Poilni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.10 kil., mesečna naročnina 5 iilingov
P. b. b.
Letnik XXV.
Celovec, petek, 25. junij 1970
ji 459)
PRIMORSKI SLOVENCI OB 25-LETNICI OSVOBODITVE:
ZAZRETI SE MORAMO V NOVA OBZORJA
in biti čvrsto pripravljeni za nove naloge
S kulturnimi in športnimi prireditvami ter narodno-političnimi manifestacijami, ki so se vrstile skozi tri dni in jih je priredila Slovenska prosvetna zveza v Trstu, so dosegle ob koncu minulega tedna višek proslave primorskih Slovencev ob 25-letnici osvoboditve. Ta osrednja proslava je bila na stadionu „Prvi maj" ter so se je udeležili tudi zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Med številnimi predstavniki iz Slovenije pa so bili predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, načelnik komisije za narodna vprašanja pri CK ZKS Jože Smole, predsednica komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Majda Bojčeva in mnogi drugi.
Bogati spored proslave se je začel v soboto popoldne z otvoritvijo razstave narodnoosvobodilne borbe. Predsednik tržaške SPZ dr. Robert Hlavaty je ob tej priložnosti naglasil, da gre prva spoštljiva misel ob tej proslavi spominu tistih, kii so dati vse za to, da mi živimo, to so padli borci in aktivisti NOB. Morda jim ne bomo nikoli dovolj hvaležni za to, kajti prav njim in vsemu ljudstvu, ki ije pretrpelo toliko gorja i*n doprineslo tako velike žrtve, gre zasluga, da se je v nas vzbudil ponos naroda, ki je stopil prekaljen v zgodovino svobodnih narodov. Naj tudi ta razstava v spomin na veliko epopejo našega naroda in naše matične domovine u-trdi v nas vero v zmago pravične stvari med narodi in odločno voljo, da tudi mi v slovenskem zamejstvu dosežemo, kar nam po vseh postavah pripada."
Zvečer je folklorna skupina .Emona” iz Ljubljane izvajala najprej slovenske narodne plese in pesmi, v drugem delu svojega nastopa Pa plese drugih jugoslovanskih narodov.
V nedeljo dopoldne je bila v Kulturnem domu prisrčna slavnost ob 25-letnici izhajanja .Primorskega dnevnika". Te prireditve so se udeležili tudi predstavniki deželne novinarske zbornice, časnikarskega sindikata in deželnega tiskovnega urada. Zaslužnim urednikom in sodelavcem lista so ob tej priložnosti podelili spominske plakete in zlate kolajne. Ob jubileju .Primorskega dnevnika" sta tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in njeno 9lasilo .Slovenski vestnik" poslala bratske pozdrave in čestitke.
Glavna prireditev je bila v nedeljo popoldne, ko se je po športnih tekmah odvijal na stadionu pester kulturni spored. Ob spremljavi godbe na pihala so nastopili združeni moški in združeni mešani zbori, ki so pod vodstvom svojih dirigentov 'izvajali koncert partizanskih pesmi, vmes pa so člani tržaškega Slovenskega gledališča recitirali odlomke m pesmi s partizansko tematiko. Po koncertu so člani igralske skupine Prosvetnega društva »Ivan Cankar" v dvorani uprizorili partizanski rrvi-'Kng in potem predvajali tilm .Kaplan Čedermac" po znanem Bevkovem romanu, nato pa se je razvila Prosta zabava. Tridnevni program se je zaključit v ponedeljek s plesno prireditvijo, kjer je igral orkester »Emone” 'iz Ljubljane, sodelovala sta tudi znana pevca zabavne 9lasbe Eva Sršen .in Pero Dimitrije-vič.
Slavnostni govor na nedeljski večerni prireditvi je imel predsednik Slov. kulturno-gospodarske zveze Gorazd Vesel. Uvodoma je spomnil
na dogodke pred petindvajsetimi leti, ko je bil premagan fašizem. Spregovoril je o junaškem odporu primorskih Slovencev ter o skupnem trpljenju in boju z 'italijanskimi antifašisti, „ko je skupno prelita kri slovenskih in italijanskih protifašistov in partizanov že v času narodnoosvobodilne vojne postavila temelje za prijateljstvo med jadranskima sosedoma".
Potem je predsednik Vesel govo-
Srečanje ZSO in SKGZ
V soboto 20. junija so se v Trstu v okviru tradicionalnega sodelovanja ponovno sestali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Predstavniki obeh organizacij so na svojem skupnem posvetovanju razpravljali o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in Italiji. Pri tem so znova ugotovili potrebo in koristnost čim tesnejših medsebojnih stikov ter sprejeli u-strezne sklepe za bodoče sodelovanje.
ril o današnjem položaju Slovencev v Italiji in dejal, da si pred 25 leti, ko so se radostili zmage, niso mogli predstavljati, da bodo zaradi interesov velikih sil Slovenci na Tržaškem, Goriškem 'in v videmski pokrajini potisnjeni v položaj, ko se morajo ponovno boriti za svoje osnovne pravice, ki so si jih sami izbojevali.
.Zahtevamo popolno enakopravnost v vseh javnih uradih, zaposlovanje Slovencev, imenovanje naših zastopnikov v razne komisije in odbore, poimenovanje ulic in trgov po naših zaslužnih možeh; ne samo v okoliških vaseh, ampak tudi v Trstu in v Gorici, kjer živi večji del našega življa, morata biti naš jezik in naš človek pravično zastopana. Odločneje se moramo boriti za te pravice, zakaj nič nam ne bo podarjenega, če si sami ne bomo vzeli. Slovenci v Italiji hočemo sesti za isto mizo s predstavniki oblasti ter se kot enakopravni med enakopravnimi pogovoriti o vsem, kar nas še teži in kor po naši sodbi, ki je najbolj pristojna, zavira naš razvoj. Okoli takšne mize, ki naj postane okrogla, naj sedejo tisti, ki imajo v rokah zakonodajno oblast, ter mi, Slovenci, da sporazumno določimo, kako naj se sedanja politika .viafacti' spremeni v pravno urejeno zaščito.”
Ob koncu je predsednik Vesel naglasil, da mora Slovenska na-rcdostna skupnost v Italiji na temelju tradicionalne narodnoobrambne politike iz časov taborov, protifašističnega ilegalnega boja, oborožene vstaje in povojnih preizkušenj usmerjati svoj razvoj tako, da bo dovolj sposobna in učinkovita v dinamičnem razvoju, ki ga pripravlja leto 2000. .Zazreti se moramo v nova obzorja, ki se svetlikajo pred nami ter biti čvrsto pri-
SLOVENSKA MLADINA NA KOROŠKEM
vabi na
SREČANJE SLOVENSKE MLADINE
iz Slovenije, Tržaškega in Koroške
Prireditev se bo začela v nedeljo 28. junija 1970 ob 9. uri dopoldan z
9 nogometnim turnirjem
treh dežel na nogometnem igrišču v Št. Janžu v Rožu.
Ob 14.30 uri bo v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu skupni Q kulturni program
z baletno skupino, harmonikarskim orkestrom, s pevskimi zbori, recitacijami in drugim.
Poleg tega bo na sporedu # razstava slik
mladih slikarjev iz Slovenije, Tržaškega in Koroške. Prireditev bo zaključena s plesom.
Mladina in prijatelji mladine prisrčno vabljeni!
Parlamentarne volitve v Angliji
presenetile mednarodno politično javnost
V petek prejš. tedna so v Angliji volili nov parlament. Volitev se je u-deležilo 28,258.332 volivcev, to je 72 odstotkov vseh volilnih upravičencev (pri zadnjih splošnih volitvah pred štirimi leti je volilna udeležba znašala 75,8 odstotka). Konservativci so dobili 13,106.965 glasov ali 46,6 odstotka, laburisti 12,141.676 (43 odstotkov), liberalci 2,109.218 (7,4 odstotka), druge skupine ipa skupaj 900.476 (3,2 odstotka) glasov. V novem spodnjem domu britanskega
pravljenj za nove naloge, ki nam jih že prinaša evropsko sodelovanje in združevanje, da jih bomo u-spešno opravljali z mobilizacijo vseh naših ustvarjalnih sil, s strokovnostjo, načrtnostjo, z moralnopolitično odgovornostjo — in prav gotovo tudi z globoko človečnostjo, v katero moramo verovati, da bo prišla kot obnova nad premaganim zlom. Torej pogled nazaj in istočasno tudi v prihodnost, zakaj v njej bomo živeli."
Dvojezično šolstvo v Prekmurju
pred ustavnim sodiščem SR Slovenije
Ustavno sodišče SR Slovenije se je prejšnji teden na pobudo skupine občanov iz Prekmurja na javni obravnavi bavilo s problemom dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Pri tem naj bi, kakor je na obravnavi v svojem poročilu dejal sodnik poročevalec inž. Pavle Žavcer, med drugim odločilo glede naslednjih vprašanj: ali dvojezično šolstvo kot edina oblika obveznega osnovnega šolanja na narodnostno mešanem ozemlju nasprotuje republiški ustavi; ali je z ureditvijo dvojezičnega pouka (glede na njegovo izobraževalno in vzgojno zahtevnost ter vrednost) poseženo v ustavne pravice učencev do izobraževanja v enakih pogojih; ali je dosedanje izvajanje zakona o dvojezičnih šolah takšno, da so zaradi tega kršene ustavne in zakonske določbe.
Med javno obravnavo je bil poudarjen mednarodni pomen ureditve dvojezičnega šolstva v Jugoslaviji, saj je Jugoslavija zgled tudi drugim, kako je treba urediti položaj narodnosti in njihove pravice. Naglašena je bila misel, da ne more nekaj zahtevati zase, kdor tega ne bi bil pripravljen dati drugim.
Na vprašanja sodnikov, ali kje po svetu obstaja dvojezična šola kot edina možna oblika osnovnega šolanja, je bilo ugotovljeno, da je bila taka šola na avstrijskem Koroškem skozi trinajst let in da je avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk, ko je pregledovalo te šole, izrecno ugotovilo njihovo uspešnost in ustreznost. Kot drug primer take ureditve pa je bil omenjen eden izmed švicarskih kantonov, kjer je dvojezično šolstvo kot edina oblika osnovnega šolanja predpisano z občinskim odlokom.
Sproženo je bilo tudi vprašanje, kaj bi se zgodilo v Prekmurju, če dvojezična šola ne bi bila obvezna. Po
mnenju strokovnjakov bi to škodilo ravni pouka, ker je zdaj uveden predmetni pouk, ki ga pa ne bi bilo mogoče zagotoviti, če bi učence razdelili. Strokovnjaki so na izrecna vprašanja sodnikov tudi odgovorili, da ni bistvenih razlik med učenci, ki so končali dvojezično šolo in tistimi, ki so končali samo slovensko šolo podobne ravni, kakršna je dvojezična v Prekmurju.
Posebej so se na obravnavi bavili tudi s stališčem pobudnikov tega ustavnega spora, ki so med drugim trdili, da slovenski otroci, ki obiskujejo dvojezično šolo, niso enkopravni z drugimi otroci v Sloveniji. Pri tem je bilo poudarjeno mnenje, da če gre za vprašanje enakopravnosti, potem velja to seveda za vse, torej tudi za madžarske otroke. Treba je pač organizirati tak pouk, da bo to omogočal. Sicer pa tudi drugod v Sloveniji, kjer so samo slovenske šole, ni mogoče govoriti o povsem enakopravnem in enakovrednem pouku.
Končno je bilo na obravnavi tudi ugotovljeno, da določene težave, ki se pojavljajo okoli dvojezičnega šolstva v Prekmurju, ne izvirajo iz ustroja tega šolstva kot takega, marveč nastajajo zaradi nedoslednega izpolnjevanja tozadevnih predpisov, zlasti ker pristojne oblasti po uveljavitvi zakona o dvojezičnih šolah zanje niso dovolj skrbele. Sicer pa so slovenski starši iz Prekmurja poudarili, da bi bili hvaležni, če bi njihove otroke naučili v šoli madžarskega jezika, kakor si madžarski starši želijo, da bi njihovi otroci dobili v šoli tako znanje slovenščine, da bi lahko nadaljevali šolanje na drugih šolah.
Po končani javni obravnavi je sodišče sklenilo, da bo odločbo izdalo pismeno.
parlamenta imajo konservativci 331 poslancev, kar pomeni, da so dobili 75 novih in zgubili 8 prejšnjih mandatov; laburisti imajo zdaj 278 mandatov, ker so 70 sedežev zgubili in dobili 10 novih; liberalci so zgubili 7 poslanskih mest in imajo v parlamentu le še 6 zastopnikov, medtem ko na ostale skupine odpade skupaj 6 mandatov.
Ta izid britanskih parlamentarnih volitev je močno presenetil domačo in vso svetovno politično javnost. Take zmage konservativcev nihče ni pričakoval, najmanj pa so jo pričakovali konservativci sami, ki so se nasprotno do zadnjega trenutka pred volitvami naravnost bali še večjega^pora-za, kot so ga doživeli pred štirimi leti. Prav tako nepričakovano, toda z nasprotnim efektom, so se volitve končale za laburiste, ki so kot dosedanja vladna stranka veljali že vnaprej za prepričljivega zmagovalca — vsaj po zagotovilih raznih proučevalcev javnega mnenja, ki so še v zadnjih dneh pred volitvami napovedovali veliko laburistično zmago. Ne nazadnje prav .na podlagi teh o-betajočih prognoz .nezmotljivih" raziskovalcev javnega mnenja se je laburistična stranka eno leto pred potekom svoje mandatne dobe odločila za predčasne nove volitve, ki pa so ji prinesle zdaj toliko bolj nepričakovan in zato tudi boleč poraz.
Na vprašanje, zakaj so zmagali konservativci, so politični komentatorji že skušali in bodo še skušali dati odgovore, ki pa bodo še vedno le domneve, kajti povsem pravilnega, utemeljenega in zanesljivega odgovora verjetno nihče ne zmore. Prevladuje seveda mnenje, da so na izid volitev v prvi vrsti vplivala gospodarska vprašanja. Z drugimi besedami: veliko število glasov za konservativce ne pomeni toliko glasove proti laburistom, marveč proti naraščanju cen, proti višjim davkom, proti upadanju zivljenske ravni, proti inflaciji, proti . .. Takih .proti" so imeli britanski volivci nedvomno dovolj; toda če je bila krivda za vse te nedostatke samo enostranska, bo pokazal šele bodoči razvoj, ko bo imela zdaj konservativna stranka možnost in dolžnost, da izpolni obljube, ki jih je dala pred volitvami.
Konservativci so medtem že prevzeli oblast in sestavili vlado pod predsedstvom svojega vodje Edwarda Heatha. Po prvih napovedih njihovega vladnega programa se Angliji obeta, da bo v marsikaterem vprašanju šla spet tisti korak nazaj, ki so ga v zadnjih letih napravili laburisti naprej.
Avstrijsko vprašanje pri EGS
Ko so se zun. ministri dežel, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti, 10. junija sporazumeli v koledarju in načinu razgovorov s tistimi članicami EFTA, ki želijo urediti svoje razmerje s skupnostjo, so v primeru Avstrije napravili določeno izjemo. Izje-
ma se je nanašala na avstrijski predlog iz decembra minulega leta. Tedaj je na povabilo iz Bruslja, da Avstrija predloži svoje predstave glede ureditve medseb. odnosov, avstrijska vlada predlagala dve fazi ureditve teh odnosov. Prva faza naj bi bil in-
terimski sporazum o znižanju carin za 30 odstotkov in olajšavah za avstrijske agrarne eksporte. Kot drugo fazo pa je avstrijska vlada predlagala razgovore za obsežen sporazum o gospodarskem sodelovanju z EGS.
Ta predlog je dal zunanjim ministrom držav EGS povod, da so se na poti razširitve skupnega trga odločili za poseben postopek z Avstrijo. Stalni komisiji EGS so naročili, da prouči možnosti za razgovore z Avstrijo o sklenitvi omenjene interimske pogodbe, nakar bodo odločili, če se bodo ti razgovori pričeli še pred poletnimi počitnicami ali pa šele jeseni. Ko se je omenjena komisija sestala, so bili predstavniki vseh šestih dežel za to, da sklene EGS z Avstrijo interimsko pogodbo, ki naj bi veljala do tedaj, ko bi razgovori z Veliko Britanijo, Dansko, Norveško in Irsko, pa tudi z Avstrijo, Švico in Švedsko tako daleč dozoreli, da bo na osnovi zadevnih sporazumov mogoče realizirati razširitev skupnega trga na omenjene države. Do pomislekov pa je prišlo glede vprašanja, ali je znižanje carin za 30 odstotkov v skladu s tozadevnimi določili GATT. Ker so bila v tem vprašanju mnenja deljena, je poleg drugih tehničnih vprašanj tudi ta problem še enkrat obravnavala posebna delovna skupina EGS za Avstrijo, 29. junija pa bo ministrski svet držav EGS odločil, ali se bodo razgovori z Avstrijo začeli še pred poletnimi počitnicami ali šele jeseni.
