr/avc. Vxlovnik pa je tudi tokrat zapušiial tek-miwališče nekoliko slabe vizije, saj mu že nekaj Casa ne uspe sunili lega orodja prek 2U m. V cctrtck so mu mîinjkali le trije an (vrgel jc 19.97 m). Ciledalcisobili n.ivdušeni tudi nad Topičem, ki jc preskiičO svojo letoŠ"njo najvišjo višino. Pa nekoliko razočarani, ker ni naskako val 231) cm. Ker je bilo ře nekoliko hladno, ni ielel tvegati morebitne }'H')^k(xibe in gkilalci so lo seveda razumeli. Zanimiv je bil tudlobra<5un na5CX>i) m.v katerem so blllvglavni vlogi dva Kcnijca in Msdžar Csilhi^ Ujilazs (14:15.93). Najbrž je veČina pričakovala zmago temnopolt])! atletiw. a so se ušteli. S silovitim fin&m v ciljni ravnini jc slavil Madžar. Zelo zadovoljna slabila po leku tudi Alenka Bikar, saj je s časom 23-54 na 2(10 m dosegla svoj reza U at sezone (Nigerijka Ojokola jc bila šele Četrta), zadovoljen pa je bil tudi Malic OsDvnfknr v leku na KKimsûasom (nje-goN' državni rekord znaša 10,15). ki seje podobno kot Jolanda In Alejîka ziihvaljc-val po njihovem mnenju In mnenju mnogih drtigih na-jbdjšl atletski publiki v državi V skoku v daljino je zmagala Madžarka Zilsi .Mkler {6,??). 2. Snežana Vukmirović (6.17), 5. Ňina Kukut (Velenje) 5.^7. Zadovoljoa je bila prav tak<^ Članica domačega Jolanda je odplesafa "atletski pfes" kluba Putni PoziiiC. ki je v skoku s palio> skočila nov klubski rekord (3.40). Prvo mesto je osvojila državna rekorderka (4,30) Tc;» Mcliiik pred Niixi Vezjak, ki sla s 4,10 postavili Eiiv rekord stadiona, /.elo veseli so bili tudi mladi RE:tCl-l SCJ Jolamla Ćeplalu ^'Publiku jc tukaj ťcnomenalna. Vedno ko pridem leč na to stezo, si prizadevam, da Velenjčaiic razveselim z dobrim tekom. Upam. da sem jili danes tudi. Verjamem, da se moja forma dviguje in da bo tako tudi v nadaljevanju. Moj cilj jc letošnje .svetovno prvensivo avgu';ia v 1 Jclsinklh. Med medaljami mi manjka Ic še s tega prvenstva In upam. da jo bom dobllu letos. Pretežko bi bilo nanjo čakati ie dve leti do naslednjega svetovnega prvenstva." Matic Osinnikiir; "Vc^cl .sem, da je tek pokazal, da prihajam v pravo formo. Lahko pa je leči. če je nd tribuni takšna publika, kolje velenjska Res je najbolj'a publika v Sloveniji.*' Hošljan Buč: Pozna lo se jc. da sem še malo utrujen oć nastopa na evropskem pokalu na Švedskem. Počasi prihajam k sebi. Žal mi danes ni uspelo leči dritavni rekord, Upam, da bom v nadaljevanju sezone dosegel normo in píHem dobro tekel na svetovnem prvenstvu v 1 lelsinkih." nadobudni tekmovalci domaćega kluba (deklice in dečki), ki so dobili priložnost, da vdru?i>i tako sijiijnih atletinj in atletov, kot so Čeplákova, 'lopić, Elkasovié, Ostwnlkar. Kenije! ... pokažejo, kako hitii so na (>0 m. Morda jc bil še najmanj zadovoljen domači atlet Boštjan BiiČ, ki je načrtoval, da bo oh podpori Kcnijca Kimkvmbuia v memorialni disciplini na 2000 m z ovirami i/bť«ljšaí skoraj sedem let star državni rekord prav lako Velenjčana Janka Podgorška (5:31.19). Ni mu veliko manjkalo, tekej jc 5:34,00, Kcnljce pa 5:32,66. Žal v Velenje ni bilo napcwcdanega evropskega prvaka Simrmo Vnjemun«, ki se jc v rinch pred mitingov poškodoval- KiH«>obljublli. stí prireditelji Lck-movaîce in gledalce na koncu razveselili še z ognjemelom. ■ S. Vovk Državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke Klubski državni rekord, scM /Jalih, stih srebrna in 3 bronaste kolajne /a mlade allele Velenja V soboti^ In nedeljo jc bilo na stadionu ob jezeru drÝavno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Nastopilo jc preko 250 tckmovalccv i/ 28 klubov. Vslcnjski atleti so bili vcč kot uspešni, saj .so poleg novega državnega klubskega rekorda šlafctc 4 X 100 m (Kokol. Mihalinec. Kožcijnik, Jelen) osvojili zlate kolajne Nastja Kramer (2), Maja Mihalinec. Rok .lovan, Nina Kokot. 'írebrne Maja Mlha-lincc. Rok Jovan, Urška Kralj. Živa Kožcijnik ter bronaste Malic Lenart. Kaja Rudnik In 'Ibmaž Stinek, Poleglega je bik) §c kar nekaj vidnih uvrstitev, posebej pa vcscigo rc:£uUaii aUclv">v. ki ^o Jiccr sc pionirji, vendar so bili dobro uvrščeni v starejši kategoriji. To so'ibmaž Stinek. Dario ř^imič, Manja Pari ter Urška Jelen. Lepa prireditev.dobri rezultati 1er zagrizeni boji dokazujejo, da se ni bati z Ćivič 634 cm 4- nîcsto; 2iHHt mnvln.* - Rok Jovan 6.31.69 1. W^d mcslo; 2111) in - Malic 1 Lenart 22.98 3. mesto; 3t»00 m - Rok Jovan 9,30.14 2. mesto; lomaž Stinek 9.31.02 3. mesto M.Ucj Zupane 10.07.14 7. mesto; šlafcla 4 K imi. Skledar, Čivič, Rudolf, Lenart 45.36 5. mcMo V. P. Tekle nov državni rekord Nastja Kramer Rok Jovan Številke žrebanih vstopnic mífínga: 1.96íl,2: [213:552A: S. 5:654,6:55, 7; í«2.8:31. 9:30 Srečni izžrebanci ahko dvignejo nagrade do 30, julija, po tem roka ostanejo nagrade klubu. Novi trener Boro Jovič Odbojkarjl Šoštanja Topolšjcc so na zxislužcnem ptNíjikti, več dela pa je v teh dneh imela uprava, ki je Imela težko nalogo - sestaviti ekipo za prihodnjo sezono in scvsda Zitgoioviii sredstva za nastope na dveh ircd-naroilnih tekmovanjih ter v državnem prvenstvu in p\>kalu. Zc kmalu po koncu sezone jc klub zapustil trener Bruno Najdič, kije ocenil. da pod njegovim vodstvom ekipa ne morc več napredovali. Zamenjal ga bo 51-letni hrvaški strokovnjak Boro JovíČ, ki je žc kot Igralec dosegal izvr^-tnc uspehe; med drugim je igral tudi v takratni jugoskn-anski reprezentanci. Tudi kol trener si je nabral že nekaj izkušenj, nazadnje je treniral drugoligaški klub hivaškega prvenstva, s katerim pa mu je uspel preboj v 1. A-hrvaško ligo. Odšli pa so tudi trije ključni Igralci, insiccr Ajidrej lot. Davor Čebron in Rok Satler. /jradi študija v Ljubljani pa bo Alcn Djord-jcvič powijcn v Logatec. Ostali igralci so osiali, ekipo sia okicptla Almir Muharemovič. ki je lani igral v Varaždinu, in Luka Slabe, ki je lani igrjl v avstrijskem I>ibu. sicer pa je z Raven na Koroške n). Priprave na novo sezono bodo v Šošuinju pričeli 18, avgusta, cilji pa so pomwiio visoki, saj se v državnem prvenstvu želijo uvrstili med prve .Uiri ekipe. Čakajo jih nasiopi kar na štirih 'frontah*, siij bodo poleg v domačem prvenstvu in pokalu nastopali še v novoustanovljeni niednan'dni inlerligi in evropskem CEV pokalu. Šoštanjčani so se že prijavili tudi z.a orgiini-z.acijo tega tekmiwanja v Šoštanju, V lal>oru So.Šlanja 'ibpolšice pa sc letos pripravljajo Uid i na 40. obletnico kluba, ki jo biulo prn/noval I v septembru ■ Tjaša Rehar SPORT !N REKREACIJA Adventure race Slovenija - Velenje 2005 Slovenska pustolovščina, tretji del Polkovo julro. Travnik ob Velenjskem jezeru. X7 lokmovalcev z enim velikim dijcm. Morda ccb Prosi:wiij meje svoje v/di7jji-Vi«ii Se /a korak naprej. Doka-zailscbi in iirugjni, da /morejo... In potem se je wicclo... Oh /vokih laborni^kcga roga jc 22 ekip iz dcsclih držav (med njimi je bila ludi predstavnica A^'J^iralijejstar-tabvirelji Ad\'enlure raee Slovenija. Zdaj verjd Jezerski zmaj iz Velenja in zadovoljni lekmwalci. V nadaljevanju bomo gov<ïrili o tj-slcm, po čemer je bil ARS 2(105 drugaCen od prvega in drugega pustolovTškega (ekmovanja pri nas. Vsako lelo v cilju pozdravimo drugi) /:magovalno ekipo. Slovensko piisiokwsko premiero st^ dobili člani ekipe Slecpmon-slers.com. ki so nastopili na vseh ireli tekmali doslej. Lanski zmago-vaki bili Poljaki. In leii*«? Letos smo se vw skupaj - tudi ostali tekmovalci - predvsem čudili izjemni Iranccwki ekipi Haril-am »Leteči Francozi« so vodstvopre-vzeli na tretji koniroJni točki (Ursljagora) in nato docilja předměst le se stťvpnjeval). LahkcUmwt, s katero so osvojili naslov, je navdu.dniát\'a (na ziiceTku jih jc bilo za 166 kilometrov) pmg(ïskraji^ za približno 4t) kilometrov. Tako je bilo na progi namesto začvtnih 26 kontrolnih k^k zdaj ireba »pobrat(''< 23 KT-jcv. Maric-Picrre Fialon in Romuald Viale. Ko smo ravno pri rezultatih. z^^piSimo le imeni ekip. ki sla na zmagovalnem odru .stali poleg Francozov, Ce^ki pustolovci i/ ekipe Salomon Nut rend Czech Adventure team In poljska ekipa Mapy Scienne Beata Pietka AT. Letošnja pustolovska dirka jc bila nekaj pasebnega tudi zaradi dejstva, da jo jc bilo potrebno skrajšati. V soboto zvečer se je organizator odločil. Ja zaradi To (»pobrati« vse kontrolne točke) je uspelo le trem prvo-uvrščenlm ekipam. Vsi <>>îali. ki pri.^li v cilj, so bili uradno razvrščeni v kategorije^ »»izven konkurence«, saj so bodisi izpustili kakšno kontrolo ali pa so tekmo končali z manj kot Štirimi tekmovalci. Ni kaj. lelo.šnja pustokw^ina je bila res pravi pekel. Verjetno v tom /.apisu pogrešale slovensko ekipe... V zadnjih dveh letih naši najboljši (letos z imenom Dej gasa) so sc dolgo borili za tretje mest<5. nato jim je omagjtl edeni^d tekmovalcev In .simj po ireljl zapiv redni uvrstilvi na stopničke je bilo konec. Slovenske barve so s četrtim mestom tako najbolj uspešno zastopali člani ekipe Vzajemna -Puslc^kwcc Raj d. Se o tivch stvareh moramo spre-govri tudi dejstvo, da je Ictasnjo prireditev uradnem odprl načelnik generalštaba Skm-aske vojske neralmajor Ladislav Lrpič. Preden potcgnemt) črle"» pcxl Adventure racv Skwenija 2005. pa še ocko projektu. Ideja oohranjanju narave je letos ^loživela precejšen u.speh. Ickmovalci so veslali po Velenjskem jezeru, sc ustavili na jezerski brežini in tam pobrali prc-cej smeli. Mimogrede - bilo jih je precej. Dejanje vseh pusiok^'cev pa vredno vse pohvale! Tako... prišli smt^ do konca. Do konca Še ene uspešne pastokwsko zgodbe. Zapomnili si bomo neznosnih vriKlno, skraj.