Poštnina plačana v gotovini. ETOVALEC GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. Št. Zy V Ljubljani, 15. februarja 1935. Leto 52. Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za Inozemstvo Din 35'—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: '/, strani Din 800 — in Din 40 — oglasne takse '/s strani Din 200"— in Din 5 — oglasne takse '/« strani Din 400'— in Din 20 — oglasne takse '/„ strani Din 100'— in Din 2 — oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2— oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din. Vsebina: Kaj kmetu ne sme biti zarubljeno? — Pridobivanje in ravnanje s hlevskim gnojem. — Koliko stane kmetovalca pridelovanje koruze in pšenice? — Drenaža s posebnim ozirom na barjanski svet. — Izboljšajte travnike! — Topla greda. — vzgoja sadik pod oknom. — Zgodnja čebula. — Grah. — Naročite cepiče! — Trsna rez. — Razno. — Domače ali tuje pasme. — Kako bomo letos porazdelili jajca za nasad. — Vzor planšarja. — O .".dravilnosti medu. — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve in razno. — Priloga: Vnovčevalec. Pridna gospodinja ne miruje od zore do mraka, njenemu bistremu očesu ne uide noben prašek, kajti njen dom mora biti vedno lep in čist. Prav tako kot pridna gospodinja je Zlatorog-ovo milo: njena obilna snežno bela pena prodira pri pranju skozi vsako tkanino in očisti perilo tako natančno, da izgleda lepše kot novo. To posebno dobro lastnost Zla-torog-ovega mila poznajo naše gospodinje prav dobro in trdijo druga za drugo: „Le zlatorog milo da belo perilo!" Vsaka gospodinja je srečna, ki se poslužuje Zlatorog-ovega mila! Priporočamo ga! 12 Mrjaščke, žlahtne nemške pasme, sveža valilna jajca, plemenske peteline - Standard štaj. kokoši, lepo murodolsko kravo, z osmim teletom, vse na prodaj pri: Franc Kupnik, Kostrivnica-Podplat. 29 Sadno drevje visoko in pritlično vseh vrst in 700 kg krompirja( sem. rožnika) po 1 Din kg ima na prodaj: Vinko Strmlian, T.e-netlše, pošta Litija. ___28 Vezane letnike »Kmetovalca" 11 letnikov, od 1924 do 1934, so na prodaj! Naslov pri Upravi Kmetovalca v Ljubljani pod štev. 27. 27 Nakup bika! Kmetijska podružnica v Zagorju ob Savi kupi do 18 mesecev starega bika, rodovniškega z dobrim mlečnim poreklom — montafonske pasme. Ponudbe ie poslati s ceno in opisom v teži, barvi in mlečnosti. 26 Centrala za umetno valjenje v obratu do 31. maja na perutninarskem pitališču v Poljanah pri St. Vidu nad Ljubljano. 25 Kravo - montafonko z drugim teletom, dobro mlekarico proda: Josipina Lunder, Ljubljana, Strmi pot 4 (pri Streliški ulici). 24 Tri bikce en montafonec 15 mesecev, dva simodolca 11 in 8 mesecev, vsi zelo lepi iz najboljših rodov, ima na prodaj: Franc Košak, Grosuplje. 19 Vrtnarskega pomočnika in hlapca za oskrbovanje prašičev ki zna tudi dobro molzti, sprejme veleposestvo takoj v službo. Predpogoji: Razumnost, uporabljivost in treznost. Pismene ponudbe je poslati na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. 18 Šparglove sadike najboljše vrste, 2letne, nudi po zelo ugodni ceni: Marija Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. 17 Gnojnične sode trpežno izdelane, knkor tudi drugo posodo po nizkih cenah izdeluje: Viktor Homan, sodarski mojster v Stražišču 63 pri Kranju. 11 Cepljene trte. iz vrst ..Trsnega izbora" in tudi sadna drevesa nudi I. Trs-ničarska zadruga, pošta: Juršlncl pri Ptuju. — Piiite po ceniki 112 Mlevske izdelke: pšenično, ajdovo in koruzno moko, kakor tudi pšenično in koruzno krmilno moko prodaja po najnižjih cenah ..Ekonom", Kolodvorska 7. 13 Vabilo . na 39. občni zbor Posojilnice in hranilnice v Moravčah, reg. zadruge z neomejeno zavezo bo 24. februarja 1935 ob treh popoldne v dvorani Zadružnega doma Moravče 2. — 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Račun 1934. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. 23 Gonilna jermena za vse pogone dobavlja najceneje Fran Tršar, strojarna, Vrhnika. — Zahtevajte ponudbo. _22 Sadno drevje, jablane, hruške in češnje vseh vrst po sadnem izboru. Jamstvo za sorte. Več po dogovoru: Ivan Halner, Sv. Duh 30, pošta: Škoiia Loka. _ ____21 Cepljene trte laška graševina, muškatni silvanec, traminec in žlahtnina po Din 1.25. Korenjake od riparije portalis in rupestris (Goethe) št. 9 po 35 par komad oddaja: M. Hrga, Bratonečice, pošta: Velika Nedelja. 20 Majer skupno s 6 delovnimi močmi se prevzame na večje posestvo na Pohorju. Pogoji: mož vešč živinoreje in žena svinjerele. Ponudbe in zahteve upravi Kmetovalca štev. 14. 14 Bika rdeče ckaste pasme, tri leta starega, približno 700 kg težkega, ima Ha prodaj: Anton Vinko, v Lancovi vasi 41, pošta: St. Vid pri Ptuju. ___15 Prejo laneno, konopljino in volneno, sprejema v tkanje rjuh, brisač in raševine tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Oblači se s tkanino lastnega pridelka, da pomagaj odpraviti krizo! _ 6 Sadno drevje in cepljene trte, Zametova črnina, Rdeča kraljevina, Silvanec, Rizling, Žlahtnina bela in rdeča in Muškatna, Biser iz Csabe Muškat Hamburg, Smederevka itd. ima še za oddati drevesnica: Ferle, Svibno. p. Radeče pri Zidanem mostu. — Pišite po cenik. 4 Žage, pile, sekire, najboljše kakovosti, priporoča železnina Koutny, Ljubljana, Šiška, Medvedova 28. _'22 Fige, slive, brinje in rozine za žganjekuho, oddaja po ugodnih cenah: Veletrgovina Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. 