Stev. 94.
O LJubljani, g torek, dne 25. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ ,, 2-20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za žetrt leta „ „ 5'— za en mesec ,, ,, 1-70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se
iit vrafajo; nefranklrana pisma s« n« sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... H „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Štev. 2. —
- Vsprejema naroinino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.

'^T^ -
■M
Anglija podpira Japonsko.
Pariški poročevalec londonskega lista „Pall Mali Gezette" brzojatlja: Izvedel sem, da je angleški poslanik pretrgal svoje velikonočne počitnice ter se vrnil v Pariz, da vroči vladi noto, ki podpira ugovore Japonske proti kršenju nevtralnosti v zalivu Kamrank. Nota je sestavljena v skrajno uljudni obliki.
Rusko brodovje zapustilo zaliv Kamrank.
Pariz, 22. aprila. Vladi je bilo ofi-cielno sporočeno, da je ruska eskadra danes zapustila zaliv Kamrank ter odplula neznano kam.
Pariz, 23. aprila. Vprašanje o baltiškem brodovju je rešeno, ker je Roždestvenski zapustil Anamit-s k o morje.
Pariz, 23. aprila. V kolonijsko ministrstvo je došla brzojavka, da so včeraj ruske vojne ladje zapustile zaliv Kamrank ter odplule proti severu. Pred odhodom je ruski admiral posetil admirala Jonquičresa, od katerega se je poslovil v jako prisrčnih besedah.
London, 23, aprila. Pred odhodom Rusov iz Kamranka se je rusko brodovje, broječe 50 ladij, dobro preskrbelo z živežem. Nemški in francoski parniki so od-pluli^ iz Saigona in so preskrbeli ogromno množino živeža. Rusi so kupili parnik .,Eri-dano" za 300000 frankov v prevozne namene. Angleški parnik „Hindu" je dovažal Rusom premog. V Saigonu leži 45.000 ton premoga, katerega so ruske prevozne ladje prevažale v Kamrank.
Japonska se veseli.
T o k i o , 23. aprila. Vest, da je baltiško brodovje po generalnem guvernerju francoske Iadokine dobila naročilo, naj zapusti zaliv Kamrank, in da je Francija odločna varovati najstrožjo nevtralnost, je vzbudila tu največje zadovoljstvo.
Kje je brodovje Roždestvenskega?
Glasom neke v Pek in dospele brzojavke upraviiega načelnika otoka H a i n a n ukrcava tamkaj del baltiške eskadre premog.
Iz Saigona poročajo 22. t. m.: Oblasti so dovolile štirim ruskim parnikom, ki so hoteli tukaj vzeti mnogo premoga, vzeti ga le toliko, kolikor ga neobhodno potrebujejo za svojo vožajo.
London, 22. aprila. „Times" poročajo iz Saigona, da je brodovje Roždestvenskega včeraj zapustilo zaliv Kamrank ter sedaj križa r Južno - kitajskem morju. Admiral Roždestvenski se bo sedaj, ko je zadostno preskrbljen z živežem in premogom, usidral pri otokih Chugozi, kjer bo počakal tretjega brodovja.
Pariz, 24. af rila. Kakor poroča „Temps" iz Saigona, so predsinočnim slišali kanonado z odprtega morja pred zalivom Kamrank. Najbrže se je vršil boj z japonskim poizvedovalnim brodovjem.
S a i g o n , 24. aprila. Po zadnjih sem došlih poročilih, je plulo rusko brodovje v oddaljenosti 15 milj od francoske indokin-ske obali v severni smeri.
Pariz, 24. aprila. Po zadnjih poročilih iz Saigona je Roždestvenski svoje brodovje zopet razdelil. Lažje in hitrejše ladje plovejo skozi cesto in med otoki Hajnan in Paracel, druge ladje vozijo po navadni črti. Brodovje se bo zopet združilo v cesti Baši.
Moštvo „Diane".
London, 22. aprila. „DaiIy Telegr." poroča iz Tokia, da je ruska bolniška ladja „Orel", ki je pripeljala v Saigon bolnike, vzela na krov ondotno moštvo križarke „Diana\
Pariz, 24. aprila. „Agence Havas" pravi, da je treba z največjo previdnostjo
Kaj je Strossmayer som odgovoril liberalcem?
«5B/s	ssmmi tm
Ker hočejo naši liberalci,? na vsak način ubiti v glavo svojim vernikom, da je bil škof Strossmayer več ali manj očit nasprotnik Rima, naj navedemo eno mesto iz pastirskega pisma S t r o s s -mayerjevega iz leta 189 5. Tam pravi pokojni škof takole :
»Napadli so mene in moj apostolski značaj po javnih listih, ki pridejo v roke tolikim ljudem. Zato naj vsakdo zna, predvsem moje pravoverno ljudstvo, daje vse, kar se je v tem oziru o meni pisalo, neresnica in kleveta. Jaz si štejem v največjo srečo in milost, da sem v okrilju svete matere cerkve rojen in odgojen. Meni je največja milost božja, da sem kot svečenik najtesneje in nerazdružljivo zvezan z Jezusom Kristusom in s cerkvijo in ničesar drugega ne želim na tem svetu, kot to, da svoje zvanje zvesto spolnim, sveti materi cerkvi i n sveti Rim v ki stolici verno služim . . . Kar se mene tiče, ne želim drugega kot to, d a vsi vedo, kako iskreno ljubim in branimsveto serkev in svetega očeta papeža. To je največja pohvala za vsakega duhovnika, Če bi kdaj meje dobro ljudstvo čulo vest, da sem jaz v c e r -kvenem ves o 1 jnem zboru hudobno govoril, naj zna, da je to laž in kleveta; naj zna moj narod, da bi rajše, da se mi jezik iztrga iz grla, kot da bi govoril proti cerkvi in sveti Rimski stolici in rajši bi videl, da mi roka na ramenih usahne, kakor da kaj napišem, kar bi ne bilo v čast, slavo in poveličanje matere sv. cerkve in svetega očeta papeža. S tem je, kakor trdno upam, laž in obrekovanje proti meni, za vedno odbito".
Strossmajer se je varal. Ni odbil za vedno te laži; nad njegovim grobom so se oglasili takoj tisti, ki bi radi uničili ono cerkev, ki jo je rajni tako ljubil in štrli tisti prestol, ki ga je Strossmayer kot katoliški škof priznal za najvzvišenejšega na zemlji. „Narod" se bo seveda še naprej lagal.
Mo-japonske vojsko.
Navodila Roždestvenskemu.
Peterburg, 22. aprila. Admiral Roždestvenski, ki so ga obvestili o protestu japonske proti njegovemu bivanju v zalivu Kamrank, je bil opozorjen na potrebo, da ne krši francoske nevtralnosti ter ne ostane dalje v francoskih teritorialnih vodah.
Povelje carja Nikolaja.
Pariz, 22. aprila. „Agence Havas" poroča iz Petrograda, da je car Nikolaj izdal povelje, naj rusko brodovje admirala Roždestvenskega zapusti francosko vodovje v Vztočni Aziji.
Francoski listi o dogodku v zalivu Kamrank.
»Eclair« piše, da je protest glede nevtralnosti Francije v indokitajskih vodah skupno delo Angleške in Japonske. Kakor je Anglija hotela naščuvati Francijo zoper Nemčijo, tako hoče sedaj ločiti Francijo od Rusije. Anglija želi za vsako ceno, da bi oiJo uničeno brodovje Roždestvenskega. Bo ji Francija žrtvovala svoje narodno dostojanstvo in svoje svečane dogovore z Rusijo? Bo li dala vzgled diplomatiškega podvrže-nJa, s katerim bi bilo brodovje Roždestvenskega^ neusmiljeno izročeno? — „Petit Pa-risien" pripominja: Vest, da je francoska vlada po generalnem guvernerju francoske Indokine naročila Roždestvenskemu, naj zapusti Kamrank, je provzročila v Peterburgu veliko osupnjenje.
sprejeti vest londonskega „Daily Telegr,", ki poroča, da je bilo moštvo križarke „Diane" sprejeto na ladje baltiškega brodovja. Zagotavlja se, da je francoska vlada odredila, da se moštvo „Diane" vsak dan kontrolira s tem, da jih kličejo po imenih.
Draginja.
Pariz, 23. aprila. „Agence „Havas" poroča iz Saigona danes ob osmih zjutraj: Od včeraj že niso došla iz zaliva Kamrank nobena poračila. Domačini so zelo veseli, ker se živila izvanredno draže. Prešiči in ovce, ki so stale navadno po 9 piastrov, se plačujejo sedaj po 30 piastrov.
Položaj moštva baltiškega brodovja.
Pariz-, 23. aprila. .Agence Havas" poroča, da so častniki in pomorščaki baltiškega brodovja polni samozavesti in upanja; vsak dan pričakujejo dohoda tretje eskadre. Noben častnik, ne pomorščak ni šel na suho.
Roždestvenski — obolel?
Pariz, 23. aprila. „Agence Havas" poroča danes zjutraj iz Saigona: Glasi se, da je admiral Roždestvenski obolel na di-senteriji.
Japonsko brodovje išče Roždestvenskega.
Pariz, 24. aprila. Močno japonsko brodovje je baje usidrano v luki T e 1 u k '.ia Formozi.
London, 24. apr. „Daily Mail" poroča iz Manile 22. t. m.: Brodovja admirala Kamimure tukaj pričakujejo jutri. Sem je došla brzojavka z naslovom: „Kamimura, Manila". Japonski konzul, ki je dobil brzojavko glede dohoda brodovja, pravi, da ladje ne bodo šle v luko, ampak bodo križale zunaj nje.
N e w Y o r k , 24. aprila. Iz Manile poročajo, da so opazili na širokem morju blizu otoka Corregidor tri vojne ladje. Sodijo, da te tri ladje pripadajo japonskemu brodovju pod admiralom Hašima.
Japonci love angleške ladje.
London, 24. aprila Iz Honkonga poročajo: Tri angleške trgovske ladje s premogom za rusko brodovje so zapustile luko in se bodo na širokem morju združile z ruskim brodovjem. Japonsko brodovje je bilo o tem obveščeno in dve poizvedovalni ladji sta dobili povelje, da zajameta premo govne parnike. Vkupaj z dvema torpedov-kama lovita Angleže.
Ruske ladje v Vladivostoku.
London, 22. aprila. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia: Ruske vojne ladje usidrane v Vladivostoku, so zopet popravljene ter plovejo previdno v luki in pred luko, ker se bojč napada podmorskih čolnov.
Od fronte v Mandžuriji.
Petrograd, 22. aprila. „Petrogr. brz. agentura" poroča iz Godsiadan od 21. t. m.: Japonci so vstavili svoje gibanje na vztoku ob črti Patsiatu Tuangu Ufanlu. Dan na dan prihajajo nova ojačanja.
Harbin, 22. aprila. Japonci utrjujejo uprav z mrzlično naglico pozicije vzhodno od železnice. Strašno veliko je število zblaznelih, ki morajo zapustiti bojišče. Vojaška bolnišnica v Moskvi je prenapolnjena ; v prostorih za 35 oseb leži po 100 bolnikov.
Japonska armada.
Tokio, 22. aprila. Cesarski odlok odreja, da ostane v vojaški službi vse ono moštvo, ki mu s prihodnjim mesecem poteče službena doba.
Novo rusko preskrbovalno središče.
„Rus" poroča, da so v Mamikaju, velikem provincialnem mestu s 30.000 prebivalcev, napravili novo preskrbovalno središče za rusko armado. Dopisnik toži nad veliko draginjo živil, ki so petkrat prepla-čana. Prebivalstvo izjavlja, da ga vojska ovira pri obdelovanju polja.
Steselj obtožen.
Peterburg, 22. aprila. Sedaj ko se bliža proces proti Steslju, postajajo obtožbe proti njemu vedno hujše. Ne obtožujejo ga samo zaradi tega, ker je trdnjavo prehitro izročil sovražniku, dasi je imel dovolj municije in moštva, ampak tudi zaradi tega, ker ni po predaji dovolj poskrbel za ranjence in vjetnike.
Nek vojaški dostojanstvenik piše v „Rusi": „Ne morete si predstavljati, kako me je iznenadilo in zabolelo, ker nas je Steselj po predaji popolnoma zapustil Po padcu trdnjave ga nismo več videli. Ponavljam: Steselj ni prav nič poskrbel za nas in je pozabil, da so imeli mnogi od nas ženo in otroke seboj ter so morali ranjeni prehoditi po 30 km. Pozneje so se nas usmilili Japonci, ki so zahtevali le malo cene za pot."
„Seve" — pristavlja dopisnik — „Ste-selj takrat ni imel časa misliti na nas. Moral je pospraviti iz trdnjave svojo imovino in pravijo, da se mu je to tako dobro posrečilo, da ni zapustil v Port Arturju niti žličice."
Dvignjena ruska torpedovka.