Da je ureditev odnosov z EGS za našo državo in za njeno gospodarstvo čedalje bolj potrebno, je postalo medtem že vsakomur jasno. Potrebna je tako spričo položaja naše industrije na mednarodnem trgu, kot pa spričo težav, ki jih ima naše kmetijstvo zlasti
pri izvozu klavne živine in mesa v Italijo in Zahodno Nemčijo. Toda razlika, kako gledajo merodajni krogi sedaj na ureditev teh odnosov in kako so gledali leta 1961 in pozneje do leta 1965, je velika. Tedaj so hoteli z vihrajočimi zastavami pridružiti našo državo k bruseljski šestorioi, ne glede na to, da le-ta tega niti ni hotela; danes so tozadevni pogledi vlade docela drugačni, stvar-nejši in brez iluzij.
Predlog o asociaciji je bil pokopan leta
1965, dve leti navrh pa je bil pokopan tudi predlog o tako imenovani posebni pogodbi s skupnim sistemom carin in z harmonizacijo agrarne politike kot glavnimi gospodarsko-političnimi elementi. Medtem je tudi v glavah ljudske stranke v zadnji vladi prodrlo spoznanje, da EGS nikoli ne bo balzam za avstrijsko gospodarstvo, da je lahko le eden od partnerjev našega mednarodnega gospodarskega sodelovanja, s katerim je treba vendar priti v medsebojnih odnosih na zeleno vejo.
Pred prihodnjimi razgovori v Bruslju je nekdanji zanos zamenjala realnost. Le-to najbolj ponazarja izjava kanclerja Kreiske-ga na zadnjem kongresu SPO, ko je v zvezi z zunanjo trgovino in gospodarskim sodelovanjem naše države dejal, da bo sedanja vlada pogajanja z EGS nadaljevala intenzivno, toda brez iluzij. Istočasno pa bo gojila svoje odnose z EFTA ter se zavzemala za postopno liberalizacijo in multilateriza-oijo blagovne izmenjave in gospodarske kooperacije z vzhodnoevropskimi deželami.
(bi)
Svetovne zaloge železove rude
Mednarodna skupina strokovnjakov za naravna bogastva je pred nedavnim objavila, da so celotne zaloge železove rude v svetu tolikšne, da morajo kriti potrebe po železovi rudi še v nedogledni prihodnosti. Te zaloge znašajo po cenitvah izvedencev nad 250.000 milijonov ton. Poleg tega je v svetu še več kot petsto milijonov ton take železove rude, katere izkoriščanje se v sedanjih razmerah šteje še za nerentabilno, predvsem glede na preveliko oddaljenost zadevnih ležišč od trga in iz nekaterih drugih vzrokov gospodarske narave.
Po navedbah strokovnjakov je proizvodnja železove rude pred sto leti znašala komaj 4 odstotke današnje proizvodnje.
Kritičen položaj na področju preskrbe s koksom
Od 37.000 do 38.000 ton koksa, ki ga Koroška potroši vsako leto, je za prihodnjo kurilno periodo zagotovljenih le 50 do 60 odstotkov. Kjub kritičnemu položaju na področju koksa pa preskrba koroškega prebivalstva s trdimi gorivi ne bo ogrožena, ker si je trgovina s kurivi v zadostni količini zagotovila nadomestna goriva, kot so n. pr. briketi iz antracita, ki po kurilni vrednosti in tudi po ceni uspešno konkurirajo s koksom. Na področju črnega in rjavega premoga pa je preskrba slej ko prej zagotovljena.
To je na posebni tiskovni konferenci v Inštitutu za pospeševanje gospodarstva sporočil predstojnik gremija za trgovino s trdimi kurivi dr. Banfield, ki je koroške novinarje obvestil o problematiki preskrbe s kurivi.
Do krize na področju koksa je po besedah Banfielda prišlo zaradi visoke konjunkture v industriji železa in jekla, ki se odraža v visoki potrošnji koksa, pa tudi zaradi nazadovanja proizvodnje koksa v Evropi. Medtem ko so v Avstriji še pred leti številne plinarne proizvajale koks, danes v vsej državi ni niti enega obrata, ki bi kot stranski produkt prideloval to vrsto kuriva. Zaradi zastarelih in nerentabilnih proizvodnih postopkov pa so bile tudi številne koksarne prisiljene, da ustavijo svojo proizvodnjo.
Ker pred zimo 1970/71 ni pričakovati izboljšanja položaja v preskrbi s koksom, je trgovina s kurivi preskrbela zadostne količine briketov iz antracita, kot jih uporabljajo v drugih državah Evrope.
Načrti za turistično izgradnjo Bleda in Bohinja
V Evropi ni malo jezerc, ‘kakršno je Blejsko, vendar pa predstavlja Bled s svojo okolico pravi 'biser med gorami, ki mu težko najdemo primere. To dejstvo upoštevajo tudi načrti o turistični izgradnji Bleda, po katerih bodo do leta 1975 zgradili 1720 ležišč in 3450 sedežev v gostinskih obratih. V prvi fazi izgradnje bodo izkoristili možnosti za novogradnje v bližini hotelskih objektov, ki jih že imajo, v drugi pa bi pristopili k novogradnji področja Mlino.
Računajo, da bodo že letos pričeli z uresničevanjem prve faze tega programa. Ob domu Partizana nameravajo zgraditi centralni rekreacijski objekt, v katerem bodo 50 m dolg zimski bazen, savna s prostorom za razgibavanje in zaprto drsališče. Bazen in drsališče naj bi bila med seboj povezana.
Že v teh mesecih naj bi pričeli graditi smučarski center na Zatrniku, brez katerega Bled
Italija mrzlično gradi avtoceste
Čeprav je pričela Italija razvijati mrežo avto cest skoraj tri desetletja pozneje kot Združene države Amerike in Nemčija, bo čez nekaj let s 6200 kilometri najsodobnejših avtomobilskih cest v tem pogledu druga država na svetu za Ameriko. Do konca preteklega leta je imela v prometu 3500 km avto cest, več kot 1500 v gradnji, za okoli 1100 km cest pa so bili načrti pripravljeni in dela se bodo kmalu pričela.
Načrtovanja in dovoljenja za gradnjo novih avtomobilskih cest so povzročila številne razprave. Nekateri se namreč vprašujejo, ali se splača graditi j Toda to število je naraščalo nove moderne ceste na krajših j mnogo hitreje — za 20 odstot-relacijah samo zato, da bi skraj- I kov vsako leto. Če se bo ta
kurenco in bo ta ali oni odsek ceste zaradi tega nerentabilen. Znano je, da se avtomobilske ceste vzdržujejo same s pobiranji« taks za vožnjo. Račun kaže, da je cesta rentabilna, če pelje po njej na dan 10.000 do 15.000 vozil.
Pojavlja se torej vprašanje, ali bo na podvojenih cestah dovolj „strank“, da bi se obe cesti splačali. Nekateri podatki iz preteklosti nasprotujejo predvidevanjem pesimistov. Ko so pričeli leta 1956 graditi „son-čno cesto", so računali, da se bo število vozil v prometu večalo za pet odstotkov na leto.
šali razdaljo med dvema mestoma za nekaj kilometrov, čeprav so ti kraji že povezani z nekoliko daljšimi avto cestami. To zadeva na na pimer načrte cest Firenze—Livorno, Ro-vigo—Vinceza in Treviso—Padova. Obstaja namreč bojazen, da bodo dvojne avtomobilske
tempo še nadaljeval, bi se lahko zgodilo, da bo avtomobilskih cest še premalo. Strokovnjaki so pred nedavnim izračunali, da bi bila načrtovana mreža avtomobilskih cest preobremenjena leta 1992, zdaj pa mnogi trdijo, da bi bilo lahko že leta 1973 prenasičenih s pro-
ceste ustvarile medsebojno kon- j metom okoli 30 odst. vseh cest.
Obstoječa in načrtovana mreža italijanskih avto cest o-mogoča tri hitre zveze med severom in jugom apeninskega polotoka: dve od Milana in Torina do polotoka Kalabrije in tretja od Trsta in Benetk do Sibarysa, ki poteka večinoma ob italijanski jadranski obali. Poleg tega tečejo čez severni in južni del Italije tri prečne avtomobilske ceste, ki so prav tako delno ali že popolnoma zgrajene: Torino—Trst, Rim— Pescara in Neapelj—Bari. Poleg tega bo okoli 440 km avto cest povezalo najvažnejša središča otoka Sicilije.
V zadnjem času se skoraj v vsakem kotu Italije pojavljajo pobude in načrti za lokalne avtomobilske ceste, zato mnogi o-pozarjajo na nevarnost, da bodo tudi te — kot lokalne železnice — postale nerentabilne. Toliko prej, ker Italija ni tako bogata, da bi si lahko privoščila takšno razsipavanje denarja, ki je potreben za reševanje številnih drugih problemov.
pozimi, kljub bližini velikih smučarskih središč, ne more živeti. Zgradili naj bi dvosedežno žičnico, 4 vlečnice in kupili sfroj za fepfanje snega, razen tega pa zgradili še restavracijo s 300 sedeži.
V	starem zdravstvenem domu bodo uredili hotel B kategorije z 240 ležišči, ki bo imel tudi samopostrežno trgovino. Nadalje bodo adaptirali hotela Jelovica in Mežaklja ter ob hotelu Lovec zgradili 60 ležišč B kategorije in povečali restavracijo za 150 sedežev. Ob hotelu Krim bo zrasel nov hotel B kategorije, ki bo prevzel vlogo osrednjega objekta gostinskega šolskega centra. V bližini bodo zgradili nov hotel B kategorije ter v Isto kategorijo adaptirali tudi hotel Jelovica. S tem bodo dobili 150 novih ležišč in 150 novih sedežev.
Prav gotovo bo največja pridobitev druge faze izgradnje aktiviranje naselja Mlino in vile Bled. Na Mlinem nameravajo zgraditi hotel A kategorije, ki bo imel 500 ležišč, 800 sedežev, zimski bazen, kegljišče, tenisno igrišče, odprto kopališče ter različne lokale. Tudi vilo Bled nameravajo vključiti v turizem. Na njenem zemljišču 'bodo zgradili 300 ležišč A kategorije v bungalovih, turistične apartmaje, garni-hotel ter preuredili kopališče.
Osnutek urbanističnega načrta Bohinja pa predvideva, da naj bi v prihodnjih 30 letih zgradili nad 16.000 ležišč v Bohinjski Bistrici, ki ji načrt daje posebno pozornost, dalje na Ribčevem Lazu, Stari Fužini, Sv. Duhu, Ukancu in Voglu. Center bodočega Bohinja bo v Ribčevem Lazu in Stari Fužini, tako da bo kar najbolj približan jezeru, vendar še vedno odmaknjen, da ne bi oškodovali zaščitene narave.
Hotelski objekti naj ne bi bili natrpani na gosto drug poleg drugega, ampak razvrščeni v parkovnem sistemu. Poleg hotelov predvideva načrt tudi penzione in zasebne sobe, medtem ko bodo kampinge odmaknili od jezera. Osnutek načrta predvideva lokacije smučišč, izmed katerih je Vogel že zgrajen, na vrsti pa so še Komna, Rodica in Kobla.
V	prometu se ne bo dosti spremenilo. Sedanji dohod v Bohinjsko Bistrico bodo prestavili, medtem ko bo povezava z jezerom ostala po sedanji cesti vse do Savice. Načrt pa seveda predvideva za bodočnost posebno traso.
P0SIR0K€0)SV£CU
DŽAKARTA — Minulo nedeljo je v o-srednji vojaški bolnišnici v Džakarti umrl bivši indonez. predsednik dr. Ahmed Sukar-no. Sukamo, ki je bil rojen 1. 1901 na vzhodni Javi, je po zlomu nizozemske kolonialne oblasti in zasedbi dežele od Japoncev postal prvi predsednik neodvisne republike Indonezije. Vodil je indonezijsko državo vse do leta 1967, ko je bil odstavljen v krizi po poskusu državnega udara oktobra 1965. Takoj po Sukarnovi smrti je bila v Džakarti seja Suhartove vlade, na kateri so sklenili, da bodo bivšemu predsedniku in ustanovi-tleju moderne Indonezije priredili državni pogreb. Vest o državnem pogrebu je zanikala vse špekulacije, da bodo Sukarna pokopali naskrivaj. Prvi indonezijski predsednik je bil pokopan z vsemi državnima častmi v svojem rojstnem kraju, v mestu Blitar na vzhodni Javi.
MADRID — Francija in Španija sta v začetku tega tedna v Madridu podpisali sporazum o vojaš. sodelovanju. Ta sporazum, o katerem so se načelno dogovorili že med februarskim obiskom španskega ministra za zunanje zadeve v Parizu, bo odprl pot za sodelovanje med obema armadama in jza kooperacijo med industrijama za oboroževanje obeh dežel. Praktično bo to pomenilo, da bo Francija plasirala v Španijo svojo letalsko industrijo in svoje letalske tehnike.
MOSKVA — Sovjetska vesolj, ladja „So-juz 9“, s katero sta kozmonavta Nikolajev in Sebastijanov postavila nov rekord v dolžini poleta v vesolju, je minuli petek pristala na vnaprej določenem kraju 75 km zahodno od mesta Karagande v Kazahstanu. Poročajo, da sta bila sovjetska vesoljca nekaj dni v zelo strogi karanteni. Sovjetski specialisti so se namreč bali, da so naravni mehanizmi za obrambo organizma pred infekcijo med poletom oslabeli in prav zato so se ob pristanku vesoljcev lotili protivar-nostnih ukrepov. Nikolajev in Sebastijanov sta prebila v vesolju 17 dni, 16 ur in 59 minut.
BRUSELJ — Evropski parlament, predstavniško telo Evropske gospodarske skupnosti, je na zasedanju v Strasbourgu odobril nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med EGS in Jugoslavijo. Hkrati je izrekel željo, da bi v okviru mešane komisije Jugoslavija — EGS, ki je predvidena s trgovskim sporazumom, proučili preostale probleme v trgovinskih odnosih z Jugoslavijo in da bi sodelovanje postopoma razširili na tehnično, finančno in industrijsko področje.
MOSKVA — V Moskvi so se končali pogovori med sovjetskim premierom Kosigi-nom in presednikom Švedske vlade Palmejem. Uradno so objavili, da so bili pogovori uspešni in da bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju sovjetsko-švedskega sodelovanja in prijateljstva. Na sovjetski strani so pozdravili tradicionalno politiko švedske nevtralnosti, kakor tudi obsodbo ameriške agresije v Indokini in prizadevanja, da bi rešili krizo na Bližnjem vzhodu. Obojestransko so izrazili upanje, da se bodo tudi v prihodnje razvijali dobri sosedski odnosi med Sovjetsko zvezo in Švedsko.
TRIPOLIS — Voditelji Združene arabske republike, Sirije, Jordanije, Iraka in Libije, ki so se zbrali ob praznovanju evakuacije ameriških in britanskih oporišč iz Libije, so na več sestankih obravnavali položaj v Jordaniji in problem združitve dejavnosti palestinskega odporniškega gibanja kot tudi vprašanja, ki so v zvezi z vzhodno arabsko fronto. Poleg tega je bilo v Tripoliju več dvostranskih sestankov, v središču katerih je bil egiptovski predsednik Naser. Navzočnost nekaterih visokih vojaških osebnosti pa opozarja, da so podrobno razpravljali tudi o vojaških vidikih.
TOKIO — Japonska konservativna vla-dada je ne glede na val protestov po vsej državi in kljub nasprotovanju socialistov, komunistov in budistov obnovila z Združenimi državami Amerike vojaški sporazum o vzajemni varnosti. Ta deset let stari sporazum bo tako veljal naprej, s tem da ga ena ali druga država lahko odpove z rokom enega leta. Sporazum je bil podpisan pred desetimi leti, ko je ZDA vodil predsednik Eisenhower. Med drugim je predvidel ustanovitev ameriških letalskih in pomorskih oporišč na Japonskem.
BONN — V začetku tega tedna je prispel v Zahodno Nemčijo na petdnevni uradni obisk romunski predsednik Maurer. Romunskemu obisku pripisujejo velik pomen, ker je Maurer (mimo Stopha, predsodnika vzhodnonemške vlade) prvi šef socialistične države, ki je kdaj prestopil tla Zahodne Nemčije, poleg tega pa je Zahodna Nemčija poleg Sovjetske zveze za Romunijo najpomembnejši trgovinski partner. Maurer, ki je imel v Bonnu uradne razgovore s kanclerjem Brandtom in zunanjim ministrom Scheelom, je obiskal še Kdln, Diisseldorf, Hamburg in Miinchen.
-	«-*	• • u i;	ti
OA€XVO7U^
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KULTURNE DROBTINE
titntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
9 Za gledališko sezono 1970-71 bo celovško Mestno gledališče potrebovalo subvencije v višini 17,7 milijona šilingov. Detela Koroška in mesto Celovec kot vzdrževalca gledališča bosta prispevala po
7,550.000	šilingov, od driave pa pričakuje gledališče prispevek v višini 3,(41.000 šilingov.