3 Drevesnica Kmetijske družbe v Ljubljani Cenik in zaloga sadnega drevja Kmetijske dražbe v Ljubljani za pomlad 1935. Visokodebelne jablane: virginski rožnik, celini, srčika, lands-berška reneta, zlata parmena, prinčevo jabolko, Jona-than, damasonov kosmač, Baumanova reneta, mošanc-gar, carjevič Rudolf, Bismark, ontario, Bojkovo jabolko, londonski peping, bobovec in Bellefleur . . I. vrsta komad po Din 10- II. vrsta komad po Din 6 — Visokodebelne žlahtne hruške: Zgodnja Magdalenka, Kla-povka, amanliška, Viljamovka, Avranška, Hardijeva, kongresovka, društvena, kleržo, boskovka, Blumen-bachova, češka ananas, zimska dekanka, pastorovka I. vrsta komad po Din 10- II. vrsta komad po Din 6'- Visokodebelne hruške moštnice: Koroške moštnice in ozimke..............I- vrsta komad po Din 10'- II. vrsta komad po Din 6'- Visokodebelne višnje: Senčna amarela in Ostheimska I. vrsta komad po Din 10'- Visokodebelne češplje: pozna mirabela, velika rumena, laška češplja, Viktoria, Kirke, Jefferson.....I. vrsta komad po Din 10'- II. vrsta komad po Din 6'- Visokodebelne črešnje: Zgod. majeva, Ramon oliva, črna hrustavka.............I. vrsta komad po Din 10'- Nizkodebelne jablane (pritlikavci), cepljene na dusenovcu in paradiževcu: Beličnik, rdeči astrahan, charlamovsky, gdanski robač, landsberška reneta, zlata parmena, prinčevo jabolko, Jonathan, Baumanova reneta, pisani kardinal, londonski peping, Antonovka, Bojkovo jabolko, kanadka, boskopski kosmač.......I. vrsta komad po Din 12'- Nizkodebelne hruške (pritlikavci), cepljene na kutino: . . (razprodane!) Nizkodebelne višnje, cepljene na mahalebko: Senčna amarela in Ostheimka..........I- vrsta komad po Din 12'- Marelice: Klosterneuburške .........I. vrsta komad po Din 15'- Breskve: Zgodnji Aleksander, kraljica vrtov, mayflower, zmagovalka, Mignon, Halle.......I. vrsta- komad po Din 10'- Visoki ribez in kosmulje, cepljene na zlati ribez . I. vrsta komad po Din 12- Dobavna pojasnila naročnikom sadnega drevja. Naročite drevesa pravočasno; za spomladansko saditev naročite vsaj do 1. marca, ker sredi marca razpošiljamo drevje, dokler traja zaloga. Vsem naročnikom so strokovni nasveti družbenih strokovnjakov brezplačno na razpolago. Naročniki sadnega drevja, ki žele kaka pojasnila, naj se ustno ali pismeno obrnejo tozadevno na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Cenjene odjemalce opozarjamo, da se družbena drevesnica nahaja sedaj na graščinskem zemljišču na Bokalcih pri Viču, odkoder se ekspedirajo večje pošiljke. Nadrobna oddaja se vrši na dvorišču Kmetijske družbe, Novi trg 3. Vse sadne vrste v družbeni drevesnici so cepljene s cepiči iz najboljših sado-nosrtikov, ki izvirajo iz najrodovitnejših maternih dreves. Naročila se sprejemajo le proti predplačilu ali proti ari, ostanek se pri pošiljatvi brezpogojno povzame. Ob naročitvi pošljemo poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je točno navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne pošilja po železnici. K avtobusom se dostavi samo plačano drevje. Kmetijska družba si pridržuje pravico poslati kako drugo pripravno vrsto dreves, če bi naročena vrsta že pošla. Cene so franko postaja Ljubljana. Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. Na zahtevo jamstvo za pristnost vrst za dobo 5 let. Stroški za pošiljanje sadnega drevja po železnici so določeni za vsak ovoj in žel. vozni list po 15 Din. Pri naročilih preko 50 dreves se ovoji ne računajo. Pri odjemu preko 100 dreves 10% popusta. ; ! i Naročniki, ki žele drevesa osebno prevzeti pri Kmetijski družbi v Ljubljani, na) se zglase v družbeni pisarni: Novi trg 3. Sadjarji, drevesnica Kmetijske družbe je v naši državi najstarejša, saj obstoja že od 1823. leta semkaj, to je polnih 112 let. Naloga vseh podružničnih odborov je, da opozorijo člane na družbeno drevesnico in da skušajo izvesti skupno naročilo za svoje člane. V takih primerih daje družba poseben popust. KMETOVALEC št. 3. V Ljubljani, 15. februarja 1935. Leto 52. Kaj kmetu ne sme biti zarubljeno? Dr. Srečko Goljar. Upnikom je prilično nejasno, kakšne pravice imajo, ko iščejo pomoči sodišča za dosego svojih denarnih terjatev; ravno-tako dolžniki ne vedo, kateri predmeti niso podvrženi rubežu in prodaji. Zato bom v kratkih obrisih povedal to, kar je vsakemu potrebno vedeti. Obravnavam pa danes le vprašanje o omejitvah v izvršbi zaradi denarnih zahtevkov, ki jih imajo zasebniki napram kakemu drugemu zasebniku, ki je kmet. Tudi država ali občina kot oblast nimata neomejenih pravic pri rubežni, a vendar bo glede njih posebej pisano. Nekdaj je bilo splošno načelo, da se sme dolžniku pobrati prav vsa imovina. Pri starih narodih so šli še celo tako daleč, da je dolžnik bil pregnan iz države ali obsojen v ječo ali pa ga je smel upnik uporabiti za delo toliko časa, da je odslužil svoj dolg. Nove prilike so te ostrine odpravile. Danes je splošno načelo, da je treba sicer še vedno stremeti za tem, da upnik pride v celoti do kritja, da pa je gledati tudi na koristi dolžnika in splošnosti. Dolžnik, ki pride prav ob vse, postane breme splošnosti, občine ali koga drugega. Zato po sedanjih zakonih dolžniku vsaj nekaterih stvari ni moč odvzeti. Omejitve so tako v premičninski, kakor nepremičninski izvršbi. I. Pri premičninah so torej sledeči predmeti prosti: 1. Živež in kurivo, ki so za štiri tedne potrebni dolžniku ter članom njegove rodbine in služabništva, ki žive v skupnem hišnem gospodarstvu; neomejeno proste pa so podpore v gotovini, živežu, obleki ali drugih stvareh, ki jih dobi dolžnik, da se mu omili beda, kar se pripeti običajno prilikom požarov, povodnji ali drugih nezgod. 2. Predmeti trajne osebne rabe, nujno potrebni dolžniku, članom družine in slu- žabništva, živečim v skupnosti z njim. Semkaj spadajo: obleka, perilo, posteljnina, pohištvo, peči in štedilniki (če niso vzidani; kot vzidani tvorijo del nepremičnine in se smejo samo s to vred rubiti). 3. Od živine: dva vola, dva vprežna konja, dva osla, ena krava s teletom do enega leta starosti, deset ovc ali pet svinj ali pet koz in krma in steija zanje za toliko časa, da pride v shrambe nov pridelek. 4. Orodje, ki služi obdelovanju posestva: en voz, en plug, ena brana, ena kosa, ena sekira, ena rovnica in seme za prihodnjo setev. 