153. številka.
Ljubljana, v petek 9. julija.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan zvečer* izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol let« ti gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za ^se leto 13 gld., za četrt leta li gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. zh mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolb*". Upravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Važen glas od nemške strani za narodno samoupravo.
h.
(Konec.)
Iz tega, da pripisuje dr. Knoll zmožnost kaki srednji stranki oskrbi za državne interese, obsojuje ob jednem sedanje razmere državnega zboru, kjer se nadaljujejo z večine boji za narodnost, ne pa za skupno državno blagostanje. Iz tega pa je sklepati, in mora priti tudi dr. Knoll sam do tega, da narodno vprašanje se mora rešiti najprej, še le potem bo možno delovati za prave državne interese. Ako se narodi zadovolje s tem, da Be jim podeli jednakopravnost po poti narodne avtonomije, kakor jo načelno zahteva tudi dr. Knoll, potem ne pridejo zastopniki pojedinih narodov v državni zbor, da bi se bojevali za narodne težnje, ampak z namenom, da bi reševali jedino to, kar je skupnodržavnega. Potem bodo vsi poslanci vso skrb obračali na ugodno rešitev skupnih državnih zadev, potem pa tudi ne bode treba nobene „srednje stranke," ki bi imela predpravice državnega pati* ijotizma!
Ako se zdi dr. Knollu srednja stranka potrebna za skupne državne interese, gleda on pač samo na sedanj« razmere, ko narodna jednakopravnost ni še izvršena na podlagi narodne avtonomije. In Če pripovedujejo o grofu Taafteji, da je tudi njemu na srci taka srednja stranka, utegne to resnica biti; pa tudi grofu Taaffeju bi ne bilo potreba skrbeti za okrepljenje take srednje stranke, ko bi bil delal on na to, da se Člen XIX osnovnih zakonov izvrši dejanski in ne samo z obetanji. Ako bi bilo resnica, da namerja grof Taaffe naslanjati se na srednjo stranko, potem bi mi logično sklepali, da mu ni mari izvršiti narodne jednakopravnosti, kakor jo zagotavlja ustava. Izvršba narodne jednako p ravnosti je pogoj zato, da srednje stranke nikakor ne bo potreba za pospeševanje državnih interesov, sicer bi taka stranka ne bila nkdar dovolj močna in odločilna, ko bi se sedanji zares narodni klubi sporazumeli in tako sami zahtevali narodno avtonomijo v zmislu člana XIX.   Vidi pa se, kako bi utegnili
udje nemško-avstriJ8kega klubn zatajiti ono narodnost, katero toliko poudarjajo, samo da bi dosegli svoje nenarodne namene. Zato je dr. Sturmu popolnoma verovati, da je njegova stranka pripravljena pogajati se z vsakotero vlado; kajti ti gospodje so brezbarveni, prav kosmopolitični v zmislu modernih kapitalistov, h katerim sami pripadajo.
Dr. Knoll zagovarja nadalje narodne kurije v pojedinih deželnih zborih in meni, da potem bi skupne deželne zadeve reševali pravično tudi v takih zborih s pomešanimi narodnostimi. Ali je pomisliti, da bi utegnile tudi potem večine škodovati manjšinam v gmotnem oziru. Jedino pravo za vsak narod ukrenejo potem, če ustvarijo za vsakega po-sebe lastno upravno skupino za vse potrebe in težnje. Vse drugače bo potem v državnem zboru; tu pridejo potem na vrsto v resnici skupne zadeve, in za to se potem pojedini zastopniki laže sporazumejo, nego zdaj, ko se bore za narodne drobtinice.
Prav trdi dr. Knoll, da potem bi ne imeli prilike več govoriti o potujčevanji tega in onega naroda, in država bi se okrepila v resnici.
Vlada bi dobila odločene meje, in narodom bi se ne bilo bati, da jim odvzame druga vlada, kar jim je podelila kaka prejšnja. V interesu narodov, njih dostojnosti in samostojnosti je torej, da se otresejo vladne milosti tam, kjer je govoriti in odločevati narodom samim, ker tudi državi čisto nič mari ne more biti, v kakem jeziku molimo ali s katerimi črkami pišemo knjige in časnike.
Če dr. Knoll misli, da nemščina po raznih uradih ne koristi Nemcem, ampak državi, obsoja ob jednem sedanjo levico, zlasti pa postopanje neinško-avstrijskega kluba, ki hoče po vsej sili nemščino z zakoni utrditi kot dižavni jezik. O koristi in potrebi kakega jezika pa nemajo določevati stranke, kakoršne se nahajajo zdaj v državnem zboru, in katerim dr. Knoll sam odreka sposobnost skrbeti za skupne državne interese, ampak narodi skupaj po uepristranskih zastopnikih. Ti poslednji pa bodo v resnici nepristranske samo tedaj, kedar bo že izvršena narodna avtonomija.
F. P od gornik.
Politični razgled.
\ofranjc <lcželc.
V Ljubljani 9. julija.
C/'elii so vedno manj zadovoljni s sedanjo vlado. Vedno jasneje postaja, da vlada ne čuti nobene hvaležnosti proti Slovanom, da so jo podpirali v državnem zboru. Naučni minister pl. Gautsch potuje po Češkem in po vseh šolah priporoča učenje nemščine Vse kaže, da smo avstrijski Slovani prišli z dežja pod kap, ko je barona Conrada zamenil pl. Gautsch. Državni zbor je sklenil, da se pri češkem in gališkem namestništvu nastavita podpredsednika. Sedaj se pa čuje, da podpredsednikom pri češkem namestništvu misli vlada imenovati grofa Kielmannsberga, ki ni zmožen češčine. Ako pojde tako še dalje, navstalo bode vprašanje, ali bi Slovani še podpirali sedanjo vlado.
Dne 12. julija snide se v nuurnem iiilnl-»teratvu enketa, ki se bode posvetovala o reformi učiteljišč. K enketi so povabljeni ravnatelji večjih učiteljišč, več profesorjev in deželnih nadzornikov. Enketa bode imela dvojno nalogo. Prvič posvetovala Be bode, aH bi se ustanovili posebni nadaljevalni kursi za izobražen je meščanskih učiteljev. Dosedaj, ko ni bilo takih kursov, so take šole težko dobivale sposobnih učnih morij. Najbolj so se poganjali za taka učiteljska mesta srednješolski suplenti, kateri neso imeli nade, da bi kmalu postali profesorji. Taki učitelji pa pri vseh svojih veličin znanostih neso bili vselej sposobni za meščanske šole. Na naših vseučiliščih se premalo goji pedagogika. Dober srednješolski učitelj še nikakor ni dober učitelj za meščanske šole. Srednje šole imajo namen pripravljati za velike šole, meščanske pa za praktično življenje. Njih smoter je tedaj jako različen. Misli se, da se bodo v posebnih kursih izobrazile sposobnejše učne moči za meščanske šole. Ljudskošolski učitelji se pa dandanes marsikaj uče, kar ne potrebujejo v šolah na kmetih. Zategadelj bode enketa sklepala, bi li ne kazalo, da bi se nekoliko olajšalo izobraževanje učiteljev na učiteljiščih.
Vnaiue države.
Kakor je angleški veleposlanik v Peterburgu izvestil svojej vladi, so v Rusiji vedno bolj nevoljni na bolgur.sk cgu kneza. Buti se je celo. da Rusija posegne vmes, kajti samo ugodne prilike še čaka. Vsi ruski listi poudarjajo, da se je približal čas za delo. Sedaj se Rusija še vedno nadeja, da bode narod sam spodil kneza. Zlasti žele Rusi, da bi bolgarska vlada z narodnim sebranjem kaj prišla navskriž, ter bi je morala razpustiti. Tedaj bi Ru-
j LISTEK.
Dnevnik.
(Spisal Lud o vik Ha lev y; poslovenil Vinko.) (Dalje.)
„Skoro do solz giuena jecljala sem jaz: Kako laskavo je to, gospod stotnik, res preveč laskavo! On pa je ponavljal: To je pač čisto naravno, milostiva gospodična, samo ob sebi umljivo!... In babica, ki je sila premetena, naju je s svojimi milimi, a vender tako presunljivimi očmi živo gledala. K sreči pride Louis, Georges je bil šel ponj v konjski hlev . . . Kaj se je dalje zgodilo, ne vem več natanko; razlagal je kočijažu, da mora imeti konj prav mehko udilo. Jaz vprašam, mora li biti pel-ham? on pravi: ne, dober je navadni podprožni jermen z obročem ali brez obroča. Res ne vem vsega, kar je govoril, "bila sem preveč zmešana; nazadnje bil je celo tako dober, da nas je poučil o konjevej hrani, toliko ovsa, toliko mrve, toliko slame. Nato nas je pozdravil, hoteč se priporočiti. Zdaj se mu jaz približam za jeden korak, on se ustavi; na vsak način sem mu hotela reči kaj Iju-
beznjivega, a vzburjenje me je dušilo, besed ni bilo n»i dan. Čakal je ter ponavljal: Milostiva gospodična . . . milostiva gospodična . . . Položaj je bil neznosen, vsekako bi morala kaj reči . . . Slednjič mi samo to le pride na misel: Oprostite, gospod stotnik, kako pa se zove konj V Jupiter, milostiva gospodična. Hvala vam, gospod stotnik. In odšel je s svojim lovcem, sedlo za dame nosečim na ramah. Jaz sem stala tu, tresuč se po vseh udih! Kakšen dan! o kakšen dan!"
„Ali si pri konci?"
„Da! jaz mislim, da je za jeden dan dovolj. Toda stoj! tu je še nekaj o petku G. junija: Po obedu se je seveda govorilo o konji in papa je rekel, da pojde stoprav jutri s popoludanskim vlakom v Pariz, da prej z gospodom de Leonellom sklene kupčijo. Kar služabnik naznani polkovnika ... In zdaj se je seveda iz nova govorilo o konji, o pohodu, katerega misli papa jutri storiti in kateri mu je zaradi drugih opravil malo uepriličen. Nič ne skrbite, pravi polkovnik, jaz bodem uredil to reč, saj vsak dan vidim gospoda de Leonella. Kar ceno zadeva, vem, da znaša 1900 frankov. Stotnik seveda noče delati kupčije, vedoč, da vas jaz poznam in z oziroin na svojega polkovnika  hotel  vam jo
storiti uslugo. Sicer, če vam je kaj ležeče na tem, ga prav lahko v osmih ali štirinajstih dneh povabite k obedu, da se mu izkažete uljuduega. Brž-kone povabila ne bode vsprejel, ker se boji ljudij; to vam je pravi domosed, dela pa pridno. Tako je bilo zdaj dogovorjeno. Ali res ne bode vsprejel povabila? menim, da ga pač bo . . ."
„Da, in res ga je vsprejel! Čuj, Ivanka, kaj moj zapisnik o tem pravi. V saboto 7. junija. O polu devetih vrnili smo se od vaj. Na dvorišči v vojašnici stopi polkovnik k meni ter se mi zahvali za ugodljivost. On seveda misli, da sem zaradi njega tako storil. S par besedami dogovorila sva se o ceni, potem pa on pristavi: Bržkone vas v štiriuajstih dneh povabijo k obedu, a ne jezite se, jaz sem vse spretno napeljal, da lahko odrečete. Dal sem razumeti, da ste nekak plašljivec, dejal bi domosed. Ali, gospod polkovnik . . . Kaj ? ni li to čista resnica? Saj se odrečete sploh vsakemu povabilu. A tega bi morebiti ne zavrgel, gospod polkovnik. Le poglej! sem se li motil V Seveda, konja ki je najineuj 3000 frankov vreden, prodali ste pod nič in prej ste često rekli, da bi ga nikakor ne hoteli prodati. To se mi vender zdi čuduo . . . Hm! hm! mala plavolaska ima presneto lepe oči. No, da !
sija lahko posegla vmes, kajti knez bi se ne mogel več sklicevati na voljo naroda.
