ifVLECEK IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA PO VRNITVI V BEOGRAD
Naša enotnost
je nezlomljiva
v soboto se je predsednik republike Tito vrnil s tromesečnega potovanja
|io azijskih In afriških deželah v Beograd. 300.000 Beograjčanov je predsed-
nika navdušeno pozdravilo, nakar je tovariš Tito spregovoril zbranim množi-
cam o namenu in plodovih potovanja. Objavljamo izvleček iz dela njegovega
govora, ki se nanaša na klevetniško gonjo voditeljev nekaterih držav.
Tovariši in tovarišice! Res je smešno z ene strani govoriti, kako je jugo-
slovansko ljudstvo dobro, kako se je borilo, kako je pošteno, a voditelji niso
zanič. Kako naj bi bilo dobro ljudstvo, ki bi trpelo slabe voditelje? To vas
vprašam. Ne bi bilo dobro! Oni to vedo. Oni vedo, da ne bodo mogli niti
prsta vtakniti med nas, v našo enotnost. Oni to vedo, toda klevete so jim po-
trebne za njihove notranje potrebe. Bilo bi mi pa zelo ljubo, če bi bil včeraj
ali danes nekdo od njih z nami in bi gledal, kakšna enotnost je med našim
ljudstvom. Kot skala smo enotni, trdno odločeni in pripravljeni upreti se in
nuditi odpor vsakemu poskusu razbiti našo notranjo enotnost, ki je dala do-
slej tako bogate plodove, ki nam omogoča obvladati največje in najhujše te-
žave. v tem ne bodo uspeli!
Dalje. Oni govore, da so za mir, za sodelovanje v meddržavnih odnosih.
Zamislite si: na eni strani govore, da je treba po državni liniji sodelovati, po
drugi strani pa nas imenujejo za vse mogoče, celo za fašiste in agente. Kako
morejo sodelovati z agenti? Mi komunisti nismo samo Partija. Mi smo del
ljudstva. Tako trdno povezani z ljudstvom, da nas je nemogoče ločiti in glede
na to so vsi naši državni posli in vse naše akcije usmerjene v to enotno smer,
utrjevati našo deželo znotraj, utrjevati našo Izgradnjo, čuvati našo enotnost,
krepiti prijateljstvo z narodi, ki to žele na enakopravni osnovi.
Ne morejo izboljšati odnosov z vsesplošnim klevetanjem. Mi smo za di-
skusijo, če so teoretična nasprotja. Toda jaz teh velikih teoretičnih nasprotij
ne vidim. So tu pa tam nasprotja, ki jih je postavila praksa socialistične iz-
gradnje pri njih in pri nas. Vprašanje je sedaj, ali mora biti ta za ves svet
enotna, ali so različne možnosti reševanja socialistične izgradnje. To je stvar
diskusije. Toda to se ne bi smelo obravnavati s takim ogorčenjem, s takim
sovraštvom v propagandi, kot se to dela proti nam. Kako morejo dovoliti, da
neki voditelji v Albaniji, Bolgariji ali drugje tako nekontrolirano, tako neod-
govorno, tako sovražno, vojno hujskaško napadajo našo deželo in naše vodi-
telje. Oni bi lahko to preprečili. Toda ne verjamem, da oni tam drugače mi-
slijo, dokler ne bodo tega preprečili. Potem bomo lahko govorili o izboljšanju
odnosov med nami, ker mi hočemo dobre odnose. Mi smo realisti. Mi vidimo,
da moramo imeti dobre odnose. Toda ni mogoče govoriti, kot pravijo oni: da,
mi bomo imeli dobre odnose, ko njih ne bo tam. Mi bomo tu, dokler bomo
imeli fizične možnosti, umske sposobnosti in dokler nas bo ljudstvo tu držalo.
Nihče drug razen našega ljudstva nas ne more premakniti s tega mesta.
Ne bom danes govoril o tem, ker sem imel priložnost to povedati v Skop-
Iju, da ima zelo malo skupnega s socialističnimi odnosi in z internacionaliz-
mom na pr. iredentistična kampanja, ki jo vodijo razni Zivkovi in Enverji.
To se lahko dogaja samo med zakrknjenimi imperialističnimi in kapitalistič-
nimi deželami in to je v preteklosti bilo. Toda kakšne so to socialistične de-
žele, ki socialistični Jugoslaviji groze, da je treba to in ono popraviti, da je
treba to in ono odcepiti, ali odrekajo celemu narodu pravico do njegove na-
cionalne Individualnosti.
Tovariši in tovarišice, še nekaj v zvezi s tem. V albanskem parlamentu
je padla beseda, da bo proti Jugoslaviji v Združenih narodih sproženo vpra-
šanje manjšin na Kosovem in Metohiji. Ce bi imel kdo kaj sprožiti, bi morali
sprožiti mi. Mi Jugoslovani bi morali sprožiti vprašanje sovražne, vojnohuj-
skaške kampanje, ki jo vodijo albanski voditelji. Kajti tudi oni so člani Zdru-
ženih narodov in ti imajo določila, ki to prepovedujejo. Mislim, da se bomo
morali o tej stvari nekega dne nekoliko resneje pogovoriti, če ne bo ta div-
jaška hajka prenehala. To sem hotel reči.
Zaslužki najVastejo vzporedno s storilnostjo
Razprave ob uvajanju nove tarifne po-
litike, oziroma primeri sestavljanja novih
tarifnih pravilnikov so v zadnjem času v
naših gospodarskih organizacijah čedalje
bolj pogosti. Vzporedno s tem pa rase
tudi aktivnost sindikalnih organizacij. To
ni nič čudno, saj so ravno sindikati po-
budniki spremenjenega načina nagrajeva-
nja v gospodarskih organizacijah in zato
tudi moralno odgovorni, da delovni ko-
lektivi sestavijo in sprejmejo takšne ta-
rifne pravilnike, ki bodo povsem zagoto-
vili nagrajevanje po učinku dela.
V tem stremljenju je tudi komisija za
gospodarstvo pri občinskem sindikalnem
svetu v Celju izdala te dni posebno okrož-
nico, v kateri znova opozarja gospodarske
organizacije na temeljite priprave ob
sprejemanju novih tarifnih pravilnikov.
Dosedanji tarifni pravilniki so pomenili
dvoje, je med drugim rečeno v okrožnici,
služili so za razdeljevanje osebnih za-
služkov ter tvorili osnovo za izračun ob-
veznosti do družbene skupnosti. S tem,
ko so zdaj minimalni dohodki predpisani
od državnega organa in neodvisni od ta-
rifnih postavk, pa so tudi delovni kolekti-
vi dobili možnost, da samostojno odrejajo
tarifne postavke, ki so s tem izgubile
prvotni namen, a dobile novega. Le-ta
pa se kaže v tem, da je tarifna postavka
zdaj merilo, ki določa s kakšnim deležem
sodeluje posamezno delovno mesto (po-
sameznik) pri delitvi osebnih dohodkov v
kolektivu. S to vsebinsko spremembo ta-
rifne postavke, je tudi tarifni pravilnik
dobil popolnoma nov pomen. Tako pomeni
zdaj tarifni pravilnik osnovo za razdelje-
vanje čistega dohodka (zaslužka) na
osebne dohodke zaposlenih in na sklade
gospodarske organizacije, posebej pa še
na razdeljevanje osebnih dohodkov med
posamezniki.
Ob takem pojmovanju novih tarifnih
pravilnikov bo treba rešiti ce dvoje osnov-
nih vprašanj znotraj delovnih kolektivov,
in to kakšni naj bodo notranji odnosi med
posameznimi delovnimi mesti in kakšen
naj bo splošen nivo tarifnih postavk. Ugo-
tavljanje notranjih odnosov med delovni-
mi mesti je zelo zahtevna naloga. Gospo-
darske organizacije, ki so dobro opravile
analitično oceno delovnih mest, se bodo
lahko te ocene dobro poslužile; v vsakem
primeru pa bo lahko analitična ocena de-
lovnih mest dober pripomoček za ugotav-
ljanje teh odnosov. Pri vsem tem pa je
treba razumeti, da sama analitična ocena
ne bo mogla rešiti vprašanje razponov
med posameznimi delovnimi mesti. Za re-
šitev tega vprašanja bo treba upoštevati
družbena in ekonomska merila. Pri tem bo
treba temeljito proučiti, katera delovna
mesta so po strukturi dela podjetja kvali-
ficirana in katera visokokvalificirana. Kva-
lifikacijska struktura mora biti zasnovan^
na temeljitem študiju dela in potreb vsake
gospodarske organizacije. Sele, ko bo te-
meljito razčiščeno vprašanje kvalifikacij-
ske strukture, bo možno pristopiti k mer-
jenju obstoječih odnosov med posamezni-
mi kvalifikacijami. Indeksni odnos med
posameznimi kvalifikacijami mora v neta
meri odražati tudi stanje kvalificiranik
moči v neki panogi, ali nekem podjetju.
Čeravno je določanje splošnega nivoj«
tarifnih postavk stvar organov samo-
(Nadaljevanje na 2. strani^
Pred dvema letoma, 15. marca je zatisnil oči eden največjih sinov naše
domovine, borec za delavske pravice, revolucionar in državnik Meša Pi-
jade. Letos, ko praznujemo 40-letnico KPJ, se spominjamo nanj še s
posebnim spoštovanjem in ponosom ter z obljubo, da bomo sledili nje-
govemu zgledu.
Termoelektrarna Šoštanj II. v Izgradnji
▼ kratkem času je ob obstoječem prvem delu šoštanjske termoelektrarne
zraslo v višino betonsko ogrodje druge faze. Pred leti je bila termoelek-
trarna še v celoti nov investicijski objekt, danes pa z izgradnjo druge
laze že nastopa kot investitor. Dela izvaja gradbeno podjetje »Gradiš«,
projektant pa je »Elektroprojekt« iz Ljubljane. Predvidoma bo druga
ki bo zaenkrat povečala proizvodnjo električne energije, končana
do januarja 1961 leta.
Sindikolne organizacije so poslale
močan družbeni in politični činlielj
v nedeljo, 15. marca dopoldne se bo v
veliki dvorani Narodnega doma v Celju
začela redna letna skupščina Okrajnega
sindikalnega sveta. Da bi bilo delo zase-
danja kar najbolj plodno, je predsedstvo
Okrajnega sindikalnega sveta že sestavilo
in poslalo delegatom obširno poročilo o
delu sindikalnih organizacij na področju
našega okraja v minulem razdobju. Iz
tega povzemamo tudi nekaj misli in za-
ključkov.
Ce kdajkoli prej, potem so sindikalne
organizacije na področju našega okraja
pokazale veliko aktivnost zlasti v zadnjem
času. To se je videlo ne samo pri politič-
no ideološkem delu, nadalje pri usposab-
ljanju članov organov delavskega samo-
upravljanja in podobno, temveč še pred-
vsem pri akciji tako imenovanih dveh
tretjin in nazadnje pri uvajanju nove ta-
rifne politike.
Na področju Okrajnega sindikalnega
sveta je v minulem razdobju delalo 316
sindikalnih podružnic, ki so imele 37.605
članov, ali 90.7% vseh zaposlenih. Anali-
za dela osnovnih sindikalnih organizacij
kaže, da so nekatere podružnice z največ-
jo vnemo in sistematično sodelovale pri
reševanju vseh problemov ne samo v pod-
jetjih, temveč tudi izven njih, v komuni.
Bile pa so tudi podružnice, v katerih je
vladala precejšnja pasivnost. Take sindi-
kalne podružnice tudi niso znale in niso
mogle( subjektivni razlogi) politično an-
gažirati svoje člane za vlogo, ki jo ima
sindikat v našem družbenem življenju. Ti
in podobni problemi narekujejo zlasti ob-
činskim sindikalnim svetom, da intenziv-
no delajo na organizacijskem in vsebin-
skem utrjevanju osnovnih sindikalnih or-
ganizacij in da jim pomagajo priti iz su-
hoparnega prakticizma in kampanjskega
načina dela h konkretnemu reševanju n«
log tako v kolektivih kot izven njih.
Po združitvi nekaterih občin dela na
celjskem območju 8 občinskih sindikalnih
svetov. Mirno lahko trdimo, da so občin-
ski sindikalni sveti napravili v preteklem
letu precejšen korak naprej, zlasti v druž-
beno političnem uveljavljanju v občini.
Občinski sindikalni forumi so se resno i»
s precejšnjo mero odgovornosti lotevali
nalog, ki niso bile majhne. Precejšnje del*
je dal občinskim svetom nov sistem delit-
ve dohodka, ugotavljanje minimalnega
dohodka ter njegov vpliv na notranje od-
nose in delitev dohodka v gospodarskih
organizacijah. Preko osnovnih organiza-
cij so bili občinski sindikalni sveti pove-
zani na probleme delovnih odnosov. Na
pobudo Okrajnega sindikalnega sveta so
bili občinski sveti in osnovne organizacije
pobudniki pri reševanju družbene prehra-
ne, pri obravnavanju stanovanjskih pro-
blemov zaposlenih, pri političnem in stro-
kovnem izpopj)Injevanju članov sindikal-
nih odborov in organov delavskega samo
upravljanja ...
Čeravno nekatera občinska sindikalna
vodstva še niso uspela zajeti celotne pro-
blematike, pa so se druga že močno uve-
ljavila. Razveseljiva pa je ugotovitev, da
postaja skrb za izboljšanje delovnih in
življenjskih pogojev iz dneva v dan od-
govornejša naloga vseh gospodarskih i«
(Nadaljevanje na 3. strani^
CentFoIno ogrevanje Velenja
Edinstveno v Sloveniji in menda tudi v
Jugoslaviji bo centralno ogrevanje nase-
lja Velenje. Poznano je že, da bodo tam
do 3. julija zgradili in uredili center Ve-
lenja. Pn gradnji so mislili tudi na bolj
ekonomično ogrevanje stanovanj in dru-
gih javnih zgradb.
Iz Termoelektrarne Velenje bodo spelja-
li nad 2 km cevi ob cesti št. 7 v novi del
Velenja. Po ceveh se bo pretakala topla
voda. Tako bodo stanovanja v Velenju
imela vsak čas poleg hladne tudi toplo
vodo. Vroča voda, ki bo prihajala iz tur-
bine v elektrarni, bo namesto v hladilnik,
odvedena po ceveh v Velenje.
Vse cevi bodo večji del speljane pod
zemljo.
Tako bo Velenje tudi v tem pogledu so-
dobno urejeno. Vsem, ki bodo sodelovali
pri urejevanju toplovoda, bo trud bogato
poplačan. 15. marca bodo v Velenju pričeli
zopet udarniško delati. Vzporedno z vse-
mi ostalimi gradnjami bodo urejevali tudi
toplovod. Prepričani so, da bodo ob za-
vestni pomoči slehernega Velenjčana tudi
to akcijo izvršili do 3. julija.	'

Mladina Slovenije tekmuje
v počastitev IV. kongresa ZKS in Dneva mladosti
Predsedstvo Centralnega komiteja Ljudske
mladine Slovenije je razpisalo tromesečno tek-
movanje med občinskimi komiteji Ljudske
mladine Slovenije v počastitev IV. Konf(resa
Zveze komunistov Slovenije in Dneva mlado-
sti. Tekmovanje je v >>klopu proslav 40-letnice
KPJ in SKOJ.
TEKMOVANJE BO V ČASU OD 1. MARCA DO
2." JUNIJA 1959
Osnovni namen tekmovanja je razširiti aktiv-
nost mladine pri reševanju pomembnih druž-
benih vprašanj, seznanjanju mladine z zgodo-
vino in sedanjo družbeno vlogo Zveze komuni-
stov Jugoslavije, s Programom Zveze komuni-
stov Jugoslavije, razširitev organizacijo Ljud-
ske mladine in pritegnitev v članstvo predvsem
mladine v starosti od 14. do 18. leta ter vaške
mladine, ustvariti boljše materialne pogoje za
delo organizacije ter zbrati čimveč prijav zn
mladinske delovne brigade med kmečko mla-
dino.
Tekmovanje je nagradno. Najboljši občinski
komite bo poleg nagrade prejel tudi simboličlen
»Kip mladostic.
OSNOVNI PROGRAM TEKMOVANJA:
1.	Vključiti v organizacijo čimvečje število
še neorganizirane mladine:
—	ustanoviti aktive na vasi;
—	ustanoviti aktive na osnovnih šolah;
—	kateri občinski komite bo najbolje organi-
ziral pomoč vodstvom aktivov in jih usposobil
za samostojno delo.
2.	Kateri občinski komite bo uspel najbolje
organizirati seznanjanje mladine z zgodovino
Zveze komunistov Jugoslavije, sedanjo družbe-
no vlogo in programom Zveze komunistov:
Študij obveznega programa ideološko politič-
nega dela, formiranje marksističnih krožkov,
predlaganje najboljših mladincev za sprejem
v ZKJ, aktivnost mladine v proslavljanju jubi-
lejnega leta itd.
Kateremu občinskemu komiteju in aktivu
bo uspelo urediti največ prostorov za sestaja-
nje in delo mladine. (Mladinske sobe, klubi,
manjša igrišča itd.). Kateri komite bo bolje
organiziral lokalne mladinske delovne akcije
itd.
4. Kateri občinski organizaciji bo uspelo nuj-
bolj razširiti aktivnost mladine na vasi. Iz-
boljšati vsebino dela vaških organizacij, sez-
naniti mladino o kooperaciji, sodelovanju mla-
dine pri akcijah kmetijske zadruge, delo ak-
tivov mladih zadružnikov itd.
Kateremu občinskemu komiteju bo uspelo
zbrati več. prijav za mladinske delovne brigade
med kmečko mladino?
6. Kateri občinski komite bo pritegnil k pra-
znovanju Dneva mladosti največji odstotek
mladine, organiziral pester program proslav
ter pritegnil k praznovanju najširši krog orga-
nizacij in društev.
Organizacija tekmovanja:
Pri Centralnem komiteju LMS je osnovana
posebna komisija, v katero so poleg članov
Centralnega komiteja vključeni tudi vsi sekre-
tarji okrajnih komitejev LMS.
Tekmovalni komisiji je treba poslati poro-
čilo do 1. aprilu, 1. maja in zaključno poro-
čilo do 2. junija. Poročila naj vsebujejo tudi
podatke o aktivnosti mladine na ostalih po-
dročjih. ki niso zajeta v tekmovalnem pro-
gramu.
Predsedstvo Centralnega komiteja LMS bo ob
zaključku tekmovanja na predlog tekmovalne
komisije nagradilo najboljše občinske organi-
zacije.
Nagrade:
1.	televizijski sprejemnik ali moped in »Kip
mladosti«;
2.	episkop;
diaprojektor in serija diafilniov:
4. radioaparat;
zbirka 40 knjig.
Nagrade bodo svečano razdeljene v krajih
zmagovalcev.
Predsedstvo Centralnega komiteja LM Slove-
nije poziva vse mladinske organizacije, da s
poglobljenim delom in povečano aktivnostjo vse
mladine dostojno proslavimo Dan mladosti in
dočakamo IV. Kongres Zveze komunistov Slo-
venije.
Predsedstvo Centralnega komiteja
Ljudske mladine Slovenije
Iz zgodovine delavskego
gibanja in KPJ
4. MARCA 1937
tega dne je začelo 1500 pristaniških
delavcev na Sušaku splošno stavko.
Zahtevali so večje plače in kolektiv-
no pogodbo. Stavka je bila izraz
nezadovoljstva delavcev spričo tež-
kih delovnih pogojev, izkoriščanja
in odpora delodajalcev proti kolek-
tivni pogodbi.
Sušaški delavci so zmagali — de-
lodajalci so 14. marca privolili v
sklenitev kolektivne pogodbe.
4.	IN 5. MARCA 1945
je bila sestavljena vlada Demokra-
tične federativne Jugoslavije.
5.	MARCA 1934
je bilo zaradi komunističnega delo-
vanja razpuščeno akademsko dru-
štvo »Triglav«.
6.	MARCA 1934
je bilo zaupniško zborovanje Jugo-
slovanske socialno - demokratske
stranke za Ljubljano in okolico;
prav tako so sklenili izstopiti iz
JSDS in stopiti v novo Delavsko
socialistično stranko za Slovenijo.
6. MARCA 1943
Zvečer 6. marca 1943 je desetina
Druge dalmatinske brigade, izvršu-
joč ukaz vrhovnega komandanta,
pod'hudim obstreljevanjem zavzela
prvo mostišče na levi obali Neretve.
Za bombaši je krenil čez reko ves
bataljon in ob porušenem železni-
škem mostu zgradil zasilni leseni
most, po katerem so prekoračile re-
ko ostale enote.
To je bilo v drugi fazi IV. so-
vražne ofenzive. Sovražnik je sku-
šal obkoliti in uničiti glavnino na-
rodnoosvobodilne vojske, ki je šči-
tila 4500 ranjencev in bolnikov. Več
kot 60.000 sovražnikovih vojakov je
sklenilo tesen obroč okrog naših sil
v dolini Neretve, toda partizani so
sprejeli to neenako borbo, da bi re-
šili ranjence. Nemci so računali, da
se bodo partizanske čete umaknile
v srednjo Bosno, ker je bil most na
Neretvi porušen.
Takrat pa je Druga dalmatinska
brigada zavzela mostišče na Ne-
retvi in po tej poti so prenesli preko
Neretve vseh 4500 ranjencev, za
njimi pa so prekoračile reko tudi
partizanske enote.
7. MARCA 1920.
je bil ustanovni občni zbor »Dru-
štva študentov komunistov€ na uni-
verzi in na srednjih šolah v Ljub-
ljani.