Pariz, 24. aprila. V Nagasaki so pred petimi dnevi pripeljali dvignjeno rusko torpedovko, ki jo bodo csnažili ter zopet usposobili za plovbo. Petem bo odplula k brodovju Toga.
Preiskava glede kapitulacije Port Arturja.
Glasom poročila iz Petrograda se dne 27. t. m. sestane v Peterburgu vojaška komisija pod predsedstvom generala Roopa v svrho preiskave o kapitulaciji Port Arturja. Razprave bodo tajne ter bodo trajale do poletja, dokler ne dobe pismenim potom izjav oseb, ki se nahajajo sedaj v japonskem vojnem ujetništvu.
Rumena nevarnost.
„Nov. Vremja" poroča iz Indije, da je ondotno prebivalstvo poslalo mikadu po-| zdravne brzojavke ob priliki njegovih zmag. j Vse je vedno bolj prošinjala sila Japonske : in njene zmage so zadobile v očeh prebi-i balstva značaj vseazijske zmage ; nad Evropo. Tega Angleži v Indiji niso ! pričakovali Ondotno angleško časopisje se j že pričenja vsled tega razburjati ter svetuje I Japoncem, naj bodo pametni in naj jih ne omotijo preveč njihove zmage. Sedaj je pa žalibog že prepozno. Globoke korenine je pognalo v indijskem prebivalstvu prepričanje o skupnosti interesov in Angleži se bodo temu težko ustavljali. Rumeno nevarnost, o kateri so Angleži toliko časa govorili tako zaničljivo, čutijo sedaj že sami ip blizu je prihodnjost, ko bodo obžalovali svojo lahkomišljenost.
Portarturci.
V Odeso je prišlo te dni 5000 bivših portarturskih prebivalcev: delavcev, nosačev, obrtnikov i. t. d., ki so večinoma rojeni Si-birci in si žele priti nazaj v domovino. — Prepeljali jih bodo v Sibirijo.
Japonsko ogleduštvo.
Kako zvito je organizirano japonsko ogleduštvo, priča sledeče dejstvo. V nekem kraju ob sibirski železnici se je naselila angleška rodbina, ki je otvorila trgovino in delavnico za mizarske izdelke. En član te rodbine je bil v Čeljabinsku, kjer je natančno opazoval vse ruske vlake in poročal svoji tvrdki. —Drugi so pa kot agentje za tvrdko prepotovali po biciklih vso pot ob železnici do Port Arturja in so pri tem risali zemljevide. „Mizarska" tvrdka je pa o vsem tem poročala Japoncem.
Ruska mobilizacija.
„Sin Otečestva" poroča, da je sedaj mo-bilizovanih 16 polkov drugega leta, in sicer donskega, terskega, kubanskega in orenbur-škega kazaškega voja. Namestili se bodo po evropski Rusiji in po Kavkazu v raznih mestih, n. pr.: v Dvinsku, Juzovku, Sara-tovu, Kazanu, Rigi, Libavi itd.; ravno tak®
bodo nameščeni ti vojaki tudi v krajih, kjer se vrše kmečki nemiri.
Kuropatkinova prošnja.
Iz Peterburga: Kuropatkin je kot poveljnik prve armade prosil, da bi še nadalje dobival plačo vrhovnega poveljnika v znesku 144.000 rubljev. Ta prošnja njegova je bila pa odbita. Dobival bo sedaj 108.000 rubljev.
Japonska cenzura.
„Kdlnische Zeitung" poroča iz Tokia, da je japonska cenzur a za brzojavna poročila listom precej p e o j -štrena.
Najnovejše z bojišča v Mandžuriji.
Iz najnovejših vesti se dd sklepati, da so Japonci svoj čas nalašč razširili vest, da del japonskih bojnih moči prodira proti izvirom reke Jalu, da s tem pozornost ruskega armadnega vodstva obrnejo od japonskega prodiranja na črtah Sinčintin-Sin-minpu Tunvasian. Najnovejša poročila v istini poročajo o prodiranju desnega japonskega krila v treh kolonah in sicer gre ena kolona od Sinčintina preko Bančenci na Tašihoci in nadalje ena od Sinminpua preko Vančinmen, Jančiategu, Vunkokon proti Haj-lunčenu, in ena preko Tungvasianu (Tun-gova), Santanko. Skoro gotovo gre ta skrajna kolena desnega krila na čaujančan, da krije operacije proti Hajlunčenu. Tej koloni je še vedno mogoče poseči v eventu-elni boj pri Hajlučeni, ako se zavije od Lintaukou ali Sonšuiho južno od Caujančun proti Hajlunčenu.
Da poleg teh treh kolon po bitki pri Mukdenu ena kolona prodira preko Paciatsi proti Hajlunčenu, da se združi z zgoraj omenjenimi kolonami, je samoobsebi umevno.
Japonci torej nameravajo precej znatne bojne moči preko Hajlunčena razvijati proti Kirinu, kar kaže važnost te strategično taktične od nas večkrat že omenjene točke Kirin.
Sestanek Goluchowskega in Tittonija.
Minister grof Goluchowski se poda koncem t. m. v Benetke, kjer se sestane 29. t. m. z laškim ministrom T i 11 o -n i j e m.
V Benetkah 26 t. m. Tittoni otvori šesto umetniško razstavo. S tem obiskom se hoče demonstrirati pred svetom kakor zagotavljajo vladni listi, „da je med Italijo in Avstrijo popolno sporazumljenje", razpršiti nasprotna domnevanja ter pokazati, da se utrjevanje mej od obeh strani ne vrši iz sovražnih namenov. Nekateri pa pravijo, da mnoge pismene note niso zadoščale in da jim je moral slediti ta razgovor. Nekaj je v zraku, kar je povzročilo ta razgovor . . . Laški list »Tribuna" proslavlja ta sestanek kot „srečen dogodek". Kaj, če je treba ust-menih pojasnil o vesteh, ki so se širile zadnje dni, da Angleška vedno bolj podpira balkanske ambicije Italije?
„Gazzetta di Venezia" piše o sestanku, da je važen posebno zato, ker se vrši v trenutku, ko so se pojavila v mednarodni politiki resna vprašanja. Italija mora paziti na to, da varuje svoje pravice v O r i e n t u , a obenem mora tudi lojalno vzdržati zavezne dogovore.
„Giornale di Venezia" želi, da bi sestanek razpršil obojestransko nezaupanje...
Senzacionelna je danes dopoldne nam došla vest o pomorskem potovanju cesarja Viljama: Cesar Viljem, ki se je odpeljal 24. t m. iz Messine v Palermo, pride prihodnji ponedeljek v Benetke ter bo sprejel ministra Tittonija in Goluchowskega. Mestna uprava mu priredi serenado in sijajno razsvetli Markov trg.
Parlamentarni položaj.
Državni zbor bo pričel zopet zborovati dne 3. maja. Na dnevnem redu prve seje bo carinski tarif. Zbornica bo imela tudi zvečer seje, pri katerih bo rešeno prvo branje o roveredski predlogi. Proračunski odsek bo končal posvetovanje o proračunu. V drugi polovici meseca maja bo 12 dni zboroval češki deželni zbor. Dne 3. junija bo zopet pričel zborovati državni zbor, ki bo pričel s proračunsko razpravo.
Nasproti govoricam o izpremembi v ministrstvu naglašajo merodajni krogi, da se bo izvršila izprememba šele potem, ko bo in če bo prišlo do premirja med Nemci in Čehi. Češki deželni zbor bo pričel zborovati dne 18. majnika. Zasedanje bo trajalo dvanajst dni. Dne 17. majnika bodo imeli poslanci vseh nemških strank skupno posvetovanje o nadaljevanju ali o prenehanju obstrukcije. Nemški voditelji bodo poročali o uspehih dogovorov med Gautschem in češkimi voditelji, nakar se bo odločilo postopanje Nemcev v češkem deželnem zboru.
„N. W. T." je priobčil v svoji velikonočni številki članek dr. Derschatte z naslovom: „Pojasnilo". Pisatelj predvsem na-glaša važnost, da državni zbor zopet dela,
in opozarja na nevarnosti, ki jih je provzro-čila obstrukcija v Avstriji, ter izjavlja, da je razvoj na Ogrskem provzročil zopetno delavnost zbornice. Dr. Dershhatta končno pravi, da je glavna dolžnost avstrijskih politikov, delati na to, da bo zbornica edinstveno zastopala najvažnejše življenjske potrebščine avstrijske državne polovice na podlagi skupnega načrta.
Kriza na Ogrskem.
Dr. Wekerle je priobčil v „Magyar Hirlap" pod naslovom „Gospodarsko vstajenje" članek, v katerem naglaša, da je za obstoj ogrske narodnosti potrebna gospodarska samostojnost, ki ji bo sledil napredek industrije.
Mažarske sanje.
Neki monakovski list obširno popisuje sanje Mažarov, ki sanjajo o veliki balkanski zvezi pod — mažarskim vodstvom Habsburška vladarska rodbina naj pride na Ogrsko, ker srce Nemcev je že samo v Berolinu, Slovane Mažari tudi dolže, da niso dobri Avstrijci torej — tako pravijo Mažari — se mora habsburška vladarska rodbina nasloniti le na nas in mi jo bomo privedli do nove velikosti. — Kakor se vidi, mažarska domišljavost ni mala.
Združenje Hrvatov v Dalmaciji.
Kakor poroča »Agramer Tagblatt" se dne 26. t. mes. v Splitu sestanejo hrvaški dalmatinski deželnozborski poslanci. Posvetovali se bodo o združitvi obeh hrvaških strank. Načrt združitve bo najprvo odobril vsak klub sam zase in potem bo skupna seja, pri kateri se bo proglasila združitev obeh klubov in ustanovitev enotnega kluba Najvažnejša točka, o kateri se bo vršilo posvetovanje, je združitev Dalmacije s Hrvaško. „Jedinstvo" piše z ozirom na to med drugim: Hrvaški narod živi v obeh državnih polovicah. Vprašanje nastane s katero državno polovico naj bi se združili Hrvatje. Združitve z Mažari ne kaže priporočati, ker Mažari nočejo priznati Hrvatom najmanjših narodnostnih koncesij. A tudi Avstriji ne moremo zaupati popolnoma. Dalmatinske stranke naj izvolijo pooblaščence, ki naj stopijo v dogovor s politiki na Hrvaškem, da se pripravi vse za združitev Dalmacije s Hrvaško. Na ta način postanejo Hrvatje lahko samostojni v državi in dobe pravice, ki jih že imajo Nemci in Mažari. To stremljenje bodo brez dvojbe podpirali tudi ostali avstrijski Slovani, v prvi vrsti Čehi.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 22. aprila. Zbornica je danes nadaljevala deb?to o zakonskem načrtu glede ločitve države od cerkve Posl. Leygyen je na splošno iznenadenje umaknil svoj popravni predlog k členu 4. Popravni predlog posl Allanda glede likvidacije cerkvenega imetja je bil odklonjen s 453 proti 120 glasovom. Nadaljni popravni predlog, ki zahteva, naj bi cerkveni imetek pripal državi, je bil tudi odklonjen s 473 proti 102 glasom. Razprava se je nadaljevala v popoldanski seji.
Francoske zbornične počitnice so se pričele 22. t m. Zbornica ni še popolnoma rešila četrti člen zak. načrta o ločitvi cerkve ©d države. S 509 proti 54 glasovom je bil odobren prvi odstavek navedenega člana, ki slove: Tekom enega leta po uveljavljenju zakona o ločitvi cerkve od države bo na kazano vse premično in nepremično premoženje, ki so je uporabljale menze, tovarne, evangeljski presbiteri in druge verske ustanove z vsemi dolgovi in dolžnostmi verskim družbam.
Ko je predsednik naznanil, da je ta : predlog odobren, je zaklical Jaures: „Zdaj ! je dovršena ločitev cerkve od države."
! Škof Doppelbauer — kardinal.
R i m , 22. aprila. „Agenzia Štefani" poroča, da bo papež v konzistoriju meseca junija imenoval pet kardinalov. Med temi bo tudi linški škof dr. Doppelbauer.
Delcasse ostane minister.
Pariz, 22. aprila. Minister vnanjih stvari Delcassč se je ob 2. uri popoldne podal k ministrskemu predsedniku Rouvieru ter mu priobčil, da umakne svojo demisijo.
Kreta združena z Grško.
Sklep kretske zbornice za združenje Krete z Grško ima skoro gotovo le demon strativno vrednost, ker vlasti baje nočejo privoliti v združenje.
Krečanske oblasti so poizkusile uvesti pri carinskih uradih v Koniniji in Komeji grški carinski tarif. Ker so protestirali konzuli velevlasti, se je to preklicalo. Italijanske vojaške čete so zasedle Castelli-Gero-petra, angleške pa okraj Narnoi. Krečanski poslanci so se 21. t m. posvetovali o na-daljnih sklepih. Poslanci so izvolili komisijo 10 članov, ki se bo z revolucionarnim odborom dogovorila o nadaljnih korakih.