Angleški listi hudo napadajo Itn si jo.  da je
razveljavila Man .V.» LJerolinske jmgodbe. Pomenljivo |t m, da noben list ne zahteva, da bi se Anglija s silo potegnila, da ta član ostane še nadalje v veljavi. Ruski in nekateri Berolinski listi pa mislijo, da je Rusija imela pravico razveljaviti ta član, ko je Anglija pomagala knezu Aleksandru rušiti še valnejie m določnejše odstavke Berolinske pogodbe.
Bivši garibaldinski polkovnik, Fazzare, je o zadnjili volitvah za italijansko zbornico priporočal na nekem volilnem shodu, da bi se sporazu mela italijanska vlada z Vatikanom. Razvil je jako natančno svoje misli, kako bi se dalo to doseči. „Pol. Corr." se pa sedaj poroča iz Rima, da v Vatikanu neso ba.š nasprotni takej spravi, samo italijanska vlada bi morala storiti prvi korak. Taka sprava bi jako koristila Italiji.
Predvčeraj odkrili so v Passy-ji kip Lamar-tina. Vse oticijalne korporacije bile so zastopane, društev pa m bilo veliko zastopanih. fr'raiit'ONki naučni minister Floquet slavil je Lamartina, kot velikega državljana in narodnega tribuna, kateri je narodu pridobil pravo republiko, a ni maral za ru-dečo zastavo Goblet je slavil slavnega govornika in velikega državnika, ki je zagovarjal, da naj narod voli predsednika. Govornik je končal s temi besedami, da bode narod vedno ohranil hvaležen spomin Lamartina in Hugn.
Angleška vlada pri sedanjih volitvah nema preče. Kolikor je dosedaj znano, izvoljenih je 228 konservativcev, 47 liberalnih unijonistov, 120 Glad-stonovcev in 56 Parneliovcev. Da bode konečni izid za vlado nekoliko ugodneji, kakor je sedaj, ni dvojbe, vendar Gladstonovci in Parnellovci sami ne bodo imeli večine. V torek bode ministerski sovet, da se bodi' p svetoval, kaj storiti. Ker konservativci sami ne bodo imeli večine, spravilo bi jih sedanje mitii-sterstvo v veliko zadrego, ko bi odstopilo. Prevzeti bi morali vlado, a čez par mesecev bi je pa zopet Opozicija vrgla. Liberalni unijonisti ne bodo podpi rali konservativcev v nobenem drugem vprašanji, kakor v irskem. Ko bi se tudi Hartington pridružil konservativcem, se pa radikalni Chamberlain ne bode. Na Irskem se že po več mestih prikazujejo neredi, vsled neugodnih volilnih izidov. Vsak čas se je bati ustaje, ki bi spravila Anglijo v resno ne • varnost.
Dopisi.
Iz 1*1 uja S. julija. [Izv. dop.j Državni zbor na Dunaji se je zaključil.   Ubogi  narod slovenski gledal je tja in  pričakoval,  da bode vsaj nekaj drobtin z bogate mize dobil, pri kateri se naš kruti sovražnik šopiri. Ali ničesar nesmo pričakali. Naše težnje, katere smo že tolikrat poudarjali, katerim je tudi narod na dolenjem Štirskem pritrdil s tem, da je jednoglasno volil najrezkejše zastopnike, ostale so se vedno težnje in ni ga upanja, da se bodo v kratkem izpoluile. V deželnem šolskem svetu ki je še vedno nepostavno sestavljen, sedijo še vedno najhujši sovražniki slovenstva. Ta korporacija dela sistematično na to, da bi pouemčila Slovensko Štajersko. Vse, kar stori, storjeno je proti volji narodovi. N. pr. sledeči slučaj: V našem šolskem okraji so se vsi krajni šolski sveti, ki so bili v tej zadevi že povprašam, izrekli proti temu, da bi se nemščina prerano uri vala v narodno šole, a naš okrajni nadzornik — govori se, da je tudi ud nemškega šul-ferajna — ve celo pripovedovati, da se bode drugo leto moralo po vseh šolah več nemščine učiti, tako na primer, bode se moralo v zadnjih šolskih letih
računstvo čisto nemški poučevati. V neko čvetero-razredno šolo blizu Ptuja urinil je že v istini jako mnogo nemščine, ne da bi okrajni šolski svet o tem kaj vedel. Nam se torej zdaj slabeje godi, kakor koda j.
V Mariboru   na učiteljišči  je vedno še vse nemško, akoravno se je že tolikrat o tej stvari govorilo. Paralelk še na nobeni srednji šoli na sloven skem Štajerskem ni.   Večina uradnikov na Slovenskem je še vedno slovenščine nezmožna.
Sploh ničesar še nismo dosegli. Govori se si cer, da so neki poslanci izročili Taaffeju in Gautschu spomenico, v kateri so naše težnje glede šol in uradov naštete, seveda jako pohlevno in skromno. A govori sc pa tudi, da Slovenci ničesar n* bodo dobili in veste zakaj? Čujte pa strmite! Ker so naši zastopniki preostro govordi. To bi moglo ve Ijati le o našem nepozabljivem Raiči in o njega vrednem tovariši M. Vošnjaku. To bi pa vendar Čudno bilo, da bi Slovenec zato ničesar ne dobil, ker se krivice razkrivajo, ki jih Slovenec trpin prebiti mora! Ali sta morebiti ta dva poslanca kaj govorila, kar bi ne bilo gola resnica. Seveda je bridko slišati, kako se še pod tem ministerstvom neso postave izpeljale, ki so si bile sklenjene že pod prejšnjimi ministerstvi , seveda je nekako čudno, ako se poslanec oglasi k besedi, da bi govoril za binl get, to je za ministerstvo, a ne ve druzega povedati, kakor o krivicah, ki se ubogemu, po njem zastopanemu narodu gode. k kdo je temu kriv? Ministerstvo samo, ki nam najmanjše prošnje ne usliši in samo za to skrbi, da ostane na krmilu.
Predno končam te male vrstice, naj še izjavim občno mnenje, ki vlada v tukajšnjih narodnih krogih:
Miha Vošnjak se je pokazal pravega zastop nika naroda in ves narod mu je hvaležen za njegov trud v prid naroda; dobil pa bode tudi v prihodnjem poslanci, ki se bode v tem volilnem okraji volil, takega soilruga, ki ga bode krepko podpiral. Mi potrebujemo poslancev, ki bodo razkrili vse bolečine in rane, katere so se zasadile našemu ubogemu narodu, ne oziraje se na to, ali je pojedinim možem, ki morebiti česar pričakujejo, po volji ali ne ! Rodu pravico !!
Iz fiiorice 6. julija.   (Četrti notar. — V ar i a.)   V Čepovanu' je katoliško-politična ambu lantna Čitalnica osnovana po gospodu vikarji Grči, ki se uspešno  trudi, da bi ljudstvo, izročeno njegovemu  varstvu, v duševnem, narodnem  in gmotnem oziru napredovalo. Tudi ambulantna Čitalnica, t. j. društvo, ki nema posebnih društvenih prostorov, temveč razpošilja naročene časopise od uda do uda, je proizvod  njegove skrbi,  njegova skrb naredila je dosedaj že različne praktične in narodu koristne nasvete in ukrepe. Dne 7. febr. t. 1. vspre-jela je resolucijo, katero je dr. vitez Tonkli osebno izročil pravosodnjemu ministru, naj bi se napravil v Gorici četrti notarijat, ker ne moreta dva dosedanjih notarjev vsled starosti in bolehnosti zadostovati v polni meri svojim dolžnostim, tretji notar pa ni slovenščine zmožen, dasi ima spričevalo o zmožnosti slovenskega u radovanja.   Pri takih okoliščinah Čutila se je že prej potreba četrtega notarja in  ininisterstvu so  bile najbrže dotične razmere
Gospod polkovnik, zakaj bi ne priznal, da mi je zelo všeč. To mi je nekako ušlo ... a o njej govoriti, je tudi nekaj — da bi samo Picota imel za svojega zaupnika, to je bilo prehudo! Na to je bil polkovnik poklican k sabotnemu raportu. Jaz sem malo nevšečen ostal sam Naš polkovnik je dober človek, a prava klepetulja, kmalu bode moja skrivnost skrivnost celega polka. — Kaj pa si ti imela povedati 7. julija?"
„0h, mnogo ni, prijatelj moj, a poslušaj: Danes sem zopet na Jupitru jahala na izprehod, Emirom jednako sc* ga veselim. On se iz zgolj za-molčljivosti, o tem sem uveijena, nikjer ne pokaže. Zvečer po obedu naznanil se je polkovnik, mama se je nekako zapačila, kakor bi hotela reči: Kaj? že zopet vojak? Polkovnik je povedal, da se je o Jupitru sporazumel s stotnikom in da stane 1900 frankov. Potem pa je razgovor tako zasukal in napeljal, da mu je papa moral reči, naj bi na vrtu pokadila vsak jedno smodko. Četrt ure preteče, mama postane uepotrpežljiva ter mi pravi: O čem Be neki polkovnik razgovarja s tvojim papanom? Gotovo se prehladi, ker je razoglav, saj klobuk mu nesi in skrbi, da se gospoda vrneta . . . Damama! Prišedši na vrt slišala sem polkovnika govorečega:
Da, biser je, pravi biser, o tem bodite uverjeni . . . potem pa: Pst! pazite! in naglo sta gospoda pre-menila razgovor. Polkovnik in papa šla sta zopet v salon, a kmalu na to se je polkovnik poslovil. Papa je bil vidno uglobljen v misli. Ko sem ob jed-najstih hotela iti spat ter mu voščila lahko noč, prijel me je trdno za obe roki ter rekel: Kaj pa, ali si s konjem konjiškega stotnika zadovoljna ? Jaz naglo odgovorim : 0 ! in še kako! Skoro se mi zdi, da sem to rekla pregoreče, prenaglo, prestrastno ; vedno se bojim, da bi se ne ovadila. Govoreča o svojem konji, vedno mislim, da govorim o njem. Toda biser, kdo je pač ta biser? On ali jaz? No, pa ti dalje beri, Roger, prosim!"
„Prav rad! V nedeljo 8. junija. Danes sem dobil naslednje pismo od sestre, katere] sem vse zaupal: Zadnja dva dneva napravila sem kakih štirideset pohodov. Povsod sem tako napeljala, da sem lahko pristavila mali stavek: Poznate li morebiti neko obitelj Lablinierovo ? Dobila sem pet ali šest odgovorov, vsi so bili ugodni. Izborni ljudje, sila mnogo denarja, kar ni ravno napaka, a denarja, dobljenega po pravici. O mladem dekletu le jeden glas: Ona je augelj! Torej dalje, gospod konjiški stotuik, ako res kaj  mislite!   Mene jako veseli!
znane, kajti trikrat je poprašalo pri tukajšnji sod-niji, bi-li ne kazalo osnovati četrto notarsko mesto, a vsakrat je bil odgovor tak, da je ostalo vse pri starem. Še le sedaj, ko se je pri sodniji marsikaj spremenilo, je bila uslišana prošnja Čepovanskega društva z dostavkom, da mora dokazati prosilec, daje popolnem vešč nemškega, italijanskega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. Nadejamo se, da bode slavno ministerstvo na to pazilo, da bode novi notar istinito smožen slovenščine ter da se ne bode dalo slepiti s spričevali brei vrednosti, kakor do sedaj, a nadejamo se tudi, da se bodo Slovenci, ki zadostujejo navedenim pogojem, za mesto oglasili, ki jim bode stalno v korist.