Šanje proge, peklenske odseke pohodni.Štva. »leteče Franciw« in Še marsikaj. Ciotovo pa bo tudi Adventure raco Slcjvenija 2006 napisiil kakšno zanimivo n(Tvo zgodbo. Za letos pa (kolje ložo v navadi) le še znamenita pustolovska i»Zmoreiv? Si prepričan? Pridi in ptiizkusi!«, ■ HugOf Ravč o NA KRATKO Rudar - že pin e lokmo Dvome A^ ni več. Izvršni ^xJlwNZS je sklen 11. da l^o.sta prva in druga migometna ligavmn'emprcvcnstvii imeli po deset klul) v 1. ligi kar 3ft krogiw. v 2. pa 27, ickmovanje bixlo pjcdvidoma /-iČeli 24. julija in K> jeseni trajalo tlo 4. decembra. Danes po|x>ldne pa \mx\o na Brdu pri Kranju izžrebali pare novega prvenstva In pokalnega tekmovanja. V Riidaijxi ÎO tiikšno ixlk^ltev prićakcuali. čeprav bi jim bolj uslre/iil trlkrožni sistem, *aj bi bil [w njihovem prepričanju tudi cencjši. Na novo prven>tvo se že zav/eio pripravljajo, včenij nuj bi bili ixligiali že prvo tekmo-z Dravo - na Ptuju, v soboto pase botlo v Rogaški Slatini srečali s hrvaškim prvoliga^m Zagrebom. Za Ijiibiieljo koiijoiiiškcfta spona Konec tega tedna in sredi julija bosta bosi a ob ŠkaUkeni jezeru v Velenju dve zanimivi konjeniški prireditvi. V ^'ííoto In nedeljo bodo tekme za pokal Slovenije. 16. in 17. julija paše državno prvenstvo za mljKle kv^njc. obakrat v preskakovanju ovir. Pi^kal no tekmovanje (v mladinski kategoriji) se bo prvi dan začelo o!) 8. liri. drugi dan uri pabi^ začetek tekem v članski k^^nkurenci. Skupaj bodo ljubitelji lega Špcjrta videli devet tekem (pet v soboto in Šiiriv nedeljo). "Pričakujemo prilíližnofiOiekmiWitlcev in l2tldo I4tl konjev, saj b vstopnine. ziu>l>iskovalce palxxk> pripravili tudi nekaj presenečenj. Veliko zaiiiiTiaiijc za revijo skokov Minula vikenda je bilo zolo živahno na skakalnicah po Sloveniji, na katerih je bilo veČ tekem predvsem z^ najmlajše kategorije. V Ciun-eljah pri Ljubljani je v kategoriji dečkov do 12 let Niko Hi/iir zasedel 4., Urh Krajncan 1?. In Patrik .lelen 19. mesto, V Ljubljani je Kiajnčaji zmagal pri dečkih do 11 leU M ate v/. .Samec inVid Vrhovnik sla si delila 13.. Patrik Vitez In .\nžeOprvšnikpa mesto. V J;d'>lanelh jcvkale-gorljîc^clbanovdo9letzmagal Samec. 3. mesto je zasedel Vrhovnik. 6. Opreš nik, 8. Vi lez in 11. Blaž Sluga, pri dečkih do II let je zmagal Krajncan, pri dečkih do 13 pa .lelen. Robi Vitez pa je zasedel 6. mesto. Med veterani je bil Primož Oprestiik 5. Lepo tekmovanje so pripravili tu<.li v Vi/orah pri Novi Cerkvi, kjerje v kategoriji ciciban^w do 9 let zmajwl Samec pred Vrhovnikom. 7. mesto je z-asedel Oprešjiik in H. Vitez, pri dečkih do 11 let pa je zmagal Krajnčiin. Zelodobn^ w> sc mladi skakalci odrezali na pt)kalii Alpe A.lria v Aiawnici. kjer je iia^U>pilo kar 130 tekuK^valccv. P{> kategorijah jc VrlKwnik zasctlel 3.. Samec H. In Krajnčan 6, mesto, Oigimiracijski komite revije smučarskih skokiw Velenje 2íHt5. ki lx> na K 85 m skakalnici ob Velenjskem gradu 8. in 9. julija za Rudarsko svetilko in pokal (iorcaja, je žc prejel prijave 14 reprczentatic, saj jc z-in imanje yáí leknKivanje zelo veliko, kajti to je odskočna deska za tekme svetovnega pokala. Med njimi jcveilko znanih imen. kar bo tekmovanju dalo Šc pť»seben čar. Rcprezontanca Slovenije pu bo imela v lorek. 5, julija, z začetkom oh 17. uri izbinio tekmo. Vstop bo prvxst. Slavko l^aljek doscficl osel)ni rekord Na Evn'ipskeni promiKijskem pokalu v Udinah v Italiji je so zi« reprezentanco Slovenije tekmoval tudi Slavko Laijek. član kluba TAK Rudar. V pboto. 25. 6.2(X)5Je bilo v novozgrajenem olimpijskem t)azenu na Ravnah prvo p(>mcmbncji^ tekmovanje. 'loje bil nicdtumxlnl miting Bv^lxírčck. Namenjen jc bil za slaivstni kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic ter dečkov In deklic. V kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic st> tekmovali pravvsinajMjši slovenski plavalci, stari Id do 12 lel. Med 278 plavalci iz Avstrije, Madžarske in iz skoraj vseh slovenskih klubvw je zelo uspešno nastopila skupina osmih plavalcev Iz Vi'Icnja. Skupno so osvojili 2 prvi. 2 drugi in 4 tretja me.^ta. Z odličnima rezultatoma sta zmagali Tamara Govcýšek me mtekala občinska teniška liga. v kateri je sodehwalo 10 ekip. V spomladanskem delu od maja do junija so ekipe zelo izenačene, V v(xlstvu so ekipe: Premogovnik. Melavc, S na velenjskih ulicah pomwno pritx'la ulična kiparki*. Mladinski center Velenje in pri^sislovoljni projekt. Druženje igre in športa Vck'i\jť. 25. junija - Mladi Ibmn (MF) Salc^kc doline in Socialni clcniakrali (SD) Velenja »"î v <^>oio (iopi>k1nc na Titovem Irpj pripravili špi^nno-rckrcaiivno prirctlitev z iiaskM>m Skupaj v pi>lcl;e. /a tekmovanje v iilićni košarki se jc prijavilo cnajsi ekip. /a lek-movanjcvnami/Tieni icnisu dvanajst pi>Name/îîikov. L nwslov kv>^trk( jc pripadlo ekipi Kebab. 2. ekipi leam in 3. Mlademu fommu. Svojo ekipo imeli liidi piislanci, kljub trudu ill prelitemu potu pa mtirali premoć priznali mlajšim. SD Velenja so, lako kol so obljubili. pcKlarûi ko^ pciim krajevnim skupnostim. UliCao ki>sarko bi^tlo laliko zdaj igrali v mestnih čfilrtih Levi bivg in Desni breg. v krajevnih ^kup-m^UIi Šentilj in Cn>riea, pa Mladi ťojum sije zairelje mesto priigral en koš. Izpolnili pa so tudi vse drugo, kar so obljubljali, ko si^ Jiapiwedali druženje: majice. íícndvi<3i. osvežilni napitki stićakali lekmt^alcc, sprehajalce in glcdake... V nami/nem tenisu se je najbolj izkazal Slavko Kova^ dnigi jc bil Ione AbramoviC, tretji pa Bojan Preli.)všek. V igri / napihljivim: igrali in v Sonce Je bih neizprosno, tekmovalci pa tudi !» I Jii Pet košev bo bogatilo krajevne skupnosti. .tixi ¥ / Poslanci, ki so imeli svojo ekipo, so se potili. Še v senci. Najbolj so uživali otroci. Rdeča dvorana odprta tudi ponoči 0(1 vikenda daljo 1)0 Rdeča dvorana hoíialí^ša za nov skaU^ park na |)ai'kirisrii pred Jijo in daljši delovni eas - Ob koneu tedna rc^kieacija do 3. zjutra) Velenje - Na MO Velenje so se odločili, da biKlo v časa p^^^leliiih poi^itnie po.skušali mladim otnc^^iiti čbn bolj kvalitetno preživ-Ijimje pr^istegn id^ti. Spkili, ker je to zeio niiukcwitovboju proti brezeilj-neinn tavanju mladih, pa tudi van-ilalizmu. ki veijetnt^ malo izvira tudi iz dolgega Časa mladih. ^StarSc ponovno pozivam, naj malo bolj pt.>gle-dajo, kaj počnejo njihovi mladoletni otroei. saj brez njihovega sodelovanja vandalizma nlki>li ne bomo zajezili. 'lo Kíeer ni poglavitni namen obeh pri")jektav, kijih uvajamo v leh dneh- V tem |>oleiju smo se odloČili, da mladim ponudimo ve^ motnosti rekreacijo. Crrc za dva projekta; prvi je odprtje Rdeće dvorane za š-porine aktivnosti tudi med vikendom. in to v nočnih urali. Drugi pn^ekt pa je odprtje skate parka na parkirišču pred RdeCo dvorano, skaterim >monadveh okroglih mizah z mladimi naili Ziičasno [okaeijo. s katero M) se strinjali, /a elemente pa smo izobčinskega pairaCujia namenili 8,7 milijona tolaijev. kar ni majhen denar. Kljub temu bo uporaba zii vse brezplačna.« namjc po o obeh projektih pijvc^lal župari Srečko Meh po tiskovni konferenei. na kateri so projekta pv^drobneje pred.uavili. Darko Lthteneker. predstojnik urada zj javne negospixlarske zadeve. pa je tiodal: »Â^lo smo veseli. da smo se z mlad imi dogcworíli za to začasno rešitev in postavitev skate parka na parkirišču pred Rdeč*"» dvorano. Za začetek bo na njem pet elementov za vadbťí in tekmovanja, Postavljen bo namreč tako, da bo zadoščal minimumu /a oi^nizjcijo tekiuwanj v teii sport-nib veščinah. Upamo, da bo mvinta?^ >kaie parka g^^tova v pime-deljek. 4. julija, že ob koncu tedna pa pripravljamo na njem prvo lek-mvwanje.« Z mladimi močno sodelovali pn oblikovanju skale parka, saj so ti imeli tudi itUeres. Imela pa ga je ludiobčina; sedaj namreč podijo po Titovem trgu in stopnieah. kar povzroča tudi ^kixlo. »Po na.svciu mladih, ki se ukvarjajo s lem 5i:kv rtont, pa tudi vožnjo z BMX kolesi in n'>leiji, bodo elementi nižji, kol je predlagal proÎT^'ajalee. Elementi bodo najsodobnejši, taki. ki jih v sveiu že poznajo, pri nas pa bo to prvi skate park, v katerem bodo vsi elementi iz negaveče kovine. Vmes je guma. kar ublaži padce, pa tudi hrupa je manj. Dobro je tudi to, da so elementi uporabni tudi v zimskem čitóu. so pa pretu>sljivi. tako da jih btî mogoče tudi prestaviti v zaprle dvorane aH na k'îkacijo,«' je ^e dtxlal Lthteneker. Krst skale parka bo torej skale tekmovanje ob koneu prihodnjega ledna, v petek. S. julija piipoidne. Ob njem po poskrbljeno tudi za hip hop^a,^bo in zal)a\^> udeleženeev in lîublike. lêkmovanje za rudarsko svetilko bo imelo tudi nagiade. Vslop ho kontroliran Marjan Klepec. direktor ŠRZ Rdeča dvorana, nam je o novostih v njegtnvem javnem zíiv^hÍu pcwe-dal: »Prostor z^ skate park pred Rdečo dvoraîio je usklajen z mladimi. ludi iiprema na njem je taka. kot so si jo želeli. Odgovarja jim, ker je blizu mestiu lahko je dostopen in ima s leni veliko prednost. Pa tudi Rdeča dvorana bo s skale par-ki>m zagi^tovo pridi^bila ("»bisk. Će predstavim §e drugi payekt, torej ixiprtje Rdeče dvorane ob petki)! ill sobotah v nočnem Času. naj poudarim. je energije, imajo pa radi 5port-Preko leloSnjegit txilcija piloino pcv nujamo dvorano Rdečraba brezplačna, rezeivacije pa bodo vseeno zaželene. Na vratih hoa^o preverili. al; imajo mladi ssebíij spoilno opremo in vanjo prihajajo zaradi rekreacije- Po premwi Rdeče (iviv rane je bila ta zasnovana tako, da se lahko v njej istočasno odvija vcČ §piirtnih aktivnosti naenkrat. Sedaj bo to prišlo zelo prav. saj se bodo mladi lahko pomerili v 7 različnih Špi^rtnih aktivnostih. Na voljo namizni tenis. lesnis. squash, bad-binton. mali nogomet. koSarka, od-bt>jka, ptxl ustrezno viidbo morda tudi aerot>ika in borilne veščine.