• Srednja baletna šola v Ljubljani je pred nedavnim obhajala svoj 20-letnl jubilej. Po dveh desetletjih se ta šola lahko pohvali s 1500 učenci, ki so končali posamezne razrede, in skoraj petdeset diplomanti in absolventi, šola je nastala iz operne baletne šole, njen prvi ravnatelj Pa je bil Pino Mlakar, mednarodno Ime v svetu baletne umetnosti.
9 Med letošnjimi dobitniki KSrnerjevih nagrad za znanost in umetnost sta tudi dva Korošca. Prof. Helmut Scharl je prcječ nagrado za svoje literarne stvaritve, prof. Herbert Janach pa je bil nagrajen za svoje raziskave čistosti zraka v celovški kotlini.
9 Zagrebška založba »Stvarnost", ki je lani zabeležila lep uspeh z izdajo novega prevoda Svetega pisma, je zdaj izdala muslimansko sveto knjigo Koran, in sicer s celotnim arabskim tekstom ter srbohrvatskim prevodom.
9 Jugoslovanska akademija v Zagrebu še deset let pripravlja doslej najobsežnejše delo o Dubrovniku. Delo, pri katerem sodeluje vrsta najboljših strokovnjakov, bo izšlo v treh debelih knjigah s skupaj 2000 strani obsega ter bo bogato ilustrirano.
TEDENSKI SPORED
POLETNIH
KULTURNIH PRIREDITEV
O breze
Sobota, 27.6. — Georges Fey-deau: MONSIER CHASSE (premiera). Sreda, 1.7. — Peter Luke: HADRIJAN VII. Četrtek, 2. 7. — Peler Luke:	HADRIJAN VII.
Petek, 3.7. — Georges Fey-deau: MONSIEUR CHASSE. Sobota, 4. 7. — Peter Luke: HADRIJAN VII.
Začetek predstav ob 20. uri na Petrovi gori v Brežah.
9 LJUBLJANA
Petek, 24.6. — Bizet: CARMEN, opera In balet SNG Ljubljana. Torek, 30. 6. — Radovan Gobec: KRI V PLAMENIH, opera SNG Maribor. Sreda, 1.7. — BALETNI VEČER Eksperimentalnega odra opere in baleta SNG Ljubljana. Četrtek, 2. 7. — FOLKLORNI ANSAMBEL iz Senegala. Petek, 3.7. — Verdi: TRUBADUR, opera in balet SNG Ljubljana. Začetek predstav ob 20.30 uri v letnem gledališču Križank (2. 7. v dvorani Tivoli).
»HADRIJAN VIL«
V BREŽAH
Krščanstvo ali bolje rečeno Cerkev je postala dvomljiva: njeno kraljestvo je preveč tukajšnje in preveč materialno, premalo človeško, zlasti pa je preveč sprenevedenja in prenarejanja v njej. Hadrijan VIL, od rimskega koncila izvoljen za papeža, se trudi, da bi ustavil nadaljnje duhovno in moralno propadanje velike skupnosti. S svojimi reformatorskimi idejami in predstavami pa vedno spet trči na nerazumevanje, odpor in nasprotovanje.
f	N
ž^zjažel/sfeo srečanje
v peslrezn sporedu pesmi in plesov
Tudi letos se je tradicionalni „Teden srečanja“, ki sta ga priredila mesto Celovec in celovški studio avstrijskega radia, zaključil s festivalom folklore, kateri je obsegel večer pesmi in večer narodnih plesov.
Ne bomo tukaj podrobno poročali o pestrem sporedu, ki so ga izvajali pevski in plesni ansambli iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvatske, ker bi to vodilo predaleč; naj zadostuje splošna ugotovitev, da je nudila bogata revija res zanimiv prikaz folklornega bogastva v teh deželah. Tudi o kakšni kvalitetni klasifikaciji tukaj ne more biti govora, kajti krog sodelujočih ansamblov — kar velja še posebej za plesne skupine — je segal od naravnost primitivne samoraslosti (Rezija) mimo precej očitne izumetničenosti (Koroška) pa tja do prave baletne umetnosti („Lado“ iz Zagreba). In podobne zaključke bi lahko napravili tudi glede pevskih skupin, o čemer je najbolj zgovorno pričal aplavz navdušenih poslušalcev.
Da je bila prireditev v tem oziru velik uspeh, ne more biti nobenega dvoma. Kot taka je gotovo izpolnjevala tudi nalogo, kateri je pravzaprav bila namenjena in o kateri je bilo govora — namreč prispevati k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med sosednimi narodi.
Toda ravno v tem pogledu bi bila prireditev lahko še bolj pristna in iskrena manifestacija, če tukajšnje prireditelje ne bi morali šele ansambli iz Slovenije s svojim vseslovenskim sporedom „opozarjati“ na dejstvo da na Koroškem biva tudi slov. živelj (nasprotno se Furlani prav nič niso sramovali slovenskega značaja folklore v Reziji). Ob takem odnosu je zaključni „nemški ples“ iz Medgorij v izvedbi celovške skupine „Edelweif}“ moral izzveneti boleče, če že ne naravnost izzivajoče. To pa je vsekakor škoda ob prireditvi, ki je sicer bila zelo posrečen doprinos k utrjevanju prijateljstva in sožitja.
______________________________________________________J
Mladina razpravlja o manjšinskem vprašanju
Zgodba o tem Hadrijanu VII. je
ki sta na sporedu letošnje sezone
žah.
Igra, ki jo je spisal Peter Luke, se naslanja na roman angleškega pisatelja Fredericka V/illioma Rolfa. Življenje tega pisatelja je bilo žalostno in bedno, neuspehi so se vrstili za neusjDehi, mučili so ga hudi dolgovi in sodnijski izterjevalci so trkali na vrata. Tako se je zatekel Rolfe, ki ga niso hoteli sprejeti v duhovniški stan, v svojo notranjost, v svet domišljije.
Peter Luke je zaokrožil »Hadrijana VII.", s kratkima prizoroma pred in po glavni igri. V njih nam prikaže stvarno podobo Rolfovega življenja in njegov konec. Pred nami zraste podoba človeka z velikim idealizmom in naprednim mišljenjem, ki pa propade zaradi zaprtosti in odpora okolja. Hadrijan umre pod streli religioznega fanatika Je-remiaha Santa, ki ga skozi vso igro nadleguje z obrekovanjem in lažmi.
Nedvomno je uspeh te predstave v veliki meri odvisen od prof. Han-nesa Sandlerja, ki je pri tej uprizoritvi spet dokazal vsestransko nadarjenost kot dramaturg, režiser, arhitekt in zlasti kot igralec tragične in vesele vloge hkrati. Kakor nam v začetni okvirni igri odlično in prepričljivo slika podobo družbeno propalega idealista, tako nas kot papež Hadrijan Vil. s svojim naravnim, dobrohotnim in lahko'ironičnim načinom kmalu pridobi za svoje ideje o notranji reformi Cerkve.
Ob znova dokazani sposobnosti prof. Sandlerja, ki visoko presega raven amaterskega igralca, je pač razumljivo, da se ostale osebe gibljejo bolj ali manj v senci daleč nad povprečje štrlečega junaka. Heinz Koppl in Arnold Putz sta kot nadškof Courtleigh in škof Talacryn prav tako prepričljiva kot v vlogah sodnijskih izterjevalcev v okvirnih prizorih. Religioznega fanatika in značajsko izkrivljenega Jeremiaha Santa igra Josef Schuhmeyer, ki bi lahko malo manj kričal in dramatiziral, kar bi njegovo igro le še iz-
bistveni del prve izmed obeh iger, poletnih kulturnih prireditev v Bre-
boljšalo. Irene Schuhmeyer se v vlogi zapeljive hišnice Mrs. Crovve sicer zelo trudi, vendar j« igralska poglobitev gotovo ne bi škodovala. Pristno in avtentično podaja Heide-lore Millonig pobožno, ponižno in dobrosrčno Agnes, rekel bi nekakšno farovško Nežiko. Od ostalih oseb naj posebej omenim še Roberta Mosslachenjo kot vatikanskega državnega sekretarja ter Raimunda Herrnsteina kot jezuitskega generala. Za glasbeno spremljavo odgovarja prof. Norberf Artner, za sceno pa arhitekt prof. Hannes Sandler.
Na splošno je treba ugotoviti, da je »Hadrijan VII.” v uprizoritvi amaterskega ansambla v Brežah vsekakor lep uspeh. Vendar pa se zdi, da je komad za amaterje morda le nekoliko preveč zahteven, kajti pre-nekatera duhovita poanta na robu ironije žuborečih dialogov je igralcem »padla pod mizo". Je že tako z angleškim humorjem: da ga povsem prepričljivo izraziš, potrebuješ rutiniranih gledališčnikov.
Vsekakor pa bi bilo želeti, da v prihodnjih tednih ne bi zehalo toliko praznih klopi v jasno noč Petrove gore v Brežah.
-že.
V soboto 13. in nedeljo 14. junija se je zbralo v prosvetnem domu v Tinjah kakih sto fantov in deklet, včlanjenih v katoliških in protestantskih mladinskih organizacijah, ki so združene v »Delovni skupnosti mladih kristjanov". Namen sestanka je bil razpravljati o današnjih problemih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Medtem ko je bila diskusija lanskoletnega študijskega zborovanja omenjene delovne skupnosti usmerjena v vprašanja okrog plebis-
cita, so bile teme letošnjega zborovanja: izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, šolsko vprašanje in ugotavljanje manjšine.
Za uvod zborovanja je predaval generalni sekretar Avstrijske lige za človekove pravice dr. Erich Korner z Dunaja o »Avstriji in njenih narodnostnih skupnostih". V diskusiji pri okrogli mizi so sodelovali dr. Pavle Apovnik, predsednik deželnega šolskega sveta deželni poslanec Josef Guttenbrunner, dr. Erich Korner in dr. Reginald Vospernik. Diskutanti so si bili edini v tem, da člen 7 državne pogodbe iz leta 1955 še ni docela uresničen in da je tudi to, kar je bilo izvedeno doslej, deloma pomanjkljivo. Tudi o vprašanju ugotavljanja manjšine so zastopali vsi diskutanti pri okrogli mizi mnenje, da je ugotavljanje manjšine nepotrebno in da bi vneslo samo nov nemir in sovraštvo med koroško prebivalstvo.
V splošni diskusiji se je pokazalo, da je bila navzoča mladina resno pripravljena, da se pogovori o teh problemih odkrito in brez predsodkov. Pri tem pa je bilo očitno, da je nemško govoreča mladina v precejšnji meri enostransko obveščena, ker pač slovenskih listov ne bere oziroma ne razume.
Zato je toliko bolj važno, da to pomanjkljivost vsaj delno popravimo s čim bolj pogostimi srečanji s koroško mladino obeh jezikov. A. P.
OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri.
Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchcnfeldstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni
list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske
stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole
neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slo-
vence.	_	. „
Ravnatelj:
dr. Pavle Zablatnik
TONE SVETINA
(S
..	- jj,
"lili
HI!
v>
PRVA KNJIGA
Primož pa je molčal in ni poprijel, zato je tudi kuhar u!ihnil, sedel na lonec in počival, dokler ni prišlo povelje Ia odhod. V luninem soju so prekoračili cesto in reko. O Nemcih ni bilo sledu, čeprav je bila dolina komaj pobelje-n° s snegom.
Na blegoški cesti se je Ani pridružil Orlov. Tudi to Primožu ni bilo všeč, da se je komandir vedno bolj zanimal zanjo in jo posvečal pozornost, ki je doslej ženskam v četi n'- Odkar je bila v četi, je spala pri njem, zato so mu neka-l&ri zavidali lin čutil je, da tudi Orlovu to ni po godu. Ven-^ar so imeli preveč spoštovanja pred njegovo resnostjo, da rou kdo upal kaj reči. Tudi s Pajkom sta si bila dobra, J^jemu pa je bilo prav, da je bila pri Primožu. Zato se de-*!etu nihče ni skušal približati, čeprav je bila do vseh pri-jozna, dobra in ustrežljiva. Sicer pa je kuhar že raztrosil Vest, da bo kmalu v kakšnem štabu, ker je za njih prelepa.
Orlov jo je nagovoril. Nasmehnila se mu je in ga zapeljivo, skoraj obetajoče pogledala. Svojo naklonjenost do ['je jo pokazal s tem, da ji je z neke akcije prinesel odejo lr kamelje dlake. Čutila je, da je komandirju všeč. Nekaj ^Qsa je skrival svoje nagnjenje, vendar ga je večkrat zasa-^'iQi ko jo je gledal in se umdknil, brž ko sta se srečala z °čmi. Zdaj se je odločil, da se mora zbližati z njo, pa naj feče četa, kar hoče. Opazil je, da sta si s Primožem na-
vzkriž, kar je imel za primeren trenutek, da bi jo potegnil v četno komando. Zavedal se je, do ljubimkanje ni partizanska navada, da kolektiv preganja in obsoja take stvari, vendar si je mislil: »Čedna je tako, da se splača nekaj tudi Ivegati iin, zakaj pa jih jemljejo v enote? Pravice, pravijo, nima nihče, kdor si je ne vzame." Zato pa se je Orlov čutil dovolj močnega in dozorelega.
Ko je Primož videl, da se je komandir zapletel z Ano v razgovor, je zavezal čevelj >in ostal zadaj. Ni ga zanimalo, kaj ji govori, čeprav mu to ni bilo všeč.
Po vsej blegoški poti, ki se po strmem pobočju kopaste gore, porasle s starim, mešanim gozdom, zmerno dviga vse do primorske strani, je hodil poleg nje In ji previdno dvoril. Primož pa je hodil zadaj, pogreznjen vase in tih.
S prvim svitom so bili na obmejnih hribih. Pred njimi se je odprl razgled na Cerkljansko hribovje. V snegu in zakopano v molk prihajajočega dne je bilo v svoji nenavadnosti podobno neodkriti zemlji.
11
Brigadna kulturna skupina je v Novakih, v vasi pod obmejnimi hribi, priredila miting. Primož je čepel v zasedi. Keča, Vojko, Peter so bili v patrulji. Razen Ane in nekaj bolnikov skoraj nikogar ni bilo na mestu, Ana je bila presenečena in počutila se je počaščeno, ko jo je Orlov povabil, naj gre z njim in še nekaterimi borci na miting.
Na lepo urejenem in prostornem skednju, kjer je bil narejen tudi oder, se je zbralo vse polno ljudi. Oficirji, funkcionarji, borci, dekleta, staroi, matere z otroki, vse se je gnetlo in čakalo. S komandirjem sta utonila v množici. Orlova je poznalo mnogo ljudi in pozdravljali so ga z vseh strani. Smejal se je, kazal svoje bele zobe in ponujal Iju-
dem svojo močno, lopatasto roko. Še več pozornosti je posvečal Ani. Čutila je, da jo nekateri opazujejo zvedavo in radovedno, nekateri pa so vprašali Orlova, kje jo je dobil. Sam nase ponosen, jim je odgovarjal: »Madona, zaplenili smo jo Nemcem!”
Ana se je v množici veselih obrazov počutila dobro. Prostor se je napolnil. Trije harmonikarji so s partizanskimi pesmimi ustvarili navdušeno razpoloženje. Na mitingu je govoril brigadni komisar Crt, katerega življenjepis je Ana iz VVolfovih informacij že poznala. Njegov govor je bil ognjevit, navdušen in zanesen. Poslušala ga je zavzeto in pozorno. Nanjo je napravil vtis zrelega človeka, ki ve, kaj bo povedal. Bil je preprost in razumljiv. Govoril je, da je nemška novembrska ofenziva propadla na vsem področju in da enofe partizanov bijejo z Nemci ogorčene in zmagovite boje. Govoril je o rojstvu nove države, o vlogi Fronte, partije, o ljudski oblasti in o mobilizaciji vseh sil za boj proti fašizmu. Med govorom so ga borci in mladina prekinjali z vzklikanjem Titu, partiji, Fronti in vojski. Val navdušenja in mladostne moči jo je potegnil za seboj. Po govoru so borci recitirali nekaj revolucionarnih, proletarskih pesmi, zbor je pel narodne in partizanske, mlada partizanka pa je recitirala Prežihovo oporoko Hudobivnikove Mete. Množica je vzvalovila v ognju navdušenja. Ano je spreletaval srh. V teh trenutkih je doživela srečanje s svetom, ki ga veliki nemški red, ki hoče, da mu tudi ona služi, namerava uničiti. Grenko ji je postajalo pri duši. Vse bolj zmedena je bila in odsotna. V ušesih so ji zvenele Prešernove besede: "ŽIVE NAJ VSI NARODI, KI HREPENE DOČAKAT DAN, DA KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN." In spomnila se je podčrtanih citatov, v delu Mein Kampf, o Slovanih, ki so mrčes, ki naj gnoji germanske njive. Odpirala so se ji vprašanja in doumela je, kdo je ta narod. Primož, Blisk, Travnikor, Orlov in ta množica obrazov na tem sked-

Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku
Vabilo
na poletno kulturno zabavno prireditev, ki bo v nedeljo 28. junija 1970 ob 20. uri v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Gostuje Kulturno društvo s Prevalj z igro
»VESELI VEČER NA V ASI "
in s tamburaškim zborom.