5. Razne stvari, ki imajo ali za promer malo vrednost, ali pa so takega značaja, da bi se z odvzemom pregloboko poseglo v dolžnikovo življenje ali čast: to so umetni udje, naočniki ali drugi pripomočki, ki blažijo telesne hibe; dalje predmeti, ki služijo opravljanju verskih obredov pripo-poznanih ver, kakor križi, moleki, moli-tveniki; poročni prstan, pisma, spisi, rodbinske slike (razen okvirov); dalje predmeti, namenjeni za pogreb dolžnika in njegovih rodbinskih članov, končno redi in druga odlikovanja. Oprostitve pod 1., 2. in 5. pa veljajo tudi za druge ljudi. II. Pri nepremičninah pa za denarne terjatve zasebnikov zaenkrat ni omejitev. Kmetu je torej načeloma možno prodati .vso zemljo. Če pa terjatev ne znese več kot 1.000 Din, je dražba zemlje dopustna šele tedaj, ako se izkaže, da ni mogoče z rubežem premičnin ali drugače priti do kritja. Pri nepremičninah pa imamo opravka še s pojmom pritiklin. Če bi kmetu lahko pobrali vso živino, krmo in steljo, razen tistega, kar je izrecno proglašeno kot ne-zasegljiva premičnina, bi ga spravili v tak položaj, da na posestvu ne bi mogel več obratovati, ko še posestvo ne bi prešlo v druge roke. Zato zakon povrhu izjem pod I., 1. in 3. še pravi, da se smejo pritikline posestva vnovčiti le istočasno s posestvom vred, a ne same zase. Obseg pritiklin pa je lahko večji, kakor so ravnokar omenjene oprostitve (I., 1. in 3.). Pritikline so samenasebi premične stvari, ki pa imajo neko gotovo razmerje do posestva. Pomagajo takorekoč vzdr-žavati reden tok gospodarjenja. Gospodarjenje bi bilo moteno, če bi jih vzeli, ali bi brez njih sploh izgubilo zmisel. Prirastek je v zvezi z zemljo in ni posebej rub-ljiv. Pšenica, ki ni požeta, krompir, ki ni izoran, drevje in vse drugo, kar je v zemlji, more biti le z njo vred prodano. Hiše, hlevi in druga poslopja so trdo zvezana z zemljo. Vrata, okna, električne napeljave, late v kozolcu so deli nepremičnin. Pri posestvu, ki v glavnem živi od mlečnega gospodarstva, pa šteje več krav, je smatrati te krave za pritiklino in ne smejo biti posebej zarubljene. Nasprotno velja za živino, namenjeno za prodajo, primeroma pitana živina. Les, pripravljen za popravo podrtega kozolca, opeka, ki naj služi obnovi hiše, sta posebej nerub-Ijiva. Vobče rečeno: Vse premične stvari, ki so potrebne za redno gospodarstvo, smejo biti zasežene le sočasno z glavno, nepremično stvarjo. III. Nepravilnosti pri rubežu. Sodni izvrševalci imajo sicer nalog, da pazijo, da ne zarubijo kake stvari, ki je od rubeža izvzeta. Toda dostikrat se le pripeti kaka napaka. Kmet, ki pozna zakon, sam lahko dožene napako. Kakor hitro ni kaj prav, se je treba obrniti na sodišče, ki vodi izvršbo in napovedati okol-nosti, ki pokažejo nedopustnost zasege. Že na zapisnik sodnega odposlanca je možno staviti pripombe. Sodišče bo preiskalo posamezne ugovore, zaslišalo stranke ali izvedlo druge dokaze, n. pr. po izvedencih, in nato s posebnim izrekom ugotovilo, ali je kateri predmet zarubljiv ali ne, ali je katera stvar pritiklina ali ni. Da ni treba zbirati dokazov, sodišče tudi lahko sporoči dolžnikove ugovore upniku z nalogom, naj nanje odgovori v določenem roku. Če upnik v tem roku nič ne odgovori, sodišče smatra, da se strinja in nato breiz nadaljnjega izloči nedopustno zarubljene predmete iz izvršbe. Kadar je prodaja že izvršena, seveda ugovori nič ne pomagajo. Uveljaviti jih je torej pred dražbenim narokom. S tem je v glavnem povedano, kaj se sme rubiti in kako se branimo proti nezakonitemu postopanju pri rubežih. Poljedelstvo in travništvo. Pridobivanje in ravnanje s hlevskim gnojem. Fr. Kafol. Z umno uporabo umetnih gnojil so se pridelki silno povišali, posebno v nekaterih državah; pa tudi pri nas to opažamo. Znano pa je, da rodovitnost ni odvisna samo od rudninskih snovi v zemlji, temveč tudi od drugih činiteljev, n. pr. sprstenin-skih snovi (humoznih), vlage, kakovosti zemlje, dobrega semena itd. Med temi je gotovo najvažnejši činitelj hlevski gnoj. Ni potrebno poudarjati, da moramo zemlji dovolj gnojiti z dobro spravljenim in godnim domačim gnojem, t. j. hlevskim gnojem, kompostom in gnojnico. Znano je tudi, da vsebuje hlevski gnoj poleg redilnih in humoznih snovi tudi mnogo živih bitij bakterij itd., ki zelo dobro učinkujejo na godnost zemlje. Rodovitnost zemlje dosežemo torej le z zadostnim gnojenjem z domačim gnojem in z apnom. Hlevski gnoj in apno tvorita steber vsega gnojenja. Naša naloga bodi, da posvečamo temu vprašanju največjo pažnjo. Slika 9. Skladanje gnoja po načinu prof. Henka. Nas zanima v prvi vrsti hlevski gnoj. Ne povemo nič novega, ako poudarjamo, da moramo paziti na pravilno oskrbovanje hlevskega gnoja na gnojiščih. Koliko se je že o tem pisalo, poučevalo v naši deželi tekom desetletij, ali uspehi niso mnogo vidni. Gnoj se še vedno razmetava po gnojiščih, kjer ga izsuševa sonce, veter, izpira voda ali leži v lužah itd. Redki so gospodarji, ki znajo pravilno ravnati s hlevskim gnojem. V zadnjih letih se je izvedlo topo-gledno veliko poskusov, kako naj bi se gnoj pravilno spravljal. Nakratko hočemo navesti dva načina, ki sta se prav dobro Obnesla. Prvi način je skladanje ali zla- ganje gnoja na gnojišču po prof. Henklu, drugi je pa virtemberški način. Prvi način obstoji v tem, da gnoj v manjših količinah dnevno spravljamo na primerno odmerjen štirikoten prostor, kjer ga raztrosimo ter dobro stlačimo in ko je kup primerno visok, ga pokrijemo z zemljo ali pa z deskami. (Glej sliko 9.) Poleg prvega kupa pričnemo s skladanjem drugega in to ponavljamo, dokler ni gnojišče polno. Z razvažanjem gnoja pričnemo tam, kjer je najstarejši kup, torej od zadaj. Dobro je, da položimo na tla hlode, odnosno lesene kole, da s tem dvignemo gnoj nekoliko od tal in da se zarnore gnojnica odtekati v jamo. Z zlaganjem dosežemo prvovrstno kakovost gnoja, saj se na ta način ne kvari, vpeljemo pa s tem red in točnost na gnojišče ter gojimo vztrajnost pri tem važnem delu. So pri nas nekateri posestniki (n. pr. g. Ornig iz Št. Janža na Drav. polju), ki že nekaj let z velikim uspehom tako spravljanje gnoja izvajajo. Virtemberški način spravljanja gnoja. S slike 10. posnamemo, da se skladanje vrši po natančno ograjenih in odmerjenih oddelkih. Stranice obstojijo iz betona ali pa iz lesenih drogov. Tla obdaja nizek betonski zid. Gnojišče in gnojnična jama so po možnosti skupaj spojena. V primeru stiske za prostor, eno vrhu drugega, ali pa eno poleg