Gospod baron Pretiš odpotoval je v sredo v Aussee, kjer ostane vse poletje. — Slovensko bralno društvo ne more letos napraviti, kakor druga leta, veselice, ker ni dobiti vojaške godbe radi prepirov mej vojaki in meščani. — V Ronkah, v Furlaniji, pokončala je toča preteklo sredo ves pridelek. — Ustrelil se je vojak tukajšnjega pešpolka iz neznanih uzrokov. — Osepnice razsajajo v Brdih, posebno v Biljani, v Vedrijanu in v Gradnem, radi tega so šole zaprte. — Vsled nove naredbe ministra za uk in bogočastje konča se letošnje šolsko leto na tukajšnji gimnaziji dne 22. t. m., na realki 27, na izobraževališči pa 31. t. m. Na gimnaziji bodo zrelostni izpiti od 23. do 27. t. m., na realki dne 28. in 29., na izobraževališči pa od 12. do 17., ako gospa kolera k nam ne zaide. — Vse kroge zanima vprašanje o nasledniku bivšega prosta in sodni jega knezo-škofa Valussija, povsod se govori o tem vprašanji in kaže se, da bode to duhove močneje razburilo, nego imenovanja dra Flappa škofom Pore Š ki m.
Domače stvari.
— (Poziv pisateljem slovenskim.) „Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani" razpošilja te dni vsem pisateljem slovenskim naslednji poziv: V Ljubljani dne 1. julija 1880.
Blagorodni gospod!
Podpisani odbor „ Pisateljskega podpornega društva v Ljubljani", katero ima v prvi vrsti uamen, pisatelje slovenske podpirati z novčno pomočjo, a vrhu tega tudi pospeševati literarno delavnost plovensko, sklenil je v zadnji seji svoji, bodočo zimo dati na svetlo „Leposlovni zabavnik". S to knjigo želi podpisani odbor z vzajemno pomočjo slovenskih pisateljev domovini na žrtvenik položiti lepo zbirko dovršenih spisov leposlovne vsebine ter tako izdatno pomnožiti in krepko poživiti tisti del književnosti naše, ki ima največ upliva na naj-širje kroge razumništva slovenskega. Vrhu tega je »Leposlovnemu zabavniku" še drug namen. Prihodnje leto bode prečestiti starina pisateljev slovenskih, za razvoj znanstvene in leposlovne literature naše prezaslužni Davorin Trstenjak praznoval petdesetletnico v mnogih ozirih toli plodovitega književnega delovanja svojega. Njemu, ki je naše društvo vzbudil v življenje, hočemo pokloniti „Lepo-slovni zabavnik" ter mu tako pokazati, kako je napredovala beletristika slovenska v zadnjih petdesetih letih.   Ker tudi Vi, blagorodni gospod, v literaturi
Tako je pisala moja sestra. Ob šestih je prišlo pismo od očeta, vabeče me, da bi prihodnjo sredo 11. junija prišel k obedu. Polkovnik mi je bil rekel : v kakih štirinajstih dneh. Ali moram takoj odgovoriti? Ne, boljše je, če to storim še le jutri. No, m'amie!"
„Da — da! V nedeljo 8. junija. Davi ob osmih šla sem doli; pismonosec je bil ravno odšel, in v predsobi je na ploščeku ležal kup pisem. Je li kateri med njimi zame? Ne, a tu vidim jednega na babico, kupčijsko pismo z velikim rudečim pečatom z napisom: Republique Francaise, Ministere de la Guerre. Kaj, ko bi bila morebiti moja usoda v tem pismu; uverjena sem, da babica pozveduje, prav gotovo pozveduje! . . . Služabnik pride, jaz kakor tatica odletim. Pri obedu je papa dejal nekako tako-le: Mladi konjiški stotnik je bil v istini jako ljubezniv, zato sem ga tudi za prihodnjo sredo povabil k obedu. Za prihodnjo sredo! vsklikne mama. Za božjo voljo, čemu tako hitiš? Ti preveč pogosto vabiš vojake! Res, da zoper tega še nič nemam, ker je videti jako olikan, a pokazal bode drugim pot. Jaz sem se smijala sama pri sebi. No! ljubček, tvoja nedelja! Kaj pravi?"
(Dalje prih.)
naši zavzimate odlično mesto, obrača se podpisani odbor do Vas s prijazno prošnjo, blagoizvolite poslati v „Leposlovni zabavnik" donesek Svojega iz-bornega peresa in pripomozite nam izdati knjigo, dostojno svojega plemenitega namena. V „Leposlovni zabavnik se sprejemajo samo spisi beletristične vsebine, n. pr. pesmi, kratke povesti in novele, potopisi, črtice iz književne in kulturne zgodovine in prirodoznanstva, životopisni spomini o zaslužnih pesnikih in pisateljih slovenskih i. t. d. Rokopisi, ki naj ne bodo preobširni, pošiljajo naj se blagovoljno podpisanemu odboru, oziroma načelniku njegovemu g. dr. Vošnjaku v Ljubljano. Nadeje se, da ustrežete prijazni prošnji naši, priporoča se Vam, blagorodni gospod z odličnim spoštovanjem
Odbor „pisateljskega podpornega društva" Dr. Jos. Vošnjak, Fr. Leveč, Anton Raič, Vaso Pet riči C, Ivan Hribar, Ivan Tomšič, Ivan Verhovec.
— (Z Dunaja) se nam piše dne 7. t. m.: Doktorjem prava bil je promoviran danes na tukajšnjem vseučilišči Slovenec g. Matej Pretnar, odvetniški koncipijrnt v Postojini.
— (Dr. Maks. Wurzbach pl. Tannen-berg) upisan je mej kranjske odvetnike s sedežem v Ljubljani. Dosedaj bil je tajnik kranjske hranilnice, kateri posel pa bode menda opustil.
— (Gosp. M. Vošnjaku), kateri se, kakor znano, pred Celjskimi porotniki ne mara zagovarjati, postavila je c. kr. okrožna sodnija g. dr. L. Fili-piča kot „armen vertreter". Postava sicer pravi, da se ima v slučajih, ki pridejo pred porotnike zato-ženemu ex offo postaviti zagovornik, ako si sam zagovornika ne izbere, ter se torej tak zagovornik „ex offo vertreter" imenuje, pa ker je šlo za g. po slanca Vošnjaka, poiskal se je mesto „ex offo ver treter" iz „objektivnosti" izraz „armenvertreter". Ume jem o!
— (Državni in deželni poslanec g. Miha Vošnjak) poročal je v nedeljo dne 4. t. m. volilcem vrauskega okraja o delovanji državnega in udeželnega zbora v zadnjem zasedanji. Zborovanja deležilo se je jako mnogo volilcev. Predsedoval je shodu g. Franjo Prislan iz Braslovč, kot vladni komisar bil je navzoč g. Kolenec iz Celja. Zbor je poročilo gosp. M. Vošnjaka živahno odobraval in mu jednoglasno izrekel svoje zaupanje. Zborovalci so na predlog g- Gabršeka g. M. Vošnjaku tudi izrekli željo, naj priporoča, da se v Celji ali pa v Mariboru napravi poddružmca namestnije, deželnega odbora, kmetijske družbe in trgovinske in obrtuijske zbornice.
— (Sodnijo v Šmariji pri Jelšah) bi „Deutsche Wacht", ki je še vedno v svoji „feucht-frbhlichbeschauliche Seligkeit", rada prestavila kam drugam in grozi, da se bode sedaj na to delalo, ker njena (vahtina) varovanca, sodnijska pristava dr. VVagner in Doxat, zaradi svojega nekvalifikova-nega obnašanja z gostilničarji in gosti, v Šmarskih gostilnicah ne dobita več hrane. Da se ne bodo faktične razmere krivo na Dunaj poročale, in se po krivem Šmarije grdilo, ter da se takemu potezanju za preselitev Šmarske sodnije takoj ost odbije, priporočamo nujno Šmarčanom, da pošljejo čim prej posebno deputacijo k pravosodnjemu ministru, kateremu naj dotične protokole s Šmarskimi gostilničarji predložijo, ter natančno in resnično obnašanje omenjenih gg. adjunktov, kolikor se to ni že v onih protokolih zgodilo, ministru pojasnijo. Tak korak ne bode brez uspeha. Da bi se sodnija premestila, tega se ni najmanje bati, kajti „Celjske vahte" glas ne sega preko Voglajine, kamo li do nebes, a znebili se bodo Smarčani obeh sodnijskih pristavov in to je tudi nekaj, saj so Smarčani imeli poslednji čas same take pristave, kakor da je Šmarije nekak „Cayenne" za sodnijske pristave.
— (Glas izmej občinstva:) „Iz vseh mest prihajajo nam poročila o sredstvih in ukrepih proti koleri. Tudi v našem glavnem mestu se je že marsikaj v tem oziru storilo. Vendar si usojam na nekaj opozarjati organe, ki imajo čuvati zdravstveno stanje. Na mestnem zemljišči tik Lattermano-vega drevoreda in ceste, ki drži proti Kolizeju, na-gromaden je velik kup gnoja, ki kuži vso okolico. Ne le, da bi kaj tacega tik najživahne jega šetališča ne smelo biti, bi se tudi smelo pričakovati, da bode mesto, ki je hišnim posestnikom dalo stroge ukaze zaradi gnojnic itd., tudi samo dajalo dober vzgled in s svojega zemljišča brez odloga odstranilo nakupičeni in kužni gnoj. Dalje  dovoljujem si  opozarjati  tudi na to, naj
bi se sedaj, ko se že v Trstu in na Reki kolera pojavlja, gnojnica ne spuščala na travnike podtivol-Bke, kjer vsak dan Šeta na stotine ljudij. Glede omenjenega kupa gnoja, oglasila se je bila že „Lai-bacher Zeitung," a ker je njen glas dosedaj bil brezuspešen, prosim Vas, da priobčite te vrstice, morda je Vaš cenjeni list bolj srečen, kar bode veselilo vsacega, komur mar ugodno zdravstveno stanje mesta Ljubljanskega."
-- (Gimnazija Ljubljanska) končala je danes šolsko leto. Druge učilnice Ljubljanske končajo prihodnjo sredo, Mahrova trgovska šola dne 21. t. m.
— (Gosp. dr. K. Glaser), kije naše slovstvo nedavno obogatil s zbirko indijskih gledališnih iger (Urvaši, Malavika Jin Agnimitra) izdal je ravnokar kot ponatis iz programa gimnazije Tržaške prav lično knjižico z naslovom: „Parvatts Hochzeit. Ein indisches Schauspiel. Zum ersten Male ins Deutsche iibersetzt von Dr. K. Glaser, Profesor am k. k. Staats-Obergvmnasium in Triest." Knjižica dobiva se pri knjigotržci Schimpftu v Trstu po CO kr. Želeti bi bilo, da bi slovensko občinstvo marljivo segalo po tej knjigi, katero je učeni naš rojak prav lepo prevel in sam založil.
