ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
SEPTEMBER 1980
Mi gradimo progo-proga gradi nas
AKTIVNOST MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD V ZASAVJU
V povojnem obdobju so 'najznačilnejše zvezne delovne' akcije pri izgradnji prog Brčko—Ba-noviči, Šamac—Sarajevo, Dobo j —Banja Luka, izgradnja avtoceste Ljubljana—De vdeli j a in Jadranske magistrale. Velike zvezne delovne akcije so bile le del delovne aktivnosti mladine. Vzporedno je bilo organizirano še veliko manjših zveznih, večjih republiških in lokalnih delovnih akcij, ki pa so skupne v vloženem delu, ekonomskem pomenu in pomenu v smislu vzgoje mladine ne zaostajajo za zveznimi delovnimi akcijami.
Brigada ha delu
Ekonomska vrednost zgrajenih objektov ne predstavlja pravega pomena -delovnih akcij. So dragocena življenjska šola, v kateri so se generacije- mladine učile tovarištva, ljubezni do dela in predanosti svoji socialistični domovini. ‘Na VI. kongresu KPJ je povedal tovariš Tito o delovnih akcijah naslednje:
»Te delovne akcije mladinskih delovnih brigad niso dale le velikega materialnega prispevka naši socialistični izgradnji, temveč so prispevale moralnopolitičnemu, ideološkemu in kulturnemu-odraščanju naše mladine, ki je pri skupnem delu izgrajevala .tudi samo sebe. Stotisoči mladincev iz vse države, vaška in mestna mladina iz gospodarstva in šol se je medsebojno spoznala,
videla različne kraje in napore naših narodov, ogromne uspehe, enotno gledanje vseh naših narodov na potrebo, da- se čimprej izvlečemo iz zaostalosti in odločitev, da bomo sami gospodarji na svojem.«
Delovne akcije so se v našT državi pokazale kot posebna šola vzgoje mladine. Njihov pedagoški smisel je izrazilo geslo: »MI GRADIMO PROGO PROGA GRADI NAS.« Skupno delo, motivirano s skupnimi družbenimi cilji je vplivalo na to, da se posameznik zave, da s! svojim trudom prispeva k izpolnjevanju skupnih ciljev. S kolektivnim življenjem na delovnih akcijah regulira mladina svoje odnose in delo na načelu družbenega samoupravljanja. S tega vidika postane delovna akcija tudi šola mladinskega samoupravljanja.
Prostovoljno delo kot oblika interesnega, združevanja mladih ljudi, občanov, ki prostovoljno -združujejo svoje delo za zadovoljevanje interesov družbenega pomena ter potreb, pomembno prispeva k skladnejšemu razvoju socialistične samoupravne družbe. S takšno usmeritvijo in predvsem z dosledno vsebinsko in organizacijsko afirmacijo omogočimo Slehernemu, mlademu, človeku, da sodeluje na delovni akciji ali eni izmed oblik združevanja mladih- ljudi in občanov na področju prostovoljnega dela.
'Zveza socialistične mladine se v svojih programih vse bolj posveča tudi mladinskemu prostovoljnemu delu, -prav tako v' Revirjih, kjer uspehi mladinskih delovnih brigad niso zgolj naključje,- temveč temeljito in koordinirano delo naslednjih organov znotraj občinske konference . ZSM: .
—	center za mladinske delov-| ne akcije,
- --— stalne, dplovne brigade, .'
—	klubi brigadirjev veteranov,
—	poverjeniki za mladinsko prostovoljno delo v osnovnih or, ganizacijaft ZSM.
Vsi ti dejavniki v občinski konferenci. ZSM se prek delegatskega sistema v okviru planov in programov razvijajo v živo mrežo interesentov mladinskega prostovoljnega dela- Zato. največje rezultate mladinskega -prostovoljnega dela beležimo v preteklih letih v Revirjih prav v organiziranju lokalnih mladinskih delovnih akcij.
Zato je naša naloga, da organizirane lokalne mladinske delovne
akcije vključimo y skladnejši razvoj krajevnih skupnosti, šol in organizacij združenega dela. Torej, postati morajo neločljivi del planov le-teh. In še to, da občani v teh okoljih in sredinah dobijo zaupanje v mlado generacijo, obenem pa spodbudo k čim boljšemu in hitrejšemu, predvsem pa cenejšemu načinu spreminjanja svojega življenjskega in delovnega prostora. Mladinske delovne brigade, ki odhajajo na republiške in zvezne mladinske delovne akcije, pa se na teh akcijah pripravljajo in spoznavajo brigadirsko življenje.
