Posamezna številka t Din mesečno, te se sprejema list v upra»i, naročnina 4 Din, na dom in Bo poiti dostavljea st 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora POKEHEEJSKI SEOVENEC Uredništvo! Kop»-tarjeva ul. št. 6/111. Telefon št 2050 io 29%. — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. rafun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Slovenski bojevniki pri Mariji Pomagaj Skof dr. Rožman je slovesno blagoslovil temeljni kamen za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne Brezje, 29. avgusta. Petnajst let je poteklo letos, odkar so se na Brezjah prvič zbrali v velikem številu slovenski tuntje in možje iz svetovne vojne, da se pod okriljem Zaščitniee vseh Slovencev snidejo s svojimi bojnimi tovariši in obnove z njimi v ognju in krvi zapečateno prijateljstvo. Od tedaj naprej so slovenski bojevniki vsako leto poromali na Brezje. Prisrčno tovarištvo, ki jih druži, ter naloge, ki so se jih zavedali, pa so rodile kmalu bojevniško organizacijo, v katero so z velikim navdušenjem pristopili vsi. In ta!>o so se letos zbrali že petnajstič na svojem taboru. Mnogo jih je od prvega sestanka že odšlo pod rušo, toda še vedno so njih vrsto močne in trdne. Letošnje romanje slovenskih bojevnikov na Brezjah pa jo bilo posebno pomembno. Dolgoletna njihova želja, da se postavi slovenskim žrtvam svetovne vojno in neznanemu slovenskemu vojaku dostojen spomenik, so bo uresničila. Zveza 'bojevnikov je s hvalevredno inicijativo in odločnostjo poprijela to misel in tako so mogli danes tisoči slovenskih bojevnikov že prisostvovati blagoslovitvi temeljnega kamna, za katerega pač niso mogli najti primernejšega mosta, kakor je hrezjanska božja pot. Slovesnost je veličastno uspela in bo vsem tisočem slovenskih bojevnikov ostala v neizbrisnem spominu. Sobotne svečanosti Že v soboto zvečer so sc pričeli zgrinjati množico na Brezjah. Popoldanski gorenjski osebni vlak, dasi povečan, ni mogel sprejeti vseh romarjev, lako du je morala železniška uprava organizirati šo poseben vlak, ki je vozil deset minut za rednim. Natrpan pa je bil tudi večerni vlak. S popoldanskim vlakom se je pripeljala tudi neumorna godba iz Dobrepolj, ki je pridno skrbela za lepše razpoloženje. Brezje so se za bojevniško svečanost dostojno okrasile. Prostor prod cerkvijo je bil obkrožen z vitkimi mlaji, prepletenimi med seboj z venci,, med mlaji pa so viseli pomenljivi napisi. Zo včeraj je prispelo na Brezje mnogo odličnih gostov, od katerih omenjamo celjskega opata Juraka, ki je zastopat mariborskega škofa dr. Tomažiča, kateri se zaradi bolezni ni mogel sam udeležiti slavja, dalje arhidiakona Tovornika iz Konjic, številne našo župane in druge. Ob pol 8 zvečer je imel predsednik Zvezo bojevnikov Mirko Katej v cerkvi govor, v katerem je razložil fiomen nedeljske proslave za počastitev umrlih vojakov in povdaril, kako |>otrebno je moliti za pokoj njihovih duš. Nato so bile slovesno litanije, ki so jih opravili opat Jurak, gvardian p. dr. Hadrijan Kokolj in Mirko Ratej. Ubrano ljudsko petje se je razlegalo j>o lopi brezjanski cerkvi. Po vočornicah so se zbrali bojevniki v samostanski dvorani, ki pa je bila seveda mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vso. Po otvoritvenih besedah predsednika Rateja, ki je |iozival zbrane na delo v bojevniški organizaciji, je spregovoril tajnik Zveze Lukež, ki je očrta! namene in cilje organizacije. Posebno jo povdaril, da druži bojevnike resnično tovarištvo, medsebojna ljubezen in prava zvestoba, ki ne pozna tovariša lo v sreči in blagostanju, nogo še bolj takrat, kadar jo j>o-ntoči najbolj potreben. Prav posebno pa veže bojevnike slovenska zavest in vdana vera. Nadalje je razložil še ustroj bojevniške organizacije in jiozval navzočne, naj povsod snujejo podružnico, skupino bojevnikov, da bo armada slovenskih bojevnikov organizirana in močna. Cerkev je bila vso noč bajno osvetljena z žarometi. Rakete in pokanje topičov je oznanjalo slovesnost prihodnjega dne. V cerkvi pa so romarji molili in prepevali vso noč. Blagoslovitev temeljnega kamna Kakor ob največjih romanjih so se zbrali danes ljudi na Brezjah. Mnogo jih jo prišlo peš, drugi na vozovih, natrpani pa so bili tudi jutranji gorenjski vlaki. Z vlakom, ki prihaja na Oločo ob jx>1 9, sta so pripeljala ljubljanski škof dr. Rožman in belgrajski nadškof dr. Ujfič, z avtomobilom pa sta se pripeljala zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza-namestnika Pavla f>odf>olkovaik Paviič in ban dr. Marko Natlačen. Ko je množica do zadnjega količka najx>lnila veliki prostor in so jo moralo veliko ljudi razvrstiti tudi v gozdiček in okrog cerkve, je bilo videti, da toliko množice žo dolgo ni bilo zbrane no Brezjah. Okrog pol II je pristojni k oltarju belgrajski nadškof dr. Ujčič v škofovskem ornatu, zbor bojevnikov pa je pod vodstvom g. .lovana zapel »Ti o Marija«. Pred mašo je imel škof dr. Rožman na množico krasen cerkveni govor, iz katerega jiosno-mamo glavne misli: Govor škofa dr. Rozmana Ni primernejšega mesta za spomenik neznanemu slovenskemu junaku in slovenskim žrtvam svetovne vojne kakor tu pri Mariji na Brezjah. Šc en kraj bi bil na ozemlju, kjer žive Slovenci, primeren za to, namreč Sv. Gora pri Gorici, kjer je bilo prelite toliko slovenske krvi. Tam pa nam ni mogoče postaviti lega spomenika. Zato naj stoji na tem kraju ta spomin na svetovno vojno in njene žrtve. Ni bilo slovenskega vojaka na krvavih poljanah, ki ne bi takrat mislil na Marijo in 6e ji priporočal v varstvo. Zato je prav, da se ta spomenik postavi na Brezjah. Tu sc bo ob njem dvignila do nebes mo-liter romarjev: Marija, kraljica miru, prosi za nas! G. škof ie nato govoril o vojni, ki jo povzročajo ne-ukročene človeške strasti med narodi, ki jih v malem čutimo tudi mi. Vsaka še tako upravičena vojna je veliko zlo. Kot edino obrambo proti temu zlu moremo postaviti vzgojo, in sicer takšno vzgojo vsakega poedinca v narodu, da bo kot posledica tega vzgojen ves narod. Zato ie naloga bojevnikov, da zahtevajo takšno vzgojo svojih otrok, da se bodo mogli v življenju vzdrževati težkih strasti. Le v veliko božjo družino zbrani narodi morejo zagotoviti trajen mir. Dokler pa bodo na svetu vladale strasti, bo tudi nevarnost vojne. Zgodi se pa tudi, da neukročena strast enega naroda potegne v zlo drugi narod, ki je dolžan, da se brani. Bog pa zna zlo vojske obrniti po svoji previdnosti tako. da se njene težke posledice obrnejo v dobro. V Sv. pismu st. z. imamo primere, da je Bog pustil uničiti nekatere narode, ki niso izpolnili svoje zgodovinske naloge, ki jim jih je zadal. Tako vidimo tudi v zgodovini starega veka, da je Bog dopustil izginiti nekatere narode, o katerih nekdanji slavi in moči nam pričajo izkopine. Toda, ko niso izpolnili svoje naloge, so bili uničeni od krepkejših narodov, ki so komaj posegli v zgodovino Tako dela Bog še danes. Dostikrat nam grozi vojna z vsemi njenimi strahotami, toda nikdar se je ne bojimo. Bog ne bo dopustil uničiti našega naroda in države, ako bomo izpolnili svoje božje zgodovinsko poslanstvo. če Bog nas Slovencev in Jugoslovanov doslej še ni dopustil uničiti, je to znamenje, da smo V6aj kolikor toliko izpolnjevali njegove naloge. Zato se moramo v bodoče potruditi in zlasti vi, bojevniki, obljubite Bogu, da boste z vsemi močmi in z vso vztrajnostjo delali za to, da bo naš narod spoznal svojo nalogo, da bo veren in boguvdan ter pošten in delaven na svoji zemlji. Če bomo to dosegli, potem smemo upati, da nas bo Bog ludi v vojni ohranil. V tej svečani uri, ko bo blagoslovljen spomenik žrtvam svetovne vojne, napravimo trden sklep in prisego, da bomo ohranili svoj rod. Bog in Marija z nami in z našim narodom v mirti in vojni! Globoke besede ljubljanskega vladike so napravile na zbrane veličasten vtis. Nato se je pričela maša, med katero jc vzorno igrala godba iz Medvod pod vodstvom g. Fr. Dolinarja, po maši pa je bila svečana blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik, ki jo je opravil škof dr. Rožman. Za uvod pa je godba iz Medvod zaigrala žalno koračnico. Turoben molk se jc zgrnil nad množico, ko je škof v črnem ornatu ob številni asistenci bivših vojnih kuratov zapel *Libero«, nato pa blagoslovil temeljni kamen. G. Ratej je prečital zbranim listino, ki 60 jo nato zazidali v temeljni kamen. (Besedilo listine je bilo objavljeno v včerajšnjem »Slovencu«.) Bojevniški zbor jc nato pretresljivo zapel žalostin-ko »Usliši nas, Gospod«. S tem ie bila svečanost blagoslovitve zaključena. Zborovanje bojevnikov Takoj za tem je bilo zborovanje, ki ga je začel predsednik Zveze bojevnikov Mirko Ratej. Najprej je toplo pozdrav-l odposlanca Nj. Vel. kralja in kneza-namestnika Pavla podpolkovnika Pavliča. (Množica je navdušeno vzklikala kralju, knezu-namestniku in kraljevskemu domu, godba pa je zaigrala državno himno.) Nato je pozdravil bana dr. Natlačena, škofa dr. Rožmana, nadškofa dr. Ujčiča, zastopnika mariborskega škofa opata Juraka, okrajnega načelnika dr. Vrečarja, zastopnika ljubljanskega župana dr Kamušiča, celjskega župana Mihel-čiča, ptujskega župana dr. Remca, arhidiakona Tovornika, dalje zastopnike bojevnikov sorodnih organizacij ter ostale odličnike. Nato so bile z velikim navdušenjem sprejete pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, vojnemu ministru generalu Mariču ter mariborskemu škofu dr. To-mažiču. Predsednik je prečital še brzojavke, s katerimi so pozdravili današnjo slavnost notranji minister dr. Korošec, mariborski škof dr. Tomažič, Legija koroških borcev, mariborski župan dr. Ju-van itd. Nato je podal besedo banu dr. Natlačenu, pokrovitelju današnje slavnosti. Viharno pozdravljen je ban g. dr. Marko Natlačen izvajal; Zyeza bojevnikov si je naložila hvalevredno in plemenito nalogo, da postavi spomenik slovenskemu vojaku ali — drugače rečeno — slovenskim žrtvam 6vetovne vojne. Vse države, vsi narodi, ki jih je strašna vihra potegnila v svetovni vrtinec, sc s hvaležnostjo spominjajo svojih junakov, ki 60 položili na žrlvenik domovine svoje najdraž- je — svoje življenje. Temu so nam priče veličastni spomeniki, zgrajeni v počastitev neznanemu junaku. Z današnjim dnem stopamo tudi mi Slovenci v vrsto teh narodov. Pravkar jc bil blagoslovljen temeljni kamen spomniku, ki naj na dostojen način i/.pričuje hvaležnost desettisočem slovenskih fantov in mož, ki so na raznih bojiščih močno krvaveli in umirali in s svojimi žrtvami, s svojo krvjo in s 6vojim življenjem odkupili osvobojenje našemu narodu. Lepa in posrečena je misel Zveze bojevnikov, da postavi ta spomenik slovenskemu vojaku ravno na tem posvečenem mestu ob Marijinem svetišču, kamor prihajajo leto za letom stolisoči revnih Slovencev, da se tu v molitvi združujejo z Bogom in prosijo svojo nebeško Mater pomoči in varstva v vseh svojih težavah in tegobah. Stolisoči slovenskih romarjev, ki bodo prihajali in Lskali pri Mariji Pomagaj utehe in tolažbe, se bodo ob pogledu na ta 6pomenik v bridki hvaležnosti spominjali tistih, ki so žrtvovali svoje življenje, da so s tem nam odkupili najdragocenejše dobro, svobodo. Z molitvijo z.a pokoj niihovim dušam se ho slovenski romar lepo oddolžil njihovim žrtvam Tako bo la spomenik predvsem priča hvaležnosti slovenskega naroda napram žrtvam, ki jih je vojna od nas zahtevala. Tisoči in desettisoči slovenskih fantov in mož so v svetovni vojni izgubili svoje življenje, tisoči in desettisoči so 6e vrnili iz 6vetovnc vojne pohabljeni, izčrpani. Nepregledne so človeške žrtve, ki jih je svetovna vojna zahtevala. Nešteto jc mater, ki 60 izgubile svoje sinove, nepregledna je vrsta žena in otrok, ki jim je vojna vihra ugrabila moža in očeta. Kakor da je človeštvo prišlo ob pamet, je prevzelo divje sovraštvo in mržnja narode; kakor da je Odrešenikova zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«, popolnoma izgubila svojo veljavo, so se človeške množice klale in uničevale med seboj v divji borbi, ki se je zdelo, da ji ne bo konca. Na le strašne nepojmljive strahote naj spominja spomenik, ki se bo dvignil na tem mestu in naj živo in prepričevalno opominja vse: Molimo za zdravo pamet!« Tako naj bi postal la spomenik obenem simbol miru in sprave; miru in sprave med narodi, miru in sprave tudi med nami domal Ob pogledu nanj naj bi se v nas rodilo spoznanje, kako škodljivi in odvratni so vsi prepiri, ki jih imamo med seboj, kako obsodbe vredno je sovraštvo, ki ga gojimo do svojega bližnjega! Pogled na ta spomenik n3j napolnjuje nas vse z duhom miroljubnosti, pravičnosti in ljubezni do bližnjega! Zveza bojevnikov je zasnovala misel, da postavi spomenik slovenskemu vojaku, 6vojim vojnim tovarišem, ki so padli na bojnih poljanah. Ta spomenik bo zato tudi priča in simbol tovarištva. Naj bi torej la spomenik postal oznanjevalec pravega tovarištva, ki ne prenese medsebojnih prepirov, sovraštva, mržnje, ki more uspevati samo tam, kjer vlada složnost, zvestoba, medsebojno zaupanje, iskrenost, pripravljenost deliti medsebojno dobro in hudo, kjer vlada medsebojno spoštovanje, obzirnost, prizanesljivost, ljubezen. V tem smislu naj bo torej ta spomenik simbol pravega tovarištva, ki je vezalo naše fante in može v bojnih jarkih in ki naj veže ve« naš narod v vseh njegovih borbah za obstanek in v vseh stremljenjih za napredek in rast. Iz. strašne vojne vihre, polne trpljenja in grozot, je vstala naša jugoslovanska država in smo prišli Slovenci — žalibog ne vsi! — do svoje narodne svobode. Za to našo svobodo so žrtvovali naši slovenski fantje in možje, ki jim veljaj ta spomenik, svojo najdragocenejše, kar so imeli, svoje življenje. Spomenik, ki bo tu postavljen slovenskemu vojaku, naj nas živo spominja in opominja, da so tisoči in desettLsoči slovenskih fantov in mož žrtvovali svoje življenje, da smo mi dosegli svoje osvobojenje. Nič ni na svetu lepšega in dragocenejšega, kakor je svoboda! Bodimo torej tistim, ki sc jim imamo za svojo svobodo zahvaliti, res hvaležni! Čuvajmo to svobodo in bodimo pripravljeni zanjo doprinesli ludi največje žrtve! Nikdar pa se s svobodo, ki smo jo tako težko in s tako dragocenimi žrtvami pridobili, ne igrajmo! Ta spomenik slovenskemu vojaku naj hudi in goji v nas čisti in neusahljivi ogenj ljubezni do naše zemlje in do naše države! Ob pogledu na spomenik slovenskemu vojaku naj v nas zraste spoznanje, da bo naše življenje toliko vredno, kolikor bomo storili dobrega in koristnega za svoj narod in za svojo domovino, da bomo samo z velikimi žrtvami mogli kaj velikega doseči. Bolj ko bo naša ljubezen do naše domovine velika, bolj ko bo požrtvovalna, bolj ko bo dejanska, tembolj bo napredovala naša domovina, bolj bo varna, bolj jo bodo spoštovati in upoštvali naši sosedje. Tako naj torej postane spomenik slovenskemu vojaku ognjišče, ob katerem 6e bo ves naš narod in zlasti vsa naša mladina ogrevala v topli in neusahljivi ljubezni do svojega naroda in do svoje domovine! Govor g. bana «o navzočni sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Pevci so zapeli vedno lepo »Oj Doberdob«. Nato je pozdravil zborovanje v imenu organizacije dobrovoljccv primarij dr. Meršol, nakar pil je imel pretresljiv govor predsednik invalidske organizacije g. Stcfe. In žive žrtve svetovne vojne? V začetku je poveličeval misel spomenika padlim slovenskim bojevnikom in nalo izjavil: Petnajst let je od tega, kar smo sc bojevniki prvič zbrali na tem svetem mestu. Bilo je to takrat, ko ne je tudi za žive žrtve svetovne vojne postavljal in klesal spomenik, viden, tolažbo vzbujajoč, ki naj bi pričaral vsaj nekoliko smehljaja na usta še živečim pohabljenim in bolnim bojevnikom, nedolžnim siro-iam brez očeta, zapuščenim vdovam in onemoglim staršem brez sina. Vidim le grobove z lesenimi križi tovarišev bojevnikov širom Jugoslavije. Na letošnjem kongresu vojnih žrtev v Belgradu jc bil izrečen tale pozdrav: »Če pogledam neštete križe na neštetih grobiščih padlih in zaradi vojnih grozot umrlih, sc mi zdi kakor strašne sanje, da vas, vojne žrlve, gledam žive pribite na tc križe, mimo vas križanih, pa sc krohoče množica. Redki so, ki sc pomude pri teh križih. Teh križev jc v Sloveniji še več tisoč, v Jugoslaviji pa nad 100.000. Mar naj živečim vojnim žrtvam v Jugoslaviji postavimo spomenik res šele po smrti?« Govor g Steieta je močno ganil množico. Nalo jc nastopil glavni govornik radovljiški župan gosp. Rcsman, ki jc imel krasen, retorično dovršeno podan govor o bojevniku kot tovarišu. Bojevniki, najboljši tovariši Da smo si bojevniki, ki smo sc vrnili iz nam še vsem dobro poznanega svetovnega klanja v letih 1914 do 19)8, napisali v svoje geslo: Vzbujati in pospeševali tovarištvo med ljudstvom, imamo za to povoda in izkušenj dovolj. Ne da se popisati, koliko je vredna odkrita zvestoba in prijateljstvo na bojnih poljanah. Kdor je to skusil in se spominja na čase, ko je bil narod v cvetu moške dobe pozvan, da brani ono, kar mu je sveto, šele prav razume pomen prijateljstva in zna ceniti odkrilo tovarištvo. Daleč od doma, na nepoznanem terenu ob državni meji, morda v tujini med tujci, brez strehe, lačen, premražen, morda bolan in zmerom pod odločnim ukazom poveijn'ka brez. kompromisa in odloga vršiti svojo dolžnost in branili svoj rod, pa naj bi bilo lo brez prijatelja? Ni mogoče! Vojaki na bojnih poljanah — vsi smo prijatelji, nc loči nas ne etan nc poklic — vsi smo eno: čuvarji domovine in čuvarji onih, ki so v mislih z nami in onega, kar nam jc sveto. Varnost in blagor domovine sta cd:-ni cilj. In da bi vojak o svojem domu, ki jc po rojstvu s posebno ljubeznijo navezan nanj, o svoji materi, očetu, otrokih in drugem na bojni poljani ne mislil, ne iskal prilike razgovarjati se, kdo bi verjel? Komu naj potoži o bolni materi, ki jo je tam daleč mora! pustiti vso onemoglo. Komu naj pripoveduje o skrbnem očetu, ki mu je dal izobrazbo, obrt? S kom naj se razgovarja o svoji ženi, o svojih nebogljencih? Kaj jc z živino, kako mu rodi polje, ničesar ne ve, nihče mu nc more povedali. S kom naj se o vsem tem pogovarja in komu naj vse potoži, da mu bo skrb lažja, srce mirnejše? Sodrugu-vojaku! Saj drugega nima. Oče ali brat sta bogvc na katerem koncu vojne vihre, morda že mrtva, sestra ali žena jc ostala doma, domačih sosedov nima nc sorodnikov, sam jc ostal med tujci, pa so le tovariši, vojaki so, ki delijo isto usodo ž njim. Pa naj nc bodo dobri pri jat el j i - lova-riši. O da, so! Saj so si povedali drug drugemu svoje težave, tolažili se med seboj. Popolnoma so se razodeli drug drugemu. In komu drugemu boš lako odkrito zaupal svoje življenje, kot le svojemu prijatelju. In tako zaupanja polno življenje smo bojevniki živeli 4 leta v najboljši moški dobi. Grmeli so tojiovi in puščali svoja grozna razdejanja, strojnice so si|>alo svojo morilne krogle, puško so redčile vojne vrste, bliskal so je nož v bojni črti, krik in stok ranjencev jo pretresal mozeg. Vojni kural je tolažil vojaka in skrbel za njegovo dušo. čisla ju bila in pripravljena za večnost. Ali vojak ni prišel vendar umirat na bojno polje. Branit je prišel svojo domovino, poguma jiotrebuje. Kdo naj mu ga da? Krogla, nož ali kaj, je vojaku onemogočilo na-daljno pol. Obležal je. Nc moro si pomagati. In zopet ima lo sodrugu, vojaka, ki mu pomaga. Ponudi mu prvo okrepčilo. Zadnji požirek vode, ki gn hrani zase v čutari za skrajno silo, mu ponudi. Za silo ga obveže, ogrne ga s svojim plaščem, ker ranjenega zobe, on mraza no čuti, ne smo, saj je tovariš večji revež. To so hili znaki tovarištva, ki ga jo gojil vojak do svojega sodnica, pa čeprav sla so šele prvič, videla, šo nikdar be- Strašna vremenska katastroia na vzhodnem Pohorju Maribor, 20. avgusta. Danes popoldne se je utrgal oblak nad vzhodnim Pohorjem in /.ali! vse kraje, ki ležijo na vzhodnem pobočju. Take nesreče ljudje no pomnijo. V silnih množinah je voda drla s pohorskih pobočij iu hudourniki in potoki so takoj narasli za več metrov. Voda se jc zlivala posebno proti polsknvski, tramski in lioški dolini. Na cesti jc voda ujela tudi več avtomobilov. Voda ic ponekod zalilu ceste zelo visoko in so sc ljudje Ic s težavo in v življenjski nevarnosti reševali. Med strašno nevihto jč udarila v Hočah strela v gospodarsko poslopje posestnika Novaka, ki jo kljub deževju zgorelo do tal. Skoda jo zelo velika, ker so hudourniki razrili vsa poljn in tudi nižje ložečo vasi. Prosvetni praznih v Moravčah Moravče, 29. avgusta. Prijazna moravška dolina je od nekdaj bogato prispevala k slovenstvu; med Moravčam so se rodili, rastli in delali Vega, Detela, Podlimbarsk. u drugi. Ponosne Moravče so zmerom kl|ubovale vi-harjem, ki so prihajali nad naše ljudstvo; pridni doline! in hribovci okrog Moravč tja do L.mbarske gore, do Vač in Litije, do Kresnic, pa do sv. trojice in onstran hribov v Črnem grabnu do Trojan in do Izlak skoraj do črnih iam v Zagonu, vsa ta dolina je od nekdaj izpovedovala svoje krscanstvo, svoie slovanstvo, svoj ponos in sv0|0 vero do vseh svetinj, ki so jih naši očetje slavil, in častili, pa jih z molitvijo izročali svojim sinovom m bodočim rodovom V teh ponosnih, delavnih Moravčah so se danes zbrali iz cele doline in z vseh sosednih hribov in dolin prosvetarji, društveni delavci, da bi se med seboj še bolj utrdili in skupno pripravili za bodoče delo po naših prosvetnih domovih. Posrečena je bila zamisel, da se prav v središču doline, v Moravčah priredi za celo dekanijo prosvetni tabor. V gostih trumah so zjutrai prihaia i in se z okrašenimi vozovi, s koleslji in biciklp vozili ljudje od blizu in daleč. 2e dolgo se v Moravčah ni zbralo toliko ljudi. In čc se je preteklo noč kultura domačih nasprotnikov izpričevala na tak sramoten način, kakor to more svoje redke člane priučiti samo podli in degenerirani slovenski liberalizem, potem je to samo znamenje, da je ta nasprotnik v bitki poražen, do tal pobil, da že čisto onemogej brez smisla in pameti otepa okrog sebe. Samo daleč od slovenskega ljudstva odmaknjeni liberalizem je zmožen svojim vernikom in vdanim litidem v roko izročiti golido gnojnice, s katero naj poliva okrog sebe svoje nasprotnike ter jim maže ponosne napise s pozdravi, namenjene gostom iz široke okolice. Ta gesta moravških naprednjakov pač ne bo kmalu pozabljena, njihova kultura nikdar izbrisana iz zgodovine Moravč, kjer so nekdaj rastli in delali lako učeni, modri, ponosni naši predniki, ki jim današnja moravška družha izkoreninjencev, ki sicer rada koketira z naprednjaštvom, svobodomi-sel6tvom, ne seže niti do kolen. Toda vsa onemogla jeza nasprotnikov ni mogla preprečiti današnjega veličastnega dnev«, ki je za vso moravško dolino postal pravi ljudski, narodni praznik. V Moravčah sc je zbralo čez 3000 ljudi iz vse dekanije, v dolgem sprevodu skozi Moravče so ponosno, samozavestno, brez maščevalnih misli korakali ter vzklikali svojim voditeljem, domovini, kralju in veri svojih očetov. Pred vhodom v Moravče, ki so vse v zastavah pričakovale svoje drage go6te, je domžalska godba neutrudno igrala koračnice, ko se je voz za vozom z novimi skupinami pomikal proti Moravčam. Skupina konjenikov v narodnih nošah je uvedla sprevod, ponosen fant z državno zastavo ie jezdil prvi, za njim pa šc 18 jezdecev. Na petih vozeh so sc vozili gostje iz okoliških krajev, okrog 90 kolesarjev je poživljalo sprevod, v katerem smo mogli našteti 65 narodnih nos, 56 fantovskih krojev, 30 mladcev, 72 nara-ščajnikov, 52 mladenk ter 117 dekliških krojev. Gozd 12 prosvetnih zastav, med njimi nove zastave iz Litije ter iz Trnovega v Ljubljani, na čelu t. zastavo sv. Mihaela je izpričevalo naš ponos, našo prosvetno delavnost in naše stremljenje za bodočim podrobnim delom v naših prosvetnih domoviK V sprevod so se uvrstili tudi naši župani z županom Štrcinom, Repanškom, Poznačem, Kokaljem, Lav-ričem na čelu, pridružil se jim ie tudi narodni poslanec Kersnik z bližnjega Brda. Sprevod se je razvil na Irg pred cerkvijo, kjer je na prostem daroval sv. mašo ljubljanski stolni kanonik dr. Mihael Opeka, ki jc v izklesanem cerkvenem govoru poudaril, da bodi vsak katoličan cel junak, cel apostol! Med sv. mašo je domači cerkveni zbor pod vodstvom organista Capudra prepeval, domžalska godba pa ie obenem igrala cerkvene pesmi. Po sveti maši je bilo pred ccrkvijo zborovanje, ki ga jc uvedel s pozdravom in zahvalo vsem sodelujočim domači dekan g. Hafner. Predlagal je vda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, pozdravna pisma pa ministroma d<Č. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu kol pokrovitelju tabora ter škofu dr. Rozmanu, ki je taboru poslal tudi pismeno opravičilo, ker se zadržan na Brezjah pri bojevnikih ni mogel udeležili tudi moravškega zborovanja. Dolgotrajni živio klici Ier vzklikanje Nj. Vel. kralju, namestniku Pavlu, dr. Korošcu se dolgo niso hoteli umiriti. Polem sla govorila še Miloš Stare ter prosv. in špeklor prof. Ivan Dolenc iz Ljubljane. Zlasti prvi govornik je v ognjevitih primerih duhovito, s poudarkom in ob ponovnem ogromnem navdušenju vseh zborovalcev naznačil vso našo dolgo borbo z nasprotnikom, ves način te borbe, kjer oni nastopajo z dinamitom, z nožem v hrbet; z gnojnico, z de-nuncijacijami, naše orožje pa je vedra pesem, molitev, pa naše prosvetno delo. Tabor je pozdravi! ludi župan Štrcin iz Komende, ki je poudaril, da smo mogli Slovenci veliko burjo zadnjih lel prestati tako dobro samo zato, ker 6mo bili utrjeni in izšolani v naših prosvetnih društvih. Zato je treba prosvetno delo povsod in zmerom pospeševati, podpirati, se v njem udejstvovati! Popoldne je bila na prostornem Vcselovem vrtu javna telovadba, pri kateri so nastopili naši najod-ličnejši in najsposobnejši mednar. telovadci. Zmerom bolj vidimo pTi takih naših javnih telovadnih nastopih, kako se vrste in sposobnosti tekmovalcev množijo, izpopolnjujejo, dobivajo novih oblik in pogonov, zmerom bolj prihajamo do prepričanja, da je sicer doba mrtvila v naših domovih precej zavrla telovadno delo, toda uničiti ga ni mogla. Popoldne se je pripeljal v Moravče minister dr. Miha Krek, ki jc imel po telovadbi na fante navdušen govor. Prišel je tudi ban dr. Natlačen. Dekliški tabor pri Sv. Roku nad Smariem Dan z.a dnem čitamo v časopisju o mogočnih fantovskih taborih, le malo pa čitamo o dekliških taborih in vendar slovenska dekleta ne zaostajajo za fanti in se zbirajo nedeljo za nedeljo po raznih gričih lepe Slovenije. Tako so se 22. avgusla na Ravnah pri Rogaški Slatini zbrale, kjer je bilo nad 500 deklet rogaške dekanije. Danes pa je bil zopet vesel dan za dekleta šmarske dekanije, ki so sc v res lepem številu (nad 600) zbrale pri Sv. Roku nad Šmarjem Večina teh deklet se jc zbrala zjutraj na kolodvoru v Šmarju in prisrčno pozdravila predavateljice iz Celja, s katerimi 60 skupno šle k sv. maši k. Sv Roku. Nato pa je bilo pred cerkvijo zborovanje deklet pod vodstvom g kaplana Vese-liča. V imenu šmarskega okrožja jc pozdravila zbrana dekleta predsednica Nežka Anderličeva in v imenu celjske podzveze gdč. Kosičeva, katera je po pozdravu govorila o zgodovini katoliških organizacij. Za njo je stopila na ovenčani govorniški oder ga. Marinkova, ki je govorila o naših nalogah v bodočnosti. Vmes so dekleta lepo prepevala slovenske narodne pesmi. Popoldne ob 2. so se dekleta zopet zbrala in udeležila večernic Po teh je bilo predavanje |>rcd cerkvijo ko je gdč. Slapnikova iz Celja govorila o naši skupnosti. Šmarski župan g. Turk je za tem pozdravil dekleta in sc jim zahvalil za številno ude ležbo, g župnik Stagne s Sladke gore pa jc podal dekletom nekoliko misli za praktično življenje. 1 o-sebno z navdušenjem so bila sprejeta dekleta iz Šmarja, katera so razvedrila zbrane s prostimi vajami v treh skupinah, s simboličnimi vajami »Le pridi, dekle«. »Lepa si roža Marija« in ,Povsod lioga« s spremljevanjem tamburaškega zbora. Za zakl|U-ček pa je še navdušil dekleta msgr. Vrcže iz Maribora, naj bodo boriteljice za načela Kristusova in naj njegovo ljubezen ponesejo v svet. Iz Španije Valcncija, 29, avgusla. AA. Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo komunike o zadnjih operacijah na vzhodni fronti. V njem pravi, da so nacionalisti zavzeli važne postojanke Manicolo, Nuevo dal Jiento, zapadno od Belciste. V odseku pri Jue-rcnu -se je njihovo prodiranje prav tako nadalievalo in so tam zavzele nekatere nacionalistične postojanke na gorovju Azov. Na severni fronti sc republikanci umikajo proti Gijonu. London, 29. avgusta. AA. Iz Gijona poročajo, da je neko lajinstveno letalo napadlo angleško ladjo »Brenhull«. Temu tovornemu parniku se je meseca maja posrečilo prodreti nacionalistično blokado pri Bilbau. Saint Jean dc Luz, 29. avgusta. AA. Padec Santandra je izzval resne posledice v Valcnciji. Po vesteh, ki prihajajo od ondod, sc jc vlada Negrina znašla v krizi. Vsak čas se pričakuje, da bo vojaški triumvirat pod vodstvom generala Miaja prevzel vso oblast v državi v svoje roke. Salamanca, 29. avgusla. AA. Komunike nacionalističnega poveljstva na severni fronti potrjuje, da je brigada Navarra zapadno od Santandra dosegla nove uspehe. Nacionalisti so odbili celo vrsto protinapadov republikanskih čet. ir Vzorčni sejem hmelja v Žalcu Žalec, 29. avgusta. Danes pred osmo uro so sn začeli zbirati v Zalru hmeljarji, da sprejmejo pokrovitelja hmclj-skega sejma g. bana Natlačena, ki se jo pripeljal z. avtomobilom v Žalec točno oh 8, da otvori vzorčni sejem. V imenu Hmeljarske zadruge je pozdravil visokega pokrovitelja predsednik zadruge g. Mihelčič Alojzij, v Imenu Hmeljarskega društva pa g. Jelovšck iz Petrovč. Takoj nato jo ban dr. Marko Natlačen otvoril sejem z naslednjim govorom: Kar se je doseglo v letošnjem letu. ne bom ponavljal, rajši bom omenil, kaj so obeta hmeljarstvu v bodočnosti. Nadprodukcijo lotos ni, pac pa bo bržkone v prihodnjih letih, tako da bo prodal lahko pač le listi, ki bo s sorazmerno malimi stroški pridelal najboljše blago. Posebno važno je to za liste države, ki morajo veliko izvažati, kakor mora tudi naša . Banska uprava se tega dobro zaveda in je zato namestila banovinskega nadzornika, katerega naloga je pospeševali hmeljarstvo v smeri kvalitetne produkcije, skrbeti za izdatno prodajo v inozemstvu in nadzorstvo vnov-čevanja hmelja, da so preprečijo razne zlorabe iu da bo hmeljarstvo zaščiteno pred izkoriščanjem s strani prekupccv in meSetarjcv. Uspehi so se že pokazali, ker je po izdatnem pouke glede obdelovanja in oskrbovanja hmelja in prav tako j»o pravočasnem zatiranju škodljivcev in bolezni storjeno vse, da je naš pridelek letos v ogromni večini lepši kakor drugod in zmožen vsake konkurence. Tako se je na združenju angleških pivo-varnarjov poudarilo, da je naš hmelj najboljši in za angleško pivovarniško industrijo najbolj sposoben. Treba je. zaradi morebitne nadprodukcijo delo nadaljevati in so vse predpriprave v toku, da se v najkrajšem času ustanovi v Savinjski dolini banovinska hmeljarska poizkusna postaja, kjer se bodo preizkušali razni načini obdelovanja in oskrbovanja in gnojenja hmeljskih nasadov, preizkušala pa tudi razna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev ter vršila smotrena selekcija hmeljskc rastline Z vnovčevanjem hmelja so vedno težave, zlasti, če je hmelj tako izključno izvozno blago, kakor jo pri nas. Zato je potrebno. da se hmeljarji združijo v močno organizacijo, ker bo tako močna skupnost dosegla večje uspehe v vsakem oziru. Za tako organizacijo je zadružna jiodlaga najboljša in naj se zalo vsi hmeljarji oklenejo hmeljarske zadruge, ki si je postavila za svojo nalogo, čim ceneje preskrbeti hmeljarjem vse potrebščine in ciniboljc vnovčiti njihov pridelek po geslu: po čim krajši poti iz rok producenta v roke konzu-nienla in pri tem čimbolj izključiti vmesne prekup-ce. lltueljska zadruga je že dosedaj pokazala tozadevne vidno uspehe ter dobavljala hmeljarjem škropilnice naravnost iz tovarne in s tem znatno znižala ceno škropilnicah sploh. Potoni vzorčnega sejma, ki ga priredi zadruga vsako leto. se najboljše lahko uredi razmerje med popvraševanjem in ponudbo, saj vzorčni sejem nudi hmeljarju najboljšo priliko, da si v najkrajšem času lahko izbere in nakupi vsako potrebno količino blaga. Banska uprava se zaveda ogromne važnosti hmeljarstva no samo za Savinjsko dolino, marveč za celokupno naše gospodarstvo ter bo zato sede spregovorila in vendar sta si tovariša, ki si v nadlogah pomagata v zavesti, da vsakogar taka nadloga lahko dohiti. Ko smo tako osvežili spomine na one dni, ko se je v ognju in trpljenju rodila nujna potreba o vzpodbudi in gojitvi tovarištva, boste pač razumeli, visoki gostjo in spoštovani prijatelji, da si bojevniška organizacija, obstoječa predvsem iz vojakov iz svetovne vojne, opravičeno prizadev izven vske politiko zbrati in vzgojiti čim več tovarišev, ki bodo svojemu bližnjemu v nesebično pomoč in ki bodo skrbeli za olajšanje bede bivšim vojakom ter vdovam padlih vojakov. .. Prav s tako in odločno energijo pa hoče vzgajati zavedne hraniteljc svoje narodne države, svojih narodnih svetinj iu običajev, ki so nam jih naši predniki izročil v arstvo in gojitev, ne pa v ra zdi ran je. . Odločen in preizkušen odpor bo v nas bojevnikih našel vsakdo, ki skuša rušili ugled naše ,Iij: "oslavije, ki hoče zapostavljati in omalovaževati nnš slovenski jezik — naš ponos, ki hoče skru-niti vero naših prednikov. Odpor mora biti m bo močan, ker dovoliti ne moremo, da ln brezbožni odpadnik naroda porušil in prodal za jtt-dežev groš to. kar je bilo skrvjo tovarišev ustvarjenega. Mi hočemo obvarovati domove nasili očetov, obvarovati njifi jezik in vero ter vse rz;po-polnjeno izročiti našim potomcem, vrednim našim naslednikom. , Sveta in pietete polna nadaljna naša dolžnost jo, skrbeti za svetal spomin na ono, ki so v boju za domovino iu našo narodno svobodo dali svoje življenje. Ta mogočni spomenik, kateremu smo danes položili temelje, pod pokroviteljstvom najvišjih predstavnikov Slovencev, naj opravi tn naš čut dolžnosti spomina do onih. ki so na bojnih poljanah žrtvovali svoje življenje za našo svobodo in tudi do onih, ki so kakorkoli zaslužni, da se je smisel vojnega tovarištva ohranila. Ti mladina, tvoji očetje polagajo danos_ temelj spomeniku, ki naj ohrani trajen spomin in opomin na vojne grozote, skupni grob slovenskega vojaka naj bo molilnica za vaše očete, ki so žrtvovali življenje za vašo svobodo, pazi pa, da je nc izgubiš! G. Resman si je s svojim krasnim govorniškim organom osvojil množico, ki mu ni štedila s loplim aplavzom Sledila je deklamacija pesmi »Njim, ki so dali življenje«, ki jo ie izvrstno podal akademik gosp. Gogala iz Kranja. Kot zadnji govornik je nastopil zdravnik g. dr. Janko Pihlar iz Maribora, ki je slavil zasluge bojevnikov za naše osvobojenje. Okrog 1. ure popoldne je predsednik Ralej zaključil krasno zborovanje. Pevski zbor bojevnikov je ob spremljevanju godbe zapel »Bože pravde«. Po zborovanju so se bojevniki v večjih in manjših skupinah razkropili po Brezjah. Spel so se našli med seboj tovariši iz strelskih jarkov in mrtvih straž ter obujali trpke spomine. Vsi pa so bili veseli nad tem krasno uspelim bojevniškim slavjem. Z veseljem bodo šli na delo, da bo drugo leto spomenik neznanemu slovenskemu vojaku in slovenskim žrt-van svetovne vojne že postavljen banovina storila vse, kar je potrebno za okrepitev le velevažne industrijske panoge. S tem je proglasil g. ban letošnji vzročni sejem za olvorjon. Za njegova izvajanja tn zagotovila vsestranske jiodjioro hmeljarjem s strani oblastev so so hmeljarji zahvalili z viharnim odobravanjem. Zalem pa si je ogledal ^ «premstvu okrajnega načelnika u- inočnik, ki se je izučil v mariborski kaznilnici. Zmenila sta se z Gabrovcem zn delo. Toda že v prvi noči je novi pomočnik jx>-kazal, kaj zna. Odnesel jo mojstru vso zalogo čevljev in usnja ter mu jc napravil 5000 din škode. Gabrovec je na mariborski policiji v kriminalni razvidnici prepoznal v tatinskem pomočniku 37-let-liega bivšega kaznjenca Ivana Kocipra, za katerim so sedaj vršijo poizvedbe. Belgrad, 29. avgusta, m. Z nocojšnjim brzovla-kom je odpotovala na bodočo zasedanje interparla-mentarne unije v Parizu jugoslovanska parlamentarna delegacija pod predsedstvom predsednika Narodne skupščine g. Ciriča. V tej delegaciji se nahajajo med drugimi od slovenskih jioslaneev in senatorjev dr. Koče, dr. Klar, dr. Fuchs, dr. Mohorič in podpredsednik senala dr. Miroslav Ploj. Belgrad, 29. avgusta, ni. Na mesto ubitega poslanca Ramadanovlea bo prišel v Narodno skupščino kol njegov numcslnik Bečir Akmedovič, predsednik občine v Suhi Reki. Napad JNS-arjev iz zasede na udeležence kmečkega tabora na Zaplazu Čatež, 29. avgusta. Danes je bil na Zaplazu pri Čatežu veličasten Kmečki tabor dolenjskih kmetov, ki ga je sklicala Kmečka zveza. Po velikanski udeležbi in po silnem navdušenju, ki je prešinjalo zborovalce, je bil to največji tabor, kar jih je priredila oživljena Kmečka zveza. Saj sc je tabora udeležilo nad 5000 ljudi in to večinoma mož in fantov. Tabor je nadvse sijajno uspel in bo podrobnejše poročal o njem redni »Slovenec«. Za danes poročamo samo o dogodku, ki je silno razburil tamkajšnje ljudi daleč naokoli. Tabor kmetov je potekel v najlepšem redu. Kakor se je moglo doslej zvedeti, so sc nekateri nasprotniki že poprej organizirali, da bi motili zbo. rovanje v njegovem poteku. Ko pa 60 ti izkoreni-njenci videli velikansko množico naših vrlih dolenjskih kmečkih fantov in mož, se niso upali niti zi-nti in tako jc tabor potekel brez vsakega motenja. Eno uro potem, ko je bil tabor končan, so 6C reditelji Kmečke zveze, ki imajo levji delež zasluge nad tako krasnim uspehom tabora, večinoma na kolesih vračali domov v svoje vasi. Najprej se jc peljala večja skupina stmjcno, za njo pa so se v presledkih vozili nekateri posamezniki ali pa po dva ali trije skupaj. Kakih 20 minut od Zaplaza jc tolpa JNS-arjev iz zasede napadla reditelja, ki se jc peljal mimo na kolesu. Suroveii so ga napadli s koli in ga pobili na tla. Oz nekaj rasa so privozili mimo šc trijo drugi reditelji, ki niso nič vedeli, kaj sc jc zgodilo z njihovim tovarišem. Tudi te so podivjauci zahrbtno napadli s koli iu vso tri pobili ua tla. Ko so drugi reditelji od daleč videli, kaj sc godi ua cesti, so brž pozvali nazaj prvo večjo skupino svojih tovarišev, ki sc je že odpeljala mimo. V silni ogorčenosti naših vrlih fantov bi gotovo prišlo do hudih stvari, vendar so je zahvaliti treznosti. razsodnosti in hladnokrvnosti naših fantov, da niso vrnili podlega zahrbtnega napad po načelu zob za zob. Trije napadeni roditelji so hudo poškodovani. Oh tem zahrbtnem napadu, ki žal ni prvi. kar smo jih doživeli od naših nasprotnikov v zadnjem času. moramo enkrat žc spregovoriti odločno besedo: Ako nas mislijo nasprotniki šc naprej napadati iz zased s koli in noži, potem naj vedo. da nismo klavna živina, ki sc brez volje da pobijati. Mi smo večina, mi smo slovenski narod in ne bomo ver trpeli takih stvari, ne tla bi poskrbeli za pošteno rcvanžo. Nasprotniki naj se zavedajo, da jc pesi našega kmeta Irda! To jc naša zadnja beseda, ki naj velja navzgor in navzdol! Gjuro Jankovič o gonji proti vladi Belgrad, 29. avgusta, m. Snoči je bila v Valjevu dobro uspela konferenca JRZ, na kateri je govoril med drugimi minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič. Bavil se je v svojem govoru z notra-njc-politično situacijo in pobijal vse kritike nasprotnikov sedanje vlade. Med drugim jc v svojem govoru dejal, da se proti sedanji vladi borijo in Srbom vsiljujejo kot zaščitniki srbslva in pravo-slavja v prvi vrsti najekstremnejši levičarji, katerim tako srbstvo kakor pravoslavje nikdar ni bilo ideal in ki po svoji politični ideologiji rušijo nacionalizem in vero, da bi na pogorišču naroda in cer-kve mogli ustvariti svoj boljševiški režim. Vso gonjo proti sedanji vladi pa vodi človek, ki žc 30 let ne dovoljuje, da bi se v naši domovini razvilo mirno in normalno življenje. To jc človek, ki jc narodu odvzel politično in državljansko svobodo. V času vladavine lega človeka državljani nc samo niso smeli govoriti, temveč so bile kaznive celo misli. Pri teh besedah ministra Jankoviča so zborovalci burno vzklikali proti g. Petru Živkoviču. Minister Jankovič je v svojih nadaljnjih izvajanjih navajal, da obžaluje, da to skupino politikov, ki vodijo gonjo proti sedanji vladi, podpira tudi neznaten del duhovščine. Glede ratifikacijo konkor-data pravi, da jc sedanja vlada s tem, da jc kon-kordai predložila narodni skupščini v ratifikacijo, hotela izvršili samo diktat državljanske volje, da bi Hrvatje in katoličani v resnici občutili, da je Jugoslavija njihova država, ne pa stara Srbija. Sedanja vlada noče, da bi v sedanji Jugoslaviji Hrvatje in Slovcnci mogli samo za trenutek misliti< da je Jugoslavija njihova mačeha in ne mati. Zato so pa tudi rušilci Jugoslavije oni, ki zaradi takega dela napadajo sedanjo vlado. Borba proti sedanji vladi sc ne vodi zaradi konkordata. Borba je čislo politična ter sedanja vlada svojim nasprotnikom na to borijo laži in klevet odgovarja, da je njen vrhov- ni princip, da vodi tako politiko, ki bo Jugoslavijo ozdravila, ker Jugoslavija mora živeli. V dosego tega cilja je sedania vlada storila žc celo vrsto ukrepov, tako na gospodarskem kakor na socialnem, kulturnem in mednarodnem polju. Zato jc bilo potrebno rešili tudi versko vprašanje, da bi katoličani lahko videli, da jc politika sedanje vlade splošno narodna in v resnici jugoslovanska. Minister Jankovič jc končno še ugotovil, da sedanja vlada ni mogla sprejeti diktatn cerkvene oblasti. Za ministrom .lankovičem ic govorilo šc več drugih govornikov, ki so vsi v «vo:ih govorih poudarjali velike uspehe, katere je sedanja vlada dosegla v dobi dveh let, odkar jc na oblasti. Med konferenco JRZ v hotelu Zlatibor je skupina ekslremnih levičarjev, med katero ie bilo pomešane tudi več mladine v starosti od 14 do 17 let, poskušala demonstrirati. Pri teh demonstracijah ie bila ranjena tudi znana komunistinia ga. Almuli, suplentinja na valjevski gimnaziji, katero jc prosvetni minister zaradi nevestnega dela v gimnaziji kaznoval t odvzemom plače za 15 dni. Varnostni organi so demonstrante razpršili in v par minutah napravili red. Dr. Korošec pri generalu Naumoviču Belgrad, 20. avgustn. AA. Notranji minister dr. Anton Korošec je danes opoldne obiskal poveljnika celokupne žandarmerije generala .lovnna Naumoviča. ki se je. pred kratkim hudo ponesrečil. V svojem in v imenu kraljevske vlade se jo notranji minister zelo zanimal za zdravje vseh poškodovancev iu jo težko poškodovanemu generalu Naumoviču izrazil loplo željo, da bi čimprej ozdravil ou i člani njegove družino. Nedeljski spori s Ljubljana 3:0 (0:0) Zagreb, 29. avgusta. Na današnje drugo kolo liginih tekmovalcev jo klub Ljubljana zopet potoval v Zagreb. Tu je bil Ljubljani nevaren nasprotnik llnšk, ki jo ua vročih helgrujskih tleh odnesel Basku obe točki. Tudi za danes so so zagrebški klubi sporazumeli in odigrali obe tekmi na igrišču Coucondie tor so privlekli na igrišče preko (1000 gledalcev za dvojno vstopnino. Ob treh je bil nastop Ljubljano in llaška. Oba kluba sla pokazala vedno lopo igro iu jo bilo lo pričakovali tudi danes. Na igrišče jo prišlo najprej moštvo Ljubljane v belih dresih, za njim pa Hašk v rdečih barvah. Sodniku Ružiču iz Ljubljane sta se predstavili moštvi v naslednji postavi: Hašk : /.mara, Konstantinovič, Golac, Pink, Gajer, Pajevič, Ilrubec, Kacijan, lli-troc, Horvat, Pcričič. Ljubljana: Pogačnik, Jerman, Brloncolj L, Slapar. Pupo. Žitnik, .lanežič, Lah, Brtoncelj IL, Tičar, Zemljič. Ljubljana jc nastopila danes v nekoliko spremenjeni postavi. (!ol je branil precej talentirani mladi Pogačnik ter zelo uspešno nadomestoval rutiniranejšega Logarja. Posebno na koncu prvega polčasu je izvršil nekaj lepih polez in pokazal svoj talent. Vendar pa je na koncu nerazumljivo odnehal iu oviral lastnega soigralca, ki je igral, zanašajoč so ua vratarja. V obrambi je |>o daljšem presledku nastopil na levi strani zopet Brtoncelj L, ki je bil kljub svojim letom najboljši igralec Ljubljano. Nerazumljiv je bil le njegov udarec sredi drugega polčasa, ko ie Pogačniku zbil žogo iz, rok. Mladi Jerman je bil odličen partner tor ima mnogo zaslug za rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu pa jo popustil. V krilski vrsli so je znašel prav dobro Žitnik. Pupo in Slapar sta obrambi uspešno pomagala. Krilsko vrsto sla tvorili obe zvezi Lah in l ičar. V prvem polčasu so jo pokazala obrambna igra moštva z.a koristno. Ko pa jo padel prvi gol. bi moralo moštvo igrali bolj ofenzivno in pritegniti zvezo in krilo naprej. Za robustne nasprotnikovo branilce jo bil Brtoncelj II. nekoliko premehak. Zeml.iiča nn lovom krilu smo videli žo boljo igrati. Jnnežiču pa se na koncu drugega polčasa že ni ljubilo več igrali. llnšk je nastopil v novi postavi z Dalmnlin-cema Paeijanom in Poričičem iz ftihenika. V mo-štvo so je vrnil iz. Malle znani naš reprezenlant Gajer. Tako ima moštvo, ki gn vodi odlični lli-Iroc, kopico prvovrstnih igralcev, ki so danes dali vso iz. sobe. Vendar v prvem polčasu zaradi sijajne obrambo Ljubljane niso mogli uspeti, (ioli drugega polčasa pn so bili plod dobro pripravljenih akcij, llnšk igra zopet nogomet visoko kvalitete. golom Ljubljane, kjer ima obramba precej dola. V 38. minuti zopet zelo nevaren jvoložni pred golom Ljubljano. Pogačnik zelo sprotno brani v lopein padcu. V 42. minuti zopet kot proti Ljubljani. llnšk je v očitni premoči. Pogačnik mora večkrat intervenirati. Zelo pametno branila oba branilca, ki se mnogo trudita. V zadnji minuli še napad llaška. Iz gnjočo prod golom Ljubljano |K>šlje končno Slapar žogo nazaj v polje. Polčas so konča brez golov. Drugi polčas Položnice so priložene današnji celotni poštni nakladi za obnovitev naročnine in poravnavo eventualnih zaostankov. Izvolite sc jih poslužili lakoj po prejemu! Potiski dijaki v Ljubljani Ljubljana, 29. avg. Ite hii Slovenec jo poročal o prihodu poljskih dijakov telesno-kullurnc višjo šolo v Ljubljano V Ljubljano jo prišlo 05 dijakov in dijakinj. samih krepkih mladeničev in mladenk, ki so bili ua potovanju po Balkanu ler so si ogledali in proučili znamenitosti, obenem pa so šolali v telesni vzgoji. Mod obiskovalci je mnogo aktivnih poljskih častnikov, ki lo mlade ljudi vzgajajo, vodi pa jih ravnatelj njihove šolo. aktivni polkovnik ilr. med. Zigmund Gilevvicz. Pozornost sla vzbudili dve krepko razvili dvojčki, obe z. višjo šolsko izobrazbo. Danes je vodil mlade Poljake skozi mesto mestni kulturni referent dr. Mole, ki jim jo razkazal znamenitosti stare Ljubljane, Narodni muzej, Nnrodno galerijo. Grad in Stadion. Dol poljskih gostov so jo. šol popoldne tudi kopal v kopališče »Ilirije«. Ta poljska telesno-vzgojna šola obstoja žo osem lei, vzgojni rok na njej pa jo. dve loti. Dostop na to šolo imajo lc absolventi srednjih šol. Učni rok Iraja sedaj dve leti, v kratkem pa bo razširjen na tri lela. Ta šola bo v kratkem dobila značaj vseučilišča. Razvidno jc, da jo ta telesna vzgoja poljsko mladine v skladu z. načrti pokojnega maršala Pilsudskega, kalerc sedaj izvaja poljska vlada. Poljski gostje se pri nas počutijo prav dobro. Nekateri so v Boki Kotorski nakupili črnogorsko in dalmatinske čepico ter so z njimi priromali v Ljubljano, zato jih jo ljubljansko občinstvo imelo kar za Dalmatince. Nocoj ob 10 odpotujejo poljski gosljo v Budimpešto, od lam pa v svojo domovino. Pred pojasnitvijo roparskega napada v Zalogu Domneve, dn bi hil roparski napadalec ua železniškega slugo Ostriža znani ropar Bradoško ali pa kdo iz. slovito vlomilsko zadruge Anžiirjev, so sc izkazale za malo verjetne. Orožništvo v Vevčah in ljubljanska policija so obrnili svoje zasledovanje za nekim povsem drugim človekom, ki je seveda tudi žo stari rokomavh in kaznjenec. Ta ropar jo sedaj neznano kam izginil iz ljubljanske okolice, kjer so ponavadi klati. V interesu preiskave zaenkrat no bomo poročnli o podrobnostih, ki so jih oblasti o tem ropu dognale. Značilno za železniške razmere v Sloveniji Ponovno in ponovno jo Slovenec že opozarjal, kako bridko jo stanje slovenskih železničarjev v Sloveniji, čeprav so slovensko železnico visoko aktivne. Železniška uprava pn zn lo najbolj donosno železnice in zn svoje najbolj marljive železničarje v Sloveniji najmanj skrbi. C'n bi bilo kje na jugu toliko prometa in lako malo železničarjev, bi se dogajale vsak dan nesreče. Samo neskončnemu trudu slovenskih železničarjev gre zalivala. da jo v Sloveniji tako malo železniških nesreč. Značilna nesreča so je pripetila včeraj okoli 1 popoldne nn Jesenicah. Zavirač Martin Porgar iz Ljubljane, oče petih olrok, jo ustavlja! tovorni vlak. Pri napornem dolu pa je naenkrat onemogel, j Moral je priti železničarski zdravnik, ki mu jo nudil prvo pomoč in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, ('o no bi Porgarjevi tovariši opazili lo j nezgodo, bi bilo zanj kmalu usodno, saj jo žo visel čez, zavoro ter bi so kmalu smrtno ponesrečil. To pa ie samo en primer, kako jc naše železniško osebje prezaposleno. Prvi polčas Otvori Ljubljana. Zo v prvem trenutku ima Brtoncelj krasno priliko, da strelja v prazen nasprotnikov gol. loda slrol jo bil premehak in žoga gre v avl. Igra se r. obeh strani silno živahno. Napadi 11:1 obo vrati so menjajo zelo hitro, vendar ostane igra dokaj časa odprla. V 10. minuti ostane slrol na llašk neizrabljen. V 13. minuti Hašk nevarno čisti kazenski prostor Ljubljane. K sreči konča žoga v : 111I11. V 10. min. kol proli Ljubljani, katerega jo zakrivil Slapar, ko jo hotel podali žogo vratarju. V 20. min. prosti strel proti Ljubljani iz 10 111 orle. Brani Pogačnik. V 20. min. zopel kol proti Ljubljani. Ljubljana igra vseskozi obrambno igro. V napadu so-delujela samo obe krili. Večji del so igra pred Prične Hašk, ki lakoj energično napada. Ima pn precej smolo ler gredo vsi nevarnejši streli mimo prečke gola. V 1(5. minuti žvižga sodnik precej problematičen kol proti Ljubljani, ki pa je bil slabo streljan. Vendar žoga ostane v kazenskem protsoru Ljubljano ter položaj reši z mnogo srečo šele Pogačnik. Sledi napad Ljubljano po Zemljiču, uspeli kot proli Ilašku. V 10. minuli napade llnšk po desnem krilu iu strelja visoko proti golu Ljubljane. Pogačnik zbeži unpačno do 5 111 črte iu porine nesrečno Berloncelja L naprej, da Ia ni mogel več lovili žoge z. glavo, pač pa jo ujanio Kacijan. ki |Kišlje z gluvo v prazen gol. 1 :0 za llašk. ki 110 popusli in še naprej napadli |io desni strani. Ljubljana je očividno nekoliko utrujena, zalo ima llašk lažjo nalogo. Po kombinaciji v 13. minuli zviša Horvat stanje na 2:0. Sedaj so Ljubljana nekoliko zbere ler večkrat pripelje žogo do llaškovcgn golu. Todn samo trije napadalci Ljubljane proli močni nasprotnikovi obrambi 110 zmorejo ničesar. Igra so zopet zelo živahno. Kljub očitni utrujenosti nekaterih Igralcev Ljubljana So dobro brani vso do zadnjih 10 minul. Potem pa očividno popusti. V 37. minuti zopet posrečen napad Duška. Gajer |>oS]jo žogo Kacljiinii. ki jo vrne nazaj prostemu llilrocu, ki iz lt! 111 slrolja milno presenečenega branilca in vratarja v desni kol. 3 :0. Moštvo Ljubljane jo igralo danes boljo kot pa zadnjič proti Concordii in bi bil izid na domačem terenu pred domaČim občinstvom najbrž drugačen. Sarajevo : Slavija (Sarajevo) : Hajduk 2;f (1:1). Belgrad: BSK : Jedinstvo 2:0 (1:0). Rezultat lokme jo realen. Tekma jo bila zelo ostra ter mestoma celo surova. Na obeh straneh jo bilo ranjenih nekoliko igralcev. Belgrad: Bask : Jugoslavija 1:0 (1:0). Tudi ta tekma jo bila tipično prvenstveno ostra borba, ki jo občinstvo zelo razburila. Tri minute pred koncem igro jo občinstvo začelo metali kamenje nn igralce ler jo s lem povzročilo medseboini prelep iu prekinitev igre. lirndjnnski : Concordia 5:1 (3:1). Tabela po prvih dveh rundah (iradjanski II \šK Jugoslavija Hajduk BASK BSK Slavija 1 'oneordia Ljubljana Jodinslvo 2 2 0 0 2 2 0 o 11:1 5:1 2:1 4:3 3:3 2:3 0 2 0 0 2 0:8 0 Brzi turnir na Korotanu Japonska letala bombardirajo Šanghaj, 29. avgusta. AA. Včeraj popoldne se je pojavilo več japonskih letal nad južnim delom Šanghaja, predvsem nad Lunguo in Nantaom. Japon. ska letala so bombardirala zlasti južno postajo. Več bomb je udarilo v sredo večje množice ljudi, tako da je bilo po njih ubitih okrog 700 Kitajcev ter manjše število inozemcev. Nastala je strašna panika, v kateri se je kitajsko prebivalstvo razbežalo na vse strani. Poročevalec agencije Havas, ki se je tedaj mudil na južni postaji, je po odhodu japonskih letal še opazoval, kako so veliko število trupel prenašali na perone in v okolico postaje. Med njimi ni bilo nobenega trupla kakega kitajskega vojaka, Japonski pomorski ataše je snoči novinarjem izjavil, da so japonske čete na kopnem od včerat pričele aktivno sodelovati z vodnimi letali, ki bombardirajo južno stran mesta, kjer so uničili vse važnejše strateške točke. To bombardiranje, je japonski ataše dejal, ie bilo potrebno, ker se je v Nantau koncentriralo mnogo kitajskih čet. Letalski napad je bil naperjen proti vojaškim objektom, ker pa so si Kitajci v Nantau uredili vojaško bazo, so bili Japonci prisiljeni razdejati ves okraj. Na kitajski strani pa naglašajo, da južna postaja ni bila nikak strateško važneiši objekt, ker jc služila ztfoli evakuaciji civilncga prebivalstva. Šanghaj, 29, avgusta. AA. Zaradi včerajšnjega japonskega letalskega napada je nastal hud požar v južnih delih Šanghaja. Ljudje kar na ulicah sežigajo mrtve. Šanghaj, 28. avgusla, AA. Havas: Na južni postaji se jc okoli dveh popoldne zbralo okoli 600 beguncev, ki so čakali vlak, da se odpeljejo. Toda begunci niso prišli v Šanghaj, ker so japonski bombniki spustili v zrak železniški most. Letala so vrgla sedem bomb, dve med njimi na perom med begunce. Merila so z absolutno natančnostjo, ker so se lahko spustila zelo nizko, saj jih ni nihče obstreljeval. Šanghaj, 29. avgusta. AA. Po informacijah iz kitajskih virov bo poveljstvo kitajske vojske okrog Šanghaja v kratkem docela spremenilo svojo taktiko. Verjetno se bodo Kitajci počasi umaknili na novo že utrjeno obrambno črto, ki je speljana od Lijuha do šangha;skih zapndnih predmestij. Na tej črti bo Kitajcem položaj mnogo olajšan. Šanghaj, 29. avgusta. AA. Tu službeno potrjujejo, da je bil sklenjen nenapadalni pakt med Kitajsko in Rusijo, Šanghaj, 29. avgusla. AA, Kakor se jc izvedejo, je bi! nenapadalni pakt med Kitajsko in Rusijo sklenjen za dobo pet let. Danes popoldne je bil na igrišču SK Korotana brzi turnir, ki ga jc bil prejšnjo nedeljo pokvaril dež. Nastopili so štirje pari: SK Korolan, Grafika, Jadran in Ljubljana. Občinstva se je nabralo za la kraj še kar dovolj, — okoli štiristo. Sodila sta dva sodnika: g. Kušar in g. Dorčec, vsak po tri lekme. Moštva so igrala dvakrat po 20 minul, in sicer vsako z vsakim. SK Korotan si je prav čedno uredil igrišče. Lepa jc ograja, z.a katero jo lahko zavida tudi naš ligaš, SK Ljubljana. Teren je siccr videti nekoliko trd, dalo pa se bo ludi regulirati. Pričelo se je ob treh popoldne. Prva sta nastopila Korotan in Grafika. Korotan : Grafika 2:1 Prva dva tekmeca sta pokazala ostro in živo igro. V polju je prevladovala Grafika, pred golom pa so bili za spoznanje morda nevarnejši živahni in trdni Korotanci. Po redili poli pa ni mogla nc ena ne druga stran spraviti žoge v mrežo. Ostra igra je prisilila g. Kušaria, da je žvižgal tri enajstorice, in sicer dve proti Grafiki in eno proti Korotanu. Vse tri so našle mimo vratarja pol v mrežo. Ljubljana : Jadran 2:0 Za Grafiko in Korotanom sta prišla na vrsto Jadran in Ljubljana, slednia v precej močni postavi. Igra jc potekala dovolj enostransko, saj so goslje s Tyršpve ceste ve« čas obsedali Jadranova vrata. Na krilu se je pošteno razkuril Hassl, ki je ustvarjal večino nevarnih situacij. V sredi pa deloma mečka-či, deloma dovolj trdna Jadranova obramba, niso dovoljevali, da bi se realiziralo. Rezultat je po poteku igre dokaj nizek. Moral bi biti večji. Ljubljana : Korotan 1:0 Ljubljana je ostala na terenu, da sc pomeri z novim nasprotnikom, Jadran pa ie odšel na zeleno travo, da sc odpočije. Tudi v tej tekmi je Ljubljana gospodarila, igrala pa je vse preveč »učeno« in kombinatorno. Napad je bil ob tej hibi še hudo neodločen, tako da je le enkrat zamajal mrežo. Ko-rotancem sc jc ob prodorih večkrat že prav prijazno posmejala sreča. Lahko bi bili izenačili, čeprav ne bi zaslužili. Jadran : Grafika 0:0 Po štiridesetih minutah sta se pomerila Jadran in Grafika. Jadranovci so bili nevarnejši, Grafika pa je igrala mnngo lepše, pa samo prvi polčas. V drugem polčasu je tekma postala enolična in dolgočasna, Občinstvo je bilo kar precej nejevoljno, ker ni hotelo biti konca. Pri Jadranu je bila dobra obramba, pri Grafiki pa leva zveza in levo krilo, Sodil je dokaj površno g. Dorčec. Jadran : Korotan 2:0 V tej tekmi sta bila partnerja precei izenačena. Rezultat je lia vsak način previsok. Morda so si Korotanci izdelali celo več zrelih položajev, ki pa jih niso znali izkoristiti. Dve napaki korotanske obrambe sta prinesli dva gola. Ljubljana : Grafika 1:1 Ljubljana je igrala dobro prvi polčas, Grafika pa sc je razmahnila v drugem. Gostje e Tyrševc cc- ste so vzeli to tekmo manj resno in na ta načiri bre/ potrebe remizirali. Mračiti se jc že začenjalo, ko jc prireditelj izročil SK Ljubljani kol zmagovalcu tega lepega brzega pokalnega furnirja lepo izdelan pokal. Nogomet na prireditvi jc bil povprečno precej skromen. Brzi turnirji menda še nikdar niso pokazali dobrih iger. Plavalna tekma v Dubrovniku Dubrovnik. 29. avgusla. 111. Nn včerajšnji prvi dan plavalnih tekem mod ("'Sit in Jugoslavijo sla plavala med drugim DrnSko Vilfan prosti stil IDO ni v času 1.01.8, lin 200111 pr>no pn jo Anion Cerer postnvil nov domači rekord /. 2.52. Prvi dan jo vodila .lugn-lavijn s 27, CSII pn je imela 25 točk. Danes pu je bilo slanjo naslednje: Jugoslnvijn 31 toč, ( SK pa 27 točk. Mariborski nogomet Danes sla bili v Mariboru lo dve prijateljski tekmi. Dopoldne so nastopili juniorji Železničarju proli juniorjem Rapida. Tekma so, je končala z. 2:2 (1:1). Popoldne pn jo bila tekma mod kombiniranim moštvom Železničarja in SK Slavija (Po-brežjo). Zmagal jo Železničar z, visokim rezultatom 10:0 (4:0). Sodil je tekmo g. Nemec. Celjski šport Danes popoldne jo bila nn Olimpoveni igriš'11 v Celju prijateljska nogometna teknili med S. K. Olimpom in S. K. Hrastnikom, ki so jo končala z. rezultatom 4:3 (0:0). Igra se jo igrala v ležernem slilu, mestoma je bila zanimiva lc v drugem polčasu. V globoki žalost i 1 ^ vest, dn nns jo za vodno zapustil nas ibljeni. nepozabni sin BOŽO Pogreb dragegn pokojniku bo v ponedeljek. dne 30. avgusla ob popoldni" iz, mrtvaške veže splošne bolniSnice 1111 pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, dne 29. avgusla 1937. Žalujoči: Lmlovik Erjavec, prometnik drž. žel., oče; Milka, mati; Vladko, brat — in ostalo sorodstvo. Primorske vesti Kdo bo tržaški škof? ■Slovenec« je nedavno priobčil novico, da utegne bili imenovan za tržaškega škofa inons. Saverni (Završnik), župnik v mestni bolnišnici. Ta novica ni posebno verjetna, čeprav se je nekaj časa trdovratno držala. Novejša verzija pravi, da pride novi škof iz Louibardiie ali sploh nekje iz stare Italije. „Diseiplinare la produzione" »Disciplinirati pridelovanje!« lo geslo velja dandanes za kmete v Italiji. Izrekel ga je tudi pred kratkim kmetijski minister Rossoni, ki je imel v radiu velik nagovor na italijanske kmete. Z veseljem je naglasil minister, da je letošnja žitna bitka prinesla zmago, kajti Italija je letos pridelala 80 milijonov kvintalov žita in ji torej ne 1k> treba nič uvažati iz Inozemstva, ker ta količina zadostuje za domačo potrebo. Doslej je znašal deficit v žitni produkciji letno okrog 10 milijonov kvintalov in je bilo treba to uvoziti. Sedaj primanjkuje Italiji 4 milijone kvintalov koruzo, poldrug milijon kvintalov ovsa in druge krme. Tudi tu bo treba napovedati bitko-', da bo Italija tudi tu neodvisna. Zato pa je nujno potrebno disciplinirati produkcijo. V bodoče bo kmetom odrejeno, kaj in koliko naj pridelajo na svojem zemljišču. Ta gospodarska disciplina, ki je po Mussolinijevih besedah nujna potreba korporativnega družabnega reda, ne pripušča osebnih razmotrivanj o lastnih potrebah. Vsak kmet bo dolžan dati svoj delež k splošnemu pridelku in to po načrtu, ki so ga izdelale korporacije na podlagi državnih potreb. V bodoče se bodo morali kmetje podvreči disciplini, ker na lem področju se ne bo smelo popuščati. ampak graditi naprej, da bo Italija sama vsega pridelala dovolj za svoje potrebe, je dejal kmetijski minister Rossoni. Umrljivost v Italiji Italijanski listi prinašajo statistike umrljivosti v Italiji v povojnih letih. Iz teh statistik posnemamo: V triletjult)19 do 1921 je umrlo povprečno vsako leto 000.771 ljudi, to je 18.3 na 1000, v letih od 1920 do 1925 jih je umrlo vsako leto povprečno 069.470 ali 17.3 od 1000, v letih 1926 do 1980 pa jih je umrlo 041.956 ali 16 od 1000, v letih 1931 do 1936 pa jih je vsako lelo umrlo 590.291 ali 14.1 od 1000. Torej je od lela 1919 pa do 1936 pudla umrljivost od 18.3 na 14.1. Ta ugotovitev je za Italijo važna /. vojaškega stališča, tako se vsaj zdi italijanskim listom. Vendar je treba pri tem pomislili na dejstvo, da rojstva kljub temu padajo in so vojaški strokovnjaki zračunali, da je Italija zaradi padanja rojstev izgubila že več divizij. Ce upoštevamo še to, poleni z vojaškega stališča ne more biti preveč razveseljiva ugotovitev, da umrljivost pada, kajti to je le posledica tega, da ljudje dosegajo višjo starost, to jc pa za vojsko brez pomena. Za kanonika-teologa v tržaškem kapillju je bil imenovan dr. Robert Marussi, škofijski cerenio-nijar. srednješolski katehet in kapitan-kurat železniške milice. Je doktor cerkvenega prava in cenjen pridigar. Za kanonlknt je bilo precej prosilcev, ludi slovanske narodnosti. V Javorja h je uničil ogenj hišo in hlev |m>-sestnika Kovača. Zgorelo je prav vse, pohištvo, poljedelsko orodje, seno, poleg tega pa revež ni bil niti nikjer zavarovan, tako da trpi okrog 60.000 lir škode. Kmetje v vasi so med seboj zbrali nekaj najpotrebnejših stvari za pogorelca, vložena pa je po občini tudi prošnja na ministrstvo, da bi mu pomagalo. Aretiran je bil na meji 22 letni Karel Cormelj, ki je ob pričetku vojne v Abesiniji pribežal v Jugoslavijo. Zdaj pa se je hotel vrniti domov toliko, da bi obiskal domače, pa so ga takoj na meji prijeli karabinjerji in ga izročili sodišču. Aretirani so bili na Reki že preteklega meseca Jakob Robec in še dva njegova tovariša. Vsi trije so imeli na vesti lo, da so hoteli brez potnega lista prekoračiti mejo. Rebec jo bil obsojen na dve leti konfinac.ije, njegova tovariša pa eden na 5, drugi pa na tri leta .Takoj jio obsodbi so jih eskortirali v južno Italijo. Meslo na nabor jo šol 21 letni Adolf Mervič iz Šempasa rajo iskat dela v Jugoslavijo. Ko tam ni več dobil dela, so jo vrnil in so. prostovoljno izjavil karabinjerjein. Sedaj bo moral odslužiti rok, vojaško sodišče pa ga jo z ozirom na njegov zagovor obsodilo samo jiogojno na 3 mesece. Nekaj novih šol bodo po zagotovilu prosvetnega ministra zgradili ludi v Julijski Krajini. V Gra- diški ob Soči bodo zgradili gimnazijo, v Tolminu pa bodo gimnazijo sjiet spremenili v učiteljišče, kakor je bilo že pred leti. Spomenik padlim vojakom v obliki 25 metrov visokega stoljin s križem bodo postavili na Sv. Gori pri Gorici. Centralni demografični urad 6o ustanovili v Rimu. Ta urad bo nadzoroval gibanje prebivalstva jio vsej Italiji. Urez duhovnika je ostala vsa Cičarija. Doslej je bil samo eden in lo v Vodicah, zdaj pa je bil še ta premeščen, na njegovo mesto pa ni drugega. Župnik iz Slivlja prihaja v Vodice samo pokopavat. V Pobegih pri Kopru se jo začetkom avgusta zgodil zanimiv primer. Neki Piciga je že dolgo zalezoval poštenega in uglednega domačina, ki že 30 let vodi domačo posojilnico. Nameraval ga je izjiodneeti, da bi se kako prikopal do ljudskih prihrankov v mali posojilnici. Piciga je ukazal svoji hčeri napraviti lejio rdečo zastavo, katero je skril v peč v posojilnici. Na posojilniški pisalni stroj je skrivaj dal natipkati hujskajoče komunistične letake tor jih je raztrosit po vasi. Orožniki so hitro naredili preiskavo in sled je vodila tja, kamor je bila spretno napeljana. Dognali so, da so bili letaki tipkani 11:1 posojilniški stroj, v peči pa so našli rdečo zastavo, pripravljeno za dan sovjetsko republiko. Ker pa je bila stvar preveč lepa, je vendar vzbudila sum. Na policiji v Kopru je neki mladenič priznal, da ga je Piciga že nekoč prej nagovarjal, naj bi natrosil hujskajoče letake po vasi tor napeljal sled k načelniku jiosojilnice. Po tem odkritju je policija zgrabila Picigovo hčer, ki jo priznala, da je vozla rdečo zastavo po očetovem naročilu. Zaprli so tedaj njo, očola in brata in baje šo nekaj drugih osumljencev. Načelnika posojilnice so izpustili, ko je bila na tak nepričakovan način dokazana njegova nedolžnost. Storija je zelo poučna v današnjih dneh, ker kaže, kako veliko vlogo igra v politiki provokacija in podtikanje. Dosledno bi morala oblastva take provokaterje še j>osebno strogo kaznovati. V Dekanih pri Kopru so nekatere požrtvovalne osebo nabirale po hišah prispevke za darilo novomašniku s Kubeda. Podeštal jih je zaradi tega dal na paragraf in so bile obsojene na 200 lir globe in plačilo stroškov. Težko, če je vsa zbirka toliko znesla. .Vaša iioinoreja preživlja celo trike čase. Po vsej goriški deželi se je strahotno razpasla bolezen na spolovilih goveje živine. Vprašanje je zelo zamotano in ga ni mogoče obdelati s kratkimi besedami. Določila glede bikov iu plemenskih postaj gotovo 110 odgovarjajo praktično potrebam našega kmeta, zlasti ne v tolminskih hribih. Marsikje leži jia precejšen del krivde tudi na živinorejcu samem. Ker pa bolezen prizadeva kmetovalcem mnogo stroškov in ker spravlja v nevarnost našo nekdaj cvetočo živinorejo, jo nujno potrebno, da se deželni kmetijski urad za to pereče vprašanje z vso vnemo zavzame. Mirno lahko trdimo, da uživajo vinogradniki in sadjarji veliko več pozornosti nadzorovalnih organov kakor pa živinorejci. Tudi ti so potrebni skrbnega pouka in zaščite. Nesreča pri delu. Leopold Rijavec iz Grgarja je žagal debelo drevo. Nesreča je hotela, da mu jo kos debla pritisnil desno nogo s tako silo, da mu jo je stri v členku. Prepeljati so ga morali v goriško bolnišnico. Avtomobil jo je ranil. 30 letna Pavla Abrančič iz Solkana je Sla nič hudega sluteča po cesti. Pa jo pridrvel mimo njo avtomobil in jo z blatnikom tako močno sunil v desno nogo, da so jo morali prepeljati v goriško bolnišnico. Zaradi političnega umora. Pred tržaško poroto se je prod dnevi vršila zelo zapletena razprava zaradi političnega umora, ki je bil izvršen prod 16 loti. Obtoženec, 37 letni Dante Serpi, član komunistične stranke, sn je 11. maja 1921 z gručo tovarišev sprehajal po Trstu. Nasproti mu je prišla trojica fašistov, med njimi znani poslanec Ricciolli Garibaldi in neki Pastjuale Napoletano. Ustaviti so komunistično gručo in Napoletano jo vprašal Sorpija, ali je on prejšnji dan slreljal na četico fašistov. Serpi jo hipoma potegnil revolver ter Napoletana ustrelil v srce, da je takoj izdihnil. Pretepu, ki je izbruhnil, se je Serpi izognil in ušel v Jugoslavijo, odkoder je pobegnil v Odeso. Sovjetska oblastva pa so ga kmalu osumila, da ni pravoveren komunist in so ga obsodila na pot let izgnanstva, ki ga jo prebil na Soloveckih otokih. Ko je kazen prestal, so ga za tri lota izgnali v Sibirijo, gole oktobra 1936 so sovjeti Sorpija izpustili in posrečilo so 11111 je zbežali v Romunijo. Toda, ko jo jiotem prišel v Trbiž in stopil na italijanska tla, so ga aretirali in izročili sodišču, ki ga je zdaj obsodilo ua 21 let težke ječe. FOTOAMATER Od negativa do pozitiva Važno za lastnike malih kamer To pa je drugi pogoj, ki jo važen za uspešno razvijanje drobnega zrna, kajti čira dalj časa traja razvijanje, toni bolj grobo postaja zrno. Zelo važno je torej tudi to, koliko časa razvijanje traja. Ta jiogoj bi sam |io sebi ne vseboval nobenih posebnih težkoč, če bi ne bilo treba razvijati negativov majhnih formatov ne samo z ozirom na kakovost zrna, temveč tudi z ozirom 1111 gradacijo tvoriva. Dobra povečava negativa majhnega formata je namreč mogoča le na osnovi nekoliko briljantno razvitega negativa, če naj bo sočna v črninah in bogata na poltonih. Prav pri upoštevanju tega dejstva pa zadenemo na težkoče. Tonska postopnost negativa je odvisna namreč v glavnem od vrste in koncentracije razvijalca, od trajanja razvijanja in od gradacije tvoriva. Gradacija tvoriva pa je zelo različna. Nekatere emulzije delujejo mehko, druge normalno, tretje trdo. Za enako strmo tonsko jiostopnost negativu, kakor jo zahtevajo večje povečave, zahtevajo mehko delujoče emulzije nekaj daljši čas razvijanja kakor emulzije 7, bolj strmo gradacijo — v enakem razvijalcu in pri enaki temperaturi. Zato niso tudi časovni podatk glede razvijanja, ki jih vsebujejo predpisi razvijalcev za drobno zrno, uporabljivi za vsa tvoriva enako, ter jih je treba za tvorivo, ki ga 'uporabljamo, s preizkusi šele določiti, če morda niso že preračunjeni na določeno emulzijo. Polog vsega je spraviti v primerno soglasje še pre-osvetjitev in skrajšano razvijanje, dva faktorja, ki vodita v mehkobo, 110 glede na to, da učinkujejo tudi razvijalci za drobno zrno že sami po sebi mehko in izenačevnlno. Težkoč je torej tukaj na kupe, in ne majhnih. Najlaže jih premagamo, če se omejimo na uporabo primernega negativnega tvoriva in dobrega razvijalca za drobno zrno, ki jih temeljito preizkusimo in razvijamo potem mehanično na osnovi ugotovljenih lastnosti. Takšen preizkus ni težak. G. R. Ilecke poroča v zvezku 23 in 24 Photogr. Industrie 1936 o svojih preizkusih, da ugotovi, kakšno jo razmerje mod razvijalnim časom 111 vrsto filma pri določeni gama-vrednosti, določenem razvijalcu in določeni temperaturi. Preizkus je naslonil na razvijalec perinal 1:20 za gama 0.8 pri temperaturi 18" do 19" C. Razvil je več vrst filmov in določil zanje razvijalui čas. Potem je razvil iste filme pod istimi jiogoji v drugih razvijalcih za drobno zrno in prav tako določil čas razvijanja. Pri tem jo ugotovil, da je tako izračunano razmerje za vse vrste filmov konstantno in da pomeni merilo za aktivnost razvijalca. Ce jo določen enkrat razvijalni čas za poljubno vrsto filma v porinnlu 1:20, |ioteni je lahko določiti čas razvijanja ludi za druge razvijalce, če pomnožimo razvijalni čas, ki ga zahteva perinal, 7. aktivitetnim faktorjem drugega razvijalca. G. R. Hocke jo za praktično ujiorabo napravil sledečo tabelo za nekatere vrste filmov in razvijalcev za drobno zrno: 1. Gradacijsko število filmov: Isocbroni FF — 2.5, Isochrora K — 4.5, lsopan FF — 3, Isopan F — 5, Isopan SS — 10, Hectepan — 2.5, Perpantic — 3.5, Peromnia — 7. 2. Aktivitotni faktorji razvijalcev: Perinal 1:20 — 1, Emofin 1:4 — 2.2, Kodak D 76/boraks 2.6, seasa 2 — 2.3, soasa 3 — 1.7. Razvijalni čas ugotovimo po tej tabeli, če pomnožimo gradacijsko število filma 7. aktivitetnim faktorjem. Ce hočemo torej razviti filin Isojian SS v razvijalcu Kodak D 76/boraks, pomnožimo 2.6 X 10 = 26 minut Po istem načinu določimo lahko gradacijska števila in aktivitotne faktorje za vse vrste filmov in razvijalcev, ki jih u|iorabljamo, ter si napravimo tako stalno ujiorabno tabelo. Filmi z dvojno emulzijo Starejši predpisi za razvijanje določajo, da je razvijati preosvetljene posnetke v koncentriranih razvijalcih, ki jim je dodali ludi precejšnjo količino bromkalija. Ta predpis jo v veljavi seveda še danes, toda lo za negativno tvorivo, obstoječe iz ene same svetločutne plasti. Za novejšo filme, ki imajo dvojno emulzijo, zgoraj visoko občutljivo in pod njo manj občutljivo emulzijo, pa ta predpis ni uporabljiv. Nalogo bromkalija in večje koncentracije razvijalca je prevzela namreč spodnja, manj občutljiva jilast, s katero jo poskrbljeno, da ne postane negativ zaradi preosvotlitve model in brez kontrastov. Zato smemo razvijati takšne filme v običajnih razvijalcih, čeprav so preosvet-ljeni. Negativi bodo kljub temu briljautni, le krili bodo nekoliko gostejšo. Obe emulziji sta namreč medsebojno tako uglašeni, da prične sprejemati svetlobne vtise spodnja emulzija v trenutku, ko s preosvellitvijo prekoračimo osvetlitveni obseg zgornje emulzije, da zaradi tega vplivajoča svetloba ne iiovzroča več počrnevanja te jilasti, ker nastopa žo solarizarija preosvetljenega bromovega srebra. Strah prod preosvetlitvijo je torej pri takšnih filmih odveč, varovati so je le prekratkih ekspozicij. S preizkusi so namreč ugotovili, da ima film z dvojno emulzijo naravnost ogromen osvetlitveni obseg: negativ, ki so ga osvetlili '/3on sekunde, je bil prav tako uporaben kakor negativ, osvetljen 200 sekund, ne da bi uporabili pri tem kakšne |iosebno razvijalce ali razvijalne trike. Izraženo v številkah je to 1:40.0001! S tem pa seveda ni rečeno, da bi to številko kar za stalno prenesli v prakso snemanja. Vsaka močnejša pre-osvetlitev ima za posledico zamrenjenje negativa, kar je zlasti pri negativih majhnih formatov docela nezaželjeno. Sicer pa ni negativno tvorivo z dvojno emulzijo nič novega. Ze leta 1891. je John Sandel opisal in uporabljal tvorivo, ki je imelo po dve in celo tri. drugo ua drugo položene svetločutne plasti. Velik uspeh naših fotoamaterjev Fotografska revija :Cainera Craft , ki izhaja v San Franciscu, je kakor lansko loto tudi lotos razpisala celoletni mednarodni fotografski natečaj, v katerem tekmuje za naslov prvaka veliko število fotoklubov iz vseh delov sveta. Od jugoslovanskih klubov tekmujeta ljubljanski in zagrebški fotoklub ter je bil ljubljanski v mesecu avgustu s 15 točkami na tretjem mestu. Te dni pa jo dospelo obvestilo uredništva toga lista, da so odnesli v okviru toga natečaja |iri izboru slik za mesec september vseh 5 razpisanih nagrad člani ljubljanskega fotokluba gg.: prvo Lojze Erjavec, drugo Peter Kocjančič, tretjo M. Pfeifer, četrto Oskar Kocjančič 111 pelo Ante Kornič. S lem si je priboril ljubljanski fotoklub nadaljnjih 14 točk tor je sedaj na drugem mostu z 29 točkami za Fort Doarborn Camera Clubom, ki je s 30 točkami, torej z ono točko razlike na prvem mostu. Ta klub si jo v lanskem tekmovanju priboril prvo nagrado, letos pa ga močno ogroža ljubljanski klub, ki se bo gotovo povzpel na jirvo mesto, če se bo lo udeležilo tekmovanja več članov kot do sedaj. Prvaka čaka v Ameriki lopa nagrada: krasen, nad 1 111 visok srebrn pokal. Upajmo, da ga bodo Američani poslali v Ljubljano. V avgustu jo odnesel tretjo nagrado v tem tekmovanju član ljubljanskega fotokluba g. Slavko Smolej. Razgovori Skupina fotoamaterjev. Prav imate. O modrem in zelenem tenjenju do sedaj res nismo pisali, prišlo pa bo na vrsto v obširnejšem članku, ko bomo govorili o pozitivnem procesu, čeprav bi o tem najrajši v korist amaterjev molčali, ker tako otonjene slike niso obstojno. Za danes navajamo samo nekaj predpisov. Poudarjamo pa, da je pogoj za dobro uspelo tenjenje pravilno razvita, dobro ustaljena in temeljito izprana pozitivna slika. S pozitivi, pri katerih ste zaradi preosvotlitve predčasno prekinili razvijanje ali jia ste jih premalo osvetljene mučili v razvijalcu, ne delajte eksperimentov v tenjilni kopeli. Modro barvo dobi slika v sledečih kopelih: L Voda dest. ali prekuhana 200 ccm rdeča krvolužna sol 10 g amonijak 10 ccm II. Voda dest. ali prekuhana 200 ccm železov klorid 1 g solna kislina 4 ccm Raztopino I. hranite v rjavi steklenici na temnem prostoru. Izbledito sliko pojiolnoma v raztopini I., nato dobro izperite in položite v kopel II., v kateri bo takoj dobila temnomodro barvo. Otenjeno sliko izpirajte, dokler se ne očistijo najsvetlejša mosta. Zeleno tenjenje: Nasičena raztopina oksalno kisi. 120 ceni vanadijev klorid 2 g železov oksalat 1 g železov klorid 1 g Dopolnite 7. vodo — destilirano ali prekuhano — do 2000 ccm. Ko so vso soli raztopljeno, dodajte še 2 g rdečo krvolužne soli. Mokro sliko položite v kopel :n jo pustite v njej, dokler no dobi zaželjeno barve. Nato jo položite za 5 minut v šibko okisano ustaljevalno kopel in izperite v čisti vodi. Poudarjamo pa ponovno, da tako otenjeno sliko niso obstojno in so prej ali slej po-kvarijo, 110 glede ua to, da jo fotografija najlepša v črno-beli barvi. Rcbrčan: SpOmilU koroškega študenta (Dalje.) Tudi tam sem moral nastopiti kot Nosan. DrugI dan smo šli na Lisno goro (607 m), kjer stoji prijazna cerkvica, odkoder so Ii odpira lep razgled po Podjuiiski dolini. Dne 3. avgusta 1902 je imel na Reberci novo mašo Teul Anton. Bil je revnega stanu, a zelo nadarjen. Zato so jo zanj zavzel komendator Šum ah Valentin. Slavnoslen je bil listi dan in za Reberčane nekaj posebnega, ker niso pomnili, da bi so kdaj vršila taka slavnost v tej planinski vasi. Pri obedu se je razvila jirav živahna zabava. Da som kol domačin moral skrbeti tudi za razvedrilo, je bila moja dolžnost. Zapustil sem Reberco in jo udaril na Zgornje Koroško. Moj ožji rojak Matija Perč jo bil tedaj nameščen na Višarjih. Povabil me je, da ga obi-ščem. Višarje so bile. od nekdaj znamenita božja pot, kamor so romali Slovenci 110 samo s Koroške in Kranjske, ampak tudi iz Štajerske in Primorske. No bom opisoval lepote tega kraja, saj ga ni zlepa, ki 110 bi bil še na Višarjih. Bil sem sicer že dostikrat tam, a ko je bil tudi moj rojak tukaj, sem se čutil še bolj domačega. Napravila sva izlet na Lovca, nazadnje pa jo udarila v Žabnico, kjer sem bil znan z rodbino Ehrlihovo. Od tod sva se odpeljala v Ponlabol in dalje do Vidma Nihče naju ni vprašal, ee imava potni list videli pa tudi nisva bila kot vohuna. V Vidmu sva' ostala on dan in si ogledala vso znamenitosti. V gradu so še videti slike cesarjev Franca in Ferdinanda, kar so Italijani pustili kol spomin na čase. ko so bili ti kraji šo pod Avstrijo. V Vidmu sem slišal na trgu, kako so kmetske ženske govorilo slovensko. Živahno življenje, Iti se je zvečer razvilo na trgu, je pokazalo znani temperament tega ljudstva. Mod potjo sva se zglasila še v Podkloštru. kjer je bil tedaj za župnika Gregor Einspieler. Da pa se potovanje docela sklene, sva so peljala še do Šmohora v Zilski dolini, kjer | jo bil tedaj za kaplana slavni naš basist in šaljivec I Janko Arnuš. Iz visokih planin sem šol zopet čislo na vzhodno mejo Koroško. 17. avgusta 1902 je bilo zborovanje CM podružnice blizu Libuč, rojstne vasi vseučiliščnega profesorja dr. Rada Kušeja, v gostilni Hausor, sedaj tik ob državni moji. Bi! som povabljen kot govornik. Prispel jo ludi takratni deželni poslanec Franc Grafenaucr. Še danes ga vidim, kako je stal pred odrom in zvesto poslušal, kar sem govoril. Kazal je pač zanimanje za vso; na ta način je dosegel izobrazbo, ki je bila občudovanja vredna. In 011 sam je govoril na način, ki je bil lasten lo njemu. Dne 8. septembra 1902 je bilo zborovanje CM podružnice v gostilni Stekl pri Fari na Prevaljah. Tamošnji kaplan Janez Dragasnik se jo zelo udej-stvoval na narodnem polju, kjerkoli jo bil nameščen, in je delal na to, da bi se tudi v tem kraju narodna zavest še bolj vzbudila. Povabil 1110 jo, da pomagam po svojih močeh. To sem tem rajši storil, kor v tistem kraju še nisem bil tako znan. Ta naloga so mi jo tudi posrečila. Baje sem nosil širok klobuk, kar jo sedanjemu pisarniškemu ravnatelju Jakobu Podlesniku tako imponiralo, da jo lo ob moji šestdesotlotnici v "Slovenskem gospodarju še s posebnim poudarkom popisal. Komaj som prišel domov, sem^ že dobil pova-bilo 1111 shod CM podružnice v Št. Štefanu pri Trušnjah, ki bi bil moral bili 14. septembra 1902 pri Kajšlerju v št. Pavlu. Govoril je kanonik Valentin VVeiss iz Velikov-ca, ki je sedaj župnik v Žitarivasi. Na zborovanje je prišio mnogo ljudi, kar je bilo nekaj jiosebnega, ker jo bilo zavoljo nemškega vpliva iz Velikovcu ljudstvo manj zavedno. Da se je narodna zavest okrepila, jo zasluga delavnega župnika Franca Treiberja iz št. Ruperta. Prav v listem času je dovršil veliko narodno delo z zgradbo narodne šolo. Ko som predaval listi dan Starinarja, sem privlekel iz vreče težak kamen ter rekel: Poglejte, to pa je tisti kamen, ki se jo gospodu župniku Treibcrju odvalil od Brca, ko so dozidali narodno šolo. Župnik Treiber in vsi, tudi šolske sestre, so so srčno smejali. Ko me je Treiber jio več letih videl pri pogrebu prošla Gregorja Ein-spielorja v Št. Jurju v Slov. gorirah, so je nasmejal tor rekel: Vodno se spominjam na vas iu tisli dovtip o kamnu. Dne 5. oktobra 1902 je bil napovedan shod CM podružnice za Škocjan in okolico v Majerjevi gostilni. Bila je prav lepa jesenska nedelja, ko sem se odpravil 1111 pot in spotoma občudoval že zrelo grozdje na brajdah. Po govorih sem nastopil jaz s svojim šaljivim programom. Pri tem pa bi se bil skoraj seznanil s kazenskim paragrafom kot trpeči del. Pri Starinarju sem namreč imel tudi tole točko: vzel sem likvo, jo izpraznil, v votlino pa vtaknil kup slame, da je še molela iz luknje. To jo bila vedno zadaja točka. Navadno sem rekel: Poglejte, kaj pa to pomeni? Vse je napeto gledalo. Nato pa sem razložil, da ie to nemškutarska buča in sem jo vrgel ob tla, da se je razletela. Seve, izbruhnil je občen smeh. Toda neki dopisnik je v »Bauornzeitung« popisal to tako, kakor bi bil hotel nemški narod zasmehovati. Kakor mi je pozneje pripovedoval župnik Vinko Poljanec, je poizvedoval orožnik, če ne bi bilo iztnkniti kaj takega, kar bi bilo tvorilo dejanski slan po § 302 avsl. kaz. zakona. Župnik Poljanec pa je vse tako spretno pojasnil, da ni bilo nič iz loga; tisli kazenski paragraf pa sem pozneje še posebno natančno predelal, da bi ne prišel z 11 jim v doliko. Priqalelju Poljancu pa še danes pojem v doliko. Prijatelju Poljancu pa še danes jiojeni šali ričeta. Dno 19. oktobra 1902 so jo vršil shod CM podružnice v Dolinčlčnh v Rožni dolini v gostilni narodno zavednega Jožefa Paula, p. d. pri Rularju. Urednik Josip Rozman jc že v Miru naznanil, da nastopi tudi znani gospod Ožbej kot šaljivec. Od postaje Lipa sva so pripeljala 7. Rozmanom do jložeka, kjer jo naju sprejel prijazni narodnjak žujinik Karol Hiiltner, ki je tudi moral po plebiscitu iskali v Jugoslaviji zavetja. Dolinčiče so bilo od nekdaj vrla narodna vas. Tam jo bilo vsako loto zborovanje. Let al902 je nastopil meseca julija kot govornik dr. Janko Brejc. Zato jo bila udeiežba prav sijajna, kar je dalo tudi meni poguma, da sem podal zborovalcem vse, kar sem znal; deloma že zaradi tega, da bi uretfnik • Mira« z naznanilom mojega nastopa ne doživel razočaranja. Ko sem se drugo julro poslovil od prijaznega župnika, sem prejel še velik zavoj je-stvin, da bi kol pojiotnik ne obnemogel do Gradca, kamor sem so naravnost od zborovanja odpeljal, da končam zadnje leto pravnih študij. Moj dragi prijatelj Simon'Mikelk od Sv. Križa pri Spodnjem Dravogradu je težko zbolel in umrl v Gradcu 24. okiobra 1902. Po želji staršev sem ukrenil vse, da so prepeljali rajnega na domače jiokopališče v Crnečah, kjer je bil takrat za župnika moj prijatelj Josip Žeichen, ki se je preselil iz visokih Djekš v ravnino. Nedeljo prod pogrebom, 27. oktobra, so blagoslovili Hranilnični dom v Sp. Dravogradu, kjer se je v listem času že zelo ukoreninil nemški duh. Prošt Florijan Izop je dal blagoslov in je govori! v polnem ornatu narodno navdahnjen govor, katerega je sklenil s povzdignjenim glasom z besedami Gregorčiča: Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene Zatem je zborovala CM podružnica, kjer je govoril deželni poslanec France Grafenauer. Nazadnje je bilo žo. nekaj običajnega, da sem nastopil kot Nosan in Starinar. Dan po pogrebu sem se odpeljal zopet v Gradec. Snov, katero sem moral predelati, je bila zelo obširno, saj je obsegala dva državna izpita; obenem sem bolel napraviti tudi prvi rigoroz, da doseženi doktorsko čast. Moja mati mi je sicer večkrat rekla: Kaj boš ti dohlar.ko jia jih je toliko, da bi lahko od Celovca do Gradca ž njimi plot gradil. Odvrnil sem: Mogoče pa le še ni gotov, da moram pomagati tudi jaz pri končni zgraditvi. To se je tudi zgodilo dne 22. marca 1905.