« izvedeli smo ,se. nlejner. Znova najbolje veslali v Praktičnem izobraževanju! Spintno društvu po.^lovnega i^i-stema Premogiwiitk Velenje, ki stejc več kot 4.000 članov-zaposlen i h in njihovih družinskih člaiuw-je 18. junija organl/iralo4,sponnc igre. V I RCMczcro se jc 36i) udele?c(iccv pomerilo v o.«imih športnih panogah. Igrcsomçpelo zaradi odlične organizacijo. posijega programa Jiktivntv stí (Imeli so tudi otro.^kodclavnico), dobrega razpoloženja udelcžcncev in lepega vremena. TJiranc jc na ploščadi pred Restavracijo .lezero p(3/xirav)] direktor Prcmogwiiika Velenje dr. Evgen Dcrvarič: »*Tudi sam sem športnik po duši in sc ukvaijam z različnimi sponi, írudím sc. da .se veliko gibljem, kajti gibanje je del zdravega načina 1.000.000 SIT = 30 minut + darilo www.nlb.si ljubljanska banka Življenja. Prepričan sem, da vsi. ki ^tc priSli na današnje igre. ztiravo živite in bo.Mc zjiali pritegnili k razgibanemu življenju svoje družinske člane in sixlelavce. Osnovni namen iger ni. da ii^čemo zmagovalce, temveč da preživite razgiban dan na svežem zraku, dasc družite in poveselite,« Pa vendar je čar vsake športne igre ludi v tenu da iŠČc zmagovalec. Navedimo letošnje! Mali nog.)mel: 1. Priprave, 2. PLP. X Proizvodnja 2: koSarka: 1. Transport, 2- ESTO, livtina: Icnis: 1. Daija Rchar- Miiharem I laliKwiê. 2. Andrej Gor.^k - .Ture GoliČnik. 3.-4. Ajuirej Hoivat - Milan <.ioll-nik. Jure Stciulj-Joži Kolene: ixl-btîjka: 1. Proizvixlnja.2. Mixiriblisk. X Izgubljeni; golf: 1. Stojan Kuri. 2. Zdenko Ledinek, 3. Ibrahim Avdičevtč; mini colť: 1. Zi^ran Kos. 2. Brigita Robida,?. SrečkoPajenk: streljanje z lasersko puSko: 1. S;wo OstMnik, 2. Drago Koiar, 3. Meh-nied Pombić; gi^karl : 1. Darko Ki"dj. 2. Blaž Kralj. 3. Ferdo Ženik. Tekmovanje posebnega značaja na vsakih Nporlnili igrah pa je veslanje na Velenjskem jezeru. Letos jc sodelovalo 8 ekip in vse so imele pi^Ieg naloge, da v čini krajcem času prcvcslajo doli>Čeiv3 dolžino, tudi namen, da ne dovolijo ponovne osvojitve prehleg poznejših zmagovalcev uvrstila ekipa OSO. a lanskim zmagoval-eem sicvr odločni nasprotniki niso bili kos. Veslači Praktičnega izi> l^raževanja so lako zmwa osvojili prehodni pokal, in če bodo zmagali ludi prihcxlnje leto. bo njihov! ■ Diana Janežič Veslači Praktičnega izobraževanja so že precej pred prihodom v cilj lahko dvignili vesla v znak ponovne zmage. MNENJA, OBJAVE Pri IJ|)i sdinoslojnosll - 2005 v razmislek in MNENJE lelos ... brez prci^iklosti ni sedanjosti jn no bodočnoMi... »Kaj naj siorimo za svojo domovino ...?« sc jc spraior'ai povezovalec prc>grama ob Iclošnjem velenjskem praznovanju Uneva državnoMi dne 24. junija. Delno odgovore je dal ludi slavnostni gtwomik g. Drago Balwn. Lepo je povedal, da praznujemo (iO-Ict-nico zmage nad fašizmom, da so sledila leta, ki so posebej zaznamovala Icio lyyi. Svoje so prispevali godl)eniki pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in vokalna zasedba Bil. In kaj sem pogreî^aUvcc spoštovanja in pripadno&ii naŠi mladi državi, tudi z nckolcrimi zuna- njimi videzi in obOulki. Po mojem mnenju so manjkali: prapori veteranov vojne za Slovenijo, združenja Sever, časlnikov S]c>> venske vojske, morda ludl prapori drušiev, saj smo vendar državljani Slovenije prav vsi. Manjkala je vsaj ena parlizanska koračnica ... Ob pogledih na udeležence starejSe in srednje ge-neraeijc sem pogreSal ludi sred- njei5olce in osnovnošolce, razen tistih nekaj, ki so molili program z mopedi in kolesi. Občinski redarji pa so jih sramežljivo, brez ukrepanja spremljali... Poleg treh manjših zastav ni bilo nobenega zunanjega obeleîya. ki bi <'>pozo-rilo. da gre za pomembno praznovanje: 14-letnicxi državntwti! Veliki drogovi za zastave ob stavbi »odi^t^a so samevali, kol vlu sc sra- KAKO VZDRZEVATI KOPALKE, DA BODO DOLGO LEPE V prvih poletnih dneh se marsikatera ženska ukvarja z izbiro novih kopalk zase. Kopalk, v katerih se bo počutila udobno in v katerih se bo lahko samozavestno sprehodila po plaži, bazenu... Kot dodatek kopalkam lahko izberemo še rutico-pareo. td jo zavežemo okrog pasu. Nekatere se tako počutimo boljše, pa še modno je. Zgodi pa se nam, da se včasih že ob zaključku poletne sezone Jezimo, ker kopaike niso več takšne, kot so bile ob nakupu. Izgubilo elastičnost, obledilo...včaslh lahko bjdi zaradi nepravilnega vzdrževanja. Večina nas sicer že ve, da visoka temperatura vode v termalnih bazenih in masažne šobe uničujejo elastičnost kopalk. In to, da neonske barve Kopalk niso 100% obsffijne. Kaj pa lahko same pri vzdrževanju storimo za to, da bomo v novih kopalkah uživale dlje časa? Pripravili smo vam nekaj koristnih nasvetov: •PRATI ROČNO pri TEMPERATURI ne več kot 30 stopinji PRIPOROČENA UPORABA PRALNiH SREDSTEV z oznako COLOR! Kopalke po vsaki uporabi OPEREMO s pralnim sredstvom, NE SAMO SPLAKNEMO! Pomembno jB namreč, da tako odstranimo maščobo od potenja in krem za sončenje. . NIKOLI NE UPORABUATIMEHČALCA, saj kopalke s tem izgubijo elastičnost. - BREZ MOČNEGA OŽEMANJA oz.ZViJANJA^ saj le to lahko pokvari strukturo. - NE SUŠITI V SUŠILNIKU Želimo vam prijetne poletne dnif mujemo z velikimi zastavami hi bolj poudariti našo pripadnost... Spraševal sem se: ali smo ob se-d H nje m pojmovanju svcîbt>de, demokracije ... ros Cislo otopeli ... Siccr pa jc bilo pc mc.'^iu v Velenju vrsto stavb brez zastav. Vse je bilo lako, kol da re.s niC ne siorimo za našo sbvensko domovino: zame so drřavni prazniki prozniki nas vseh. vî>ch gencradj, občanov in drJ^avljanov! ÍBíKlimo v bodoče polegvsebin-skc zasnove po7x»rni tudi na zunanje znake spoštovanja In pripatt-nosti- Uporabimo v.se to v letu 2006. ko bomo praznovali 15-ob-letnico državnosti» ludi v spremstvu simbolov -praporov tistih» ki so prispevali svoj delež v daljni in bližnji preteklosti: veteranov vojne za Slovenijo, častnikov Slovenske vojske, praporov razlicn ill drultev, med katere spadajo tudi prapori zveze borcev! Iii priprave naj .se začnejo jutri! Ib jc moj prispevek, razmislek. POBUDA kot MNENJE in kûl ODMEV za leto 2006, ko bomt) praznovali 15-lel,iÍco dneva drJav-nosli, ko bo pi'ilegdržavnil) simbolov prisotnih tudi več učiteljev, srednjeácíl^vinosnovnťiSoleev, ko Ix'^mo vsi skupaj več Čutili, kaj nam pomeni di>movina In kaj država. ■ Jože Mefanéek Človekov«! iieniorala ros iiMiiii meja! Na enem najbolj mirnili in lihilt krajev v naši okolici, na pokopališču v PcxJkraju.se že kar nekaj časa dogajajo razne kraje rož, vaz in še česa. V zadnjem času .so po-lili in tako uničili kar nekaj spomenikov. Tudi tokrat nas je bralka opozorila, kaj se je z^idik) njej. Po 22 letih so z groba njej bližnjega pokojnika ukradli vaz/o! Le kdo se spomni, da Iz groba drugega -tam. kjer nekdo pt'jčiva svoj zasluženi mir-vzame vazo ali rožo in jo prestavi na svoj grob. Ali ljudje res nimamo več vesti? Prav ima naša bralka, ko pravi: »Ali sc xavcdale. da U'ïSte tudi vi nekt^ pokojni?« Imejte spoStovanje do p<^kojnih- Zamislite sc, da se vsako slabo Mo vrne človeku v še hujši obliki. ^To, kar se dogaja v ï\id' kraju, je pravi absurd,« je še zapisala bralka. In res je: prišli smo tako daleč, da s strahom pridemo svečo ali prinesemo roilco p<.>koj-niku. saj nikoli ne vemo. če bo jutri sploh se lam in če ne bo prav naš spomenik zaradi lepih rožna-slednje jutro uničen. Kot da ni dovolj velika žalost že smrt najbližjih. morajo nekateri le krasil, da smo lahko žalusini tudi zaradi živih! ■ Rudarji Premogovnika Velenje se z njo družite ze 130 let. Naj bo vaš dan, 3. julij, s prihodnostjo zaznamovan. julij, s prihoj^o Srečno! Moč energije ČETRTEK, 30. junija SLOVENUAl 07.00 Odmevi 07.3S Babica v varstvu, igrani iilm 07.50 Naiboiišá tn^teja • življenje. dokum. film 08.05 ŽeWji otok, 4/26 08.25 Snobs. 4/26 08.50 Skip in Skit, 7/26 09.05 Podkloljukom 09.40 05lrtekJuti(ovna iprica 10.20 Organizacija Tigr 11.10 Izzivi 11.35 Omizje 13.00 Poročila, ^port, vreme 13.25 Peti element 14.20 Umetnirdj 14.45 Odpeti pesniki 15.00 Poročila, proiDdt 15.05 Mostovi 15.40 Cedrik 26/52 15.50 Risanka 16.00 Mravljinci, dokum. film 16.15 Enajsta iola 16.45 Geometrijske basni. ns. nan. 17.00 t^ovice. šport, vreme 17.30 Jasnoinglasno 18.20 Duhovni utrip 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Kniiga mene briga 22.00 Odmevi, Iport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.25 Dnevnik, šport 01,20 Tednik, ponovitev 02.10 Dnevnik zamejske ^ 02.35 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Otn^ški intokanai 1130 Tv prodaja 12.05 Simpsonovi, 17/22 12,25 Ciroo m regional, tv Maribor 12.55 Tenis, odprto prverislvo Velike Britanije, prenos 16.30 Pomagajmo si, tv Koper 17.30 Utelešeni tiudič, dokum. oddaja 18.25 Mostovi 19.00 Ujetnik. 