drugega. Gnoj enostavno skladamo po oddelkih in po staro sti istotako tudi razvažamo. Ko je odde- Slika 10. Virtemberški način spravljanja gnoja. lek napolnjen in stlačen, ga pokrijemo z zemljo ali pa z deskami. Ta način skladanji gnoja predvideva precejšen prostor za velikost gnojišča, in sicer odpade na odraslo govedo (500 kg težko) 5 m3 prostora, pri gnojnični jami pa 3 m3. Površino oddelkov določimo tako, da ga moremo vsaj v par dne za 10—15 cm visoko skladati. Prof. Wiessmann-Jena priporoča za manjše in srednje posestnike predvsem virtemberški način skladanja, kjer se gnoj dobro sklada in enakomerno, ostane vlažen in dozoreva bolje; pri večjih posestnikih pa priporoča prof. Henklov način. Prednosti teh gnojišč so razvidne s slik. S tem odpade drago zidanje gnojišč, prihrani se na prostoru, gnoj se lahko lažje razvaža, ko je goden in ko je gnojišče polno. Veselilo bi nas, da nam naši praktični bralci poročajo o svojih izkušnjah s pravilnim spravljanjem gnoja po teh načinih._ Koliko stane kmetovalca pridelovanje koruze in pšenice? Ing. Teržan. (Dalje in konec.) V zadnjem času se zopet čujejo glasovi, ki izražajo občo vero, da se je položaj naše vasi izboljšal, ter da je boljši, kakor je bil pred dvemi leti. To nazira-nje je napačno. Cene kmetijskim pridelkom so ostale iste, oz. so še nižje kot tedaj, pridelovalni stroški pa se niso nič znižali. Mezda je ostala skoraj na isti višini, ker je itak že dosegla najmanjšo mogočo mero. Iz teh odnosov ni moglo nastati po-boljšanje položaja naše vasi. Davki so ostali isti. Torej ni nobene izpremembe pri pridelovalnih stroških niti pri tržni ceni kmetijskih pridelkov. In vendar se občuti, da gre nekaj na boljše. To pa izvira iz osebnega razpoloženja našega kmečkega človeka, ne pa iz materialnega poboljšanja. Kmečki človek se je privadil na novo težko stanje in pozabil na dobre čase pred krizo. Ko je kriza nastopala, je bil vsak dan bolj obupan. Sedaj, ko je v svoji duši prebolel in pozabil povojne dobrine, začenja v njem zopet tleti žar upanja na boljše čase. V tem razpoloženju je treba iskati to, kar pravijo „gre na bolje". Da gre nekaj na boljše, moramo iskati vzrok tudi v tem, da so kmetovalci začeli gojiti nove kulture, predvsem industrijske rastline, kakor so: oljna repica, lan, konoplja, sončnice, soja in dr., kateri poljski pridelki imajo razmeroma boljšo ceno kakor pšenica in koruza. Toda to je v primeri z ogromno površino, ki jo imamo z žitom zasejano, malenkost, V nekaterih pokrajinah se pospešuje sadjarstvo, ker ima tudi sadje razmeroma boljšo ceno. Toda vse to še ne more poboljšati občega položaja. Nekaj malega je doprineslo k pobolj-šanju tudi to, da so v zadnjih dveh letih industrijski proizvodi, katere kmet potrebuje, predvsem tkanine, v ceni padle. Zenačiti odnos cen industrijskih in kmetijskih proizvodov, oz. dvigniti cene kmetijskim pridelkom na cene, ki so bile pri nastopu krize in spraviti v sklad z letnimi dohodki obdačenja, so trije stebri, ki bodo naš kmečki dom zopet podprli, tako da bo naše kmečko ljudstvo zares postalo steber države, kulturnega, socialnega in prosvetnega napredka ter razvoja obrti in industrije. Taka politika bi zanesla mir in dobro voljo v našo vas. Ker pa zahtevajo ukrepi glede dviganja ali znižanja cen zelo zamotan uprav-no-nadzorni aparat in so uspehi takih ukrepov pri pruvatno-lastninskem sistemu vedno problematični, bi bila najenostavnejša pot olajšati položaj na naši vasi ta, da bi vlada s primernimi ukrepi za domač konsum in trgovskimi pogodbami omogočila prodajo vseh kmetijskih pridelkov. S tem bi se cene polagoma same popravile brez umetnih upravno-policij-skih ukrepov. Temu sporedu o pa bi se moralo pristopiti k organizaciji naše vasi na zadružni podlagi. Osnovati bi se morale v vsaki vasi pridelovalne zadruge za one kmetijske panoge, katere; kmetovalec prideluje preko lastne potrebe, za trg. Kajti edino na ta način bo naša vas sposobna nastopiti na trgu z standardiziranim blagom in konkurirati. V novi vladi g. Jevtiča, posebno pa v osebi g. kmet. ministra dr. Jankoviča, dolgoletnega predsednika Glavnega Sa-veza Srpskih Zemljoradničkih Zadrug slutimo, da bo naša vas razbremenjena in da bo zaživela v ustvarjajočem, organiziranem zadružnem delu. Drenaža s posebnim ozirom na barjanski svet. Ing. Hočevar. (Dalie.) Lesene, skrinjaste oblike. ' Ing. Butzova lesena drenaža. Po njegovem načinu zbijemo na posebnih pripravah v obliki četverokota štiri deske, da bo odprtina 5—16 cm velika, kakor pri drenažnih ceveh. Ob izkopanem jarku zbijemo iz desk celoten vod na dolžino jarka in ga vsega naenkrat položimo v jarek. Uporabljajo ga samo za mehka barjanska zemljišča. (Slika e.) Slika e. Pozneje so se proti Butzovi drenaži pojavili pomisleki, češ da drenaža ne more dolgo trajati, ker bo kislina razjedla žeblje, deske izgubijo oporo in se nato sesujejo. Butz nikakor ne zasluži, da so ga kar tako na kratko odpravili, češ da je njegovi drenaži prisoditi komaj še zgodovinsko važnost. Saj se da ta malenkosten nedostatek lahko odpraviti. b) i )»;» T J t fnt/m Slika f. Butzov nedostatek je nameraval zbolj-šati Tiller pa samo toliko, da se deske ne sesujejo, za kar služi v ta namen pripravljena zgornja deska z zarezami. (Slika f.) Deske se zbijejo samo zato, da se vod lažje položi. Ideja pa je le Butzova in isti način glede trajanja je ravno tako še nepopoln. t" ir' II II - tl^D Slika g. Tudi Roguer je prevzel Butzov način drenaže. Njegova naprava je sicer boljša od prejšnjih dveh samo v toliko, da se vod učvrsti z zveznimi deli ila vsakih 4 do 5 cm celotnega voda, da deske skupaj držijo. Vendar je ta vrsta drenaže bolj komplicirana in veliko dražja. (Slika g.) Trikotne oblike lesenih drenaž. Teh oblik se je prvi poslužil Stahl-schmidt (slika h.), ki pa v nobenem oziru ne odgovarja ne glede stabilnosti ne obli- Slika h. Slika i. ke. Drug njegov način drenaže (slika i.) bi še odgovarjal, ker je trikot obrnjen, da ima voda večjo moč in ni nevarnosti, da bi se blato odlagalo, ni pa govora o stabilnosti. Slika