7. MARCA 1920
je bilo v Zagrebu protestno zbo-
rovanje in demonstracije, ki se jih
je udeležilo 6.000 zagrebških mla-
dincev.
10. MARCA 1926
Marca 1926 je izšla prva številka
»Srpa i čekiča«, ki je s četrto šte-
vilko postal partijsko glasilo. »Srp
i čekič« je imel pomembno vlogo v
razvijanju bojevitosti delavskega
razreda proti buržoaziji in fašizmu.
Zadnja številka tega lista je izšla
r maju 1941.
10.	MARCA 1925
je bila v Trbovljah konferenca ru-
darjev — bivših članov Neodvisnih
sindikatov. Zveze rudarskih delav-
cev in članov »Unije«; sklenili so
se združiti.
11.	MARCA 1934
je bil v Ljubljani protestni shod
proti redukciji žensk v javnih
službah; (priredili sta ga Jugoslo-
vanska ženska zveza in Zveza de-
lavskih žena in deklet).
12.	MARCA 1923
je bila v Ljubljani v Ljudskem
domu demonstracija javnih usluž-
bencev in železničarjev; nameščen-
ci nastopijo proti neenakomerni do-
ločitvi draginjskih doklad. železni-
čarji pa za uzakonitev železničar-
ske pragmatike; hkrati so bili ena-
ki shodi v Mariboru, Ptuju, Murski
Soboti, Celju, Radečah, Novem me-
stu, Kočevju, Krškem in Kranju.
12. MARCA 1944
je bil na osvobojenem ozemlju usta-
novljen Denarni zavod Slovenije.
Obrobna pripomba
k praznovanju
jubilejnega leta
Letošnje leto poteka v znamenju
40-letnice KPJ, SKOJ in naprednih
sindikatov. Vsi naši delovni ljudje
se z vso ljubeznijo in privrženostjo
vključujejo v ta praznični jubilej in
tekmujejo v tem, da bi v čast praz-
nika doprinesli čim več k naši skup-
ni družbenopolitični aktivnosti.
V	tem letu bo v čast 40-letnice
KPJ nešteto proslav, prireditev, de-
lovnih akcij in podobno. Vse to do-
kazuje, kako visoka stopnja zavesti,
patriotičnosti in hvaležnosti navda-
ja naše delovne množice.
Toda ni bil moj namen stisniti v
obrobne pripombe ugotovitve o ve-
ličini navdiha, ki preveva množice
naše socialistične domovine. Želim
samo opozoriti na nekatere redke
spodrsljaje in na morebitne nerod-
nosti v prihodnje.
Kadar nekdo, ki nam je drag,
praznuje osebni praznik, smo zelo
tankočutni, ko izbiramo darila. Ved-
no imamo v mislih, j^e bo darilo
vredno slavljenca, če bo v njem do-
volj poudarjen naš odnos do njega.
V	našem primeru je nekaj podob-
nega. 5e več. Tokrat je jubilant na-
ša najrevolucionarnejša voditeljica,
prekaljena borka za našo nacional-
no, socialno in splošnopolitično
osvoboditev. To je praznik Partije,
ki je dvignila naše narode v boj.
bila na čelu zmagovitega pohoda in
je tudi danes voditeljica v srečnejšo
prihodnost.
Cesa se je torej treba ogibati.
Predvsem posploševanja, nevsebin-
ske deklarativnosti, toliko bolj pa
bagateliziranja in vulgarizacije.
Ne vem, če je prav, da v okvir
proslav jublejnega leta vključujemo
vsako stvar, tudi tisto, katere pomen
je vsakdanji, običajen in nujen.
* Otrok, ki edino na materin rojstni
dan ne naredi nobenega pobalin-
stva, ni dober otrok. Zato ne more-
mo v splet proslav vključevati na-
ših vsakdanjih dolžnosti, ki nam jih
določa življenje iz leta v leto. Dari-
lo je tisto, kadar storimo več kot je
naša dolžnost. Varljive bi bile ob-
ljube. da bomo dvignili delovno
storilnost v čast 40-letnice KPJ za
natanko višino odstotka, ki je vne-
šen že v plan podjetja...
Tudi deklarativnost je lahko zelo
slabokrven izraz privrženosti. Na-
povedi, da bodo na tej ali oni šoli
v počastitev ustanovitve SKOJ
sprejeli v mladinsko organizacijo
natanko toliko in toliko pionirjev,
so navkljub prizvoku vsebinsko še
vedno prazne. To bi storili tudi ob
čisto navadnem letu. Bilo bi treba
skleniti na kak način, s kakšno vse-
binsko bogatostjo bodo to storili.
Ce v osebnem življenju slavljen-
cem ne dajemo v dar prve reči, ki
bi jo pobrali na cesti, tako smemo
še manj ob tako svečanem jubileju
naše Partije in SKOJ spravljati na
platformo proslavljanja razne ak-
cije kot so čiščenje dvorišč, kopa-
nje vaških kanalov, postavljanje
plotov, še manj pa organiziranje
raznih polprivatnih izletov, ki se
končajo s popivanjem in neredko-
kdaj s pretepi.
Mislim, da smo si enotni v miš-
ljenju, da ob jubilejih ni toliko važ-
na zunanja oblika kot bogastvo no-
tranje vsebine. Programi proslav
naših občinskih in okrajnega odbora
za proslavo so dovolj bogata zadol-
žitev. Ce bodo naši delovni ljudje ta
program izvedli na dostojni višini,
predvsem pa s poglobljenim oseb-
nim odnosom in zavestjo, bo to že
veliko. Vsekakor pa je zaželena
vsaka iniciativa, vsako hotenje, tako
posameznika, kolektiva in skupno-
sti delovnih ljudi, vendar brez po-
sploševanja. deklarativnosti ali celo
vulgarizacije.
Na noben način pa bi ne bilo
prav, če bi ob koncu leta sešteli
ogromno število prireditev, proslav,
akcij in podobnega v seznamu pro-
slavljanja jubilejnega leta. ko pa bi
le te odšteli od skupnega števila, bi
morali ugotoviti, da bi brez 40-let-
nice KPJ in SKOJ ne bilo nobene
prireditve, nobene kulturne predsta-
ve. nobenega športnega srečanja,
skratka ničesar.
Dajmo jubilejnim proslavam tako
vsebino in obliko, kakršno si naša
prekaljena Partija. SKOJ in na-
predni sindikati zaslužijo.
J. Kr.
Zaslužki posameznikov naj rastejo
vzporedno s storilnostjo dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
upravljanja v podjetjih, pa mora biti vsa-
ka tarifna postavka vendarle količinsko
odvisna od dohodka gospodarske organi-
zacije, oziroma od njenega čistega do-
hodka. Predvsem je treba določiti meri-
la dela tako, da bodo jasno povedala, ko-
liko in kakšnih proizvodov je potrebno
napraviti za dosego osebnih zaslužkov v
višini tarifnih postavk. V tej zvezi sindi-
kati predlagajo, da se naj v tarifni po-
litiki uveljavita dve načeli:
Osebni zaslužki morajo biti količinsko
odvisni od dohodka gospodarske organi-
zacije, ne pa od administrativno določenih
tarifnih postavk in nadalje
merila, po katerih kolektivi razdeljujejo
svoja sredstva na osebne dohodke, morajo
biti zasnovana tako, da bodo zaslužki po-
sameznikov rasli vzporedno s storilnostjo
dela.
Zato bodo morali samoupravni organi
v podjetjih in sindikalne podružnice upo-
števati, da je višina tarifnih postavk pred-
vsem odvisna od ekonomske moči pod-
jetja.
Določevanje razmerja čistega dohodka
bo zelo važna naloga samoupravnih orga-
nov. Pri tem bodo morali poleg ostalega
ugotoviti, kakšno razmerje so uveljavili v
lanskem letu. Ce je bilo n. pr. lani to raz-
merje 60% za osebne dohodke, 40% pa za
sklade, bi morda kazalo ta relativni od-
nos uveljaviti tudi-letos. Povečanje rela-
tivne mase osebnih dohodkov lahko po-
vzroči samo vzporedno povečanje čistega
dohodka, le-tega pa povečanje produktiv-
nosti dela in bolj ekonomično poslovanje.
Na spremembo teh odnosov lahko vpliva-
jo tudi druge okolnosti, kot povečana po-
treba po stanovanjih za člane kolektiva,
zelo nujna ali nenadna potreba po rekon-
strukciji itd.
Ce bi hoteli odgovoriti na vprašanje,
kakšno plačno politiko sploh hočemo ime-
ti, bi morali napisati, da bo vsekakor na-
pačna tista odločitev, po kateri bo naj-
večji del osebnih dohodkov izplačan v
obliki tarifnih postavk. Bolj pravilna bo
n. pr. mera (le-ta pa ni pravilo, niti za-
kon, temveč samo primer! opomba pisca),
ki bo določala, da se v obliki tarifnih po-
stavk izplača od 60 do 65% sredstev, na-
menjenih za osebne dohodke, nadalje 35
do 40% za nagrade, premije, za preko-
račitev norm; skratka, da ta odstotek pred-
stavlja najbolj stimulativen korak v no-
vem plačilnem sistemu. Še enkrat — ta
primer ni pravilo, ampak samo primer.
Končna odločitev o tem razmerju pripada
samo delovnemu kolektivu!
Delovni kolektivi osvajajo
načela nove tarifne politike
v ponedeljek popoldne so se sestali čla-
ni plenuma Občinskega sindikalnega sve-
ta v Celju. Na seji so razpravljali o pri-
pravljalnem postopku pri sprejemanju, oz.
sestavljanju novih tarifnih pravilnikov.
Splošna ugotovitev je, da kolektivi z naj-
večjim razumevanjem in odobravanjem
sprejemajo načela nove tarifne politike, da
pa se ustavljajo pri zaključnih delih, to
je takrat, ko je treba na osnovi meril in
notranjih odnosov določevati tarifne po-
stavke. Po stari navadi, mnogi kolektivi
tudi zdaj čakajo, da jim bo nekdo od zgo-
raj sestavil idealne tarifne pravilnike, ka-
tere bi sami potem ali prepisali, v naj-
boljšem primeru pa le delno spremenili.
Razumljivo je, da takih »idealnih« tarifnih
pravilnikov ne bo; delovni kolektivi sami
so dolžni, da sprejmejo takšne pravilni-
ke, ki najbolj ustrezajo njihovim specifič-
nim pogojem in v katerih bo zagotovljen
sistem nagrajevanja po učinku.
-mb
Sindikati nadalje zastopajo stališče, da
bi morale biti sorodne gospodarske orga-
nizacije vsaj v grobem izravnane v startu
glede osebnih dohodkov. To pa dosežemo
le takrat, kadar bodo delo vrednotile s
približno enakimi merili. Zato bodo mo-
rale gospodarske organizacije iste panoge
vskladiti merila.
In končno sindikalne organizacije pri-
poročajo delovnim kolektivom, da letos
popravijo le tiste tarifne postavke, kjer so
bile doslej nižje kakor v sorodnih gospo-
darskih organizacijah.
pogled pp svetu * pogled po svetu
Menda je človeško naturo res dobro za-
del Harold Nicolson, ko je dejal, da sebe
ocenjujemo po svojih idealih in nazorih,
druge pa le po dejanjih. Nedvomno se ta
človeška navada in lastnost kažeta tudi v
psiholoških, gospodarskih, političnih in tu-
di v vojaških ukrepih ob zapletenih vpra-
šanjih našega sveta.
S »Pionirjem IV« sta zdaj ZDA in S Z
izravnali stanje na 1:1. Ce se je izgubil
prvi vojaški satelit ZDA, to stanja ne
spremeni. Ameriška obramba računa zdaj
s tem. da bo do leta 1980 vso državo opre-
mila z obrambnim sistemom pred bali-
stičnimi izstrelki. To je vojaško ozadje
političnih dogodkov preteklega tedna, za
katere je značilno, da so v njih aktivno
sodelovali najvišji: Hruščev, Macmillan,
Eisenhower. De Gaulle in Adenauer. Prva.
daleč pomembnejša trojica, se je na daleč
sestala v Moskvi, kjer je zaključil svoj
obisk Macmillan z besedami: »Vsi smo
ljudje, med nami je več skupnega, kot bi
si mnogi radi priznali. Zato moramo do-
seči zaupanje med vladami in državami.
Ogibati se moramo dejanj, ki drugim ško-
dujejo. dati moramo konkretne dokaze, da
je zaupanje opravičeno in storiti moramo
— prvi korak.«
Da. na ta prvi korak čakamo že lep čas!
Vsa leta po zaključku druge svetovne voj-
ne.
Macmillan je v SZ dobro začel, nato
ubral ostro linijo, kakor je dejal Mikojan.
na koncu pa se je izkazala koristnost nje-
gove poti, čeprav ni prišlo do resničnega
zbližanja. A vendarle! Hruščev je pristal
na konferenco zunanjih ministrov pod po-
gojem, da bo sledita vrhunska konferenca
o ureditvi sveta, in poslal vsem najvišjim
sporočilo, da njegovi predlogi o Berlinu
nimajo ultimatskega značaja, da se rok
lahko podaljša in tako dalje. To je potem
javno ponovil v Leipzigu, kamor je prišel
gledat velesejem. To seveda ni bila glav-
na naloga, pač pa to, da svojo tezo o
nemškem vprašanju razvije in izpopolni.
Dejstvo je, pravi Hruščev, da je SZ da-
la že lepo število konstruktivnih predlo-
gov, da pa Zahod še ni dal nobenega.
Macmillan zdaj »tolče to žico«, za roko
pa ga je že prijel Eisenhower, ki je po-
novno izjavil, da se v Berlinu ne umakne,
da je potsdamski sporazum osnova za
vsako nadaljnje ravnanje. Mobilizacijo
ameriške vojske zaradi Berlina odklanja,
kar pomeni, da noče podreti vseh mostov.
Da so se stvari na Zahodu vendarle
spremenile, pa kaže sestanek med De Gaul-
lom in Adenauerjem, kajti vsa nasprotja
med Vzhodom in Zahodom so se zdaj ne-
kako skoncentrirala na najbolj občutljivi
točki, v srcu Evrope, ta pa ne mara. da
bi o njej sklepali samo oni veliki trije. De
Gaulla vlečejo k Nemčiji njegovi gospo-
darski načrti, za katere mu je potreben
nemški kapital, poleg tega pa tudi ljubo-
sumnost in užaljenost. češ da ga ZDA in
VB p'-emalo upoštevata. Adenauer pa bi
rad, da bi se nemško vprašanje rešilo, ka-
kor si ga je on zamislil, rad bi, da bi ZDA
za Bonnom stale tako kakor SZ za Vzhod-
no Nemčijo. Zato z nezaupanjem gleda v
ameriško prožnost, z nezaupanjem na
Macmillanove koncepte o nemškem vpra-
šanju o odmiku, o demilitarizaciji in o ne-
napadalni pogodbi med SZ in VB, katere
načrt je Gromiko že poslal v London. Zato
sta se De Gaule in Adenauer kot dva za-
rotnika skrila v Marly-le-Roi, kjer je ar-
hitekt Mansard Ludviku XIV. zgradil mič-
no gnezdeče v marlgškem gozdu in ga ob-
dal z visokim obzidjem. Obzidje še stoji,
dvorec pa so nalašč za ta sestanek restav-
rirali, Marly pa naselili z uniformami in
tajno policijo. Upajmo, da Marly zaradi
tega čudnega kovanja osi Pariz—Bonn ne
bo prišel v zgodovino. Oba šefa dveh naj-
močnejših zahodnih celinskih držav sanja-
ta o tem, da bi svoji državi uvrstila med
velesile. To pa bo s takimi metodami tež-
ko. De Gaulle je iz svojega perutninar-
stva prišel na svoj položaj s pomočjo re-
akcionarne desničarske Francije, ki ne bo
oblikovala bodočnosti. To mu je nedavno
povedal Burgiba, tuniški predsednik, češ
da De Gaulle glede Alžira nima svobodnih
rok. Zato Burgiba z njim o Alžiru ne bo
več razpravljal, pač pa bo delal na to. da
bo Francija v Tunisu izgubila še tisto,
kar še ima.
Adenauer pa pričakuje, da se bo zapad-
ni »lager« ves zedinil zato, da vzpostavi
veliko Nemčijo, da se bodo njene meje
razširile ne samo do Odre in Niše, ampak
tja do baltiških držav in to iz enega sa-
mega razloga: zaradi socialistične nevar-
nosti. Tudi on bi rad z najreakcionarnej-
šim programom dosegel tisto, kar ni ne-
varno samo vzhodnim, ampak tudi zahod-
nim državam.
Plima zgodovine, kakor je dejal labu-
rist Calaghan, je neizprosna. Angleži so
v Njasi oklicali obsedno stanje, vsi garni-
zoni so v pripravljenosti, letala vrše stra-
šilne polete, blindirani avtomobili strelja-
jo neoborožene črne demonstrante, usta-
navljajo se koncentracijska taborišča;
Njasa pa noče v federacijo, ki ima na zQ-\
stavi napisano rasno diskriminacijo. Noče
iti in ne bo šla, čeprav se je guverner Ar-
mitage odločil za ves register državne si-'
le. Zadnja leta zgodovine so nas naučila,
je dejal Calaghan, da bomo nazadnje, po^
uporabi orožja, vendarle dali z rok tisto,
kar bi lahko dali po treznem poudarku 2
manjšo škodo za Commonwealth. To
pokazala tudi nedavna pogodba med Z AR
in VB. VB je odpisala svoja posestva
Egiptu, Naser se je velikodušno odpove
dal odškodnini. Manchester Guardian
zapisal: Sueško politiko smo drago plc
čali.
Z leti je treba manj ljubiti in manj so-^
vražiti. pa več premišljevati, pravi mendo
budistična filozofija. Naj bi to veljalo
za »staro kraljico Evropo^.
T. O
BREZ BESED
13. MARCA 1959 — STBV. 10 ^^^ STRAN
NASI KRAJI
Vzporedno e Velenjem, seveda v manjšem obsegu, se razvija tudi Šoštanj.
V letošnjem letu bodo v Šoštanju regulirali Pako (na spodnjem delu dela
še potekajo), čez regulirano strugo bodo zgradili mostove, adaptirali bodo
»Kajuhov dom« v hotel, za Termoelektrarno pa bodo začeli graditi pod-
jetje za proizvodnjo gradbenega materiala.
z občinske konference Socialistične zveze delovnili ljudi v Celju:
NA PRAGU NOVIH NALOG
V torek je bila redna letna konferenca SZDL za občino Celje. Ude-
ležilo se je je 140 delegatov, ki so bili izvoljeni v osnovnih organizacijah.
Po izvolitvi organov konference in potrebnih komisij so sledila poročila
predsednika Občinskega odbora SZDL, tov. Cveta Pelka, nadalje poro-
čilo predsednika komisije za družbeno upravljanje, tov. Vlada Bogataja
in poročilo predsednika komisije za družbene organizacije, tov. Staneta
Polajnarja.
Predsednik Pelko je v uvodu svojega
izčrpnega poročila na. kratko opisal
glavne dogodke preteklega leta na pod-
ročju zunanjepolitičnega, predvsem pa
v notranjepolitičnem življenju, ker so
le-ti dajali tudi ton in pečat delu or-
^nizacij Socialistične zveze.
Nato je analiziral družbenopolitične
in gosp<^arske probleme naše občine,
ki so se od zadnje konference močno
spremenili s priključitvijo bivše voj-
niške občine. Tu je opozoril na najbi-
stvenejše naloge letošnjega družbenega
plana, predvsem pa na rekonstrukcijo
nekaterih tovarn, na porast proizvod-
nje v industriji in kmetijstvu, dalje
na dejstvo, da je letos predvideno za
družbeni standard več sredstev, kot
kdajkoli prej.
Ko je govoril o težavah, se je v prvi
vrsti dotaknil stanovanjskega proble-
ma, ki še vnaprej ostaja najtežji. Kot
drug problem je navedel dejstvo, da po-
večanje proizvodnje v občini ne gre to-
liko na račun večje produktivnosti, ko-
likor na račun zaposlovanja nove de-
lovne sile. Nato je govoril o tem, da je
akcija za združevanje sredstev za ob-
jekte družbenega standarda uspela za-
radi pripravljenosti kolektivov ter ob
vplivu zbora proizvajalcev in sindikal-
nih podružnic.
Važna naloga Socialistične zveze v
letošnjem letu bo brez dvoma tudi zbi-
ranje ljudi za prostovoljne akcije. Ko-
lektivi celjskih podjetij in ustanov so
se obvezali, da bodo napravili okoli
160.000 prostovoljnih ur, zdaj pa je na-
loga organizacij SZDL, da v to akcijo
vključijo tudi ostale prebivalce.
Uspehov, ki jih je tovariš Pelko na-
vajal, je bilo v preteklem letu veliko,
še več pa bo dela v prihodnje, in to na
vseh ix>dročjih družbenopolitičnega živ-
ljenja, ki jim mora Socialistična zveza
dajati bogato vsebino in množičnost.
V	poročilih, tako tudi pozneje v raz-
pravi, je bilo največ govora o družbe-
nem upravljanju, o krepitvi vseh oblik
upravljanja in samoupravljanja, o vse
močnejši vlogi komunalnega sistema ter
razraščanju udeležbe delovnih množic v
upravljanju. Velik poudarek na kon-
ferenci je bil x>osvečen izboljšanju de-
lovnih pogojev in izboljšanju sistema
nagrajevanja. Posebno pozornost bo tre-
ba posvetiti mladini, jo pravilno usmer-
jati in ji omogočiti, da bo uspevala v
svoji težnji po uveljavitvi.