11/17 20.00 Operno pofetje, Madame BuIIerffy, posnetek opere 22.35 Klientka, franc, drama 22.20 Mačji jeziki, nemáka drama 23.50 Jasno in glasno 00.40 Zakaj je 9. R znorel?, neméÚ tilm 02.10 Iniokanal -rv J 06.55 24LJR, ponovitev 07,55 Sedma nebesa, nan. 08.45 Petskrivnostj. nad, 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Srčna dama. nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Hitri Edi, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 SedrT>a nebesa, nan. 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17.55 24L)R-vreme 18.00 Petskrivnosti, nad. 19.00 24 UR 20.00 Trenja 2130 Na kiaiu zločina, nar>. 22,25 XXL premiere 22.30 Vražje neveste, dokum. senia 23.25 Priiatef|i. nan. 23.55 Seks v mestu. nan. 00.25 24 ur, ponovitev 01.25 Nočna panorama © 09.00 POP CORN, glasbena oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Almeria • Sredozemske igre 2005, reportaža 11^0 Ndjspotdneva 14.00 Vldeostranf, obvestBa 17.55 Vabimo k ogledu 1800 Čas za nas, mladinska oddaja, ponovitev 18.40 RegnnaIne novice 18.45 Nedeljski izlet, potopisno- dokumentarna oddaja 18.55 Ndjspotdneva 19.00 Žabja princesa, nsani film 19.30 Videostrant, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 ^IN show 2005, posnetek pfesne predstave 21 i5 Regionalne novice 21.30 Almeria • Sredozemske igre 2005. reportaža 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Naj spot dneva 22.40 Vldeostranf, obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.35 Mirina skrivnost, igrani fiim 07-50 Mahmoud, dokum. film 08,05 Zelvji otok, 5/26 08.25 Snobs. 5/26 08.50 Mravljinci, dokum. film 09.05 Enajsta lola 09.35 Dediščina, nad 10.10 Mi smo ...Čehi 10.40 Smaragdna reka, dok. odd 11.25 Dolina ?lafôga pavijana, poljudnoznan. oddaja 12.15 Osmi dan 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Tarča 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15-40 TimotejhodivSoio, 13/26 16.05 Iz popotne torte 16.25 Svet živali, 3/13 17.00 Novice.vrem«. šport 17.35 Legenda o men:ede$u, dokum. oddaja 18,30 Žrebanje deteljice 18.40 Luka in Lučka, risanka 18.45 Celestin. risanka 19.00 Dnevnik vren^, šport 20.00 1 4. festival narodno zabavne glasbe Vurbertc 2005", posnetek 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Praksa, 1/22 00.45 Brane Rončel izza odra 02.10 Dnevnik vreme, šport 03.05 Turistica 03.25 Dnevnik zamejske tv 03.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.30 Tv prodaja 10-00 Otoški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.20 Glasnik, tv Maribor 12.55 Tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, prenos 16.20 Obzorja duha 16.50 Duhovni utrip 17-05 Lara Banjca, posnetek koncerta 18 ,20 M oslovi 18,55 Vedelje. daimaprav, 4/4 19.55 Atfetiiœ. zl^ liga, prenos iz Pariza 22,50 Alpe, Donava, Jadran 23.20 Simpsonovt. 18/22 23-45 Policist, meh. amer, film 01.25 Vse za ljubezen, ang. film 03.10 Infokanal 06.25 07.25 08.15 09.10 10.00 10-30 11.20 12.15 13,40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 23.00 23.05 23.35 00.05 02.10 03.10 09-00 10.00 10.05 11.30 11.35 14.00 17.55 18.00 TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan, Petskrivnosti. nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Trenja Tv pn^daja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Petskrivnosti. meh. nad. 24 ur Hitrost, amer. fPm Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. Lovci na nagrade, amer. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 18.40 18.45 19.15 19.20 19.55 20.00 20.55 21,00 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Dobn> jutro, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu SPIN show 2005, posnetek plesne predstave Naj spot dneva Almeria • Sredozemske igre 2005, reportaža Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otročka kontaktna oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Rad igram nogomet, otroška šporbia oddaja, 3. TV mreža Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Na obisku pri... Franciju Jankoviču, dokumentarna oddaja Regionalne novtee V harmoniji 2 naravo, kmetijska oddaja Almeria • Sredozemske igre 2005, reportaža Iz oddaje Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Na| spol dneva Videostrani, obvestila SLOVENIJA X 06.30 Odmevi 07,05 Zgcdbeizškoljke 07.40 Risanka 07.45 Pod klobukom 08.25 Čok in Berta. ns. film 09.45 Polje, kdo bo tebe ljubil, Iv Maribor 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turistika 13.40 Slovenci v Italiji 14.10 Malimenih, 1/15 15.00 Dolga pot do pravkje. prenos 17,00 Poročila, šport, vreme 17.10 Dolga pol do pravice, prenos 16.30 Ozare 16,40 Pribaja Nodi, risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Čokoladnesanje. 1/10 20.30 Fesbva I mednarodnega šansona 22.15 Poročila, šport, vreme 22,K) Pod rušo, 1^12 23.^ Roka. amer, film Ol.a) Praksa. 2722 02.10 Dnevnik, šport, vreme 02.50 Dnevnik zamejske tv 03.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 intokanal 09,00 Tvprodaja 09.30 Infokanal 12.30 Tvprodaja 13.15 Malteški sokol. amer, čb film 14.55 Tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, fnale (Ž), prenos 18.30 Dolga pot dcpravtee, prenos 01.05 Infokanal 07.30 06.00 08.20 08.40 09.15 09.35 10.55 11.10 12.55 14.05 14.45 15.40 16.35 16.40 19.00 20,00 22.25 00.20 02.00 03.00 TTV Tv prodaja Moj prijatelj Roki, ris. senia Katka in Orbi, ris. serija Zelenjavčkl, ns. serija Mala Kitty, ris, ser^ Moja draga Magdalenca, ris. film Tom in Jeiry, ris. serija Lepo je biti milijonar Formula 1. prenos treninga Finske razglednice, dokum. oddaja Mestece za vedno. nan. Močno zdravilo, nan. 24 ur Većem ica, amer, film 24 ur Vanilla Sky, amer, film Oditekano življenje, ang. film Ljubezen na vratih, an^r. argentinsko film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © NEDEUA, 3. julija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.50 Ned^jska maša, prenos iz župnije Pivka 11,00 Od srca. 3/4 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 PriJožovcuzNatalijo 14.05 Igre brez me^a: Šentiemej 15.30 Nikoli ob desetih: 6pack Čukur 16.30 Turistika 17.00 Poročila, šport, vrerr« 17.20 Hrhbar. ponovitev 16.20 Slovensld olimpijci: Miloš Janša 16.30 Žrebanje lota 18.40 Hopla, risanka 18.45 Čarti in Mimo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Piesvdežju, sk)v. čbfilm 21.35 Intervju: dr. Valentin Inzko 22.35 Poročila. Šport, vrerrw 23.00 Bitka na Neretvi, jugoslov. tilm 01.45 Praksa, 3/22 02.25 Dnevnik, vreme, šport 03.05 Dnevnik zamejske tv 03.35 infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 08.00 Tvprodaja 06.30 intokanal 09.30 Tvprodaja 10.15 Festival mednarodnega šansona 11.55 26. mednarodni mlad. pevski festival Celje 2005, 4/7 12.25 Vtolinist žiga Brank. pon. 13.00 Odprto prven5^o Velike Britanije v tenisu, finale (í), posnetek 14.55 OdprtoprvenstvoVelike Blritanije v lenisu, finale (M), prenos 1B.00 Košarka NBA actbn 18.30 ADetika, zlata liga. posnetek iz Pariza 20.00 Kraljestvo mrtvih, nemška dokum. oddaja 20.50 Našeskrivnoživljenje. 12/22 21.40 Umetnost glasbe in plesa 22.45 Dubravka Tomšič Srebotnjak in orkester síov. filharmonije 23.35 Odprto prvensNo Velike Britanije v lenisu, finale (M), posnetek 02.45 Infokanal 07.30 06.00 06.25 06.50 09.00 09.55 10.20 10.50 11.00 12.35 13.30 16.00 16.35 16.15 16.20 19.00 20.00 22.30 22.45 01.15 02.15 09.00 Miš maš. otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet, i 09.00 j 09.40 otroška športna oddaja 10.15 Na{ spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila i 10.30 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 V harmonji z naravo. j 10.55 kmetijska oddaja ! 11.00 18.30 Naj spot dneva i 11.20 18.35 čas za nas, mladinska i 12.00 oddaja, ponovitev j 12.05 19.15 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimo k ogledu 1 13.05 20.00 ALMERIA - Sœdozemske i 14.00 tQte 2005. reportaža I 17.55 21.001381. VTV magazin. : 18.00 regionalni - informativni i 18.25 program 21.25 Kultura, informativna j 18,30 j 19.20 oddaja 21.») ZDAJ, oddaja za razgibano žh/ljenie 22,(X) Nai spet dneva I 19.30 22.05 Billy Joel: Live at j 20.00 Leningrad, posnetek koncerta j 21.00 22.55 Vabimo k ogledu i 22.15 23.00 Videostrani, obvestila i 22.20 TV Tv prodaja R ud fjevo moštvo, ris. ser. Action man. ris. senja Ogijeva druščina, ris. serija Trije mušketirji, ris. film Super punce. ris. serija Transformerji, ris. serija Tom in Jerry, ris. serija Lepo je biti milijonar Umor. nar. Formula 1. prenos dirice za VN Francije Ta čudežni svet, dok, odd Kje je učitelj?, amer. f]lm 24 ur • vreme Entra da * kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 24 ur Jerry Maguire, amer, film Vrtinci Velike nagrade Francije Oddaljena obzorja, amer. f. 24 ur. ponovitev Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš. otroška oddaja Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro, infcmiaiivno-razvedrilna oddaja 1380. VTV magazín, regionalni ' Inf. pn^gram Kultura, infonnativna odd. Športni torek, šp, inf. odd. Športni gost športna odd. Vabimo k ogledu ALMERIA-Sredozemske igre 2005, reportaža z otvoritve Iz sredine oddaje Dobro Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu 1381. vrv magazín, regionalni - Inf. program Kultura, infonnativna oddaja Iz petkove odd. Dobro jutro N^eljskr izlet, potopisno-d okumentama oddaia ZOAJ, oddaja za razgibano Svljenje ALMERIA'Sredozemske igre 2005, reportaža POP CORN, glasbena odd. Vabimo k ogledu Vkleostrani. obvestíia SLOVENIJA 1 07.00 Utnp 07-15 Zrcato tedna 07,35 Lovci za zaklad, igrani film 07.50 Dvojčici, dokum, film 08.00 ielvji otok, 6/26 08.25 Snobs. 