Prireditev obeta prijeten in zanimiv večer, poln umetniškega užitka in plemenitega razvedrila.
Vabljeni vsi od blizu in daleč. Privedite s seboj tudi Vaše sorodnike, prijatelje in znance.	Odbor
Lepo kulturno doživetje
Glasbena matica iz Ljubljane spet gostovala na Koroškem
Pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane je znan tudi pri nas, saj smo ga imeli v gosteh že leta 1953 in nas je navdušil s svojo visoko pevsko kulturo. Zato smo se veselili njegovega novega obiska, ko je zbor minulo soboto in nedeljo na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostoval spet na Koroškem ter priredil koncerta no Brnci in v Zita-ri vasi.
Moramo pa ugotoviti, da se nam 'je 43-članski mešani zbor Glasbene matice tokrat predstavil v precej novi sestavi, saj je bil to sploh njegov prvi nastop izven Slovenije pod vodstvom novega dirigenta Pavla Mihelčiča. In še nekaj lahko kar uvodoma poudarimo: pri nastopu tega zbora nas je nedvomno najbolj presenetilo izvrstno izvajanje naših domačih koroških narodnih pesmi.
Vivodovi Marici v slovo
V sredo 17. junija smo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Železni Kapli Marico Baltežar, p. d. Vivodovo iz Lobnika. Čeprav je bil delavnik, se je zbralo veliko število žalnih gostov, kar je pričalo o splošnem ugledu in spoštovanju, kii ga je uživala Marica. V slovo pa ji je zapel domači pevski zbor, o njeni življenjski poti pa je spregovorit predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Ga-šper, ki je na grob položil venec v slovo in zahvalo zvesti borki. Med žalnimi gosti je bila tudi predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher.
Življenjska pot pokojne Vivodo-ve Marice ni bila posuta z rožami. Marica je bila simbol našega trpečega delovnega človeka. Že v o-troški dobi je postala žrtev nezgode, ki jii je zapustila trajno invalidnost. Kljub temu pa se je takrat, »ko se krog nas najtrši mrak je storil...", pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju ter je kot partizanska borka Majda zastavila vse svoje telesne in duševne sile v boju proti nacističnemu nasilju. Pomagala je v tistih časih dvigati moralo in krepiti pogum vseh tistih, s katerimi se je skupaj bojevala za svobodo in lepšo bodočnost. Vendar Marica ni bita le pogumna in iznajdljiva borka, marveč je bila polna resnične srčne kulture, kar je bilo v letih krivičnega nasilja in krvave-
Sicer pa je imel zbor zelo pester spored, ki je segal od Gallusa in Palestrine preko umetnih pesmi Ježa in Adamiča ter Vrabca do koroš. narodnih v priredbi Tomca, Kramolca in Švikaršiča, medtem 'ko je za zaključek sledila danes že splošno priljubljena pesem Milke Hartmanove v priredbi Radovana Gobca »Oj, Podjuna".
Pevski zbor Glasbene matice pa na Koroško mi prišel sam: s seboj je imel še harmonikarski orkester DPD Svoboda iz Šentvida pri Ljubljani in z gosti je prišel med nas zlasti tudi svetovno znani solist ljubljanske opere Ladko Korošec. Pretežno še precej mladi harmonikaši (med njimi je bilo tudi več deklet) so pod
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
Loga. vas
Na pokopališču v Logi vasi, naselju ob jugozapadnem delu Vrbskega jezera, stoji skromen betoniran nagrobni kamen, na katerem so napisane naslednje besede: „Tukaj počivata Vincenc Moser, rojen 20. 5. 1911, padel 14. 7. 1943, in njegov tovariš Janez N., partizana, oba zadeta od sovražne krogle. Naša slovenska zemlja bodi jima lahka.“
Vincenc Moser je bil rojen na Dunaju, vendar je med vojno živel pri po domače Pikliču v Ločah ob Dravi, od koder se je pridružil partizanskim borcem. Padel je v boju z Nemci pri Podgorjah v Rožu. O drugem na logovaškem pokopališču pokopanem partizanu pa je znano le toliko, da mu je bilo ime Janez in da je padel v Pod-roščici.
Oba padla partizana sta bila po vojni prekopana na pokopališče v Logi vasi, kjer so domačini prevzeli skrb za negovanje njunega skupnega groba.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NASI
kester 'in operni solist Ladko Korošec, res izredno pester in bogat ter vodstvom dirigenta Pavla Mihelči- je pomenil lepo kulturno doživetje
ga boja še posebno važno.
Ob težkih naporih narodnoosvobodilnega boja se je njena invalidnost še povečala, zato Marica potem, ko smo tudi na naši zemlji spet zadihali svobodno, z velikimi žrtvami priborjene svobode ni mogla uživati tako, kakor jo uživa zdrav človek. Po vojni je bolehala in zdaj ji je dolgoletna zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja, ko je pred tremi meseci izpolnila šele petdeset let starosti.
Marico bomo ohranili v častnem spominu, saj nam je bila kot skromno dekle vzor, kako je treba svoje osebne koristi podrediti delu za skupnost, boju za lepšo in boljšo bodočnost našega delovnega človeka. Vivodovi družini in vsem sorodnikom pa velja odkrito sožalje.
ča dovršeno izvajali skladbe Mihelčiča, Mozarta, Boccherimija Mas-seneta in Rossinija. Ob njihovi spremljavi pa smo z navdušenjem prisluhnili čudovitemu glasu basista Ladka Korošca, ki se je predstavil z arijami iz Mozartove »Figarove svatbe”, Massenetovega »Don Ki-hota” in Rossinijevega »Seviljskega brivca".
Lahko poudarimo, da je bil spored, ki so ga izvajali pevski zbor Glasbene matice, harmonikarski or-
V ponedeljek prejšnjega tedna je imel na letošnjih občinskih volitvah izvoljeni občinski odbor svojo prvo delovno sejo pod predsedstvom župana Hermana Velika, ki se je uvodoma bivšim članom občinskega odbora zahvalil za njihovo dejavnost v korist skupnosti ter izrazil upanje, da bo tudi z novimi člani občinskega odbora potekalo sodelovanje tako dobro in pozitivno kot doslej.
Spremembe v vodstvu Pliberške občine \,
Komaj je bil na podlagi letošnjih občinskih valitev tudi v Pliberku sestavljen novi mestni in občinski svet, je bilo treba že spret izvesti spremembe v vodstvu pliberške občine. Te spremembe je po eni strani narekovala smrt mestnega in lentin Polanšek. Hvaležnost za dra- občinskega svetnika Josefa Drugo-
vvitscha (SPD), po drugi strani pa je odstopil podžupan Hans Micheu (DVP).
Na nedavni seji občinskega sveta pod predsedstvom župana Kristana so bile potrebne spremembe izvedene v navzočnosti okrajnega glavarja dvornega svetnika dr. VVagnerja. Na položaj 2. podžupana je bil s strani DVP predlagan Othmar Mory, kot namestna člana mestnega sveta pa Gottfried Jernej (SPD) in Alois Gunzer (DVP); končno sta bila Gotttried Jernej in Ru-
za vse, ki so se zbrali na prireditvah na Brnci in v Žitari vasi. Dragim gostom iz Slovenije sta izrekla besede pozdrava podpredsednik prosvetnega društva na Brnci Slavko Golob, v Žitari vasi pa podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Va-
goceni dar, ki so ga pokloniti s svojim res kvalitetnim nastopom, pa so poslušalci v obeh krajih izrekli najbolj prisrčno in iskreno s svojim navdušenim aplavzom.
Občinska seja v Selah \J
Objava Dijaškega doma
Slovenskega šolskega društva v Celovcu
Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci za prihodnjo šol. leto sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma SŠD v Celovcu, Tarviser Strafje 16.
Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prija-
ve-	Uprava Dijaškega doma
Slovenskega šolskega društva v Celovcu
Župan Velik je poročal o začetku asfaltiranja na bajdiški deželni cesti od Sel do Trklja. Glavno točko dnevnega reda so predstavljala vprašanja v zvezi s proračunom. Redni prora-
5n«	dolf Otner zaseženaTudTkot čla-
na občinskega sveta, Gottfried Stockl pa kot namestnik občinskega svetnika.
Nadalje so bili na seji 'imenovani posamezni občinski odbori, od katerih na podlagi izida letošnjih občinskih volitev 4 pripadajo SPD, 2 DVP, 1 pa Občinski volilni skupnosti. Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je spet postal
108.000 šilingov, in sicer iz presežka 1969, ter je bil skoraj v celoti porabljen za gradnjo gasilskega doma v Freibachu. Izredni proračun pa se bo povečal za 245.000 šilingov in bo v pretežni meri krit s subvencijami.
Občinski odbor je soglasno sklenil razširitev tujskoprometnega odbora od treh na štiri člane, ker so bile nanj prenešene tudi pristojnosti oziroma naloge dosedanjega kulturnega odbora; za predsednika tujskoprometnega TIJsiy° m 9ozaarsrvo je spet postal odbora je bil imenovan občinski svet- podžupan Mirko Kumer, drugi man-nik Tomaž Mak. Za novega člana o- datar Občinske volilne skupnosti
mestni svetnik Ignac Domej pa je bil 'imenovan za člana komisije za promet z zemljišči. Šolski ravnatelj Valentin Vauti (SPD) bo tudi v bodoče predsedoval občinskemu od-
krajne komisije za promet z zemljišči je bil imenovan predsednik občinskega kmečkega odbora Mirko Oraže.
Poleg tega je bila imenovana občinska komisija za sestavo seznama porotnikov, končno pa se je občinski ,	...........
odbor bavil še z vprašanji občinskega	kulturo in spod.
lova ter sklenil potrebne ukrepe za ~ ohranitev malih občinskih lovišč Sele —Šajda in Sele—Srednji kot.
Poleg tega je občinski svet obravnaval in rešil še razna druga vprašanja.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
nju. Objela jo je tesnoba, ki se je ni mogla znebiti. To so njeni sovražniki, pred lastno nemočjo jo je postalo groza.
Po programu so zaigrale harmonike in pari so se zavrteli. Vriski, vzkliki, topotanje z nogami. Orlov jo je objel okoli pasu. Tudi on je vriskal 'in zavrtela sta se lahkotno, divje. Utonila sta v gneči. Krepko jo je stiskal z roko in varno oklepal okoli pasu. Rada je plesala. Nagnila je glavo nazaj, da je razgalila vrat in so ji lasje valovili v vznesenem ritmu. Lica so ji zažarela, oči so dobile vabljiv lesk. Od vseh strani so zrli nanju.
„S teboj plešem kot z metuljem!" je Orlov skušal prevpili vrišč.
»Lepo mi je, tovariš komandir. Nisem vedela, da je tudi tako," mu je dejala, ko je utihnila harmonika.
V prostoru je bilo zatohlo in zakajeno. Zato si je zaželela svežega zraka in kratkega počitka. Orlov jo je odpeljal pred vrata, kjer so stali starejši ljudje, se menili o vojni in novem življenju, ki je kot svež veter vdiralo v hribe.
Orlov ji je omenit, da ne ve, kako dolgo jo bo še mogel obdržati v četi, da se neverjetno zanimajo zanjo. Med pogovorom jo je vprašal:
Ali bi rada šla v štab? V brigado? Divizijo? Manj bi bilo naporov in tudi nevarnost manjša." Svetlo jo je pogledal in radovedno čakal odgovora.
Njegove besede so ji prijale, vendar je o njih razmišljala. Povesila je oči in se otožno nasmehnita. Zasumila je, da je Primož morda že kje kaj govorit in da jo Orlov s tem vprašanjem le preizkuša.
»Ni mi do štabov, tovariš Orlov. Če mi je smrt namenjena, me bo poiskala v četi ali v štabu. Rada bi ostala pri vas. Kar dobro se počutim."
Njen odgovor ga je začudil, ker so si skoraj vsa dekleta želela v štabe, zato ji je zagotovil, da bo storil vse, da bo ostala v četi. Če pa bi morala oditi, ji je dejal, bi bilo
njemu najtežje. Zadnje besede je spregovoril počasi, kot bi se bal, kako jih bo razumela. Zahvalila se mu je in dodala, da ne ve, če je vredna tolikšne pozornosti.
»Ne bodi preskromna! Ti osrečuješ ljudi s svojo prisotnostjo. To pa je v teh časih za človeka mnogo. Samo gledal bi te, gledal, pa bi pozabil na vojno, smrt, na vse malenkosti in na težave. Poglej Primoža! Čisto si ga spremenila. Vrnila si mu nekaj, kar je mislil, da je za vedno izgubil. Dokler nisi prišla v četo, njegovih ustnic ni preblisnil smehljaj. Zakopan v svojo bolečino ni videl ničesar okoli sebe, še manj pred seboj.”
»Oo, Primož!" se je zdrznila, kot bi jo presenetil. »Zanimiv je in čuden, dober, vendar se mi zdi, da ga ne morem razumeti," je dejala in pomislila, čemu je Orlov napeljal na Primoža.
»Soj tudi on ne razume tebe," je dejal Orlov pomenljivo.
Na spodnjem koncu vasi se je med drevjem pokazal jezdec. Podil je belega konja in se naglo približal. Prijezdil je do njiju, nenadoma ustavil, da se je žival vzpela in za-rezgetala, razjahal in jo privezal k drevesu.
»Kdo je to?" se je pozanimala Ana in si radovedno o-gledovala visokoraslega, močnega moškega zrelih let, z močnim tilnikom in oholo hojo. Od Orlova je zvedela, da je to major Hrast, načelnik štaba Vojkove brigade. Orlov ga ji je ocenil kot sposobnega vojaka in omenil, da ju gotovo ne bo zgrešil. Predstavljanje pa je bilo za Ano odveč, agenta H-8 je poznala po fotografijah in po Walfovem pripovedovanju.
Nasmešek je zaigral majorju na širokem, skoraj utrujenem obrazu, ko se je paradno zravnan napotil k ljudem. Z nekaterimi se je pozdravljal, Orlovu pa je že od daleč vzra-doščeno vzkliknil:
»Glej ga, Orlov! Kamor pridem, te vidim. Pozdravljen fant! Kako ti gre?" mu je ponudil roko in se v istem hipu že obrnil k Ani s pripombo: »Pa tako lepo dekle! Glej ga no, kako napreduješ!"
»Do, seveda! To dekle sem zaplenil Nemcem," se je smejal Orlov, Hrasf pa mu je vpadel v besedo:
»O, čestitam! Če je trofeja, je toliko več vredna!"
»Ana," se mu je predstavila .in mu podala roko.
»Nekam znana se mi zdiš, dekle," je dejal smehljaje in jo počasi premeril od nog do glave, kot bi premišljal, kam naj jo dene.
»Od kod pa ste doma, če nisem preveč radoveden?"
Povedala mu je.
»Torej sva soseda in me moj spomin ne vara. Končno je vseeno kje," je zamahnil z roko in preskočil z mislijo:
»Bil sem na divizijskem štabu in zvedel, da imate zabavo, pa sem vas prišel mimogrede pogledat. Mi smo na Cerkljanskem vrhu, toda pri nas so mrliči. No, Orlov, zdrav, saj se bomo še videli, preden grem. Dekle bom poprosil za en ples, če mi ne bo odrekla," je dejal sproščeno in odvihral, se pozdravljal in izginil v gneči.
»Kako ti je všeč?" jo je vprašal Orlov. »Poklicni oficir je." Skomignila je z rameni, kot se ne bi mogla tako hitro odločiti, nato pa dejala: »Zame ni privlačen, čeprav se zna obnašati. Poklicni vojaki mi niso bili nikoli všeč. Preveč so grobi in samoljubni."
»Je pa šarmanten in .ima dovršen komandantski nastop."
Ana je s težavo prikrila vznemirjenost in se obvladala. Spomnila se je, da prav gotovo njo išče, ker je H-8 po Wal-fovem zatrdilu edini, ki ve zanjo. Orlov, ki je opazil njeno zadrego, si je ni znal razložiti, zato iji je rekel: »Zdi se mi, da te je kar malo iztiril."
Odprto pismo

/ra/?
Občni zbor pod Jepo
Uspela prireditev na Radišah
Jcrsno nebo z žarečim soncem nas je pozdravljalo, ko smo se v nedeljo vzpenjali iz Kopanj pri Baškem jezeru na našo kočo nad Arihovo pečjo. Tam pod Jepo smo se zbrali planinoi, da v svoji lastni koči na občnem zboru pregledamo dosedanje delo Slovenskega planinske^ JjSkdruštva v Celovcum si zašTavi-mo smernice za bodočnost.
