SLOVENSKA ZEMLJA Glasilo slovenskega kmečko - delavskega ljudstva Leto II. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trnovski pristan 14/1. — Tisk J. Blasnika n asi., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren: L. Mikuš. — Kdor želi, da mu neobjavljen rokopis vrnemo, naj priloži znamke za poštnino. — Naročnina mesečno Din 3'—, četrtletno Din 9'—, letno Din 36’—. — Čekovni račun št. 16.782. — Plača se lahko tudi v nerabljenih poštnih znamkah. — Oglasi po dogovoru. — Za konzorcii: izdajatelj in urednik Pavel Kreutzer v Ljubljani, Trnovski pristan 14. Stev. 5. Stane Lubienski: Zaščita kmetov Že od 1933. leta naprej slišimo polno lepih besed in obljub o zaščiti kmetov. Brez dvoma je položaj našega kmeta tako obupen, da je treba nemudoma pomagati, kolikor se še pomagati da. Nevzdržnost sedanjih razmer najbolje spoznamo, če navedemo nekaj primerov iz Spodnje štajerske. Majhen posestnik s 6 hektari zemlje brez gozda, na kateri redi pet glav goveje živine, je lahko vsako leto zredil eno telico in enega bikca, če je količkaj pridno živini pokladal in skrbel za snago. Ker smo pri nas na vsakem naprednem gospodarstvu uvedli lucerno, ki se dobro sponese, jemljem za primer le dobre in napredne gospodarje, ne pa starih godrnjačev, ki gospodarijo še zmerom tako, kot so gospodarili njihovi pradedi. Razumen gospodar tolikšnega posestva je pri enoletni telici dosegel težo 280 do 300 kg in Je do 1929. leta tako živlnče lahko prodal po 8.— do 10.— dinarjev za kg žive teže. Ce vzamemo za podlago našega računa povprečno ceno dinarjev 9.—, je dobil torej dinarjev 2700.—. Vse javne dajatve na posestvo s 6 hektari, vračunano tudi zavarovalnina za poslopja, živina i. t. d., so takrat znašale okroglo dinarjev 1300.— do 1500.—. Za podlago sem vzel razmere v naši občini. Odmera davkov ie različna. Odločilna je pa kakovost zemlje in ocena, ki je neverjetno napačno izvršena. Ce primerjam samo nekaj najibližjih svojih sosedov, se kaže stvar takole: Moji travniki so ocenjeni kot prvovrstni, čeprav so bili to svoje dni škofijski ribniki in je komaj 30 cm prsti, pod njo pa glen ali mrtva zemlja in zaradi tega stoji podtalna voda preveč visoko. Od 15 ha skupne površine ostane po odbitku gozda, dvorišča, vrta in prostora za stavbišča približno 14 ha. Davka plačujem (vinograd zavzema 2 in lA ha) okroglo 3660.— dinarjev, moj sosed na levi strani ima pa en ha vinograda več in plačuje za 16 ha dinarjev 5600.—. Sosedje onostran potoka s prvovrstnimi njivami, toda malimi vinogradi (okrog IV2 orala) plačujejo za 13 do 14 ha od 2500.— do 2800.— dinarjev davka. Upošteval sem osem primerov pa nisem mogel izračuniti zanesljivega količnika za davek. V glavnem pride na ha nekako od dinarjev 250.— do 300.—, če ni pri posestvu vinograda in zemljišč prve vrste. Pripominjam, da je do leta 1927. bila tudi davčna dajatev kmetov dosti manjša in je začela rasti šele tedaj, ko so se državnim davščinam pridružile še davščine oblastnih samouprav. (Leta 1928 in 1929 so se po zaslugi tedanje vlade davki zvišali tako, da je n. pr. kmet, ki je do leta 1927 plačeval 3600.— dinarjev davka, moral potem plačati nad 5000.— dinarjev.) In čeprav je bil državni zemljiški davek 1931. leta zopet znižan, vendar se skupni znesek davščin ni veliko zmanjšal kot smo pričakovali, in to ravno zaradi omenjenih novih samoupravnih dajatev. Z zneskom dinarjev 2700.—, katerega je včasih kmet dobil za prodano živinče, je lahko plačal ves davek, zavarovalnine in še mu ie ostalo več kot 1200.— dinarjev, s katerimi je lahko poravnal morebitne obresti (pri dolgu okrog dinarjev 15.000.—) in oskrbel družino s potrebno obleko in obutvijo. Danes znašajo davki in druge neizogibne dajatve za tako posestvo približno dinarjev 1800.—. Za podlago mi služi davčna odmera v neki občini okraja Maribor-levi breg. Pripominjam, da je v zadnjih sedmih letih živinoreja kakovostno precej nazadovala, čemur so vzrok slabe cene živini, kar je kmetu vzelo vse veselje in voljo. Zato najdemo danes malokje enoletne telice s težo 280 do 300 kg in moramo za podlago svojega računa vzeti težo kvečjemu do 250 kg. Če se posreči, da proda kmet tako telico za 700.