— (Program državne gimnazije v Cel ovci) ima na prvem mestu Aloisa Grillitscha spis „Beitrage zur Geschichte der Pest in Karnten", potem pa šolske vesti, katerim povzamemo, da je bilo v preteklem šolskem letu na tem zavodu 20 profesorjev, suplentov in stranskih učiteljev. Dija kov bilo je koncem leta 380, mej njimi 311 Nemcev, G4 Slovencev, 4 Italijani, 1 Anglež. Šolnine jih je plačalo v prvem semestru 233, v drugem semestru pa 198. Popolnem oproščenih je bilo drugo poluletje 173. Vsa šolnina znašala je 4686 gold. Slovenščina poučevala se je v 4 tečajih. V prvem tečaji je bilo 45, v drugem 27, v tretjem 15, v četrtem (VII. in VIII. razred) samo 4 učenci.
— (Lariševa pivovarna v Laškem trgu) prodala se je na tretji eksekutivni dražbi za 50.000 gold., torej niti za polovico sodnijsko cenjene vrednosti.
— (Izpred porotnega sodišča.) Jako premeten goljuf Matija Brenčič, 58 let star, iz Ivanjega Sela na Notranjskem, zatožen je bil 3. t. m. hudodelstva goljufije. Brenčičje znan na Rakeku in na Igu kot goljuf, kjer more, izposodi si kake goldinarje, potem pa zgine. Rad si pride vi je tudi tuja imena. Janezu Valenčiču predstavil se je zatoženec kot Fran Urbus, Franu Lajevcu, posestniku, in Franu Podkrajšeku, nadzorniku postaje na Savi, pa se je predstavil, kakor kak kavalir z nemško vi-zitnico, na kateri je bil tiskan, da si se je Brenčič izdajal za lesnega trgovca, po nemški: Jožef Žnideršič, Garberei und Productenhaudlung, Illirisch Feistritz. Ker se je pri kupčiji z Lajevcem sklicaval vedno na Žnidaršičevo ime in zahteval, da naj se, ako se mu ne veruje, brzojavno vpraša v Ilirsko Bistrico, ali ni Žnidaršič res denaren mož, je La-jovec res „na drat udaril." Lajevec brzojavno ni vprašal, je li firma Žnidaršič dobra ali ne, ampak samo to, je li Žnidaršič doma. Ko je prišel odgovor, da je Žnidaršič .doma, je bila Brenčičeva sleparija takoj očita. Porotniki so BrenčiČa krivim proglasili in obsojen je bil na dve leti teške ječe.
— Emil Ondruš, 18 leten sedlar iz Šlezije bil je zatožen hudodelstva uboja. 23. maja t. 1. spri se je v Zagorji s svojim mojstrom Kranjcem. Pri nastalem tepeži je Kranjc Ondruša trikrat z nožem sunil, potem sta pa oba na tla padla. Ondruž pa je ustal, utrgal od ograje „remelj" in mojstra Kranjca 3 krat tako močno po glavi udaril, da je slednji drugi dan umrl. Zaradi mnogih olajševalnih okol-ščin bil je Ondruš obsojen na dve leti teške ječe
— Dne 11. januvarja t. 1. je mnogo ljudij kidalo sneg s ceste pri Smeledniku. Mej njimi sta bila tudi Anton Knific in Fran Rozman. Popoludne, ko je večina delavcev stala pri hiši konjača Florijana Weit-hauserja in sta od teh oddaljena Anton Knific in Fran Rozman še delala pri delu, prišel je na delo nekoliko vpijanjen grajski hlapec Lorenc Javk, je je vriskal in vpil „auf" in jednako. Ko pride do Knifica in Rozmana, nastanejo neke besede, na kar je Anton Knific železno lopato zagrabil, za Loren-cem Javhom skočil in ga z lopato po glavi tako močno udaril, da je na mestu obležal in 5 febru-varija t. 1. umrl. Anton Knific prizna, da je Javha z lopato udaril po glavi, pravi pa, da se je moral pred njim braniti. Porotniki so Knifica krivega spoznali in obsojen je bil na šest let teške ječe, poostrene
s postom vsaki mesec. — Josip Melik, 19 letni kmetski sin iz Črne vasi, bil je obsojen, ker je 19. marca t. 1. v Črni vasi Matevža Kraljica v sovražnem namenu v levo koleno z nožem sunil in ga tako ranil, da je 1. junija t. 1. umrl za otrovanjem krvi. Ker so porotniki priznali silobran, obsodilo ga je sodišče na pet mesecev strogega zapora.
— (Toča) pobila je preteklo nedeljo po Pohorji. Posebno hudo zadela je Tinje in Prihovo in okolu Konjic. Slavne Prihovske črnine „Vinar-jevca" letos ne bode.
— (Deček morskega volka vjel.) Pretekli ponedeljek šel se je 12—14 let star deček blizu Miramare v morje kopat. Ko se je nekoliko od kraja oddaljil, prikazala se je velika riba, ki je plavala okolu dečka. Slednji se ni prav nič bal, temveč sklenil je ribo vjeti, da bi za njo skupil nekoliko soldov. Ker je znal dobro plavati, prišel je živali res prav blizu in posrečilo se mu je zgrabiti jo za rep, na kar začne klicati na pomoč. Kmalu priskoči nekoliko ribičev in z zjedinjenim« močmi spravili so ribo na kopno, kjer so se prepričali, da je to morsk volk, jeden meter dolg. Ribiči odkupili so dečku morskega volka za 70 kr., potem ga pa peljali v Trst na prodaj. Tako poroča Tržaški „Piccolo".
— (Izkaz) poddružnice sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj s sedežem v Metliki do 1. julija 1880. Poddružnica šteje 46 udov in sicer 11 usta-novnikov in 35 letnikov. Uplačalo je do sedaj 9 ustanovnikov 90 gl 1. in sicer: gg. Aleš Anton, dekan v Semiči 10 gld,; Dovgan Fran, župnik v Podzemlji 10 gld.; Jaklič Anton, duhovnik v Metliki 10 gld ; JuduiČ Davorin, učitelj na Radovici 10 gld.J Krajin šolski svet na Radovici K) gld.; Navratil Anton, zasebnik v Metliki 10 gld.; Schvveiger Fran, župnik na Radovici 10 gld.; Stajer Fnm, c. kr. notar v Metliki 10 gld.; Tome Martin, župnik v Suhorji 10 gld.; dalje je uplačalo 35 letnikov B8 gl., in sicer: gg. Barle Janez, učitelj v Podzemlji; Bu-lovec Miha, duhovnik v Semiči; Cesar Matija, posestnik v Radovici; Črnič Niko, posestnik v Metliki ; Dular Fran, učitelj v Semiči; Gabrovšek Matevž, cerkvenik v Metliki; Gliebe Andrej, duhovnik v Podzemlji; Golob Fran, posestnik v Metliki; Gu-štin Fran, posestnik v Metliki; Hayne Eduard, c. kr. davkar v Metliki; Jakopič Josip, c. kr. kan-celist v Metliki; JankoviČ Franja, učiteljica v Semiči; Juliani Josepa, c. kr. sod. uradnika soprogu v Vipavi; Juliani Julijan, c. kr. kancelist v Vipavi; Juliani Marija, c. kr. uradnika soproga v Vipavi • Kapelle Janez posestnik v Metliki; Klaič Sidonija, vlastelinka v Brlogu; Kramarič Martin, posestnik, na Radovici; Krištof Karol, trgovec v Metliki; Muc Nikolaj, eksekutor v Metliki; Pavunac Vjekoslav, svečenik v Žakanji; Pečarič Ivan, posestnik v Metliki na Dolenjskem; Pečarič Martin, posestnik v Drašičih; Pehani Alojzij, duhovnik v Metliki; Premer Anton, zasebnik v Metliki; Schiller Janez, nad-učitelj v Semiči; Stajer Fran, iz Idrije; Stajer Ivan iz Idrije; Stup ar Gustav, sod. pisar v Metliki; Šest Andrej, nadučitelj v Metliki; Volk Martin, po sestnik na Radovici; Vukšinič Davorin, sod. pisar v Metliki; Zaman Andrej, duhovnik v Semiči; Zupan Fran, c. ki. davk. pristav v Metliki; 12 podpornikov je uplačalo 1 gld. 20 kr. Uplačanega je tedaj vsega skupaj 127 gld. 20 kr. Izdalo se je za ustanovitev 5 gld. 50 kr. Naloženega je v poštni hranilnici 58 gold. V gotovini ima poddružnica 63 gld. 70 kr. Skupaj 127 gld. 20 kr.
— (V poštne hranilnice) uložilo je meseca junija 297.925 strank 38,178.493 gld. izplačalo pa se je 105.086 strankam 38,820.743 gld. Odkar poslujejo poštne hranilnice uložilo se je 567,053.340, gld. izplačalo pa 533,163.624., torej znaša upravni iraetek 34,789.716 gld., kar je vse-kako lep uspeh in dobro znamenje varčnosti.
— (Duhovske spremembe v Lavan-tinski škofiji.) G. dekan Karol Gajšek odložil je svojo prezentacijo na dekanijsko župnijo v Skalah. G. Angrej LorenČič, kapelan v Hajdinji stopi stalno v pokoj.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 9. julija. Do včeraj zvečer 494 volitev znanih. Od teh voljenih 249 konservativcev, 50 nasprotnih liberalcev, 130 Glad-stonovcev, 65 Parnellovcev. Ko se je v Car-diffu proglasil izid volitve v parlament, nastal je boj mej nasprotnima strankama. Policija je
z orožjem posegla vmes. Okolo 100 ljudij ranjenih, mej njimi mnogo žensk. Več teško ranjenih.
Trst 8. julija. Od včeraj do danes opolu-dne zopet trije za kolero zboleli.
Pariz 8. julija. Pariški nadškof kardinal Guibert umrl.
Pariz 8. julija. Po zasobnih izvestjih iz Kambodže so vojaki Sivoto, kraljevega brata in vodjo vseh ustaj zadnjih 20, let ujeli in ustrelili. „Tempsa te vesti ne verjame popolnem, ker se brzojavno ni izvestila.
Rim 8. julija. Izvestje o koleri: Brindisi
7 zbolelo, 4 umrli; Francavilla 49 zbolelo, 19 umrlo; San Vito 27 zbolelo, 4 umrli; Latiano 45 zbolelo, 21 umrlo; Benetke 1 zbolel, 2 umrla;   Cadigoro 7 zbolelo,  1 umrl; Erchie
8 zbolelo, 1 umrl.
Razne vesti.
*(Pogorelo) je vseučilišče v Bruslji. Ogenj je navstal predvčeraj popoludne v kemičnem laboratoriji. Ostalo je bilo nekaj gorečega oglja od kemičnih poskusov dopoludne. Oglje se jo vnelo in zažgalo več kemičnih snovij. Nakrat bil je ves laboratorij v plamenu. Od tod se je ogenj širil v akademično sobano, v sobane za predavanje, rektorsko sobo in druge prostore. Ogenj je uničil skoro vse zbirke in velik del biblijoteke. Nekaj stvari in knjig se je rešilo, Škoda je tako velika, da se ne da pokriti iz vseučiliškega zaklada. Ker je Bruseljsko vseučilišče svobodno vseučilišče, ter se vzdržuje iz ustanov ustanoviteljev, moralo bi sedaj prenehati, ko bi država ne prihitela na pomoč. Poslopje in zbirke neso bile zavarovane. Pri gašenji bilo je več osob poškodovanih.