Novo izvoljeni odbori SZDL so letos
tako po starostnem kot socialnem se-
stavu boljši od prejšnjih. V odborih
SZDL je veliko več delavcev in mladih
ljudi, pa tudi več žena. Tudi članstvo
se je v nekaterih organizacijah dvignilo.
Povprečje včlanjenih volivcev pa zmanj-
šujejo organizacije po obrobnih prede-
lih in v krajih, ki so bili lani priklju-
čeni občini. Ponekod v teh krajih ni-
majo niti polovice volivcev v članstvu
SZDL. Zato je bil na konferenci med
prvimi sklepi tudi ta, da je treba v
letošnjem letu vključiti vse poštene de-
lovne ljudi v mestu in na podeželju.
Razprava je bila živahna. Delegati so
govorili o svojih izkušnjah, vendar
predvsem s kritičnega stališča. Razprav-
ljali so o delu mladine, o zadružništvu,
o delu sindikatov, o zborih volivcev, o
tarifnih pravilnikih, o šolstvu in vzgoji,
o družbenem upravljanju in delavskem
samoupravljanju itd.
V	razpravi je sodeloval tudi predsed-
nik OO SZDL tov. Franc Simonič in na-
kazal najvažnejše naloge, ki stoje pred
članstvom SZDL. Dejal je, da je pogla-
vitna skrb SZDL, da vloži ves svoj
vpliv in vse svoje moči za razširitev
proizvodnje ter s tem v zvezi za dvig
družbenega in osebnega standarda. V
celjski občini so pravilno ocenili pogoje
za združevanje dveh tretjin za izgrad-
njo objektov družbenega standarda, s
tem ko so se v nekaterih primerih raje
odločili za rekonstrukcijo proizvodnje,
ker tako narekujejo potrebe in ker bo-
do od tega družba in kolektivi imeli
večjo korist v bodočnosti. Poudaril je,
da je skrb za kmetijstvo prav tako ena
izmed poglavitnih nalog, čeravno je
družbeni dohodek iz kmetijstva nasproti
industriji zelo majhen. Od našega kme-
tijstva moramo v doglednem času do-
biti vsaj 80 % tržnih viškov.
Tudi skrbi, da bo i>olitika nagrajeva-
nja čim pravičnejša in vzpodbudne j ša,
je tovariš Simonič i)osvetil veliko po-
zornost. Pri tem je poudaril, da pri se-
stavljanju novih tarifnih pravilnikov ne
smemo težiti za linearnim zvišanjem
plač, temveč za tem, da bo boljše in
večje delo bolje stimulirano.
Na konferenci so sprejeli tudi ustrez-
ne sklepe, ki naj bodo v vodilo bodo-
čemu odboru, hkrati pa pooblastili novi
odbor, da te sklepne še razširi in dopolni.
Izvoljen je bil nov občinski odbor in
nadzorni odbor ter delegati za okrajno
konferenco SZDL.
Tov. Cveto Pelko
Z letne konference Občinskega odbora SZDL v 2alcu
Socialistična zveza - ^nke al.ii«nosti
v sredo dopoldne je bila v dvorani
novega hmeljarskega doma v Žalcu
redna letna konferenca občinskega od-
bora SZDL za žalsko občino. Mimo le-
pega števila izvoljenih delegatov so
skupščini prisostvovali še mnogi za-
stopniki občinskih političnih organiza-
cij; zraven njih pa republiški poslanec
žalskega območja dr. Ivan Kopač ter
član predsedstva Okrajnega odbora
SZDL Franček Knafelc.
Glavno poročilo o delu, problemih in
nalogah osnovnih ter občinske organi-
zacije SZDL je podal predsednik občin-
skega odbora IVAN KOVAČ, za njim
pa so poročali še sekretar Ivan Božiček
o nekaterih organizacijskih problemih
in o delu komisije za družbene organi-
zacije ter društva in končno še tov.
Tržan v imenu komisije za družbeno
upravljanje.
Čeravno bomo o poteku konference
ter o njenih ugotovitvah več poročali v
naslednji številki našega lista, je ven-
darle prav, da že danes ocenimo to
skupščino kot uspel pregled doseda-
njega dela najmočnejše politične orga-
nizacije na področju Spodnje Savinjske
doline. Še več — organizacije Sociali-
stične zveze so bile pobudnik živahne
dejavnosti na vseh področjih družbe-
nega življenja. To se je videlo tako pri
delu ljudskega odbora in njegovih or-
ganov, nadalje v živahni komunalni de-
javnosti, v organizaciji številnih pri-
reditev in proslav, med katerimi so bile
tudi prireditve na čast 90-letnice žal-
skega tabora verno zrcalo dela Socia-
listične zveze, kot pri sklepanju koope-
racijsikih pogodb v hmeljarstvu in po-
dobno.
Kakor konkretna poročila, tako je
tudi razprava odprla mnogo zanimivih
problemov. Tako je dr. Kopač govorO
o nalogah organizacij SZDL pri stalnem
pojasnjevanju našega družbenega raz-
voja in napredka, podpredsednik Ob-
činskega ljudskega odbora Žalec
Ivan Rehar o najvažnejših nalogah le-
tošnjega družbenega načrta žalske ob-
čine, Lojze Selan o novi tarifni politiki,
Karel Kač o nekaterih nalogah v kme-
tijstvu, tov. Drago Predan o letošnjih
proslavah na čast 40-letnice KPJ in
SKOJ, tov. Meglič o delu in problemih
partizanskih organizacij itd.
Sindikalne organizacije so postale močan družbeni in politični činitelj
(Nadaljevanje s I. strani).
političnih činiteljev v občini, in po tem
tudi sindikalnih svetov.
Okrajni sindikalni svet je z zanimanjem
spremljal ter se aktivno udejstvoval pri
reševanju nalog Okrajnega ljudskega od-
bora. Prav tako so se za delo občinskih
ljudskih odborov zavzemali ustrezni sin-
dikalni sveti pri občinah. Zaradi tega tes-
nega in uspešnega sodelovanja so tudi
ljudski odbori in njihovi organi spremenili
gledanje na sindikalne organizacije. S tem
pa so sindikati v celjskem okraju postali
važen in odgovoren družbeni ter politični
činitelj.
Analiza dela občinskih zborov proizva-
jalcev kaže, da so se ti organi upravlja-
nja močneje uveljavili v gospodarsko
močnejših občinah, kot v Celju, Šoštanju
in 2alcu. Tu je bilo opaziti tudi večjo sa-
mostojnost pri reševanju in obravnavanju
gospodarske politike. Nekateri občinski
zbori proizvajalcev so prirejali celo po-
svetovanja s predstavniki delavskih sve-
tov gospodarskih organizacij; pogosto-
krat pa so na svoje seje vabili tudi druge
najbolj odgovorne tovariše iz podjetij. Pa
tudi samostojna zasedanja zborov proiz-
vajalcev so opozorila na njihovo večjo
zrelost.
Organi delavskega samoupravljanja si
v svoji praksi že kar dobro utirajo pot pri
obravnavanju gospodarskih vprašanj. Pre-
težni del delovnih kolektivov si prizadeva,
da bi organi delavskega samoupravljanja
postali dejansko njihovi organi. Hkrati pa
se spet pojavljajo gospodarske organiza-
cije, po številčnem sestavu zaposlenih
predvsem manjše, kjer pa je delavsko
upravljanje samo na papirju, v praksi pa
plašč, pod katerim se skrivajo ponekod
več ali manj samovoljni podvigi določene
skupine ljudi ali posameznikov. Večjo po-
zornost kot doslej bodo morale sindikalne
organizacije posvetiti tudi delu obratnih
delavskih svetov, in to predvsem v moč-
nejših kolektivih. S tem bi sindikati ne-
posredno vplivali na kvaliteten dvig dela
teh organov.	-mb
OB 40-LETNICI KPJ
S svoio krvjo so pisali
strani najtežie zgodovine
Medžurečje, 20. marec 1941
Okrog barak gazimo blato do kolen. Na-
stopa odjuga. Zdrobljena slama na eno-
nadstropnih pogradih v barakah postaja
čedalje bolj vlažna. Ce bo nastopilo dežev-
ij' se bomo utopili v blatu reke Moravice.
Sijajno izbrano mesto za leglo malarije in
propadanje ljudi. Smo in nismo vojaki.
Klicani smo bili z vojaškim pozivom, no-
slmo delovne obleke in vojaške plašče, na-
stražarji pa puške. Pozanimajte se na
občini, koliko časa nas nameravajo imeti
tej vojni vežbi...
. Tako stoji med ostalim v pismu nekega
'■nterniranega komunista iz Prebolda.
Protiljudski režim Cvetkovič-Maček je
po razpustu koncentracijskega taborišča v
oilečah pripravil Medžurečje. Bila je to
kolona lesenih barak najslabše vrste, po-
stavljenih na blato, katerega je naplavila
Moravica na ozko koleno med strmimi
okoliškimi pobočji. To je bil popolnoma
^oliran zaostal kraj nad 100 km oddaljen
od prve železniške postaje.
V to taborišče je takratni režim poslal
1000 režimu neljubih ljudi iz vse
'^goslavije, večinoma komunistov. Bilo je
udi nekoliko primerov popolnoma apoli-
'■cnih ljudi, katere so kar na svojo roko
poslali tja razni žandarski elementi, ker
jim bili v napotje.
Režim v taborišču je bil negotov. Po-
veljstvo je hotelo izvajati na internirance
pritisk^ ko pa so naleteli na odpor, so po-
t^o^^^ ^^de/i smo, da nimajo direktiv za
Nekega dne v drugi polovici marca so
zgodaj zjutraj postrojili na zborno
nesto in razdelili v male skupine. Prejeli
krampe, lopate in samokolnice. Nato
p nas vodili na nekaj sto metrov odda-
nima traso ceste, katero naj bi gradili ne-
začetka in konca. Ko smo
Pf^^li na traso, smo zložili krampe in lo-
pate v »soške«, obrnili samokolnice in po-
sedli nanje. Pevci so se zbrali v zbor in
pričeli prepevati. Zandarji so nas skušali
priganjati k delu. toda na naše proteste in
pripombe, da smo vojaki, so nas pustili.
Cez nekaj časa pridirja tja poveljnik ta-
borišča neki žandarmerijski polkovnik, se
zdere nad žandarji in jim ukaže, naj nas
takoj vodijo nazaj v taborišče. Med petjem
in ropotom samokolnic se je dolga kolona
vračala nazaj v taborišče. Od takrat nqs
niso več poslali na delo.
V taborišču je bilo veliko število pred-
stavnikov naprednega političnega in kul-
turnega življenja. Zaradi tega se je raz-
vilo zelo pestro politično in kulturno de-
lovanje. Organizirali smo partijske celice
in pričeli z intenzivnim študijem. Imeli smo
večerne seminarje po barakah, kjer smo se
seznanili s politično situacijo v svetu in
ostalimi problemi. Ob nedeljah popoldne
so nas pustili na bližnji travnik, kjer je
naša kulturna skupina na improviziranem
odru odigrala več iger. Ob priliki uprizo-
ritve Nušičeve komedije »Gospod minister«
se je ojunačil neki žandar, stopil strumno
pred »gospoda ministra«. — ga pozdravil
in zaprosil za povišanje plače. Med sploš-
nim smehom gledalcev mu je nato »go-
spod minister« obrazložil, da je sicer iz
Beograda, toda ne minister.
Mednarodni položaj se je v marcu 1941
zaostreval in visel v negotovosti. Fašizem
je bil na pohodu. Nas so izločili iz množic,
da bi peta kolona lahko nemoteno priprav-
ljala pot fašizmu v Jugoslavijo. V tej ne-
gotovosti smo pripravili načrte za pobeg.
Na tem je delal Hohkraut Lojze iz Trbovelj.
Zene internirancev, ki so ostale doma z
otroki, niso dobile nobene podpore. Zato
so organizirano nastopile na občinah in
energično zahtevale podporo ali izpusti-
tev mož. V tem času so ustanavljali zelo
močne organizacije »rdeče pomoči« v to-
varnah in na terenu.
Zadnje dni marca smo opazili, da se je
močno pojačala straža okrog taborišča in
tja je prišla tudi skupina Ljotičevih ofi-
cirjev v uniformah. Ko se je hotel neki in-
terniranec oddaljiti malo od barake, je
straža zagrozila z uporabo orožja. Tudi
na upravi taborišča se je čutilo, da nasta-
ja nekam čudno vzdušje, ki je našlo svoj
izraz v 25. marcu, ko je Jugoslavija pri-
stopila k trojnemu paktu. Temu je sledil
proglas nove začasne vlade in strmoglav-
Ijenje Cvetkovič-Mačkove ga režima. Ob-
javljena je bila politična amnestija. Zaradi
tega je takoj odšla naša delegacija v ko-
mando taborišča in zahtevala razpust ta-
borišča. Uprava taborišča se je temu upi-
rala, češ da nima še nobenih navodil. Sele
na energične proteste v taboriš&u in na
močno akcijo zunaj, so v Beogradu rešili
vprašanje našega taborišča. Na dan 1.
aprila 1941 se je pričelo taborišče prazniti.
Nekateri žandarmerijski oficirji iz uprave
so hoteli predajo vojaških oblek zadrževati.
Odhajali smo v večjih skupinah.
Do Ivanice je bilo preko visokih gričev
tri ure hoda. Nato smo se natčvorili na ka-
mione in prepeljali do Užic, prve železni-
ške postaje. Na poti proti Zagrebu smo
imeli priliko videti prevažanje vojnega ma-
teriala. Vse je bilo že nekam pod vtisom
prihajajoče vojne. V Zagrebu so bili ne-
kateri mnenja, da bi tam prenočili in si
malo odpočili. Toda večina je bila za to.
da pot nadaljujemo, da nam ne bi preki-
nili železniške zveze proti domu.
Po nekaj dneh, ko smo se zopet vživeli
v razmere doma in na terenu, smo se takoj
povezali s Komunistično partijo. Ob oklicu
mobilizacije smo se javili vojaškim obla-
stem, da nas pošljejo v edinice, kakor je
bila direktiva vodstva KP.
Takoj sem se javil na vojnem odseku v
Celju. Tam so mi dopovedati, da me nima-
jo kam dati in sem se vrnil domov, seveda
peš, ker vlak ni več vozil.
Na cesti sem srečeval dolge kolone izmu-
čenih vojakov, ki so šli peš s polno bojno
opremo iz Maribora v Slovenj Gradec, dru-
gi pa zopet v nasprotno smer. Vse je da-
jalo videz načrtne sabotaže. Naslednji dan
so nemške čete napadle Jugoslavijo. Mi-
mo nas so hodili vojaki domov in pripo-
vedovali, da je bilo orožje sabotirano, da
so imeli napačno municijo ter da jih je
pustil skoraj ves komandni kader.
Slavko Slander je zbiral malo oborože-
no skupino, ki pa se je po nekaj dneh raz-
šla, ker ni bilo mogoče organizirati več
vojaškega odpora. Pričeli smo zbirati orož-
je in se pripravljati za kasnejši odpor.
. Na dan so prihajali skriti kulturbundov-
ci. Nemška vojska je prišla v Prebold,
praznila trgovine, zganjala na žandarme-
rijo nacionalno misleče Preboldčane in ko-
muniste. Pri aretacijah so okupatorski po-
liciji vneto pomagali žandarji, kateri so si
nadeli na rokave široke trake s kljukastim
križem, križarili po vaseh in kazali, katere
je treba aretirati.
Tudi naju z ženo so tako dobili na cesti.
Ko se je približala nemška patrulja na
kolesih, je prvi stopil s kolesa, s prstom
pokazal na naju ter v zlomljeni nemščini
zaklical, »tudi ta dva sta komunista.« Bil
je žandar. ki je že prej vršil pri nas pre-
iskave in teroriziral domače. Bil je izred-
no dobre volje, ker je gotovo mislil, sedaj
bomo pa opravili z njimi.
Na žandar mer i ji so nama povedali, da
je sedaj tu Nemčija, da se moramo poko-
ravati navodilom nove oblasti. V nasprot-
nem primeru pa bo nova oblast drugače
opravila z nami kot stara. Pri tem poduku
so si žandarji meli roke od zadovoljstva.
Midva pa sva si mislila svoje in komaj
čakala, da sva šla iz tega brloga doma-
čih in tujih izprijencev. Na poti domov sva
si obljubljala, da naju ne bodo več dobili
zlepa v roke. Nekaj dni kasneje se ; r ogla-
sil pri nas Vili Slander z naročilom, da je
treba odločiti ali greva v ilegalnost in v
partizane.
Brez pomišljanja sva mu naročila, da
naj računajo z nama. Enako so storili sko-
raj vsi ostali komunisti v Preboldu.
Prva faza boja se je končala in pričela
se je epopeja narodnoosvobodilne vojne.
Mnogo se jih ni vrnilo, toda opravili so
svojo dolžnost do domovine, ki je ostala
svobodna. S svojo krvjo so pisali strani
najtežje zgodovine slovenskega naroda. K
Sknpina internirancev iz Taborišča Medžurečje, je prvi od leve v prvi
vrsti spodaj je tovariš Jakob Vodo pivec iz Štor.
J ^J* J	Ob premieri 5. III. 1959
Od francoske komedije vselej mnogo
pričakujemo. Predvsem seveda smeh, tisti
zdravi, neprisiljeni smeh, ali bolje, zdra-
vilni smeh. ki nam je prav tako potreben
kot vsakdanji kruh. Tudi dramatizacija, ki
smo jo preteklo sredo gledali v našem gle-
dališču, nas ni razočarala. Spremenila je
klimo v gledališču, kakor jo je narekova-
la potreba. Morebiti je ta ali oni temačnež
mrgodil resno čelo, češ, kaj pa je tega
treba bilo. Pa je že treba, da za oddih in
razvedrilo vidimo tudi kaj takega. Re-
pertoar brez tega lažjega blaga bi ne bil
uravnovešen, še manj pa pomerjen na
našo čud, na človeško naturo. Ta ali oni
pristaš domačijstva in krajinstva se je po
razhodu iz teatra, čeprav mu je Gigi raz-
jasnila srce in oko, grenko obregnil ob
francosko provenienco ljubkega komada;
češ ali se v našem domačem svetu res nič
smešnega ne zgodi, ali v nas ni nič take-
ga, kar bi bilo treba izročiti posmehu,
krohotu in smehljaju. Prav imaš, ljubi,
mali in ozki rojak, če se ti toži za domačo
komedijo, za komedijo, v kateri bi nasto-
pali naši ljudje, naš kraj, naše nebo. Mi-
slim, da bi se morali odgovorni voditelji
kulture resno pobrigati -za to, da bi se
nehala hladna vojna med dramaturgi in
dramatiki. Saj je res, naša dramatika in
posebej komedija sta šibki, anemični. Pa
bosta še bolj, če jih bomo tako odrivali
s sonca, to je, z odra ... Mi samo govo-
rimo, da moramo biti do domačih del pri-
zanesljivejši, istočasno pa vsa gledališča
deset desetin repertoarja natrpajo s tu-
jim blagom, tujo ločenostjo, s tujim sme-
hom. Redek je repertoar, v katerem bi bilo
slovensko delo vnaprej določeno. Pona-
vadi se napiše: slovenska noviteta, v okle-
paju pa si moraš še misliti pristavek: če
jo bomo dobili. Dobili je seveda ne bomo,
če ne bomo domače dramatike pospeševa-
li. Ne mislimo, da bo zrasla, če ji ne bo-
mo pomagali. Naši dramaturgi bi morali
s pisci dram in komedij — nekaj jih ven-
darle imamo — bolj sodelovati, uprave
gledališč pa jih vezati nase s pogodbami,
vzpodbudami in navodili.
Zgodovina dramatike, svetovne drama-
tike, nam kaže, da je svetovni dramski
repertoar nastajal v glavnem na ta način.
A nazaj k naši GIGI! Kar še enkrat
rečem: k naši Gigi, kajti čeprav je prišla
s tujega sveta k nam, je v njej toliko
občečloveške snovi in vsebine, toliko sploš-
nosti v značajih in odnosih, da nam je
bila kar domača. Francozi imajo seveda
veliko zakladnico podobne literature, sko-
ro tisočletne izkušnje prav v tej panogi,
pri čemer ni tako važno dejstvo, da je
Gigi dramatizacija po Colettinem romanu.
Boulevardski esprit, tista francoska po-
sebnost, ki se nam je tako priljubila, in
tisti »bon sens francais«, na katerega so
Francozi tako ponosni, saj je že večkrat
pokazal Evropi in svetu pot »v pravo de-
želo duhov«, oba sta na svoj način in do
določene mere vtelešena v Gigi in to je
že jamstvo, da bo igra dobro sprejet^
In igro je premierska publika zares lepo
sprejela. Kako tudi ne. Breda Pugljeva je
bila prikupna, živa in živahna Gigi, mu-
hasta, svojeglava in zraven poosebljen
upor idealne mladosti zoper navade, na-
mere in moralo starejših. Komu ni prikli-
cala v spomin temne zarje mladih dni,
komu ni obudila podobe mladosti in vseh
njenih vrednosti, ki se z leti menjajo, raz-
dajo, izmenjajo za drobiž življenja? Sreč-
na Gigi! Uprla se je, borila se je, ne sicer
do krvi a vendarle, zmagala je, brez zma-
ge pa menda ni sreče. Take zgodbe ljudje
radi gledamo, uživamo ob njih in nič se
nam ne stori inako, če življenje nudi po
večini drugačne podobe. Kaj posebnega
pa se seveda ne moremo naučiti ob njih.
Kdor je Gigi gledal s tem namenom, je
krenil napak.
Imenitna je bila Marija Goršičeva. Nje-
na Ines Alvarez je bila kot igralski lik
nekaj dovršenega. Nič pretiranega ni bilo
v njej, v njeni pojavi, besedi in kretnji
sem videl le akcent življenja samega, nič
teorije, nič tehnike, ali kako bi tej stvari
rekel. Malo več tega je bilo pri Andree,
ki jo je učlovečila KHo Ciuha-Maverjeva,
in pri Alicii de St. Ephlan, ki jo je obli-
kovala Mara Cernetova. Obe pa sta po-
stavili na oder dva prepričljiva ženska
značaja. Kdo bi se vsem trem ženskam
od srca ne muzal, če pa so pobrane na
široki cesti življenja, kakor bi rekel naš
Levstik. To široko cesto življenja je pač
treba razumeti kot naturno velesilo, ki ni
prav nič manj silna, če jo še tako tajiš,
preziraš, omalovažuješ. Le glejmo okoli
sebe, le poslušajmo se, premislimo naša
dejanja in nehanja, pa bomo videli, da
ima komedija neizčrpen vir. Nič ne de,
če je Alicia od stanu de St. Ephlam, že
ime kaže smešnost plemstva in »važnja-
čenja«, da rabim vulgarno sodobnico. Ime-
na so pač imena, spremene se le kraji in
seveda razmerja, okoliščine: mešetarjenje
z mladostjo, preračunljivost in zvijačnost,
zvodništvo in boj za ženina, še posebej
za bogatega ženina, naveličanost nad živ-
ljenjem, domišljavost in postavljanje z
življenjskimi izkušnjami in z briljanti in
kar je še takega in podobnega, vse to pa
živi kljub vsemu še med nami in v naših
glavah. Zato smo se posmihovali in sme-
jali — komu neki, če ne sebi in svoji po-
dobi. To se seveda razume: Ce bi vprašali
Gigi, kdo jo je vzgojil, bi gotovo gladko
odsekala: »Sama sem se vzgojila.« To
mora biti tako, zato da je človeška kome-
dija zaključena, celovita.
Tudi Zlatko Sugman, Gaston Lachaille,
je prispeval k njej lep delež. Nedvomno,
tudi s to vlogo nas je Sugman prepričal
o tem, da je za celjski ansambel velika
pridobitev. Gaston Lachaille, ki ima svojo
jahto in širna zemljiška posestva, je za
skromni slovenski svet malih dimenzij
najbolj tuja prikazen, vendar mu je Sug-
man dal mehke kosti, tako da nas je z
njim prepričal. To seveda ni lahko, kajti
življenje kaže drugače. Victor in Sidonie,
nista bila običajna služabnika, pač pa za-
stopnika zdrave ljudske plasti, ki se vme-
šavata v dogajanja bolj kot običajno živ-
ljenje hlapcem dovoljuje. To vrsto slug pa
je francoska komedijska snov čislala že
od vsega početka, že v sivi davnini. Oba
Marjan Dolinar in Vera Perova, sta lepe
in z občutkom za stvar igro dopolnila.
Igro je zrežiral Andrej Hieng. Ni treba
posebej reči po vsem povedanem, da jo je
zrežiral skrbno, z občutkom za mero, po-
udarek in ritem. Prav lahko bi bil krenil
na napačno pot, v pretiravanje, spaklji-
vost in spakovanje,, če bi ne imel okusa,
smisla in pravega pogleda na snov, ki jo
je na odru oživljal. Scena ni bila taka,
kakršne smo pri Sveti Jovanoviču navaje-
ni. V svoji osnovi za Sveto to ni nova
pot, pač pa je zelo viden skrben račun z
možnostmi, ki jih naše gledališče ima. Mi-
slim, da je prav tako.	T. O.
Velik uspeh jubilejnega koncerta
Komornega zbora
Ce bi sodili po aplavzu, s katerim so
obiskovalci slavnostnega koncerta celj-
skega moškega Komornega zbora nagra-
dili pevce in njihovega dirigenta profe-
sorja Egona Kuneja, potem bi morali za-
pisati, da je nastop odličnega pevskega
zbora naravnost navdušil. Ni naključje,
da so poslušalci najbolj toplo sprejeli
zadnji del pestrega in zahtevnega progra-
ma, to je slovenske ljudske pesmi v har-
monizaciji Franca Marolta, Rada Simoni-
tija, Josipa Pavčiča, Jožeta Gregorca in
Slavka Mihelčiča. Komorni zbor je znova
pokazal vse svoje odlike prav s Sovda-
škim bobnom, s katerim so se (poleg
Momčeto bez gunčeto) uspešno predsta-
vili tudi tekmovalni komisiji na velikem
mednarodnem festivalu 1957. leta v Llan-
golenu v Angliji, kjer je, kot je znano,
osvojil prvo mesto. Hvaležno občinstvo pa
je z enakim navdušenjem sprejelo tudi
ostale; med temi so morali Gregorčevo
»Bledo luno« in Mihelčičevo »Veselo po-
pevko« celo ponavljati. V tem delu je kot
solist uspešno nastopil Jože Kores.
Slavnostni koncert moškega Komornega
zbora iz Celja pod vodstvom prof. Egona
Kuneja je bil posvečen deseti obletnici
plodnega dela tega ansambla. Hkrati s
tem pa je bil ta nastop tudi stoti samo-
stojni koncert, ki ga je Komorni zbor
posvetil 40-obletnici Zveze komunistov
Jugoslavije.
Ko so člani zbora in dirigent stopili na
lepo okrašen oder, je občinstvo najprej
pozdravil predsednik Komornega zbora
Bogdan Jereb. Pri tem je svoj pozdrav še
posebej naslovil na tiste slovenske skla-
datelje, ki so sedeli v dvorani in hoteli
s svojo prisotnostjo izreči priznanje temu
visokokvalitetnemu zboru. To so med dru-
gim bili: Rado Simoniti, Danilo Bučar.
Radovan Gobec, Pavle Kalan in Peter Li-
par. Topel pozdrav in prisrčno zahvalo
pa je izrekel tudi celjskemu občinstvu, ki
je tudi tokrat napolnilo dvorano. Pri vsem
tem pa ni pozabil omeniti celjskih politič-
nih organizacij in organov oblasti, ki so
vedno in ob vsakem času stali zboru ob
strani in tako pokazali največje razume-
vanje ne samo za delo Komornega zbora,
temveč tudi za našo pesem. To razume-
vanje je končno prišlo do izraza še v na-
vzočnosti številnih predstavnikov javnega
in političnega življenja, kot Franca Simo-
niča, Rika Jermana, Mirana Cvenka, Cve-
ta Pelka, Janka Ančika, Tineta Orla, An-
dreja Svetka itd.
Po Internacionali, s katero je zbor za-
čel svoj slavnostni in jubilejni koncert,
se je začel prvi del sporeda, v katerem
je bilo zastopanih pet skladateljev 16. sto-
letja. Klasična dela, zapeta v originalnem
besedilu, so bila primeren uvod v nada-
ljevanje repertoarja. Čeravno je vsako
delo umetnost zase, katerim je bil zbor
tudi povsem dorasel, so vendarle najbolj
ogrele pesmi »Dober dan, moje srce«,
»Glej, kako umira pravično« ter črnska
duhovna pesem »Deep River« s solističnim
nastopom Milana Lorenčaka.
V drugem delu umetnih pesmi so bili
zastopani skladatelji Rado Simoniti, Da-
nilo Bučar, Leoš Janaček in'Jakov Goto-
vac. Tudi v tem delu je prišla do izraza
velika rutina zbora, njegova izredna di-
namičnost, izenačenost glasov in dovršena
interpretacija. Kot solista pa sta žela obi-
lo priznanja Ivan Sepec ter dr. Herbert
Zaveršnik.
Preden so si pevci in dirigent privo-
ščili težko pričakovani odmor, se je na
odru razvila lepa svečanost, pri kateri so
zboru in njegovemu vodji čestitali k do-
seženim uspehom doma in v tujini številni
zastopniki oblasti in prosvetnih organiza-
cij. Tudi ta slavnost je pokazala, kakšen
ugled in priljubljenost uživa Komorni zbor
iz Celja ne le doma, vemveč tudi zunaj
celjskega mesta.
Tretji del sporeda slavnostnega koncer-
ta je bil posvečen jugoslovanski ljudski
pesmi. Veliko priznanje je zbor požel z
zahtevnimi komitskimi pesmimi, nadalje s
Podoknico ter Prvo rukovet. V zadnjih
dveh pesmih sta kot solista nastopila Jože
Kores in Božidar Zohar.	-mb
UKROČENA TRMOGLAVKA NA
CELJSKEM DELAVSKEM ODRU
V Celju je bila pretekli petek premiera
»Ukročene trmoglavke« v izvedbi dijakov
celjske gimnazije. Shakespeare je trd oreh
celo za preizkušene ansamble in postavlja
režiserja pred vrsto problemov, ki terjajo
poleg znanja in izkušenj še fin psihološki
čut. Zato je razumljivo, da mladi režiser-
amater Jože Rutar, ki- se je moral boriti
še s tehničnimi težavami, ni mogel poka-
zati svojih sposobnosti tako kot bi jih po
vsej verjetnosti v drugih okoliščinah in
pri dostopnejšem avtorju; v celoti je do-
bro razumel — kar se tu in tam razločno
čuti — da je pri Shakespearu zmerom tve-
gano stremljenje k situacijski komiki, ali
bolje k burki in da je vsa teža v besedi in
karakterju, da prav Shakespeare terja eko-
nomične igre in dobro premišljenih cres-
cendov. Preizkusni kamen tako za reži-
serja kot za igralca je Katarina, ki nika-
kor ne bi smela biti tako zoprna kot jo
hoče naslikati njena okolica. Katarina ni
Ksantipa, marveč razvajena in celo naiv-
na trmoglavka, ki dopušča razvoj od upor-
nosti preko resignacije do pokornosti, ka-
kor Petruccio ni prostak niti snubec s ču-
stvenimi motivi, marveč pustolovska, ve-
seljaška natura, ki si želi neveste z lepo
doto; Katarino vzame zaradi dote pa tudi
zaraSl^ želje, da preizkusi svojo moč in
ukroti »divjo mačko«. Njegova igra je
Elizabeta Kosi kot Katarina v glavni
vlogi Sheakespearove »Ukročene Trmo-
glavke.
igra v igri; nasproti Katarini je vselej pri-
jazen, čeprav nepopustljiv, do svojih slu-
žabnikov pa strog samo na videz, da bi
svoji ženi pokazal, da ni od muh. Obe vlo-
gi sta zelo dobro igrala Elizabeta Kosi in
Franc Krpač. Krpačev Petruccio je včasih
nemara preveč tak kakor da bi bil okajen,
malce premalo plemič in preveč robavs.
Vendar je na deskah presenetljivo gotov,
sproščen. To velja tudi za Rabičevega
Grumia, ki spada v trojico najboljših vlog.
Med ostalimi izstopa še Gremio, čigar
imena pa na seznamu ni; morebiti mu
uspe dati svoji gestikulaciji nekaj spre-
membe, ko se dodobra privadi deska. Tudi
ostalim vlogam ni kaj očitati, posebno še,
če pomislimo, da so bili bržda vsi prvič
na odru. Sicer pa je predstava v celoti tu-
di uspela, saj v Celju že dolgo nismo vi-
deli dijaške predstave, ki bi tako prijetno
presenetila kot pretekli petek »Ukročena
trmoglavka«.
GLEDALIŠKI LISTI
III.
Pred pragom je osrednji gledališki
praznik letošnje sezone: vsako leto tako
pražnje čutimo premiero novega, izvir-
nega slovenskega dramskega dela. Za
zdaj je položaj v sodobni slovenski
dramski ustvarjalnosti še vedno neu-
goden in še vedno igramo vsako leto
komaj po eno domačo novost (le lani
je bila izjema) — a vsaj ta edina vsako
leto nam pomeni toliko kot vse druge
skupaj. Ne samo iz pietete in čuta dolž-
nosti do slovenske literature; predvsem
tudi zato, ker slovenski igralec nikjer
ne more tako popolno in dokončno iz-
živeti sebe kot v izvirnem slovenskem
delu. In današnjega časa tudi v kla-
sičnih tekstih ne moreš dojeti tako ne-
posredno kot v drami, ki se je rodila iz
tega dne in te iste zgodovinske opre-
deljenosti.
Situacije Mirka Zupančiča s podna-
slovom dramska kronika o življenju in
ginevanju sodobnih malomeščanov je
zanimiv in poetično dragocen spoj dveh
dokaj raznorodnih in v literaturi red-
kokdaj spojenih izraznih smeri: scenske
lirike tihega doživljanja — in realistič-
no groteskne satire. V prav muzikalno
občutenem kontrapunktu se prepletata
v Župančičevi igri dva svetova: »tiha
in boleča zgodba« Milene Grčarjeve,
preprosta in vsakdanja, brez kakršne
koli presenetljivosti ali napetosti, toda
značilna in zgovorna iz doživljajnosti
našega časa, našega mestnega ali malo-
mestnega okolja — drugi svet pa je
svet Mileninih znancev( dasi se v igri
Milena sama s temi znanci nikoli ne
sreča) — »kot znano najbolj duhovitih
ljudi našega mesta«, namreč nekakšnih
daljnih, poznih, današnjih potomcev
vseh spak, kar jih je bilo doslej že v
slovenski satirični literaturi od doline
šentflorjanske mimo Kreftovih Kreatur
do Grumove Goge in drugih zbirališč
zaplankarske puhlosti. Oba svetova
spaja le zamišljena poezija, poosebljena
v avtorjevem glasniku Brajniku, in nad
vsem tem kraljuje — nedotaknjena,
zato najčistejša — zdrava človeška pa-
met, poosebljena v služabnici Marički.
Režira Branko Gombač, sceno je za-
snoval Sveta Jovanovič, izvirno scensko
glasbo je zložil Marjan Vodopivec, ko-
stume je zasnovala Milena Kumer—
Matulova. Igrajo pa'Janez Škof, Pavle
Jeršin, Tone Terpin, Slavko Strnad,
Albin Penko, Marjanca Krošl-Horva-
tova, Vera Perova, Janez Eržen, Jože
Pristov; Marija Goršičeva in Marjan
Bačko.
S »Situacijami« bo SLG tudi letos
konkuriralo za sodelovanje na V. jugo-
slovanskem gledališkem festivalu iz-
virne drame v Novem Sadu (Sterijino
pozorje).
Takoj po premieri »Situacij« se začne
v SLG obnavljanje Potrčevega »Zlo-
čina« in študij Shakespearovega »Ro-
mea in Julije«. Naslednja redna pre-
miera (Romeo in Julija) bo približno
čez mesec dni.
Prešernove! v časi Partiji
Med tiste družbene organizacije, ki pri-
pravljajo prireditve v počastitev velike
obletnice KPJ in SKOJ, se uvršča tudi
naše ZPD »France Prešeren«. Stirideset-
letnici posveča ves svoj dvomesečni pro-
gram, to je niz prireditev v marcu in apri-
lu. Središčno in oficielno proslavo pa bo
pomenila akademija meseca aprila na
Dan železničarjev. Danes bi opozorili le
na prireditve V tekočem mesecu. To so
gostovanje pevskega zbora v Velenju v
soboto, 14. t. m., koncert tamburaškega
orkestra v Narodnem domu v sredo, 18. .t
m. in gostovanje KUD »Zeljezničar« iz
Novega Sada v soboto, 21. t. m., prav tako
v Narodnem domu ob 20. uri.
Medtem ko gre pri gostovanju pevskega
zbora v Velenju za ponovitev njegovega
zadnjega koncerta v Celju, ki ga je kul-
turna javnost uvrstila med najkvalitetnej-
še letošnje glasbene prireditve v Celju,
gre pri naslednjih dveh prireditvah za no-
vosti.
Koncert »Prešernovega« tamburaškega
orkestra v sredo, 18. t. m. bo prvi celo-
večerni koncert po dveh letih delavnega
presledka. V tem času se je orkester po-
mladil s 16 novimi mladinci ter izvežbal
program, ki ga bo pod neumornim vod-
stvom tovariša Janka Hočevarja posre-
doval v dveh delih: Po naši lepi domovini
in Za vsakogar nekaj. Del programa se
bo odvijal pod taktirko treh mladih diri-
gentov, ki so izšli iz dirigentskega tečaja
pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih
društev. Koncert je bil naštudiran za pri-
pustitev na okrajni festival tamburaških
orkestrov in harmonikarskih zborov, ki bo
26. aprila.	' * < i« 'H v
Naše ZPD »France Prešeren« se kot
znano odlikuje tudi po svojem stalnem
prizadevanju po vzdrževanju in poglablja-
nju kulturnih stikov s sorodnimi društvi
v bratskih republikah. Tako je v zadnjem
času navezalo še stike z bratskimi Vojvo-
dinci v Novem Sadu. Tamošnje KUD »Ze-
ljezničar« bo 21. t. m. vrnilo lanski obisk
»Prešernove« z nastopom svojega meša-
nega pevskega zbora, z nastopom svoje
folklorne skupine in harmonikarskega zbo-
ra. Na to gostovanje že danes opozarja-
mo, saj gre za obisk iz mesta bogatih kul-
turnih tradicij.
Najnovejši ^Biseri Jugoslavije''
Slovenski Štajer ima toliko naravnih pogojev
za razvoj turizma in je dejavni turizem v tem
severovzhodnem delu Slovenije že tako razvit,
da je za nadaljnji razvoj te važne gospodarske
panoge izdaja turistične revije prava potreba.
Ta potreba je že leta 19'5?. rodila »Jugoslovan-
ske bisere«, kot so izhajali do izbruha druge
svetovne vojne. Po osvoboditvi je bila revija
obnovljena s sprejemnim naslovom »Biseri Ju-
goslavije«. Izdaja jo Turistična zveza Maribor.
V starih »Biserih« je vsekakor prevladovala
beseda v obliki informativnih in propagandnih
člankov. Vendar pa tudi propaganda s slikov-
nim materialom ni bila zanemarjena.
Najnovejša številka »Biseri Jugoslavije« po-
meni pravo prelomnico v ureditvi te revije.
Slika je glavno sredstvo propagande (vseh slik
je preko sto), beseda pa le nekak dodatek k
slikam, ki nikjer ne sili v osredje. Glede slik
pa Slovenski Štajer nikoli ni v zadregi, saj je
zunanji obraz te deželice severno Save taičo
pester, slikovit in mnogovrsten, da se slika pri
propagandi že sama po sebi postavlja v prvo
vrsto. Najnovejša številka »Biserov« je veren
odraz te dežele: slikovita, pestra in raznovrstna
je od prve naslovne strani z učinkovito sliko
pohorske vzpenjače pa do zaključka. Prav za
prav ni turističnega središča v Slovenskem
Štajerju, skoro ni turističnega kotička ne, ki
bi v »Biserih« ne našel primernega mesta,
najprej v sliki, potem pa v besedi. V tej šte-
vilki »Biserov« diha na vsaki strani novo ust-
varjalno življenje, vse je živo in živahno, ne
le v uredniškem delu, kjer članki skoroda
zginejo med prikupljivimi slikami, ampak tudi
v informativnem delu in istotako v poučnih in
zanimivih oglasih uglednih gospodarsko indu-
strijskih tovarn iti podjetij. Res je, takšno
revijo more ustvariti le močna industrija, ki
zna ceniti pomembnost turizma v deželi.
-ik.
Z J02EF0VEGA HRIBA
Organizacija SZDL za teren Jožefov hrib je
minulo soboto priredila uspelo proslavo Dneva
žena. Dvorana v Domu JLA in vsi ostali pro-
stori so bili zasedeni do zadnjega kotička. Po
pestrem kulturnem programu se je razvil pri-
jeten družabni večer.
-C.
Zadnje slovo od Mete Baš
Preteklo soboto so na Mestnem poko-
pališču pokopali znano bivšo celjsko
gledališko igralko Meto Baš. Spadala
je v tisti krog gledaliških igralcev-ama-
terjev, ki so v izredno težkih pogojih
pred prvo svetovno vojno postavljali
temelje celjskemu gledališču. Rojena je
bila v Celju leta 1876., kjer je tudi ab-
solvirala meščansko šolo, nato pa je
nadaljevala s študijem francoskega in
nemškega jezika ter pedagogike na Du-
naju. Kasneje je diplomirala še iz an-
gleškega jezika. V svoj študij je vklju-
čila tudi številna potovanja po Evropi,
obiskala gledališča v Parizu in Lon-
donu. Ob svojem bivanju na Dunaju
pa je bila stalna obiskovalka dunajskih
gledališč.. Oborožena z znanjem in gle-
dališko razgledanostjo, izrednim igral-
skim talentom, osebno lepoto (bila je
v tistem času najlepša mladenka v
Celju!), se je vključila v dramatični
odsek CPD, ki ga je vodil dr. Vladimir
Ravnihar. Pod njegovim vodstvom je
pričela majhna družba celjskih inteli-
gentov in obrtnikov prvič s celovečer-
nimi predstavami. Meta Baš je kmalu
zaslovela kot ena najboljših igralk.
Skupno s Salmičem je odigrala nešteto
vlog v dramah, veseloigrah in operetah^
Starejši Celjani se je gotovo spomin-
jajo iz Govekarjevih dramatizacij, Ne-
strojeve komedije »Lumpacij Vaga-
bund«, Mosenthalove ljudske igre »Na
Osojah« itd.
S svojim nesebičnim delom na gleda-
liških deskah v Celju si je zagotovila
častno mesto v gledališki zgodovini na-
šega mesta!	b-
Meta Baš v vlogi Osojke-Mesentbal«
Na Osojah. Sezona 1909—1910.
Upravn! odbor Kluba kulturnih
in javnih delavcev v Celju vabi čla-
ne na prvi klubski večer z umetni-
škim sporedom. Le-ta bo v torek,
17. marca ob 20. uri v klubskih pro-
storih — Narodni dom, visoko pri-
tličje desno.
Iskr^o nas bo veselilo, če se na-
šemu vabilu odzovete in s prisot-
nostjo obogatite družabnost. Razu-
me se, da lahko privedete tudi ka-
kega osebnega gosta.
Klubski prostori bodo v prihodnje
odprti vsak torek, četrtek in soboto.
Upravni odbor kluba

Življenje na naši vasi
Le v sodelovanju z zadrugo je^mogoč napredek
Na področju šoštanjske zadruge si kooperacija utira pot
Potem ko se je (ne po krivdi novinarjev) ponesrečila tiskovna kon-
ferenca na sedežu šoštanjske občine, me je pot pripeljala na sedež šo-
štanjske kmetijske zadruge. V pol ure se je pri upravniku, tovarišu Strop-
niku, v moji novinarski beležnici nabralo precej podatkov o delu te za-
druge. Na dan z njimi...
Upravnik Stropnik je ta dan imel
^sebno »srečo«. Ze od ranega jutra,
tako je povedal, se je v pisarni, pa tudi
po telefonu, oglasila cela vrsta rado-
vednežev, ki so prosili in terjali za take
in drugačne podatke o delu zadruge.
Ker pa je bil tovariš Stropnik ravno v
tem elementu, sem ga še sam zasul z
njimi. Morda mu je bilo dolgočasno po-
navljati že stokrat izrečene številke, to-
da če želimo našim bralcem predstaviti
Eadrugo, je treba iti do kraja — do
.rojstnega lista«.
Šoštanjska zadruga je po obsegu zelo
velika. Zadruga je nastala iz šestih za-
drug, ki so poprej delovale samostojno
na tem področju. Področje zadruge se
razteza od Topolšice preko Zavodnje,
Šentvida, Ravn, Gaberka, Družmirja,
Preloge, Šoštanja, Lokavice, Skornega
in Sentflorjana na površini sedemtiso-
{dh hektarjev. Vključuje 475 članov,
rendar do primerjave, koliko gospodar-
itev je vključenih od skupnega števila
kmetij, kljub brskanju po mapah nisem
prišel. Na vsak način pa je v zadružno
skupnost vključena odločna večina vseh
kmetov na tem področju.
Z ozirom na zemljiščne in klimatske
pogoje bi šoštanjsko zadrugo lahko naj-
bolj primerjali z zadrugami v šentjur-
ski in šmarski občini, in seveda tudi v
konjiški. S tem v zvezi bi pričakovali
naslednji prioritetni razpored po važ-
nosti proizvodnje: živinoreja, sadjar-
stvo. Toda spričo vedno večje industri-
alizacije Šaleške goline se je to zapo-
vrstje spremenilo. Potreba po založeno-
sti industrijskega prebivalstva s polje-
delskimi proizvodi, vrtninami in ozim-
nicami postavlja poljedelstvo na drugo
mesto. V poljedelstvo seveda prišteva-
mo tudi hmelj, ki ga imajo v občini
40 hektarjev in se je razširil tik pod
obronke planinskih masivov.
Kadarkoli imamo na ustih in v mislih
kmetijstvo, se neodložljivo postavlja v
ospredje tudi kooperacija. Nekateri se
tdaj že borijo z mlini na veter, ko ugo-
tavljajo, da je kooperacija tujka. Be-
seda je postala domača vsakemu, naj-
preprostejšemu človeku, zato se ji je
Ijrezsmiselno izogibati. V konkretnem
življenju je beseda padla na plodna tla
in postala naša.
Nisem se oglasil na sedežu zadruge,
da bi z bralci vodil »jezikovne pogo-
vore«. Zato raje kar konkretno o tem,
kako potekajo akcije za sodelovanje)
med kmečkimi proizvajalci in zadrugo,
kot bi dosledno imenoval jezikovni pi-
kolovec kooperacijo.
Najdlje so prišli v sklepanju pogodb
ta kooperacijo v travništvu. Upravnik
je povedal, da je bil prvotni plan za
zadrugo nmogo manjši od sedanjega, pa
se jim je vseeno zdelo, da ga bo težko
uresničiti. Pozneje je OZZ ta plan še
zvišala, danes pa že imajo to novo šte-
vilko (70 hektarjev) v žepu.
Nihče ni vesel, če ga pri pogovoru
z nekom ljudje s strani venomer mo-
tijo. Tudi sam običajno nisem, tokrat
pa sem bil zadovoljen vsakikrat, kadar
sem slišal trkanje na vrata. Prihajali
30 kmetje sklepati pogodbe in med to
sila preprosto »proceduro« se je vedno
■našlo nekaj časa za klepet z zadružniki.
Povprašal sem zadružnika, člana za-
družnega sveta, tovariša Rudija Kožel-
niča, kakšen je njegov pogled na ko-
operacijo. Ko mi je vneto pripovedoval,
koliko več pridela na sodobnejši način,
koliko več mu vržejo travniki in posev-
ki, okrepljeni z umetnimi gnojili in ko-
liko mu je zadruga pripomogla s stro-
kovnimi nasveti, analizo zemlje, kvali-
tetnimi semeni in podobnim, sem kaj
Tiitro uvidel, da v kooperacijske odnose
ne stopa zaradi dobrega imena kot za-
družni aktivist, temveč zaradi potrebe
in lastnega spoznanja.
Tudi v hmeljarstvu je kooperacija po-
polnoma uspela. Popolnoma? Samo eno
hmeljišče je izven kooperacije. Lastnica
Dvornikova je predolgo vztrajala pri
svojem. Tako dolgo namreč, da je za-
<lruga njeno stališče sprejela za do-
končno. Upravnik je celo zadovoljen, da
je tako. Kadar kmetovalec preizkuša
novo zaščitno sredstvo ali gnojilo, po
navadi pusti košček njive pri starem,
da vidi razliko ...
Z »Italijanko« so se v zadrugi spri-
jateljili. V planu so "imeli 5 hektarjev,
ozelenela pa je na 6 in pol hektarjih.
Sklepanje pogodb za kooperacijo pri
pridelovanju krompirja je v teku. V na-
črtu imajo 20 hektarjev, do prejšnjega
petka pa so sklenili pogodbe že za 13
hektarjev.
Kmetijstvo v šoštanjski okolici se
ukvarja tudi s specialiteto. Na kmetij-
skem gosF>odarstvu so pred leti začeli
gojiti poprovo meto. Danes jo pridelu-
je že veliko zadružnikov. Ta rastlina
sicer ni posejana na velikih površinah,
vendar je zadruga močan zalagalec pre-
hranbene industrije in zdravilstva. Po-
provo meto uporabljajo namreč za pro-
izvodnjo mentola. Nič hudega, če vemo,
da osvežujoč okus po mentolu »raste«
v Šaleški dolini.
Spričo vedno širšega uveljavljanja
kooperacije v zadrugi, me je zanimalo,
kako bo zadruga kot kooperant kos pro-
izvodnim nalogam. Prepričani so, da bo
šlo. Mehanizacija, ki jo bodo izpopol-
nili s potrebnimi priključki, bo kos tem
nalogam. Bolj na tesno jim gre pri
kadrih. Zadruga zdaj še nima niti kme-
tijskega tehnika (enega šolajo na Sred-
nji kmetijski šoli v Mariboru), potrebo-
vali pa bi visokokvalificiranega agro-
noma. V prihodnje bodo morali pove-
čati napore pri izboljševanju živinoreje.
Od sedaj splošno vpeljane marijadvor-
ske pasme bodo prešli na sivorjavo
pasmo. V okolici industrije se bodo mo-
rali orientirati na proizvodnjo mleka, v
više ležečih predelih pa na vzrejo mlade
živine, in kjer bodo pogoji, tudi na
vzrejo klavne živine.
Ker je že beseda o više ležečih pre-
delih, in teh je na področju zadruge
precej, sem si privoščil precej izzivalno
vprašanje: — Socialistični odnosi se raz-
raščajo v širino, z njimi vred pa tudi
proizvodni uspehi. Kako pa ta reč leze
v višino?
Upravnik me je sprva ošinil s pogler
dom, ki sem ga pričakoval, potem pa
je na pol v šali vprašal, če vem, kdo bi
mi to sploh mogel obrazložiti, končno pa
se je izresnil in povzel:
— Da, tudi v višino bo treba poseči.
Zaenkrat splošnega napredka v kmetij-
stvu še ni mogoče prištevati med »pla-
ninske turiste «. Navzlic temu pa se v
višinskih krajih že javljajo napredne
težnje, ponekod celo uspehi in koope-
racija tudi ni več »rezervat« za predele
pod 500 metrov nadmorske višine.
Tako nekako je potekal pogovor o
tem. Omenil je še, da bo gozdarstvo še
vedno težišče dejavnosti v hribih, da pa
bo tudi v poljedelstvu in živinoreji tre-
ba začeti z načrtnim delom. V hribih so
ljudje navajeni, da se ukvarjajo z ne-
štetimi pridelki. Tudi s takimi, ki niso
nikoli uspevali. Ta razdrobljenost ima
svoje korenine v velikih razdaljah med
sosedi samimi, kaj šele med domačija-
mi in središči. Ce nanese je treba »sko-
čiti« po uro daleč do soseda po prgišče
soli na posodo. Toda navkljub temu bo
treba prepričati gorjance, da se poeno-
stavljenje proizvodnje, odstopanje od
raznovrstnosti le splača in da bo njim
samim v korist.	J. K.
Zavodnja nad Šoštanjem je planinska vas, ki se lahko pohvali s tem,
da tam deluje eden najboljših krajevnih odborov v občini. Tudi sem v
višino že prodira napredno kmetijstvo in socialistični odnosi.
Prvi korak za izvedbo nacionalizacije
najemnih zgradb in gradbenih zemljišč
Konec decembra lanskega leta je Zvez-
na ljudska skupščina sprejela zakon o na-
cionalizaciji najemnih zgradb in gradbe-
nih zemljišč. Delovni ljudje so sprejeli ta
zakon z največjim odobravanjem, saj po-
meni revolucionarno dejanje in nadaljnjo
krepitev socialističnih sil in socialističnih
odnosov pri nas.
Pri izvajanju določil zakona so v so-
boto, 7. marca izdali pristojni sveti pri
vseh občinskih ljudskih odborih ne le v
celjskem okraju, ampak v naši republiki
sploh, pozive za vložitev prijav za ugo-
tavljanje predmeta nacionalizacije po 10.
členu Uredbe o postopku za izvedbo na-
cionalizacije najemnih zgradb in gradbe-
nih zemljišč. Čeravno zakon določa rok
treh mesecev za vložitev prijav, so se
ljudski odbori na področju republike zedi-
nili, da rok za vložitev prijav za ugotovi-
tev predmeta nacionalizacije skrajšajo na
en mesec. Ta sklep so ljudski odbori lahko
sprejeli zaradi urejenih imovinsko prav-
nih odnosov in zaradi pospeševanja same-
ga postopka. Tako bodo morali do 7. apri-
la letos vložiti vsi zavezanci zakona, to
je državljani, civilnopravne osebe,-druž-
bene organizacije, društva itd., ki so na
dan 25. decembra lanskega leta imeli v
naši državi v svoji lasti eno ali več
zgradb, ki so z ustreznim zakonom nacio-
nalizirane, nadalje idealne ali posamezne
dele zgradb, kot jih morajo imeti po ome-
njenem zakonu prijave za ugotovitev
predmeta nacionalizacije. Vse te prijave
bodo sprejemali pristojni oddelki pri ob
činskih ljudskih odborih. Za neizpolnitev
prijave v tem roku predvideva zakon in
v tej zvezi tudi pozivi občinskih ljudskih
odborov stroge sankcije, in sicer do enega
leta zapora za fizične osebe ter milijon
dinarjev za pravne osebe.
Da bi bila zagotovljena dosledna zako-
nitost nacionalizacije najenmih zgradb,
bodo s komisijami za nacionalizacijo so-
delovala tudi okrajna sodišča ter javna
pravobranilstva. Prav tako bi bilo prav in
koristno, če bi s temi komisijami sodelo-
vale še stanovanjske skupnosti in hišni
sveti.
Za izvedbo nacionalizacije gradbenih
zemljišč ne bo posebnih formalnosti. Z
določitvijo ožjih gradbenih rajonov, ki jih
je sprejel in potrdil okrajni ljudski odbor,
so parcele na takem območju že podružab-
Ijene. Končno bo ožje gradbene okoliše
potrdil Izvršni svet republike, seveda, če
bo potrebno tudi z določenimi sprememba-
mi.	-mb
Složno delo je rodilo uspehe
v NASELJU ZAGAJ-RADOBLJE PR! LAŠKEM SO DOBIL! VODOVOD
Preteklo nedeljo so prebivalci naselja
Žagaj-Radoblje nad Marija gradcem pri
Laškem slavili pomembno zmago. Vaščani
so se zbrali na majhni, toda prisrčni in
domačni slovesnosti, da bi dali duška za-
dovoljstvu, ker je v njihove domove pri-
tekla voda. Ob tej priliki jih je obiskal tu-
di njihov odbornik dr. Zdenko Mermolja
iz Laškega.
V tem odmaknjenem naselju, kjer žive
marljivi in delavni ljudje, so imeli z vodo'
že od nekdaj preglavice. Vodo so morali
nositi v brentah na svoje domove, pa še
najboljša ni bila. Zato je njihova želja bi-
la, da bi prišli do zdrave in pitne vode.
ki bi pritekla sama v hiše.
Pred dvema letoma je njihova želja do-
zorela. Prebivalci so zasukali rokave in
začeli kopati jarke za glavni vod od za-
jetja do naselja. Ustanovili so režijski od-
bor. ki ga je uspešno vodil Anton Ojster-
šek. najbolj vnet zagovgrnik in iniciator
te koristne akcije.	»
Brž ko so bili začetni uspehi vidni, je
prebivalcem priskočila na pomoč laška ob-
ilna, ki je prispevala cevi za glavni vod
v vrednosti okoli 400 tisoč din. Njej se je
pridružil tudi Občinski odbor Rdečega kri-
ža v Laškem, ki je graditeljem vodovoda
prispeval 670 vreč cementa v vrednosti
skoraj pol milijona dinarjev. Levji delež
pa so vložili- domačini sami, saj so opra-
vili 3125 ur prostovoljnega dela in 198
voženj z vprežno živino. Razen tega pa
so vaščani iz svojih žepov primaknili še
200 tisoč din za napeljavo vodovoda v
svoje hiše. Stroški gradnje so pustili za
seboj še nekaj dolgov. Toda tudi te so
graditelji krili iz prispevka za male asa-
nacije in odšteli še zadnjih 92.000 din.
Tako imajo danes prebivalci naselja 'Za-
gaj-Racloblje dobro pitno vodo v svojih
domovih in jim ne bo treba več nositi na
hrbtih težkih brent. To zadovoljstvo so
simbolično prikazali v nedeljo na sami
slovesnosti, ko je ob poskočnih zvokih do-
mačih godcev zaplesal domačin z obrnje-
no brento ter naznanil zadovoljnim slav-
Ijencem veselo novico: »Od dans naprej
ne bo treba več našim babncam na pukl
vode nosit.«
In res. Njihov primer je posnemanja
vreden. Pobuda prebivalcev, ki so združili
svoje sile in pljunili v roke. je ob podpori
ljudske oblasti rodila lepe uspehe. Voda
v njihovih domovih jim bo olajšala in
zboljšala življenje. Brez lastnega truda ni
uspehov, sreča nikomur ne pade iz neba.
Tega se ti marljivi ljudje dobro zavedajo.
Zato bodo še enkrat zgrabili za lopate in
krampe. Popraviti hočejo še slabo in raz-
rito pot, ki vodi v naselje. Tudi hidrant bi
radi imeli, sedaj ko imajo vodovod. Nase-
lje je od Laškega prilično oddaljeno in
na hribu. Preden bi v slučaju požara pri-
speli tjakaj gasilci, bi »rdeči petelin« že
opravil svoje.
Tudi tu bodo želi uspehe, če bodo z ena-
ko voljo in pridnostjo složno zagrabili za
delo, tako kot so to storili pri gradnji vo-
dovoda. Radi jim verjamemo, da ne bodo
pozabili na star pregovor, s katerim je
predsednik režijskega odbora jedrnato pri-
kazal vzroke njihovega uspeha: V slogi
je moč!	-ma
ŠPORTNI KLUB V VIRŠTANJU
Pred kratkim so v odmaknjenem vino-
gradniškem naselju Virštanju ustanovili
športni klub. K občnemu zboru se je zbralo
41 mladih ljudi, ki bodo na pobudo Plev-
nikovega Edija uredili igrišče in si po-
merjali mlade sile v šahu, odbojki in ma-
lem rokometu. Prilike so sicer zaenkrat
zelo skromne, toda na vidiku imajo svoj
Ljudski dom, kjer bodo nekoč mogli raz-
viti svojo delavoljnost do viška. Večino
del nameravajo opraviti udarniško.
Sporočilo vsem
našim poslovnim prija-
teljem in naročnikomi
Ker je Celjski tednik vključen v
sklop novoustanovljenega časopis-
nega podjetja »CELJSKI TISK«,
sporočamo vsem poslovnim prija-
teljem in naročnikom, da odslej na-
kazujejo vplačila na nov tekoči ra-
čun: 603-70/1-656 pri KOMUNALNI
BANKI v Celju.
Uredništvo in uprava
Celjskega tednika
žena«dom»družina*žena*dbm«družina
Ne kličite zdravnika po nepotrebnem na dom
Vsi vemo, da zdravniškega kadra še
vedno primanjkuje. In vsi vemo, da so
zdravniki na celjski Polikliniki čez mero
obremenjeni. Zato bi morali vsi zavedni
in vestni državljani sami gledati, da jih
ne bi po nepotrebnem še bolj obremenje-
vali. Da se bomo razumeli: mislim pred-
vsem na obiske zdravnika na domu. Na
tista pomanjkljiva sporočila, pozive, proš-
nje, rotnje, ki vestnemu dežurnemu zdrav-
niku nakazujejo prioritetni red.
»Otrok zbolel, visoka temperatura —
nujno — pridite takoj«. Ali: »Otrok težje
bolan pridite nujno do 8. ure. ker greva
potem z možem v gledališče.« V prvem
primeru je zdravnik našel otroka brez vro-
čine. skoraj zdravega in je nočni obisk
bil povsem neutemeljen. V drugem prime-
ru pa: če bi bil otrok res teže bolan, bi se
vestna starša gotovo odpovedala gledali-
šču.
Taki in slični primeri se na celjski Poli-
kliniki zadnje čase vedno češče ponavlja-
jo. Zdravnik, ki ga v noči dežurstva čaka
morda 8. morda 10 pozivov, da obišče bol-
nike na domu, si bo po lastnem kriteriju
določil prioritetni red obiskov. Zaradi ta-
kih nevestnih, pomanjkljivih sporočil bo
morda težji bolnik, ki mu je res potrebna
takojšnja zdravniška pomoč, prišel pozne-
je na vrsto. Velika pomanjkljivost mnogo-
terih, ki kličejo zdravnika na dom, je tudi,
da navadno ne navedejo stopnjo nujnosti,
ne pojasnijo dejanskega stanja, poti, opis
bolezni ita., da bi se dežurni zdravnik ve-
del orientirati. Poleg tega povedo še po-
manjkljive naslove — na periferiji pa je
še zmešnjava v hišnih številkah — in de-
žurni zdravnik v temi kolovrati okoli, nik-
do ga ne čaka in dostikrat v pozni noč-
ni uri zaman tolče po zaprtih veznih vra-
tih doma, ki mu je javil »nujen slučaj«.
Niso tudi redki primeri, da ljudje, ki
iščejo zdravnika v nočni uri. namenoma
zamolčijo težje terene in z navedbo »tik
ob cesti« povzročajo, da zdravnik po ne-
potrebnem izgublja dragoceni čas. hodi
od hiše do hiše »ob cesti«, dokler ne zve.
da je bolnik z navedenim imenom odda-
ljen uro hoda v hrib.
Včasih pa se dežurnemu zdravniku pri-
meri celo to. da bolnika, ki ga je klical,
sploh doma ne najde.
Naši zdravniki so dovolj požrtvovalni
in z vso vestnostjo opravljajo svojo od-
govorno službo. Kot rečeno, v Celju za-
enkrat še nimamo toliko kadra, da bi za
nočna dežurstva lahko postavili več zdrav-
nikov. En sam pa s težavo zmore v eni
noči toliko obiskov, med katerimi je kar
lepo število nepotrebnih. Taki brezvestni
zavarovanci si morda mislijo — saj je
obisk zastonj, naj le pride zdravnik na
dom. Ce že pri tem ne pomislijo na pre-
utrujenega zdravnika, ki to noč ne bo za-
tisnil očesa, naj bi pomislil vsaj na tiste-
ga sočloveka, tihega, potrpežljivega in
preobzirnega bolnika, ki je to noč skoraj
izkrvavel, pa vendarle ni javil »nujnega
slučaja« in je bil med zadnjimi na vrsti.
Morda nekateri zavarovanci v svoji pre-
računljivosti tudi mislijo, da bodo z obi-
skom zdravnika na domu laže prišli do
bolniškega dopusta. Nekateri pa brez dvo-
ma kličejo raje zdravnika na dom zato. da
bi se izognili čakanju v ambulantah.
Naj že bodo vzroki takšni ali takšni,
upravičenost obiska na domu bolj ali
manj utemeljena — zdravnik požrtvoval-
no opravlja svoje delo in ni mu žal težke
poti. prečute noči in dragocenega časa.