Grška vlada zavzema proti sklepu kretske zbornice rezervirano sta-
lišče, ker je odločitev v rokah varuhov Krete: Anglije, Francije, Italije in Rusije.
Kitajski rezident v Tibetu umorjen.
Londonski listi poročajo iz Šangaja: Iz Čehentufu je došla kitajska brzojavka, ki poroča, da je bil kitajski rezident v Tibetu Fenčun, dne 21. t. m. z vsem svojim spremstvom v Batunu umorjen
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 21. aprila. Ruski veliki knez Konstantin je izdal ostro pismo proti ruskim učenjakom, ki se se vmešali v sedanje politične razmere.
Bjelostek, 21. aprila. Danes zjutraj je neznan napadalec streljal iz revolverja na župana, a kroglja ga ni zadela, marveč je usmrtila nekega kazaka, ki je šel mimo. Na nekega policijskega paznika so streljale tri osebe in ga težko ranile.
Varšava, 22 aprila. Generalni guverner Maksimovič je naprosil carja, da bi smel odstopiti. Kot vzrok navaja akcijo ministrskega odbora glede koncesij Poljakom. Maksimovič hoče odstopiti, ker se boji, da bodo vzbruhnili na Poljskem nemiri. Ce mu bo car dovolil odstopiti, še ni znano.
L v o v , 22 aprila. „Slowo polskie" poroča iz Husiatnega o kmečkih nemirih na Ruskem Poljskem ne daleč od avstrijske meje. Kmetje postopajo jako nasilno na vele-posestvih poljske šlahte in ruskih plemičev. Več tisoč brezposelnih kmetov, ki so oboroženi s kosami in palicami, je poizkusilo napasti tovarno za sladkor v Ruskem Gro-deku, a so kazaki preprečili napad. Pobu-njeni kmetje izjavljajo, da hočejo končati nadvlado poljske šlahte in judov, nakar bodo posestva in hiše porazdelili med kmete.
Peterburg, 22. aprila. Iz Jalte so došla poročila o zdravstvenem stanju Gorkega. Pisatelj ne more skoraj nič spati, ponoči se močno poti, kašlja in bluje mnogokrat kri. Gorki je jetičen. Iz vse Rusije dohajajo brzojavke in pisma, ki izražajo željo, da bi se izboljšalo Gorkemu zdravstveno stanje.
B j e 1 o s t o k, 20. aprila. Prebivalstvo se je spopadlo s kazaki, ki so s knu-tami pretepli ljudi. Vsled dobljenih ran so morali prepeljati nekega starega moža in neko ženo v bolnišnico.
Peterburg, 22. aprila. V Kijevu in Vilni nameravajo ustanoviti nova poljska dnevnika. To je dobro znamenje za Poljake, ker ruske oblasti dozdaj niso hotele nikdar dovoliti, da bi v Kijevu izhajal kak poljski časopis. V Vilni pa že od 1. 1864. ni bilo nobenega poljskega časopisa.
Peterburg, 22. aprila. V Peterburgu je bilo od 18. do 21. t. m. na tihem zborovanje liberalnega časopisja. Navzočih je bilo 140 zastopnikov, ki so zastopali 120 časopisov in revij. Peterbursko časopisje je zastopalo 30, moskovsko 6, provincielno 57 in iz obbaltiških pokrajin 6 zastopnikov. Združilo se je 74 časopisov v časnikarsko zvezo s političnimi nameni.
L v o v , 22. aprila. Iz Vilne poročajo, da od včeraj nadalje straži vojaštvo na Li-tavskem, Volhinji in na Podolskem državna monopolna skladišča za žganje, ker se boje, da bi jih ne zažgali. Pomnožili so na Podolskem orožništvo v mnogih podolskih mestih, ker se boje izgredov.
K n o p i o , 24. aprila. Zastopništvo meščanov je pozvalo guvernerja Berga, naj odstopi, ker je v več slučajih kršil zakon. Guverner ni hotel dati določnega odgovora. Velika množica mu. je priredila nato demonstracijo.
Peterburg, 24 aprila. Car je izdal odlok na ministra Bulygina, v katerem določa ustanovitev posebnih komisij, ki bodo cenile škodo, provzročeno vsled kmečkih nemirov. Prizadete kmečke občine bodo morale povrniti škodo, ki so jo storili kmetje posestnikom. Ce tega ne bodo mogle, jim bodo na javni dražbi prodali premakljivo in nepremakljivo premoženje. Oškodovani posestniki, ki nimajo zadostnih lastnih sredstev za obdelovanje polja, bodo dobili poleg odškodnine tudi državno posojilo.
Peterburg, 24 aprila. »Kostrom-skoi Listok" poroča : Komstromskemu plemiškemu maršalu je rekel car : »Glede sklicanja ljudskega zastopstva je moja volja neupogljiva. Minister za notranje stvari dela z vso silo, da bo kmalu zborovalo ljudsko zastopstvo".
Na Balkanu.
Srbski vojni minister je zapovedal pomnožiti vojne straže ob makedonski meji, da se prepreči prestop srbskih vstaških čet v Makedonijo.
Vladni »Nov Viek" v Sredcu poroča, da so velevlasti, med njimi tudi Rusija in Avstriji, odobrile angleški predlog o reformni kontroli v Makedoniji. List naglaša, da mora Evropa, če hoče pomiriti Balkan, napeti vse moči, da konča pred dvemi leti pričeto delo. L.e se ne bo to zgodilo, bodo vsi dosedanji poizkusi zaman in tudi miru ne bo.
„Agence de Constantinople" poroča, da so vse vesti o sultanovi bolezni izmišljene.
Sultanovo zdravje je poveljno in je pretekli petek zaslišal apostolskega delegata msg. Faccija.
V Sredcu je bil 23 t. m. makedonski protestni shod zaradi dogodkov v Zagori-čanih. Sprejeta je bila resolucija, v kateri so zahtevali zborovalci, naj bolgarska vlada moralno in materielno podpira bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji. Govorniki so poživljali vstaške stranke v Makedoniji, naj prenehajo z medsebojnimi boji, naj se zedi-nijo za skupen nastop in naj se ne postopa z Grki protizakonito. V Plovdivu so bili proti Grkom izgredi. Razbili so veliko okenj na grških hišah. Na Bolgarskem so prevladali zmerni 'ga gi, ki žele preprečiti bolgarske maščevalne nasilnosti proti Grkom.
Semsi paša, poveljnik 18 divizije, je dobil iz Carigrada povelje odpotovati v Prizen, da napravi zopet mir v Prizrenu, Ljumi, Djakovu in okolici. Semsi paša je znan kot energičen poveljnik.
Bolgarska vlada se je že večkrat pritoževala pri velevlastih zaradi postopanja turških oblastij in vojaštva, ki ne ravnajo enako z vsemi vstaši. Pred kratkim so turški vojaki vjeli 200 mož močno dobro oboroženo grško vstaško četo, a se vse vstaše proti plačilu 2000 frankov za vsakega izpustili. Drugače pa postopajo z bolgarskimi vstaši.
Vstaja v Maroku.
„Times" poročajo iz Tangerja: Oddelek sultanovega vojaštva je napadel sa-halski okraj med Eltrisom in Tangerjem, kjer stanujejo vstaški rodovi. Vojaki so zažgali vasi, vzeli živino in vjeli mnogo oseb. Maroška vlada meni, da se bodo tega prestrašili ostali rodovi in se bo zopet povrnil mir. Na jugu pa vlada prava anarhija, ker je magcen poizkusil vpeljati nove dav ke in reforme
Uprli so se v mogudarski okolici ro> dovi Dakala, Šiadma in Mtuga. Umorjena sta bila kajda Šiadmov in Mtug.
Delovanje Poljakov na Po-znanjskem.
Kako Poljaki živo in vsestransko delajo za narodni napredek, to spričujejo najbolj narodne knjižnice, ki jih povsod snujejo. Društvo za osnovanje narodnih knjižnic je imelo 23. marca glavno zborovanje. Iz poročila je razvidno, da je to leto bilo ustanovljenih 128 novih knjižnic, tistim pa, ki so obstojale že prej, se je razposlale 23.000 knjig. Za knjige so izdali 15 000 mark. Društvo je ustanovilo potujoče knjižnice, ki pridejo v vsako najmanjšo vas. Samo za te knjižnice je dobilo društvo nedavno legat 50.000 mark.
Tak narod ne bo poginil.
Stanje italijanske mornarice.
Budgetno poročilo Arlotta v laški zbornici nas med drugim tudi pouči o stanju in potrebah italijanske monarice. Poročilo pravi: Imamo dve ladji, ki se morejo meriti z najmogočnejšimi vseh držav: bojni ladji „Re-gina Margherita" in „Benedetto Brin". Izvrstne, čeprav ne najmodernejše so: »Sici-lia", „Sardegna", „Rč Umberto"; zelo dobre križarice so „Varese", „Garibaldi", „Fran-cesco Ferruccio", „Saint-Bon", „Ema&uele Filibert", „Carlo Alberto", „Vittor Pisani", „Agordat" in „Coalit"; toda le štiri najnovejše ladje, ki so še v ladjedelnici, „Vitto-rio Emanuele", „Regina Elena", „Roma" in »Napoli" tvorijo zares moderno eskadro. Manjka nam pa zelo križaric po 10000 ton; samo eno tako gradijo v ladjedelnici Ca-stellamare in treba bi bilo zgraditi vsaj še tri. Tako bi ustvarili zopet novo eskadro z najlepšimi tipi; imenovale se bodo: „San Giorgio", „San Marco", „Pisa" in »Amalfi". „Ta načrt," je dejal poročevalec, „je kar najbolj mogoče skromen; na vsak način ga je treba izpopolniti z zgradbo 100 torpedo-lovcev, torpedovk in podmorskih čolnov in nekaj ladij za mine." Izvršitev načrta je pro-računjena samo na tri leta, ker bodo oddali dela tudi privatnim ladjedelnicam.
Novice Iz Zagorja ob Savi.
Prvi na novem pokopališču
je bil pokopan mali otrok Pavel Magorec.
V	Bukovju,je umrla učenka ljudske šole v Zagorji Rozalka Košir. Součenci in součenke s svojim gosp. razrednikom so jo spremili do hladnega groba.
V	Bevškem je prav nesrečno padla čez „škarpo" Elizabeta Ratajec in se nevarno poškodovala.
Od Toplic do Lok so ponekod ob cesti postavili novo ograjo, ki je bila prav potrebna. Ne škodovalo bi, če bi tudi blato s ceste držali, posebno od Zagorja do Toplic. Sicer bo morala občina še enega policaja nastaviti, da bo vlekel ljudi iz blata.
Vinogradi - kolikor jih je - so urejeni. Posestniki pričakujejo najboljšega. Sedaj so samo še trije vinogradi: Weinber-gerjev, Zorinovčev in Grčarjev. Prej so pa bili: pri sv. Urhu, po Lokah, na Vinah m za Savo od Bevškega dalje, kjer so sedaj samo še „brajde\ Če bi še sedaj bili vino-
gradi po vseh teh krajih, kdo bi jih obde-laval, ker vse tišči v »jamo". Kmetje še za j delo na polji komaj dobijo delavcev.	j
Slobodna ljubezen soo. de- ( mokratov. Oznanovali se jo z velikim i hruščem. Da je res slobodna njihova ljube- | zen, so sedaj pokazali med seboj. Demokrat j je namreč spodil, oziroma odpovedal stano- j vanje demokratu ker — nič ne pije, kar pa ; gospodarju ni všeč. Lepa taka ljubezen Se bolj „slobodnu" je pri njih dajati prostest!
—	Če hočeš pri demokratu stanovati, moraš piti, če ne beži iz hiše! Imenitna prostost za ljudi, ki pravijo, da so slobodni Kaka bo še le jednakost! Iz gornjega slučaja skle pati, bodo morali biti vsi — šnopsarji.
Ravnateljstvo trboveljskega premogokopa in delavke. Pied nekaterimi dnevi je umrla v Trbovljah delavka M. Knavs za opeklinami. — Rajna Knavs je delala na perilniku, kjer perejo premog in ga pobirajo iz vode. Ker je tam silno mraz, imajo delavke zraven majhne železne pečice »gašperje" imenovane. Te peči pa so silno slabe in precej potrte in ogenj šviga iz njih na vseh krajih. Pri tem šviga-jočem plamenu se je opekla nesrečna Knavs, ko je na ogenj prikladala. Vnela se ji je obleka in dekle se je strahovito ožgalo in tudi kmalu potem umrlo. — Zakaj se ravnateljstvo ne briga bolj za delavce ? Zakaj ni dalo že prej dobrih peči? Nebrižnost je bila tukaj vzrok, da je uničeno življenje mladega dekleta Uboge delavke! Celih deset ur na dan delajo za 1 K 16 v. — potem so pa še v nevarnosti za svoje življenje. Seveda, bogati gospodje na »špici" si mislijo: da gre le v žep več, če tudi delavke trpijo.