V svojem pozdravnem govoru je orisal predsednik Lubo Urbajs potek gradnje koče, ki smo jo slovesno odprli pred enim ietom, namreč 1- junija 1969. Prijatelji iz Koroške 'n tudi iz Slovenije so žrtvovali pri gradnji skupaj 243 prostovoljnih delovnih dni, kljub temu pa je moralo društvo najeti večje posojilo, da je kočo lahko dogradilo in opremilo. Edini redni dohodki — članarina — zdaleka ne zadostujejo, zato je društvo zaprosilo deželno vlado za primerno podporo; za pomoč pa bo zaprosilo tudi vse naše rojake in prijatelje. Nadalje je predsednik o-Pozoril tudi še na druga področja
Kotmara vas
Predzadnjo nedeljo je naša občina priredila posebno slavnost za store občane. Sodelovali so tudi šolarji vseh štirih razredov tukajšnje ljudske šole. Povabljene stare goste je pozdravil župan Stefan Mandl in izrekel dobrodošlico tudi vsem ostalim obiskovalcem, saj je bila Pichlarjeva dvorana kor lepo polna. Šolarji so pod vodstvom svojih učiteljev nastopili s petjem in recitacijami, pa tudi šolska godbena skupina je prispevala svoj del k Pestremu sporedu.
Bilo je nedvomno razveseljivo, da se je občina spomnila starih zgaranih ljudi in jim pripravila majhno slavje. Toda v začudenje udeležencev na prireditvi ni bilo slišati slovenske pesmi in besede, čeprav je bilo med povabljenimi starimi gosti več kot polovica takih, ki rajši govorijo slovensko kot nemško.
Treba se je vprašati, kaj mislijo tukaj učitelji? Še v vsakem razredu je nekaj otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku in jih torej poučujejo tudi v slovenskem jeziku. Zato bi se spodobilo, da bi šolarji naše stare občane razveselili tudi s kakšno slov. pesmico. S tem bi na prireditvi samo izpričali dejstvo, da se na merodajnih mestih zavedajo ba živita v teh krajih dva naroda.
društvenega delovanja, med katera spada nedvomno tudi skrb, da se ne pozabijo stara domača imena naših planin, grebenov in grap. Ne nazadnje pa se hoče društvo še naprej truditi za čim boljše odnose in oblike sodelovanja z drugimi planinskimi organizacijami tako doma na Koroškem in v Avstriji kakor tudi v sosedni Sloveniji.
Za predsednikom Urbajsom sta spregovorila še podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar in predsednik koordinacijskega odbora gorenjskih planinskih društev Franjo Klojčnik. Poudarila sta željo, da bi prva slovenska planinska postojanka na Koroškem tvorila pravo zbirališče in žarišče koroških planincev in da bi bila kraj povezave tudi s planinci iz Slovenije.
Ob tej priložnosti je podpredsednik Bučar nekaterim članom našega planinskega društva za posebne zasluge za planinstvo na Koroškem izročil zlate značke Planinske zveze Slovenije. Tega najvišjega odlikovanja so bili deležni Lubo Urbajs, inž. Danilo Kupper, Karel Prušnik
Na povabilo našega prosvetnega društva so se ljubitelji slovenske prosvete in kulture minulo nedeljo spet zbrali v naši skromni dvorani. Po posredovanju Slovenske prosvetne zveze sta gostovala pri nas kar dva zbora, in sicer mešani zbor Kulturno prosvetnega društva upokojencev iz Ljubljane pod vodstvom Mavrinija Slakarja in dr. Pergerja ter moški zbor društva upokojencev iz Kranja, ki ga vodita zborovodja Anton Marolt in predsednik Ivan Grašič.
Zbor ljubljanskih upokojencev deluje že dobrih 18 let ter goji narodno
in Jože Miklavčič. Poleg tega je Planinska zveza Slovenije podelila še posebna priznanja za zasluge pri gradnji koče nad Arihovo pečjo; ta priznanja so iz rok predsednika Klojčnika prejeli poleg Slovenskega planinskega društva v Celovcu še Lubo Urbajs, Jože Miklavčič, Jakob Trodt, Franček Noč, Valentin Sima in Hanzi Melinc.
Na občnem zboru je bil za predsednika ponovno izvoljen Lubo Urbajs, ki ga bodo v odboru podpirati še Jože Miklavčič, Karel Prušnik, dr. Jožko Buch in Tatjana Kupper.
in umetno pesem. Nastopala so že po vsej Sloveniji, letos pa se jim je uresničila — kakor je v nagovoru dejal zastopnik zbora — dolgoletna želja, da so prišli med brate na Koroškem, da tudi njim pripravijo nekaj lepih trenutkov s pesmijo, „ki je vaša in in naša". Kranjski zbor pa je kljub starosti svojih članov še precej mlad, saj deluje le dobrih 6 let. Tudi ta zbor je gostoval že v mnogih krajih Slovenije, na Koroško pa je prav ta-ko prišel šele prvič.
Goste iz Slovenije je najprej pozdravil s svojo pesmijo domači moški zbor pod vodstvom Šimeja Wru-licha, potem pa jim je izrekel dobrodošlico Janko Tolmajer. Pestri spored koncerta je začel izvajati moški zbor iz Kranja, v drugem delu je nastopil mešani zbor iz Ljubljane, za zaključek pa sta še oba zbora skupaj zapela štiri pesmi. Bili smo presenečeni spričo visoke pevske ravni obeh zborov, ki jo morejo dosegati in obdržati le z veliko požrtvovalnostjo, kar je ob starostnem sestavu vsekakor občudovanja vredno.
Po koncertu smo se z dragimi gosti zadržali še v prijetni domači družabnosti, ob slovesu pa je bila na obeh straneh izražena želja, da bi se taki stiki množili in poglabljali.
25. občnega zbora Slovenskega zdravnišKega društva
Zdravniški zbornici na Koroškem
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani nas je naprosilo, da objavimo odprto pismo, ki ije bilo sprejeto na 25. rednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva 3. in 4. aprila 1970 v Celju in naslovljeno na Zdravniško zbornico na 'Koroškem. Pismo se glasi:
Slovenski zdravniki, zbrani na 25. občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva, z bolečino in žalostjo sprejemamo poročila iz Koroške, ki govorijo o zapostavljanju slovenskih bolnikov v nekaterih zdravstvenih ustanovah na Koroškem. Posebno nas je prizadela pripoved neke slovenske matere iz Koroške o ravnanju z njenim otrokom v celovški bolnici (Slovenski vestnik, XXV, 27.3.1970).
Z veseljem in upanjem smo spremljali prizadevanja predstavnikov SR Slovenije in Koroške deželne vlade, da bi se odnosi čim bolj izboljšali. Da bi tudi mi in vsi podprli njihova prizadevanja, prosimo, da zastavite ves svoj ugled za to da bi se odpravilo narodno zatiranje v zdravstvu na vašem področju, ki ni v skladu niti s častjo in ponosom velikega naroda, niti z zdravstveno etiko.
Prosimo za Vašo pomoč in razumevanje, da bi se tako ustvarili pogoji, da bi tudi zdravništvo iz obeh strani meje vedno bolj in vedno tesneje sodelovalo v svojem humanem poslanstvu nuditi pomoč ne glede na narodno, versko ali politično pripadnost svojega bolnika.
Žitara vas
Pri letošnjih občinskih volitvah smo imeli poleg kandidatnih list obeh velikih strank tudi še posebno listo z imenom Občinska skupnost, ki je zabeležila res lep uspeh, saj je dosegla dva mandata.
Oba na listi Občinska skupnost izvoljena mandatarja se volivcem zahvaljujeta za izkazano zaupanje in zagotavljata, da bosta odločno in dosledno zastopala njihove interese v občini.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo 'letovala ena skupina otrok iz Koroške na morju, in sicer v Savudriji od 18. julija do 8. avgusta t. I.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti:
#	zadnje šolsko spričevalo,
% priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
9 osebno izkaznico s sliko in
#	režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil.: 500.—
(za ostale je treba plačati šil.: 1.000.—)
'in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1970 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Celovec - Klagenfurf.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju
priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
—	v težkih primerih takojšnji prevoz v najbližji zdravstveni zavod.
Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v slučaju bolezni povrniti stroške bolnice sami, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani.
Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Per-sonalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi Izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, 'bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —■ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
»Motiš se, tovariš Orlov, niti najmanj. Zdaj razmišlju-Jorn, kje bi se že Videla, pa se ne morem spomnili. Kar malo nesramno se je obnašal, domišljav je in prehitro domač."
»Ne meni se za to! Do žensk je vedno takšen. Tisto, da 56 poznata, je stara zvijača, ki so jo uporabljali že na Noetovi barki. Všeč si mu, tega ni mogel prikriti, boš videla, da bo kmalu tu."
Vrnila sta se na plesišče. Čez čas se je major res potov,i| m poprosil Ano za ples. Pomešala sta se v množici, ■edinstveno se je smehljal in jo pozorno gledal v oči, neko-'ko negotov in malo manj samozavesten. Opazila je, da je yčas,h pogledal okoli sebe, 'kdo se vrti ob njem, potem pa to premagal zadrego in začel z Izrazom, kot bi ji skušal dvorili.
»Ali ste že dolgo v hosti?"
»Prišla sem konec oktobra."
»Ravno v ofenzivo."
»Šla je mimo.”
»Še mnogo jih bo preden bo konec."
»Tudi te bomo prestali."
»Veliko vere imaš in zaupanja vase in v srečo."
»Na srečo računam," se je pomenljivo nasmehnila.
»Potem računaš samo na gotovo kakor jaz."
»Ti si moški in izkušen vojak."
»Kako veš?"
»Poznam te!"
»Ti je govoril Orlov o meni?"
»Nel”
»Kdo pa?” »Ne vem."
»Skrivnostna isi. To mi je pri ženski najbolj všeč.' »Odprla knjiga, ni moderno niti sodobno, najmai Pristno," se je spet nasmehnila.
»Dobre nazore imaš."
Vpila sta drug na drugega, da bi preglasila trušč.
Potem je major premolknil in se zresnil. Čez čas se je sklonil k nji in ji nekoliko tiše dejal:
»Ta je jesen je bila težka v hosti. PTICE SO ZGODAJ ODLETELE NA JUG. To je slabo znamenje za vreme."
»ZIMA BO OSTRA. Se se nam obeta sneg,” mu je odvrnila.
»BO PA LEPŠA IN DALJŠA POMLAD," je dejal major olajšano. Videla je, da 'je bil nestrpen, zdaj pa se je spet smehljal, kot da ji dvori naprej.
Priplesala sta v kot, zdaj sta bila odmaknjena od tistih, ki so gledali z odra in skrita pred Orlovimi očmi. Sklonil si ji je k ušesu in ji šepnil:
»Za tebe imam pozdrave."
»Od koga?"
»Od strica."
Oba sta se nasmejala. Zdaj je postala nestrpna Ana. Porabila je vso moč, da je ostala mirna, vesela in razposajena. Bala se je nevidnih oči, ki bi jima lahko sledile. Po dogovorjenih geslih j'i je Hrast nato povedal, da šef sporoča, naj čaka in si pridobi zaupanje. Obljubil ji je, da jo bo spravil v štab korpusa, da pa bo morala še malo potrpeti, ker je ne sme preveč vsiljivo riniti naprej, to bi bilo sumljivo in nevarno.
Potem sta se spustila v navaden razgovor in se smejala. Ko sta priplesala mimo Orlova, ki se je razgovarjal z nekim borcem, mu je pomahala. Videla je, da jo išče z očmi.
Slednjič jo je Hrast vprašal, če ima kakšne težave. Hotela je omeniti zadevo s Primožem, pa se ni mogla odločiti. Vedela je, da bi moral Primož po Wolfovi logiki čimprej umreti. Zato je dejala da nima nobenih.
Godci so neutrudno igrali, kot bi se kosali, da bodo u-pehali plesalce prej, kot bi se sami utrudili. Ko je vrišč har-
monik utihnil, jo je pripeljal Hrast nazaj k Orlovu in dejal:
»Vražje pleše. Prav pošteno mi je pretresla moje stare kosti. Boljše menda nimamo v diviziji, morala bi v igralsko skupino!"
»Saj ne bo šla. Blažena je med nami,” se je zasmejal Orlov.
Pritrdila je in se upehana naslonila na Orlova, kot bi bila vesela, da je spet v njegovem varstvu. Major pa jima je stisnil roko, se priklonil in izginil.
En sam ples je odplesala z Orlovom, ko jo je prišel prosit za ples namestnik bataljon, komandanta Fazan. Skodrani lasje so se mu lepili na čelu in oči so mu žarele v plesni vnemi. Paradna bluza italijanskega oficirja se mu je imenitno prilegala. Orlov se mu je prizanesljivo nasmehnil, ko je dejal:
»Tovarišica, saj bo komandir oprostil za en ples, čeprav te čuva kot četno zastavo," se je nakremžll, zadovoljen s svojo opazko.
»Čuvam jo, toda ne zate," mu je Orlov takoj vrnil.
Fazan je požrl zbadljivko in divje zaplesal. Orlova ni maral, česar ni niti skrival. Igrali so polko. Fazan se je v sve-sti, da je najboljši plesalec in z najlepšim dekletom, sukal kot obseden. Ples je bil zanj največji užitek, ki se mu je predajal do onemoglosti.
Ana ga je komaj dohajala. Tolkel je z nogo ob tla, da je bobnelo po podu. O njej je bil že dodobra poučen, zato se je naredil kar domačega. Skušal jo je pritisniti k sebi in razjezilo ga je, ker se je držala v primerni razdalji in nekoliko hladno. Kadar sta priplesala mimo harmonikarjev, je z gromkim glasom kar naprej vpil:
»Veselo — veselo!" da so se vsi ozirali k njima.
Že pri naslednjem plesu je Fazan prišel z barvo na dan:
»Tovarišica, ti nisi za četo. Vzeli te bomo v bataljonski štab, če si le kaj vešča pisanja."
6 — Štev. 25 (1459)
26. junij 1970
Priprava dietne prehrane
Ljubosumnost je zelo močno čustvo. Tudi odrasli ga poznamo kot napačno pojmovanje ljubezni. Še bolj pa ljubosumnost doživljajo otroci. Ljubosumni so na primer na lepšo ob-lekco svojega sovrstnika, na uspeh svojega tovariša pri igri, na svojega bratca, če dobi večji košček zavitka po kosilu itd.
Starejšim otrokom lahko dopovemo, da so neupravičeno ljubosumni, medtem ko mlajši tega ne razumejo. Oni želijo, da smo odrasli stalno pozorni do njih. Naše prigovarjanje nič ne pomaga. Otrok se ravna po tistem, kar vidi in kar s svojimi otroškimi merili ocenjuje. Če ga zaradi ljubosumnosti kaznujemo, se njegov odnos do nas skali ali pa se zapre vase in reagira z odporom. Majhen otrok ne zna pre-
Ljubosumni
otrok
soditi, kdaj mu odrasli želijo dobro, misli namreč, da ga nihče ne mara in da je njegova ljubosumnost upravičena.
Zavedati pa se moramo, da je čustvo ljubosumnosti med otroki normalen pojav. V otroškem kolektivu, še bolj pa v družini, razne o-koliščine same od sebe privedejo do ljubosumnosti.
Znani so primeri, ko prav nepravilno ravnanje matere z otrokom, ko ima novorojenčka, povzroča razne poznejše konfliktne situacije med brati in sestrami. In starši se čudijo, kako je to mogoče, saj so imeli oba otroka enako radi: obema so nudili igrače, hrano, obleko. Toda to ni vse.
Dobro je, da otroka že poprej pripravimo na to, da bo dobil bratca ali sestrico. Počutil se bo zelo osamljenega in prizadetega, če ga bomo postavili pred dejstvo, ko bomo prinesli novorojenčka iz porodnišnice. Pripravo na ta dogodek je potrebno izvršiti nekaj mesecev poprej. Otroku tudi ne obljubljamo, da bo dobil bratca ali sestrico. Morda mu rečemo takole: „Da ne boš več sam, bomo dobili še enega otročička.“ Otrok se bo s tako razlago zadovoljil in z veseljem pričakoval, da dobi igralnega tovariša. Če pa bo pričakoval bratca in nato dobil sestrico, bo zelo razočaran.
Naravno pa je, da se otrok prve dni po prihodu matere iz porodnišnice počuti nekoliko odrinjen. Mati je utrujena, morda tudi malce vznemirjena. Oče ima več obveznosti in dela in tako je starejši otrok za nekaj časa ob strani. Potrebno je nekaj časa, da se družina umiri in navadi na novo življenje. To ni tako težko, če je novorojenček zdrav in če se mati dobro počuti. Otrok polagoma zapopade, da novi družinski član pripada tudi njemu.
Prve dni po prihodu iz porodnišnice naj bi mati posvetila vsaj v besedah več pozornosti starejšemu otroku. Psihologi so ugotovili, da otroci najbolj trpe, ko vidijo, kako mati hrani novorojenčka. Če želi starejši otrok piti po steklenički, mu jo brez oklevanja ponudimo. Otrok misli, da je to nekaj posebnega, ko pa poskusi, vidi, da je navadno mleko, oziroma da je tisto v njegovi skodelici celo boljše.