j. Slika k. Zunker (slika j.) uvaja tudi trikotne oblike s širokim dnom, ki pa je tudi dvomljive vrednosti. Ima sicer vse ugodnosti Butzove drenaže, da se namreč ob jarku lahko ves vod skupaj zbije. Mora pa biti natančna izdelava, sicer se lahko ves vod sesuje. Hinz (slika k.) posnema Zunkerja s to spremembo, da je naprava bolj enostavna in jo vsak tudi neizvežban delavec lahko izdeluje. Pa tudi ta oblika je dvomljive vrednosti. Roguer (slika 1.) je nameraval vse prej navedene trikotne oblike zboljšati. Sicer je njegova oblika bolj stabilna, uporablja pa zopet okvire iz žgane ilovice, da držijo deske skupaj in da se v mehkem barjanskem svetu ne pogreznejo. Ti zvezni kosi pa bi morali imeti zaradi boljše stabilnosti bolj široko podlago. Slika 1. Sli' a m. Pozneje je Roguer (slika m.) sestavil še eno trikotno obliko za drenažo, ki pa so bolj poskusi in nimajo praktične veljave. (Dalje prih.) Izboljšajte travnike! Kmet. družba je izvozila v tujino, zlasti v Nemčijo na stotine vagonov sena. Še več bi ga lahko izvozila, toda seno ne odgovarja kakovosti. Sicer je s kmetijsko - tehničnega stališča napačno, prodajati seno in slamo, toda dandanes je poglavitno, da se nekaj izkupi, pa bodi že za katerikoli pridelek. Sicer se pa lahko tudi prodaja sena gospodarsko opraviči, češ, saj se toliko re-dilnih snovi, kolikor jih s prodajo sena utrpi kmetija, zopet lahko dokupi v obliki umetnega gnojila. Toda kakovost sena mora biti boljša, če hočemo z njim kaj zaslužiti. Zato pa očistimo naravne travnike, osušimo jih, pošteno -jih prezračimo in pognojimo. Po potrebi jih še dosejmo s prikladno travniško mešanico. Kjer kaže, urejajmo si umetne travnike. Najbolj so priljubljeni menjalni travniki in izgleda, da se bodo tudi najbolj izplačali. Kaj je menjalni travnik, kaj je stalni travnik itd., o tem smo že mnogo pisali v zadnjih številkah „Kmetovalca'\ Pomnimo, da 100 kg sena z umetnega travnika v pogledu hranivosti toliko zaleže kot 400 kg slabega sena z navadnih travnikov. Ledeno skorjo snega na posejanih njivah raz-hodimo z živino, potresimo jih s sajami in s pepelom, da bo zrak mogel do posevov. Lani je ledena skorja uničila ponekod Va pridelka. Očistimo jarke, po katerih bo voda po odtajanju snega hitro odtekala. Čistimo semenski oves. Če je bil prašen, ga pred setvijo razkužimo. Namakajmo seme 2 uri v yi% uspulunovi raztopini (na 1001 vode 250 g uspuluna). Tudi tilantin je dober; 400g tilantina zadostuje za oprašenje 100 kg semena. Krompir prebirajmo. Zlasti bodimo pazljivi -na semenski krompir, ki smo ga spravili na poseben prostor. Najprimernejša toplota v krompirjevi kleti je 4—6° C. Če Je gnojišče prepolno, izvozimo gnoj na njivo in ga zložimo v —2 m visoke, dobro stlačene kupe, ki jih pokrijmo z zemljo. Apneni prah, Tomasovo ali fosfatno žlindro, tudi kalijevo sol lahko posipamo po snegu po zemljiščih, ki jih želimo pognojiti. Posestniki, ki so lani sezidali silose, naj nam sporoče, kako so zadovoljni s kislo krmo. Pa tudi oni, ki že stalno urejajo umetne travnike, naj nas o izkušnjah ob veste. f Prispelo je prvo poročilo glede užitnosti sončnice. Poročilo se glasi: ,.Pričeli smo poleg reza-nice pokladati še kislo krmo, ki je mešanica koruze in sončnice. Opaža se, da goveja živina to mešanico izredno rada žre, pa tudi plemenskim prašičem gredo te kisle sončne rože zelo v slast." Več o poskusih s sončnico bomo poročali v kratkem. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Topla greda. Josip Štrekelj. K poglavitnim napravam na vrtu spada poleg vodnega bazena in prostora za kompost, tudi topla greda ali gnojak. Služi nam za zgodnjo vzgojo sadik v pozni pomladi in poleti za vlaganje presajenih cvetic, da ne opešajo in da se čvrstejše primejo, za vzgojo raznih grmičastih in cvetličnih podtaknjencev, pozimi pa za vzimljenje povrtnine. Razen prvega primera, za vse druge ni treba gnojne podlage, 'zato jo tako pripravljeno imenujemo mrzlo gredo. Ta naprava je torej pri skrbnem vrtnarju skoraj stalno v rabi. Trgovski vrtnarji imajo 188 cm široke in po potrebi dolge tople grede. Za male družinske vrte so pa tudi ožje ravno tako dobre. Naredimo jih največkrat po velikosti hišnih oken, ki niso za drugo rabo. Potrebno pa je, da jih preuredimo tako, da se šipe krijejo druga za drugo, kakor strešniki, da ne pronica voda na setev. Ogradimo jih z betonskim zidom, še boljše pa z lesenim obodom. Lesen ni tako trajen, toploto pa bolj zadržuje. Zbijemo ga iz 4 cm debelih desk. Na gorenji strani pa pribijemo v zareze na mestih, kjer se šipe stikajo, počeznice, ki branijo, da bi se obod skrivil. Zadošča, ako sega obod v zemljo 10 do 20 cm. Sprednja, nižja stran mora moleti iz zemlje 10 cm; zadnja, zaradi odtoka vode in sončnih žarkov, mora biti v kotu 10° višja, t. j. loka prednjega kota, ki si ga naredimo čez širokost tople grede. Približno določimo to strmino za lego oken, ako naredimo zadnjo stran za Ve širokosti tople grede višjo. Ako je n. pr. topla greda široka 138 cm, je 7e te širokosti 23 cm. Tedaj naredimo zadnjo stran 23 cm višjo od sprednje, kar odgovarja približno legi v kotu 10°. Za toplo gredo izkopljemo okoli 80 cm globoko jamo. Za poznejše setve zadošča 60 cm. Ker pa ne se^a okenski obod do dna izkopane jame, pritrdimo na oglih noge, pod katere položimo opeko, da se ne ponižajo v zemljo. Toploto, ki jo potrebujejo zgodnje setve v gredi, proizvaja razkrajajoči se svež konjski gnoj. Za prav rane setve proti koncu januarja in v začeku februarja potrebujemo 50 do 60 cm, kesneje pa 30 do 40 cm .debelo plast gnoja. Vlagamo ga z vilami in tudi z vilami obenem potlačimo. Drugi gnoj ni za to> poraben. Da ne uhaja toplota gnoja v zemljo, Doložimo prej na dno tople grede kakih 10 cm debelo plast listja. Vrhu vloženega gnoja položimo kakih 20 cm debelo plast boljše zemlje ter pokrijemo toplo gredo 3 do 5 dni, da se gnoj izpari in ogreje zemljo. Po preteku tega časa poravnamo zemljo in razdelimo prostor na toliko delov, kolikor vrst setev nameravamo izvesti. To pa naredimo, ako položimo