—	Ravnateljstvo peče vest, in se čuti gotovo krivo, ker je dalo koj po nesreči potrte peči odstraniti in postaviti nove.
Dnevne novice.
Žalosten položaj na Kranjskem. Kranjski deželni šolski svet je sklenil ločitev jeseniške in savske šole. To je udarec slovenstvu in sklep po nemški intenciji. »Jeseniška straža" trdi, da so proti ločitvi glasovali dr. Bleiweis, dr. Lesar, Anton Keržič in dr. Tavčar, za ločitev pa so glasovali vsi ostali člani med njimi slovenska šolska nadzornika FrancHubad in Franc Leveč ter slovenski nadučitelj Janez Pezdič! Govori se, da se je .Jeseniška straža" zmctila in da d r. T a v -čarja ni bilo pri seji, dočim je o d njega kot zastopnik slovenske dežele v deželni šolski svet poslani grof Barbo, glasoval za ločitev. Predno govorimo naprej, že limo, da se zgoraj omenjena govorica pojasni.
Deželna vlada na Kranjskem je sprejela te dni v politično službo v naši deželi dva nemška iurista, o novem letu pa slovenski iurist ni bil s p r e j e t. Za to se menda liberalni slovenski časnikarji hodijo klanjat Heinu.
O čem liberalci molče I Liberalni listi, ki so izdali parolo: Skof Jeglič mora iz Ljubljane! uganjajo največje beda-stoče in se vedejo kot norci. Zadnji »Gorenjec" ima strašne skrbi za šmartinsko župnijo pri Kranju. Sanja že kar o revoluciji v ljudstvu in napoveduje, da bo zdaj padel ljubljanski škof! A čemu se liberalci toliko brigajo za župnije, za škofa in za Marijine družbe! Saj jih to nič ne briga! Naj rajši odgovore na grozna očitanja, ki jim jih je vrgla > obraz »Reichspest* zaradi trga s sužnji v Ljubljani! O madami Lowy in o Kališu pišite liberalci! Tam je vaše torišče! A o tem, kar spada tako jasno v njihovo stroko, molči ta časnikarska družba, ki sramoti neprenehoma poštene ljudi.
liovi kamniški župan, debeli dr. Kraut, je vzor posebnega rodoljubja. Kakor znano, bil je ta mož nekaj časa v Celovcu — edini slovenski odvetnik na Koroškem. Razume se, da so koroški Slovenci stavili vanj veliko zaupanje. Kajti odvetnik je prost mož, ne vezan kakor so c. kr. profesorji in uradniki, torej so Korošci po pravici pričakovali, da imajo v njem svojega narodnega p r v o b o -ritelja in voditelja. Toda kako je opravičil Kraut zaupanje svojih rojakov? Nele da si komodni mož ni nikdar opekel prstov s kakim nastopom za pravice slovenščine pri sodiščih, ne le to, da ni za-počel nikake narodne akcije, — marveč ta
veliki rodoljub se je nekega lepega dne, ko je bilo v Kamniku mesto odvetnika prazno, poslovil od svojih za življenje se borečih rojakov in šel v Kamnik, češ, tam se bo živelo bolj zložno in neumni »klerikalni" kmetje kranjski mi bodo nosili denar na kup, da bom sam lahko v mestu liberalizem „špogal"! --- Na nje- ! govo mesto pa je prišel kranjski in »kle-rikalni" dr. Brejc, kateri ima v Celovcu izvrstno klijentelo, vrh tega pa je pogumno nastopil za pravice slovenščine! Kraut je pokazal s svojim begom, da ni niti dober oivetnik, ker si ni mogel zagotoviti v Ce lovcu dobre eksistence, in še slabši rodoljub, ker je prepustil svoje rojake njih usodi, naj gagajo kakor morejo, samo da se njemu dobro godi! Mučijo naj se zanje »klerikalni" odvetniki in ubogi duhovniki, če hočejo! — Zgodba tega »narodnjaka" je najboljši do-kat o resničnosti trditve, ki jo »Narod" z vso vnemo vedno pridiguje svojim zvestim, da je »klerikalizem" sovražnik slovenske narodnosti, liberalizem pa njega rešitelj." (!!!) Dr. Kraut je naravnost ganljiv zgled „na-rodno-napredne" požrtvovalnosti! — In tega dobro »zaslužnega" mcsža so kamniški liberalci dvignili na ščit. Ubegi liberalci, ki nimajo ne enega domačega človeka za župana sposobnega. Potem, ko jim je po pravici začel presedati močnik, poizkusili so enkrat z zeljem. Dober tek!
Zmaga katol.-narod. stranke v Mavčičah. Iz Mavčič se nam piše: V Mavčičah je naša stranka pri občinskih volitvah vrgla liberalno gospodstvo, v drugem razredu smo dobili 21 glasov proti 18 nasprotnim, v tretjem razredu smo si pri borili večino s 66 glasovi proti 60, v prvem razredu pa ni bilo potreba borbe, ker je po veliki večini naš. Seve sedaj nasprotniki iz-kušajo volitev ovreči, a mi smo pripravljeni iti še enkrat na volišče, kjer bodemo libe ralce še sijajneje porazili kot smo jih sedaj.
—	Italijanske mine v bistriškem predoru? Kakor smo poročali, širila se je vest, da so laški častniki, preoblečeni v delavce, položili v bistriškem železniškem predoru mine. Dasi je vest bila zelo neverojetna, vendar je vlada poslala na lice mesta inženirja Molkeja z naročilom, da z acetelin - svetilko preišče kamen za kamnom v predoru, če ni kje kakega sledu ali vsaj sumnje o položenih minah. Seveda bo to delo provzročilo obilo stroškov, ker je preiskovanje menda določeno za cele tri mesece. Pri tej vladni skrbi in nezaupljivosti se nam čudno zdi, da vlada trpi, da pri zgradbi proge od Bohinjske Bistrice do Steng delajo samo laški delavci. Cuje se, da so laški delavci iz Bohinja poslali v Italijo zaslužka tri milijone, naši ljudje pa se morajo seliti v Ameriko. Razni laški preddelavci do bivajo baje sedaj od že izplačanega zaslužka po 3000 dn 5000 kron nagrade!
—	Zopet dve nesreči. V sredo je zadel mrtvoud Franca Vehkajne, posest nikovega sina v Spodnji Kanomlji. Z bratom sta orala na njivi, vkar naenkrat se zgrudi in izgubi zavest. Živel je še en dan. Bil je prejšnji dan pri izpovedi. — V četrtek, je podsulo rudarja Janeza Lapajne v rudokopu. Prenesli so ga v mrtvašnico v Idriji. Bridka izguba je s tem zadela njegovo ženo.
-- Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v čatrtek, dne 27. t. m. ob pol 6. uri zvečer na ginekologičnem oddelku deželne bolnice. Dnevni red: 1. Po ročila predsedstva. 2. Poročilo o XV. zbo roranju avstrijskih zdravniških društev. — Dr. Dčmeter vitez Bleiweis 3. Demonstracije. — Primarij dr. Bock, prof. dr. pl. Va-lenta. 4. Slučajnosti.
—	Občinski pečat na Bledu. Prijatelj nam piše: Blejska občina ima pečat, na katerem je prijazna slika jezera z gradom. Nad to sliko pa je napis: »Ge-meindeamt Veldes" in spodaj zapaziš ponižno slovenščino »Županija Bled". Upamo, da bode »napredno" županstvo preskrbelo samoslovenski pečat.
—	Klati se okoli Ludvik iz Podje-lovega brda, fare Nova Oselica, mlad zaraščen mož in berači kot pegorelec. Pogorel ni. Treba se je varovati pred njim.
—	Na grad lfagenšperk je do
, šel k svojim starišem princ Borvin meklen-burški. Vojvodska družina marljivo zahaja tudi med tednom k sv. maši v Šmartno.
—	Zopet vlomi v Trstu. Niti j Velikonoč niso mirovali v Trstu tatovi. —
Zgodili so se trije vlomi. Vlomili so pri ne-■ kem Francesco Bianchini v ulici Verziere
ter pokradli mnogo dragocenosti, denarja in zastavnih listkov. 300 kron so pokradli v ulici Giacinto Gallina pri trgovcih bratih Kerzč, vlomivši vrata Končno se pa je zgodil en vlom v ulici Solitario št. 13, kjer so pokradli dragocenosti v vrednosti 100 K
—	Ministrstvo za notranje stvari o kronski veljavi. Dasi je kronska veljava že od 1. januarja 1900 v veljavi, se prebivalstvo še ni privadilo računati na krone, marveč še vedno računa na goldinarje. Vsled tega prihajajo vedno pritožbe, osobito se pritožujejo tujci. Dunajski magistrat je pred kratkim izdal odlok na trgovine in gostilne, da morajo biti razvidne cene le v kronski veljavi. Magistrat je naročil tudi obrtnim zadrugam, naj vplivajo v tem smislu na svoje člane. Ministrstvo za notranje stvari je naročilo vsem deželnim vladam in namestništvom, naj delajo nato, da se bo uvedlo računanje v kronski ve ljavi.
Italijansko vseučiliško vprašanje. Zadarski »Nar List" piše, da je poročilo »Tribune" o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Zadru zakasnela aprilska šala.
—	Šiška bo imela odslej dve ljud ski šoli: eno v Gorenji Šiški, v Spod. Šiški je pa sklenil deželni šolski svet ustanoviti novo ljudsko šolo, ki bo ljudska šola višje stopinje.
—	Umrla je v Gorici 29 let stara Dragica N a r d i n
—	Nabor v — velikem tednu. Grdo so ukrenile c. kr. vojaške oblasti, da so napravile v Kopru vojaški nabor v velikem tednu. Da mladiči — novaki pevajo in ukajo ni čudo; taka je navada. Da prav nemilo dime človeka to pevanje in pivanje, ko po cerkvah polnih resnobe odmevajo ža-lostinke, tudi ni čudo. Čudo pa je, da c. kr. vojaške oblasti ali ne vedo, kdaj je sveti teden ali kaj je katoličanom; ali če vedo, je še večje čudo.
—	Razpisana mesta carinskih praktikantov. V področju c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva v Trstu je popolniti več mest carinskih praktikantov, za sedaj brez adjuta. Prosilci, ki so izvršili višji gimnazij, višjo realko ali enako veljavno srednjo šolo, morejo vložiti svoje prošnje, v katerih dokažejo dovršene študije, avstrijsko državljanstvo, znanje deželnih jezikov in telesno sposobnost za državno službo, na c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu
—	Nov nemški dnevnik v
Pulju. V kratkem prične v Pulju izhajati nov dnevnik na nemškem jeziku z nemškim programom oziroma s programom »Drang nach Siiden".
—	Umirovljenje. V Trstu se širi v krogih poštnih uradnikov govorica, da je poštno ravnateljstvo v Trstu stavilo ministrstvu za trgovino predlog, da se glasoviti upravitelj poštnih uradov v Pulju, Kari Frank, pošlje v pokoj!
—	Razburjenje hrvaških zdravnikov proti g. Okiču. Proti našemu rojaku g. Okiču, ki je ustanovil v Krapini zdravilišče po Kneippovem sistemu so hrvaški zdravniški krogi jako razburjeni, češ, da nima zdravniških izkušenj, a mu je ondotni zdravnik popolnoma podrejen. Zdravniki so se pritožili nad vlado in zahtevajo, da naj bo Okič sicer lastnik zavoda, a upravitelj mora biti zdravnik. Dokler se to ne uredi, noče noben zdravnik ondi službovati. Kakor znano, je g. Okic izvrsten učenec Kneippov.
—	Gospa Borštnik Zvonar* jeva, ki je začetkom aprila gostovala na knežjem gledališču v Sofiji, je sedaj angažirana na tem gledališču za tri leta. Vsi sofijski listi navdušeno pišejo o njeni igri. Gospa Borštnik Zvor.arjeva bo v kratkem gostovala tudi v Belgradu.