Če bomo z otrokom pravilno ravnali, bo ljubosumje kmalu prenehalo. Prenehalo pa bo povsem takrat, ko se mu bo dojenček odzval na primer s smehom na njegovo prigovarjanje
Posebnost dietne prehrane je v tem, da poleg organizmovih potreb upošteva tudi o-bolenje, in iz prehrane izključuje vsa živila, ki bi zavirala zdravljenje glavne bolezni in vzporednih obolenj. S pravilno sestavljeno hrano povečujemo odpornost telesa, kar je za bolnika še važnejše kakor za zdravega človeka. Dolgotrajnejša nepravilna prehrana obremenjuje posamezne organe in povzroča spremembe, ki so najvidnješe na prebavilih.
Od dietne prehrane kot dela zdravljenja pričakujemo največje uspehe. Uspeh dietnega zdravljenja pa je zagotovljen le, če dieto pravilno sestavimo in živila pravilno pripravimo. Proces kuhanja pravzaprav vpliva na hranilne snovi, ki so v posameznih živilih. Zato moramo pri pripravi diet vpliv kuhanja na hranilne snovi prav dobro poznati. Proces kuhanja ima na posamezne hranilne snovi različen vpliv. Beljakovine, ki se nahajajo v mesu, jajcih, ribah, stročnicah in drugih živilih, pri kuhanju zakrknejo. Zmerno kuhane beljakovine laže prebavimo kakor surove. Predolgo gretje beljakovin otežkoča prebavo in jim zmanjšuje biološko vrednost, ker se v beljakovinah uničijo nekatere aminokisline.
Na živila, ki vsebujejo ogljikove hitdrate — (škrob), ima kuhanje največji vpliv. Škrob pri kuhanju nabrekne, celulozne celične stene, ki obdajajo škrob, razpokajo in tako kuhana škrobnata živila lažje prebavimo, ker imajo prebavni termenti lažje delo.
Skutina juha
2 žlici olja ali masti, drobna čebula, 4 žlice pšeničnega zdroba, 1 V« I vode ali kostne juhe, V« I mleka, 15 dkg skute, 2 žlici sesekljanega drobnjaka, 5 žlice kisle smetane.
Na maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo zdrob in ga prepražimo. Prilijemo vodo ali juho, gladko razmešamo in kuhamo 10 minut. Nato prilijemo skuto, ponovno prevremo, solimo, dodamo drobnjak in kislo smetano.
Madžarski namaz
10 dkg skute, 4 sardine v olju, 2 trdo kuhani jajci, 8 dkg surovega masla ali margarine, 1 drobna čebula, za noževo konico ostre paprike, sol, za okras pa feferoni.
Skuto, sardine in rumenjake pretlačimo, dodamo umešano maščobo, drobno sesekljano čebulo, papriko, sol po okusu in sesekljan beljak. Zmes gladko
ali pa ko bo opazoval, kako se v tretjem mesecu že igra s prstki in kako poskuša vleči rju-hico.
In če bo otrok vselej občutil, da ga imamo radi, bo še med svojimi vrstniki ponosen, da ima bratca ali sestrico. Najprijetnejši pa bo občutek, da ni več sam.
Maščobe se pri segrevanju razkrajajo. Maščobne kisline se sproščajo in so zato maščobe težje prebavljive. Če pa maščobe za zabelo ne segrevamo, temveč jih kuhamo v neki vročini, se ne spremene in ne otežujejo prebavnih organov.
Pri kuhanju se vitamini pogosto uničijo, predvsem tisti, ki so občutljivi za toploto. Izguba teh vitaminov je manjša, čim krajši je čas segrevanja. Razkroj vitaminov je še večji, če pridejo med kuhanjem v dotik z železom iin bakrom. Zato je bakrena in okrušena emajlirana posoda za kuhanje neprimerna. Vitamini se tudi po kuhanju hitro uničijo, zato moramo s kuhano hrano takoj postreči. Ne samo vitamini, temveč tudi mineralne snovi se pri pripravi hrane izgubljajo, največkrat zato, ker vodo, v kateri smo zelenjavo kuhali, odlijemo. Zato je priporočljivo, da zelenjavo dušimo, namesto kuhamo v veliki količini vode.
Priprava dietne prehrane se v bistvu ne loči od pravilne priprave zdrave prehrane, vendar moramo pri pripravi upoštevati naslednje: za zabelo dietne hrane uporabljamo olje, surovo maslo, smetano ali rastlinsko maščobo. Maščobe ne razbelimo, smetano in surovo maslo dodajmo šele pred serviranjem, da se ne uničijo vitamini, ki jih vsebujeta. Za zagostitev jedi ne uporabljamo prežganja, temveč nastrgan krompir ali pod-met.
Pri obolenjih prebavnega trakta živil ne
zmešamo, namažemo na kruh in potresemo z grobo sesekljanimi svežimi ali v kisu vloženimi feferoni.
Pečene bučke
Bučke, 8 dkg olja, sol in poper.
Zrele, ne prevelike bučke operemo, razpolovimo in očistimo semenja. Lahko jih tudi olupimo. V izdolbeno sredino zlijemo malo olja, solimo in popramo. Bučke zložimo v pekačo in jih spečemo v pečici, električnem pekaču ali na žaru. Ponudimo jih z mesom, krompirjem ali solato.
Cvetača s parmezanom
1 kg cvetače, slana voda, V* I kisle smetane, 1 jajce, 5 dkg parmezana, sol in 5 dkg surovega masla.
Cvetačo skuhamo celo v slani vodi. Nato jo odcedimo, denemo v pomaščeno posodo za narastek ter polijemo z osoljeno mešanico kisle smetane, jajca in nastrganega parmezana. Poškropimo jo še z raztopljenim surovim maslom in pečemo pol ure v pečici.
Grah po češko
1,5	kg graha, 10 dkg surovega masla, zeleni peteršilj, malo sladkorja, sol voda ali juha, 5 rumenjaki, 1 dl kisle smetane in poper.
Mlad zelen grah dušimo na maslu, sesekljanem zelenem peteršilju in sladkorju ter mu po malem prilivamo vodo ali juho. Preden ga ponudimo, zamešamo vanj rumenjake, razžvirkljane v kisli smetani. Popopramo, solimo in prevremo.
Poskusite!
ooooooooc-oo<xx>oooo<x>ooooooc><><x>
Mali nasveti
H Prejo za vezenje najprej prekuhamo. Tako poskusimo, ali gre ob barvo, pa tudi to, koliko so barve stalne.
| Tekači na stopnicah se najprej obrabijo na robovih. Ta mesta zavarujemo tako, da podložimo papir ali še bolje karton.
B Mizarski klej pred uporabo razdrobimo v koščke in jih namočimo v mrzlo vodo. Naslednji dan jih zavremo v malo vode, vendar ne neposredno nad ognjem, ker se klej prismodi, ampak v vodni kopeli.
H Pričakujemo obisk. Nenadoma pa se gospodinja vpraša, ali ona sprejme in odpre vrata gostom ali bo to dolžnost opravil mož. Moški je tisti, ki sprejme goste.
<>ooo<xx>oooo<x>oooooooooo<xx>oooo
pražimo, ne pečemo in ne cvremo. Cvrta živila iz dietne prehrane sploh izločimo, ker so zelo težko prebavljiva. Pri neslani hrani pet s praženjem in pečenjem izboljšamo jedem okus, zato ju priporočamo.
Živila, predvsem zelenjavo, dušimo v lastnem soku ali kuhamo v sopari oziroma pod pritiskom. S tem odpade možnost, da bi vodo, v kateri živila kuhamo, odlili in z njo vitamine in rudninske snovi, ki so se vanjo med kuhanjem izlužili.
Meso, ki ga uporabljamo v dietni prehrani, mora biti popolnoma sveže in prvovrstno. Glede na jakost obolenja izbiramo meso po prebavljivosti: teletina, domači zajci, mlada perutnina, golobovina in mlada govedina. Svinjine ne uporabljamo, ker je težko prebavljiva. Tudi vse mesne in ribje konserve iz: dietne prehrane izločimo.
Pripravljamo veliko dušene ali surove zelenjave v obliki solat ali sokov. Izbirajmo lahko prebavljivo zelenjavo. Zelenjavo, ki napenja, (stročnice, kapusnice ipd., Iz dietne prehrane izločimo. 'Kvašene jedi so bolj zdrave, če jih uživamo en ali dva dni stare in če nimajo težkih nadevov.
Hrana mora biti primerno slana in začinjena. Prav tako naj ne bo prevroča ali premrzla. Namesto ostrih začimb, popra, paprike ipd., raje uporabljajmo domača začimbna zelišča: pehtran, majaron, meliso, šatraj, drobnjak in zeleni peteršilj. Bogata uporaba začimbnih zelišč izboljša okus, zlasti neslani hrani.
Dietna prehrana mara biti okusno pripravljena in tudi serviramo. Barve različnih jedi ir» prijeten vonj vzbujajo pri bolniku tek .in pozneje tudi pravilno prebavo.
Tone Svetina: UKANA_______Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
„Pismena sem, toda ne bi šla rada iz čete."
Začudil se je in ni mogel verjeti.
„Bodi pametna! Rabimo dekle, ki nam bo pisala. Čato, ki ga imamo, ni kaj prida. Sunil ga bom v četo za pomočnika mitraljezca."
Ko ga je vprašala, kaj (je napravil, je pojasnil, da se je zameril. Nato je izrazila pomisleke, kaj bo neki z njo, če bi se mu zamerila.
„Ti se mi ne boš, ker si sposobna in inteligentna.
»Začutila je, da močno vpliva nanj, zato je popustila v svoji zadržanosti. Spomnila se je svoje naloge in s tem v zvezi bi bilo morda najbolje, da čimprej odide iz čete in se osvobodi Primoža. Na njeno prijaznost se je Fazan topil od navdušenja. Posebno še, ker ga je pohvalila, kako imenitno pleše in kako lepo je oblečen.
»Miting in ples sta vse, kar je vredno v tej vojni. To dviga bojno pripravljenost in moralo borcev. Uniformo pa sem na Dolenjskem slekel italijanskemu polkovniku in ga poslal naprej v gatah."
Potem ni imela več miru, Fazan bi kar naprej plesal z njo. Nazadnje je predlagal, da bi se dobila zunaj. Krepko jo je stiskal okoli pasu in nič več ni skrival simpatij do nje, čeprav je videl, da je Orlov že besen.
»Tega vendar ne smeva, tovariš namestnik," mu je odgovorila resnobno. Obenem pa se je skušala osvoboditi njegovih pretesnih objemov.
»Ne sme tisti, ki se ne upa," jo je poučil.
»Prišla sem s komandirjem in z našimi, z njimi se moram vrniti. Ne bi bilo lepo, če bi jih pustila na cedilu in odšla s teboj."
Odgovor je Fazana razjezil.
»Ne bodi neumna! Vidi se, da si novinka. Orlov naj se malo bolj zanima za četo in malo manj zate. Dobili smo poročilo o tem," se je zlagal.
»Ne razumem te, tovariš namestnik. Kaj bi mislil komandir in kolektiv? Tega ne smemo! Rekli so nam, da je ljubimkanje v borbenih enotah nezaželeno. Ne bi rada kršila reda.”
Zdaj je Fazan sprevidel, da se je prenaglil in da je šel predaleč. Dekle se mu je zdelo naivno In neizkušeno, zato je njena cena še zrasla. Sklenil je, da jo bo treba dobiti v štab.
Utrujena in sita plesanja je prosila komandirja, da bi odšli. Povedala mu je, da jo je vabil Fazan, ker je bila prepričana, da j.i bo to dvignilo ugled. In res je bil Orlov takoj za to, da gredo. Na Fazana pa se je razjezil:
»Glej no, tega kralja mitingovl" Uporabil je zbadljivko, ki se ga je v brigadi prijela. »Ta steber discipline in morale. Glavo zabito, drobnoposestniško! Naj te opozorim, da Fazan spada k tistim, ki takoj zgrabi za roko, če pomoliš prst! Vse zase! In še to v Imenu kolektiva! Ej, kaplar kap-larskil" se je hudoval Orlov. »Prav je, da sva pustila to šle-vo. Naj si ožame srajcol Ves zelen bo od jeze, ko bo videl, da sem te odpeljal. Naj kar vpije — veselo — veselo, kolikor mu da grlo.”
Odšla sta skozi vas proti hiši, kjer je bila nastanjena četa.
12
1
Bela kopasta gora se je zavijala v cunjaste megle. Sonce je obsvetilo planjavo, poraslo z redkim drevjem, ki je segala prav na hrbet nad dvema kotlinama. Patrulja je zagazila v celec. »Razdalja — deset metrov!" je poveljeval Vojko s snajperko v roki, da bi čimprej prešli planjavo, kjer so bili vidna tarča, za njim so spešili Primož, Peter, Keča in še nekaj novincev. Ko so prešli goličavo, so se za grebe-
nom, obraslim z drevjem med razmetanimi stajami spet po-
čutili varne. Potem so gazili naprej do roba, kjer je odsekano gorovje padalo na obe strani v globačo. Tu so čepeli v zasedi, kadar je sovražnik pritiska! iz doline. Bosanec je od-
redil, da zasedejo svoje zaklone, 'ker bodo počakali sončnega zahoda in se vrnili šele v mraku.
»Nemcev ne bo,” je dejal Primož in nameščal strojnico
v gnezdu.
»Saj niso neumni, da bi lezli pod cev. Dovolj je, da smo jih enkrat nažgali v tej luknji! Niti sledu ni nikjer," je Vojko z daljnogledom pretikal globel in robove pobočij, zameta-ne s sneženo odejo.
»Nekdo jih je spet navlekel v štabu! Ta poročila bi lahko bolje preverjali! Mirno gledamo, da belogardisti trosijo vsakovrstne vesti o Nemcih. Vsak ovaduh lahko vrže svojo vest prek babnic in nas poženejo v sneg. Nihče se ne prepriča o izvoru teh poročil," je negodoval Primož.
Bosanec pa se je vmešal z avtoriteto najvišjega na položaju:
»Že spet kritika! Ne kritizirajte poveljstva! Oni mislijo dobro za vse. To vam, ki se delate tako pametne, noče bit* jasno!"
Pojdi no nekam, Kečal Jaz mislim s svojo glavo, in tega mi ti ne boš ubranil. Ti lahko misliš z ritjo ali z glavo poveljstva. Potem ne boš kritiziral nikogar in ničesar. Če pa boš še naprej spal pri kritičnih urah, potem boš kmalu * * * * v četni komandi ali v štabu!" ga je zajedljivo podajal Primož-
Bosanca je najbolj razjezilo, kadar so mu očitali, da bi se rad prerinil naprej, zato se je dvignil:
»Nikar! Nikar, Primož, delaš se važnega, mi pa vemo, da ne oddaš mitraljeza zato, da lahko kritiziraš!"
(Dalje prihodnjič)
HOLLY ROTH
ROKA PRAVIC
KRIMINALNA ZGODBA
— Tistole je Villa Nueva, je rekel Ben Perkins in se obrnil k svoji materi. Na desni strani so igrišča za golf, levo hotel, nasproti pa Sredozemlje. Njegova živčnost je bila več kot opazna, njegovo mahanje z roko je bilo videti, kot da nekoga klofuta.
Skjučena na sedežu za njim, prizadevajoč si, da bi se zavarovala pred morskim vetrom, pa tudi pred utrujenostjo, je njegova mati z žalostjo razmišljala, da je jeza njenega sina na-tasla zato, ker se ni mogel odkrito znesti nad tistim, ki je bil kriv.
Samemu sebi ni priznaval, kdo je krivec — vsaj mislila je tako. Čeprav mu je Aliče, ki je bila neumna skopa ter brez takta in naklonjenosti, večkrat brutalno povedala in nenehno ponavljala: „Zakaj tvoja mati že enkrat ne umre?" Počasi, toda zanesljivo se je začel tudi sam v tem strinjati z njo.
— Tam, je dejal Ben, je prav gotovo kakšna vas ... Morda kak umazan bar.
Gospa Perkins ni ničesar odgovorila. Bila je preveč utrujena za ta izlet; če pa bi ju prosila, naj bi ostala v Barceloni, Ben ne bi pristal, da bi sla sama.
Aliče je spregovorila s svojim monotonim glasom, ki je za gospo Perkins izgubil vsak čar: — Pri bogu, Zakaj ne bi malo izstopili in si poravnali noge.
Ben se je obrnil k materi.
— Vidva kar pojdita, je rekla. Jaz se zabavam, tudi če sedim tukaj.
Mislila je, da bo ugovarjal, toda Ben je tako silovito odprl vrata, da se je ves avtomobil stresel.
_ Ko je ostala sama, je gospa Perkins začutila, da jo prevzema velik mir. Sprostila se je in naslonila glavo na naslonjalo sedeža ...
Dala bi jima ves denar, če bi mogla, toda mož ji je zapustil samo rento- Kapital bo ostal Benov šele po njeni smrti. Prepričana je bila, da je njena renta dovolj velika za 10-član-sko družino, toda Alicine zahteve so nile takšne, kot da jih je res deset. Ben je bil prav gotovo prezadolžen m je komaj čakal, da bo prišel do dediščine. Na vse to je mislila brez bolečine. Toda za moškega, zanj je pomenilo to prav gotovo propad.
Nobene želje ni imela, da bi šla z njima; ko jo je pred potovanjem pregledal, je zdravnik zaskrbljeno zma-jal z glavo. Toda, Aliče je hotela na to potovanje, Ben pa z zadnjo trohico vesti, ki mu je se ostala, ni hotel odpotovati brez matere.
'— Sicer pa, je dejal, to je mamin denar.
Kadarkoli je mislila na te stvari, *e ji je srce stiskalo. Res je želela, da bi umrla.
Kak trenutek se je branila. Nista Zaslužila, da bi ona umrla; ni mogo-.e> da bi bili na svetu samo hudobni m pohlepni ljudje in da bi ravno ti Uspevali.
Začutila je hudo bolečino. Boleči-na je naraščala, sama pa je začela drseti s sedeža. Mnenja je bila, da bo miela samo tako mir ...
Aliče je obrnila svojo lepo postavo h morju in spregovorila:
~~ Toda, zakaj tvoja mati že ne umre?
Aliče, je zamrmral Ben in ves
zardel.
Gledala ga je s svojimi lepimi oč-
dobro vol/©
Marko piše sošolcu s počitnic: j!rragi Jože! Tukaj je zelo lepo. To-.? ie jagod, da bi z njimi lahko kr-, di svinje. Zato ti jih pošiljam jer-as> da se jih še ti naješ."
2n^>nct br‘teče v lekarno in zahteva Metrov obveze.
kar^ai Se *e	vpraša le-
;>Gb, še
PTl nas veselico.
mi. — Ben, bodi pameten, ona je stara, ti pa, če ne boš plačal vsaj nekaj dolgov, boš propadel. Ali ne moreš najti nikogar, ki bi ti posodil?
— Saj dobro veš, da sem to že storil... Aliče je skomignila z rameni in gledala na morje. — Povedal ti bom še nekaj... Ben je za trenutek okleval: če bi njegova žena samo malo sumila, da nekega dne ne bo dobila tistega, kar je pričakovala, bi ga takoj zapustila. Toda jeza ga je silila, da je še govoril: Vedi, da se nisem mogel zadolževati pri ljudeh, ki so pošteni, ker nisem imel nobenega jamstva. In če v enem letu ne plačam dolgov, bodo obresti požrle ves kapital, ali pa skoro vsega, še preden ga bom dobil.
Njena lepa postava se je zazibala proti njemu. — Ben, je zašepetala, ali ne bi mogla ničesar storiti?
Kak trenutek je stal nepremično, nato pa je odskočil: — Aliče, le kaj misliš! Ves besen je odšel proti avtomobilu.
Aliče je šla za njim, kot da se ne bi nič zgodilo, toda v njenih možganih se je porajal sklep. V zadnjem času je opazila, da se je začela rediti. Bolje je to rešiti prej, preden po prepozno.
Prišla je do avtomobila kak trenutek za Benom. — Ben, kje je tvoja mati? Rada bi se odpeljala.
— Tamle je, je odgovoril Ben z drhtečim glasom. Tam, na podu avtomobila.
— Na podu? Kaj... Njen glas je postal vreščeč.
Ben je odprl zadnja vrata in se sklonil. Hitro se je obrnil, v njegovih očeh so bile solze. Nekaj trenutkov sta molčala.
Aliče je pri sebi mislila, da je zdaj
vsega konec in s veselila, ker teh šest let ni porabila zaman.
— Verjetno imajo v tem majhnem kraju, je dejal Ben, samo enega policista. Če se tukaj zapletemo, kdove kako se bo končalo. Lahko naju celo osumijo umora.
— Morda bi nama zdravniški pregled pomagal...
— Že res, toda nikoli ne moreš biti prepričan.
— Kaj pa potem?
— Vrniva se v Barcelono in se prijaviva na ameriškem konzulatu.
Ko sta prišla, je Ben na hitro pokril z odejo truplo na zadnjem sedežu in za Aliče odšel v konzulat.
Tam ju je sprejela neka ženska, zelo vljudna in pametna, Ben pa ji je iskreno povedal vso zgodbo.
Ko je končal, je čisto preprosto dejala:
— Žal mi je, prav gotovo je bilo tako... Vstala je in takoj prešla k stvari. — Prav sta storila, ker sta prišla sem. Kajti, kdo ve kakšne komplikacije bi lahko nastale, posebno ker ne govorita špansko. Zdaj pa pojdimo takoj na policijo. Spremljala vaju bom, saj vesta, tudi v Barceloni ... Zamahnila je z roko, kot da ne najde pimernih besed za pojasnilo.
— Tudi v Barceloni... kaj? je vztrajal Ben. Počutil se je kot krivec ... Zakaj? Saj ni ničesar storil... Ves se je tresel.
Ženska ga je prizanesljivo pogledala. — Saj bo vse dobro. Toda, včasih jih je le težko prepričati. Veste, precej težav imamo, včasih izginjajo stvari, za katere nikoli več ne zveste, kam so šle. Žalostno, ali ne?
Aliče je ves čas molčala. Njen obraz je bil brez vsakega izraza.
Ko so prišli ven, so se napotili proti kraju, kjer je bil parkiran avtomobil. Ben je obstal kot pribit, nato pa je začel skakati na desno in levo, ženski pa za njim. Avtomobila ni bilo! Naenkrat se je ustavil, utrujen in izmučen.
Avtomobil je bil tu! Ključe sem pustil v vratih; hitela sva ...
— Saj razumem. Nič ... Bomo prijavili. Toda kadarkoli so ukradli av-
DOMISLICE
Opojno diši cvetje na sovražnikovem grobu.
*
Tudi ko so usta zaprta, ostane vprašanje odprto.
■fc
Kdo ve, kaj bi vse lahko odkril Kolumb, £e mu Amerika ne bi preprečila poti!
Ko bi se človek lahko rodil šele po smrti svojih sovražnikov!
Ko bi takrat vedel to, kar vem danes — tega danes ne bi vedel.
*
V raju bi moralo biti vse. Tudi pekel.
Človek išče resnico, da bi jo še globlje skril.
Verujem v ljudsko genialnost. Prepričan sem, da bomo lahko nekoč nevidni in da bodo vsi lahko videli vse, kar je nevidnega.
*
Kjer je smeh prepovedan, se navadno ne sme niti jokati.
Misel je nesmrtna le, če se vedno znova rojeva.
Svet nikdar ne odpusti tistim, ki niso ničesar zakrivili.
Plagiatorji lahko mirno spijo. Muza je ženska. Le redko kdaj bo priznala, kdo je bil prvi.
*
Igralec mora nekaj reči tudi takrat, ko ima nemo vlogo.
tomobil, ga niso nikoli več našli. Vidite, ko bodo tatovi zadaj odkrili truplo, si bodo v paniki vsekakor prizadevali, da se ga čimprej otresejo ... To pa na kraju, ki bo zanje varen —
Nobene želje ni imel, da bi se spraševal, kaj bo zdaj. Bil je preveč pretresen. Ni pa bilo tako z njegovo ženo.
Aliče, ki je do zdaj molčala, je vprašala: — Kaj se bo zgodilo?
— Nič, pojdimo na policijo ...
— Ali mislite, da bo to pomagalo? Kako bomo dokazali, to mislim ... Kaj bo z njeno imovino, to me zanima?
— Oh! Ženska je pogledala Aliče in s praznim glasom odgovorila:
— Sem odvetnica in vam lahko
povem, da se nimate česa bati. Razglasili bomo smrt in čakali zakoniti rok... Sedem let. Nato bodo njeni dediči nagrajeni.
Aliče je pomislila, da bi staro gospo, če bi to vedela, vse zelo zabavalo. Toda, saj ni bilo več pomembno. Aliče je bila stara 32 let in ni imela drugega izhoda: morala je začeti znova. To pa takoj! Poiskati drugega dediča s krajšim rokom.
Ben je lahko zelo dobro bral misli svoje žene: tako torej. Naenkrat je začutil, kako se v njem vse pomirja. Njegova mati mu ni nikoli pridigala: toda ko je bil še majhen, mu je vedno dopovedovala, da je pravica na svetu. In glej, roka pravice se je stegnila.

FRANK HELLER:
Prijateljeva pošta
nič, ampak jutri imamo odvrne kupec.
Peferheim me je pričakoval v krčmi na Rotovškem trgu. Svoj dolgi život je ukrivil okoli zaboja z tovorim drevesom: njegove velike sinje oči so izražale napeto pričakovanje.
„Nič," sem rekel. Seveda. Saj smo vendar na Danskem.
Pravkar sem bil doma, v svojem hotelu, da bi zvedel, ali je morda prispela poštna nakaznica. Vedel sem, da so jo pred tednom odposlali iz Stockholma. Če bi jo bil pošiljatelj poslal kot navadno poštno nakaznico, bi bilo vse lepo in prav — tedaj bi jo bil v Kopenhagnu prejel bržda že včeraj, komaj pet dni pozneje kakor ostale poštne pošiljke. Ker pa jo je poslal brzojavno, je bilo usoda zapečatena. Brzojavno nakazilo lahko roma po danski pošti neverjetno dolgo — teden, mesec ali celo leto dni. To sem razložil Peterheimu in klical peklenski ogenj nad danske pošte. Peterheim je bil gospodarsko zainteresiran na moji poštni nakaznici. Obljubil sem mu, da ga povabim na kosilo, brž ko prispe nakaznica. Zato pa me je on že pet dni vzdrževal.
Peterheim je blaga duša, toke nima svet. Skušal me je potolažiti.
»Seveda je pošta na Danskem nemogoča," je rekel. »Ampak če še nisi bil v Italiji, ne govori o pošti. Ljubi bog v nebesih! Italijanska pošta imo samo — samo analfabete v službi. Analfabete iščejo, o tem so vedno oglasi v vseh časnikih; ker pa analfabeti ne prebirajo časnikov, se nikakor ne nabere zadosti analfabetov. Kako da jih imajo kljub temu dovolj, tega nihče ne ve, ampak najdejo jih, o tem govore dejstva. Letošnjo zimo ..."
Peterheimu sem prestrigel besedo. Pogled na uro mi je povedal, da je četrta popoldne. Ob šestih zapro pošto in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in planil v poštni urad v ulici Vester-Vold, da sam povprašam, ali je nakaznica morda tu in je niso poslali v hotel. Ko sem se čez pol ure vrnil, je izraz na mojem obrazu povedal dovolj, kako
sem uspel. Peterheim je takoj spet povzel, da bi me potolažil:
»Letošnjo zimo sem bival v Taormini na Siciliji Prelepa priroda, čudoviti ljudje, nobenih muzejev, nobenih Madon. Vino sijajno, tisto z Etne kakor tudi maršala. Vse odlično, ko le pošte ne bi bilo!
Ko sem bil teden dni v Taormini, sem se čudil, ker že ves čas nisem prejel niti pisane vrstice. Dan na dan sem nato spraševal, če ni prispelo kakšno pismo zame. Niente — nič. Pa vendar mora biti kakšno pismo. Niente — ga ni! Po štirinajstih dneh sem vprašal: Ali tu sploh imate kakšno pošto? — Ma che! Seveda jo imamo. — Prav. Ko pride pismonoša, ga pošljite k meni. Rad bi ga spoznal, rad bi ga pozdravil, rad bi ga otipal, da sem prepričan, ali je res na svetu.
Naslednji dan je prišel v mojo sobo postaren možiček. Rekel sem mu: »Slišite, zdaj sem že dva tedna tu. Še nobenega pisma nisem prejel, prepričan sem, da vsi drugi ljudje dobivajo pisma. To ni po pravici. Zahtevam, da dobim pisma takisto kakor vsi drugi. Saj me razumete. Poskrbeti morate, da bom dobival pisma. Tule — kozarec maršale, na zdravje! — Še enega, na zdravje! — In še enega — na zdravje! Ampak zdaj hočem imeti pisma!" Poštni sel je odhlačal po stopnicah in jecljaje obljubil, da bom dobival pisma."
Spet sem segel Peterheimu v besedo. Pogled na uro mi je povedal, da bo zdajle pet. Ob šestih bodo pošto zaprli in najin poslednji up bo splaval po vodi. Oprostil sem se Peterheimu in planil v glavni poštni urad v Kobmagerjevi ulici, da bi poizvedel, ali je morda tam poštna nakaznica, če je niso poslali na poštni urad v Vester-Vold. Ko sem se drugič vrnil, je izraz na mojem obrazu dovolj razločno povedal, kaj in kako je bilo. Srčno dobri Peterheim je začel brž spet pripovedovati, da bi me potolažil:
»Naslednji dan sem prejel pisma; ne samo eno, marveč dve; tretji dan sem dobil širi; če-
trti dan šest, po enem tednu ga ni bilo v Taormini, ki bi prejemal toliko pošte kakor jaz. Pisma sem dobival iz Norveške, Švedske, Danske, iz Rusije, Francije, Nizozemske, Španije, Portugalske in iz drugih držav. Pa ne le pisem, tudi časnike in poštne zavoje sem prejemal. Pismonoša je dobival vsakokrat..."
Zgrabil sem Peterheima za rame in ga gnal s seboj. Tale misel me je preblisnila: še en poštni urad na ulici Tiedgen. Res da ni bilo upati, da bi bilo moje brzojavno nakazilo tam, to je bilo izključeno, ampak v mojih prsih se je dramila rahla slutnja. Bilo je domala že šest in sva morala teči, če sva hotela še o pravem času prispeti tja. Ko sva tekla, je Peterheim nadaljeval:
»Pismonoša je dobil vsakrat po tri kozarce maršale. Ampak kakšno pošto sem prejemal! Tu so bila pisma, naslovljena na Andersena, Petersona, Lundstroma, Schmidta, Duvala, Jonesa, Smitha in Robinsona. Vse, o čemer je nepismeni pismonoša mislil, da mi utegne koristiti, je prinesel meni. Ampak čas je mineval, denarja pa od nikoder. Pa sem potožil pismonoši in rekel: »To ni nič. Pisma mi prinašate. Nič ne rečem; ne, pisem in časnikov dobivam dovolj, tega nikakor ne tajim; toda mar mislite, da lahko živim od pisem in časopisja? Denar moram dobiti, razumete? Denar!" Drugo jutro je prišel analfabet z velikim denarnim pismom in me prosil, naj mu potrdim prejem. Kaj praviš, od kod je bilo? Iz Turčije; in bilo je naslovljeno na nekega Turka, ki se je pisal Ibrahim bej. — »Ampak jaz nisem Ibrahim bej", sem rekel analfabetu. In veš, kaj se je zgodilo? Analfabet se je raztogotil, bil je zares v ognju, izprsil se je in me gledal, oči so se kar bliskale. — »Signore", je rekel, »to je največje in najlepše pismo, pismo s petimi pečati, štirimi znamkami in v rdečem ovoju; nalašč za vas sem izbral to pismo in vi ga ne marate? Kaj si pravzaprav mislite, signore?" Pred takim vzbuhom upravičenega srda sem seveda moral kloniti in, — ne, kaj vidim? Saj bi lahko mislil, da sem v Italiji!"
Peferheim je po pravici vzkliknil. Prišla sva na poštni urad v ulici Tiedgen in v tem nemogočem, popolnoma nemogočem poštnem uradu je ležala moja brzojavna denarna nakaznica.
Celo štiri dni je že tu ležala.
Peterheimovo in moje kosilo je bilo rešeno.
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI SP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT SPOR*	TNI SP
RTNI ! SPORI RTNI !

iPORT 'NI SP »PORT
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI SP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT
Nogomet
BRAZILIJA
SVETOVNI PRVAK
Nogometna elita vsega sveta, ki je gostovala v Mehiki na svetovnem prvenstvu, je minulo nedeljo zadnjič navdušila več kot 100.000 gledalcev v velikem Azteškem stadionu. Tega dne se je namreč končal finale velikega turnirja za pokal Julesa Rimeta. Kljub slabši igri v primerjavi z ostalimi v finalnem delu prvenstva so Brazilci zaigrali odličen nogomet in zanesljivo premagali italijansko reprezentanco z rezultatom 4:1.
Uresničila se je torej napoved, da bo letošnje nogometno svetovno prvenstvo boj med evropskim in južnoameriškim nogometom. Izkazalo se je, da je razlika v kvaliteti neznatna, kajti kljub očitnemu porazu evropskega zastopstva (Italija) proti ameriškemu zastopstvu (Brazilija) lahko govorimo o precejšnji enakovrednosti. Po kvalitetah tekem, ki so bile prikazane v televiziji, je s športnega vidika mogoče ugotoviti, da bi prav tako kot Italijani v finalu lahko nastopila Nemčija, ki ima učinkovitejši napad. Poraz Italijanov proti Braziliji je morda razumljiv tudi zaradi tega, ker je morala italijanska enajstorica igrati nekaj dni prej težko tekmo proti Nemčiji, ki se je šele v podaljšku uklonila Italiji 3:4. Pa tudi poraz Nemcev proti Italijanom je bil lahko posledica hudega boja z Angleži, ki so se Nemcem prav tako uklonili šele v podaljšku tekme. Kar pa se tiče napetosti in dramatičnosti igre, sta bili tekmi med Nemčijo in Anglijo ter med Italijo in Nemčijo nepre-segljivi; obe tekmi so morali kar dvakrat podaljšati, da je končno prišlo do odločitve med enakovrednimi moštvi.