Brigadirsko slovo
Po nekaj letnem premoru na področju organiziranja mladinskega prostovoljnega dela so mladi v Revirjih z razvojem le-tega v širšem slovenskem prostoru pričeli z udeleževanjem na republiških delovnih akcijah. Prva oblika so bile mladinske delovne: brigade, sestavljene in organizirane iz vse regije. Po letu 1977, predvsem z nenehnim vsebinskim razvojem mladinskega prostovoljnega'dela, organizirajo posamezne občinske " konference ZSMS svoj e mladinske delovne brigade, torej znotraj občinske 'konference ZSMS se ustanovijo mladinske delovne brigade; ali stalne oblike mladinskega prostovoljnega dela.
In kaj je bilo najpomembnejše v tem obdobju? Poleg doseženih ekonomskih rezultatov so se kovali mladinski kadri, šola samoupravljanja in tovarištva. Predvsem mesto, kjer šo mladi uresničevali svoje interese. Vsi ti
elementi so torej v tem obdobju dobili svoje pfavo mesto o pomembnosti razvoja mladinskega prostovoljnega delà.
V skladu z določili družbenega dogovora, so udeleženci dogovora na ravni republike podpisovali samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih. V regiji smo prek centrov za mladinske delovne akcije iskali možnosti organiziranja oblik prostovoljnega dela. V vsakoletnih dogovorih so bili izdelani programi in opredeljene obveznosti pri organiziranju le-teh. Osnovni problemi, s katerimi smo se- srečevali pri programiranju oziroma pri organiziranju mladinskega prostovoljnega dela, so bili v tem, da so bile .oblike, ki smo jih posredovali v krajevne skupnosti,, šole ali organizacije združenega dela, za te nekaj novega oziroma nevsakdanjega. Naša miselnost namreč ne gre več v obliko, tako imenovanega udarništva, temveč: se. stvari rešujejo prek, enot, ki, so za to ustanovljene oziroma usposobljene. Vendar, so bili rezultati brigad v. posameznih občinskih konferencah ZSM izven občin; torej na manj razvitih krajih republik, vodilo v ' posa- 3 mezne Osnovne ' .organizacije ZSM, da v svoje programe vtkejo besedo udarno — torej pro-: stovoljho.
Poleg, izrednih rezultatov na deloviščih mladinskih, delovnih akcij pa so mladi iz naše regije s svojim mladostnim elanom in pesmijo ter s svojo prisotnostjo v poletnih mesecih ponovno vnesli življenje v ta manj razvita območja pb vsej naši domovini. V štirih . letih, uresničevanja dogovorov z vsemi zamieresiramnd in ob pomoči družbenopolitičnih organizacij ter širše družbenopolitične skupnosti se v naši regiji beleži naslednje:
—	organiziranih je bilo prek 60 lokalnih delovnih akcij, :
na teh akcijah je sodelovalo 2.500 brigadirjev,
:— na deloviščih V manj razvitih predelih občin so opravili za 187 starih milijonov dinarjev del,
—	gradili so ceste, izkopavali ■ kanale za PTT, vodovodno o-mrežje, adaptirali in gradili objekte družbenega standarda, in Še bi lahko naštevali.
Poleg navedenih in organiziranih akcij omenimo še akcije po osnovnih organizacijah ZSM v vseh treh občinah. Glede na to, da zaradi velikega števila teh akcij nismo uspeli zbrati vseh podatkov, ocenjujemo, da je na teh lokalnih mladinskih delovnih akcijah v preteklih letih sodeloval vsak 2.—3. mladinec iz osnovne (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
organizacije ZSMS, ki so š svojim delom pripomogli k hitrejšemu razvoju svoje sredine in na naj cenejši način gradili nekatere objekte družbenega standarda in infrastrukturo.
Pri ocenjevanju realizacije* dogovorjenih akcij v okviru regije oziroma občine ocenjujemo naslednje za Obdobje 1975—1980:
—	da je usmeritev, predhodna dogovarjanja oziroma plansko u-smerjena politika mladinskega prostovoljnega dela pravilna, da kljub začetnim težavam mladinsko prostovoljno delo postaja pomembna osnova v programih občinske konference ih osnovnih 'organizacij ZSM;
—	da smo z manjšimi pomanjkljivostmi dosegli zastavljene cilje v organizaciji lokalnih mladinskih delovnih akcij in u-deležbi mladinskih delovnih brigad v republiki in izven nje; HRppij smo s postopnim povečevanjem števila lokalnih mladinskih delovnih akcij v vseh sredinah zagotovili, da. se. v planske dokumente srednjeročnega razvoja krajevnih skupnosti, šol in organizacij združenega dela vnese mladinsko prostovoljno delo kot sestavni del le-teh;
—	da se Za te lokalne mladinske delovne akcije v skladu s potrebami in možnostmi zagotavljajo sredstva na osnovi ~ samoupravnih sporazumov o financiranju mladinskega prostovoljnega dela v posameznih občinah;
—	da pa je naša naloga, da prek vnašanja novih kvalitet v delo in vsekakor z razvojem in povečanjem lokalnih mladinskih delovnih akcij zagotovimo tudi strokovno pomoč SIS pri organiziranju mladinskega prostovoljnega dela.