če sreča na svojem nočnem pohodu resne-
ga bolnika, kateremu prinese zdravilo in
tolažilo. Skušajmo ga v tem plemenitem
prizadevanju podpreti in ne obremenjuj-
mo ga po nepotrebnem!
DROBNI NASVETI
MILNICA KOT GNOJILO. Morda še ne veste,
da se da navadna milnica s pridom uporabiti
kot gnojilo. Trta in mlado sadno drevje bo
raslo mnogo hitreje, če jo boste zalivali z mil-
nico.
AKO SO ROKAVICE PRETESNE - zamotaj-
te jih v vlažno belo krpo. Cez nekoliko ur jih
boste lahko oblekle, ker je postala koža meh-
ka in raztegljiva. Krpa pa ne sme biti preveč
mokra, ker sicer bj rokavice izgubile barvo.
OLJNATIH SLIK nikar ne umivajte z milni-
co, ker se bodo barve spremenile. Najbolje jih
boste očistile, če boste sliko pokrile z vlažno
krpo — najbolje s platneno — in jo boste drža-
le na sliki tako dolgo, da bo vsrkala prah in
umazanijo. Ko se bo slika osušila, jo obrišite
še s krpo, namočeno v laneno olje.
SVILENE ŽEPNE ROBCE najlepše operete t
krompirjevi vodi. (Izpirajte pa jih v hladni
vodi).
NEPREMOCLJIVI ČEVLJI. Za dež in vlažno
vreme je važno, da imate nepremočljive čevlje.
To dosežete na zelo enostaven način: čevlje
postavite za eno uro v gosto milnico.
KVALITETO KRO.MPIRJA OCENITE, če ga
prerežete čez polovico in obe polovici spet
združite. Ce je krompir kvaliteten, se bosta
polovici prijeli, ob krajeh pa se bo pojavila
bela pena. Ce je krompir slab, ne bo pene, pai
pa se bo iz njega cedila voda.
RAZPIS
Cinkarna — metalurško kemična in-
dustrija Celje — Komisija za skle-
panje in odpovedovanje delovnih
razmerij razpisuje delovno mesto
DAKTfLOGRAFA
in
STENODAKTILOGRAFA
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE
sprejme v službo:
gozdarskega inženirja-začetnika ali gozdarskega tehnika z dveletno
prakso za dela pri urejanju gozdov in
finančnega knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo in potrebno
prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene
ponudbe pošljite na Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13.
LETOS VSO STilNOVaH] V EEUU
Po programu stanovanjske izgradnje za
letošnje leto in deloma še za prihodnje,
naj bi v tem razdobju dobili na področju
celjske občine 450 novih stanovanj, poleg
tega pa še samski dom gradbenega pod-
jetja >Ingrad« s 140 ležišči. Za vso to
gradnjo je predvidenih 967 milijonov di-
narjev, od tega pa naj bi samo letos po-
trošili okoli 700 milijonov dinarjev. Pri
zbiranju sredstev za stanovanjsko izgrad-
njo naj bi gospodarske organizacije sode-
lovale s 385 milijoni, zbornice s 25, usta-
nove s 14, republiški kreditni sklad s 87,
kreditni sklad občinskega ljudskega od-
bora s 436 in stanovanjska skupnost z 20
milijoni.
Pretežni del novih stanovanj v letoš-
njem in deloma v prihodnjem letu je spet
predviden na Otoku; tu naj bi namreč do-
bili v blokih kar 140 stanovanj. Ostala sta-
novanja pa naj bi gradili po naslednjem
razporedu: 32 stanovanj je predvidenih v
tako imenovanem satovju ob Miklošičevi
ulici, poleg tega naj bi zgradili 36 prehod-
nih stanovanj, na novo bo letos urejenih
6 podstrešnih stanovanj, v celoti bo zgra-
jen 32-stanovanjski blok ob Mariborski
cesti, letos bo zgrajen tudi stanovanjski
blok (16 stanovanj) ob Kersnikovi ulici,
nato četvorček ob Jurčičevi ulici, 16-sta-
novanjski blok v Storah, ter deset stano-
vanj v sklopu zadruge. Zasebniki bodo v
letošnjem letu postavili 30 novih stano-
vanj. Z lastnimi sredstvi ter skladi za le-
tošnje in prihodnje leto pa je v načrtu
gradnja šestorčka v Vojniku, stanovanj-
skih blokov ob Kersnikovi ulici (60 sta-
novanj), stolpnice s 46 stanovanji ob Ma-
riborski cesti ter zadružna gradnja 16-sta-
novanjskega bloka Cinkarne.
Zanimiv je tudi pregled cen posameznih
stanovanj. Po tem programu bo najce-
nejša gradnja prehodnega stanovanja, saj
bo zahtevala le 1,200.000 dinarjev izdat-
kov, na drugo mesto pridejo podstrešna
stanovanja s po 1.5 milijona dinarjev itd.
Medtem, ko bo stala gradnja večine sta-
novanj po dva milijona dinarjev, pa bo
najdražje stanovanje zgrajeno v okviru
stanovanjske zadruge; stalo bo 2,800.000
dinarjev. Od objektov bo stal n. pr. stano-
vanjski blok (šestorček) v Vojniku 15 mi-
lijonov, satovje in stanovanjski blok ob
Mariborski cesti po 64 milijonov, stano-
vanjski bloki ob Kersnikovi ulici 120 mili-
jonov, stolpnica ob Mariborski cesti 110
milijonov, 16 stanovanjski blok ob Ker-
snikovi ulici 39 milijonov, četvorček ob
Jurčičevi 10 milijonov, stanovanjski blok
v Storah 40 milijonov, prav toliko zadruž-
ni blok Cinkarne itd.
ODLOK O TURISTIČNI TAKSI
Ljudski odbor celjske občine je na
svoji zadnji seji med drugim sprejel
tudi odlok o turistični taksi za občinsko
območje. Po tem odloku se turistična
taksa plačuje od nočnin; pobirajo pa
jo hoteli, gostinska podjetja, gostišča,
organizacije in zasebniki, ki oddajajo
prenočišča proti plačilu turistom. Od-
lok nadalje pravi, da znaša turistična
taksa v Dobrni v času glavne sezone
(od 1. julija do 31. avgusta) 90 din, iz-
ven nje pa 60 dinarjev, v Celju v
glavni sezoni 80, izven nje pa 50 di-
narjev, v vseh ostalih krajih pa v glav-
ni sezoni 40 dinarjev, izven glavne se-
zone pa 30 dinarjev. Zraven tega od-
lok določa, da morajo pobiralci turi-
stične takse odvajati občinskemu ljud-
skemu odboru do 10. v mesecu za pre-
tekli mesec. Dohodki turistične takse
pa se uporabljajo za pospeševanje tu-
rizma ter se zato v celoti prepuščajo
Celjski turistični zvezi.
V drugem delu odlok našteva osebe,
ki so oproščene plačevanja takse (otroci
do 15. leta; vojaški vojni invalidi; di-
jaki in študenti, kadar prebivajo v sku-
pinah, ki jih organizirajo šole; itd.),
oziroma tiste, ki plačujejo samo 50 %
turistične jtakse. In končno odlok t>red-
videva še denarne kazni za kršitelje
teh predpisov. Le-te lahko znašajo do
3.000 dinarjev.
Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V LAŠKEM
ilečji stih s člani SZDL in voliiiGi
- pa bodo tudi uspehi večji
Preteklo nedeljo je bila v Laškem ob-
činska konferenca SZDL, kateri je poleg
72 delegatov prisostvoval predsednik
Okrajnega odbora SZDL, tovariš Franc
SImonIč.
V poročilu, ki ga je podal predsednik
Občinskega odbora SZDL Laško, tovariš
Ivan Cerin, je nakazano, da je številčno
stanje v organizaciji nezadovoljivo, saj
je komaj 46% volivcev vključenih v
SZDL. Poleg reševanja političnih proble-
mov in vprašanj so bile posamezne orga-
nizacije SZDL zelo aktivne, predvsem pri
reševanju gospodarsko-komunalnih zadev
na svojem območju.
Socialistična zveza v Rečici je mobili-
zirala svoje članstvo pri obnovi gasilske-
ga doma ter pri gradnji novega vodovo-
da. Organizacija SZDL v Marija Gradcu
pa si je v povezavi s krajevnim odborom
zadala nalogo, da bo elektrificirala nase-
lje Plazovje in zgradila vodovod v Ra-
doblju. Vsa ta dela so bila tudi izvršena.
Tudi ostale organizacije SZDL so se več
ali manj aktivno vključile v • reševanje
raznih perečih problemov.
Nedavno izvedena anketa osnovnih or-
ganizacij SZDL je nakazala, da ni dovolj-
ne povezave med organi ljudske oblasti
in Socialistično zvezo na terenu, da od-
borniki občinskega ljudskega odbora ni-
majo dovolj stikov s svojimi volivci in da
pridejo na občinske seje večkrat nepri-
pravljeni, nekateri pa gledajo na proble-
me preveč osebno s stališča svojega kra-
ja. Nadalje so ugotovili, da je stik ljud;
skih poslancev z volivci še vedno premaj-
hen. Volivci si namreč želijo razgovorov
s poslanci.
Poročilo je obsegalo tudi osnovne po-
datke o izvrševanju petletnega perspek-
tivnega plana. Predvideno je, da se bo
povečal narodni dohodek do leta 1961 v
primerjavi z letom 1956 kar za 46% ali
letno za 9,2%. Industrijska proizvodnja pa
bo do leta 1961 večja kar za 56%. To bo
mogoče doseči le s smotrnejšim in bolj-
šim izkoriščanjem sedanjih kapacitet in z
obnovo že zastarelih ter dotrajanih stroj-
nih naprav. Precejšen porast dohodka
predvideva plan tudi pri kmetijski proiz-
vodnji, zakar so že določene precejšnje in-
vesticije, katere bodo uporabljene pred-
vsem pri kooperacijski proizvodnji.
V preteklern letu je bila v laški občini
dokaj živahna komunalna dejavnost. Ce
seštejemo vse investicije, ki so bile lani
vložene v elektrifikacijo naselij, znašajo
preko 61,000.000 din. Zgrajenih je bilo 5
vodovodov. Pitno vodo imajo naselja Hu-
da jama, Marija Gradec, Radoblje, Globo-
ko, Smohor in del Rečice. Stroški so zna-
šali nekaj nad 18 milijonov din. Tudi sta-
novanj se je nekaj zgradilo, vendar še
premalo, če upoštevamo, da leži na sta-
novanjski upravi nad 190 nerešenih pro-
šenj.
Po podanem poročilu je sledila zelo ži-
vahna razprava, ki je dala močan pouda-
rek predvsem dvigu zaostalega kmetijstva
in je nakazala kopico problemov, s kate-
rimi se bodo morale organizacije SZDL
v laški občini temeljito spoprijeti.
»Večer presenečeni" v ponedeljek v Celju
v ponedeljek, 16. marca bo v okviru ma-
riborskega »Totega teatra« v dvorani kina
Union v Celju prvovrstna prireditev pod
nazivom »Večer presenečenj«. Celjani bo-
do imeli ta večer priliko videti edinstve-
no inozemsko atrakcijo, v kateri bosta so-
delovala Roland Solatha in holandski ar-
tist Allister s svojo asistentko. Imitator
Roland Solatha je sodelavec raznih ev-
ropskih televizij. V Jugoslavijo je prvič
prišel 1. marca in nastopa z velikim uspe-
hom v revijskem sporedu hotela Esplana-
de v Zagrebu. Holandski artist Allister
pa je mojster v preoblačenju in maskira-
nju. Nastopal je v Zagrebu, po obisku v,
Celju pa bo odpotoval na enoletni angaž-
ma v Pariz. Allister že leta in leta slovi
kot edinstveni artist v svojem žanru. V
sekundi se spreminja v znane še živeče
in že umrle znamenite svetovne osebnosti.
Nastopal je že na vseh renomiranih sve-
tovnih varietejskih odrih. V varietejskih
sporedih v Zagrebu je s svojo ženo, asi-
stentko, daleko prekašal ves ostali spored.
Razen omenjenih atrakcij bo sodeloval
še orkester Vitek iz Maribora, za veselo
povezavo pa bodo poskrbeli: Božo Pod-
krajšek, Stef, Janez Klasinc, Janko Ha-
berl in drugi. Celjanom so pripravili še
eno pevsko presenečenje, z lepimi nagra-
dami pa bosta sodelovala Tovarna čev-
ljev iz Maribora in tovarna Zlatorog, Ma-
ribor. Vstopnice (sedišče 150 din, stojišče
80 din) lahko kupite pri blagajni kina
Union.
Središče Velenja bo še letos sodobno urejeno
Velenje je menda edino mestece v Slo-
veniji in Jugoslaviji, kjer že nekaj let s
prostovoljnim delom urejujejo športna in
otroška igrišča in rešujejo druga komu-
nalna vprašanja. Doslej so opravili kar
532.000 udarniških ur. Preračunane v de-
nar, bi dale 141 milijonov din, kar pomeni
70 novih stanovanj.
Zadnji dve leti so regulirali reko Pako
in pričeli urejevati ljudski park, ki bo med
najlepšimi v Sloveniji. Pri tem delu je
nad 1000 Velenjčanov opravilo čez 90.000
prostovoljnih ur.
Letos bodo že 15. marca pričeli ureje-
vati mestece, ki še ni dograjeno. V prvi
etapi bodo uredili ljudski park. 1. aprila
bodo pričeli urejevati okolje nastajajočega
središča Velenje. Poglejmo, kaj vse bo
urejeno. Takoj povejmo, da vse gradnje
v Velenju potekajo po urbanističnem na-
črtu. Maketa središča je razstavljena v iz-
ložbi trgovine »Bazen«. Poleg stanovanj-
skih blokov bo v središču upravna zgrad-
ba rudnika, zdravstveni dom v 3 traktih
in kulturni dom. Dosedanji zdravstveni
dom, ki je v posebni hiši, že dolgo ne mo-
re biti privlačen za bolnike. Edina kino-
dvorana je služila sleherni igri, konferen-
cam in predavanjem. Obe moderni poslop-
ji v sredini Velenja bosta dobro služili
vsem prebivalcem Velenja. Z zdravstvenim
domom bodo Velenjčani dobili tudi lekar-
no, ki si jo že dolgo želijo. Poleg kultur-
nega doma bo zgrajen delavski klub. V
njem bo prostrana dvorana za družabno
življenje, razstavni prostor, knjižnica in
več manjših prostorov. Poleg kluba bo
dvonadstropna delavska univerza s tremi
velikimi dvoranami: dve bosta služili pre-
davanjem, ena lutkarjem. Razen teh bo
še več manjših debatnih prostorov. Tako
bodo tudi predavanja v Velenju lahko po-
stala močan faktor za izobrazbo rudarjev.
V kulturnem domu bo dovolj prostora za
igre. balet in vse druge skupine, ki bodo
lahko zaposlile mlado in staro. V sredi-
šču bo zgrajen poleg industrijske šole še
internat, ki bo sprejel 200 gojencev. Prav-
kar je odobrena lokacija hotela s 43 sta-
novanji. Doslej tujec ni vedel, kje naj bi
v Velenju prenočil. Z modernim hotelom
bo rešeno tudi to vprašanje. V treh veli-
kih 56-stanovanjskih blokih bodo v pri-
tličju sodobno urejeni trgovski lokali.
Danes se že dvigajo še nedokončane
stavbe. Za dokončno ureditev središča pa
bo prelitega še mnogo znoja. V Velenju
je ureditev okolja postala zakon. Vedo, da
le urejeno okolje estetsko vpliva na mlado
in staro. Stab prostovoljne delovne sile
v Velenju je prepričan, da ne bo Velenj-
čana, ki bi ne sodeloval v veliki akciji.
Le-ta naj bi bila zaključena 3. julija. Ta-
krat, ob rudarskem prazniku, bo središče
izročeno namenu in marsikatera težkoča,
ki so jo doslej obravnavali na zborih vo-
livcev, bo z njim odpravljena.
S PRORAČUNSKIMI SREDSTVI BO
TREBA VARČEVATI
Pred nekaj dnevi sta zasedala oba zbo-
ra občine Šoštanj. Sprejela sta predlog
družbenega plana za leto 1959 in prora-
čun v višini 199 milijonov.
Družbeni načrt predvideva nadaljnji
razcvet Šaleške doline. Predvsem gradnjo
II. faze Termoelektrarne Šoštanj, razširi-
tev velenjskega rudnika, dvig proizvod-
nje Industrijskega podjetja Gorenje, ki bo
povečalo proizvodnjo štedilnikov in peči
od 18.000 v letu 1958 na 22.400 kosov le-
tos in gradnjo tovarne opečnih izdelkov v
Šoštanju, ki bi začela obratovati že ob
koncu leta. Drugje v občini ne bo bistve-
nih sprememb.
Dograjeni bosta šoli v Velenju in Paki
pri Velenju. Na zasedanju so govorili o
veliki nujnosti gradnje nove šole v Smart-
nem ob Paki in druge osnovne šole v Ve-
lenju. V Velenju bi s prihodom 300 rudar-
jev letos lahko računali na 300 otrok več,
kar pomeni še najmanj eno šolo. Popravi-
la potrebne so občinske ceste.
Letos znaša proračun šoštanjske občine
199 milijonov in je, odštevši zvišanje plač,
skoraj na lanski ravni, zato terja od vseh
brezpogojno štednjo. Se precej več sred-
stev bi moralo biti namenjenih šolam in
organizacijam. Toda, sredstva so pičla in
je treba z njimi štediti.
Šmarskim šolam
igrišča
Pred dnevi je zasedal občinski Svet za
kulturo, prosveto in telesno vzgojo, ki je
posvetil posebno pozornost gradnji šport-
nih objektov pri šolah. V ta namen je ime-
noval štab zag radnjo športnih objektov,
ki mu predseduje Sok Anton, predsednik
»Partizana« v Kozjem. Stab bo razpolagal
s posebnim skladom in bo podprl najpri-
zadevnejše, ki bodo z udarniškim delom
pomagali pri gradnji objektov. Svet je tu-
di predlagal ustanovitev Občinske zveze
telesnovzgojnih društev, ki bi naj bil or-
gan povezave med društvi in klubi in tu-
di gmotni usmerjevalec. Vsa šprotna in
kulturna društva bodo z mlajšimi člani
sodelovala na velikem medrepubliškem
mladinskem mitingu, ki bo v počastitev
obletnice I. kongresa SKOJ na Veterniku
v prvih junijskih dneh.
ŽENE SO PRAZNOVALE
Letos je praznovanje Dneva žena po-
tekalo vzporedno s proslavljanjem štiri-
desete obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ
in je bilo zato z malo izjemami skoraj
povsod zelo veličastno. Brez dvoma pa je
bila najbolj kvalitetna
OSREDNJA PROSLAVA DNEVA ŽENA
V CELJU
ki sta jo v soboto, na predvečer praznika
v veliki dvorani Narodnega doma pripra-
vila občinski odbor SZDL v Celju ter
Društvo žena
Proslava je dosegla izreden uspeh ne le
zaradi lepe udeležbe, temveč še prav po-
sebno zaradi skrbno pripravljenega in
vzorno režijsko izvedenega programa. Ta-
ko so se brez odmorov vrstili nastopi go-
dalnega orkestra »Ivan Cankar« pod vod-
stvom prof. Dušana Sancina, nadalje re-
citacije odlomkov del, ki govorijo o borbi
in položaju žena, ki so jih posredovali
Marica Zorko, Nada Božič-Belakova, Mar-
janca Krošl ter Slavko Strnad in glasbe-
ni vložki, oziroma solo nastopi pianistke
Brede Rajhove in mladega čelista Podles-
nika. Režijo uspele proslave je pripravil
Tone Zorko.
V LAŠKEM IN OKOLICI
Proslave so bile v tekstilni tovarni Vol-
na, v Rimskih Toplicah in Zagaju. Kme-
tijska zadruga Laško je organizirala pro-
slavo za žene zadružnice in tudi sodelo-
vala pri organizaciji proslave na Vrhu.
V KONJICAH
V usnjarskem kombinatu KONUS so
vse žene, zaposlene v tem podjetju (okrog
150 jih je) imele skupno proslavo, istočas-
no pa jih je podjetje pogostilo in obdarilo.
V BRASLOVCAH
so priredili po govoru kratek kulturni pro-
gram z otroško igrico »Materi« in pevsko
točko. Po končanem programu je sledil
družabni večer.
Podobne proslave za letošnji mednarod-
ni praznik žena so bile tudi v ostalih ob-
činah.
Rok: 7. april
Tudi v šoštanjski občini so že pred dne-
vi zaključili priprave za izvedbo zakona
o nacionalizaciji najemnih stavb in grad-
benih zemljišč. Ze nekaj dni pred 7. mar-
cem je občinski odbor objavil razglase, s
katerimi so pozvali državljane, civilno-
pravne osebe in družbene organizacije, da
prijavijo zgradbe in poslovne prostore, ki
so z zakonom nacionalizirani. Se pred
tem pa so v Šoštanju na zborih volivcev
seznanili prebivalce o pomenu tega zako-
na in o postopku glede njenega izvajanja.
Volivci so z zadovoljstvom pozdravili in
odobravali ta ukrep.