—	Potres se je čutil v soboto dne 22. t. m. dvakrat na Suhoru pri Metliki. Prvi sunek je bil ob 3. uri 20 minut, drugi pa ob 3 uri 58 m spremljan s podzemelj skim bobnenjem. Smer mu je bila od se verovzhoda proti zahodu. Škode ni napravil nobene, samo okna so šklepetala in psi lajali. — Semiška dekanija ima shod »sodaiitatis ss. Cordis Jesu" 1. maja n a Suhoru. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
—	Razdelitev prometa med Južno in novo železnico. Vlada je izdelala obširen načrt o razdelitvi prometa med Južno železnico in pa novo alpsko železnico. Vlada je stavila na Južno železnico velike zahteve, vsled česar bo pustila uprava južne železnice natančno proračunati svoje dohodke. — Pogajanja se bodo vršila celo poletje
—	Slovenske novice iz Amerike. Katoliški list za Slovence v Združenih državah, .Nova Domovina" izhaja sedaj v Ctevelandu trikrat na teden. — Samoumor Slovenca v Ameriki. V West Ne\vton, Pa., je izvršil samoumor Slovenec M. Ko-
rit n i k. Bil je doma blizu Zidanega mosta ter bival nad 20 let v Ameriki. Pridobil si je lepo premoženje. Ne ve se, zakaj se je usmrtil. — U m r 1 je v New-borg Slovenec Matija Sirk iz Selc, fara Dobrniče. — Ponesrečeni rojak. Iz Pueble: Pred par tedni se je v Eiler topilnici ponesrečil rojak Jos. Grm, po domače Grvole. Lokomotiva ga je tako hudo stisnila v stopalnem členu, da se je bilo sprva bati, da mu ne odrežejo noge. Sedaj pa je nevarnost minila in čez nekaj tednov bo popolnoma zdrav. — Nova osemurna postava bo kakor poročajo iz Pueble, važnega pomena za naše Slovence, Ker se bo po topilnicah uvedel osemurni delavnik, bo treba najeti več delavcev in marsikateri rojak bo še uposlen. -Slovenec izvoljen. V Puebli je Slovenec Matija Majer izvoljen za »alder-mana" na demokratski volivni listi. — Drevo ubilo je t šumah pri Pro-vencal La Slovenca Janeza M a r o 1 a. — Stroj je usmrtil v Waukeganu Slovenca Janeza Pivka iz Strmeča pri Vrhniki.
—	Lepo cvete in je deloma že ocvelo sadno drevje po Istri, ter obeta mnogo sadja.
—	Konkurz je proglašen nad trgovino Karoline Sotelšek, trgovke v Zagorju.
—	Novo pivovarno otvori gosp. Josip Š m i d , sin g. Luke Šmida z Gašteja pri Kranju, meseca maja v Škofji Loki.
—	Odločnost mestnega zastopa v Pragi. Kakor poroča neki stavbinski strokovni list, je praški občinski svet sklenil soglasno, da oddaja trgovcem svoja posestva za prodajalne in izložbe le pod tem pogojem da bodo napisi na teh lokalih izključno le v češkem jeziku. Naj bi pač pri nas merodajni faktorji posnemali ta zgled, da bi bilo vendar enkrat konec nemškutarenju na naših javnih napisih.
—	Kranjsko društvo za varstvo živali izda za mladino o varstvo živali sledeče nauke: I. Živali so božje stvari, Bog jih je dal v veselje in korist. Hvali Boga za to njegovo modrost in dobroto in vedno bolj spoznavaj in ceni korist živali. II. Ne delaj brez potrebe nobeni živali bolečin, kajti žival čuti bolečine kakor ti. III. bivali se smejo usmrtiti le zavoljo hrane ali pa, ako ti škodujejo; gledati je pa na to, da jih hitro in brez velikih bolečin usmrtiš. IV. Domačim živalim dajej živež in postrežbo ; kajti one so tvoje koristne služabnice. Nikar ne imej živali, katerih ne moreš dovolj preživiti. V. Vprež-nih živali ne smeš čez mero rabiti, ne muči jih z nagajanjem, tepežem, ali da jih pustiš stati v vročini ali mrazu, in ne tirjaj več od njih, kakor zmore njih moč. VI. Ako moraš kako žival kaznovati, ne stori tega v hudi jezi in strasti, kajti žival ni grešila z namenom, marveč ravnala je le po svojem naravnem nagonu. VII. Ljubih in koristnih ptic pevk ne smeš loviti in ne moriti, tudi njih gnjezd ne razdirati; to bi bila krivica Bogu in ljudem. VIII. Bolnim in trpečim živalim polajšaj bolečine, kolikor je v tvoji moči. IX. Ako vidiš, da drugi živalim po nepotrebnem bolečine delajo, opominjaj in zadržuj jih. X. Krti in netopirji so poljedelstvu koristni, zatorej jih ne ubijaj. XI. Tudi pri živalih nikoli ne pozabi : — »Kar nočeš, da se tebi stori, — Ne stori tega drugim tudi ti!"
—	Hrvaške novice. Zaplenjena brošura. Hrvaška vlada je zaplenila 5600 iztisov brošure „Hrvatska pučka seljačka stranka". Razprodano je bilo že 34.000 iztisov — Velike povod-n j i so v Slavoniji. Železniški nasip pri Na-šici se je zrušil. — Jelačičev trg v Zagrebu bodo znatno preuredili. Trg dobi nove velike palače. — Nova hrvaška operna pevka gdč. Olga F i 1 i p o v i c je pri svojem prvem nastopu v Strassburgu dosegla velike uspehe. — Trojčke povila je v bolnici v Ba-njaluki kmetica Vaselija Smiljanič. — Hrvaško umetniško razstavo so otvorili te dni v z,agrebu. Zastopana je bila pri otvoritvi tudi deputacija srbskega di-jaštva. Pripravlja se shod srbskega in hrvaškega dijaštva, ki bo v Zagrebu — Člani slovenskega gledališča bodo gostovali v Oseku v sredo in četrtek. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek je pel v župni cerkvi v Oseku pri veliki maši član slovenske opere gosp. B e t e 11 o. — V petrinjskem okraju se bo kmalu vršila dopolnilna saborska volitev. Mažaroni bodo v tem okraju kandidirali velikega župana pl. Bu-disavljeviča.
—	Državna podpora pogo-relcem se je razdelila 19. t. m. v P o d-peči in 27 aprila se bo pa delila v Retjah pri Loškem potoku. Vsaka vas dobi 5000 K.
—	Visoki gostje v Opatiji. V Opatiji se govori, da prideta dne 29. t. m.
nemški cesar in cesarica za en dan tje. Stanovala bosta pa na ladji Hohenzollern. Dne 7. majnika prideta v Opatijo rumunski kralj in kraljica, ki ostaneta en mesec.
—	Redek slučaj. Nič manj kot osem mrličev je bilo v župniji Spod. Idrija veliko soboto na mrtvaškem odru.
—	Predrzni tržaški tatovi.
Redar Josip Pahor je v Trstu zasačil tatu Štefana Prelca v trenotku, ko je hotel odnesti vrečo moke. Prelc je vrgel vrečo proč in hotel pobegniti, redar pa je skočil pre-denj in izdrl sabljo. V istem hipu so pa skočili na redarja še drugi štirje malopridneži, ki so bili gotovo v družbi s prvim in so pazili, da oni — prvi — srečno in ne moteno ukrade moko. Redar se je moral tedaj braniti proti petim in bilo bi slabo zanj, da mu ni priskočil na pomoč neki slučajno mimoidoči stotnik pešpolka št. 97, ki je tudi izdrl sabljo. Malopridneži so se na to razkropili, a oni prvi, ki je bil skušal ukrasti moko, ie ležal ves krvav na tleh; redar ga je bil namreč ranil s sabljo na glavi.
—	Nove Šmarnice ne izidejo to leto. Dobijo se še iz minulih let naslednje šmarnice: Kerčon, Salve Regina ali razlaganje molitve „Češčena bodi Kraljica", — Kerčon, Marija podoba pravice, — Godec, Nove lurške šmarnice, francoski spisal Henrik Las-sere, — P. Ladislav, Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po Patissu in Schepersu, — P. Hatler-P Ladislav, Šmarnice. Premišljevanja o Srcu Marije, —Vole, Marija v predps-dobah in podobah. Šmarnice. V usnju vezane veljajo te Šmarnice s poštnino vred po K 2 20 in se dobijo v Katoliški bukvami.
—	,,Sanitas." Opozarjamo na sobotni oglas g. Drag. Puca s pripomnjo, da sta bila v sobotni številki po neljubi pomoti zamenjana oba klišeja.
Ljubljanske novice.
lj Obisk ljubljanskih cerkva veliki teden je bil letos izredno velik. — Po vseh cerkvah, kjer so se izvrševali obredi velikega tedna je bila udeležba vernikov mnogoštevilna. Prav posebno so obiskovali Ljubljančani božje grobe. Vse procesije so šle na prosto, le stolna ni mogla vsled dežja. Uprav velika pa je bila velikonočno nedeljo zaobljubljena potresna procesija. Na tisoče vernikov se je zbralo pred uršulinsko cerkvijo. Da je bila udeležba pri tej tako ogromna je vzrok gotovo ta, ker je letos bilo deset let, odkar je potres razsajal po Ljubljani.
lj Pevski zbor „Glasbene Matice". Po potrebnem počitku, ki je sledil trudapolnemu delu za tržaške koncerte, začenja pevski zbor „Glasbene Matice" iznova svoje pevske vaje, in sicer moški zbor prihodnjo sredo, dne 26, apr. z večer ob 8. uri. Za ženski zbor se bo še posebej naznanilo — Ker je treba čim prej določiti program za koncert ob priliki skupščine »Zveze slovenskih pevskih društev", se nujno prosijo vsi gospodje pevci, da piidejo že v sredo polnoštevilno.
lj Slovensko planinsko društvo ima v soboto dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" svoj redni občni zbor po sledečem sporedu: 1. pozdrav načelnika; 2. poročilo: tajnika; 3. blagajnika, 4. računskih preglednikov; 5. volitev: a) 9 odbornikov, b) 2 namestnikov, c) 2 računskih preglednikov; 6. predlogi. Po občnem zboru vrši se razstava slik društvenih amaterfotografov. Planinci in njih prijatelji dobro došli!
lj Električno razsvetljavo je dobila cerkev pri sv. Petru
lj Goloba pismonošo je vjel v nedeljo sin učitelja Adamiča. Golob se je bil zatekel v podstrešje mežnarije pri sv. Petru. Bil je zelo utrujen, zato ga je lahko prijel. Na nogi je imel golob znamko iz aluminija, na kateri se vrezane črke O. K. V. št. 156 in letnica 01.
lj Položaj na pomorskem bojišču. Danes smo v izložbi našega uprav-ništva razstavili sliko, ki po došlih nam poročilih kaže stališča ruskega in japonskega brodovja na pomorskem bojišču
lj Mlad tat in ropar. V nedeljo dopoldne sta prižla dva mlada fanta k prodajalcu tobaka g. Ivanu Grajžarju na Sv. Martina cesti št. 30, kupovat svalčice. Ko sta dobila zahtevano, je eden zahteval še eno „damen" svalčico in položil pri tem na mizo deset-vinarski denar. Ko pa je Grajžar postavil na mizico skledico, v kateri ima denar, je eden dečkov segel hitro po nji in vzel nekaj drobiža, nakar sta oba dečka stekla. Mladi tat je bil tako predrzen, da je prišel popoldne Grajžarja prašat, ako mu je oni deček že prinel tisti denar nazaj, ki ga je dopoldne ukradel. Grajžar je dečka takoj spoznal, a mu je utekel. Njegov spremljevalec Stanislav Kikelj stanujoč na Poljanski cesti št. 13 je izpovedal, da je denar ukradel Franc Jerin, rojen 24. janu-
arja 1891 1. na Ježici in v Medvode pristojen. — Včeraj dopoldne je mladi Jerin srečal na Poljanski cesti neko damo m nekega gospoda. Dama je imela v roki ročno tor bico in Jerinu je takoj šinilo v glavo, da mora biti v torbici denar. Ni premišljeval dolgo, zakadil se je proti dami, ter ji iztrgal iz rok torbica v kateri je bilo 18 K genarja. Gospod pa, ki je damo spremljal, je skočil za Jerinom in ga kmalu dohitel. Torbico mu je odvzel, njega je pa izročil prvemu policijskemu stražniku, ki ga je odvedel v zapor. Pred nekaj dnevi je Jerin napadel nekega dijaka in mu odvzel klo buk, katerega je imel še zdaj na glavi. Ta mladi tat in ropar je bil pekovski vajenec, a je to obrt vsled delomržnosti opustil in pričel krasti. Imel je radi tatvine pred sodiščem že opraviti in zna postati v polnoletnosti, ako se ga ne odda v kako pobolj-ševalnico, velik tat in ropar.
lj Samoumor. V Ljubljanici pri Vevčah so našli včeraj bivšo delavko v tobačni tovarni Heleno Peršinovo, stanujočo na Tržaški cesti št. 24. Nave-denka je bila zadnji čas precej zmešana in je že enkrat popustila svoji sestri dva otroka in neznano kam odšla.
lj Ponesrečena tatvina. V soboto popoldne sta prišla brata Vincencij in Ivan Lipoglavšek in Matija Mirti vsi iz Zapuž pri Krškem k nekemu tukajšnjemu urarju in zlatarju kupovat prstane. Med iz hiranjem sta ukradla Ivan Lipoglavšek in Matija Mirti vsak en prstan in ga spravila takoj v žep. Urar, ki je tatvino takoj opazil, je lepo trojico takoj prijel Lipoglavšek se je naredil, kakor bi o tem nič ne vedel in vrgel prstan na mizo, Vincencij Lipoglavšek je pa, ko je videl, da je tatvina odkrita, šel k Mirtlnu, ki je bil že odšel, odvzel prstan in ga prinesel nazaj. Trojico, ki se je izgovarjala, da se hoteli napraviti nekak „špas", je stražnik odvedel v zapor.