Narodno-gospodarske stvari.
Spomenica Kranjskega obrtnega društva.
(Dalje.)
Po sklepih deželnega zbora bode deloval visoki deželni odbor in, kakor se kaže, je že začel svoje delovanje v zmislu višjih intencij.
Dočim še o tem ni nič prišlo v javnost, kako daleč je že večkrat omenjena peticija Kranjskega obrtnega društva in se iz tega, da se dosedaj še ni zaslišal noben obrtnik, in da se še ni izdalo nikako povabilo za shod enkete, da marveč sklepati, da se naša peticija še ni nič vzela v pretres, sliši se pa, da je deželni odbor začel živahno delovanje za po-vekšanje prisilne delavnice. Začele so se že dotične obravnave z druzimi deželnimi zastopstvi zastran oddajanja tujih prisiljencev v Ljubljano in morda se že o tem pripravljajo vezajoče pogodbe. Nadalje je bila lokalna komisija iz deželnih in vladnih zastopnikov, državnih in deželnih tehnikov v prisilni delavnici in na zemljišči na Poljanskem predmestji, katero je odločeno za zgradbo zavoda za mlade po boljševance. Kakor se sliši, no mislijo samo že obstoječe prisilne delavnice razširiti na bOO prisiljencev, temveč še posebej zidati poslopje za 100 ali če mogoče še mladostnih poboljševancev.
Če so se še kaki drugi koraki storili v tem oziru, in kaki da so bili ti koraki, nam ni znano, ker so obravnave deželnega odbora, ki se v drugih kronovinah povsod priobčujejo, katere so se poprej tudi na Kranjskem objavljale v časooisih, žalibog že dalj časa več ne priobčujejo.
Vendar je faktum, da se visoki deželni zbor pri svojem pritehtovanji in sklepanji o razširjenji prisilne delavnice ni prav nič oziral na že davno znano revo, o kate rej se je že razgovar-jalo pri raznih priložnostih, ki je zadela obrtnike vsled vedno večje konkurence prisilne delavnice, kaznilnice in preiskovalnega zapora deželne sodnije. V očigled točnim važnim sklepom visokega deželnega zbora se je bati, da se bodo z vso energijo prizadevali razširiti prisilno delavnico, ter bodo še le, ko bode ta njih smoter dosežen ali vsaj se umakniti ne bode več mogoče, vzeli našo peticijo v pretres.
Tem laktom nasproti dovoljujemo se biti tega mnenja, da bi se bile morale vendar težnje in želje obrtnikov prav do dobrega pretresti in preu-dariti poprej, kakor se je sklenilo razširiti prisilno delavnico, kar bi utegnilo popolnem udušiti obrtni stan v Ljubljani. Pravi se pač, do\olite nam to priprosto primero, konja za rep loviti, če se najprej navali obrtnikom na vrat kolikor se da največja konkurenca in se še le potem začne ugibati, kako bi se dalo v okom priti zlu, katero je to prouzročilo. Da! potem nič ne koristijo vsa visoka posvetovanja, potem se pač ni treba več truditi z raz-pravljanjem vprašanja, kako in po kakem slovesnem obhodu bi se naša peticija privela do lepodoneče, čisto formalne rešitve, rajši naj se potem kar odloži ad acta.
Predno nadaljujemo našo predočbo, bodi nam dovoljeno nekoliko pojasniti stališče, katero mi načelno zavzemljemo v tem vprašanji. To je stališče, s katerega bi se to vprašanje kaj lahko rešilo in bi se pri tem oziralo na utemeljen" pritožbe v Ljub
ljani, ne da bi se kaj škodovalo glavnemu namenu zapirališč. Mi mislimo, da smemo zahtevati, da se to stališče blagovoljno in pravično ocenjuje.
Kaj je glavni namen zapirališč in kako bi se dosegel? Namen tacih zavodov je, poboljšati pri-držance, da postanejo zopet koristni člani človeške družbe, in ta namen naj bi se dosezal s tem, da bi jih privadili rednemu in poštenemu delu. Ta etični moment je jedini namen zapirališč, in sredstvo, s katerim se hoče doseči, je, da se priganjajo k rednemu delu. Ekonomična uprava, financijalna stran se nikakor ne snif zamenjavati s pravim namenom, ampak se na to mora gledati le v podrejeni meri.
Znano je, da dosezanje tega etičnega namena povsod, kjer zapirališča in kaznilnice razvijajo svoje delavske moči, bolj ali manj škoduje, in se vsled tega čujejo razne pritožbe od strani obrtnikov, in vprašanje, kako bi se dalo temu odpomoči, pa bi se vendar dosezal etični moment, razpravlja se že nekaj desetletji ne samo v Avstriji ampak tudi v inozemstvu. Teh splošnih odnošajev nečemo dalje razpravljati. Bolj umestno se nam zdi razlagati, kako bi se dalo rešiti to konkretno vprašanje, pri katerem gre za nas,  oziraje se na konkretne razmere v Ljubljani.
Država je skrb za zapirališča dala iz rok in je prepustila posamičnim deželam, pridržala si je samo nadzorstvo, da se ohrani njih glavni namen in kolikor se da doseže. Vsaka kronovina tedaj, sama zase ima dolžnost, da delomrzne ljudi eventu-elno s silo poboljšuje in to dolžnost je Kranjska vedno spolnovala s prisilno delavnico, žalibog še v večjej meri, kakorjebilanjenadolžnost. Rekli smo „v večjej meri, kakor je bila njena dolžnost", kar hočemo kmalu dokazati, ter naglašamo, da je baš to prekoračenje meje dolžnosti tako škodovalo obrtniškemu stanu v Ljubljani in preti po najnovejšem deželnozborskem sklepu nekatere razrede popolnem uničiti. (Dalj.» prih.)
Vtipeini zdravilni vgpeh. VsakerSno trganje po hrbta in udih ter bolečine v členkih vspeSno ozdravi ma-zanje z Mo 11-o v i m „ Fr an co s k im žganjem". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpoSilja po poštm m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izredno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (20—6)
Tujci:
8. julija.
Pri Mlonm Konig z Dunaja. — Pecnak iz Gradca. — Hirschl iz Zagreba. — Toniee iz Železnikov. — Salan, Dolenec iz Trsta.
Pri W»U«ii Blitz, Baruch z Dunaja. — Htilsen-buseh iz Kočevja. — Engel, Riedel a Dunaja. — Schadek, Kroschl iz Gradca. — Nerad z Dunaju
Umrli so >  GNjsilnij-^'**:
6. julija • Fran Anton Stranzer, pismonoša sin, 11 let, Dunajska cesta št. 85, za ošpicami.
6. julija: Berta Kersnik, knjigovodjeva hči, 10 mes., Ključanicarske ulice št. 3, za ošpicami. — Anton Porenta, mesar, 36 let, Sv. Petra cesta št. 75, za krvavenjem želodca. , V deželne) bolnici:
3. julija: Franca Pindur, dninarjeva hči, 2 leti, za osepnicami.
5. julija: Martin Stegenšek,  posestnikov sin, 6 let, za ošpicami.
6. julija: Jakob Pirman, pek, 49 let, za oslabljenjem moči j. — Marija Ložar, delavčeva žena, 51 let, za plučnico.
Meteorologično poročilo.						
03 P	Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
8.julija, j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73. t' 18. m. 733-14 „ 732-7«; mn	21-6"0 26 2« 1 1 20 0' d	si. j z. si. jz. si. jz.	d. jas. obl. obl.	0-00 rom.
	Srednja temperatura 15-3", za			3\:i' pod normalom.		
lo)
ID-a.ra.a,jsls:sL "borza
dne 9. julija t. 1 (Izvirno telegrafifino poročil Papirna renta ... ...
.Srebrna renta...... . •
Zlata renta...........
5J/„ marčna renta    ...       .   . .
Akcijo narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ..... ■ •
Srebro .......
Napol. -C. kr. cekini    ... ...
Nemške murke
4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1-64 100 gld.
Ogrtka zlata rentu 4/,
OgrHka papirna renta 5.......
5\„ stnjersko zemljišč, odvez, p\mg. Dunava r»*g. srečke 5"'/0 . 400 gld. /emlj. obč. avstr. 4Vi°/tl zlati zaHt. listi Prior, oblig. Elizabetine /.upad. železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke ... 100 gld. Rudolfov« srečko ....    10 „
Akcij- anglo-avstr. banke 120 „
Trannn\vay-ilrušt velj. 170 tjld. u. v.
85	gld.	25	kr.
85		95	
118		70	n
102		—	
872		—	
276		80	_
126		35	■
10	fi	02	t
5	n	94	
61	n	95	
131	n	—	
1H8		—	i
105		65	
i)4	p	85	t
105		20	
117	*	25	*
125	n	10	
98	n	85	t
177	n	50	n
18		76	i
113	-	75	n
197		25	n
m i mi i Celit,
v jednej glavnih ulic, v dobrem Btanu, pro«la hv za ceno, katera da 5% ni donesek. — Več povo upravništvo „Slo-viMiskrga Naroda". (485—1)
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh Jinjigotrznicah knjiga:
Zlatorog.
/TI
SrlCLThtrLa* Je a   [> rcLvljica,
spisal
R. Ban ntbacil.
Z dovoljenjem pisateljevim in mklbUk&Vim pribiti ANTON FUNTEK.
Cena elegantno vezani knjižici 2gld.
Anton Funteft, ilobro poznal po svojih izvornih pesnilkih proizvodih, podaril je slo7>enskemu narodu se svojim prevodom Baumbachove poezij « Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denainjega dne" ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato in na/elegantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo" obradostila, ki imajo srce" in smisel ga ta pesnil ki umotvor, čegar dejanje se vrli na naš,-"t roman-nem Gorenjskem,
Ig. pl. Klein mai/r & Fed. Bamberg v Ljubljani.
.351—7)
Št. 11.602.
Razglas.
(490—1)
Kakor znano, širi se kolera v nekaterih mestih na obalih jadranskega morja.
Vsled tega bodi občinstvo opozorjeno na mestnega magistrata razglas s 25 dne decembra vlan-skega leta št. 21.606 s pristavkom, da je vsacega popotnika, ki prihaja iz krajev, kjer je kdo zbolel za kolero, brez odloga oglasiti pri tukajšnjem policijskem odseku, in sicer je tiste popotnike te vrste, ki si vzemo stanovanje po privatnih hišah, oglašati isto tako, kakor one, kateri ostanejo v gostilnicah, ker je vsacega brez razločka, kdor prihaja iz okuženega kraja, zdravuiško opazovati skozi tri dni. Kdor opusti zapovedano oglasilo, bode kaznovan z najkrajnejšo strogostjo.
Hišni gospodarji odgovorni so tudi za svoje gostače.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 8. julija 1886.
Št. 94. M. š. sv.
Natečaj.
(488—1)
Začetkom šolskega leta 1886/87 se bode na samostalni jednorazredni mestni ljudski šoli z dvema oddelkoma in poludnevnim poukom v predkraji „Karolinška zemlja" (na močvirji) popolnila siužl»a učiteljska.
Tej službi pripada letna plača 600 gld., pravica do postavnih službenih doklad, prosto stanovanje ali pa postavna stanarina.
Prosilci za to službo imajo svoje prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti za pouk v ibeh deželnih jezikih in o dozdanjem službovanji, in sicer, ako se nahajajo v dejanski službi, potom predstojećega c. kr. okrajnega šolskega sveta v .saj tlo 15. avgustu iss«; uložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dno 7. julija 1886.