— dinarjev, bi moral prodati tri do štiri telice, da bi skupil denar, ki ga je pred osmimi leti dobil za eno. Potrebuje torej najmanj triletnega pridelka. V naši občini je malo gozdov, tako da morajo posestniki deloma kupovati les za kurivo, kakor tudi za stavbe, nasprotno imajo občine na severni in južni strani okraja toliko lesa, da ga prodajajo. Zaradi tega razlika v cenah kuriva in stavbenega lesa ni tako velika. Leta 1927/28 smo plačevali za bukove ali gabrove ce-panice, postavljene na dom, dinarjev 600.— za seženj, če pa si je kmet drva sam iz gozda pripeljal pa dinarjev 450.— do 500.—. Danes dobimo na dom postavljena drva po 300.— do 320.— dinarjev, če si pa sami na dom postavimo po 200.— in tudi 150.— dinarjev. Cena stavbenemu lesu je bila ta-! krat franko pri prodajalcu za m“ di-; narjev 280.— do 300.—, danes pa i stane m3 na dom postavljen dinar-! jev 120.—. j Po vsem tem spoznamo, da je danes lastnik denarja mnogo na boljšem kot je bil pred leti. Leta 1925 do 1928 smo dobili za 1000.— dinarjev štiri- do pettedensko tele, danes se prodajajo teleta v boljših krajih po 150.— do 200.— dinarjev. Za en tisoč dinarjev dobi torej lastnik denarja eno telico in tele, ker je mera za živino bila že od nekdaj — tri teleta za eno telico. Kakor vidimo, je lastnik denarja danes kar trikrat na boljšem. Iz povedanega pa tudi spoznamo, kje tiči zajec in kako bi bilo treba reševati kmeta od njegove prezadolženosti. Kaj pa smo storili pri nas? Že prva uredba o zaščiti kmeta je pokazala, da njeni duševni očetje i stvari prav nič ne razumejo. Ne gle- de na to, da je bila obrestna mera previsoka, je že sam način odplačevanja dolgov v 12 letih višek neumnosti. Ko je bivša Avstrija v Bosni urejevala odkup tlačanov (ki so jih tam imenovali kmete) od bosenskih begov, je vzela za osnovo 50 letni odplačilni rok, ne glede na to, da so bile takrat splošne gospodarske razmere veliko boljše od današnjih. Pa tudi sicer je vsa zaščita precej površno zamišljena, ker veže zaščito kmetov z nelikvidnimi denarnimi zavodi. Reševanje naših denarnih zavodov bi bilo treba obravnavati v posebni uredbi in jim tudi dejansko pomagati, da postanejo likvidni. Sicer pa nameravam o tem važnem vprašanju prihodnjič kaj več povedati. Kakor vse prejšnje, tako tudi uredba z dne 30. septembra 1935. leta vprašanja o zaščiti kmetov ni jemala resno in predstavlja le ponesrečen poizkus popraviti prejšnje napake. Res je sicer, da je s to uredbo znižana obrestna mera in dana prezadolženemu možnost poravnave. Toda vprašanje o 12 letnem odplačevanju dolgov je ostalo nerešeno in v tej obliki tudi neizvedljivo. Storjena je bila pa s to uredbo še druga napaka, ki zadeva predvsem nas Slovence. Že pri prvi uredbi so naše regula-tivne hranilnice zahtevale zaščito, češ da nimajo delniške glavnice (kakor da bi delniške glavnice naših bank bile danes vredne ene pipe tobaka) in da z ozirom na majhen dobiček ne morejo toliko znižati obrestne mere vlagateljem, da bi občnem mogle dalje znižati obrestno mero tudi dolžnikom. Kaj se je zgodilo? Vlada je dovolila Zv ezi posojilnic, da same izdelajo in določijo načrt odplačila za svoje dolžnike in vse to z zakonito močjo, kar je edinstveno v pravni državi. Nasledek tega je, da plačujejo kmetje Gospodarsko-socialni pouk Oblike obrtnih In Industrijskih obratov (Nadaljevanje.) III. Doslej navedeni obrati so bili n e -kapitalistični, to je takšni, kjer je bil delavec (obrtnik) obenem podjetnik. Ko je pa postal za opravljanje obrata potreben večji' kaprtal, ki ga posameznik' ni irnel, inztasUše, ko se je začelo delati za oddaljen trg, ki ga majhen obrtnik ni mogel pregledati, tedaj je stopil med njega in končnega odjemalča podjetnik-tr gove-c. Obrtnik je sicer-še-samostojen glede izdelovanja,< a ne- več prl oddaji izdelka. To je prva oblika Kapitalist i >č n e g a obrata in se kaže v t. i. d o trr a č i industriji. ki ima po Biicherju tri vrste: 1. obrtnik izdeluje