Na tem svetovnem prvenstvu so Brazilci demonstrirali moderen napadalni nogomet in povsem zasluženo osvojili naslov svetovnega prvaka. Ker se jim je tokrat že tretjič posrečilo izbojevati ta uspeh, je šel pokal Julesa Rimeta v njihovo trajno last. Naj? boljši strelec letošnjega prvenstva pa je bil nemški igralec Gerd Miiller, ki je dosegel kar deset zadetkov.
Motodlrke
MEDNARODNA PRIREDITEV
V ŠKOFJI LOKI
Ljubitelji hitrostnega Športa so minulo nedeljo doživeli v Škofji Loki največje mednarodne motodirke na slovenskih tleh. Več kot 20.000 ljudi si je ogledalo 21. mednarodne cestne motociklistične hitrostne dirke za nagrado Jugoslavije.
V otvoritveni dirki motorjev do 50 ccm je po dramatični tekmi zmagal Italijan Par-lotti pred Nemcem Kunzom. Ta zmaga pomeni hkrati tudi zmago domačih Tomosovih konstruktorjev. Dramatično je potekal-la tudi dirka v kategoriji do 350 ccm; zmagal je Nemec Atterer pred moralnim zmagovalcem Angležem Nelsonom, ki se mora zaradi lesene noge poslužiti pri štartanju tuje pomoči, pa je zato moral štartati z zadnjega pozicijskega mesta. Prvo in drugouvrščeni sta tekmovala na jamahi. V razredu do 125 ccm je zmagal član budimpe-štanskega Honveda Drabal pred Švicarjem Denzlerjem. V razredu do 250 ccm je zasedel odlično tretje mesto Jugoslovan Be-vanda, ki je v zadnjem krogu moral zaradi poškodbe prepustiti prvo in drugo mesto Nemcu Rosenbuschu in Italijanu Visenciju. V peti in zadnji dirki do 500 ccm je med 35 tekmovalci zmagal Ginger Molloy iz Nove Zelandije, ki je po neuradnih podatkih izboljšal dosedanji absolutni hitrostni rekord škofjeloške proge.
# Kratke vesti
—	Na veslaški regati na Blejskem jezeru je v soboto minulega tedna žela Avstrijka Sika iz Linza lep uspeh v skifu in je v tej kategoriji zanesljivo zmagala. Sodelovalo je 482 tekmovalcev iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Zahodne Nemčije. V dvojcu brez krmarja sta zmagala Slovenca Mandič in Janjuševič.
—	V Zandvoordu na Nizozemskem je bila prejšnji teden 5. avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo v formuli I. Zmagovalec tega tekmovanja je bil Avstrijec Jochen Rindt, ki se je s to zmago povzpel na drugo mesto v boju za naslov svetovnega prvaka. To je bila že tretja zmaga Rindta, odkar nastopa med najdrznejšimi dirkači. Na odlično organizirani prireditvi pa se je pripetila tudi huda nesreča: angleški šampion Piers Courage se je smrtno ponesrečil, ko je zavozil mimo dirkalne steze. Po peti tekmi za svetovno prvenstvo vodi zdaj Anglež Stewart z 19 točkami pred Avstrijcem Rindtom, ki je doslej zbral 18 točk; tretje mesto zavzema Avstralec Brabham (15) pred Mehikancem Rodriguezom.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih):
5.05	Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled —
7.00	Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste
—	13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu
—	13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 — Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila
—	22.10 Šport iz vsega sveta.
Sobota, 27. 6.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva
—	7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 9.00 Glasba zate in zame — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala —
15.30	Po željah — 17.10 Pisano sobotno popoldne —
18.00	Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.15 Deželni razgled — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.15 Šport — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Parada smeha — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 28. 6.: 6.00 Poročila — 6.08 Godba na orgle
—	6.30 Poročila — 7.30 Poročila — 7.35 Glasbeni jutranji pozdrav iz Avstrije — 8.00 Poročila — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Mednarodni pristaniški koncert — 10.30 Radijska pripovedka
—	11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.00 Poročila — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja
—	16.30 To je moj Dunaj — 17.00 Poročila — 17.05 Plesna glasba — 17.57 Pregled sporeda — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.00 Poročila — 20.10 Glasbena zamenjava straže v Londonu
—	21.30 Operetni koncert — 22.00 Poročila.
Ponedeljek, 29. 6.: 11.00 Ljudske viže iz Avstrije —
14.30	Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja —
16.30	Otroška oddaja — 17.10 Tema ..ljubezen" v opereti — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.05 Oddaja FPO — 20.10 Vmesna bilanca, radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 30. 6.: 11.00 Ljudska glasba z Dunaja — 14.30 ..Ustavljanje prepovedano" — 14.45 Telo ovira človeka in družbo — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske
—	16.30 Otroška oddaja — 16.45 Otroška telovadba
—	17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.05 Oddaja OVP — 19.15 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Blišč in beda sredi leta.
Sreda, 1.7.: 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba z Dunaja — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 18.05 Oddaja SPO — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine.
četrtek, 2. 7.: 9.30 Vesele note — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Promenadni koncert — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.05 Oddaja OVP
—	19.15 Kulturna prizma — 20.10 Pojdi na visoko planino — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja.
Petek, 3.7.: 9.30 Slavni solisti igrajo Beethovnove klavirske sonate — 11.00 Ljudske viže z Dunaja —
14.30	Problemi koroških mest — 14.45 štajerska književnost — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.30 Zgodbe za naše najmanjše — 16.45 Otroški zbori pojo ljudske pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
18.05	Oddaja SPO — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.25 Pogled k sosedu.
Slovenske oddale
Sobota, 27.6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 28. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. 6.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 30. 6.: 13.45 Informacije — Ura pesmi — športni mozaik.
Sreda, 1.7.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Posnetki koncerta združenih mešanih in moških pevskih zborov SPZ na proslavi 25-letnice osvoboditve Avstrije in 15-letnica podpisa državne pogodbe).
četrtek, 2.7.: 13.45 Informacije — žena, družina in dom.
Petek, 3.7.: 13.45 Informacije — Za prijeten konec tedna — Iz koroške literarne delavnice.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnovne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja -— 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 27. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško potovanje — 9.25 Polke in valčki z domačimi ansambli — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.40 Pihalni orkester bratov Avsenik — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 15.40 Orkester filharmonične družbe iz Budimpešte igra »Plese iz Galante" Zoltana Kodalyja — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Igra in*
IzdajatolJ, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orga-ilzacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt • Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika In tiskarska družba c o. J. Drava, Celovec • Borovlje.
strumentalni kvartet Rob Koeke — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel širje kovači — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 28. 6.: 4.30 Dobro jutro — 5.00 Poročila — 5.30 Rekreacija — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 6.50 Danes za vas — 7.00 Poročila in prireditve dneva — 7.30 Za kmetijske proizvajalce
—	7.50 Informativna oddaja — 8.00 Poročila in pregled sporeda — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.00 Poročila — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.00 Poročila — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila —
11.00	Poročila in turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 13.00 Poročila in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novifni ansambli domačih napevov — 14.00 Poročila — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim orkestrom
—	14.30 Humoreska tedna — 14.50 Tipke in godala —
15.00	Poročila — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.29 Ob popevkah in zabavni glasbi — 17.00 Poročila — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.00 Poročila — 22.20 Igramo za ples — 23.00 Poročila — 23.15 Jazz za vse — 24.00 Poročila.
Ponedeljek, 29. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Počitniški pozdravi — 12.10 Pesmi moje domovine — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Operetne melodije
—	14.35 Voščila — 15.40 S koncertnim orkestrom Man-
tovani —	17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne —
18.45	Naš podlistek — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča —
20.00	Leoncavallo: Glumači, opera — 21.20 Melodije za vas — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia Zagreb — 23.40 Za ples.
Torek, 30. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje —
9.25	Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja —
9.45	Pihalni orkester vzhodnonemškega radia — 12.10 Igra pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Mladinska oddaja — 14.40 Prijetni zvoki
—	15.40 Arije iz opere »Hoffmannove pripovedke" — 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek na-svidenje — 19.15 Ansambel Maksa Kumra — 20.30 Od premiere do premiere —
21.25	koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Werner Muller.
Sreda, 1. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Nor-
Nov otroški dom
Zadnjo nedeljo je — kakor smo v našem listu ie kratko poročali — komunistična organizacija „Kinderland' odprla svoj novi otroški počitniški dom cb Coselskem jezeru v Podjuni.
Na otvoritveni slavnosti je bilo poudarjeno, da je ta dom nastal predvsem kot sad nesebičnega truda in solidarnosti mnogih prijateljev te organizacije, ki so s prostovoljnim delom in prispevki pomagali zgraditi lepo moderno urejeno poslopje, v katerem bo mladina tako iz Avstrije kakor tudi iz drugih dežel preživljala svoje počitnice.
O tem mednarodnem značaju novega doma je med drugim pričala tudi navzočnost gostov iz Slovenije na otvoritveni slavnosti; o tem pa govori tudi dejstvo, da je v domu že zdaj skupina otrok iz Češkoslovaške. Tako bo novi dom v resnici postal dom srečanja, dom sporazumevanja med narodi.
Ntihe ZURICH
Gesuchf junger Aufo-Mechaniker, wel-cher an selbstdndiges Arbeifen ge-wohnf ist, in vielseifig gut eingerichte-te ReparalurvverkstoH. Hoher Leistungs-lohn, schones Zimmer vorhanden. — Offerten an: W. Ernst, Garage, CH 8116 Wurenlos/AG (Schvveiz).
veški pihalni orkester — 9.45 Skladatelji mladini 12.10 Iz Poličeve opere „Deseti brat" — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Koncertni orkester Percy Faith — H-®* Voščila — 15.40 Violinist Srečko Zalokar — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Zagrebške filharmonije — 21.55 Za vsakogar nekaj 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov Ljubljana, Beograd in Zagreb.
četrtek, 2. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.25 Pihalni ansambel bratov Avsenik — 9.45 Filmske melodije — 12.10 Opoldanski intermezzo z godali —
12.40	Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.10 Pesem iz mladih grl, posnetki z revij® slovenskih otroških in mladinskih zborov v Zagorju
—	15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev: Matija Tomc — 17.10 Operni koncert — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Zabavni zvoki — 19.15 Ansambel J°* žeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Antonom Ingoličem — 22.15 Iz sodobne poljske simfonične literature — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazzo
23.40	Lahko noč s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana-Petek, 3. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja
—	9.05 Pionirski tednik — 9.35 Narodna glasba iz Indonezije — 12.10 Iz opere ..Faust" — 12.40 čez polja I® potoke — 14.10 Veliki valčki — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Romunska ljudska in umetna glasba — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Dobimo se ob isti ur*
—	18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Trio Franc® Sušnika — 20.00 Poje zbor RTV Beograd — 20.30 Top' pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.1* Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pf®d polnočjo.
Trecevizua
AVSTRIJA
1. PROGRAM
Sobota, 27. 6.: 15.00 Listamo v slikanici — 15.20 Dak-tari — 16.10 Kaj morem postati — 16.40 Za družino —
17.05	Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Storilcu na sledi — 21.55 šport — 22.25 Čas v sliki — 22.40 Esther Costello.
Nedelja, 28. 6.: 15.30 Film zate — 16.00 Voda ne pozna meja — 17.40 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice —
18.30	Operni vodič — 19.00 Čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Poroka, komedija — 22.05 čas v sliki — 22.20 Monobalet.
Ponedeljek, 29. 4.: 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 FBI: Zabrisane sledi — 21.00 Telešport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Politični portret: dipl. ing. Karl VValdbrunner.
Torek, SO. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sodnik na divjem zapadu — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Srečanje z živalmi —
21.05	Veliki zvon, zabavna oddaja — 22.20 čas v sliki.
Sreda, 1. 7.: 10.00 Kaj moram postati — 10.30 Maš-niško posvečenje — 11.00 Srečanje z živalmi — 11.50 Telešport — 17.00 Za otroke — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 17.50 Tukaj pride Peter — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Oddaja SPO — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe z Dunaja — 21.00 Zgubljene iluzije — 22.25 čas vsllki.
četrtek, 2.7.: 10.00 Lepota športnih gibov — 10.30 Krščanski obredi — 11.00 Na poti z električno lokomotivo — 11.30 Dunaj leta 1900 — 12.00 Na obisku pri Eliasu Canettlju — 18 00 Iz cirkuškega življenja — 18.30 športni mozaik — 18.50 Policija kliče — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlati strel — 21.45 Pogled naprej — 22.45 Čas v sliki.
Petek, S. 7.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Obisk pri Alfredu Uhlu — 11.00 Ester Costello — 18.00 Teletest —
18.30	Podoba Avstrije — 18.50 Dogodivščine ob Rdečem morju — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar: Smrtna pomota — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Vesel konec tedna.
2. PROGRAM
Sobota, 27. 4.: 17.30 Politični portret — 18.00 Zgodovina letalstva — 18.30 ORF-report — 19.30 Čas v sliki In tedenski komentar — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Othello, opera — 22.30 Telereprlze.
Nedelja. 28. 6.: 18.30 Talklng of Brltaln — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Mednarodna televizijska univerza — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20 15 V peklu je hudič, filmska groteska — 21.35 Telereprlze.
Torek, 50. 6.: 18.30 Steklo — 19.00 Otroka dobil"
—	19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 številka šest, utopične pustolov' ščine — 21.05 Valček torerov — 22.40 Telereprize-
Sreda, 1. 7.: 18.30 Na poti z električno lokomotivo
—	19.00 Novi svet biologije — 19.30 čas v sliki ^
20.06	šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.1* Tujec na begu — 21.55 Telereprize.
Petek, 5. 7.: 18.30 Dunaj v zadnjem stoletju — 19-0® Marcel Duchateau, dokumentacija— 19.30 čas v slik*
—	20.00 Vesel konec tedna — 20.06 šport — 20.10 VzgO' ja kratko in aktualno — 20.15 Sta znanost In raziskO' vanje v Avstriji potrebna razvoja? — 21.15 Večer glu' mačev — 22.45 ORF ob koncu tedna — 22.55 TelerO' prize.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 27. 4.: 16.25 Obzornik — 16.30 Atletski pokal Jugoslavije — 18.17 Mala čarovnica, mladinska iQ'a
—	19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.3* Mož s kolesom, baletni musical — 21.25 Skrivnosti morja — 21.50 Močnejši od življenja — 22.50 Kažipa*-
Nedelja, 28. 6.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 P°' ročila — 9.35 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11-*® Kažipot — 12,00 Festival orkestrov jugoslovanske armade — 15.20 Košarka — 16.45 Atletski finale za P°' kal Jugoslavije — 17.45 Zbor slovenskih pionirjev p® Pokljuki — 18.15 šerifov sin, ameriški film — 20.®® Dnevnik — 20.35 Pred Adamom — 21.20 Videofon " 21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik.
Ponedeljek, 29. 4.: 17.15 Madžarski pregled — '2 ’° Lutkovna oddaja — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore d® mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Muzlkorama — 20 Dnevnik — 20.35 Ločitev, francoska igro — 22.00 C|0 vek s kamero: Nesmrtna Grčija — 22.40 Poročila.
Torek, SO. 4.: 17.45 Jure slon — 18.00 Risanka — Obzornik — 18.30 Narodno zabavna glasba — ”• Mozaik — 19.05 športna rekreacija — 19.25 Ali je l®'* roka enkovredna desni? — 19.30 Nepozabno pole') mladih raziskovalcev — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sekif®' Italijansko-romunskl film — 22.05 Veliki orkestri ®® '
Sreda, 1.7.: 17.15 Madžarski pregled — 17.40 O® zornlk — 17.45 Boks Jugoslavija—Amerika — 20. Dnevnik — 20.35 Monitor — 21.35 Srečni metulj, "',dJ dlnska oddaja — 22.00 Mednarodni jazzfestiva' Ljubljani — 22.25 Poročila.
četrtek, 2.7.: 14.00 Tenis v Wlmbledonu — 17 85 troškl spored — 18.15 Obzornik — 18.30 Risanke ~~
19.00	Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Melodij iz Brašova — 20.00 Dnevnik — 20.35 Očka — 21.15 <ul* turne diagonale — 21.45 Mannlx — 22.35 Poročila.
Pelek, 5. 7.: 14.00 Tenis v VVImbledonu — 17.50 S** bastljan In odrasli — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.05 Borbene pesmi — 19.15 Plamen, cikla ob 50-letnlcl ZKJ — 20.00 Dnevnik — 20.35 Jul'0, jugoslovanski film.