lj Snežilo je včeraj dopoldne na Šmarni Gori Tudi izletnike na Sv. Katarini je presenetil sneg.
lj Tat z dinamitom. V nedeljo zvečer se je prioeljal v Ljubljano z gorenjskim vlakom Marko Vičič, 22 let stari miner iz Letinja, občina Gospič na Hrvaškem. V Kolodvorskih ulicah ga je ustavil mit-niški paznik, hoteč mu pregledati kovčeg. Ko je paznik odprl kovčeg, jj našel v njem 42 dinamitnih patron, nakar je Vičič zbežal. Na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Nikolaj Večerin je na kolodvoru Vičiča izsledil in ga aretiral. Pri zaslišanju je Vičič izpovedal, da je dinamit ukradel v Bohinjski Beli. Izročili so ga sodišču.
lj Tatvina. Kakor smo v soboto poročali, je bil gospodu Nikolaju Pirkoviču ukraden zlat prstan, vreden 11 kron. Sedaj je policijski stražnik Klančičar izsledil ta tico v osebi Jere Šmidove, vlačuge, rojena leta 1887. v Ojstrem vrhu v kranjskem okraju in jo aretiral. Pri sebi je imela še tri prstane.
lj Vojaška godba. Prejšnja leta svirala je godba tudi ob četrtkih v .Tivoli«. Ni znano, zakaj se je to opustilo. Ker pa ob nedeljah v „Zvezdo" zahaja le običajno večja gospoda, naj bi pa ob delavnikih dru štvena godba za „nižje" sloje priredila včasih kak brezplačen zabavni koncert.
lj Umrla sta : uradnik banke „Sla- ^ vije" Mihael Gregorec, Prule št. 4 in Mihael Suber, Žabjek št. 5
lj Prenagnil se je v nedeljo hlapec j Ivan Kocmur, ki je vozil po Karlovski cesti i tako naglo in neprevidno, da ga je moral j stražnik na to opozoriti. To je pa hlapca ; tako razkačilo, da je hotel stražnika udariti j z reko po glavi, a je zadel delavca Antona ; Struno, ki je prišel stražniku na pomoč. O tem, da se ne smejo dajati klofute, je Kocmur premišljeval čez praznike v „špehkamri".
lj Prisiljenec pobegnil. V soboto je pobegnil od zgradbe domobranske vojašnice 24 letni prisiljenec Jožef Schmidt rodom iz Kitzbuchla.
Marka v Benetkah bo dovršen tekom enega leta. Za temelj se bo porabilo 1500 kubičnih metrov istrskega kamena. Za zvonik bo treba poldrugi milijon opeke, ki jo dobe iz pokrajine Treviso.
Dunajska policija je uvedla neko novost Napravila je izložbe, v katerih izloži vsak dan občinstvu vpogled slike raznih neznanih zločince in razna vprašanja, na katera je dobila že mnogo važnih odgo vorov. Te izložbe oblega vedno na stotine ljudi.
Stavka zidarjev je v Budimpešti.
Požar v samostanu. Samostan v Montrealu (Kanada) je pogorel. 15 deklic in 9 odraščenih žensk je izgubilo življenje pod razvalinami. V bolnici poleg samostana je zgorelo v posteljah 6 starih žensk. Z raznih nadstropij je poskakalo na cesto mnogo oseb, ki so se smrtnonevarno ranile.
Kardinal v avtomobilu. Milanski Eminenca kardinal Ferrari izvršuje škofijske vizitaci e z avtomobilom Pravijo, da izvrši trikrat več vizitacij ko prej.
Konec dinastije Obreno-v i c. Na Dunaju je sedaj razpostavljena na ogled ladja „Draga", katero je darovalo srbski kraljici Dragi mesto Belgrad o priliki njene poroke z Aleksandrom Vstopnina znaša 40 v. Tudi ostala zapuščina Obreno-vičev je že došla na Dunaj, kjer bo jeseni na dražbi prodana.
Močan potres so imeli 23. t. m na Angleškem.
Vlak je povozil skladatelja K o m z a k a v Badnu, ko je hotel skočiti na že vozeči se vlak. Izpod koles so iz vlekli strašno razmesarjeno njegovo truplo.
Klub samomorilcev so odkrili v Lvovu.
Zdravje se boljša generalu jezuitov P. Martinu in kardinala Ajutiju.
Praški občinski svet je sklenil posebno zahvalo zagrebškemu obč. za-; stopu in zagrebškemu prebivalstvu za nav-i dušen sprejem češke deputacije pri Stross-; mayerjevemu pogrebu. — Zagrebški župan I Amruš je to zahvalo z lepaki javil zagreb-| škemu prebivalstvu.
P r o t i j e t i k i Svetnik Rihard Pas-savant Gontard je daroval mestu Franko-brod 100.000 mark za znanstveno preiska-vanje jetike.
Usodna dopisnica. Kuharica v Stranzkyievi kavarni na Dunaju, Marija Schindler, je pisala kavarniški blagajničarki dopisnico, na kateri je v verzih opevala njeno neumnost, da hodi s kavarnarjem na izprehod. Dopisnica je prišla v roke kavar-narjevi soprogi, katero je to tako razbu rilo da se je ustrelila. Blagajničarka je ku • harico tožila radi razžaljenja časti. Pred sodnij® je kuharica izjavila, da je dopisnico pisala le vsled tega, ker se je hotela maščevati nad blagajničarko, ki jo je gospodarju tožila. Scdnik je kuharico radi usodne dopisnice obsodil v desetdnevni zapor.
Premog sčasoma preneha. Sodi se, da če se bo tako rabil premog, kakor današnji dan, da pride le prekmalu čas, ko ga zmanjka. Angleži so bili radi tega v skrbeh pa so začeli računati Po njihovih računih obsegajo premogovniki do globočine 4000 črevljev 100914,687.167 ton premoga, v večjih globočinah seže do 5 239,433.980 ton. Na leto se ga izkoplje približno 230 milj. ton. V zadnjih letih se je izkopavanje povišalo za 2 in pol odstotkov, izvoz je po rasel za 4 in pol odstotkov. Po teh svojih računih mislijo Angleži, da bodo mogli kriti svoje potrebe glede premoga ter vstreči svojim zunanjim naročnikom še približno tisoč let
Štajerske novice.
1] Najden je zlat prstan vreden 4 K. Izgubil je g. R. Sturm usnjato denarnico z precejšnjo vsoto denarja. — Šolska učenka Pavla Starkel je pa izgubila denarnico s 6 K.
Razne stvari. Najnovejše.
Spomenik rajnega prestolonaslednika Rudolfa na Krfu bodo prepeljali na Dunaj, odkoder bo pre peljan v Majerling.
Mrtvi penzijonisti. Velika poneverjenja so zasledili v glavni mestni budimpeštanski blagajni Na ponarejene pobotnice so se izplačevale pokojnine vpoko-jenim mestnim uradnikom, ki so že zdavnaj mrtvi
Moten promet v Sueškem prekopu. Francoski parnik „Havaise" in portugalska topničarka „Diu" sta obtičali na dnu. Vsled tega je moten promet v Sueškem prekopu.
Železniški promet v Italiji se zopet redno vrši.
Novi zvonik sv. Marka v Benetkah. Temelj novemu zvoniku sv.
š Radi poneverjenja, katera je j izvršil kot občinski tajnik in blagajnik lo-| terije za zgradbo šole na Vidmu je obtožen . pristaš ptujskega „Stajerca" obč. tajnik na ! Vidmu Alojzij Nunčič.
š Slovenci pred Gradcem. ; Graščini Plankenwart in Thal pri Gostingu | poleg Gradca so kupili gg dr. M. Hudnik,
i M. Lavrenčič in A Mauer. j __
| Telefonska In brzojavna poročila.
Rim, 24. aprila. (Izv. brz.) V Kle | mentinski dvorani je sprejel danes sveti oče j dijake, med njimi tudi Slovence z i njihovimi k a t e h e t i, V pozdrav j svetemu očetu so grmeli navdušeni j „ž i v i o" - k 1 i c i po obširni dvorani. Pa-| pež je dijake prijazno nagovoril. Izrazil je . svoje veselje, da so se prišli poklonit na-| mestniku Kristusovemu, ter jih opominjal, da naj krepko in značajno stoje za resnice svete vere v sedanjih časih, ko izkuša nevera z napačnimi nauki izpodkopati vero in nravnost. K sklepu je sv. oče blagoslovil vse dijake, njihove sorodnike, učitelje in znance. Pristopali so k njemu. Vsakemu je podal roko, da mu je poljubil prstan.
Laški Videm, 25. aprila. Tu je bil
včeraj aretiran avstrijski vojak (?), ki je pijan zabavljal čez Italijo. Množica je žvižgala in vpila vanj.
Dunaj, 25 aprila. Danes je tu umrla grofica Marija Pace, soproga sekcij-skega šefa grofa P a c e t a in hči bivšega dež. predsednika barona W i n k 1 e r j a.
Dunaj, 25 aprila Prihodnje državno-zborsko zasedanje bo skoro gotovo trajalo od 3. maja do 20. ali 30. julija. Govori se da bodo seje vsak dan in da se bodo seje proračunskega odseka ali pa plenuma vršile tudi ponoči. O tem se odloči, ko se poslanci zopet zbero na Dunaju.
Dunaj, 25. apr. Gautsch je že toliko ozdravel, da že večkrat vstane iz postelje.
Dunaj, 25. aprila. (K. ur.) Prihodnja seja gosposke zbornice bo 5. maja.
Dunaj, 25. aprila. Jutri se prične porotna obravnava proti morilcema Klein. Čuja se, da je vzajemnost med njima popolnoma izginila in da si sedaj ostro in sovražno nasprotujeta.
Dunaj, 25. aprila. V hiši št. 6 „Am Tabor" je 56 let staro vdovo Ivano Masther umorila njena dekla Marija Navratel s petimi udarci s sekiro. Dekla je vdovo oropala in pobegnila. Navratilovo so danes prijeli v bližini Olomuca.
Dunaj, 25. aprila. Fml. Štefan Babič je imenovan za cesarjevega tajnega svetnika.
Dudimpešta, 25. aprila. Kriza se bliža koncu. Soglasno se poroča, da se v par dneh prično nova pogajanja. Galgocy, rodm Mažar, bo imenovan za višjega poveljnika honvedov.
Budimpešta, 25. aprila. Pri strankarskem zboru ogrske soc. demokracije je avstrijski soc demokrat Vinarsky izjavil, da so avstrijski soc. demokratje proti dua-lizmu, ker ta škoduje soc. demokratom v obeh državnih polovicah.
Budimpešta, 25. aprila. Čuje se, da bo minister a latere grof Khuen Heder-vary v kratkem imenovan za skupnega finančnega ministra in ministra za Bosno in Hercegovino.
Budimpešta, 25. aprila V bližini Budimpešte so v stanovanju nekega Frana Ponysa našli skladišče pušk in 3000 patron. Ponys je izvršil sedem roparskih umorov in 12 poizkušenih ropov. Tudi njegovo ženo in sokrivce so aretirali.
Gradec, 25. aprila. Dunajski igralec E Schmidt je umrl tu na zastrupljenju krvi.
Praga, 25. aprila. Dekan iuristiške fakultete, dr. KarolHiller, je umrl.
Dubrovnik, 25. apr. Tu se je ustanovila nova hrvaška »napredna" stranka.
Berolin, 25. apr. V okraju Beuthen je doslej od za otrpnjenjem zatilnika 275 obolelih umrlo 115 oseb.
Inomost, 25. apr. Tu je za utrpnjenjem zatilnika umrla neka 171etna deklica.
London, 25. apr. Tudi danes ponoči so v raznih angleških mestih čutili potresne sunke Ljudje so bežali iz hiš.
Milmrauke, 25. aprila. Predsednik prve narodne banke Sigelov je poneveril 1 milijon 200 000 dolarjev.
Pariz, 25. apr „Havasov" dopisnik poroča iz Kamrana: V zalivu seje nahajalo 52 ruskih ladij, vštevši tudi transportne pa-robrode. Sedaj se v zalivu nahajajo: 2 ruski bojni ladji, 4 nemških, 7 danskih in 3 ruski trgovski parobrodi. Rusko brodovje držalo je okolu strogo stražo. Francoska križarica „Descartes" je došla iz Natanga, je videla ondi okolu dvajset bojnih ladij, a ne ve, ali so ruske ali japonske. Ribari pravijo, da so v soboto čuti močno kanonado. Mo goče je, da^to ni bilo drugo, nego vežbanje ruskih ladij, kar je Roždestvenskij često uprizoril. Roždestvenski bo vse storil, da se pred napadom spoji z eskadro admirala Nebogatova. Častniki in moštvo ima v Roždestvenskega popolno zaupanje. Pregled ruskega brodovja je napravil dober vtisek. Brodovje je v izvrstnem stanju.
Peterburg, 25. aprila. General Ste-selj je obtožen, da kot poveljnik čez celo Kvantun pokrajino ni imel pravice predati Port Arturja in da je to pravico imel le Smirnov kot poveljnik trdnjave.
London, 25. aprila. „Standard" poroča, da sta Amerika in Francoska zopet pričeli z mirovnimi pogajanji.
Nepoboljšljiv pretepač. Miha Zabret iz Me"gša, delavec na Hrušici, je bil že šestkrat zaradi tepeža kaznovan. Nekoč okoli polnoči je začel Zabret v Kriv-čevi gostilni navzoče goste izzivati ter jih na boj klicati. Delovodja Janez Slomšek jel ga je miriti, a Zabret ga je napadel z nožem in ga v obe roki vrezal. Sodišče mu je prisodilo en mesec ostrega zapora.
Močan udarec s pestjo. Po levarjenec Janez Rozman pravi, da je šel dne 15 februarja okoli 1. ure popoldne z vprego k Simnu Trilerju po krompir. Pred hišo se je začel Miha Hafner, sitar v Stražišču, v njega zaletavati in ga udaril tako močno s pestjo na levo lice, da mu je glava zatekla in se mu je jelo v ušesu gnojiti. Sodišče je Hafnerja obsodilo na 14 dni zapora.
Nepošten hlapec. Janez Mo-har iz Tunjic, bivši hlapec na Bledu, je služil pri špediterju Ivanu Rusu, ter je za svojega gospodarja oskrboval špedicijo. Od strank izročenega mu denarja si je obdolženec prilastil več manjših sv ©t, katere je zase porabil. Sodni dvor jeMoharja obsodit aa šest tednov ostrega zapora.
Prehude zaušnice. V gostilni Franceta Premrov v Martinjaku je nastal med Antonom Rovanom, bajtarjem iz Cirk-nice, in Janezom Debevcem zaraditega prepir, ker je slednji Premrovu parkrat klobuk z glave vrgel. To je Premrova tako razjezilo, da je Debevca za vrat prijel in ga po levem ušesu udaril. Ko je nato Debevc pripomnil, da ga naj ubije, ga je zopet Premrov po istem ušesu tako udaril, da mu je nekaj počilo, nato ga je ravno tja še enkrat udaril, vsled česar je postal pokvarjenec nezavesten. Sodišče je Premrova obsodilo na šest tednov ječe.
Preganjanje nemažarskih narodnosti] na Ogrskem se množi. Pred porotniki v Temešvaru so bili obsojeni župnik Kaspar v lOmesečno ječo, odvetnik Petrovič v 6mesečno in časnikar Curk v 8mesečno ječo.
Popihati sta jo nameravala Miha Sekiš, hrvaški delavec na Hrušici, in njegova priležnica Dragica Banje-glav. Napravila sta več goljufnih dolgov. Ko sta oddala kovčeg na jeseniškem kolodvoru, sta bila aretirana. Sodišče je obsodilo vsa-cega na pet tednov ječe.
Na drog so ga obesili. Pri posestniku Jožefu Barletu v Cerkljah so pili krojač Peter z,upan, Miha Ster in Janez Borštnik. Med njimi je sedel tudi 16 let stari fant Jožef Kne. Le ta pripoveduje, da rta se fanta Ster in Borštnik med seboj sprla, nato ga je pa Ster s steklenico po levem licu udaril. ^Gospodar Barle ga je nato iz hiše spodil, vlekli so ga do sosedne hiše, kjer je obležal. Na pripombo Borštnika, naj beži, tekel je Kne do bližne hiše, kjer mu je slabo prišlo, da je zopet obležal. Ko je malo k sebi prišel, ovadil je orožnikom, da je bil tepen, nato je šel pa k Barletu svoje izgubljene kape iskat, a jo je slabo naletel. Ker je med tem dogodkom nekdo pri Barletu šipe pobil, sumničili so, da je Kne to storil, zato sta ga Ster in z,upan zvezala in ga obesila na neki drog, Barle ga je pa prisilil, da je meral moliti. Obdolženci so deloma fantovo terpinčenje priznali. Sodišče je obsodilo Jožefa Barleta na 2 meseca, Zupana na 4 tedne, Stera na 5 tednov ječe, Borštnika pa pora.
na 3 dni za-
Saje, nadučitelj v St. Jerneju; 12. Gregor Žerjav, cand. iur. v Ljubljani; 13. V. H. Rohrmann, trgovec v Ljubljani; 14. Anton Vode, učitelj na Krki; 15. Josipina Kovačeva v Zatičini; 16. Vamberger v Ljubljanii; 17. Anton Jerič na Brezovici; 18. Neimenovani v Kanalu; 19. Radoslav Silvester v Vipavi; 20. Ivan Nagel, župnik v Selih; 21. Ivan Saje, nadučitelj v St. Jerneju; 22. Neimenovan v Trstu; 23. Teo in Leo Tak v Veli-kovcu; 24. Ivan Mesec na Vrhniki; 25. Evgen Vavken, stud. phil. v Cerkljah; 26. Ivan Graber, Šteben; 27. Avrelij Kobal, stud. techn. v Ljubljani; 28, Fran Tauses, c. kr. fin rač. oficijal v Ljubljani; 29. Ivan Lah, phil Praga; 30 Anica Omejčeva v Ljubljani; 31. Ab. Abalnič v Srpenici; 32 Jos. Podboj, phil. v Vel. Laščah; 33. H. Demšar v Železnikih; 34. Matija ^idanik v Vikoču; 35. Terezija in Ivan Vrečko v Ponikvi; 36. Milica pl. Kapusova v Kamni gorici; 37. Oton Ploj, c. kr. notar v Gor. Radgoni; 38. Frančišek Kocjanc v Proseki; 39. Neimenovan v Ljubljani; 40. Fran Ilešič v St. Andražu; 41. Minka in Slavka Zacherlova v Ljutomeru; 42. Mihael Vever v Anžah; 43. Ivanka Pipanova v Zgoniku; 44. Ivan Sta-nonik, dijak v Ljubljani; 45. Alojzij Račič, nadučitelj v Boštanju; 46. Miloš Udouzh v Trstu; 47 vMarica Humerjeva na Jesenicah; 48. Fran Žižek v Mariboru; 49. Terezija Kavčičeva v Ljubljani; 50. Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah; 51. Ljudmila Bergant, pri Sv. Lenartu; 52. Neimenovan v Ljubljani; 53. Avgust Pokorn oficijal v Ljubljani; 54. Marija Kalan v Ljubljani; 55. lika Stegujeva v Gorici; 56. Učenke V. razreda dekliške šole v Ljutomeru; 57. Ljudevit Medvedšek, notarski solicit. v Postojni; 58. Ivan Koroš v Radovljici; 59. Zvezdana Pi-škurjeva v Ljubljani; 60 Neimenovan v Ljubljani; 61. Neimenovan; 62. Neimenovan; 63. Neimenovan v Ljubljani; 64. Lenčika Debelakova v Arni vasi; 65 Fran Medica, Mori, Tirolsko; 66. Vinko Premk, c. kr. davčni kontrolor na Vrhniki; 67. Slavoj Jenko v Podgradu; 68. Ljudmila Poljančeva, učiteljica v Kapeli; 69. Neimenovan v Ljubljani; 70. Zinka Glaesenerjeva v Bruslju; 71. Leopold Primožič, c. kr. kancelist v Škofji Loki; 72. Neimenovan v Trstu; 73. Jožef Grebenšek na Savi; 74. Božidar Dedič, nadučitelj v Bočni; 75. Fran Abulner in Janko Čolnar v Ljubljani; 76. Milan Vršič, učitelj pri sv. Miklavžu; 77. Neimenovan v Ljubljani; 78. Marica Humerova na Jese nicah; 79. B. Roje v Pilisu; 80. Neimenovan v Ljubljani; 81. Neimenovan; 82. Anton Godec v Reinbachu; 83. Matija Hribar v St. Clair v Clevelandu; 84. Neimenovan v Ljubljani; 85 Pavlina Sternova v Domžalah; 86. Fran Sever, kapelan v Selcih; 87. Fran Ksaver Meško, župnik v Prevaljah; 88. Neimenovan v Ljubljani; 89. Ivan Sajovic, stolni kanonik v Ljubljani; 90. Matija Murovec in gdč. Tratnikova v Logu; 91. Albert Medvedšek v Rudolfovem; 92. Oton Ploj, c. kr. notar v Gor. Radgoni; 93. Ljudmila Mago-ličeva v Ljubljani; 94. Svitoslav Dugar v Gorici; 95. Fran Abulner v Ljubljani; 96. Viktor Zalar, phil., Praga; 97. Mary Pierce, Notthingham, Amerika. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubjani.
štva vedno bolj raste. Društvo šteje 101 uda, večina mladih, čvrstih fantov. D.ohodkov je bilo I leto 702 K 29 v., izdatkov pa 697 K 89 v. Čebelica je imela 665 K 29 v. prometa. Knjig se je prebralo 853. Odbor je ostal stari. Društvo ima tudi svoj tambu-raški zbor, ki je zlasti na veselici dne 19. febr. t 1. žel viharno pohvalo.
Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dolu jako vrlo in debro napreduje. Dasi je društvo še popolnoma v začetku svojega razvitka, vendar sme biti dolska občina ponosna s celim srcem na to mlado, a čilo in krepko društvo, ki se zaveda svoje naloge. Društvo je v kratkem času svojega obstanka napravilo že celo vrsto zanimivih in jako poučljivih ljudskih predavanj. Posebno vrlo in požrtvovalno pa se trudi č. g. kaplan kljub svojemu rahlemu zdravju, da bi društvo kolikor mogoče izvrstno uspevalo. Skoro vsake nedeljo prihiti po dokončani popoldanski službi božji v društvene prostore, kjer neutrudljivo poučuje mladeniče in može v koristnih rečeh in vsakdanjih važnih vprašanjih za življenje. Vrh tega pa tudi drugi gospodje iz okolice radi pridejo v društvo, da tam predavaje. Tako je tudi minulo nedeljo dne 9. aprila 1905. napravilo društvo predavanje, na katerem je predaval modroslovec Val. Rožič, član katol. sloven. akad. društva „Zarja" v Gradcu, „0 postanku in zgodovinskem razvoju avstrijske države". — Gospod predavatelj je težko in obsežno snov tako lepo, poljudne in jasne ter določno razložil, da so ga vsi poslušalci z največjim zanimanjem poslušali in z vidno pozornostjo sledili res izbornemu predavanju. V kratkih, a preglednih in jake zanimivih odstavkih je na-črtal zgod. postanek in nadaljni razvoj Avstrije do časa (1878.). Tudi pevski zbor se pridno vadi in vrlo dobro napreduje. Le tako naprej mladeniči in možje, saj veste, da le tisti kaj Jvelja, kdor kaj zna! Bog daj, da bi se društvo tako krepko razvijalo, kakor se je začalo, domovini slovenski v ponos a društvenikom v korist.
Književnost In umetnost.
* Gibanje proti pornografiji
Lino Ferriani, kraljevi prokurator v Comu je objavil nek spis proti pornografskim literarnim izdelkom, ki poplavljajo Nemčijo, Francijo in Italijo. Ferriani omenja zelo pohvalno Berengerja, franco skega senatorja, ki je započel to veliko akcijo. Potem navaja še nekaj znamenitih mož, Lemire-ja, Buissona in L. C o m t e j a in shod proti pornografiji, ki se je vršil v Alhambri v Bordou Pisatelj konštatira, da ima sedaj žalostno prvenstvo z ozirom na pornografske uvode Nemčija. Ferriani popisuje zle posledice, ki jih ima na Italianskem čitanje umazanih knjig, po; sebno pri mladini. „Kdo se dandanašnji briga za moralno higijeno ljudstva ? Časniki so polni sodnijskih obravnav, ki zamorijo v bralcih vsako nežnejše čustvo. Opisujejo zakonolomstvo, surove umore, spolne perverznosti; mladina posurovi in se navadi abnormalnosti".
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so darovali zbirke rabljenih poštnih znamk naslednji čč. gg.: 1. Valentin Bernik, župnik na Homcu; 2 Neimenovani v Ljubljani; 3. Zvezdana Piškur-jeva v Ljubljani; 4. Fran Ksaver Meško, župnik v Prevaljah; 5. Neimenovan; 6 lika in Silvin Burger v Ljubljani; 7. Anica Omejčeva v Ljubljani; 8. Marija Bradaškova v Ljubljani; 9. Amalija in Ivan Cigoj v Ljubljani; 10. Neimenovan v Ljubljani; 11 Janez
ska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud. Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celovcu: [esip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici i Jes. Schwarz, Šol. ulice 2.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec. Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102 Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju! Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Adela Baloh.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39
V	Kranju: Karol Florian, knjigetržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjige-tržnica.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	Škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Po svetu.
Slovenska kršč. socialna zveza.
Predavanje na Dobrovi. Dne
9. t. m. je na Dobrovi v katol. slov. izobr. društvu vrlo izborno predaval g. svetnik J. P. V e n c a j z o zavarovanju. Razložil je poslušalcem razne oblike zava rovanja in zavarovalnic, pokazal prednosti vzajemne zavarovalnice pred drugimi zavarovalnicami, opozarjal, kako brezvestno love razni agenti nevedne ljudi za svoje zavarovalnice in še mnogokaj zanimivega. Obljubil nam je, da nas bo še razveselil s podobnim predavanjem. Mi ga željno pričakujemo ter mu izrekamo iskreno zahvalo, da se je potrudil k nam.
V „Katol. slovenskem izobraževalnem društvu" v Pol hovem Gradcu je v nedeljo, 9. t. m. jako polju ; no in zanimivo predaval g. dr. E. Lampe o velikem pomenu izobraževalnih društev in kmečki organizaciji sploh, za kar smo mu mnogoštevilni poslušalci prav hvaležni in mu kličemo: Na svidenje!
Moravče. V „K. s. izobr. društvu" je predaval v nedeljo, 16. t. m. gosp stud. phil. Val Rožič, član k. akad. društvu „Zarja" v Gradci: o življenju naših prednikov Slovencev pred 10 0 0 leti.
Katol. SIPV* izobraževalno društvo v Črnem vrhu nad Idrijo je imelo 2. aprila t. 1. svoj I. redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je društvo dobro napredovalo. Za izobrazbo se je skrbelo z dobrim časopisjem in bogato knjižnico. Po hišah je krožilo 10 izvodov .Slovenca", v društveni sobi je bilo na razpolago 12 raznih časopisov, v knjižnici pa 1169 knjig, katere so društveniki kaj radi prebirali. Bilo je tudi nekaj predavanj (2). Za zabavo se je skrbelo s predstavami. Zaupanje in naklonjenost do dru-
Zdravniki in politika. Na Francoskem igrajo zdravniki veliko vlogo v političnem življenju. V sedanjem ministrstvu so trije zdravniki: trgovinski minister D u -b i e f , prej ravnatelj umobolnice Saint-Pierre v Marsilji, minister javnih del G a u t h i e r in finančni minister M e r 1 o n. Ta dva sta bila praktična zdravnika in poleg tega župana, kar se na Francoskem veliko krat dogaja, kakor poroča »Deutsche Medicin. Woch." Predsednik prejšnega ministrstva Combes je bil tudi zdravnik. V ministrstvu, ki je pred Combom vodilo Francijo, je bil mornariški minister de L a -n e s s a n zdravnik, ta pa ni bil praktični zdravnik, ampak si je ogledoval svet kot zdravnik na ladji, potem se je vrnil v Pariš in se bavil z biološkimi študijami.
Policija pod policijskim nad zorstvom. Hudo razburjena je pol cija v Berolinu. Stražmojstri, ki imajo 1600 do 1800 mark letnega dohodka, so dobili zad nje dni letak, ki jih poziva, naj se zdru žijo, da si izboljšajo položaj. Na Pruskem pa je tako združevanje prepovedano, posebno ako gre za izboljšanje gmotnega položaja. Policijska oblast je zato takoj začela strogo preiskavati, kdo je spisal tisti letak in kdo ga razširja. Našla pa je velike težave, kajti policisti so bili tako previdni, kakor ruski revolucionarji. Niso namreč podpisali oklica, samo beseda „komitč" stoji tam, kjer bi oblast rada čitala imena. Indo-sedaj je njen trud brezuspešen.
Nova zvezda. Kakor poroča Ion- j donski „Standard", so opazili zvezdogledi v bližini strelca meglo, katero daje zvezda, katera je doslej še neznana. Obrisi zvezde so podobni peruti muhe. Sodi se, da je to nebno telo jako veliko.
Zahvala.
Za vsestransko nam došle dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in ob smrti gospe
Barbare fl\ader
kakor tudi za lepe darovane vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo svojo najtoplejšo in najboljšo zahvalo.
L j ubij an a, 25. aprila 1905.
Žalujoči ostali.
Ujava.
*)
79
SLOVENEC
u
Podpisana izjavljam, da je gola resnica, da je moj soprog Josip Jebačin, trgovec v Ljubljani v istini z menoj surovo postopal in da je tako njegovo postopanje tudi edino krivo moje sedanje nesreče.
Minka Jebačin.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo vorno le toliko, kolikor določa zakon.
odgo-841
se prodaja
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Brtgu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rim-
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Mostah se zahvaljuje tem potom najvljudneje visoko-rodnemu gospodu tovarnarju na Fužinah Fidelis Trpinc-a nasledniku za velikodušni dar 100 kron, katere je naklonil za gasilno društvo.	840
V Mostah pri Ljubljani, 24. aprila 1905.
Ia mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688(29-12) Lad. Urban I dr. Praga-Žižkov.
Za našo tovarniško pisarno
iščemo gospodično Slovenko
s splošno naobrazbo (trgovska ni pogoj).
Plača 80 K mesečno. 820 2-2 Vydrova tovarna hranil, Praga VIII
Poslano.
Dogodki v Ricmanjih. — Z ozirom na ilanek, priobčen pod tem naslovom v tržaški ,Edinosti" dne 23. aprila t. 1., št. 113, dovoljujem si podpisani sledečo opazko:
1. Ali se ni morda pohvalno izrazila .Edinost" o tisti množici ljudstva, ki je prihitela v tako ogromnem številu — 10 000 ljudij (od Dolinčanov, ki so bili tam, zvedel je podpisani nasprotno) — v Ricmanje dne 19. marca t. L? Le je prišel tedaj podpisani, kateri je bil na praznik sv Jožefa zju traj in popoldne zadržan, minoli ponedeljek v Ricmanje na sprehod, bi ga morala »Edinost" dosledno tudi pohvaliti. Mar se ne pretaka v žilah podpis? nega ista slovenska kri, katera se pretaka v Ricmanjcih? — »Edinost" z dne 27. oktobra 1904 je pisala, da je podpisani „značajen slovenski sin" (glej notico o smrti Antonije Martelanc, matere dolinskega kapelana). Iste nazore, ki jih je je imel takrat ima jih še dandanes ; ponese jih s seboj v grob.
2.	Tembolj mora biti ^Edinosti" všeč, da sem prišel v Ricmanje, ker sem si prišel ogledat cerkev, ki se bo tudi popravila. — Mar ni tožila .Edinost", da bo padla dol streha, da je vse razpokano itd ?
3.	Debelo so tiskane besede: „od nikogar upoštevani". Da se ni upoštevalo občinskega slugo, da se ni upoštevalo enega kaplančka" ni sič čudno; saj tega si nista niti pričakovala. A čudno je, da se ni upoštevalo msgra Kosca, čudno, zelo čudno je, da so v Ricmaniih žvižgali g. Komparetu, kar je veleč. g. Kompare osebno povedal v dolinski pisarni; čudno, zeld čudno je, da ni mogel ničesar opraviti pri Ricmanjih dr. Laginja, kakor sem zvedel od zanesljive osebe. Da se je pa naju upoštevalo, je naj-bolji dokaz, da ve »Edinost" pozitivno", da je bila „ komisija" kake tričetrture v cerkvi. Upošteval je naju tudi tisti oče, ki je pozval svojega sinka od cerkvenih vrat, in proklel Boga. česar pa brezdvomno nista učila sv. Ciril in Metod. Ako bodemo doživeli, učakamo morda, da se bode preziral, ne upošteval še kdo drugi . . .
4.	Dejstvo, ki ga ne more utajiti nihče, je, da je šel podpisani sam, popolnoma sam v Ricmanje. Šele na koncu vasi je srečal občinskega slugo, ki ga je imel spremiti, ker ima tudi občina besedo pri popravljanju naših cerkva. In ko si je podpisani ogledal lep del cerkve, prišel je orožnik na vrata ter zaklical: »Kdo je notri?" — Po zavrženi »komisiji" je vprašal c. kr. orožnik, v kakem stanu je cerkevena oprava ter spremil naju nekoliko, *er je podpisanemu dobro znan — pride namreč večkrat v Dolino k prvi sv. maši s svojo soprogo. — Kaplan ni mogel odgnati proč c. kr. orožnika, kar bi bilo najmanj neuljudno, toliko več, ker ni branil nobenemu vhoda v cerkev, ne otrokom, ne ženam. kr. orožnik je prišel tja »patruljirat".
Dolina , 23. aprila 1905.
Aleksander Martelanc,
Dol. kapelan.	„
Nou dohodek znajte
i
brezplačno doposlatev mojega umetno izvrše-
.	mojega umetno lzvrse-
1 nega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta,
* Kerepeserstrasse 6.	792 lo—4 t


826 3—2
Sprejmem
takoj ali s 1. majnikom
krepkega
vajenca.
MARIJA ČERNE, velemesarlja v Ljubljani.
Nova Panonija! Radovljica!^
OOO
Kdor hoče piti doma
zdravo, čisto naravno vino
dobi ga pri podpisanemu, in sicer:
Rudeče navadno vino lit. 24 kr.
Pinelo...... 34 „
Istrski teran . . . „ 36 „ Proseško vino v buteljkah.
Odjemalcem v mestu in na deželi se toplo priporoča	810 3—3
Fran Fajdiga v Radovljici
na trgu št. 37 nekdaj „Pri Joži".
Hlodov
vsake vrste, kakor dolžine in od 20 cm. naprej debelosti
tovarne za platneno, namizno in damastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M. Zaloga pri
Antonu Sarcu v Ljubljani
—— Sv. petra ce$fa Stev. 8 —— specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni, sami. 809 52—53
kupi se -im
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse na-praviteljc hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	255 b (15)
Anton Deghenglii v Ljubljani.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
^ pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, c«
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v jPostojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 28
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi,-
i
Zanesljivo in pošteno 745 8-5 i
i\ p tip va*eno opravil se sPreime p° i
Uvhlv dogovoru v službo.
Prednost ima izvežbana v šivanju.
Kje. pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca
Urarskega pomočnika
sprejme takoj Gabrijel Ambrožič na Jesenicah,
Gorenjsko. 804 5—5
Prodajo se pod ugodnimi pogoji:
1 parni stroj (lokomobil) 12 konjskih sil, 1 veneeijanska pila (žaga),	842 2-1
1 krožna pila (Kreissage), 1 stružni stroj (Hobelmaschine mit Messerwell), 1 vrtalni stroj (Horizontale Langlochbohr- und Stemm-Maschine) in več raznih drugih strojev za mizarstvo in tesarstvo: velika pila za debla, (Bandsage), pila 900m|m (Bandsage), (Nuthmaschine-Toupie, Abricht-und Kehlmaschine, Nuth- und Federmaschine), dalje transmisije, jermena itd. Stroji so bili v porabi tri leta pri gradnji samostana.
Podrobneja pojasnila daje samostan V pleterju pošta Šf. Jernej, Kranjsko.
prodaja špecerijskega blaga.
V konkurzno maso Ferdinanda Keršiča, trgovca v Spod. Šiški št. 22, spadajoča špecerijska zaloga In prodalalnlčna oprava se vsled sklepa odbora konkurznih upnikov proda iz proste roke.
Zaloga špecerijskega blaga cenjena je na 2152 K 57 h, prodajalnična oprava pa na 162 K 50 h ter se mora kupnina plačati takoj na roke oskrbnika konkurzne mase, ko se kupna ponudba sprejme.
Zaloga in oprava se zamore ogledati ter se je v to svrho in radi vpogleda v cenilni zapisnik zglasiti v navadnih pisarniških urah pri oskrbniku konkurzne mase, g. dr. M. PIRC-u, odvetniku v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 26, pri katerem se naj vlože ponudbe do 29. aprila t. 1.
L j ubij a na, 20. aprila 1905.	824 3—2
Konkurgno oskrbnišfvo.
preseli se iz dosedanjih uradnih prostorov v mestni hiši ===== na Mestnem trgu v svojo lastno palačo v
Prešernovih ulicah M
T i i n - 'i iriT n i i. ............................i. m ■ i-rov"	,-—,■—
(ml Slonouin ulicah)
I. nadstropje, kjer prične uradovati
dne I. maja letos.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1905.
831 4-2

Ravnateljstvo
,Mestne hranilnice ljubljanske".
■W Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„7112 it C t J II"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh ftpekalaoljskih
Pojasnila stvareh, potem vrednostnih papirjev in vestni nasntl za "dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	18 150—45
Isdajatelj m oci^ovorni urednik , itr. ,*««oi| žitaik
Tisk ,Kato)ii>ko tiskarno" v Ljubljani