Prvosednik: Gr as se 11 i.
Dobro
klavir
we i »i* ji v po eeni produ.
Več se Izve v Nemških ulicah it. 4, I. nadstropje, čez hodnik. (484—1)
Razpis službe naflgozflarja.
Za mesto Kamnik je izpraznjeua služba nr*d-gozdarja in se precej odda. Prosilci morajo imeti skušnjo v smislu min. naredbe od 16. januvarja 1850, drž. zak. št. 63, morajo biti zmožni nemškega in slovenskega ali druzega slovanskega jezika in morajo biti sposobni za sestavo gozdno-gospodar.skih načrtov. Plača se ustanovi po sporazumljenji in se imajo dotične zahteve v prošnji objaviti.
Ponudbe s potrebnimi spričevali naj se ulože do :iO. Julija ISS6 pri upravništvu mesta Kamnik.
Za upravništvo. (466—3) Dr. Samec.
Varstvena znamka
AYALA & ^
OUvua zaloga v Ljubljani pri g. PETER Ii.VSSXlK-u.
Izdatel} in odgovorni urednik: 1 v m n Ž e 1 e z n i k a r.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
27
Priloga »Slovenskemu Narodu" at.
154. 10. jnlija 1886.
je slavna vlada zmislila tako važno postavo. Vsak previden Človek mora jej biti hvaležen zanjo.
Obširneje ne bodem popisoval velike važnosti pogozdovanja. Da je potrebno, vsakdo sam lahko previdi. Naši goli hribi s skalovjem in strminami podobni so Človeku, ki je oropan vsega, celo obleke, in prosi usmiljenja, da mraza ne pogine. Ravno tako kliče in vzdihuje naša zemlja rekši: Usmilite se me, kajti vi in vaši predniki so me oropali, storite svojo dolžnost, vrnite mi krasno obleko, za katero ste skupili na tisoče novcev. — Obsejte me z gozdnim semenom in obsadite s sadikami. Vaši potomci pbodo Vam iz sica hvaležni, njih sinovi in hčerke zibali se bodo v zibelkah, ki bodo vzrastle iz onega semena. Z veseljem se bodo spominjali vas, preštevajoč skupljene novce za les. Možje vo-lilci, stvar je jako važna, volite zanesljive in previdne može, ne pa tacih, ki bi hoteli pogozditi celo vaše zelnike, še manj pa tacih, ki bi prezirali svet, ki se vedno slabša. Volite može, ki bodo znali ceniti potrebe sedanjosti in prihodnjosti.
Domače stvari.
— (Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda) je prejel včeraj sledeči to družbo tako zelo časteči — sicer pa posebno v nekem osdru jako važni dopis:
Velecienjeni Gospodine! Ovaj čas primio sem Vašu brzojavku ter prije nego sutra pojdem na put, hitim evo da Vam se zahvalim. Vrlo me veseli, da braća Slovenci toli liepim načinom proslavljuju uspomenu slavenskih apostola ss. Cirila i Metoda; a još više me raduje Što dragoj braći Slovencem mogu poručiti, da naš rad u pogledu sjedinjenja svih Slovena u jednoj crkvi Kristovoj nalazi odziva i u naj učen ij i h krugovih ruskih.
Liepo Vas, velecienjeni Gospodine, molim, da izvolite primiti kako sami najvročniju moju hvalu na prijateljskom današnjem pozdravu, tako tu hvalu i svim Vašim podružnicam i svim vriednim člano-vom izporučite.
Sa odličnim poštovanjem
Vaš brat i prijatelj Strossmaver, 1. r. Biskup.
U Djakovu na ss. Cirila in Metoda 1886.
— (G o s p. d r. H. D o 1 e n c a), okrajne sod-nije pristava in deželnega poslanca, je zadela britka izguba. Preteklo noč umrla mu je nagloma soproga Kar o lina Dolence, rojena Vil h ar. Pokojna bila je bči pesnika Miroslava Vilharja in kot taka v narodnem duhu vzgojena, bila je res prava rodo-Ijubkinja, izvrstna mati in soproga in sploh izredna gospa, kakeršnih bi več želeli. Blag jej spomin!
— (Umrla) je dne 8. t. m. v Zagrebu gospa Viljelmina Trn s k i, soproga umirovljenega polkovnika in slavnega hrvatskega pesnika Ivana Trnskega. Pokojna porodila se je na Premu in je bila zadnja še živeča sestra ranjkega dr. Lavriča.
— (Zupanova slavnost.) Pooblaščeni smo izjaviti, da bo spominska plošča na rojstvenem domu dr. Jakoba Zupana v Vrbi pri Prevojak odkrije jutri v nedeljo ob 4. popoludne tudi ob nestanovitnem ali neugodnem vremenu in da se odkritja v vsakem slučaji udeleži slovensko pisateljsko podporno društvo. Tudi pevskega društva „Slavec" se je do danes oglasilo trideset članov, ki pojdejo jutri na Prevoje. Blizu toliko mislimo, bode tudi društvenikov „Sokolovih". Skupni odhod bode točno ob 12. ur i o d sv. Krištof a. Nekoliko gospode pa dopoludne odide v svojih vozovih na Prevoje. Tistim vnanjim rodoljubom, ki bi morebiti hoteli s telegrafičnimi pozdravi počestiti spomin dr. Jakoba Zupana, naznanjamo, da m Pre-vojah ni telegrafične postaje in da je vse telegra-fične depeše pošiljati pod naslovom „Županova slavnost, Prevoje, Domžale." Omenjamo, da c. kr. brzojavni urad v Domžalah uraduje samo do 5. ure popoludne.
— (S Prevoj) se nam piše, da je bila tam na rojstvenem domu dr. Zupana spominska plošča, mojstersko delo kamenarja Vinka Čaraernika v Ljubljani, uzidana včeraj. Za nje slovesno odkritje se delajo velike priprave. Postavljajo se maji in slavoloki, delajo napisi in razobešajo zastave. Doslej so obljubili, da se udeleže slavnosti: slovensko pisateljsko društvo, „Sokol" in »Slavec" iz Ljublj ane, „Lirau iz Kamnika, bralno društvo iz Dola; izmej domačih veljakov Kamniškega okraja jih je blizu do 100 obljubilo, da pridejo k slavnosti.
Veseli nas, da se tudi priprosti narod vrlo zanim za to narodno slavnost, kar je veselo znamenje narodne probujenosti, ki bi se v našem okraji še bolje ukrepila, ako nas obišče in s pohodom svojim oveseli veliko domoljubov h drugih okrajev. Bog nam daj lepega vremena!
— („Zgodnja Danica") posvetila je slav nosti tristoletnice Trubarjeve smrti, oziroma „Tru-barjevemu večeru" naslednje vrstice:
Trubarovanje.
Trubarja so preslavljali, S pisatelj stvoin umival.: Je-li umit zdaj prav lepo ? Kaj ti praviš, Hren na to?
— (Mestni magistrat Ljubljanski) izdal je naslednji razglas: Akoravno ni v našem mestu sedaj nobene epidemije in je zdravstveno stanje popolnem normalno, zmatra vendar magistrat za svojo dolžnost glede na to, da se je kolera, ki že dalje časa po Laškem razsaja, v Trstu in na Reki prikazala, sledeča pravila proti koleri priporočati. 1. Varovati se je uezmeruosti v jedi in pijači; opuščati je uživanje nezrelega sadja, sočivja, zvenele salate, kumar, mastnega in pokvarjenega mesa, rib, slabo pečenega kruha in sploh vseh teško prebavnih jedij, slabe pitne vode, kalnega piva in preobilega žganja. Tudi se je varovati pred prehla-jenjem posebno trebuha; priporoča se torej nositi trebušno povijačo iz volne ali flanele. — 2. Posebno pozornost obračati je suažuowti stanovanj, bišnega orodja, telesa, obleke, perila itd. Stanovanje je pridno snažiti, prezračevati in iz njih odstraniti vse smrad Ijive stvari, ostanke jedil, mokro perilo, Brneti itd.|; stranišča, grebenične jame je zrni vati oziroma desin-ficirati; oblačilo in teleBno perilo mora vedno čisto biti. — 3. Opuščati je prevelik dušni in telesni na por, ohraniti pa grčnost in zaupanje, svariti se mora posebno pred uživanjem prezervativu ili sredstev, kapljic in tinktur proti kolei i.
— 4. Kakor hitro je čutiti bolehnost, osobito ako nastopi izmetavanje in bljevanje, treba je poslati po zdravnika, mej tem pa v posteljo leči in popiti čašico kameljic ali lipovega čaja; jedi in druge pijače pa se je zdržati.
— (Kolera.) Tržaškim listom povzamemo,da je včeraj zbolela hišna posetnica Anna Andre, Via Valdirivo 10, za sumno boleznijo, ki pa menda ni kolera, ker je neso prepeljali v bolnico, ampak pustili doma. — Popoludne pa je zbolel Andrej Pav-letifi, vojak 97. pešpolka in v nekoliko urah umrl v bolnici, kamor so ga prepeljali. — Na večer naznanil se je tretji slučaj, zbolela je neka ženska v Via delle ombrelle. — Z Reke se brzojavlja včeraj, da je v poslednjih 24 urah 6 ljudij za kolero zbolelo, izmej katerih je jeden umrl.
— (V kranjsko-hr vatski frančiškanski provinciji sv. Križa) bili so te dni izvoljeni: provincijalom o. Evstahij Ozimek; kustosom o. Albert Pintar, definitorji: oo. Tadej Gregorič, Rudolf Dolinšek, Viktor Jerančič, Placid Fabijani.
— (Pevski zbor Čitalniški) sklenil je pri včerajšnji skušnji, da se udeleži 15, avgusta velike pevske veselice Spodnještajerskega pevskega društva na Ptuji. Gg. pevci kateri nameravajo se udeležiti te pevske veselico naših bratov Štajercev, proSeoi so, da se vsaj do 17. t. m. oglase pri bla gajniku ČJitalniškega pevskega zbora g. Skaletu, da se bode znalo število pevcev napomiuanemu društvu naznaniti.
— (Izpred porotnegasodišča.) Mihael Vomberger, ki je bil zatožen, da je kot kancelist pri okrajni sodniji o Logatci 109 gld. 99 kr. uradnega denarja poneveril, bil je nekrivim spoznan.
— Simon Rekar, 23 let star tesar iz Mlina bil je zaradi soudeležbe ponarejanja kovanega denarja obsojen na jedno leto. — Zaradi ponarejanja denarja bila sta nadalje obsojena Franc Waitz iz Trsta in Tone Slivar, 56 leten kajžar iz Senožeč. Waitz dobil je 6 let teške ječe, Slivar pa tri leta. — Zaradi teške telesne poškodbe obsojen je Jarnej Dorn na 10 mesecev, Josip Popodi pa na 6 mesecev teške ječe, s postom vsakih 14 dnij. — S poslednjo obravnavo končalo se je zasedanje porotnikov.
— (Strela ubila) je v nedeljo 4. t. m. zvečer, košarico Ano Tomše v Malencih nad Čatežem. Nesrečuica je, ko je pričelo bliskati in gro-meti, jela kuriti ogenj ter nakladala blagoslovljene oljkine veje in še druge neblagoslovljene „dišeče" stvari, mej tem ko je njena sestra Neža burklje pred vrati navskriž nastavljala, da bi tako po ljudski vraži nesrečo od hiše odvrnile. S tem pa so jo
a menda le privabile, kajti komaj je začel ogenj dobro goreti in „disati", poči strela v kuhinjo, ubije Ano Tomše ter vname Upoma kočo, katera je popolnem pogorela, ter ž njo vred tudi od strele zadeta nesrečnica; — njena sestra Neža, videvši ubito sestro in ogenj v kuhinji, je od strahu skozi okno pobegnila.