za podjetnika - trgovca po njegovem naročilu ali za njegovo skladišče blago s svojim orodjem in iz svojega materiala po dogovorjeni ceni od kosa; 2. dela s svojim orodjem iz materiala, ki mu ga daje trgovec, in dobiva za to dogovorjeno mezdo od kosa; 3. podjetnik-trgovec mu daje ne le material, ampak tudi orodje. Gospodarski raziskovalec Sorfibart pa deli domačo industrijo po kraju, kjer obrtnik dela, v dve vrsti; ali vrši delavec-obrtnik obrt v svojem stanovanju z udi svoje družine ali V posebni delavnici s pomoč- niki in vajenci, a trgovec ga zalaga z materialom in denarjem; ima pa časih obrtnik tudi najete delavce, ki jih ponekod zelo izkorišča. Dostikrat stopa med podjetnika-trgovca in de-lavca-obrtnika še poseben posredovalec, ki deli naročila med delavce in pobira izdelke. V domači industriji je torej obrat majhen, tehnika prepro-prosta, preko prekupčevalca de- j la za trg in delavec (obrtnik) je še samostojen v izdelovanju, a odvisen glede oddaje izdelka od podjetnika-kapitalista. Domača industrija je zelo razširjena. Pri nas v Jugoslaviji prodajajo trgovine s perilom, obleko, vezeninami; klobuki, pohištvom, otroškimi igračami večinoma izdelke domače industrije. V novejšem času si pomagajo obrtniki iz odvisnosti z zadružništvom, da skupno organizirajo oddajo blaga kakor tudi nakup materiala, nabavo orodja iri potrebnih denarnih srfed-stev. V tein primeru zadružno obrtništvo, ki dela za trg, ni kapitalistično, ker je obrtnik samostojen v izdelovanju in oddaji. IV. Prihajamo h kapitalistični manufakturi, ki je srednji ali celo velik obrat, kjer prevladuje še ročno delo, toda z razvito delitvijo dela, ki uporablja časih celo preproste stroje, kjer se dela za trg ali velikega naročnika ter je delavec odvisen od podjetnika-kapitalista ne le: v oddaji, ampak tudi v izdelovanju. Od domače industrije se loči manufaktura po tem, da delajo delavci v sina. Listi so poročali, da dr. Debeljak, ki cialno vprašanje, čeprav ga je pojmoval enostransko, ker mu je bila socialnost eno s krščanstvom in slovanstvom, posebno ru- po vsej državi pri denarnih zavodih 4x/£% obresti, oziroma po poravnavi 2%, medtem ko plačajo pri naših posojilnicah (kakor da te niso denarni zavodi) kar 6% in to brez možnosti poravnave. Ker je malo slovenskih kmetov tako srečnih, da bi dolgovali Prvi hrvaški štedionici, Ljubljanski kreditni banki in Zadružni gospodarski banki, morajo vsi ostali plačevati kar po 6% obresti in ne morebiti 2%. To pomeni, da bi morale krave v Sloveniji po trikrat na leto teliti in ne po enkrat kot v ostalih krajih države. Kot kandidat pri lanskih peto-majskih volitvah sem poslal sedanjemu ministru, takrat predsedniku odbora za razdolžitev kmetov, obširno spomenico in ga opozoril na krivico, ki se Slovencem s to uredbo dela. Imamo 28 poslancev in nihče ni doslej črhnil besede za kmeta, ampak le za denarne zavode. Tudi na Japonskem so poskusili nacionalistični udar, ki se za sedaj ni posrečil. Del vojaščine ni bil zadovoljen z dosedanjo vlado, ki mu je bila preveč popustljiva nasproti Kitajski in Rusiji. Evropo in Afriko vznemirjata italijanski in nemški nacionalizem, v Aziji pa dviga glavo japonski. Proti tem nacionalizmom se drugi narodi branijo z medsebojnimi pogodbami. V tem oziru je posebno pomembna najnovejša irancosko-ruska pogodba, ki jo je vzel Hitler za pretvezo, da je dal vojaško zasesti Porenje, s čimer je izzval novo napetost sveta. Potrebujemo dejan]. Po „SIovencu“ z dne 2. t. m. posnemamo, da je na zborovanju v Belgradu govoril g. minister dr. Krek: .... zahtevamo popolno obnovitev političnih in državljanskih svoboščin ne samo zase, temveč za vse državljane! Pravilno stališče je to, le da dejanja mnogokrat dokazujejo drugače. Malo čudno se tudi glasi beseda ..zahtevamo". Slovenska javnost, ki hoče svobodo in enakopravnost v državi, bo stala za njim. KJe ste bili doslel? Ko se je na Hrvaškem začela pod okriljem g. dr. Mačka akcija za višje cene živini, je vplivalo to tudi na Slovenskem. Spomnila se je tega ..Kmetijska družba" in ..Kmečka zveza“. Sedaj