ravne palčice po gredi. Temu sledi takoj setev. S primerno deščico potlačimo zemljo in nato posejemo seme. Paziti moramo, da ni setev pregosta. Seme pokrijemo z drobno zemljo, nekako trikrat tako visoko kakor je seme debelo, nekoliko potlačimo in zalijemo z mlačno vodo. Prav drobnega semena, kakršno je seme nekaterih cvetic, ne pokrivamo z zemljo, temveč ga le z deščico potlačimo. Pri zalivanju moramo uporabiti dober razpršilnik, da voda ne odplavi semena in kesneje nežnih rastlinic. Končno pokrije-s šipami, s slamnato štorjo in tudi z deskami. Zunanje stene oboda založimo z gnojem do višine oken. Najboljše kali seme pri toploti 25 do 30° C. Toplota nad 40° C je že neugodna in nevarna, da setev propade. V tem primeru zmanjšamo toploto, ako privzdignemo nekoliko šipe. Kakor hitro seme skali, je poglavitno delo zračenje, katero opravljamo s pri-vzdigovanjem in podkladanjem oken, Brez zračenja se rastlinice pretegnejo, porjave in usahnejo. Ob mrzlih dnevih privzdignemo okna v prepoldanskih urah, samo za kratek čas; ako pa je toplejše, pa več časa. Pred sončnim zahodom moramo okna zapreti in tudi pokriti s štorjo in z deskami. Zaradi tvorbe zelenila ne morejo rastline rasti brez sončne svetlobe, zato so podnevi, ako ni prehudega mraza, pokrite samo s šipami. Kakor pred kalitvijo, tako tudi kesneje skrbimo za stalno vlago. V ta namen zaliva jmo z mlačno vodo med opoldanskimi urami. Ko doraste setev na dva lističa, jo piki ramo, t. j. presadimo v razdalji 5 do 10 cm narazen, da se bolj ukoreniči in utrdi. Zlasti je to potrebno v zelenjadar-stvu pri paradižnikih, papriki, jajčevcu in karfijoli. Pikirane sadike dajo zgodnejši in večji pridelek kakor nepikirane. Na stalno mesto presadimo sadike, kadar so s postopnim, vedno večjim zračenjem popolnoma utrjene. Nekaj dni pred presajanjem jih pustimo odkrite podnevi in ponoči. _ Vzgoja sadik pod oknom. Josip Štrekelj. Če kupujemo na trgu spomladi sadike povrtnine ali sadike cvetlic, kupimo največkrat mačka v žaklju. So pa tudi drage, da ne moremo plačati, saj je treba izdati za malenkost vsoto, ki jo izkupimo za kokoš. To nam kaže, da se moramo oprijeti samopomoči. V vsaki hiši leži kje v kotu kako nerabno okno. Če na tem še postavimo šipe, da leže druga pod drugo, kakor strešniki na strehi, je še bolje. Po velikosti okna zbijmo iz štirih kosov desk okvir, da se okno lepo prilega. Na zavetnl legi izkopljimo 30 cm globoko jamo, ter vložimo vanjo okvir, da visi nekoliko na južno stran,. V jamo nanesimo dobre hu-mozno-peščene presejane zemlje, ki naj sega 10 cm pod rob okvirja. To poravnaj-mo ter proti koncu februarja ali v marcu posejtmo seme in pokrijmo s šipami. Ko seme izkali, privzdigujmo in podkladajmo podnevi, ko je toplo, nekoliko šipe, da se rastline utrde in privadijo zunanjega zraka, sicer se pretegnejov da oslabe. Ako nastopi mraz, odenimo šipe, zlasti ponoči, še s slamnato štorjo in z deskami. Želimo imeti toplo grdo, izkopajmo 60 cm globoko jamo. Na dno položimo nekoliko listja, vrhu pa 30 cm debelo plast svežega konjskega gnoja. Ko se ogreje, nanosimo vrhu gnoja 20 cm debelo plast dobre zemlje ter nadalje ravnajmo s setvijo in zračenjem, kakor je bilo prej povedano. Če mlade rastline, ko zadobe 2 do 3 liste, še pikiramo in pokrijemo s šipami, si vzgojimo prvovrstne sadike in take vrste, ki nam je najljubša. Zgodnja čebula. Josip Štrekelj. Prav rado se primeri, da gospodinji zmanjka poleti čebule. Te neprilike se ognemo, če posejemo po potrebi nekoliko semena zgodnje poletne čebule že v februarju v toplo gredo, ali pa v marcu na vrstice v primerni razdalji kar na prosto. V topli gredi vzgojeno presadimo plitvo, da so le koreninice V zemlji, zakaj globoko posajena odžene cvetno steblo, čebule pa ne naredi. V juliju že dozori za izkop. Edina slaba lastnost poletne čebule je, da preko zime ne traja. V ta namen priporočamo vrsti srebrno belo in ma-dejrsko. Za zimsko porabo gojimo znani trajni vrsti žitavsko in brunšviško, kot dvoletno. V maju posejmo seme prav gosto na prosto in ko listje porumeni, izkopljimo drobne čebulice, čebulček imenovane, ki jih v sledeči pomladi potaknimo plitvo na stalno mesto-. Grah. Josip štrekelj. Grah je troje vrst: strženasti, ki je najboljši v zelenem stanju, luščilni, ki ga kuhamo dozorjenega, in sladkorni za uživanje v stročju. Če ni prve vrste, lahko uporabljamo v kuhinji seveda tudi zeleno zrnje zadnjih dveh. Strženast grah je mnogih vrst, ki se ločijo po velikosti strokov, debelosti zrnja, zgodnosti. rasti, pa tudi po okusu. V dozorelem stanju imajo te vrste zgubančeno seme, zelene barve. Prvenstvo zasluži srednje - zgodnja vrsta telefon, ki zraste nekako 120 cm visoko, obrodi bogato velike stroke z debelim zrnjem. Okusa je sladkega, se hitro skuha in je poraben za vse načine priprave v kuhinji. Čeprav je ta vrsta že precej stara, je na naših kmetijah nepoznana. Še vedno gojijo vrste, ki ne spadajo v napredno gospodarstvo. Grahu ne gnojimo, ker zraste prekomerno, zarodi pa malo. Najboljše plenja na leto prej pognojenem zemljišču. Naročite cepiče! Proti pomladi bo Kmetijska družba razpošiljala članom - sadjarjem cepiče od raznih sort, in sicer brezplačno, ako naročilo priglasijo potom svojih ipodružnic. Posamezni naročniki plačajo pa poštnino. Imamo cepiče od sledečih sort na razpolaganje, jablane: beličnik, rdeči astrahan, char-lamovsky, grafenstein, lord Sufield, virginski rož-lpk, celini, srčika, gdanski robač, landsberška reneta, zlata parmena, ribston peping, prinčevo jabolko, jonathan, damasonov kosmač, Baumanova reneta, mošancgar, carjevič, Bismark, kanada, ontario, Bojkovo jabolko, londonski peping in bobovec; hruške: zgodnja Magdalenka, Klapovka, amanliška, Viljamovka, , Avranška, kongresovka. društverika, kleržo, boskovka, Blumenbachova, češka ananas, zimska dekanka, pastorovka. Cepiči se bodo razpošiljali, dokler bo trajala zaloga. Vinarstvo in kletarstvo. Trsna rez. Josip Zabavnik. V naših podnebnih razmerah moramo vinsko trto nizko vzgajati, da pridelamo zadosti vina čim boljše