— (Goriška ljudska posojilnica) imela je v prvi polovici 1.1. toliko prometa, kolikor lani celo leto.
— (Profesor Decker), ki je, kakor smo v mnogih listih čitali, povsod z veliko pohvalo kazal svojo čarobniško spretnost, začne svoje predstave v tukajšnjem gledališči dne 15. t. m. Nadejati se je prav zabavnih večerov.
— (Preraembe v tržaško-kop rski škofiji.) G. Ivan Slapar, duhovni pomočnik v Jelšanah, premeščen je v Lanišče. G. Ivan Mlakar, župni upravitelj v Novakih, gre za duhovnega pomočnika v Jelšane. — Župnijo v Novakih bode upravljal g. Nikola Žic, dosedaj duhovni pomočnik v Lovrani. — G. Josip Čuček, imenovan je duhovnim pomočnikom v Lovrani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 9. julija. Znanega zagovornika dr. Fiallo, ki je v pravdi Ronacher contra Drecher prvega zastopal in si za svojo pravniško pomoč 13.000 gld. računil in uknjižil, izbrisal je disciplinarni svet odvetniške zbornice za vselej iz vrste zagovornikov.
Basel 9. julija. Včeraj zvečer skočil osobni vlak mej Conversom in Renanom s tiru. Osem osob poškodovanih.
Rim 9. julija. Izvestje o koleri: Brindisi 12 zbolelo, 7 umrlo; Francavilla 47 zbolelo, 41 umrlo; Erchie 12 zbolelo, 3 umrli; Latiano 52 zbolelo, 22 umrlo; Cadigoro 8 zbolelo, 2 umrla; Oria 4 zboleli 1 umrl; Benetke 1 zbolel, umrl nobeden.
Narodno-gospodarske stvari.
Spomenica Kranjskega obrtnega društva.
(Daljo.)
Prisilna delavnica v Ljubljani se po krivici imenuje deželni zavod, dočim ima v resnici značaj državnega zavoda. Spodnjeavstrijski, zgor-njeavstrijski, tirolski, štirski, koroški, lombardijski, beneški, istrijski in dalmatinski prisiljenci so se istočasno pošiljali v Ljubljano in se deloma še vedno pošiljujo. Po statističnem izkazu oskrbrništva prisilne delavnice samega je bilo koncem 1884 domačih prisiljencev: 41 mož in 8 dečkov, vkupe tedaj 49, tujih pa: 181 mož in 25 dečkov, tedaj vkupe 206; vseh vkupe torej 255. S tem je tudi dokazano, kar smo poprej trdili, da je prisilna delavnica v Ljubljani za prave potrebe že sedaj petkrat prevelika, tedaj ni prav nobene potrebe jo razširjevati. V teh številkah nahaja se tudi ključ, kako naj bi se uspešno rešila naša peticija in s tem je oznamenovaao sta lišče, s katerega bi se moglo in moralo rešiti to vprašanje na Kranjskem.
Nikakor ne mislimo ovirati etičnega namena prisilne delavnice, priznavamo, da se da ta namen le s priganjanjem k' delu doseči, toda gledati se ima pri izbiranji dela, da se kolikor se da najmanj škoduje rokodelskemu stanu Ponavljamo pa, da ima naša dežela po naravi in postavi to ualogo le, kar se tiče zanemarjenih lastnih dežel anov in odločno ugovarjamo temu, da bi se Ljubljanska prisilna delavnica naredila za zbirališče prisiljencev iz vseh mogočih tujih kronovin ter bi so še bolj razširila davka prosta konkurencija proti marljivim, z davki in prikladami težko obloženim rokodelcem, in naše teženje meri marveč na to, da bi se skle-neno povekšanje prisilne delavnice ne le popolnem opustilo, ampak se še gledalo na to, da se zavod kmalu znebi vseh tujih elementov. Naj bodo jeden-krat obrtniki družili glavnih mest deležni onih dobrot in blagostij, katere je opisovalo oskrbuištvo prisilne delavnice v svojem poročilu, katero se je ponavljalo v deželnem zboru Mi v Ljubljani se že davno njim radi odrečemo.
Dobro osvetljujejo velike dobrote podobnih zavodov za prebivalstvo, okolu bivajoče, dogodki v Leopoldstadtu na Dunaji. Tam vse prebivalstvo naj-živahnejše agituje, kakor se razvidi iz časnikov, da bi se odpravilo pribežališče in delavnica iz druzega okraja, tedaj prisilni delavnici podoben zavod. Kakor se razvidi iz časopisov, imelo bode to gibanje po voljen uspeb.
Da je vsaka kronovina sama zase zavezana skrbeti za prisilne delavnice, je mej drugim v §. 1. državnega zakona s 24. maja 1885 št. 90 izrecno dolučeno. Združenje več dežel v ta namen, da ustanovijo tak zavod, je le fakultativno dovoljeno.
Nasproti našej prošnji, da bi se popolnem odstranili tuji prisiljenci iz tega zavoda v Ljubljani, skušalo je oskrbništvo prisilne delavnice v poročilu, prečitanem v deželnem zboru 21.januvarja 188G, z
velikim trudom in zapeljivostjo celopa kupa številk ^»kazati, tla ima obrtni stan v Ljubljani še celo koristi od sedanje uravnave tega zavoda. To poročilo je tudi dotični odsek jako preslepilo, kajti gospod poročevalec izustil je koncem svojega govora izrecno za osodo naše peticije malo tolažilno opazko, da so dotične pritožbe le morda in le deloma opravičene. Mi se nikakor ne moremo strinjati z mnenjem gospoda poročevalca, in sklicujemo se na to, da ima statistično gradivo le tedaj kaj vrednosti, ako se točno nabira in obravnava s primerno previdnostjo in potrebno temeljitostjo. Bodi nam dovoljeno le malo osvetliti ono poročilo, da se bode mogla pre soditi prava njegova vrednost. Ko se je navela cela množina podrobnih znezkov, se je nazadnje povedalo, da zavod daje slednje leto kakih 31.000 gold. zaslužka obrtnikom, trgovcem v Ljubljani in za gospodarske pridelke v okolici. Prav tako kakor bi oni svobodni delavci, ki bi opravljali dela, katere sedaj opravljajo prisiljenci, ko bi slednjih ne bilo, nič ne dali obrtnikom in trgovcem zaslužiti. Od teh 31.000 gld. pa največ dobe trgovci in kmetje. Kaj pa ostane rokodelcem ? Tudi to nam pove poročilo, na pr. 13 gld. dobi nožar, 89 gld. ključar, 37 gld. klepar, 90 gld. dimnikar itd. To naj bi bil nadomestek za strašne škode, katere napravlja zavod obrtnikom! Iz poročila oskrbništva in iz ust gospoda poročevalca v visokem deželnem zboru smo izvedeli, da za gospode prisiljence imajo celo »frizerja*, kateremu plačajo 100 gld. Rokodelci se pa take potrato ne moremo dovoliti, da bi imeli svoje frizerje, in se moramo sami česati. Jedna postavka mej podrobnostmi je res velika, to je 6291 gld. za peka. To pa nas ne more tolažiti, kajti znano je, da se namerava napraviti velika deželna pekarija za prisilno delavnico, vse oddelke civilne bolnice in ulaznico na Studenci. Rokodelce se je tudi s tem skušalo pomiriti, da se bodo prisiljenci pečali z druzimi deli, kakor na polji, pri grajenji cest in zgradbah pri vodah. To se v teoriji kaj lepo glasi, drugače je pa v praksi. Prisiljenci v Ljubljani so celih 40 let, kar obstoji prisilna delavnica neso rabili za grajenje cest in stavbe pri vodah. Cest najbrž dosti ne bode treba več zidati. Če se pa to tudi zgodi, pa ni izključeno, da bodo gradile v ta namen, da se da zaslužka ljudem, ki trpe pomanjkanje. Tako se hoče dati pri priloženji ceste čez Gorjance zaslužka tamošnjemu pomanjkanje trpečemu prebivalstvu, ne pa prisiljencem. Kaj bode pa potem, ko bodo dodelane še nemnoge potrebne ceste in vodne zgradbe? Ne bodo li morali delati prisiljenci zopet v delavnici?
(Dalje prih.)
(..Azienda, avstrijsko-francoska družba za zavarovanje elementarnih in drugih nezgod, na Dnnaji.) V tretjem rednem občnem zboru pod predsedstvom kneza Kaliksta Poninskega polagal je ravnatelj D. Sienkievvicz računsko poročilo za 1S85. Po tem poročilu bilo je v zavarovanji proti ognju 2,491.205 gold. dohodkov, v zavarovanji proti toči 593.553 gld.; v transportnem zavarovanji 407.994 gl., vkupe torej 3,492.753, s piištetimi reservami prejšnjega leta 4,573.303 gld. Temu nasproti se je za pozavarovanje, škode, provizije in troške v oddelku za ogenj 2,412.777, v oddelku za točo 5G5.498 gld., v trausportnem zavarovanji 262.566 gld., za premije in odškodne reserve 1,079.670 gld. izdalo, tako da je poslovnega dobička vkupe 252.850 gld. K temu treba prišteti dohodke iz naloženih kapitalov 66.442, kursni dobiček od vrednostnih papirjev in valut 22.737, tako da je s prenesenim dobičkom prejšnjega leta s 1653 vkupnega kosmf f.ega dobička za 1885. leto 343.684 gld. Po odbiti up^-'nini s 159.690 gld., po odpisu 4346 gld., kaže se čistega dobička 179.647. Družbinih reserv je koncem decembra 1885 leta za tekoča zavarovanja 744.793 gld., nasproti 697.819 leta 1884., za viseče škode 334.877 nasproti 382.790, za davke 20 000 nasproti 30.000, dobitni reservni fond pa znaša 57.417 gld., specijalni reservni fond pa 85.000 gld. Naposled volili so se gg. Alfred Freund, Viktor Schrever, Albert Gigot in Alfred vitez Barry v upravni odbor. 8°/0 dividenda za 1885 izplačuje se počenši s 15. junijem pri družbini blagajnici na Dunaji, ali pa pri „Banque russe et francaise v Parizu.
u.Azienda, avstrijsko-francoska družba za zavarovanje življenja in dohodkov ua Dunaji,) imela je 12. juuija pod predsedstvom kneza Konstantina Czartorvskega v navzočnosti 15 delnic rjev, zastopajočih 5550 delnic s 175 glasovi svoj (4.) redni občni zbor. Poročilo ravnatelja dr. J. Klanga v upravnega odbora imenu konstatuje, da kc je kupčija 1885. leta zopet širila. Predlagalo se je zavarovanj nad 6987 milijonov gld., od teh sklenilo pogodeb za 5234 milijona. Vsa zavarovanja znašala so dne 31 decembra 1.1. 36-971 mil. gld. Premij došlo je v preteklem letu 798.251, torej za 115.123 več, nego prejšnje leto. Vseh dohodkov bilo je 4-847 mil. gld. Dasi se je za zavarovalne pogodbe veliko izplačalo in so izplačila s uštetimi asocijnei-jami znašala 1*337 mil. gld., so se vender premijske reserve na 3-744 mil. gld. zvišale, za 158.07:2 več, nego prejšnje leto. Mej izdatki so vsi poslovni troški v polnem znesku in povsem odpisani Poročilo z zadovoljstvom poudarja, da se je družbino po-estvo zmunjšalo za hotel v Benetkah, ki se je piodal dražje, nego je bil v bilaneji. Letni račun za 1885 kaže 120.592 gld. dobička in upravni svet
je predlagal, da se po statutarnih odbitkih .v , delniške glavnice razdeli, 25.000 gld. odda speci jalni reservi, 4 22.") gtd pa prepiše na nov račun. Zbor dal je upravnemu odboru absolutorij ter odobril predlagano uporabo dobička. Po dotičnih sklepih narasli so pravilni in izredni reservni fondi na 4 20.&96 gld., tako da imajo s prištetimi premij-skimi in odškodnimi reservami, ne glede na v gotovem uplačuni delniški kapital nad 8393 mil. gld. na razpolaganje. Konečno izvolili so se gg, Alfred vitez IJarrv Alfred Freund, Albert Gigot in Viktor Schrever v upravni svet, gg. E. Boisson, J. Hd-nigsvvald in L. Weininann člani, gg. Evstah Durst in ravnati lj Dittrich namestnikoma v pregledoval no komisijo za 1880. Dividenda za 1885 izplačuje se pocenil od 15. junija pri družbini blagajnici na Dunaji, ali pa pri „Banque russe et francaise v Parizu.
Poslano.
C. kr. zavarovalno društvo
„RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA"
T7- Trstu. (Jadransko zavarovalno društvo v Trstu.) KaNiopiiilc m liranjsko g. J. PERDAN, trgovec in hišni posestnik, oesarja Josipa trg; v LJubljani.
K istim draltVODl, katera stojo na ćula avstro ogerskn zavarovalno kupčijo, spada nedvojbeno i „Jadransko zavarovalno društvo" v Ti-n1.ii. katerega računski sklep ta 1. 1885 k»iže jako lep napredek tega zavoda. VspeŠno delovanje tega zavarovalnega društva ima pak povod v tem, da je izvrstno vojeuo ia da mu volja kot glavno gaslo najstrogejša pošteno-jt p i vseh kupčijah, katero jo zavarujoče občinstvo priznalo s tom, da ta zavarovalnica uživa splošno zaupanje. Občni zbor toga društva, v katerem bo so predložili računski sklepi in poročilo o poslovanji za 1. 1885, vršil sejo 25. junija v Trstu. V sledečem prijavi se kratek posnetek iz obširnega poročila, katero osvetljuje delovanje društveno v raznih zavarovalnih strokah.
1. Zavarovanje za življenje.
L. 1886 izdalo se je polic za gld. 8,<!79.444* — kapitala in u gld. 18.599-— rente.
Dne 31. decembra 1885 veljavna zavarovanja števi-lijo so na gld. 3ti,877.045 — kapitala in gld. 81.237 — rente in znaša čisti prirastek gld. 4,318.750'— zavarovanega kapitala in gld. 13.787-— pri rentah.
Prihodek premij v tem oddelku povišal se je za gld. 308.304-— proui dohodkom lanskega leta in jo znašal gld. 1,595.158-—.
Za zavarovanje na smrt, na gotovo pogojeni čas življenja in za zavarovanja za balo (Aussteiervorsicherungen) izplačalo se je gld. 695.285-—, od katere--BVote spadalo je gld. 43.979-— na protizavarovalce.
Raz ven tega prihranila se je še za neodločena zavarovanja na smrt in na gotovi čas življenja svota gld. 144.081-—.
Rezerva premij z 31. decembrom 1885 znaša gld. 7,447.390-—, od katerih gld. 844.U52-— spada na protizavarovalce, tako da se kaže čiste večje prihodnino gld. 526.388-—.
II. Zavarovanje proti naravs kini (elementarnim) nezgodam, to je, proti ognju, prepelja-vanju (Transport) in toči
Dohodek premij v teh treh strokah zavarovanja zuašal je gld. 7,770.654 —.
Za škode se je izplačalo gld. 5,282.481 —, od katere vsoto so imeli poplačati protizavarovalci gld. 2,088.974 —. Razven tega poBtavilo se je še v rezervo tega oddelka za nedoločene škode vsota gld 200.022-—•
Za protizavarovanja izdalo se jo v teh strokah društvenega zavarovanja gld. 3,137.244*—.
Rezerva premij v gotovini znaša pri oddelku za zavarovanje proti oguju gld. 1,530.362. , v oddelku za pre-peljavanje (Transport) pa gld. 15.374-—.
Portfelj premij za večletna zavarovanja proti ognju znaša gld. 17,802 536 —.
Skupno izplačalo se je za škode, odkar „Jadransko zavarovalno društvo" deluje, tedaj v jedeninštiri-d o ho tih letih, 1271/, milijonu goldinarjev.
Kupčijski dohodki I. 1885 bili so jako povoljni in so vso zavarovalne stroke sodelovale pri ugodnem uspehu. Dobiček znaša 482 078 21 in so jo od istega v prvi vrsti porabilo gld. 150.v00-— za povišanje specialne rezervo za zavarovanja proti toči in gld. 45.385 51 za povišanje rezervo za menjavo kurzov.
Od konočnega preostanka oddalo se je v zinislu pravil v splošni rezervni zaklad za dobiček g.d. 51.114-50 — in ostane se, ako bo odtegne ta znesek, tantijeme in donesek za hranilno in posojilno blagajnico društvenih uradnikov znesek gld 183.235.89 '.a razdelitev moj delničarje. l>ivi«lontla določila se je tedaj na 55 gld. na delnico napram 50 gld. 1. 1881) in se jo izplačavati pričela dne 1. julija 188G.
Rezervo pomnožile so so 1. 1885 za gld. 825.4 15-— i:> šte njo koncem decembra 835 gld. 9,815.258- , ki ne razdolc tako: Rezerva premij za zavarovanje na življenje znaša: gld 0,l>02.43.) —; rezerva premij za zavarovanje pmti ognju znaš;'.: 1,530.362' —; rezerva premij zi prepe-Ijavaujo i Transport) g d. 15.874"—; specijalna rezerva za zavarovanje proti toči znaša: gld 550.000—; rozerva za menjavo kurzov bilanco A. gld. 181.093 — ; rezerva za menjavo kurzov bilance B. gld. 152.809 —; specijalna dobitua rezerva oddelka za zavarovanje življenja: gld. 150.000-—• rezervni zaklad za dobiček: tri-!. 633.181-—.
Po občnoui zboru sklonjena prenaredba pravil meri na to, da društvo daljo čaBa kakor je to v pravilih določeno, posluje, in da so obrok za sklicevanje vsakoletnih občnih zborov p k rajna.
Izd v smislu pravil izvršenih volitev je bil sledeči: Gospod baron Kuri lteinclt, predsednik Tržaško kupftij-ske in obrtno zbornice in gospod baron Jlureo Jlor-purgo, pr dsednik avstrijskoogerskoga ldoydovega društva, bila Bta izvoljena ravnateljema in sicer prvi zopet, zadnji p:i namesto umrlega gowp. Gustava Lan dane rja na novo* goapodz Jurij Afvnduli in grof ICmil Alberti pl. roju pa sta bila računskima pregledi; i kom a /.opet iz Volj ena. _ (4',)7)
Ni dvomiti, da bodo „Jadransko zavarovalno društvo" i nadaijo po triku 41 l^t tako uspešno delovalo, kakor doslej in da !>• >lo mej avstrijsko-ogor^kimi zavarovalnimi društvi zavziuiulo vaikdar častno iu udlično mesto.
Poslano.
Gosp. O-st"brijel-U. ZFiCOllijU, lekarničarju
v Ljubljani.
Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila.
Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vaše ljubezni in dobrote.
Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni
Josip i opp.
V Klenovci 25, maja 1886. (489—1)
iecoli-eva esenca za želodec.
G. PICCOLI>b[ v Ljubljani.
CVdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in K w£M trebuha, bodenje, krč, želodečno in premen-lavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenloo, S**','-? migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper fijteSc pitate pri otrocih.
IJ|§Pošilj.T izdolovatolj po poŠti v škatljlcah viOra    po 1 ? Rtea'onlc zn 1 gkl. 36 nove. Pri ve'.cm številu d-ibi se prlruoren odpust.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka vsem, ki so pripomogli, da se je pevska veselica dne 4. t. m. tako sijajno -/.vršila, osobito pa častitim dariteljeui dobitkov za loterijo svojo najiskrenejso zahvalo.
ODBOR pevskega zbora Čltalniikega
Mtiteorologično poročilo.
j 1 9 1 rt	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
9. julija, j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-62 um. 730 40 asu 789-78«*.	210" (J 22 6° C 19 2" t:	Sl. BVZ. sl. jz. sl. j z.	d. jas. obl. dež.	116 mu. dežja.
Srednja temperatura 20 9°, za 2 1° nad normah un.
IDum.ajelrsi borza
dne" 10. julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr.
Srebrna renta.......... 85 , 90 „
Zlata renta .   . ........ 118 , 70 „
5% marčna renta........ 102 j, — „
Akcije narodne banke ...... 871 , -- „
Kreditne akcije......... 276 » 80
Loudon ........ 126 , 35
Srebro........... — „ — B
Napol. ....... 10 , 02 ,
O. kr. eokini ........ 5 „ 94 ,
Nemška marke 62 , — ,
4°/o državno srečke iz 1. 1854   250 gld. 131 „ — „
Državne srečke iz I. 1864         100 fcld. 1H8 „ — ,
Ogrtka zlata renta 4"/„...... 106 „ 05
Ogrska papirna renta 5°/,,           .   ,   . D4 , 85 t
6% štajersko zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 20 L
Dunava r< g. srečke 6%            100 gld. 117 „ 25 ,
Zcmlj. obČ. avstr. 4*/t/« zlilt» eu8t- listi 125 , 25 „
Prior, oblig. Eiizabetino zapad, železnice — „ — ,
Prior, oblig. Ferdiuandove sev* železnice 98 „ 85 B
Kreditne srečke    .....   100 gld. 177 „ 50
Rudolfove srečko     .   .            10   „ 18 „ 75 „
Akcije anglo-avBtr. banke .       120   „ 114 ^ 75 „
Tramimvay-društ velj. 170 gld. a. v     . 197 , 25 .
Tu/.nega srca dajejo podpisani VHcm sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno wst, da je njil) preljubljena »opruga, oziroma mati in sestra, gospa
KAMINA SOLEM roj. VILHAR
včeraj 9. julija t. 1. ob Vi 12« »" P° UOČI v 36. letu svoje starosti po kratki bolezni, prcvlik-na s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage ranjco so bode prepeljalo danes v soboto 10. t. m. po noči iz I išc št i< na št. Jakobskcm trgu na kolodvor južne želoznico in od tod na Razdrto, k'er bo hode izročilo v nedeljo ob (j. uri popoludne ua mirodvoru materi zemlji.
Sv. mašo zadušnice se bodo brale v rasnih ce kvah.
Nepozahljiva ranjka bodi piiporočena v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dno 10. julija 1886 (498)
Dr. Iliulto Dolence« c. kr. sodnijski pristav, BOprOg. — Josipiiiu. Anton, milini. Sc-itomii-. II i u k o i u Sin vi<a Doleuoc, otroci. — Evgen in F. s. Villiur, bratu — JoNipiuu 1'reuiruv roj. Villiar, Ivanu Bourek roj. Villiar, sestri.