6/26 08,50 Drevesa 09.10 Svet živali. 3/13 09.40 Žur. nad. 10.10 Igre brez meja: Šent^emei 11.^ Nikoli ob desetih; 6pack Čukur 12.35 Tur^tika 13.00 Pon:^i1a, šport vreme 13,20 Slovenski olimpijci: Miloš Janša, veslanje 13.30 Hri-bar 14.30 Venezuela ....tv Maribor 15.00 Poročila, pn^met 15.05 Dober dan. Koníka 15,40 Telebajsk). 44/45 16.05 Rtsanka 16,15 Radovedni Taček 16.35 Odpadki. 5/14 17.00 Novice, šport, vreme 17.35 Prijatelj kitov, dokum. odd. 18.30 ŽrebanjeSxS 18.40 Cvetka In zvonček, risanka 18.45 Oči in sine. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mali menih. 2/15 20.45 Rdeče poletje, 1/10 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Dediščina Evrope, 2/2 00.25 Praksa, 4/22 01.05 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 10.00 Otn^ški Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zat^vni infokanal 12.30 Tvprodaja 13,05 Ko^rsls festive, reportaža 13.35 Alpe. Donava, Jadran 14.05 Um^nost glasbe In plesa 15.10 Dubravka Tomšič Srebotnjak in orkester slov. filharmonije 15.55 Kraljestvo mrtvih, dok. odd. 16,45 Turistika 17.10 Dober dan. Koroška 17.40 Vdove. 1/2 19.05 Brez sramu, 5/7 20.00 Iran, dokum. oddaja 21.00 Studio city 22.00 Noge, ne izdajte me 23,00 Brane ^ončel izza odra 00.^ Tiček. amer, film 02.05 Infokanal 07.25 07.55 08,45 09,40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.K 18.00 19.00 20.00 21-45 22.40 22.45 23.40 00.10 00,40 01.40 _ .T\/ 24 ur. ponovitev Sedrrta nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad, Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Umor, nan Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur-vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Vohun, kt me je nategnil, amer, film Providence, nan, XXL premiere Teksaški mož postave, nan. Prijatelji, nan. Seks v mestu. nan. 24 ur Nočna panorama © SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.35 Nogcmetza punce, igrani film 07.50 Mladi solist, dokum Jilm 08.05 Želvji otok, 7/26 06.25 Snobs, 7/26 08.50 Odpadki, 5/14 09.05 Cednk. 23/52 09.20 Čisto pravi gusar. 1/5 10.05 Štihaníe.^nad. 10,40 Sožitja, tv Maribor 11.50 PiiJožovcu Z Natalijo 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Festival mednarodnega šansona 14.20 Ćokoiadnesanje, 1/10 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi 15,40 Zmajske zgodbe, 14/25 16.05 Risanka 16.10 Zmaiček,2/13 16,35 ZlatkoZakladko 17,00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.35 Reka, ki teče po svoje, dokum. oddaja 18,05 Mismo-. Stovaki 18.40 fvletka in Zverinko Zver. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pod žarometom 20.55 Etiopija, oaza nedotaknjenosti, potopis 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Kulturna revolucija. 2/2 23.40 fíeka, Id teče posvoje, dokum. oddaja 00.15 Praksa, 5/22 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.50 Pod žarometom 02.40 Dnevnik zamejske tv 03.05 Iniokanal SLOVENUA 2 06,30 Intokanal 10,00 Dtroški infokanal 11,00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.30 Tvprodaja 13.05 Noge, ne izdajte me, 2. del 14.15 Studiocity 15.15 Kolesarska dirtca tour de France, 4. etapa, prenos 17.30 Stovenci v Italiji 18.05 Mostovi 18.40 Vaš^ učitelj, tv igra 19,40 Vizum za prihodnost, 13/20 20.35 Mlada Breda, tv drama 22.05 Table, iranski tlim 23.30 Infokanal 06,55 07.55 08.45 09,40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20,00 20,45 22.20 22.25 23.20 23.50 00.20 01.20 TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Providence, nan. T v prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Pozna ljubezen, amer XXL premiEíe Teksaški mož postave, nan. Prijatelji, nan. Seksv rrwstu, nan. 24 ur, ponovitev fsločna panorama © 09.00 09.00 Dobro jutro .informativno • razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 1381. VTV magazin. regionalni • informât vni i 10.00 program j 10.05 10.20 Kultura, informativna odd. 10.25 Almeria • Sredozemske i 11,05 2005, reportaža 1 14.00 11.25 Naj spot dneva i 17.55 14,00 Videostrani. obvestila i 18.00 17.55 Vabimo k ogledu 18,00 Čas za nas: Vraževemosl j 18,40 mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice i 18,50 18.45 Naj spotdneva i 18.55 18.50 Videostrani. obvestila ! 19.55 19.55 Vabirrwkogředu i 20.00 20-00 Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje, i 20.25 kontaktna oddaja, gost: j 20.30 Franc Sever, vcnjja svetniške skupine SDS v i 20.50 MD Velenje 21,00 Regionalne novice ! 21.25 21,05 Športni dogodek tedna. i 21.30 športna oddaja 21.30 Almeria • Sredozemske igre 2005, reportaža j 22.00 22,30 Iz oddale Dotiro jutro. inf, ' razvedrilna oddaja 23.20 VabirrK) k ogledu i 22.30 23.25 Naj spotdneva i 22.35 23.30 Videostrani. obvestila \ 22.40 Opoziciiski pogledi na dogajanja v Mû Velenje, pogovorvstudiu,gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS v MO Vetenje Vabimo k ogledu Almeria • Sredozemske igre 2005. reportaža Nai spotdneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Spoznajmo jih, izobr. odd. 3. TV mreža Nedeljski izlet potopisno-dok. oddala, 3. TV mreža Naj spotdneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu 1382. vrv magazin, regionalni • inf. program Kultura, informativna odd. Športni torek, športna informativna oddaja Športni dogodek tedna, športna oddaja Vabimo k ogledu Turizem in mi. Izobraževalna oddaja, 3. TV mreža Asova gibanica, informativna oddaja, 3, TV mreža Vabimo k ogled u Naj spotdneva Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.35 Najboljši, igrani film 07.50 Vojna vse spremeni, dokum. ftim 08.05 Želvji otok, â/26 08.30 Snobs. 8/26 08.50 Risanka 09.05 Naučimosepesmicoz Meito Osojnik: Mari(o Skače 09.15 Zmajčdc.2/13 09.40 ZJatkoZakiadko 10.00 Šah. nad. 10.30 Legenda o mercedesu, dokum. oddaja 1115 Močan kot lev. švedski film 13.00 Poročila, špoit, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14.25 Od srca. 3.^4 15.00 Poročila, proiTwt 15,05 Mostovi 15.40 SnorčkJ. 1/13 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novkie, slovenska kronika, šport, vreme 1730 Katastrofa ob jezero Kivu, dokum, oddaja 18.20 Turistka 18.40 ŽrebanjeAsh^ 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ameriška rapsodija, film 21.40 Odpeti pesniki 22 00 Odmevj, kultura, šport. vreme 22.55 Omizje 00.10 Raksa, nan. 00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Katastrofa ob jezeru Khfu, dokum. oddala 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otro^ infokanal 11.30 Tvpnxlajâ 12.00 Zabavni intokanal 15,10 Tvprodaja 15.45 Evropski magazín 16.20 Vizum za prihodnost 13/20 17.10 DAjga godba 2005, koncert 18.20 Mostovi 19.00 24,4/24 20.00 Nev/swing guartet in the ladies ot song, koncert 22.05 Vponedeijekzjutraj, fr. tilm 00.10 Infokanal 05.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 00.05 00.36 01.35 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.50 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.00 19.05 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Sri^na dama. nad. Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Srčna dama, nad, Zastavlieno srce, nad. 24 ur, vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Sladke sanje, amer, film Hitri Edi. nan. XXL premiere Teksaški mož postave, nan. Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 21.30 22.30 22.2Ô 22.40 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1382. VTV magazin, reg. • inf, program, ponovitev Kultura, informativna oddaja, ponovitev športni torek. Informativna oddaja, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Avdicija, mladinska oddaja, 3. TV mreža Regk^nalne novice Dtroški glasbeni videospoti Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutn}, inf.-razvedrilna oddaja Regk)nalne novice Naj spot dneva Spoznajrrx) jih - obisk v živalskem vrtu • avstr^ske živali, izobraževalna oddaja Odprta tema, 3. TV mreža • Ceste ' okno v svel Vabimo k ogledu Naj spol dneva Videostrani, obvestla PRIREDITVE ___ Oven od 31.3* do 21*4. %/ Po(âsi se bosle iLidI vi rtavdiali na poletne dni in ^ âkali na prviskolt v mor|e Ejiim jeze dano, drugim po km^ii, vsem pa bo skupno, da bo letošnje poletje lepo. in da bosle po dolgem 63su do^ iveli takšen dopust, kol si ga že nekij \H žetite. Ma konoj boste sicer priznali, da |e razlog za lo tudi v ?elo prifeim družbi, ki vas t» spremljali Kar se finar^ tiie, U n^ío poCakajte. Sedaj res nI pravi Cas, dabi si mt\\\možgane? investicijami in faziesilvljo dolgov. MsoSe povsem nejasni. Pislitetoza čas po dopuslu. Bik od22.4. do20«5« Bikisle2nanlpotem,cfesedobrQ2najdetevkri2ah,kosejetfetwocUoda(i zelo na hiro. Čeprav se v^m bo letoinji jumj vlisnil v spomm kol zelo rtaporen mesec, boste t$ v polovici juli [a spoznali, da $e bo vse iz-lel^lo Idko. kot je prav Ne bo sicer čisto po ^lih !dlj^, a na koncu se bo 12^10, da je tudi vsak neuspeh za nekaj dober. Inivov za svoie možgane in lanieno dušo pa rajene iši^enasllo,k^§e posebej vel^za poslovno področje. Dotetite wem. tudi rejveiiim dvomljivcem, da zmweíe tudi tako resne življenjske preizkušnje. Predvsem pa o njih £lm manj govorce Dvojek od 21.5* do 21.6. Včasih zvezde naiavnosl razvajajo in to velja vteh drieh za «s. Vaie do-sectanje delo bodosicer vzeli pod drobnogled m polem sebo izkazalo, da lahko tudi i; zelo mâjhne napake pravi sovražniki naredijo celo zgodbo HiKo |0 boste sesuli, saj vam bo ravno v pravem trenutku na pomoč priskočila zelo vplivna oseba, ki jI pomenite več kol si mislile, če se bo iz lega razvilo ludi l^j več, pa je težko reči. Vse bo odvisno le od vas. Samora-vest bo v naslednjih dneh ključna, če žetile, da se vam v življenju vse zasuče lako k^ si ž-elfle. Pazile, da ne bosle prizadeli ljubljene osebe. Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav bo vročInaSe kar piiiiskafei m bo poleije faz\aiajQ z «emi možnimi variantami, b^e kmalu ugotovili, da vas lelosnje polelje pravzaprav navdaia z neverietnim mirom Morda tudi zato ker se boste končno odloČili, kajsivpňhodnostisplohžtíile. In (^(szalo sebo, da stese odločili prav Sevecë bo treba na to počalali se i^en teden, načeloma pa bo venctarle že kmalu psno, kaj se dogaja okoli vas. V nasledniih dneh boste czvedeli (udi (epo novko. Nič nebo narobe. Če se boste odločili, da kupile bogalo danlo Sajg'a bosle iz svojega žepa. zaJoramnihče ne bo mogel mč očitati. Počitnrce? Načiti so ta pravi Lov od 23.7. do 23.8. Zaradi nele mislrte, cë vam bocb pnjćl^i svetovali ^r naprej, f^ner bo v naslednjih dneh brez prave volje. l9 vsm ne bo čisto nič vieč. Zato boste mrali za zabavo poskrbeti siml. Ne pozabne, (Ë ste nekomu ^ljubili obisk, čas je, da obljubo ^c^nite, saj imate ravno vteh dr>eh več časa, se naravs ^i Vodnar od 21.1. do 19.2. Volk safTKiff sicer nfsîe, res pa je, iti bi lahko kdaj fakšno zadrego v službi Jíxema^lltudisponwtiQiByTidiain humorïa,kivamçpsiceînefr0njte. Poleg lega pojdite večkrat k pri^čidjem, ki ste jii močno zanenwih Ugo-lovili boste, dd ste bill zackije Čase rs veliko preveč sami s seboj Zvezde "----^ vsmobljubljalo več pomoči ra finančnem poch^ju. pri odnosih z bližnjimi pa vam neboóo naklonjene. Čeprav je prav j^œnje polije za prihodnost nrtc^ih vodnarjev lafiko zek) pre lomna. Kfiv bo seveda ancr Abo streljal počasi m nič kaj sunkovito. Vse bol) jasno vam bo. (Ë vam nekdo od prijateljev pomeni vsď^ dar več. Boste zmogli naslednji kor.^ Ribi od 20.2. do 20.3. Mkakorne bosle mogli uloviti delovnega rrtma m postoriti vsega, kar si boste začrtali Energije neboste imeli prav na pretek, vročina vos bo letos naravnost izmučila, zato bosle zagotovo le netaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdrave^ načina življenja, sar ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za ves in vaše počutje, če tega ne bostestorlli sami. Vpetekvas čaka veliko presenečenje, ki zna vaie žrvijanje precej spremeniti. Intoževkiatkem. Če boste lokral le zbrali dovolj pogina 2 slovo od sedanjega načina živlienja in nov začetek, o Iverem že dolgo sanjale. Morda boste v lo prisiljeni, kar je včasih a vœ edina m^na pot Celrlek. [{0. junij 17 DO-21 DO Kota tkali sće Velenje Poletje na kota lkal i§ču-Poulična košarka, trizbi. rolanje (hokej) ali nogomet, namizni tenis, organizirarta Mala šola košarke 21.00 Velenjski grad Koncert tVlePZ šetnvid pri Planini, dirigent Matej Romih; domovirtske, ljubezenske in cerkvene pesmi ■Vlek. I. julij Ljudska jniverza Velenje Svetovalno središče Velenje, brez^ačno informiranje in svetovanje pri odločanju za izbiro primernega izobraževanja in pn premagovanju učnih in drugih težav povezanih z izd^aževanjem. Svetovanja bodo potekala ob ponedeljkih, sr^ah in petidh, med 9. in 11, jro, ob torkih m četrtkih pdmed15.30in 18.uro. 1000- 1900 Ljudska univerza Velenje -Počitniško učenje jezikov bo potekalo vsak dan Jo 29. julija, inštituta za ekološke raziskave ERICo Odprtje razstave likovnih de) člana Društva šaleških likovnikov Saliha Eliščića Ogled možen vsak delovni dan meda. in 16, uro, zunaj lega časa pa po dogovoru (tel.: 03/898 19 92). Galerija Velenje Odprtje razstave XVI. koior^ije diplomantov Akademije za iikovno {imetflost Ljubljana In podelitev nagrad 21,00 Mladinski center Velenje Klubski večer S(»l)olu. 2. julij aQ0-i8tM Konjeniški klub ob Škalskem jezeru Tekmo v preskakovanju ovir za Pokal Slovenije. Tekmovanje bo potekate tudi v nedeljo, 3 julija. JiOO Kotalkališće Velenje 2. odprti turnir poulične košarke Kotalkališće 5002 Informacije in prijave: 031/844 153 (Mitja). 040/609 917 (Buljo) 18.00 Mestni stadion Velenje 45. Skok čez kožo Letošnji slavnostni udeleženec skoka bo Jože Oštir, najstarejši upokojeni rudar. Osrednji gov(xnik bo mag. Andrej Vizjak. minister za gospodarstvo Fle publike Skivenije. 21.00 Mladinski center Velenje Glasbeni večer In memoriam Jim Morrison, The Ooors l\rd(ija. 3* jnlij im Konjeniški klub ob škalskem jezeru Tekme v preskakovanju (}vir za Pokal Slovenije IN)nc(leljek. 4. julij 9.00-15.00 im Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca Otroško mesto bo potekalo od 4. do 8. julija, vključijo se lahko otroci od 5. leta starosti dalje In šolarfl. Informacije in zbiranje prijav: 03/897 75 40 17.00 Titov trç Velenje Uličria košarka - turnir, glasba 17.00-21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalka I iščii: Športne in družabne igre, košarka, trizbi, namizni tenis Torek. 5. julij 8.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje 23. seja sveta Mestne ohtm Velenje 9.00-15.00 Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca Vključijo $e lahko otroci od 5. leta starosti dalje in šolarji. Inh^nnacije in zbiranje prijav: 03/897 75 40 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Pokal Slovenije v smučarskih skokih - člani (Skakalmca K 85M) Pokal Stevenijev smučarskih skokih in izbirna tekma za revijo skokov 17.00 Titov trg Velenje Ulična košarka • turnir, glasba 17 00-2100 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču: Športne in družabne igre. košarka, frizbi, namizni tenis Sreda. (>. julij 9-00-15.00 Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojcs: Vključijo se lahko otroci od 5. leta starosti dalje in šolarji. Informacije in zbiranje prijav: 03/897 75 40 Titov trg Velenje Ulična košarka* turnir, glasba Kotalkališče Velenje Srnine ustvarjalne delavnice Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču: im 17.00 SpOftne in družabne igre. košarka, frizbi, namizni tenis Čelrlek, 7. julij 9.00-15.00 Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca: Vključijo se lahko otroci od 5. leta starosti dalje in solarp. Inbrmacije in zbiranje prijav: 03/897 75 40 17.00-21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču: športne in družabne igre, košarica, frizbi, namizni tenis 180Q Zdravstveni dom Velenje, sejna soba Predavanje Dr. Damjana Podkrajšek: Pozitivna energija -kako diabetiku lajša premagovanje vsakodnevnih težav Mestna četrt Levi breg (Foitova 2) Skupinsko petje duhovnih pesmi raznih svetovnih kultur oz raznih narodov Srečanja bodo potekala vsakprvi četrtek v mesecu 19.00 Mestnačetrt Levi breg (Foitova 2) Meditacija m sprostitvene vaje. Srečanja bodo potekala vsak čemek. 21.00 Cerkev sv, Andreja v Saleku 21. Poletne kulturne priredih/e 2G05: Koncert - Kvartet Itavt (Mojca Ušen. Ana Zaje. Špela Zamrnik. Jernej Marinšek) Pnjgram: Štiri flavte skozi štiri stotega Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-Iniormacijski in promocijski center Mestne občineVelenje (03/896 1 8 60). Kresni večer na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah Odkar človek dviguje cm:í k nebu. pripisuje .st^ncu veliko moč. IV^lctni.si^isiJcij. sončev obrat, najviivja lega, ki ji> doseže st>nce. velja za začetek p^>lctjći.'ibje najdaljsNi dun, ki muslcUi najkrajša noO. Poletnemu sončevemu obratu pravimo ludi kres ( .lanževo. Šcntjanževo, Ivanje. Iva* novo) in ga praznujemo24. junija, kresni večer jc 23. junija. V prcdkričanski dobi je 24. junij veljal za dan sončevega c^brala in tako je v ljudskih i^^gah tutalo do danes, čeprav je 21, junij tlsli dan» ko se pt^mla J prevesi v poletje. Najkrajša r\oi jc polna magične moči, pa tudi veselja, praznovanja. Muzej Velenje in UnK'erza /ii III. življenjsko obdobje Velenje sta v soboto izvedla že i^e.sli kresni večer na Kiivčnikovi domačiji. 41X5 let stara dimnica jc večerne goste pričakala praznično odeta, okrašena z lisičjim repom, Nanjj^-Icami in šentjanževimi rožami, i e jih naberete na kresno noč. te rožc varujejo pred sireb in pred kačami. Cez»gank« so viseli laneni prti, brisače, prtički. V naši dolini so namreč včasih sejali lan. zalo je okoli 150 oblikovalcev poleg 5eg in navad kresne nc^i spoznalo tudi ^ge in navade od sejanja lanu do izdelave oblačil Pesem se je prepletala s prikazom 5eg in navad. Spremljali smo obht^de kresnic, kidaric. Ker se na kn.^no noi prikazujejo duliovi, smo srečali duha paščavnika Valentina Eremita. Otrcxn so iskati zaklade, ki tudi »cvetijo« na kresno noč, godi^'niki Janezi Krslniki .sn imeli pravo »)o-firanje aiiorinmje'<,o življenju včasih smo slišali v pesmih Marije Kt^mpan, Kavnikove mame. V delu o lanu smo spo7Jiaii njegovo pcU od selve vaprilu doprlov, t^risač in ot'jlačiL Videli smo, kako lep<> modro lan cveil, slisali, kako so se v njem okopali Butalci. izvedeli, za kaj vse lahko uporabimo laneno seme in olje. Nagajive tericc so p(xJarjaleà>pkc.upnjalc norčije in pri- kazale teritcv. Fantje so jim poskoišali ukrasti nji-1kw zastavo-predpasnik, vendar niso uspeli. S pesmijo smo spremljali predenje in tkanje, izvedeli, zakaj v peklu ne sprejemajo več tkalcev, in na koncu fxwluAali iLsto Mati zakliče. Nastopili s("» moški pevski zbor Kajuh. Rudarski oklet, Konovski Štrajhaij i. sestav .lesen-sko cvctje s cilrarjem gospt^dom Kožcljnikom, kitaristke in ciirarke, zcli.^Čarki Vera Bandak) in Alenka Tepej, predica Pavla Krenkcr, tkalka Barbara P^^rgoviiik. pu-^avnik V^lenlin Eremit - Ruda Strmčnik. Skozi dvcurni program sm(^ nastopajoče vodili vaika klepetulja kočna Ančka - Anica Podlesnik tergosp^^dćir in g;)sptîd)nja Kavčni-kove domačije, duhoviti .fože Krajne in b<^lj s iei>rijo podkovana Aca !\)Ies. Koscjezvečcrilo.je zagorel kres. Kresovanja ni brez ognja, simbola očiščenja in svetlobe, ki premaga temo. In v/ve/dnato noč je zvenela pesem, ki je spe hI bud lia vriskanje in ples. là kratka noč ima veličastno, pravljično nu>č. Skrbi vsakdanjika so pozabljene, na prvem mestu sta pesem in smeh. ljudje smo si blizu. ■ AcaPofes Zgodilo se je... . 7. juliisiovodnega odbora Rudnika Ugnita Velenje pa je postal Franc AvberšekiREK Velenje so po Francu Leski"tt>k"u Luki poimeniTs'ali 2. Julija 19K3; - radijska postaja Velenje se je prvič oglasila v sredo, 2. julija 1975, ob 15.30 uri, na UKV področju na frekvenci 88,9 megaher/ov: -3. Julija 1955 jc bila v Velenju pred4tXX) gledalci otvoritev slad iona Ob jezeru: v upravljanje športnemu dru.šivu Rudar ga je predaj predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Ime K(iren: po svečani (^Ivt^ritvi je bila odigrana nogometna tekma med moitvcima avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja: lekmo so jo dobili gostje z rezultatom 3:1: • 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v .sc^dobno halo ? t2.5tK) kvadratnimi metri povráine: • 3. Julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo p<^fslo; - 3. julija 1986 je bilo v Velenju na novi 55-mctrski skakalnici, prevIcCx'ni s plastično mas(\ prvo uradno tekmovanje: predsednik Planihkega komiteja Niko Belopavlovič pa je zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75-metrske skakalnice: -3. julija leta 1999 so v jami Skale v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 5. julija I99H je Velenjčanka Katarina Srebotnik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam turnirju v Wimbledonu: - 6. julija 1954 so prvič praznovali praznik takratne mestne občine Velenje, ki so ga praznovali vspt^min na začetek upora proti okupatorju v Šaleški doLni leta 1941, ko jc bila v noči na 7. julij od Sc^tanja d ni «Uk^d« ninni4tj 01 DDV. Corcnjc Cni> ttlfii 890 1V44. 2A>7 ABITURA Podjetje za izobraževanje d.0.0. srednja poklicna in strokovna šola - PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. letnik, f^EKVALIFIKACUA - EKONOMSKI TEHNIK pn i¥)06RAM (po konearï trgovski Soli) PRIČETEK BO V ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 2005, OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Uva 7, Celie viSja strokovna šola - KOMERCIALIST (vi. stopnja) Informativni dan bo v sredo. 31. avgusta 2005, ob 17. uri - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) Informativni dan bo v sredo^ 31. avgusta 2005^ ob 18. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Uva 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 TrendNET Trendnet d.o.o. Šiandfova cesta 6a, 3320 Velenje V Kolektiva TrendNET d.o.o, in Telkom sistemi d.o.o. vabita v svojo sredino nove sodelavce/-f-kB za dela na področju dejavnosti Informacijskega Inženiringa. Našo eldpo želimo razširiti, zato k sodelovanju vabimo: 1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji: vsaj višja strokovna šola; viskok nivo računalniških znanj, MCSE ali vsaj MSCP a. ORGANIZATORJA P08LX>VN0-IN FORMACIJSKIH TOKOV Pogoji: diplomirani ekonomist aH ekonomist z izkušnjami pri implementaciji poslovnih informacijsich sistemov 3. PRODAJALCA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Pogoji: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri, poznavanje trga računalniške opreme Vašo pisno vlogo pričakujemo v roku 8 dni od objave na naš naslov: TrendNET d.o.o.. Šlandrova cesta 6a. 3320 Velenje, s pripisom: za razis. Nagradna križanka PENTLJA ftnti j«fi Cankarjeva 1 d/ mestna tržnica Velenje, Tel.: 03/586 30 39 Delovni čas: vsak dan 8.-19. In sobota 8.-13, ure. UCENCI WDIJAKI-tudlletcsv Pentlji Izberite vse potrebno za rovo šolsko leto in se brez-skrtno odpravite na počitnice. Imamo že sezname in sprejemamo naročila za UČBENIKE in DELOVNE ZVEZKE. Prodate ali kupite lahko tudi RABLJENE UČBENIKE. Poskrbeli smo za vas z veliko izbiro ostalih šOL-SKIH POTREBŠČIN: torbe Seven, Target, Eastpack, ovite in reovite zvezke, copate iz narav-rih materialov... Nudimo vam tudi: FOTOKOPIRANJE, OVIJANJE UČBENIKOV in SVETOVANJE. UGODNI PLAČILNI POGOJI. Vabimo vas v Pentljo, prijetno trgovino s klimo, kjer bomo priiazno ustregli vašim željam, Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, nai-kasneje do 11. julija. Izžrebali bomo tri nagrade: 1.nagrada: nakup v vrednosti 6.000 SIT; 2.nagrada: nakup v vrednosti 4.000 SIT; 3.nagrada: rakup v vrednosti 3.000 SIT m ir il il I o v i: L11K J il CETRÎEK«30. \m\: 6-00 Oobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne info'-macije • poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.4S Današnji kulturni utrip: 8 00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpiiskega komiteja Sloveniie: 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kie,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveli; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEKJ.iulii; 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Žporlni ulrip; 8.30 Porotila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10,00 hJa svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. ii 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 OanaSnil kulturni utnp; 8.00 Polepšajmo si sobotno juf o; 8.30 Poročila; 9.00 Skrit) mikrofon; 9.30 Poročila; izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aic-tualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3.»uli|: 6.00 Dobro julro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslne infonnacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8,45 Današnji kulluml uï'ip; 9.00 Jesen življenja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minutez domačimi ansanbll; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 4. full|: 6,00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inío'-maciie - poročilo Avlo molo zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107,8 Avtohercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi: 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špori; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, S.lutil; 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulkiml utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.t0Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Fovei naglas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. julij: 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni ulrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacile Avte moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava |e vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vali: 15,00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 1/.00 Vi in mi; 18.00 6 p^et; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu oú 20, jmja 2005 do 26. junija 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. i:merjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine šo$ianf in Občine Šmartno ob Pski. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije Í25 mikro-g $02fm3 zraka. msjm OBCtm víiím, UňAÚ ZA OKÛLJi IN PROSTOR imKSIMALNE URNE K0NC5mRACfJ£ 502 od 20. junija 2005 do 2& junija 2005 (V mikro-g S02/m3 iraka) * I a I - s 120. 121. jun 122. jun 123. jun 124. Jun m 2$. im 12«. jun rm^vreorto«: 3$0 mk/o^cSOSwd iraM. s(re|tsnt|vo exewfiarijs v «au 2004.30 (nBu^gSCZ^rrû OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA OBVESTILO MEKU^V TATJANA zahtevam od Ane Kočunik, stanujoče na Kardeljevem Irgu 10 v Velenju, da preneha povzročati te2a^e meni in mojim naj-bližnjim z neresničnimi lz]avami in žalitvami. STIKUPOZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, bregilaCno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, gsm: 031/836-378. telefon in faks: 5726-319. ŽELITE preprostega, zvestega mlajšega moškega za trajno pošteno zvezo? Pokličite gsm: 031/836-378 (Ženitna posredovalnica Zaupanje) 45-LETNA. prijazna ženska iz okolice Velenja, urejena, si želi spoznati prijatelja starega do 80 lel Gsm: 041/248-647 (Ag, Alan) 48-LETNI uslužbenec, prijele narave, nekadilec, si želi spoznati žensko staro od 30 do 45 let za resno zvezo. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan) UPOKOJENEC, 50-letni, Išče žensko za skupno zvezo ali prijatelisivo. Gsm: 031/626-040. DVE mali črni muci podarim. Gsm: 031/495-195. STAREJSO hišo v Velenju, 250 m2. možna gradnja stanovaniskega ali poslovno-stanovanjskega objekta, prodamo za 6.500.000,00 sit. Gsm: 041/708-198. 4-SOBNO stanovanje, cca. 100 m2, obnovljeno, na odlični lokaclp, na Gorici v Velenju, prodam za 15.500.000.00 sil Gsm: 040/876-633. Za udobnejše bivanje. Sparkasse. Razmišljate o gradnji aii prenovi vašega doma? Potrebujete pri tem nasvet strokovnjaka? Za lažje sprejemanje odločitev o vašem domu, smo za vas pripravili srečanje, na katerem vam bomo skupaj s strokovnjaki Iz Gradbenega Inštituta ZRMK predstavili najsodobnejše rešitve. Prisrčno vabljeni na predavanje, ki ga organizira banka SPARKASSE skupaj s predavatelji: Marto Poplas, banka Sparkasse ♦ Prednosti financiranja pri nas Dr. Marjana Šljanec Zavrl, un Iv. dipl. i nI grad. ♦ Učinkovita uporaba energije v bivalnem okolju Mag. Miha Tomšič, untv. dipl. inž. grad. ♦ Zdravo in udobno bivanje Jože Kos, un Iv. dipl. Inž. grad. ♦ Potresna varnost stavb Vidimo se v četrtek, dne 07,07. 2005» ob 18.30 uri, v prostorih banke Sparkasse, PE Celle, Ljubljanska cesta 5, Celje. Vstop je prost. Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da si vaše mesto pravočasno zagotovite s prijavo na brezplačnem telefonu: / j ^^ hqom itlvilaa (((• 080 [8^ Po predavanju vabljeni tudi na klepet ob prigrizku. Vse udeležence čaka praktično darilo. SMRKASSE Drugačna banka 2,5-S06N0 stano\/anje, popolnoma obnovljeno, v Šaieku» prodam, Gsm: 041/299-919. GRADBENO parcelo. 5.000 m2, z vso ûokumentacijo, v Malem vrhu pri Šmartnem ob Paki, prodam, Gsm: 041/299-919. v LOKOVICI prodam zidanico z bra|do< 15 arov. Naslov: Jože Šlruceli, Koroška 4, Šoštanj, gsm: 041/527-800. PRENOVLJENO 2-sobno stanovanje v Šaleku, sonćna (ega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 896-1450, gsm: 051/370-456. ZAZIDLJIVO zemljišče v Velenju, velikosti 500,1000,1500 In 2100 m2. Gsm: 031/698-766. ODDAM 2-SOBNO stanovanje v Velenju oddamo. Gsm: 031/600-656. 2'SOBNO stanovanje oddam v najem. Gsm: 041/967-907, OŽILA TRAKTOR štajer (4 pogonsid s kabino). hribovsko naWadalko, zgrtó-Ijalnik in pajka (4 vretenca) prodam. Gsm: 041/227-336. CITROEN AX tre, L 93, v zelo dobrem voznem stanju, lepo ohranjen, proaam za 130.000,00 sit KOCKA V na]em oddamo poslovni prostor - pi^me v skupni Izmeri 160fn' na Prešernovi 22d v Velenju. Dodatne informacije preko elektronske telefona 041 666 739. GIBANJE Upravno enota Velenie Porpke: Porok zaradi praznika ni bilo. Smrti: Franc Perše, roj. 1931, Rimske Toplice, Zdraviliška c. št 27; Jožef Glušic, roj, 1920, Loke pri Mozirju št. 50: Silva Teržan, ro|. 1936, Podkraj pri Velenlu št. 68 e; Antal Mok, roj. 1933, ŠoštanI, Trg bratov Mravljakov št. 4; Martin Rezec, roj. 1937, Laško; Rimska št. 19; Franc Novak, roj, 1918, Laško, Rožnik št 19; Pavlina Zorko, roi. 1922, Laško, Lahomšek13. NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomoMlekl In gotovinski KREDITI do 7 let, za vsa zaposlene In upokojence tudi 09. do &0 % obremenitve, atar kredN nI oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila» tef teeslnge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. T«Us 02/ 252 48 26 Û41 7SÛ 560, 041 331 991 Faxs 02/ 252 48 23 wi¥iw« n u mer ouno*sp.sl Na9raien(i nog rodne križanke Pizzerije Picadrlly, obiovljene v tedniku Neti (os, 16. junijo: 1. nagrada: ptzza za dve osebi::-VLADKA BERLOČNIK, Ložnica9 a, Velenje 2. nagrada: soiata po Izbiri za dve osebi: VIDA KARLOVČEC, Florjan 185, Šoštanj 3. nagrada: sve^e jagode za dve osebi: MAJA ZAJC. Gab6rivcla RS in ćian Svela MO Velenje je vsvtv jem govoru poudaril, da lokrai ob praznovanju samostojnosti Slovenije praznujemo ludi 60. t)bieinicc^ samtwlojnosli in zmage nad fašizmom, kije pif njegtwem na.^* samc*lojnera.sli. V nadaljevanju je na králko c^písal osamosvoji lve ni prt)ces do sprejema na.še dr)*ive v OZN lela 19^2. Poudaril je sport^llnosl osa m osvoj i i ve nega ilejanja In dejal: »Nai>o lakraino plebisciîno odločitev, ki nas je pripeljala Jn iasine dr/avnosil. lahko oznanimo no le kol 'dan samosioj-noMf, lemveê tudi kol \lan enotntv st{''<. Med najpomembnejše dose?i:e 14-lelne Sicîvenije je uvrstil clansivovO/N.Evn^pski uniji. Organi»idji za vamtv^l in sodelovanje v Evropi 1er članstvo v zvezJ Nalo. Opozi-vril je na i>e potrebno urejanje odprtih vpraSanj z naáiml sosedi, reševanje problematike mladih, ki so tudi po šolanju brez dela. in vse pi'>gi"^siejSe vmešavanje p(^ljllke vgosp(^darslvi\ »/aio je vprašanje družbenih vredni^t ter odmaknjenost polllike od življenja navadnih ljudi temeljno vpra.^anje današnje Slovenije in ludi Evn^pe.« je dejal. Nesporno je prepričan, da je v Šaleški dolini opaz£n napretlek. po uveljavitvi drvavn<5sli Slovenije jc vidno spremenilpodobt) našega kraja In življenja,« je prepriCan. (>p<«t)ril je na tisio. kar Velenje z okolico še pričakuje in pt^irebiije, pri tem pa posebej iy^xisiavil pn)melno ureditev in priključitev na avt^Kestni križ. poirel>en viw)k<^Mski center, razvoj turizma. nt)ve stanovanjske pciVT^ine. razvoj na področju storitev in nova delovna mesta. Za-kijučll je s pobudo za enotnost: »Če se nas bo znova oklenila lista zenotnostjo prežela ^«amcpsvoj livena vx>lja. Čc bo zadosti pripravlje-mïsti za preseganje p^ilitiCnih razlik in iskanje skupnegii imenwaJca dejaaskih inten^.sov ljudi, boito doJ-goR>čni cilji d(>!>cgljlvejši, In to velja zadrŽxM^in lobilm».skupnost.« Ob dnevu lielilkem skrivanju do odhsameznikov ob lem dogodku, kakor ludi zasluge listih, ki ne bodo nikoli imem>vani. pa sov tisiem času bili pripravljeni narediti vse za oiiran-liev Slovenije. Sodelovanje 00 ZVVS Velenje z IIEB je priča, kako pomembno je poveziTvanje tudi v mirnem času, saj je 28. junij ravno na pobudo velenjskih veteranov v borbi za Slovenijo, tudi dan helikopterske brigade. Mitojka KompreJ Dan helikopterske brigade so počastiii pri spominski piošči na GoHeh" Praznovanje in podelitev priznanj Kavno nad «Šoštanjem* Dan dr/aviKïîli in hkrati dan krajevne skupntisli so v Ravnah prazm^vali objazi'teOevj Upi, kisojosImMIčnc^ ziLsadlli pred J4.leti, ko se je axlila država Shvenija. Prazncwanje so v Ravnah oplemenitili s podelitvijo priznanj in plaket Zři najn^zličnejŠe dcR>ežke krajamw v minulih lellh. Lepa gesla, ki je vključevala priznanje za skrben odnos do kulturnega obje kia v Ravnah, ki sla ga prejela Mara In Ivan ObŠteter, kakor tudi plakete /a krvtxJajalce. ki so 7^okn>žili več lei krvodajalstva. 25 krat S) med krvodajalci Ziipisani Franc Swié, Martin So^č, Vinko'lajnik In Anton I Iraslnik.40 •krat Mirko Pergovnik In 50-krat Rudi Olup. Člane KUD Ravne, ki je bilo skoipaj s krajevno skup-n(xstjo organizaUv svečanosti pa st> presenetili člani KO ZB Ravne, ki so jim podelili priznanje. katerega je za društvo prevzel predsednik Peler ObŠlcler. Par l)esed je ob tej priložnosti povedal žui^ian občine St^tanj Milan KopuSar, giwomlkii pa se je pridružila Kc predscdnica KS Ravne Ernn Obstcter. Dogodek so družabno zakJjučili skupaj s tamkajšnjimi mladinci. Lipa pa je veselo zelenela. ■ Mitojka KompreJ Strmimo naprej, a veselimo se doseženega Šo.štanj» Skorna, 24. Junija -Osrednja slwesnost ob prazniku držitvncvsli se všt)štanjski občini tra-dkionalno odvija v Skornem. Pri Miroglijevcm sp<"»menik"u padlim Ixucem 2. svetovne vojne, v nepc^-sredni bližini cvrkvesv. Antona, sdu. Slavnostni ^vomik je bil župan Občine Stšlanj Milan KopuŠar, ki je čestital državljanom ob 14. rojstnem dnevu in med drugim tk^jal, da smo ljudje redko zii-dovoljni z dcweženim in se v našem stremen j u naprej premalo posvetimo temu, kar smo dosegli. Ciovorniku sť> se pridružili še predsednik KS dr. Valter Pir-lov.^ek, Dušan Ajlnik, predstavnik zveze veleranov v vojni za .Shv venijo, ter Jože Povše, predstavnik zveze borcev. Vsi .si^ nekake^ jxv udarili vlogo slovenskega čkiveka skozi zgodovino In duha slovenskega nari>da v odnosu do di>mjnega razumevanja, spoštovanja In st^dek^va-nja vseh pri projeklih, s katerimi uresničujemo svc^je nacionalne interese.« Po njegovem prepričanju zaradi n^dov, ki prihajajo, sedaj šteje le prlho^lnost. Ti želijo svet prijazne prihodnosti, stabilno in demokratično drŽavo, dobre Šole in razvojne obete. »Premišljujemo ter slabih dejanj. Prihodnost seveda ni mogoča. Če ji gtwpoduje maščevalnost.« je Še poudaril Alojz Podgoršek. Druga prireditev pa je bila minulo netleljo popoldne, pripravili pa so jo člani Šmaríkega kulturnega društva. Ob lej priložnosti so nastopile vse njegove sekcije, s predstavitvijo pa so nekako zaznamovale zaključek sezone In priprave pred odhodom na enega od slovenskih taborov, ki so se Nedeljsko prireditev so popestrili tudi tamburaši. da smo velikanske družl>ene spremembe izpeljali mirno, urejeno in dostojanstveno. Ob odločitvi za svojo drŽavi smc^ Slovenci pozabili na razlike in zjmiere ter odgovorno izpeljali upanja naših prednikov. Z vstopom v CU in o preleklcKli» ne dovolimo, da mlade bremenijo nekatera nerazumna dejanja prednikov. Zalo že enkrat pc^kopljimc^ vse žrtve tragičnega časa preteklih dni. Zgodovina naj bo učiteljica nagega življenja, učimo se na njej dobrih dogajali nekje sredi 19. sloletja. Na predsiavitvi so se prepletale recitacije pesmi slovenskih pesnikov 1er nanidni in ljudski ple.si. Ob koncu so ugotavljali, da bi lahko p<\sl3Ía ta predstavitev tradicionalna. ■ Tp