Po podatkih občinske komisije za nacio-
nalizacijo je v šoštanjski občini evidenti-
ranih 56 primerov najemnih hiš in poslov-
nih prostorov, ki jih bo prav verjetno za-
jel zakon o nacionalizaciji. Od teh je naj-
več poslovnih prostorov. Državljani, ki jih
ta zakon zadene, bodo morali v roku me-
sec dni, in sicer do 7. aprila vložiti prija-
ve za vse primere, pa četudi so še tako
dvomljivi. Komisija za nacionalizacijo pa
bo dvomljive primere obravnavala in ukre-
pala v smislu zakona ter navodil. Največ
poslovnih prostorov in najemnih hiš, ki
padejo pod udar zakona o nacionalizaciji,
je v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob
Paki. Zanimivo je, da je občina prejela že
kmalu po objavi zakona o nacionalizaciji
tri prijave pred prijavnim rokom.
gibanje prebivalstva|
v času od 28. februarja do 7. marca 1959 je
bilo rojenih: 15 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se:
Anton Posteržin, uslužbenec iz Celja in
Elizabeta Kaspret, matičarka iz Kozjega. Janez
Arzenšek, strojni ključavničar in Silva Arzen-
šek, strojepiska, oba iz Šentjurja. Kari Pere
nameščenec iz Slov Konjic in Terezija Ostruh,
Mslužbenka iz Leskovca.
Umrli:
Ida Baš, zasebnica iz Celja, stara 83 let.
Marija Hercig, upokojenka iz Celja, stara 84
let. Slavko Pogelšek, otrok iz Celja, star 3 dni.
Jožef Vidmajer, upokojenec iz Trnovelj pri
Celju, star 78 let. Vinko Turnšek, otrok iz
Braslovč, star 10 mesecev. Marija Lah, vzdrže-
vana oseba iz Celja, stara 37 let. Marija Hren,
upokojenka iz Celja, stara 61 let. Neža Brež-
nik, preužitkarica iz Celja, stara 73 let. Marjan
Stojilovič, otrok iz Teharja, star 2 meseca.
kronika nesreč
Franc Zgoznik in Slavko Zgoznik sta se v
Pečovniku med vožnjo z aytomobilom zvrnila
T jarek in pri tem poškodovala. Prepeljali
BO jih v bolnišnico.
Elizabeta Kužner iz Pemeka pri Rogaški
Slatini si je pri padcu poškodovala rebra in
prsni koš.
Nogo so si zlomili: Angela Polik iz Lipo-
glava, Marija Kavčič iz Pernovega pri Žalcu,
Marija Zajko iz Kostrivnice in 9-letni Blaž
Mulej iz Dramelj*
Fran Brumec in Alojz Tomše, zaposlena v
Železarni Store, sta si pri delu poškodovala
prste na roki.
V	pretepu je bil z nožem zaboden r prsa
Dominik Rupret iz Kozjega.
llletnemu Jerneju Krušičn iz Strmca pri Ro-
gatcu je padel na nogo hlod in mu jo težko
poškodoval.
V	pretepu sta bila z nožem zabodena v tra-
bnh Jože Malin in mjegova žena Ana iz Celja.
Pri delu si je ▼ Tovarni emajlirane posode
poškodoval oči pleskarski delavec Ivan Pob-
Pri padca si je poikodovaU nogo Marija
Trzdovnik ix Škofje vasi.
ZADRU2NA POSLOVNA ZVEZA CELJE OBRAT: KMETIJSKO POSESTVO
PLANINA PRI SEVNICI
razpisuje mesto
BLAGAJNIKA
Pogoj za sprejem: potrebna šolska izobrazba, nekaj let prakse v kmetijskih
podjetjih (KZ ali KP). Plača po tarifnem pravilniku, samsko stanovanje se
lahko dobi. Nastop službe s 1. aprilom 1959.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV ObLO CELJE
razpisuje
mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja Restavracije »Pošta« v Celju.
Pogoji: popolna srednja šola s 5-Ietno prakso v gostinstvu na vodilnem
položaju ali kvalificirani gostinski delavec z 10-letno prakso na vodilnih po-
ložajih.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacije
ter potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na tajništvo Občinskega ljud-
skega odbora Celje do 28. marca 1959.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV ObLO CELJE
razpisuje
mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja Hotel »Evropa« v Celju.
Pogoji: popolna srednja šola s 5-letno prakso v gostinstvu na vodilnem
položaju ali kvalificirani gostinski delavec z 10-letno prakso na vodilnih po-
ložajih.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacije
ter potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na tajništvo Občinskega ljud-
skega odbora Celje do 28. marca 1959.
^^^stran
šport * šport * šport * šport»šport
Razgibana športna nedelja
Ne le v Celju, tudi drugod je bilo zadnje dni
|iraT živahno na športnih igriščih in objektih.
Storovski Kovinar je dostojno proslavil 10-
letnico obstoja svojega društva s številnimi
športnimi prireditvami, ki so bile prirejene
obenem v počastitev 40-letnice KPJ. Na keg-
Ijaškem turnirju je nastopilo 160 kegljačev v
U-tih ekipah. Zmagal je KK BETON pred KK
KOVINOTEHNA in KK KLADIVAR. Srečanje v
košarki med Kovinarjem in B moštvom Celja
so Štorjani odločili v svojo korist s 35:28. Pri-
jateljska nogometna tekma med Kovinarjem in
Fužinarjem iz Raven se je končala z zmago
Kovinarja 2:1 (2:1). Oba gola za Kovinarja je
dosegel Jager.
Na atletskem istadionu so nastopili atleti
Kladivarja. V metu diska in kladiva je zma-
gal Peterka (41.82 m in 45.82 m), v metu krogle
Brodnik z 12,50 m, v metu kopja pa Kopitar z
41.35. Pri mladincih je bil v skoku ob palici
najboljši Lorenčak z 2.83 m, v metu krogle Po-
lovič s 15.29 m, v metu kopja Bertok z 46.90,
v metu kladiva Urankar z 34-60 in v teku na
1000 m Naraks.
Ljubljanski ODRED je Kladivarja močno po-
tegnil za »nos«, v Celju bi morali nastopiti
izbrani nogometaši ODREDA, iz Ljubljane pa
je prišla le rezervna garnitura! Takšna gesta
vo<lstva tega kluba je vredna vsega obsojanja,
saj je na Glazijo le prišlo preko 1500 gledalcev,
ki so si želeli ogledati nogometno znanje slo-
venskega zveznega ligaša. Kladivar je drugo
garnituro ODREDA odpravil s 4:0 (1:0) in to
z nadmočno igro, ki je gledalce kar zadovoljila.
liribernik, ki je bil najboljši igralec na te-
renu, je pred zaključkom prvega polčasa moj-
strsko potresel mrežo, po odmoru pa je v prvih
minutah povišal na 2:0. Tudi tretji gol je Hri-
bernikovo delo. Šega je le še potisnil žogo v
mrežol Četrti gol je dosegel Hočevar skorajda
iz same kornerske črte. V moštvu ODREDA
smo videli Celjana Skomino, ki je bil v napa-
du izredno uspešen igralec. V tekmi tudi ni
manjkalo ostrih startov. 2rtev takšnih prask
je bil Kvartič, ki si je natrgal kolenske vezi
in zaradi tega ne bo mogel nastopati daljše ob-
dobje. Z njegovo odsotnostjo bo v prvenstvenih
srečanjih nova praznina v Kladivarjevem na-
padu. . .
Moštvo OLIMPA je imelo v gostih maribor-
skega KOVINARJA. Gostje so zmagali tudi v
Celju z 2:1 (2:1).
Nogometaši ŽSD Celja so gostovali Šošta-
nju proti tamkajšnjemu Partizanu, ki so ga
premagali s 6:2.
Košarkarji Celja so se spoprijeli na Skalni
kleti z mariborskim Branikom. V izredno lepi
tekmi so Celjani zmagali s 53:36 (26:23), naj-
boljši igralci pa so bili Lešek, Goršič in Kolka.
Celjanke so izgubile proti Braniku s 16:49
(12:26), najboljša pri domačinkah pa je bila
Catrova.
Kegljači BETONA so v soboto in nedeljo za-
ključili tekmovanje v slovenski kegljaški ligi.
V Mariboru so bili odlični in so dosegli preko
6500 kegljev, na domačem kegljišču pa jim ni
šlo najboljše in so se morali zadovoljiti s 6395
keglji. V obeh srečanjih je bil daleč najboljši
Marinček, saj je v Celju podrl 862, v Mariboru
pa 8-2 kegljev. BETON je zaključil letošnje
nastope v slovenski ligi z zasedbo častnega 5.
mesta I
Poleg omenjenih športnih tekmovanj pa je
mesec marec razgiban tudi po občnih zborih,
kjer društvene uprave polagajo obračune svo-
jega dela. V zadnjem tednu so bili občni zbori
partizanskih društev v Polulah, Preboldu, Lo-
čah, Zrečah, Mozirju in Celje-mestu. Več o tem
pa prihodnjič!
Kakšna igrišča in kje so
najpotrebnejša v Celju?
y celjskem okraju so živalne priprave v Sve-
tih za telesno vzgojo in občinskih štabih za
gradnjo športnih igrišč. Ze v teh dneh se bo
pričela na terenu nabiralna akcija z zbiranjem
sredstev, ki bodo služila za gradnje odprtih
igrišč. V tem obdobju v vseh občinah postav-
Ijajo prioritetni vrstni red najbolj potrebnih
objektov, ki bi bili zgrajeni že v letošnjem
letu in bi služili porazvedrilu in telesnovzgoj-
nemn udejstvovanju državljanov.
Kakšna igrišča bi potrebovali v celjski obči-
ni? Zelje so vsekakor velike in jih ne bo mo-
goče vskladiti z načrti naših športnih in te-
lesBOTZgojnih organizacij. Sicer nam še ni zna-
no kolikšna sredstva si nadeja zbrati občinski
štab v tej akciji. Ce prisluhnemo dejanskim
željam naše mladine, bi pa le pripisali, da bi
naj gradili povsod, kjer je mladina pripravlje-
na prispevati svoj delež s prostovoljnim^ de-
lom. Tako n. pr. so že sklenili na skupščini
Partizana v Polulah, da bodo ob desnem bregu
Savinje uredili več športnih naprav na skrom-
nem igrišču, ki bo služilo tudi šoli, pri Domu
Rudija Finžgarja je dal iniciativo za gradnjo
košarkaškega in odbojkarskega igrišča terenski
odbor SZDL Lisce, za gimnazijo so že vidni
obrisi bodočega velikega igrišča, za katerega
izgradnjo pa so poleg pridnih rok potrebna
določena sredstva. Tudi med savinjsko železni-
co in novo šolo za trgovske učence je velik
del zemljišča, ki bi ga bilo treba urediti za
šolsko igrišče, saj bi služilo šolski telesni
vzgoji I. osnovne, pomožne in šole za trgovske
■čenče ter gostince. Dokončati in svojemu na-
menu izročiti bo treba tudi telovadišče Parti-
zana Celje-mesto, ki bo služilo obenem II.
osnovni šoli in učiteljišču. Za prebivalce »Oto-
ka« bi bilo treba graditi igrišča ob Ljudskem
kopališču, kjer je predvideno dovolj površine
v ta namen. Tudi pri novi hudinjski šoli bo
treba poleg telovadnice urediti primerno telo-
vadišče. Več ali manj so to le predeli v samem
Celju. Potrebe pa so velike tudi drugod v
Storah, Vojniku, Dobrni, Šmartnem v Rožni do-
lini itd. Vsega dela pa se v enem letu ne bo mo-
goče opraviti. Zato bi naj osnovna orientacija
bila na gradnjah tistih igrišč, na katere že da-
nes čaka na stotine naših otrok! Odločitev
vsekakor ne bo težka. Prisluhniti bo treba tu-
di potrebam po Jtelesnovzgojnih igriščih in na-
pravah pri naših internatih in domovih ter
otroških vrtcih. Prav bi bilo, da bi tudi sta-
novanjske skupnosti ob tej akciji pokazale svo-
jo iniciativo! — Kakšna naj bi bila igrišča?
Skratka res takšna, da se bodo otroci na njih
lahko igrali in zadovoljili svoje biološke po-
trebe za gibanjem in igro. Pri vsem tem bi
želeli le še poudariti, da se tudi s skromnimi
sredstvi in napravami da mnogo napraviti.
Navsezadnje je važen le prostor, na katerem
bo lahko vsak mlad državljan preživel svoj
prosti čas v brezskrbnem igranju.
V letošnjem letu bodo delovni ljudje mesta Celja, predvsem pa celjska
mladina, s prostovoljnim delom uredili več športnih objektov in pomagali
pri komunalni izgradnji, zlasti pri urejevanju cest, igrišč, parkov itd.
Taki objekti ne bodo samo koristne naprave, temveč tudi v okras mestu,
kot je na primer atletski stadion »Borisa Kidriča« ob eni najlepših
celjskih ulic (tudi najdaljši) Kersnikovi ulici.
OTVORITEV ŠPORTNE SEZONE V 2ALCU
Športna igrišča v Žalcu so že oživela, saj je
vreme letos športnikom res naklonjeno. Ko-
šarkaši, atleti in strelci so se že preselili iz
zaprtih prostorov na svoje terene.
V	nedeljo se je začela tudi tekmovalna se-
zona. Videli smo kar tri uspela tekmovanja:
občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, izbirno
tekmovanje strelcev z zračno puško in dru-
.^tveno atletsko prireditev.
NAMIZNI TENIS
Občinska zveza Partizana je organizirala
prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu.
Nastopilo je preko 50 tekmovalcev iz šestih
društev. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz
Petrovč, saj so osvojili v moških disciplinah
Tsa prva mesta, čeprav so imeli v tekmovalcih
i» Žalca dorasle nasprotnike.
STRELJANJE
V	izvedbi občinskega strelskega odbora Žalec
je bilo prvo tekmovanje z zračno puško. Tek-
movanje je bilo za izbor najboljših ekip in
posameznikov, za nadaljnja okrajna tekmo-
vanja. Nastopilo je 55 tekmovalcev iz štirih
strelskih družin. Mlada ekipa iz Šempetra je
bila najboljša.
ATLETIKA
Mladi atletiki iz Žalca se resno pripravljajo
•• letošnjo sezono. Na društvenem tekmovanju
so v nekaterih disciplinah dosegli lepe rezul-
tate.
LJUDSKA RESTAVRACIJA
Celje
sprejme skladiščnika s trgovsko
izobrazbo.
Informacije v upravi podjetja
CELJSKF TEDNIK — IZDAJA
SOPISNO PODJETJE »CELJSKI
TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — UREDNI-
ŠTVO: CELJE, TITOV TRG 3 —
POŠTNI PREDAL 16 — TELEFON
UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN
OGLASNEGA ODDELKA 25-23 —
TEKOČI RAČUN 603-70/1-656 PRI
KOMUNALNI BANKI V CELJU —
IZHAJA OB PETKIH — LETNA
NAROČNINA 500 DIN, POLLET-
NA 250 DIN, ČETRTLETNA 125
DIN — ROKOPISOV NE VRA-
ČAMO
Umrl je v 85. letu starosti
JOSIP BRINAR
pedagog in pisatelj
Pogreb našega nadvse ljubljenega tatka in dedka bo v soboto, dne
14. marca ob 16. uri na celjskem pokopališču na Golovcu.
Celje, 13. marca 1959.
Hčerka Vanda, sin Miran, snaha Mila, vnuki:
Aleš, Jožek in 2ivka ter ostalo sorodstvo
SVET ZA PROSVETO OBČINSKEGA LJUDSKEGA
ODBORA CELJE JAVLJA, DA JE UMRL
JOSIP BRINAR
SOLSKI RAVNATELJ V POKOJU
BIL JE POSEBNO ZASLUZEN KOT ORGANIZATOR
SLOVENSKEGA ŠOLSTVA, KOT MLADINSKI PISA-
TELJ IN PISEC ŠOLSKIH UČBENIKOV.
V CELJU, 11. MARCA 1959
SVET ZA PROSVETO OBČINE CELJE
15. movGti bodo zopet zavihali rokave
Pred dnevi se je v kino dvorani v Ve-
lenju zbralo nad sto vodilnih članov šta-
ba za prostovoljne delovne akcije. V Vele-
nju je prostovoljno delo postalo že sko-
raj tradicija. Z njim so uredili jezero, sta-
dion, športna in otroška igrišča ter r^u-
lirali Pako.
Letos so pred njimi veliki načrti. Do
3. julija naj bi bilo urejeno moderno sre-
dišče Velenja. Prostovoljno delovno akcijo
so razdelili v tri dele: 15. marca bodo pri-
čeli urejevati ljudski park; 1. aprila pa
okolico nastajajočega središča.
V zadnji etapi bodo dogradili fizkultur-
ni park. Uredili bodo letno telovadišče.
ignsce za tenis in športno igrišče za naj-
mlajše. Računajo, da bodo za vsa dela ra-
bili okoli 30.000 ur.
Ker bodo vsi prostori služili slehernemu
Velenjčanu, predvsem pa mladini, so pre-
pričani, da ne bo prebivalca, ki bi po svo-
jih močeh ne pomagal, da bi rudarski
praznik — 3. julij — bil ob veliki prido-
bitvi še lepši. Zavedajo se, da prav v ta-
kem delu nastajajo odnosi, ki oblikujejo
socialističnega človeka. Z delom pa bodo
rešili marsikateri komunalni problem in
tako prihranili skupnosti lepe vsote. Zato
ni čudno, da je že danes Velenje mesto,
ki ima vedno več občudovalcev v ožji in
širši domovini.
O zasluznih delavcih
in organizocijah
Pri tem vprašanju je pravzaprav že oficielni
del intervjuja bil zaključen. Tov, Cater mi je
dal na razpolago material za zadnjo skupščino,
iz katerega sem pobral naslednje podatke:
Okrajni strelski odbor je dobil na skupščini
veliko priznanje za svoje delo od OO SZDL
Celje in kolektiva Liboje. Za napredek strel-
ske organizacije v letu 1958 so dobili priznanje
občinski strelski odbori v Žalcu, Šentjurju,
Vojniku in Šoštanju, od strelskih družin pa —
»Kveder Žarko« Žalec, Polzela, »Bratov Hrova-
tinov« Liboje, »Franjo Malgaj« Šentjur, Šmart-
no ob PakiJ »Bratov Dobrotinškov« Vojnik,
TEMPO, »Ivo Lola Ribar«, »Branko Ivanuš« in
»Avtoobnova« — vsi Celje, »Kovinar« Štore,
»Pavlič Gvido« Sedraž in »Pohorje« iz Vitanja.
Pa še posamezniki: Cater Drago je prejel
kot priznanje za svoje 12-letno delo v strelski
organizaciji spominsko plaketo od SZJ in zlato
značko od SZS, tov. Putnik zlato značko od SZS
in diplomo od SZJ. tov. Mejavšek Mirko pa
diplomo od SZJ iz Beograda. Okrajna skupšči-
na pa je izrekla priznanja naslednjim vzornim
delavcem v strelstvu — Francu Gumzeju, Ci-
rilu Prezlju, Ivanu Lojenu, Francu Vebru, Jo-
žetu Zagodetu, Jožetu Mejaču,^ Leopoldu Sovi-
ču, Antonu Košcu, Francu Hočevarju, Štefanu
Klopčiču, Slavku Podplatanu, Pavlu Štefančiču,
Karlu Golobu, Antonu Gučhu, Francu Mahnetn
in Jožetu Štrajharju.
Novemu strelskemu okrajnemu odboru pred-
seduje marljivi strelski delavec tovariš Drago
Cater, kot podpredsednika sta tov. Franc Si-
monič in Jože Ožbold, sekretar pa tov. Putnik.
objave in oglasi*objave in oglasi
NatecBj za investicijska posojila
Na osnovi Uredbe o investicijskih po-
sojilih (Ur. list FLRJ štev. 31/1956) in
IIL ter XVIII. poglavja družbenega pla-
na OLO Celje za leto 1959 razpisuje
KomunaJna banka Celje v soglasju z
OLO Celje
I. NATEČAJ
za investicijska posojila iz družbenega
investicijskega sklada OLO Celje.
1.	Investicijska posojila se bodo ob-
ravnavala v smislu III. in XVin. po-
glavja družbenega plana OLO Celje ža
leto 1959 in v smislu Pravilnika druž-
benega investicijskega sklada OLO Ce-
lje stev. 01/3-11726/1-58 od 25. 12. 1958.
2.	Natečaja se lahko udeležijo gospo-
darske organizacije, ki imajo svoj sedež
na teritoriju OLO Celje in bodo na tem
teritoriju izvajale investicije.
3.	Posojila se bodo odobravala pod
pogojem, da bo z naprošenim posojilom
in ostalimi razpoložljivimi sredstvi pro-
silca oz. njegovega poroka zagotovljena
dokončna izgradnja (nabava) investi-
cijskega^ objekta.
4.	Prošnja za investicijsko posojilo
mora gospodarska organizacija vložiti na
predpisanem obrazcu in mu priložiti na-
slednje priloge:
a)	investicijski program, sestavljen po
veljavnih predpisih in potrjen od pri-
stojnega organa.
b)	prepise odločb o potrditvi zaključi
nih računov za leto 1955,' 1956 in 1957
ter zadnji periodični obračun za leto
1959.
c)	potrdilo pristojne banke, ki vodi
sklade gospodarske organizacije, da ima
podjetje zagotovljena sredstva za pla-
čilo 5 % garancijskega pologa in za pla-
čilo 0.25 % prometnega davka od zapro-
šenega posojila.
d)	potrdilo pristojne banke, da pro-
silec razpolaga s sredstvi za lastno ude-
ležbo pri investiciji.
e)	sklep delavskega sveta o odobritvi
investicijskih del oz. nabave, o najetju
posojila (navesti znesek, rok in obrestno
mero) in pooblastilo oseb, ki smejo skle-
niti z banko pogodbo.
f)	potrdilo pristojnega denarnega za-
voda, da je prosilec kreditno sposoben.
Celje, dne 13. marca 1959.
Direktor Komunalne banke Celje
Verdel Slavko L r.
g)	dokazilo o možnosti vračanja po-
sojila.
h)	poroštveno izjavo.
5.	V prošnji mora prosilec poleg osta-
lega navesti ponujeno obrestno mero,
rok vrnitve posojila in rok izkoriščenja
posojila. Nepopolno izpolnjene prošnje
in nepopolni elaborati se bodo še pred
obravnavo vrnili investitorjem in ne
bodo prišli v poštev pri odobravanja
posojil.
6.	V presoji najugodnejših ponudb se
bo upoštevalo:
a)	rentabilnost investicije,
b)	odstotek lastne udeležbe,
c)	rok vrnitve posojila,
d)	rok popolne dovršitve objekta,
e)	obrestna mera.
Kot lastna udeležba se smatrajo tudi
sredstva, ki jih bodo gospodarske orga-
nizacije dobile v ta namen kot posojila
iz družbenih investicijskih skladov ob-
činskih ljudskih odborov.
7.	Ponujena obrestna mera ne more
biti manjša od 1
8.	Ponujena doba odplačevanja ne
more biti daljša od:
a)	za industrijo	15 let
b)	za kmetijstvo	10 let
c)	za gradbeništvo	10 let
d)	za promet	5 let
e)	za trgovino	10 let
f)	za gostinstvo	10 let
g)	za obrt	10 let
h)	za komunal, dejavnost 20 let
9.	Poleg investicijskega programa mo-
ra prosilec predložiti tudi potrebe po
posojilih za sklad obratnih sredstev z
utemeljitvijo.
10.	Prošnja za investicijska posojila
lahko vložijo gospodarske organizacije
le tedaj, če del sredstev, ki jih je treba
plačati s posojilom, ni manjši kot 500.000.
11.	Prošnje za investicijska posojila
s potrebnimi dokumenti je vložiti v
dveh izvodih v 15 dneh od dneva ob-
jave v Celjskem tedniku pri Komunalni
banki Celje.
12.	V vsem ostalem velja za ta na-
tečaj določa o investicijskih posojilih
Uradni list FLRJ št. 31/1956.
Predsednik upravnega odbora
Komunalne banke Celje
Cvenk Miran 1. r.
RAZPIS
za oddajo pleskarskih in slikarskih del.
Bolnica za tuberkulozo Novo Celje namerava
v letu 1959 obnoviti oplesk v naslednjih zgrad-
bah:
na moškem o<ldelku — pleskanje vseh vrat,
v upravni stavbi — pleskanje oken in vrat,
v 3 stanovanjskih hišah — pleskanje oken
in vrat,
v upravni stavbi in na oddelkih — slikanje
sten v apnu.
.Vabimo podjetja in obrtnike, da stavijo po-
nudbe, ki naj vsebujejo poleg cene za m2 tudi
roke izvršitve.
Ponudbe bomo sprejemali do 31. marca 1959.
RAZPIS
Na podlagi 310 člena Zakona o javnih uslnž-
bencih (Ur. 1. FLRJ 53 5") razpisna komisija pri
ZDRAVSTVENEM DOMU ŽALEC razpisuje
mesto
1 PATRONAZNE MEDICINSKE SESTRE.
Nastop službe s 1. aprilom 1959.
Kolkovane prošnje je poslati do 25. III. 1959
upravi doma.
RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA
Javno tožilstvo LRS razpisuje delovno mesto
pomožnega uslužbeneca pri Okrožnem javnem
tožilstvu v Celju. Prošnje je vložiti do 20. III.
pri tožilstvu v Celju.
ZDRAVNIK išče nujno gospodinjsko pomočt-
nico k 3-članski družini. Sobo dobi lastno.
Naslov v upravi lista.
PRODAJI odlično ohranjen klavir znamke »Got-
fried Graner«, jeklene konštrukcije (bivša
last skladatelja Ipavca). Naslov v upravi lista.
PRODAM sladko krmo. Naslov v upravi lista.
PRODAM lep vinograd v Velenju. Kotnik
Franjo, Šmartno ob Paki.
PRODAM takoj vseljivo enostanovanjsko hišo
z vrtom in sadovnjakom, 15 minut od postaje
Šentjur pri Celju. Naslov v upravi lista.
PRODAM oves iii slamo. Poceni prodam tudi
letve za ograjo. Naslov v upravi lista.
PRODAM potom zamenjave 3-sobno krasno sta-
novanje v vili 10 minut iz centra mesta. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM po ugodni ceni 600 eno leto rabljenih
hmeljevk in 5 hmeljskih košev. Naslov v
upravi lista.
PRODAM ugodno parcelo 1200 mS v Zg. Trnov-
Ijah. Vprašati pri Boštner Fani, Celje, Drap-
šinova 20.
PRODAM ugodno hmeljevke 4—5 m. Tratnik
Antonija, Zg. Ložnica 27 pri Žalcu.
PRODAM lepo kuhinjsko pohištvo in ogrodji
za fotelja. Naslov v upravi lista.
KUPIM motor »Roller NSU« v dobrem stanju
proti takojšnjemu plačilu. Informacije pri:
Knap Martinu, Celje, Ostrožno 42.
KUPIM malo rabljen krojaški šivalni stroj.
Naslov v upravi lista.
V	NAJEM dam za sajenje pripravljeno njivo
(skupaj ali v kosih) Cecilija Pilih, Zadobrova
štev. 59 p. Škofja vas.
TRAVNIK in njivo dam v najem. Rebeušek,
Celje Aškerčeva ulica 4
ZAMENJAM 4-sobno stanovanje v centru, za
3-sobno. Ogled v popoldanskih urah. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro: »Tudi pe-
riferija«.
SPREJMEM nameščenca kot sostanovalca. Na-
slov v upravi lista.
V	NEDELJO sem našla moško zapestno uro.
Vprašati na upravi lista.
V	SOBOTO POPOLDAN, dne 28. II. sem izga-
bila šop raznih ključev od Celja do Dobrne.
Poštenega najditelja prosim, da jih odda
proti nagradi v upravi Celjske opekarne
Celje.
OPOZORILO! Nisem plačnik dolgov, ki jih del«
moj mož Kranjc Jožef, sedaj stanujoč t
Laškem	Zena — Krajnc Marija.
radio 202in
RADIO CELJE
Nedelja, 15. marca
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12.15 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 16. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.20 Športni tednik
17.30 Želeli ste — poslušajte!
Torek, 17. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.15 Poje mladinski pevski zbor s Frankolo-
vega p. v. Karla Šmajsa
17.30 Želeli sle — poslušajte!
Sreda, 18. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.15 Igra ansambel »C-3«
17.30 Želeli ste — poslušajte!
Četrtek, 19. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.15 Želeli ste — poslnšajtel
Petek, 20. marca
17.0« Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.15 Želeli ste — poslušajte!
Sobota, 21. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba, vmes objave
17.15 Poje moški zbor »Bratov Ipavcev« p. t.
Ernesta Rečnika
17.3« Želeli ste — poslušajte!
gledališče^glediaiišče
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 14. marca ob 20: Mirko Zupančiče Sit«-
acije. Krstna predstava. Red premierski ia
izven. (Vstopnice so tudi v prodaji.)
Nedelja, 15. marca ob 10: Mirko Zupančič: Sit«-
acije. Red nedeljski dopoldanski in izve«.
(Vstopnice so tudi v prodaji.)
Ob 15.3« Colette: Gigi. Red nedeljski popol-
danski in izven. (Vstopnice so tudi v prodaji.)
Torek, 17. marca ob 20: Mirko Zupančič: Situ-
acije. Red torek in izven. (Vstopnice so tndi
v prodaji.)
Sreda, 18. marca ob 16: Colette: Gigi, tretji
šolski abonma.
Ob 20.15: Veseli planšarji (gostovanje) izTe«.
Četrtek, 19. marca ob 15.30: Colette: Gigi, prri
šolski abonma.
Petek, 20. marca ob 19.30: F. Knott: Kliči »M«
za umor. Gostovanje ▼ SNG Maribor.
Sobota, 21. marca ob 19.30: F. Knott: Kliči »M«
za umor. Gostovanje v SNG Maribor.
Nedelja, 22. marca ob 16: F. Knott: Kliči »M«
za umor. Gostovanje v SNG Maribor.
(Prosim abonente, da poravnajo dragi obrok
abonmaja.)
kino * kino * kino ♦ kine
KINO UNION, CELJE
Od 14.—17. III. »Rodil se jfe fllovekt, nski
barvni f:*m
Od 18.—22. III. »Osvajalec Džingiskan«, a«*-
riški barvni cinemaskope.
\INO METROPOL, CELJE
Jd 13.—16. IIL »Davek za krutosti, amariški
barvni cinemaskope
Od 17.-20. IIL »InterpoU, anglaški bami ei«*-
maskope
AKTOVKA PRIPOVEDUJE
»Moje tovarišice imajo povsod sitnosti,
vendar jih z mojimi ni primer jati,*: je za-
iela peti aktovka iz Kozjanskega. Kadar
se naši gospodarji potikajo po čakalnicah,
nas dostikrat zaposlijo namestu zglavni-
kov. Drugi sedejo na aktovko ali jo pora-
bijo za naslonjač. Takšne sorte je tudi
moj gospodar, ki je povrh še tako neob-
ziren, da večkrat z menoj kam trešči. In
potem še stresa nevoljo, če se je odma-
šila steklenica slivovke in se spopadla z
jajci, da se je vse spremenilo v čorbo. Po-
mislite, če se takšenle močnik razleze na
obleko! Mojo prednico so morali nekoč
nadrgniti z ribaricami, zmočiti in vtakniti
tresko počez v žrelo. Gospodinja jo je obe-
sila na plot. da se je tam sušila in zevala
dva dni. Ljudje so se ji posmehovati, češ.
tale, ki jo je nosil, se ga je pošteno na-
treskal. Smešno, kakor da bi se treznemu
človeku ne mogla zgoditi nezgoda.
Sonce je lani pridno obsevalo grozdje,
da je dobilo poleg sladkorja še kopico
nialiganov. To smo občutile tudi aktovke.
Ze samo virštanjsko področje, kamor pri-
števamo tudi Dobležiče, nam je prizadelo
obilo ne prilik.
V zahvalo za zaužito dobro kapljico se
naši gospodarji med švedranjem globoko
priklanjajo, včasih tik do matere zemlje.
kakor muslimanski verniki v mošejah. Nas
silijo, da moramo z njimi trobiti in potrka-
vati na zemljo zdaj s prednjim, zdaj z
zadnjim krajcem.
Tam nekje, kjer že 30 let čakajo, da bo-
do zgradili še vmesni kilometer ceste, se
je moj gospodar od maliganske utrujeno-
sti vlegel kratkomalo na trato, za mene
se še zmenil ni. Sreča, da sem se dobro
zaprla, drugače bi bil poredni veter pretak-
nil predale in raznosil vsebino na vse kra-
je. Med gospodarjevim smrčanjem me je
pobral njegov družabnik in me spravil na-
zaj na bazo. Slutim, da se bom v tem kra-
ju prehitro postarala, saj sem že polna
lišajev.« je vzdihnila zgovorna Kozjanka.
Medtem se je utrujeni tovariš zbudil, si
pomencal oči in na stežaj zazehal. Nato
se je ozrl na nebo in se čudil: Kaj je son-
ce res že tako daleč, da skoraj za goro bo
šlo? Tamle zgoraj so obronki Gostince, se
pravi, da sem pred Dobležičami. Kje pa je
moja aktovka? In kakor da bi ga kdo z
iglo pičil v podaljšek hrbta, je poskočil in
jo ucvrl proti vasi.
»Kam pa, tovariš, kam? Mislim, da bo
prav, če se obrneš in jo ubereš tje proti
Pilštanju.«:
»Vem. Ampak aktovko pogrešam in jo
grem iskat. Ce mi jo je kdo odprl, ga za-
davim. Samo dva kozarčka sem ga zvrnil,
toda zdelal me je samo vinski vonj v kleti.
Pretakanja ne prenesem in ne prenesem,
se je prizadeti opravičeval.
»Bodi brez skrbi. Aktovko je odnesel
tvoj spremljevalec, ker tebe ni maral bu-
diti,^ ga je pomiril domačin.
Naspani tovariš se je potolažen obrnil
in jo ubral mimo Polane proti strugi Bi-
strice. Po poti se jej jezil na dobležičke
maligane. ki so mu naprtili toliko skrbi in
še več zadrege. Govoril je sam s seboj,
klatil z' rokami in celo s pestjo je grozil,
najhuje takrat, ko ni bilo nikogar blizu.
Cim je vstopil v sobo, ga je pogled na ak-
tovko neznansko prevzel. Ves srečen in do
solz ginjen je aktovko objel, si jo pritisnil
na srce in jo nežno nagovoril: »Glej, lju-
bica moja, koliko si ti bolj pametna od
mene, ko si prišla trezna in vedra domov.
Jaz pa pridem z grdo povaljano obleko,
da bi analiza samo na hlačah ugotovila
pet vrst zemlje.^
Srečni povratnik je iz hvaležnosti do
svoje zveste aktovke sklenil, da se bo ta-
koj vpisal v abstinenčni krožek, kadar bo
ustanovljen, in bo postopoma postal celo
njegov izvršujoči član.	F. C.
Logarska enkrat drugače...
Za tak posnetek se je treba prebiti skozi
podrast, čez grušč in razne prepreke
v strmino. Ljubitelja lepote narave in
lepega posnetka tak »sprehod« nagradi
z užitkom posebne vrste. Torej Logarska
dolina enkrat drugače. Ne v celoti z
zasneženimi orjaki v ozadju, temveč
kot igračka majhen planinski dom s
slapom, ki je manj znan kot je Rinka.
Norci žive dlje časa
»Danes žive neumni ljudje dlje* — je
izjavil nedavno na nekem strokovnem se-
stanku nemški znanstvenik dr. Alfred Mar-
chionini, profesor medicinske fakultete v
Munchenu. Želodčna obolenja, nervoze.
alergije, menažerska bolezen — največje
nadloge modernih časov se pojavljajo naj-
bolj pri inteligentnih, zelo zaposlenih in
vestnih ljudeh na odgovornih položajih,
medtem ko flegmatične, manj nadarjene in
manj zaposlene osebe bolj redko trpe od
zgoraj omenjenih bolezni, izraziti norci pa
so popolnoma odporni napram njim. Zara-
di tega profesor Marchionini priporoča
osebam iz prve skupine letni oddih naj-
manj štiri tedne, ker meni, da je to nujna
obramba napram srčnim in drugim bolez-
nim. Razen tega bi moral biti za njih
daljši tudi tedenski odmor. Dneve počitka
bi morali ljudje koristiti zares za odmor.
Kot najboljšo osvežitev priporoča dolge
sprehode. »Vse bi bilo bolje, če bi ljudje
malo več tekali« — je zaključil svoje izva-
janje profesor Marchionini.
APARAT ZA ISKANJE MIN POMAGA
ARHEOLOGOM
Neki nemški arheolog je prišel na idejo,
da pri svojem arheološkem raziskovanju
koristno uporablja aparat za odkrivanje
min. Njegove izkušnje so pokazale, da ti
aparati registrirajo bronaste predmete ce-
lo takrat, ko se nahajajo pod precej debe-
lim slojem zemlje.
VODNE RADIJSKE POSTAJE
Nove sovjetske prekooceanske ladje
bodo opremili s posebnimi novimi ra-
dijskimi ipostajami tipa »Siljup«. Te
postaje bodo imele tri valovne dolžine;
v primeru brodoloma pa jih bo mogoče
prenesti na reševalne čolne ali jih celo
vreči v vodo, ne da bi potonile. Naj za-
nimive je pri tem pa je, da bodo tudi v
takih primerih še naprej oddajale svo-
je signale, recimo: »na pomoč«, pri če-
mer bodo sporočale tudi točno mesto
nesreče.
»MAČJE OKO« FOTOGRAFIRA
NEBESNA TELESA
Za osmatranje in snemanje nebesnih te
les, ki so slabo vidna, so v ZDA nedavr^j*
sestavili aparat, ki je dobil naziv »mačjt
oko«. Aparat je podoben televizijski kame-
ri, vendar je od nje veliko bolj občutljiiF
S pomočjo teleskopa lahko aparat posns
me celo taka nebesna telesa, katerih svrt
loba je komaj vidna.
PUŠKINA CEV IZ STEKLENIH VLAKEN
Neka kanadska tvrdka je zaprosila z«
patent za izdelavo puškinih cevi, katerik
en del je iz stekla. Nove cevi bodo izdel«
vali iz metala, ki je obložen s smtetičn«
smolo, impregnirano s steklenimi vlakni
Po trditvah konstruktorja bodo puške *
takimi cevmi dolgotrajnejše od sedanjik
v katerih je cev izdelana iz jekla aW al«
minija.
200 UR BREZ SPANJA
Po polnih 200 urah nespanja je Peter
Tripp 29. januarja zaspal kot ubit. Tripp
je radio-reporter, star 32 let, in se je pro-
stovoljno prijavi! za medicinski poskus, s
katerim so hoteli dokazati, da pomanjka-
nje spanja izzove pri človeku neke vrste
duševno bolezen in živčne motnje. Tripp
je vseh 200 ur prebil v stekleni kabini v
New Yorku, kjer so ga mnogi prihajali gle-
dat. V začetku je zaustavljal mimoidoče,
jim zastavljal vprašanja, zadrževal jih je
v razgovoru, da bi se tako ubranil spancu,
ki ga je.vedno bolj mučil. Ves čas je hodil
gor in dol v svojem prostovoljnem stekle-
nem zaporu Proti kancu njegova hoja ni
bila več sigurna, kretnje so postale nenor-
malne, in če mu je nekdo postavil vpraša-
nje, je izgledalo, kakor da ga ne razume.
Odpornost, ki jo je Tripp pokazal, pri-
pisujejo njegovi izredno močni volji in iz-
držljivosti, kajti ves čas ni zaužil nobene-
ga sredstva, ki bi mu pomagalo premagati
spanec. Pokadil ni niti ene cigarete in po-
pil niti ene skodelice kave.
BREZ BESED
»SANIČEK« NA DIVIEM ZAPADU
Slučaj Erwina Schulza
k
Schulze je mislil na ženo in oba fanta. Sedem in osem let imat» Kaj
bo iz nju, če bosta brez očeta in matere.
Priznal bo ...
Naslednje jutro je Erwin Schulze priznal. Policijski perfekt Laveizoo je
bil ponosen, ko je podal Goringu podrobno poročilo. Toda Goring je dobK
histeričen napad:
— Kaj? Slučaj? Nekaj takega mi tvegate natveziti?!, je nahrulil sivolasega
perfekta: — Ce ste se vi pustili nalagati s tako pravljico, jaz se ne pustimi
To je do skrajnosti nevaren lump. In vi, gospod Lavetzow boste izbeztUi iz
njega, kateri komunistični zapovedniki so za njim, razumete?
Mučna zasliševanja so se nadaljevala. Ko je Schulze spoznal, da mu nit
ne pomaga, je svoje priznanje spet preklical. Ko mu je naslednjo noč Hof-
mann spet grozil s taboriščem, je ponovno priznal, potem zopet prekUcml, pri
znal in preklical... Bil je na robu blaznosti.
KDOR JE ENKRAT VRGEL BOMBO ...
Šestnajstega maja je Schulze stal pred sodniki prekega sodišča.
Na vprašanje predsednika senata, če je vrgel granato, je prikimal, deiet
minut pozneje pa se je jokajoč zgrudil in jecljal, da tega ni storil in da />
pod pritiskom preiskovalcev priznal.
Potem so se dva dni vrstile dokazilne priče:
Zelo pomembna priča je bil policaj, ki je skupaj z Schulzejem služil »o/«-
ški rok. Izpovedal je, da so se učili ravnati z ročnimi granatami. S tem s»
spodbili osumljenčevo trditev, da je slučajno odvrtel varnostno zaklopko.
Kdor enkrat tako orožje pozna, se nikoli ne more igrati z granato ne da bi se
pred tem zavedal posledic. Tretji dan procesa je Schulze sedmič in zadnjič
priznal. Vztrajal pa je, da je to storil v preplahu.
Bil je obsojen na deset let strogega zapora.
Schulze je strašne dneve v zaporih preživel. Toda 21 let pozneje je spet
stal pred sodiščem. To je bilo leta 1955. Proces je bil obnovljen. Tokrat so g*
oprostili vsake krivde. Toda ponovno sojenje ni imelo namena rehabilitirati
ga zaradi dejanja, ki ga ni storil. Slo je zato, da bi spoznali, kakšna nasprotja
so v prvih letih vladala med nacisti. Bombo je vrgel nek Schulzov delovni
kolega in je svoje dejanje priznal tik pred smrtjo. Ta možak je molčal d»
dneva svoje smrti, čeprav bi se lahko takoj po zlomu hitlerizma postavil na
prste, češ, jaz sem imel prvi toliko poguma, da sem se uprl nacizmu. Toda
tega ni storil zato, ker je še živel Schulze, ki je deset let sedel in ni hotel bUi
junak.
Slučaj Erwin Schulze je tragedija majhnega človeka, ki je slučajno padel
v igro volkov, borečih se za oblast v krdelu največjih krvolokov. Je zgodba
o človeku, ki je proti svoji volji postal junak v očeh človeštva, združenega
v protihitlerjevski koaliciji. Ko so ga ob reviziji procesa oblegali novinarji, je
Ervain Schulze izjavil, da mu je žal samo to. da takrat v resnici ni vrgel grm-
nate, tako pa je njegovo trpljenje služilo samo intrigam hitlerjevskih zlodfav