kakovosti. Z rezjo vplivamo na razvoj trsa, njega rodovitnost in na kakovost pridelka. Neobrezan trs podivja, tvori male grozde in njih sok vsebuje malo sladkorja, toda mnogo kisline. Ze od vsega začetka, ko trs sadimo, ga obrežemo na eno oko. Iz tega očesa si vzgojimo močno rozgo, katero obrežemo drugo leto na dve do tri očesi, da si vzgojimo vsaj dve do tri močne rozge. Tretje leto dobi mladi trs, če je dovolj močno razvit, že dva reznika, v nasprotnem primeru mu pustimo le en reznik. Odtod dalje zavisi rez od nameravane vzgoje trsa in od raznih drugih okolnosti, kakor od vrste, plodovitosti zemlje i. t. d. Vsak trs naj ima v naših podnebnih razmerah 10—20 cm visoko deblo, na katerem si vzgojimo enakomerno razdeljena ramena. Z rezjo vplivamo nanje, da ostanejo vedno enako močna. V plodoviti zemlji si bomo vzgojili trsje s tremi in več rameni, ki naj nosijo v bodoče rodni les, to je reznike in šparone ali ločne; v slabši zemlji in v krajih, kjer nimamo dovolj gnoja na razpolago, se moramo zadovoljiti le z dvema ramenima, ki naj nosita v bodoče rodni les. Ramena na trsu, to je stari les, si vzgojimo enako visoko, da se vse rozge enakomerno hranijo in razvijajo. Če na to ne pazimo pri rezi, se višje stoječe rozge močneje razvijajo na račun nižje stoječih. Največ hrane dobe najvišje stoječe rozge. Rezač mora vedeti, da trs rodi le tedaj, če stoji rodni les na dveletnem in ta na triletnem lesu. Za rod puščamo reznike in ločne ali šparone. V dobro negovanem in v dobrem gnojnem stanju, v katerem se mora nahajati vinograd, polagamo glede rodu največ važnosti na ločne in šparone. Ozirati pa se moramo predvsem na trsno vrsto. Nekatere vrste locnov ali šparonov trajno ne prenašajo. So to laški rizling, zeleni silvanec, muškatni silvanec, rumeni šipon. rumeni muškatelec, veltlinec, portugalka in. modra frankinja. Če bi hoteli te trsne vrste zaporedoma leto za letom obrezati na šparone, bi nam vinograd predčasno popolnoma oslabel. Druge trsne vrste zopet, in to beli burgundec, modri burgundec. rulan-dec, bela klevna, renski rizling. Bouvie-rova ranina in traminec, prenašajo dolgi rodni les in jim brez skrbi puščamo šparone, dokler jih z ozirom na močan razvoj trsa prenašajo. Šparone puščamo na najvišje stoječih rozgah, zrastlih na močnejših ramenih, s pridom menjavaje ramena vsako leto. Najdemo pa povsod še danes vinograde, ki nam po svoji rezi pričajo, da se zoper tako enostavno pravilo še vedno greši. Za šparonom pustimo kratek reznik na dve očesi, na katerem si vzgojimo rodni les za prihodnje leto. Na ostalih ramenih pustimo reznike s tremi očesi. Le na izredno močno razvitih trsih puščamo po dva ločna ali šparona. Pri trsnih vrstah, ki ne prenašajo šparonov, puščamo tudi daljše reznike s štirimi očesi, toda le v dobri zemlji in pri dovolj močno razvitih trsih. V starejših vinogradih, kjer je stari les tekom let zrastel visoko, ne smemo pozabiti na kratek rezervni reznik, ki ga pustimo na mestu, do koder nameravamo trs znižati. Na to pa mora misliti že delavec, ki pleje, da pusti na pravem mestu v ta namen rozgo, odnosno mladiko, zato so za vinogradnika stalni delavci, ki vsak trs temeljito poznajo, neprecenljive vrednosti. Malomarni delavec pa za tako delo sploh ni. Pri rezi trs temeljito očistimo na deblu in ramenih vseh nepotrebnih rozgic in stare skorje.Trsne škarje naj bodo ostre, držimo jih tako, da gleda gladka stran k trsu zaradi tega, da rodnega lesa ne zmečkamo. Pana naj bo čim manjša, da se lažie zaceli. Tudi žagica, ki jo mora imeti vsak rezač, da odžaga odvišno starino (kobile), naj bo ostra in tudi tukaj naj bodo rane čim manjše in gladke. Na navedeni način obrežemo vinsko trto v navadnih letih, ko trs brez škode prezimi. Če pa nam je huda zima uničila ali močno Doškodovala vinograde, todai ne smemo biti pri rezi oreveč natančni in obrežemo trs bolj na dolgo. Narežemo v^č, za eno do dve očesi daljših reznikov. pustimo pa tudi izjemno šparone pri trsnto, da je v mnogih krajih krompir bolan, se ga bo kupovalo le tam, kjer je zdrav. Seveda se bo moralo biti pri prevzemu zelo natančen. Živina: Kmetijska družba ni izvažala zadnjih 14 dni. Po podatkih Ureda se je doseglo na zadnjem sejmu 5. II. povprečno za vole 86 grošev. kar znese franko meja nekako 7 Din za kg žive teže. Ce se pa odbijejo stroški 3.25 Din, je znašala dosežena cena franko meja 3.75 Din. V druigi polovici meseca izvažata dve naši podružnici, katerima smo priskrbeli kontingent. Podružnice, ki želijo izvažati, naj se javijo! Sadje: Cene so precej narastle. Kmetijska družba je svojo zalogo razprodala. Cene za ma-šančke 350—400 Din, bobovec 320—350 Din za 100 kg. Seno: Za seno je še vedno povpraševanje iz tujine. Ker so pa kupci zelo strogi, pride v poštev le najboljše seno. Tudi je veliko pomanjkanje vagonov, kar otežuje izvoz. Vzorno sadjarstvo nudi siguren dohodek VOJSKO DO UNIČENJA NA-POVEDUJE TVRDKA SHELL ŠKODLJIVCEM, KI PRETE OBSTANKU NAŠEGA SADJARSTVA. PO CELI DRŽAVI PRIREJA SHELL NA SVOJE STROŠKE PREDAVANJA O MODERNEM SADJARSTVU IN VARSTVU RASTLIN SHELL UBRAN ZIMSKI JE UNIVERZALNO, POPOLNOMA NEŠKODLJIVO SREDSTVO KI UNIČI RAZNE ŠKODLJIVCE NJIHOVA JAJCA, GNEZDA IN LIČINKE ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI ANGLO - JUGOSLAVENSKO PETROLEJSKO D. D. BEOGRAD ZAGREB SARAJEVO I Najboljšo Modro galico izdeluje tovarna Zorka" v Subotici 99 po staroznanem ausiškem (Aussig - Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98 — 99°/o in naj cenej ša, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. Dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani. Važno za osnovne in kmetijske šole! Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70 X 50 cm s primernim obešalom in okvirjem. S'ike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom .vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100'—. Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju). Telefon: 3781 — 3782 — 3783 - 3784 - 3785-Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake v rste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Safe-deposits itd. Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7. Poverjeništvo: LJUBLJANA, Tyrševa34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu decembru 1934: Vajdič Neža, Ptuj, Ferk Terezija, Maribor, Potisk Jera, Cadramska vas, Visočnik Alojzij, Maribor, Harc Alojzij, Maribor, Forstnar Helena, Bistrica, Kmetec Ivan, Lokanja vas, Vodenik Elizabeta, Duga Resa, Glaser Alojzij, Ruše. Vižintin Franc, Maribor, Zlahtič Jurij. Zilečka vas, Letič Ana, Mala vas, Blagovič Uršula, Kajžar, Strah Janez, Kočevje, Zohar Olga, Kamnica, Sinko Janez, Plat 7, Gracer Terezija, Rožno, Hren Marija, Prvenci, Dirnbek Matija. Piršenbreg, Kobijančič Matija, Maribor, Gabrijel Marija, Rodne, Ellerich Hermine, Ptuj/ Clarici Marjana, Maribor, Golob Frančiška, Vojnik, Cipot Štefan, Poconci, Pleterski Jožef, Pleterie, Arh Marija, Jannovec, Etneršič Terezija, Stojnci, Verdonik Anton, Slemen, Voga Jurij, Sv. Peter, Špan Ivana, Loke, Jekl Franc. Celje, Razboršek Helena, Arnja vas, Izak Barbara, Ojstrica, Šerak Alojzija, Breg, Grizold Jera, Smolnik, Rotard Marija, Sp. Polskava, Spolenak Ignac, Ptuj, Pelz! Jožef, Maribor, Jeretin Frančiška, Maribor, Gulin Ana, Ptuj, Kebrič Ana, Maribor, Svetel Marija, Ljubljana, Lepej Apolonija, Sp. Poljčane, Lapuh Jožef, Gor. Obrež, Galun Ana, Vojnik, Jesih Ana. Loke, Arhar Ivan, Ljubljana, Kandus Lucija, Šmartno ob Paki, Repič Franjo, Beograd, Jerina Franc, Ljubljana. Garvas Josip, Podgorica, Gregorc Anton, Ljubljana, Korže Jože, Ponikva. Selinšek Jurij, Starše. Majer Jakob, Zitnice, Hojnik Josipina, Strmec, Vodenik Franc, Farna vas, Hudopisk Katarina, Stražišče, Rojko Neža, Grajetiščak, Peternel Marija, Ljubljana, Ojstruh Martin, Debro, Pommer Marija, Maribor, Podhovnik Ivan, Podgora, Gole Blaž, Popovci, Zorž Ivana, Podraga. Margetič Marija, Celje, Okorn Marija, Lava, Filipič Franc, Celje, Florjane Ludvik, Vojnik. Gorjup Fr., Sv. Peter v Sav. dol., Škoflič Franc, Starovčak, Filej Martin, Pobrežje, Fastenbach Julijana, Bukovje, Prates Marija, Maribor. Visenjak Marija, Završe, Kovač Josip, Bošljin. Šolar Andrej, Poljšica, Kopač Marija, Beograd, Lenart Klara. Rajhenburg, Videnič Martiti, Cerklje ob Krki, Bedenik Ivana, Maribor, Kramberger Franc, Vukovski vrh, Siter Mihael, Luterje, Fludernik Marija, Sombor, Cas Ivan, Sv. Janž pri Dravogradu, Maschera Serafina, Maribor, Gaube Avreliia, Sv. Križ, Radej Ivan, Breg. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v Kdor še ni član „Ljudske Samopomoči" naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopna izjavo. ssupnem znesku Din 730.452'-. BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO. Za zatiranje poljskih miši je jesen najprikladnejši čas, ter tudi najcenejše in najuspešnejše, če položite v mišje luknje ZELIO-zrna. Za zatiranje podgan je pa najsigurnejše sredstvo Z ELI O-pasta. Vsa potrebna strokovna navodila dobite pri tvrdki: JUGEFA k. d. ZAGREB, Preradoviceva ul. 16 £ Proti ognju, vlomilskim tatvinam, telesnim poškodbam, proti toči, zakonski odgovornosti, ter na življenje zavaruje II SLAVIJA" jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, Gosposka ul. 12 Telefon štev. 21-78 in 22-76 Zastopniki v vsakem kraju! 2 Kovači! koks Prvovrsten po znižanih cenah Vam nudi domača tvornica: Mestna plinarna - Ljubljana Resljeva c. 28. Za spomladansko gnojenje priporoča Tvornica za dušik d. d. Ruse IMitrofoskal-Ruše, za krompir, Nitrofoskal-I, za zelenjavo, vinograde in sadje-, Nitrofos, za žita-, Apneni dušik, za travnike oves, koruzo; Apneno sečnino za pomoč vsem ostalim kulturam. Naročajte skupno preko Kmetijskih podružnic pri Kmetijski družiti! Kužni katar sramnice in kužno zvrženje pri kravah škoduje tudi mlečnosti •Odvračevalno sredstvo „13issulin"! Dobiva se samo na živinozdravniški recept. Najmanje tvorniško pakovanje 25 svečic. Nepokvarljivo. brez duha, nestrupeno. Proizvajalec: H. Trommsdorff',Chem.Fabrik, Aachen. Zastopnik: „LYKOS" Mr. K. Vouk, Zagreb Jurjevska ul. 8. HOTEL ŠTRUKELJ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica se priporoča potujočemii občinstvu za prenočevanje! Centralna kurjava. Tekoča voda. Znižane cene: Kosilo Din 10—. Večerja Din 8-—. Po zelo nizki ceni Vam nudi vse potrebščine za kro-jaCe, Šivilje, šolske in pisarniške potrebščine tvrdka: ANA JANEŽIČ, LJUBLJANA FLORJANSKA UL. 14 Istotam dobite tudi šopke in vence za neveste, opreme za novorojenčke, kakor tudi predtiskarijo ročnih del. i Kmetska posojilnica ljubljanske | I okolice neomejernc> *zaveio V LjUbljaRj j : Obrestuje hranilne vloge po najvišji meri. = : Ustanovljena 1881. H Stanje vlog nad 200,000.000 — Din. = Kupujemo vinski kamen (Mn») ■ in suhe drože: A. RESMAN, k. d. ZAGREB, llica 223. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebeiitev. In oinastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZT LJUBLJANA, Mestni Irg * (Zraven Rotovža) Laneno olje, iirnež, barve, lake, kit, lan. tropine ter vse v to široko spadajoče blago prvovisine kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, n jugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIČ-ZANKL tovarne elia, lakov in barv družba z o z., lastnik FRANJO MEDiČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah iti Domžal; h J. BLASN1KA NAŠI/ Univerzitetno tiskarno LITOGRAFIJA OFFSETTiSK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidnej« USTANOVLJENA LETA 1828 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu IN POSOJILNI DOM registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Telefon 2847. Brzojavi: »Kmetski dom". Rae. pošt. hran. št. 14.257. Žiro račun: .Narod na banka Podružnici v Kamniku in Mariboru Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4°/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 5 °/„. Stanie vlog 3S.OOO.OOO Din. — Rezerve 1*200.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite na tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 «/a in od 3 - 4 'h, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 - 12 */a ure