Nenehno sodelovanje in kon-taktiranje, s podpisniki samoupravnega sporazuma v posameznih občinah s področja mladim skega prostovoljnega dela doprinese k skupnemu rezultatu.
Udeležba mladinskih delovnih brigad iz Revirjev v letih 1975— 1980 na -republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah
1975	'	,
Brigado so sestavljali brigadir-
ji iz vseh treh revirskih občin. Udeležila se je akcije HALOZE
75.
1976
Brigado so sestavljali brigadirji iz vseh treh občin v naši regiji na akciji SLOVENSKE GORICE
76.
HRASTNIK		brigadirjev
1977 —	Kožbana 77	42
1978	Kozjansko 78	41
1979 —	Goričko 79	56
1980 —	Berdap 80	.52
ZAGORJE		brigadirjev
.1977 —	Goričko 77	'51
1978—	Kožbana 78	45 ”
1979 p	Makedonija -	
	Katlanovo	46
1980 —	Deliblatska	
	peščara	50
TRBOVLJE
1977	—
1978	— Slovenske gorice 78
1979	— Suha Krajina 79 1979 — Sava 80
V medobčinskem sodelovanju so organizirane naslednje brigade:
MDB Miha Marinko 1980 PDB Rdeči revirji 1979, 1980
Šport gre marsikdaj čudna pota, zlasti še, če gre za tiste panoge, s pridevnikom :||jp profesionalci. Posebno poglavje pa je seveda naš: »profesionalni« nogomet, kjer so razmere tako (ne)ureje-ne, da ubogi nogometaši niti ne vedo, kolikšen je njihov psebni dohodek. (Vili Ameršek v oddaji ljubljanske TV »Spolzka nogometna žoga« z dne 24. 8. 1980).	'1
Poznanj na Poljskem je bil prizorišče doslej najkvalitetnejšega zbora evropske namiznoteniške mladeži. Med skoraj 400 nastopajočimi iz 29 držav je nastopilo tudi lepo število naših predstavnikov, ki pa' žal niso posegli po odličjih.
Osebno menim, da so naši nogometaši. še vedno prepričani, da so najboljši na svetu, pa čeprav so šele drugi na Balkanu. Kaj
. bi šele mislili, če bi bili prvi na Balkanu?
Rokometaši z Dola še vedno u-pajo, da bodo lahko tekmovali v višjem tekmovalnem razredu. V drugi republiški ligi »Center« je namreč še vedno prazno eno mesto (prijavljenih je 11 ekip). Žal pa je prazna tudi njihova blagajna.
Trboveljski nogometaši so izpadli iz Mg zvezde nogometne lige. To smo sicer vedeli že dalj časa, nismo pa predvidevali, da bo razpadel tudi NK Steklar?!
Igrišče za Savo je po naši osrednji proslavi ostalo v takšnem stanju, da ne bi bilo napak, če bi se ga še kdaj vsaj malo spomnili, kajti lahko še zgodi, da bodo naši zanamci kdaj u-gotavljali, da je prav na tem mestu nekoč stala steklarna.
Nič ne bi bilo napak, če bi prestop nekaterih nogometašev »bivšega« Steklarja k trboveljskemu Rudarju pomenil tudi določen kvaliteten premik in obojestransko korist. Žal pa je ta ponesrečen korak povzročil razpad kluba,; ki je’ imel dolgoletno svetlo tradicijo. Kaže pa, da to nikomur ni mar in da je mogoče nekaterim še prav tako. Spet drugim (tudi piscu) pa takšno ravnanje ni. razum-Ijivo in so nad njim ogorčeni.
Resnici na ljubo pa moramo pri-
, znati, da smo za. razpad NK Steklar krivi tudi sami. Za težave, tako kadrovske kot finančne, se nismo došti zmenili, sodelovanja med delovno organizacijo in klubom, ki je nosil njeno ime, pa tudi ni bilo. Mar ,ni to še en dokaz več, kako malo so vredni tisti, ki delajo na športno-rekreativnem področju.
Enotna ocena nastopa naših predstavnikov na letošnjem evropskem namiznoteniškem prvenstvu za pinoirje in mladince v Poznanju na Poljskem je: da so dosegli pričakovane rezultate. Najbrž je ta ugotovitev točna, zlasti še, če se zavedamo, kako in koliko vlagamo v delo z najmlajšimi. Kaj hočemo, ko
V sodelovanju s pobratenimi občinami Hrastnik—Raška, Tr-bovlj e—Aleksinac, Zagorj e—Laza-revac se letos osmič zapovrstjo organizira mladinska delovna
pa nekateri še vedno menijo, da je boljše, če smo dobri or-, ganizatorji in gostitelji številnih tekmovanj na najvišji ravni, kot pa svetovna namiznoteniška velesila.