se bodo prepirali, kdo je prišel prej. V ..Slovencu" z dne 2. t. m. tudi beremo očitek hrvašiki ..Gospodarski slogi", češ da obeša na veliki zvon svoje delo, medtem ko je »Kmečka zveza" že dolgo pripravljala odločno obrambo cen kmečkim pridelkom. Zakaj ta sunek, ko 'vendar vemo, da se je zastopnik ..Kmečke zveze" dail osebno poučiti od Zagreba? podjetnikovi delavnici. Najbolj bistveno za manufakturo je pa organizacija izdelovanja na kapitalistični način, to je: vrši se po načrtih in pod vodstvom podjetnika-kapitalista v njegovih prostorih s pomočjo najetih delavcev. V domači industriji je bil kapital le trgovskega značaja; tukaj v manufakturi se prvič izpreminja v produkcijski industrijski kapital, s čimer nastaja prvotni industrijski kapitalizem. Ker pa prevladuje še r o č n o delo (latinski: manu factu-ra = narejeno z roko), je dobila odtod manufaktura svoje ime. Danes se imenuje še vedno „manufakturno‘‘ blago tisto, ki je bilo prvotno najbolj razširjeno, to je: izdelki v tekstilni Kolikor sem poučen, leže pred ministrskim svetom različni predlogi za razdolžitev kmeta. Baje tudi predlog, po katerem bi se dolgovi do dinarjev 10.000.— morali plačati v celoti, večji dolgovi pa bi vsaj do 50 % bili odpisani od vlog. Mi kmetje smo brezpogojno zoper tako ureditev tega vprašanja, ker bi to zopet le kmeta udarilo. To je razvidno iz statistike vlog, oziroma prihrankov v Sloveniji. Sploh mislim, da je nemoralno, da se nam kaj plača ali črta. Pošteno smo računali ko smo posojila najemali in pošteno jih hočemo tudi vrniti. Zahtevamo pa, da tudi vlagatelji upoštevajo nastali položaj. Dokler traja ta gospodarska stiska in dokler kmetje ne bomo dosegli za svoje pridelke pravičnih cen, naj preneha vsako obrestovanje kmečkih dolgov, kakor tudi hranilnih vlog. Le malo dobre volje in žrtev je treba in stvar se bo uredila. Med Slovenci so nekateri, ki mislijo, da bi se Italija, ako ne bi zmagala v Abesiniji, tem bolj vrgla na Balkan. Ali ni prav sedaj, ko se ji v Abesiniji boljše godi, obnovila svoje zveze z Albanijo? Slovenci moramo biti nasprotniki kakor drugih tako še posebej italijanskega nacionalizma, ker pomeni vojno, nasilje nad mirnimi sosedi in lastnimi državljani. Slovenska rešitev je mogoča edino in zgolj v popolni demokraciji doma in drugod. politika Prepadanie našega gospodarstva. V letu 1935 se je število trgovskih obrtnih in gostilniških obratov »manjšalo za 1731. V zadnjih štirih letih pa se je zmanjšalo število obratov za 7568. To je jasna slika propadanja Slovenije in nasledki napačnega in nam vsem škodljivega centralizma, ki pospešuje nekatere pokrajine, druge pa izžema in pritiska, kolikor more. Dokler ne dosežemo popolne gospodarske samostojnosti, ki bo izražena predvsem v pravičnem razmerju naših javnih dajatev s tem, kar prejemamo nazaj, toliko časa ne bo boljše in od leta do leta bomo večji berači. Vse to je pa tudi nasledek naše politične nezrelosti, da se zadovoljujemo z drobtinami, ne da bi zahtevali to, kar nam po pravici gre. Brez odkvčne, poštene in dosledne politike tudi svojega gospodarstva ne izboljšamo. Kie je zaščita človeškega življenja? Naši dnevniki so poročali, da je dne 1. t. im zavozil na cesti pred Šiško ljubljanski mestni zdravnik 'dr. Debeljak z avtomobilom s ceste čez jarek na pešpot in se zaletel v družino, kateri je ubil očeta in težko ranil industriji, čeprav se sedaj tudi to blago izdeluje v tovarnah in ne več ročno. Manufaktura je bila zgodovinsko navadno prehodna oblika od obrtništva k tovarni in je z nastankom to-varen izginjala na ta način, da so v manufakturne obrate uvajali stroje, ki so nadomeščali ročno delo in prepro- j sto orodje. Glavno izpremembo, celo ..industrijsko revolucijo11 je napravila uporaba parnega stroja. To je bila težka prehodna doba, ko je začel stroj! izpodrivati ročnega delavca. Proti koncu XVIII. in v začetku XIX. stoletja je nastala iz tega na Angleškem med tekstilnimi delavci trajna brezposelnost, ki je povzročila napade na stroje. (Halje prihodnjič.) se je že lani z avtomobilom zaletel v nekega kolesarja, po nedeljski nesreči žrtve svoje divje vožnje ni odpeljal sam v bolnišnico, ampak je telefoniral po rešilni avto. In zdaj vprašamo: Kako je mogoče, da je smel človek, ki je že zaikrivil hudo nesrečo, še zmerom krmariti avtomobil? In kako je mogoče, da je v javni službi ostal človek, ki ne ve, kakšne dolžnosti ima kot avtomobilist in zdravnik? Čiščenje na ljubljanskem magistratu. V ..Slovencu" beremo včasih, da sedanje načelstvo mestne občine ljubljanske preiskuje poslovanje prejšnje uprave. „Jutro“ o teh preiskavah ne poroča ničesar, kar je pa napak, ker ljubljanski meščani zelo nestrpno pričakujejo točnejših pojasnil o zadevah, o (katerih se govori to in ono. Brezposelne bi zlasti zanimalo pojasnilo, kako so se oddajale službe, kako je mestna občina upravljala zneske, ki jih je prejemala iz banovinskega bednostnega fonda in kako je gospodaril mestni socialni urad. Druge meščane bi zanimalo pa kaj drugega. Ni prav, da so naši dnevniki v tem primeru tako sramežljivi in prizanesljivi, zakaj občina gospodari z javnim denarjem. Sicer je bil res ljubljanski župan od leta 1927 do 1935 g. dr. Dinko Puc in za njim g. dr. Vladimir Ravnihar, podžupan pa g. prof. Evgen Jarc, ali to nič ne de. Kdor je užival čast in prejemal plačo, mora nasiti tudi odgovornost. Mariborski proračun, ki je bil predložen mestnemu svetu 20. pret. meseca, določa 56,337.600 izdatkov in prav toliko do-! hodkov. Znižane so postavke: osebni iz-j datki (zaradi redukcije plač mestnim uslužbencem), splošna mestna uprava, mestne davščine, odplačevanje mestnih dolgov, ceste, gasilstvo, zdravstvo, znanost in umetnost Zvišane so pa postavke: socialno skrbstvo, šolstvo, obrt-trgovina in tujski promet, policija. Dolgovi mariborske mestne občine znašajo okrog 60 milijonov Din. Ljubljanski proračun za 1. 1936/37 znaša dinarjev 103,759.657. Izdatki se krijejo z dohodki, Izmed postavk, ki so znižane, omenjamo predvsem: osebne izdatke, ki so zmanjšani skoraj za en milijon dinarjev, na novo je postavljena plača mestnega podpredsed-sednika v iznosu dinarjev 48.000.— (ikar smo I že svoje dni grajali), zdravstvo, trgovina-industrija. Izmed postavk, ki so povečane pa: socialno skrbstvo, mestna uprava, državna policija, odplačevanje dolgov in stavbena stroka. Izredni izdatki, ki se bodo krili iz posojil, znašajo 7 milijonov dinarjev in so namenjeni za regulacijo Ljubljanice (Din 2,500.00) in zidavo šole za Bežigradom (Din 5 milijonov); občinske doklade na državne neposredne davke, ki so znašale doslej 45% so s tem proračunom povišane na 60%. Iz proračuna je razvidno, da namerava občina tudi trošarine povečati, ker je izkazan za 5 milijonov večji donos od lanskega leta. Predloženi proračun je za 12 milijonov višji od prejšnjega; upoštevati moramo pa tudi, da je bilo med tem Ljubljani priključenih več predmestij, Ikar smo že omenili. Dovolj naj bi bilo. Dne 6. t. m. je Jevtičev poslanec Arnautovič streljal na ministrskega predsednika g. dr. Stojadinoviča, ne da bi ga bil zadel. Mislimo, da bi bil čas, ako bi se „tak“ parlament, 'ki ga ni izvolilo ljudstvo, razpustil čimprej in uvedla popolna demokracija: osebna in narodna. Kakor pa vidimo, jih še ni volja, da bi to napravili, ker menda stoje glede demokracije na stališču, da se mora človek najprej naučiti plavanja, potem naj gre šele v vodo ... Stritarjeva stoletnica. Dne 6. t. m^ je poteklo sto let od rojstva Josipa Stritarja, ki je bil v svoji dobi sijajen učitelj ■mlajšim slovenskim pesnikom in pisateljem, čeprav se je sam kot pesnik in pisatelj pre-živeJ. Bil je med nami razširjevailec Prešernove miselnosti: svobodnega ustvarjanja v umetnosti in življenju. Za delovno ljudstvo pa ima Stritar še ta pomen, da je bil med prvimi slovenskimi javnimi glasniki, ki je obravnaval tudi so- sovstvom. Stritar spada med stebre našega jezika in omike. Popravek. V zadnji številki na 3. strani v 4. stolpcu pri notici: Ustanovitev poslanskega kluba J. N. S., naj se 14. vrstica zgoraj glasi takole: ki je ne sestavljajo po večini Srbijanci itd. Dolžniki, prijavite svoje obveznosti! Prejeli smo in objavljamo: Da moremo pričeti s sistematično obrambo pravic dolžnikov, pozivamo vse dolžnike, da prijavijo svoje dolgove pripravljalnemu odboru društva dolžnikov v Ljubljani, Škrabčeva 9. Vsak dolg se mora prijaviti na posebni četrtinki pole tako, da !bo vsak dolg za vsak denarni zavod, za davkarijo in za privatnike posebej prijavljen. Pri prijavi delajte tako, da vpišete v prvi vrsti popoln naslov upnika, v drugi vrsti vsoto dolga, v tretji vrsti svoje ime, poklic, bivališče, občino, pošto in okraj. V četrti vrsti označite svoje imetje, hišo s kolikimi nadstropji, kolikimi stanovanji ter koliko sobami posamezno stanovanje, koliko meri posestvo ha: njiv, travnikov, pašnikov, gozda kakor tudi kje, v kateri občini in olkraj-u leži hiša in posestvo. V peti vrsti vpišite, koliko je bila Vaša hiša odn. posestvo vredna ob času najetja posojila, kolika je bila vrednost 1. 1929 in kolika 1. 1935. Nadalje pripišite, koliko ste plačevali davka do leta 1929, koliko leta 1930, 1931 in koliko L 1935. V šesti vrsti zapišite, koliko nepreskrbljenih družinskih članov izpod 14 let morate vzdrževati, koliko pa nad 14 let, ki nimajo dela in zaslužka. Tako sestavljene prijave pošljite čimprej, torej za vsak dolg posebno prijavo na četrtinki pole z vsemi podatki, da nam prihranite prepisovanje. Za stroške obravnave pošljite v znamkah Din 10.—. Najprej se bodo obravnavali dolžniki ljubljanskih denarnih zavodov, potem mariborskih, nato celjskih in ptujskih, nato vseli ostalih večjih zavodov in končno vseh privatnikov, med vsemi pa tudi zaostali davki. Zato pričakujemo tudii prijave po tem vrstnem redu, predvsem .torej od dolžnikov ljubljanskih zavodov. Pripravljalni odbor društva dolžnikov v Ljubljani, škrabčeva 9. Previsoki prejemki. V naišem listu smo že večkrat grajali, da imajo nekateri javni in zasebni funkcionarji previsoke prejemke in to v času, ko je brezposelnost od dne do dne večja in ko naši kmetje in delavci niti za sot in vžigalice nimajo. Posebno smo grajali, da imajo tako visoke prejemke funkcionarji pri naših socialnih ustanovah, ki zbirajo svoj denar od revnih delavcev in nameščencev, ki si morajo od ust pritrgovati prispevke, da jih vsak mesec ali teden plačujejo tem ustanovam. Sploh so upravni stroški naših socialnih ustanov preveliki in ne vidimo prav nikjer resne volje, da bi se ta stvar uredila tako, da bi bilo deilovnemu ljudstvu v korist, lako n. pr. prejema predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani letne plače Din 78.000,— in dinarjev 18.600 za seje, ki so plačane po 150.— dinarjev. Skupaj prejema torej predsednik Pokojninskega zavoda Din 96.600 — letne plače. Menimo, da nam ni treba o stvari podrobneje razpravljati; saj si vsak lahko sam ustvari svojo sodbo. Gospodov, ki o tem odločajo ni prav nič sram, čeprav je takih primerov samo v Sloveniji vse polno. Razlagajte znancem in prijateljem program "SLOVENSKE ZEMLJE" Nacionalizem se dviga Domača Gospodarski vestnik Ustanovni občni zbor ,,Sloge“, zadruge slovenskih kmetov in delavcev V nedeljo, dne 8. marca 1936. leta je bil storjen korak k osamosvojitvi slovenskega delovnega ljudstva z ustanovitvijo „S 1 o g e“, gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev. Ob 10. uri dopoldne se je vršil v dvorani hotela Štrukelj v Ljubljani ob veliki udeležbi kmetov in delavcev iz vseh krajev Slovenije ustanovni občni zbor, ki ga je začel s kratkim nagovorom g. dr. Dragotin Lončar, kjer je poudaril, da ie prvi del gesla „vsak zase, Bog za vse“ napačen; zakaj doslej smo se ravnali Po tem geslu in nismo nikamor prišli. Odsihmal si moramo izbrati geslo: ».drug za drugega11, kajti le v slogi in samopomoči je rešitev. Na predlog g. dr. Lončarja je nato občni zbor izvolil za predsednika zborovanja g. Černeta Jožeta, kmetovalca iz Zg. Šiške, za zapisnikarja g. Kreutzerja Pavla, urednika „Slovienske zemlje11 iz Ljubljane, in overovatelja g. Štruklja Franca, kmetovalca iz Kosez, in Sojerja Franca, kmetovalca z Viča. Nato je g. Černe Jože prevzel predsedstvo, pozdravil vse navzoče in zastopnika oblasti. Poudaril je, da danes sicer vse govori o zaščiti kmeta, ne stori pa nihče ničesar, kar bi kmetu sedanji težki gospodarski položaj moglo izboljšati. Po dosedanjih izkušnjah kmet zaman pričakuje kaj od drugih ter je edina rešnja pot zanj samopomoč. Hrvaški kmejte so na Pobudo dr. Mačka dokazali, da je taka samopomoč mogoča in uspešna in treba je, da Slovenci posnemamo njih zgled. Akcija ni politična in tudi ne more biti politična; zakaj danes je vsak kmet revež, pa najsi bo pripadnik te ali one stranke in treba je ustvariti slogo, da bo mogoče vsem pomagati in olajšati neznosni položaj. Kmet ne sme biti več na milost in nemilost izročen raznim prekupčevalcem in izkoriščevalcem, temveč mora svojim pridelkom sam določati cene in sicer vsaj tako, da bo njegov trud vsaj skromno plačan in da bo lahko res od dela svojih rok živel, ne pa da bo moral zapravljati imetje, ki so mu ga očetje zapustili. Po govoru g. predsednika je bil prečitan osnutek pravil, ki so bila po razgovoru v nekaterih točkah še bolj demokratično izpopolnjena ter soglasno sprejeta. Razgovora so se udeležili: gg. Dovč Ivan iz Šmartnega ob SavJ.’.D?'einc ,J°že iz Ljubljane, Ke-rencic Jože iz Ljubljane, Gasparič Stefan iz Beltincev v Prekmurju, Ahlin Vinko z Ježice, Rakovec Franc jz Notranjih goric, Zajc Viktor iz Ljubljane, Malnarič Anton iz Semiča, Perko Anton z Ježice in Ošaben Ivan iz Ljubljane. K čjenu n. pravil je g. Stanislav Vdovic razložil, v čem se bo zadru- ga „Sloga“ bistveno razlikovala od zadrug, ki smo jih doslej vajeni pri nas. Poudaril je, da so zadruge, ki jih imamo Slovenci zdaj, povečini žal le pridobitna podjetja, ki se skoraj nič ne razločujejo od navadnih trgovskih podjetij in kmetu tudi ne koristijo mnogo. Včasih mu celo veliko škodujejo. Zadruga „Sloga“ pa se ne misli toliko pečati z blagovnimi in denarnimi posli kakor z izpodbuja-njem zadrugarjev, da si pomagajo sami med seboj in da utrde zavest kmečko-delavske skupnosti. Kmet in delavec naj ne pričakujeta pomoči od zgoraj, ampak naj se vzdramita in naj složno v lastno korist izvedeta to, kar jima današnji zakoni dovoljujejo. Po kratkem odmoru so sledile volitve. K besedi se je oglasil g. Pavel Kreutzer, ki je zborovalce prav posebno opozarjal, da morajo v zadrugi, ki je namenjena delovnemu ljudstvu, imeti prvo in odločilno besedo kmetje in delavci; kajti le ti bodo prav spoznali, kje je njih prava korist in po kakšni poti naj jo dosežejo. Razumništvo se tu ne sme vrivati med kmeta in delavca ali postavljati nad oba, temveč ima le po svoji vesti dolžnost, da kmetu in delavcu, ki predstavljata večino naroda, nesebično in požrtvovalno pomaga. Na njegov predlog so bili na to soglasno izvoljeni: v načelstvo: Černe Jože, kmetovalec iz Zg. Šiške, Dovč Ivan, kmetovalec iz Šmartnega ob Savi, Šteblaj Nikolaj, kmetovalec iz Škrilj pri Igu, Štrukelj Franc, kmetovalec iz Kosez, Jeršin Ciril, kmetovalec iz Pijave gorice, Ahlin Vinko, kmetovalec z Ježice, Lubienski Stanislav, kmetovalec iz Jarenine, Gaš-parič Štefan, kmetovalec iz Beltincev, Špehar France, kmetovalec iz Vinice in Rakovec Franc, kmetovalec iz Notranjih goric; v nadzorstvo: Škerlep Lojze, kmetovalec z Ježice, Sojer Franc, kmetovalec z Viča in Jenko Lojze, zas. nameščenec iz Ljubljane; v razsodišče: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik iz Maribora, Stanislav Vdovič, pisatelj iz Ljubljane, in Breceljnik Ivan, kmetovalec iz Dravelj. Na koncu zborovanja je g. predsednik Černe podal izjavo, da ni namen zadruge, ki hoče doseči za kmečke pridelke boljše cene, s tem podražiti živila konsumentov, temveč želi, da bi konsumentje sami sodelovali v tem smislu, da se nepotrebni prekupčevalci življenjskih potrebščin izločijo, oziroma, da se njih prekomerni dobički omeje. Izjava g. predsednika je bila z odobravanjem sprejeta. Nato je ob 13. uri zaključil ustanovniobčni zbor, od katerega so vsi udeleženci odnesli lep vtis prebujajoče se kmečko-delavske zavesii in volje do prave zadružne sloge. Dne 26. februarja so bile na zagrebškem živinskem sejmu dosežene cene rogati živini: Voli I. vrste Din 5.50 za kg, H. vrste Din 4.50 za kg, m. vrste Din 3.75 za kg. Biki I. vrste Din 4.50 za kg, '• vrste Din 4,— za kg. Krave I. vrste ln 4.50 za kg, II. vrste Din 4.— za kK. Telice I. vrste Din 5. —za kg, II. vrste Din 4.50 za kg. Teleta I. vrste ^nnečka sloga Din 6.50 za kg, II. vrste Din 5.50 za kg, III. vrste Din 4.50 za kg. Pripominjamo, da so tudi v Sloveniji kmetje složno nastopili za zboljšanje cen živini, kolikor sedaj vemo, na sejmih v Mirni, Kranju, Konjicah in Ljubljani. O tem gibanju bomo po potrebi v svojem »Gospodarskem vestniku41 natančneje poročali. Tekstilno delavstvo v obrambi svojih pravic Dne 24. .januarja t. !. je bila v Belgradu anketa o tekstilni industirji in položaju delavstva, zaposlenega v tej industriji. Anketa je hotela pokazati vsej 'jaivnosti nevzdržne razmere, ki vladajo v tekstilni industriji. Zastopani so bili odposlanci vsega delavstva, navzoči so bili pa tudi zastopniki javnih uradov In delavskih ustanov. Kar nam prostor ne dopušča, da bi podrobno opisali potek te važne ankete, se omejimo le na priobčitev resolucij, ki so bile na tej anketi sprejete in ki se glase: 1. Tekstilna industrija je izkoristila zelo ugodno carinsko zaščito in ise v kratkem času razvila do take višine, da more zadostiti celokupni domači potrebi. Narastlo je število tovarn, vreten in statev, kakor tudi zaposlenega delavstva. Povoiljne razmere so tekstilni industriji omogočile, da je v razmeroma kratki dobi amortizirala velik del vloženih investicij in je poleg tega napravila z-natne kapitalne prihranke. 2. Uvoz surovin predstavlja velik odstotek izdatkov celokupnega uvoza. Domačo proizvodnjo je treba v čim večji meri usposobiti za predelavo surovin za tekstilno industrijo. 3. Carinska »bremenitev zadeva tudi tiste surovine, ki jih nimamo doma, in s tem podraži domačo proizvodnjo. 4. Delavske plače v tekstilni industriji ne znašajo niti polovice družinskega minima in stoje na najnižji stopnji v evropskih državah. Zdravstveno stanje delavstva je docela nepavotjno. Okoli polovico smrtnih primerov je prišteti jetiki. 5. Delovni čas v mnogih primerih traja preko osem ur dnevno brez pristanka de- lavstva in brez plačevanja za nadurno delo. Isto tako je v mnogih primerih delavstvo ogroženo na 'zdravju, ker so obratni prostori nehigienski. Inšpekcije dela ne vršijo svojih dolžnosti, kakor bi bilo to potrebno. 6. Svobodno organiziranje delavstva v strokovnih organizacijah preprečujejo delodajalci s tem, da preganjajo in odpuščajo tiste, ki hočejo uporabljati zakonite pravice. S tem je delavska samopomoč in obramba otežkočena in so seveda dani pogoji delodajalcem, da poslabšajo položaj delavstva. Potrebni ukrepi: 1. Svobodno organiziranje delavstva v tekstilni industriji. 2. Sklepanje kolektivnih pogodb med organizacijami delavstva in delodajalcev po vsej državi. 3. Delovni čas ne sme v nobenem primeru prekoračiti osemurnega delovnega časa. Tam, kjer se dela v treh izmenah, je omogočiti delavstvu potrebni čas, da použije hrano in to brez prikrajšanja pri plači. 4. Z zakonom je treba predpisati minimum, pod katerega plače ne smejo pasti. 5. Službo inšpekcije dela je treba pomnožiti in jo prilagoditi njenemu pravemu namenu. Prav tako je treba določiti čas, do katerega se morajo temeljito pregledati vsi tekstilni obrati. 6. Denarno kaznovanje delavstva se mora izvzeti iz absolutne oblasti delodajalca in prenesti na paritetne komisije s pravico pritožbe na obrtna sodišča. Ta denar se mora porabiti izključno za socialne namene in morajo voditi ta fond delavski zaupniki. Kmečka samopomoč Na Hrvaškem je izdal g. dr, Vladko Maček naslednje: Navodilo za organizacijo kmečkih gospodarjev glede Izboljšanla cen rogati živini. Da se končno preneha z izrabljanjem kmetov pri prodaji rogate živine, je 'bil dne 2. februarja v Zagrebu v okrilju ..Gospodar-ske sloge*' sesitanek kmečkih zaupnikov iz tistih hrvatskih krajev, ki jih za sedaj upoštevamo, da sodelujejo v gibanju, ki gre za tem,