Košarka, nekoč tako priljubljena igra med hrastniško mladino, že nekaj let ne obstaja več. Kot dokaz lepih spominov sameva opuščeno igrišče, na čigar koše kdaj pa kdaj zleti kakšna žogica razposajenih otrok, ki si i-ščejo zabave in sprostitve. Mogoče pa se bo izmed njih našel kdo, ki bo z leti pozabljeno košarko spet postavil na noge.
Resnično: naporna sezona je za najboljšimi namiznoteniškimi i-gralkami in igralci. Če so v preteklih letih imeli vsaj nekaj dni odmora, potem tega letos sploh ni bilo. Kajti prihodnja sezona, katere višek bo svetovno prvenstvo v Novem Sadu, bo še bolj zahtevna in naporna. Mimo tega pa ne gre prezreti tudi uvrstitve ženske ekipe NTK Kemlčar v drugo zvezno ligo. Kot kaže, počitka tudi v prihodnje ne bo.
Evropsko namiznoteniško prvenstvo našim predstavnikom res ni prineslo kakšnih posebnih vidnih dosežkov. Kljub temu pa so nekateri posamezniki le zabeležili pomembne zmage, zlasti v ekipnem tekmovanju. Tako je Andreja Ojsteršek med drugim premagala tudi ta čas eno najboljših evropskih igralk, prvo Igralko ČSR Pelikonovo,
Zdravo!
Tudi jaz sem oblekel vojaško suknjo in se vam oglašam iz. Varaždina. Takoj, ko smo dali zaprisego, se je začelo pravo živ-. Ijenje vojaka, vendar se da preživeti; Prosim, če tudi meni pošiljate Steklarja. Pozdravljam delavce Steklarne Hrastnik in še posebej sodelavce v razvojnem sektorju.
Ivan Pavlič
I.P.V.P. 1448-2 42002 Varaždin
Zdravo urednik!
Oglašam se iz Zagreba, kjer služim vojaški, rok. Kot ponavadi vojaki, želim tudi jaz prebrati novice iz domače delovne sredine in -te zato prosim, če mi pošiljaš Steklarja. Obenem pošiljam pozdrave sodelavcem.
Vili Petrič V. P. 3678/3C 41002 Zagreb
.brigada BRATSKA MESTA, v kateri so brigadirji vseh pobratenih občin.
ki je kasneje osvojila srebro med posameznicami.
Avgust in prva polovica septembra sta meseca pohodov v naše planine in zlasti gore. Odveč je omenjati, da ima posebno mesto med vzponi prav- vzpon na Triglav. Naš očak je še posebno zaseden . letos, ko kolone vrlih občudovalcev kar noče in noče biti konec, tako da tiste naj-' višje ležeče koče nikdar ne morejo sprejeti pod streho Vseh ljubiteljev gora. To je sicer gorak priokus Triglava, ki pa nikakor ni takšen, da števila tistih, ki so ga »premagali«, ne bi bilo vsak dan večje.
Celo to se zgodi, Četverica strelcev z Dola pri Hrastniku je zaman potovala ria republiško finale v streljanju z vojaško puško. Zaradi nesporazuma ali pa netočnih informacij so prispeli v Ljubljano brez municije. Ker tudi organizatorji niso imeli na voljo rezervnega števila nabojev, so ostali na prizorišču le kot gledalci. So mar krive pro-pozicije...
Informativno naj omenim, da bo tudi v jeseni medobratno tekmovanje v malem nogometu.
Jeseni pa naj bi stekle tudi občinske TRIM lige v nekaterih panogah, za katere je dovolj zanimanja in so dani objektivni pogoji.
Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapise, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal Jože. Premec.
Zdravo drugovi i drugarice!
Evo, posle dužeg vremena uze karticu, želeči da vam sa njom. uputim bezbroj drugarskih pozdrava svim radniciiha Steklarne. Šaljem i novu adresu želeči, da mi šaljete novine Steklar. Mnogo sreče i uspeha u budučem životu i radu.
Hasan Hasič V. P. 2475 25273 Bezdan Dunav'
Zdravo Hasan, Vili in ivan!
Znova so me naši vojaki razveselili s pošto. In tudi mi smo vas , hitro uvrstili na seznam prejemnikov glasila', ki vam ga bomo redno pošiljali. Tudi pozdrave smo razdelili med sodelavce. Vsakemu izmed vas želim hitro odštevanje dni do konca služenja vojaškega roka.
Lep pozdrav!
Urednik
Boris Volaj
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec