USTAVASFRJ
Nekateri odlomki iz poglavja svoboščine, pravice in dolžiiosii človeka in občana (Ustava SFRJ, Uradni Iist SRS 53/69, str. 35 do 50).
Svoboščine in pravice človeka in občana so neodtujljiv del in izraz socialističnih in demokratičnih, s to ustavo zavarovanih odno-sov; v njih se čiovek osvobaja kakršnega koli izkoriščanja in samo-volje ter si z osebnim in združenim delom ustvarja pogoje za vse-stranski razvoj, svobodno izražanje in varstvo svoje osebnosti ter za uveljavljanje svojega človeškega dostojanstva. (čl. 32)
Da bi mogel uresničevati družbeno samoupravljanje, je oDčanu zajamčena. . . . , 6) pravica obravnavati delo državnih. organov, organov družbeneg^ samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, in povedati mnenje o njihovem delu; (čl. 34)
Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik informacij, svoboda /druževanh, svoboda govora in javnega nastopanja. ter svoboda /.borovanja in drugegajavnega zbiranja.
Občani imajo pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoje mnenje. posjuževati se sredstev informacij za svoje obveščanje ter izdajati časnike in drug tisk in z drugimi obveščevalnimi sred-' stvi širiti informacije.
Teh svoboščin in pravic ne sme nihče zlorabljati za rušenje teme-ljev socialistične demokratične, s to ustavo določene ureditve, za ogrožanje miru, enakopravnega mednarodnega sodelovanja ali ne-odvisnosti države, razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti ali za ščuvanje h kaznivim dejanjem, in tudi ne na tak način, da bi se žalila javria morala. (čl. 40)
Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci. znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkrifij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Obseg, trajanje in varstvo teh pravic določa zvezni zakon.
Družbena skupnost zagotavlja pogoje za razvoj znanstvene in umetniške dejavnosti ter dmgih kulturnih dejavnosti. (čl. 45)
Zajamčena je nedotakljivost osebnega življenja in drugih pravic osebnosti. (čl. 47)
Nihče ne more veljati za storilca kaznivega dejanja, dokler ni to ugotovljeno s pravnomočno sodbo.
Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, kakor tudi med izvrševanjem kazni.                                           .
Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za ostopek pristoj-nerou organu, nc sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Zajamčena je pravica do obrambe. (čl. 49)
Občani uživajo svobodo gibanja in nastanitve. Omejitev svobode gibanja  in nastanitve je  mogoče predpisati z zakonom, vendar
samo, če je to p<                                    nskega postopka, za pre-
prečitev širjenia n.                                  _tvo javnega reda a!i če to
zahtevajo intc                     iržave. (cl. 51)
Zajamčena je };¦                            tujim državljanoin in osebam
brez državljaristva                ^anjain zaradi svojega zavzemanja za
demokratične naz              ^anja, za socialno in narodno osvobo-
ditev, za svobodc m pravice človeške osebnosti ali za svobodo zrtanstvenega ali umetniškega ustvarjanja. (čl. 65)
Vsak-Oi             Jamčoitl i              > pritožbe ali drugega pravnega
siedstva zoper od:                            ugih državnili organov in orga-
nizacij, s katerimi ^ ~.......                    ' m-.i i. i ;ili n,i /.lkoiin  feme-
lječem interesu. (čl. 68)
Zagotovljeno je sodno varstvo svoboščin in pravic,'ki so zajam-čene s to ustavo. (čl. 70)
Zakon o potnih listinah jugoslovanskfli državljanov (Uradni list,
št. 27/69).
p.                                                     aie li^unc se iiiu ne pudaljsa m
vizu;
1.  Tisti, zopei                            ;ia preiskava ozirorna je odlo-čeno, da se brez p                          >žnica    za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen strogega zapora, ali za kaznivo.dejanje iz četrtega odstavka  ]-1   ^i-ni   17^   nii  17A   člena kazenskega zakonika;
2.  tisti, ki mu je biia i/                       ru- k,i,oi zapora nad treh mesecev ali kazert strogeg.                     ilede na to, ali je sodba postala pravnojnočna ali ne    duklei ka/.ni ne prestane;
3.  tisti, od katerega je sodišče zahtevalo obljubo, da ne bo za-pustii prebivališča (170. člen zakonika o kazenskem postopku);
¦ 4. fta pismeno zahtevo pristojnega organa družbeno politične skupnosti — tisti, ki ni poravnal do nje svoje zapadle obveznosti in na pismeno zahtevo delovne ali druge organizacije, če bi zaradi njegovega odhoda v tujino nastala vprašljiva izpolnitev obveznosti, za katero obstaja izvršilni naslov;
5.  kdor je s svojo aktivnostjo med prebivanjem v tujini po-vzročil škodo mednarodnim ali drugini interesom Jugoslavije;
6.   če to zahtevajo interesi varnosti ali interesi narodne obrambe.
V  primerih iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena -mora sodišče svojo odločbo, javni tožilec pa vložitev obtožnice takoj sporočiti organu, ki je pristojen izdati potno listino.
Na prošnjo obdolženca sme sodišče v primerih iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena dovoliti izdajo potne llstine, podaljšanje njene veljavnosti oziroma izd"ajo vizuma.
0 vsaki odločbi, ki ima za posiedico prenehanje razlogov, nave-denih v 1. do 3. točki prvega odstavka tega člena, mora sodišče obvestiti organ, ki je pristojen za izdajo potnih listov.
V  odločbi, s katero zavrne prošnjo za potni list, za podaljšanje njegove veljavnosti oziroma za vizum po 6. točki prvega odstavka tega člena, pristojni organ ni dolžan navesti, kateri ravlogi so ga vodili pii taki odločitvi.
SESTANEK ŠTUDIJSKE KOMI-SUE NA FILOZOFSKI FAKUL-TETI
Posebne komisije pri skupščini SRS (v njih so bili tudi univerzitetni profesorji in študentje) so.vletihod 1969 do danes obravnavale statute in učne načrtc fakultet in višjih šol. Študijska komisija FF je na sestan-ku, ki je bil 15. januarja, oblikovala prve pripombe na poročila, ki so jih opisane komisije pravkar dale v raz-pravo. (Nadaljnja detajlna razprava o tem bo najprej na posameznih od-dclkih, enkrat marca pa ponovno v študijski komisiji.) Nekaj važnejfih pripomb z razprave:
-  predvidena maksimalna teden-ska obremenitev študcnta do 30 ur je še vedno prevclika,
-  treba je našteti in opredcliti, kaj so ,,oblike neposrednega sodelo-vanja študentov v oblikovanju in iz-vajanju študijskega procesa". Dru-gačc bo njihovo ,,pospcšcvanjc", ki ga jdokumcnt zahteva, le zopet nov način manipuliranja študcntov,
-  predlog,  naj asistcnti nimajo pravicc spraševanja na izpitih, razen čc so si pridobili vnaprejšnjo habili-tacijo, ni sprejemljiv.
V nadaljevanju sestanka so neka-teri profesorji postavili vprašanje, ali morda rcferatov tov. Marinca, sklepi 30. seje CK ZKS in nekalcri članki v dncvnem tisku nc pomenijo, da sc mimo skupinc za reformo srcdnjega šolstva pri zavodu za šolstvu SRS poskuša uvcljaviti nckdaj strokovno žc zavrnjen koncept reforme srcd-njih šol (prcdvscrn gimnazij). Sodc-lavci skupinc pri zavodu za šolstvo o tcm ničesar nc vello, zahtcvali pa bodo uradna pojasnila od pristojnih. Zanimiva detajla iz diskusije v tej točki:
-  prof. Schmidt: Pokazalo sc jc, da  imajo profcsorji prirodoslovnih ved mnogo vcč posluha za odprav-ljanjc    faktografskih    dctajlov    iz učnih programov srednjih šol, da pa so glede tcga vclikc tcžavc s pro-fcsorji humanističnih wd (opomba pisca: najbrž bi bilo to mogočc ugo-toviti tudi na nivoju univcrzc),
-  ncki profesor jc (mimogrede) izrazil  svojo  osuplost  in zgražanjc nad člankom mag. P. Jambreka o re-formi Ijubljanskc univerze, ki je bil prcd kratkim objavljcn v Naših raz-glcdih. Avtor hočc vso univerzo po-staviti na glavo.
Ob koncu sta predstavnika štu-dentov ogorčeno (čcprav bi, glcdc
na izkušnje, žc morala mirno) pro-testirala proti malomarncmu odnosu oddelka za psihologijo (in morua šc katcrcga - a o tcm ni izdano no-beno poročiio) in fakultctnih orga-nov do individualnih (intcrdiscipli-narnih) študijskih programov. Ob vscm huronskem dcklarativncm za-vzemanju za interdisciplinarnost in določbah v razpisu za to študijsko Jcto, sta bila individualna študijska programa dvch študcntov (mcnda cdina lctos na tcj fakultcti) za-vrnjcna. Natančneje: oncmogočcna. Usoda cncga: oddclck za psiho-logijo, na katcrega jc bil program na-slovljcn, do danes,koje koncc prvc-ga somestra, programa uradno še ni niti sprcjcl niti zavrniJ. Tako bo štu-dcnt (upajmo, da jc cdini) gladko iz-gubil šolsko leto.
VZ
PROBLEM  ,,PROBLEM1   - LITE-RATURA" REŠEN?
22. januarja so sc sestali prcstav-niki 10 SŠ LVZ in prcdstavniki RK ZMS, da bi končno uredili zaplc-teno situacijo, ki jc nastala prcd meseci zaradi sporov med RK ZMS in bivšim uredništvom Problcmov-literatura. Vsi doscdanji poskusi za reStev problematikc so sc izjalovili, in to iz najrazličnejših razlogov, ki pa so večinoma imeli politično osnovo.
Na sestanku so zopct prišla do izraza razhajanja mcd piedstavniki ene in druge organizacijc, vcndar so zaradi ccle vrste afirmativnih pred-logov vendarle dokončno iz-oblikovali predlog rešitve:
a) Izdajatelja sta sprejela program dela Problemov-razprave za 1973
b) Izdajatelja sta daločila okvirno idejno   osnovo   celotne revijc  Pro-blemi
c) Sprejela sta nekaj osnovnih iz-hodišč za koncept Problemov-litc-ratura
d) Prcdlagala   sta nekaj  možnih kandidatov  za   mandatorja novega urcdništva Problcmi-litcratura
e) Obvczala sta sc, da bosta imc-novala svet rcvijc, ki bo kot organ družbene kontrole zastopal intcrcsc obch izdajateljev (Problemi namrcč doslej niso imeli svojega sveta, za-radi česar jc tudi RK ZMS sama in-tcrvenirala).
Upajmo, da jc ta rcšitcv končna in da bodo Problemi kmalu začcli izhajati s svežim videzom.
DŠ
/nfomumije
10 SŠ LVZ O PROBLEMIH
26. januarja je 10 SŠ LVZ na svoji redni delovni seji obravnaval tudi postopek za konsolidacijo sta-nja okrog Problemov. Zavzel se je za čimbolj demokratičen in delovni pristop, ki naj bi ga upoštevalo tudi, predsedstvo RK ZMS. Glcde na časovno stisko se je potrebno naj-prej odločiti za mandatarja obeh delov revije, in ta naj bi z upošte-'vanjem vseh dosedanjih razprav iz-delal koncept, o katerem bosta raz-pravljala oba izdajatelja. Potrebno je tudi izvoliti izdajateljski svet.
VABILO  K  SODELOVANJU
Mednarodni odbor pri 10 SŠ LVT vabi študente Ijubljanske univerze k sodelovanju. Zaže-leni so zlasti mlajši letniki, ki bodo lahko kontinuirano sode-lovali nekaj let.
Po svoji dejavnosti se med-narodni odbor deli na skupino za kontakte, ki vzdržuje stike s tujimi študentskimi organizaci-
jami; na študijsko skupino, ki preučufe mednarodno proble-matikOi zlasti pa študenisko gi-banje po svetu. Tretja skupina je skupina za manjšinska vpraša-nja, ki se ukvarfa s problema-tiko zamejskih študentov, še posebej s problematiko manjšin v sosednjih državah. Politični oddelek izdaja INF0 v angle-ščini, občasno pa glede na polo-
žaj v zamejstvu in drugod po svetu formira akcijsko skupino, ki organizira javne množične akcije. Turistični oddelek se ukvarja z mednarodnim štu-dentskim turizmom, in zato zbira informacije o študentskih popustih, cenenem turizmu, po-sreduje zaposlitve v tujini, iz-daja mednarodne študentske iz-kaznice itd.
Kaj zahtevamo od novih čla-nov? Zanimanje za enega od naštetih področij dela, smisel za študijsko obdelavo posameznih problemov ali za organizacijsko dejavnost in pa - karje pri naši dejavnosti nujno potrebno -obvladanje vsaf enega izmed svetovnih jezikov.
Pa možnosti, kijih lahko naši člani izrabljajo? Navezovanje stikov s kolegipo svetu, dostop-nost do tuje literature, udeležba na seminarjih doma in v tujini, udeležba v študentskih delegaci-jah v tujini in sprejemanje tujih delegacij itd.
Cenjene študente, ki so za-interesirani za delo v mednarod-nem odboru, obveščamo, da lahko dobijo dodatne informa-cije v Kazini, Trg revolucije 1 /11, soba 87 ali po telefonu 21-170.
MEDNARODNIODBOR prilOSŠLVZ
POSVETOVANJE   ZŠJ   O ORGA-NIZIRANOSTI ŠTUDENTOV
19. januarja jc prcdscdstvo ZŠJ prircdilo posvctovanjc o organizira-nosti študentov. V prccepu mcd na-logami, ki jih nalaga študcntski orga-nizaciji 3. konfcrcnca ZKJ, in med aktualno situacijo študcntskc orga-nizacije so sc tudi tokrat znašli štc-vilni diskutanti, ki so znova in znova poudarjali, da ni bistvcna forma organiziranja. ampak njcgova- vsc-bina. Razprava jc bila siccr okrnjc-na, saj sta zaradi slabih promctnih zvcz skupini iz Ljubljanc in Zagrcba prispcli komaj v odmoru, vendar je bila reprezentativna. Kpkor jc dcjal Dragan Kalinič ob zaključku posvc-tovanja, nc stncmo bežati od ncka-tcrih konkretnili vprašanj, to je od idcjnc osnove in organizacijskih oblik študcntskc organizacijc. To sc jc vscskozi kazalo v posamcznih raz-pravah, ko so se udelcžcnci ustavljali
ob tako nepomembniih vprašanjih, ali imeti članske knjižice ali ne. ,,ZŠJ mora biti idejno in akcijsko sposobna organizacija, ki bo dosegla stanje, v katerem bo študent samo-upravljal," je rekel Kalinič in po-udaril, da moramo pri tem upo-števati, da je naše izhodišče delovni status študenta.
Vtis, ki ga je posvetovanjc na-pravilo, ni nič kaj razveseljiv. Kakor da je prava beseda že na poti, pa jo nekaj zadržuje. Seveda ni na poti nobcne besede, le sledovi preteklega forumskega dela se kažejo. Vsakdo ima pred sabo svojo omenjeno iz-kušnjo v delovanju organizacije, lah-ko tudi našteva vse odbore ali ko-misije, lahko ponovi deset in deset žc izgovorjenih politlčnih fraz -dejstvo je eno: brez jasne zavesti o tem, kaj študentska oiganizacija je, kaj je bila in kaj hoče, ne more biti jasnega koncepta organiziranja. Mo-goče je posvctovanje zadovoljilo tiste, ki jim je aklamacija vse.
MP
VSEM AKTIVOM ZM V OBClNI LJUBLJANA-CENTER, VSEM OK ZMS V LJUBLJANI, MC MK, MK ZMS Ljubljana, RK ZMS Ljubljana, TRIBUNl, RADIU ŠTUDENT!
OBVESTILO
Prcdscdstvo OK ZMS Ljubljana-Centcr jc na svoji razširjeni seji dne 19. januarja 1973 razrešilo tov. MLADENA ŠVARCA s funkcije prcdsednika komisije za idejno-politično delo pri OK ZMS Ljub-ljana-Center.
Ker se prcdsedstvo nc strinja z ne-katcrimi postopki tov. MLADENA ŠVARCA, in kcr so zlasti prisotni mladinci in mladinkc iz aktivov iz-razilc dvom v usttcznast nckaterih njcgovih prcdavanj, jc bilo pred-scdstvo mncnja, da nc priporoča aktivom angažirati tov. MLADENA ŠVARCA kot predavatelja, in da nc prcvzcma nikakršnc odgovornosti, ki bi iz tcga utcgnila slcditi.
S tcm jc nedvomno jasno pove-dano, da tov. MLADEN ŠVARC nima pravice nastopati v imcnu OK ZMS Ljubljana-Centcir, ali dajati kakršnekoli uradnc ali rneuradnc po-datkc.
Mladinski zdravo!
OK ZMS LJUBLJANA-CENTER
Prcdscdnik: Gorazd MARINCEK, s. r.
0P0MBA UREDNlSTVA: Zaradi ekstremne demokratičnosti tega sporočila bomo na lastno pest že v naslednji številki objavili eksluzivni intcrvju s padlim angelom, in bral-cem razkrili gotovo atraktivno in senzacionalno ozadje tega politič-nega škandala.
ITALIJANSKI STUDENTJE NA ULICAH
Po vseh večjih italijanskih univer-zitetnih mestih so se 25. januarja za-čele študentske demonstracije. Za-čeli so jih študentje v Milanu, z ostrimi zahtevami za reformo uni-verze. Ob tem je prišlo tudi do inci-dentov, ki so jih izzvale desničarske skupine. Policija je posredovala zelo brutalno, toda ne med desničarji. Streli so zadeli nekega študenta, ki
alije demokracija uganka
Vprašanje države je osrednje teoretično in praktično vprašanje sedanjosti. Teoretično zato, ker se bogastvo zavesti o tem razred-nem vprašanju, nasledeno v marksizmu, spreminja v kup pragmatič-nih opredelitev in receptov za ,,izumiranje države", praktično pa zato, ker v stalnih konfliktih pojavlja prostost kot efemerida, kot relativnost posameznikove eksistence. Mimo vseh ideoloških pred-sodkov in mimo vseh razsodnikov se moramo o tem zdaj vprašati odločneje kot kdajkoli prej.
,J)emokracija je rešena uganka vseh ustav", je razrešitev kon: flikta med Državo in Družbo. Postavlja se namreč vprašanje, kako moremo povezati recimo arbitraren odvzem potnega lista brez sodne odločitve (glej 49. člen ustave SFRJ) in pravico do svobode gibanja. Ali pa upravni pritisk na nekatere znanstvenike s 45. čle-nom ustave, ki pravi, da je znanstveno ustvarjanje svobodno. Odgo-vora na to ne smemo iskati v formalni povezavi zakonov in ustave, ampak v reševanju uganke odnosa med demorkacijo in ustavo, tj. v emancipaciji družbe.
Nekateri bodo tej številki Tribune očitali, da se ne ukvarja s študentskimi problemi. Ta pomislek je dokaj lahko ovreči z dej-stvom, da so se številna dogajanja na naših univerzah znašla na marginah zakonitosti, kar se da videti predvsem iz sodnih odlo-čitev. Drugo je seveda dejstvo, da je postal kriterij inkriminiranosti predvsem politični. To je še zlasti občutil študentski tisk, ki je zaradi očitne pomanjkljivosti zakona o informiranju odvisen pred-vsem od arbitrarne vloge javnega tožilca. ZATO JE RAZPRAVA 0 ZAKONITOSTI IN DEMOKRATIČNOSTI, O ZAKONIH IN DEMOKRACIJI NUJEN INTERES ŠTUDENTSKEGA TISKA.
Država je produkt razredne družbe. Njena razredna ali bdmira-joča narava ni odvisna od konstrukcij, ki jih postavljajo ideologije,
ampak od zgodovinskega ukinjanja samovolje, izkoriščanja, avtori-tarnih sistemov odločanja itd. Ni naključno, da samoupravljanje išče svoje korenine in vzore v tistih gibanjih, ki so to napravile: v izkušnjah Pariške komune, v nastajanju delavskih sovjetov, v oktobrski revoluciji itd. V birokratski logiki pa razredno nasprotje ne obstaja med osvobajajočim se delavskim razredom in postvarje-nim svetoin, ampak v sporu med njenim monopolom in tistimi, ki ji ga oporekajo in kratijo. Zato vzori naše birokracije ne morejo biti tista gibanja, ki težijo k demoratizaciji, ampak države, ki so rešile problem učinkovitosti oblasti. ,,V birokraciji je istovetnost držav-nega interesa in posebnega privatnega smotra tako postavljena, da postane državni interes neki posebni privatni smoter nasproti dru-gim privatnim smotrom." Tako nam birokracija vsiljuje svoj inte-res, da se nihče ne vpraša po njenem pravem razrednem obrazu, za naš skupni interes, njen interes za jačanje kontrolnega aparata za naš skupni interes.
Seveda se moramo vprašati, ZAKAJ so se ta razredna nasprotja tako zaostrila. Prav gotovo ne zaradi ,,opitosti" od demokracije, ampak od pomanjkanja le-te, KAJTI DEMOKRACIJA NI NE-ODGOVORNO ALI STIHIJNO ODLOČANJE. Navsezadnje so tako imenovana ,,delavska" ustavna dopolnila odkrito priznanje pomanjkanja demokracije, preprečevanje monopoliziranega* odlo-čanja. Vsiljuje se tudi misel, da povečana samovolja birokracije, ki še kaže v tem, da se razprava o temeljnih vprašanjih našega prav-nega sistema zapira v določen krog, ni le odraz družbene krize, ampak tudi kampanja tistih, ki mislijo, da je mogoče družbena nasprotja reševati represivno. Ali je ljudstvu med deželo Moldavijo in deželo Finsko čas resnično tako dober, da jeziki molčijo? — da parafraziramo Ševčenka.
jc sedaj v bolnišnici v stanju klinične smrti. Italijanski radio jc kasneje sporočil, da ni streljala policija, tem-več ,,neki civilist". Vendar je bilo posredovanje policije na vsak način dovolj brutalno, saj je med študenti, katerim so se v demonstracijah kas-neje pridružili še delavci in člani le-vičarskih organizacij, povzročilo pravo e';splozijo. Tako je naslednji dan odšlb na ulice Milana 30.000 demonstrantov. V Rimu jih je de-monstriralo deset tisoč, v Genovi je bila atmosfera podobna tisti iz leta 1968. Predstavniki študentov sb na zborovanju obtožili vlado, notra-njega ministra in krščanskodcmo-kratsko stranko.
Med italijanskimi študenti že dalj časa vre, in ti dogodki niso povsem nepričakovani; vprašanjc pa je, kakš-no kvaliteto lahko to gibanjc doscže v tern trenutku. Upamo, da bomo v kratkem o teh dogodkih poročali obširncje.
BEJRUT:       STAVKA       PROFE-SROJEV 1N ŠTUDENTOV
Iz Bcjruta so prišla 30. januarja poročila, da jc prišlo mcd libanon-sko policijo in študenti bejrutske univcrzc do hudcga spopada. Poli-cija jc uporabila solzilnc bombc irr vodnc brizgalnc, žc klasično orožje proti upornim študcntom, ki lahko pusti hudc posledice. Po sporočilih jc bilo 22 policistov ranjcnih, prav tako tudi vcč študcntov, vcndar oblasti. ruso sporočilc točncga štc-vila.
Na bejrutski univcrzi so namrcč
pred tom začcli stavkati profcsorji, ki zahtcvajo povišanje plač in boljše dclovnc pogojc. V akciji so jih pod-prli študcntjc, in tako jc prišlo do zascdbc vsch višjih šol v Bcjrutu. Zdaj šo šole praznc, zapori pa polni.
zp
NAGRADEPRAŠlCEM!!!
V soboto, 3. februarja, so že navsczgodaj zjutraj evropske ra-dijske postajc sporočile svctu ganljivo vcst, da jc Nobelov sklad prcdlagal kandidata za le-tošnjo nagrado za mir, in da sc ta kandidat nahaja v osebi amc-riškega .predsednika Richarda Nixona.
Skladu predlagamo, da post-humno nagradi tudi velikega borca za mir po vsem svctu in odločnega prijatelja malih ljudi tcr vseh zasužnjenih — Adolfa Hitlerja in da ga ob podelitvi nagrad povabi v Stockholm: ta dva bratca si že vsi enkrat želi-mo videti skupaj. In upajmo, da bo vsa miroljubna svetovna jav-nost ta predlog podprla.
UNIVERZA    ODSTAVLJA    ŠTU-DENTE
Ceprav je bil ljubljanski scktor svojčas s Tribuno zelo nezadovoljen, je pristal na intervju z njenimi pred-stavniki, kajti nazadnje je Tribuna, kakršna že je, le študentski list. V pogovoru objavljen v št. 7 - 8 letoš-nje Tribune, je postavil zelo umest-no vprašanje, ali profesorji Tribuno sploh berejo. Predstavnik Tribune je odgovoril, da verjetno ne. Tov. rek-tor jo bere, saj bi drugače ne bil nanjo nejevoljen, nc udeležuje pa se študentskih skupščin, zakaj pa naj bi se jih, saj tam obravnavajo pro-bleme, kot so: študentski tisk, refor-rna univerze, samoupravljanje na univerzi, študentske pravice in dolž-
aosti in še vrsto nezanimivih stvari. Tudi ostali univerzitetni delavci se jih nc udeležujejo, vendar pa ne vemo, če.berejo Tribuno.
Zadnja redna letna skupščina SŠ LVZ katere zasedanja so se udele-žili predstavniki javnega in politič-nega življenja, novinarji in celo tele-vizija, je vse predstavnike univerze ostro obsodila zaradi naklepnega ignoriranja vseh študentskih prizade-vanj in dcla SŠ LVZ. Pa kaj bi vse to, drugič naj raje televizija prej spo-roči, ali bo prišla ali ne.
Rektor je v svojem intervjuju po-vedal, da misli, da bi bila pomoč, ki bi jo laJiko dobili s tcsnejšim sodelo-vanjem študentov, zelo dragoccna in jo podpira.
Skupščina SŠ LVZ pa je sprejela omenjeno obsodb^, ker se univerzi-tetni organi, predvsem tov. rektor, že  dvc leti ne udeležujejo nobene
študentske skupščinc niti drugih oblik delovanja, češ da so ravno ta-krat službeno odsotni. Ker nočemo nikomur storiti krivicc, moramo omeniti, da se je predzadnje skup-ščine  SŠ LVZ udeležil tajnik uni-
vcrze, ki takrat slučajno ni bil zadr-žan, za kar mu moramo biti hva-ležni. Za lažjc razumcvanje te igno-rance naj še nekoliko citiram tov. rcktorja: ,,Rad bi doživel, da bi bilo to sodelovanje (med študenti in dru-gimi univerzitetnimi in fakultctnimi delavci) op. pisca tako, da bi se štu-dcnt in profesor ujela, da ju ne bi ločil visoki piedcstal." Pa še to: ,,Z neke fakultete so mi cclo javili, da so zastojn iskali študente za sodclo-vanje pri sestavljanju učnih načrtov in statutov." Ce je to res, se mo-ramo študentje vprašati. kako je mo-goče, da se na naši univcrzi še naj-dejo takšni študentje, ki lgnorirajo vsa prizadevanja za reformo uni-verzc. za samoupravljanje na fakul-tetah in univerzi, za spoštovanjc profesorjev in študentov kot delav-cev in že sedaj kažejo svoje birokrat-ske težnje. Naše predstavnikc na univerzitetni skupščini moramo pro-siti, naj se v imenu cclotne SŠ LVZ tov. rektorju opravičijo in se zahva-lijo, da jih ni odpoklical.
A.B.
Z vidika nacionalnega gospodar-stva je izobraževanje del investicij driižbe v razširjeno reprodukcijo. Gospodarskega in družbenega na-predka si brez urejenega procesa izo-braževanja ne moremo zamisliti. S stališča posameznika pa je izobraže-' vanje vlaganje večletnih naporov v pridobivanje znanja - osebni kapital ter kapital širše družbene skupnosti. Naša ekonomija je pretežno tržne narave - vsaka investicija se vlaga podoločenih kriterijih, ki niso ved-no v interesu celotne družbe, in je podrejena parcialnim interesom zelo kratkoročne narave.
Ce je torej izobraževanje neke vrste investicija, veljajo tudi zanj do-ločeni kriteriji investiranja. Vendar velja poudariti, da je investiranje v izobraževanje prav specifični pro-blem procesa razširjene reproduk-cije. Gre za živ subjekt s sociolo-škimi, biološkimi in psihološkimi elementi. Gre za proces, v katerem družba iz svoje srede izbere posa-meznika in ga nameni izobraže-vanju. Pojavlja se ogromno načinov in možnosti izbire, vendar pa ob-staja samo en sistem vrednotenja teh možnosti: investirati relativno malo in hkrati doseči čimboljše rezultate. Ta optimalna varianta pa se sama prav gotovo ne bo izdvojila, če bomo sistem izobraževanja pustili na milost in nemilost tržnim zako-nom, ki delujejo v svoji končni in-stanci kot zakon neenakomernega razvoja in s tem kot zakon razred-nega razslojevanja.
Kaj naj bodo potem kriteriji za investiranje v znanje v našem samo-upravnem socialističnem sistemu? Zakoni, ki delujejo na trgu delovne sile, ne bodo rešili zadovoljivo tega vprašanja. Potrebna je intervencija družbe, ki naj bodočo delovno silo kvantitativno in kvalitativno usmer-ja v proces izobraževanja. Osnovni kriterij naj bodo mentalne sposob-nos\i posameznika. Žal pri nas često ugotavljamo nasprotno. Podane so dispozicije in velikokrat je že zače-tek institucionaliziranega izobraže-valnega procesa — bsnovna šola — kriv, da se intelektualne sposobnosti ne razvijejo do stopnje, ki bi omogo-čila nadaljnje šolanje. Osnovna šola je obremenjena z najrazličnejšimi kadrovskimi in finančnimi pro-blemi. Slabo razvita občina, brez in-dustrijc, z mnogo kmečkega prebi-valstva in temu primernim skrom-nim občinskim proračunom, ne more tckmovati z industrijskinii sre-dišči in mesti, kjer so možnosti za uresničitev individualnih želja bi-stveno bogatejše. V teh pred^Jih imamo suficit kadrov, kar daje mož-nost selekcije, na drugi strani pa veli.k deficit v nerazvitih področjih. Dobri in sposobni kadri pridejo to-rej v gospodarsko močnejša pod-ročja, ostali pa se morajo zadovoljiti z manj kvalitetnimi. Če temu pro-blemu dodamo tudi splošno zaosta-lost in pomanjkanje sredstev za vse vrste splošne potrošnje, ki ravno tako vpliva na kvaliteto izobraževal-nega proccsa, potem obstaja velika nevarnost. da se dispozicije posa-meznikov nc bodo razvile in bo niorda akademsko nadarjen človek za vcdno izgubljen, družba pa bo s tem utrpela nepopravljivo škodo.
Sprašujemo se, zakaj je polovica naših študentov po domicilu ravno iz upravnih srcdišč, ostala polovica pa večinoma iz industrijskih cen-trov. Ugotovimo lahko, da se poleg drugih ravno tako ali še bolj odločil-nih faktorjev, ki se pojavljajo že v osnovni šoli, uvršča prav ta faktor med bistvene protislovja našega izo-braževanja.
Tu je bila nakazana le ena stran, kako tržna stihija razslojuje družbo sama posebi, ne da bi pri tem' delo-
SDSSSOTt) SoDSuMCO DDD
vali tudi drugi momenti. Ker smo ravno pri regionalni strukturi, naj poudarimo še en odločilen moment. Razlike v materialni bazi po posa-meznih regijah delujejo na izobraže-valni proces tudi čisto neposredno. Večina prebivalstva je v revnejših re-gijah kmečkega in delavskega po-rekla in objektivno ne more nositi bremena izobraževanja - njihova materialna baza tega ne bi prenesla. Dispozicije so dane, njih razvijanje pa je pogojeno z objektivnim mate-rialnim stanjem družbe ter subjek-tivnim materialnim stanjem posa-meznikov.
Pojav diferenciacije se pokaže še jasneje pri konkretni aplikaciji, ko se mladi ljudje odločajo za nadaljnje šolanje. Tu se prvič pokažejo krite-riji, ki veljajo pri izboru za nadaljnje šolanje. Ne glede na prej omenjeno protislovje našega šolstva v osnovi (osemletka!) naletimo tu na čisto avtonomen vir diferenciacije, ki je pogojena z materialnim stanjem po-sameznika. Žalostno je, toda pri-znati si moramo, da pri nas do sedaj še zdaleč nismo omogočili startne osnove tistim posameznikom, ki jih subjektivno materialno stanje po-tiska na rep družbenega izbora za izobraževanje. Komur družbenama-terialna baza omogoča šolanje, je z drugo besedo nosilec sredstev, ki so mu potrebna za šolanje. Nosilci sredstev postanejo torej tisti, katerih izbor je določilo boljše subjektivno in objektivno materialno stanje. Vsi torej ne morejo biti nosijci sredstev in v tem primeru bi morala interve-nirati družba. To pa pomeni izena-čiti materialni položaj posamezni-kov ne glede na socialno poreklo. Šele tako si lahko zamislimo boljšo selekcijo, ki bo temeljila na mental-nih sposobnosttfu in manj na mate-rialni bazi posameznika. Sprašujemo se, zakaj se od šole do šole socialna struktura tako menjuje. V strokov-nih srednjih šolah so nižji socialni sloji še kar zadovoljivo zastopani, na gimnazijah pa je situacija porazna. V ospredje spet stopa matcrialni fak-tor. Gimnazija je priprava za višje-stopenjski študij, ki zahteva ogrom-ne materialnc izdatke. Cim je šolar-ček prepuščen samemu sebi, se bo za nadaljnji študij odločil predvscm na csnpvi svojih materialnih mož-nosti. Čim bolj bo bogat, tem dalj-šo, dražjo in boljšo vrsto študija si bo izbral. Po končani osemletki je to kajpak gimnazija.
Srednje šole so zlasti pomembne za nadaljnje šolanje. Iz njih pridejo zelo raznoliki mladi ljudje z nič kaj enotno stopnjo znanja in delovnih navad. Te so zlasti pomembne pri nadaljnjem šolanju in so v veliki meri vzrok za visok osip, kar je spet faktor slabšanja socialne stcukture. Če k temu pripišemo še, da se danes šolajo generacije, ki so na neki način prešle materialne prepreke, o selek-ciji po sposobnostih pa ni bilo go-vora, se osipu pravzaprav ne smemo čuditi.
Ne trdim, da bi se z izboljšanjem socialne 'strukture študentov zmanj-šal osip. Trdim pa nekaj analognega. Če bi bili kriteriji družbe za izbor posameznikov, ki se bodo šolali, za-snovani na mentalnih sposobnostih, bi se spremenila socialna struktura, pa tudi stopnja osipa bi bila manjša. Vzrok ni v socialni strukturi, pač pa je ta le posledica nepravilnih krite-rijev, ki so dojenček stanja v celotni družbi. Zavestna akcija družbepaje
v veliki meri premalo prisotna in še manj upoštevana celo v tistih struk-turah, ki bi morale biti prepreče-valec takega položaja.
Kako je s položajem v visokem šolstvu samem? Ali sistem visokega šolstva deluje enako kot sistemi na nižjih stopnjah izobraževanja? Prej omenjena ideja o študentu kot no-silcu sredstev se čudovito ujema s težnjo mnogih naših univerzitetnih centrov, ki prek uvajanja vpisnih po-gojev v naš visokošolski sistem vse bolj uveljavljajo numerus clausus. Študent nosilec sredstev, fakulteta financirana po glavah študentov. S takim načinom z ene strani uvajamo neko centralistično usmerjanje, z druge strani pa omogočamo več prostora delovanju ekonomske sti-hije. Centralistično v tem smislu, da je število vpisanih (in s tem seveda tudi diplomiranih) študentov vna-prej omejeno, stihijsko pa zato, ker dopuščamo posameznim ustanp-vam, da se ravnajo po svojih prostor-skih in ostalih možnostih. Tako so se prisiljeni ravnati po tržnih intere-sih in ne na osnovi družbenih po-treb.
Univerza postaja vse bolj podjetje za proizvodnjo kadrov s sebi lastnim dohodkovnim sistemom. Ta praksa pa postane nesprejemljiva za štu-dente. Vedeti moramo, da so spre-jemni pogoji kot prva faza omenje-nega načela najustreznejše izbire ne-realni, ker ne upoštevajo razlik, ki se rojevajo na nižjih stopnjah. V konč-ni instanci so torej produkt mate-rialnega faktorja. Ta pot torej ne more biti rešitev, če si želimo boljših kriterijev za investiranje v kadre.
Ce želimo s sistemom štipendi-ranja in kreditiranja z ene strani iz-boljšati socialno strukturo študen-tov, lahko to storimo le tako, da iz-enačimo startne osnove posamez-nikov. To naj bi bila torej socialna funkcija štipendiranja in krediti-ranja. Poleg te socialne funkcije pa se da v sistem na prav primeren na-čin vgraditi princip usmerjanja in planskega načrtovanja kadrov. Ti dve funkcijibi bilo potrebno odloč-no in jasno začrtati in se dogovoriti o konkretnem izvajanju. Družbeni dogovori o štipendiranju in krediti-ranju, ki so sprejeti po nekaterih re-publikah, v veliki meri lahko pripo-morejo k poenotenju tega sistema, vendar pa imajo to slabost, da ni-majo zakonske veljave. ,,V mislih imain poplavo družbenih in samo-upravnih sporazumov. Terminolo-gija je samoupravna, v resnici pa država diktira, kaj naj se dela. To je še slabše, kot če se ukazuje direkt-no, ko sta forma in vsebina uskia-jeni. Kajti takrat vsakdo ve, da je to zakon, da ga mora izvajati, tukaj pa pravijo, da je to sporazum, toda če ga kršiš. plačaš kazen ali pa greš v arest. Kakšen je potem ta spo-razum? " (Branko Horvat, Pitanja št. 38(39, str.. 1972/1973.)
Problem regeneriranja družbenih slojev ni prisoten le v naši družbi. To je problem celotnega civilizira-nega sveta. Eden izmed vzrokov so poklicne aspiracije staršev. Zelo ver-jetno je, da si univerzitetni profesor želi, da bi njegov otrok absolviial na univerzi. To konec koncev ni nič slabega: družba je zainteresirana, da se šola pimveč kadrov. Toda; kako naj ukrepa v tistih slojih, kjer so.po-klicne aspiracije nizke? Ali naj pro-svetljujemo starše? Ne. Druga pot je, ta motiv prevladati z inStrumenti
materialne narave. To se s socialno funkcija štipendiranja in kiediti-ranja da doseči. Ne jemljem za zlo, da se tako šola toliko Ijudi iz višjih socialnih slojev. To je vredno po-hvale. Zlo je v tem, ker se izobražuje tako malo ljudi iz nižjih socialnih slojev. Prav je, da želi sin zdravnika postati zdravnik. Toda na medicin-ski fakulteti je prostora samo za do-ločeno število študentov. Kdo bo pri selekciji odpadel? Naj bo selek-cija, zgrajena na sedainjih kiiterijih, še tako idealna - zajema lahko le posledice, ne pa vzrokov. Prizadeti so študenti iz nižjih slojev ter krajev, oddaljenih od upravnilh središč in in-dustrijskih predelov. Če po naših univerzah pristajamo na numerus clausus, potem je to eden glavnih vzrokov za razslojevamje po smereh študija - določene smeri so rezervi-rane za študenta z višjim socialnim poreklom.
Ceprav sem imel naimen prikazati le osnovne kriterije, ki veljajo pri iz-boru mladih ljudi za višje stopnje izobraževanja, moram v tem pri-meru le opozoriti tudi na moralni vidik omenjenega dejstva. Naša so-cialistična družba si tega res ne bi smela privoščiti, če bi hotela biti kvalitetno boljša od meščanskih si-stenov, kjer je prav omenjeni vidik tržnega urejenja izobraževalne sfere prisoten in lasten sistemu samemu. Našemu sistemu ta osnova za ure-janje tega vprašanja ne bi smela biti pravilo. Pa vendar ugotavljamo na-sprotno.
JOZE ZLENDER
ŠKUC JE IMEL SESTANEK
16. januarja 1973 je bil v prosto-rih radia Študent prvi sestanek no-vega programskega sveta ŠKUCA. Vodilgaje predsednik Darko Štrajn. Slišati je bilo o riačrtih posameznih komisij za bližnjo in letošnjo pri-hodnost. V kratkem se bo dogodilo na kupe stvari: pripiavlja se gostova-nje študentske gledališke skupine iz Padove, knjig Ive Svetine: Heliks in Tibija je v tiskarni, longplav plošča Tomaža Pengova je pred snema-njem, večina distribucijskih poslov je že opravljena, MiJan Dekleva bo imel orgelski koncert. V Študent-skem naselju je že pripravljena raz-stava posterjev in poezije, enkrat aprila pa bo spet maraton.
Najvažnejšei to je vprašanje pro-stora, kjer bi SKUC lahko uresniče-val svoje ideje in kjer bi si sploh omogočil delo, bo reševala posebna komisija.
Bilo je tudi precej' godrnjanja (milo rečeno) nad Tribuno. Zato so sklenili organizirati skupen sestanek lanskega programskega sveta ŠKUC-a in letošnjega uredništva in sveta Tribune (okoli 10. februarja). O tem bomo še pisali.
MA
KOMISIJA ZA SOCILANO-EKO NOMSKA VPRAŠANJA PRI 10 SŠ LVZ
24. t. m. je bil prvi sestanek so-cialno-ekonomske komisije pri 10 SŠ LVZ. Bil je informativnega «na-čaja. Kljub temu so se člani dogovo-rili za možnosti konkretnega delova-nja: kje in kako. Dela je dovolj. Gre za stare, a še vedno nerešene proble-me: štipendiranja, življenjskega mi-nimuma študentov, socialne struk-ture študentov, problern stanovanj, prostorov za bolne študente, pro-blem študentov iz diugih repu-blik ...
Komisija bo skušala prispevati k normalizaciji teh problemov, Pri re-ševanju le-teh pa bo pritegnila k deiu študente, Predvidoma se bo 8C-stajala dvakrat mesgdno.
N
Lanskega decembra smo lahko prebrali drugo številko eksperimenta s humorističnim časopisom Težka sapa. Osrečila je ljubljansko zimo, z otresa-njem zelenega drevesa pred skupščino SR Slovenije. Greenhorni slovenskega humorja so zajahali pravšnjega konja - onega na ,,liniji" oziroma na vzpo-redni stranpoti. To kaže tudi agencija KPD (agencija za razširjanje dezinfor-macij kramarske podpolitike, kar bi držalo skoraj kot pribito), ki ima svoje inforamcijske centre tako pri stranskih vratih v nebesa kot v kitovem že-lodcu. Morda pa se je tam nalezla te svoje težke sape? Za odpravo prebavnih motenj je v letošnjem letu, zrežirala ponovitev Muenchna 72, na kateri misli spet nastopiti kot vrhovni arbiter. Da ji-le sapa ne poide - september se nagjo bliža, pa še črn je!
Z veseljem pa lahko ugotovim, da je uredništvu zmanjkalo zaloge strah zbujajočih aforizmov. Še vedno pa ima lep kupček psevdohumorističnih prispevkov, ki nimajo ne repa ne glave. Kaže, da tudi sestanek s sodelavci ni prinesel nič bistveno novega .— tako cilj kot metoda sta zavita v meglo nejasnosti. Čakamo, da bo kritična debata osvežila zrak desetega nadstropja.
Pravna fakulteta, katere ime se vedno pogosteje pojavlja v zvezi z aktiv-nostjo v študentski organizaciji, je končno dobila svoj študentski list - PF. Prva številka je zanimiva, hkrati skuša biti na trenutke polemična, čeprav le na individualnem nivoju. Žal je duša tega ponekod kar prijetnega pisanja in risanja en sam človek. V zvezi s pravom bi se verjetno dalo najti obilico zanimivih tem, in tako tudi razširiti krog sodelavcev.
Študenti filozofske fakultete so se končno zbudili iz mrtvila; izdali so dve številki svojega Fifaka. Na žalost je tudi tu rdeča nit v rokah dveh starih študentskih upornikov. F. Adam je - kljub^vsej previdnosti - urezalvživo boleči tvor kriznega trenutka jugoslovanske družbe in njene ideologije. Da članek o vprašanjih marksizma ni šel mimo kuloarjev, kjer se kuha politika, kaže Adamov odgovor v drugi štcvilki. V nekakšni ohromelosti ustvarjanja lastnih pozitivnih alternativ pri spreminjanju univerze (razen na germanistiki in filozofiji) se je Fifak poslužil konceptov reforme filozofske fakultete v Beogradu. I^krati s prikazom knjige Reimerja je to eden maloštevilnih pri-spevkov, ki vnašajo nekaj revolucionarnega duha v to redkobesedno razmiš-ljanje o spremembi šolskega sistema in študija na univerzi, In vendar so to le drobci; ni enotnega vodila, razgibanosti. Refleksija se je umaknila v školjko
individualizma. Končno bi rad opozoril B. Kuclerjevo, da v svojem članku izhaja iz deklaracij institucije, ki sloni na izrazito buržoaznih osnovah. Besede deklaracij so v nasprotju z njihovim bistvom, kakor so besede Svetega pisma v nasprotju z družbenim bistvom religije. Če pa izhajaš samo iz besed, pa tudi ne prideš dalj od besed- Navajaš Marxa, hkrati ga s svojim pisanjem negiraš ter tako sama padaš v protislovje.
Mednarodni odbor je končno poslal v širni svet peto številko svojega INFO, ki je posvečena predvsem zamejskim Slovencem, in s tem problemu nacionalnih manjšin. Ostale ,,novice" so le bežne, in tako ne morejo zajeti celotnega dogajanja na ljubljanski univerzi. Če je že INFO naj bo res infor-mator, ne pa samo dokaz obstoja nckega mednarodnega odbora.
Izza kletnih zidov VIII. bloka v študcntskem naselju je prilezla druga številka Drugega programa, ki obsega prispevke iz jesensko-zimskega pro-grama radia Student. Prijeten prikaz dela na radiu. Zanimiv je del, ki pripada kulturi. Seveda tudi ostalo ni za v koš. Možnost široke izbire je pač prinesla svoje, pisali so ljudje, ki so že dolgo afirmirani v miljeju ,,študentske" teorije. Moti premalo tematske usmerjenosti, kar je pa verjetno že posledica seda-njega načina dela na radiu.
List študentov fizike več ne preseneča, ker smo njUiovih presenečenj že • va|eni. Vztrajno se spopadajo s problemi na svojem oddelku in jih skušajo resiti. Verjetno je to najbolj kohezivna in odločna skupina, kar jih je pri ljubljanskih fakultetnih listih. Edina bojazen je, da bi razvodenela v kohe-zivno privatno skupinico.
Študentje ekonomije, kemije, FSPN in drugih fakultet lepo pridno študi-rajo in nimajo časa za neurnnosti, za fakultetne liste pa sploh ne. Na arhitek-turi, kjer so bili svojčas zelo aktivni, pa je posegla vmes roka trde politike. Državna politika se tako perpetuira tudi na univerzi (in ne samo v Ljubljani). Kreativnost in kritičnost sta odkrili temelje sistema, nekoga je zapeklo v podplate, in sedaj skuša pogasiti ogenj s pomočjo oblastvenih cistern. Najbrž mu ni jasno, da perpetuum mobile ni mogoč.
Tako. Prebral sem. Kakšen je končen vtis? Expo71 je pospravil svoje malhe, za seboj je pustil le razpadajoče kulise, razbitine magičnih lučr. Nova igra nas čaka.
Rado LIPOVEC
Vlanski Tribunije bil hec.
Ta hec pa je bil takšen: v peti številki je izšel znan Stritarjev članek iz leta 1885, v katerem polemizira zoper naturalizem. Bil pa je ta tekst naslovljen z Josip Vidmar. K našemu trenutku. Zato je bil v šesti številki objavljen popravek, ki ga je napisal Aleksander Zorn. Uredništvo. je bilo naravnost osuplo nad zamenjavo imena in niu je bilo zdaj čisto jasno, da je članek napisal že pokojni Josip Stritar. Zato v brezupu dvign roke in vzklika obžalovenje. K za-menjavi je najbrž pripomoglo dejstvo, da je obema avtorjema ime Josip. Potem sta izšla še dva popravka v 7., 8. in 19. številki.
Josip V\dmar pa ni bil zadovoljen in je tožil Aleksandra Zorna in Jašo Zlobca kot odgovomega urednika na podlagi 118. člena KZ, ki prepoveduje lažno navajanje avtorstva. Stvarca se jepo šte-vilnih preložitvah končala 18. januarja letos pred okrožnim so-diščem v Ljubljanl
Prisotna sta bila oba obtoženca, oškodovanega Josipa Vidmarja ni bilo iz neznanih vzrokov, Josip Stritarpaje bil odsoten iz znanih in upravičenih razlogov. Zagovorje temeljil na dejstvu, daje članek dobro znan vsakemu šolanemu Slovencu, kotje vsakemu šolanemu Slovencu znan tudi akademik Josip Vidmar. Takoje nemogoče, da bi se našel kdo, ki ne bi vedel za pravega avtorja. S tem pa, ko se podpisa ne more vzeti resno, stvarca že prehaja na področje satire-karikature, kjer pa se postavlja upravičeno vprašanje: če se je J. Vidmar čutil prizadetega, ali je potemtakem žaljivo bitiJ. Stritar?
Po bleščečem govoru branilke dr. Lfube Prennerjeve so se sod-niki umaknili na posvet in po krafšem odmoru izrekli tako ob-sodbo: obtožena A. Zorn in J. Zlobec sta spoznana za kriva, vendar se ne kazrmjeta. Dobita le sodni opornfn in plačata sodne stroške v
skuJOdin.
To pa bo plačala Tribuna.
SAVEZNA SKUPŠTINA
Broj: 402-1 /32/72-871 Datum: 19. 1. 1973 : Beograd
UNIVERZITETSKI ODBOR
ZVEZE STUDENTOV JUGOSLAVIJE
LJUBLJANA
Trg Revolucije 1
U vezi našeg pisma broj 402-1/32/72-871 od 11. I. 72., kojiin smo se pretplatili na časopis TRIBUNA za Kabinet predsednika izveštavamo vas da, usled restrikcije budžetskih sredstava za pome-nutu vrstu rashoda v 1973. godini, nismo u mogučnosti da se pret-platimo na ovu publikaciju te OTKAZUJEMO pretplatu za 1973. godinu.
Molimo da uvažite ovaj naš zahtev
V. D. načelnika
Financijsko-materijalnog odelenja MILKA RAIČEVIC
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Res mora biti hudo, če ni denarja. Eno številko bomo pa že poši-ljali zastonj, ne da bi tvegali finančni krah.
TRIBUNA, študentski list. Izdaja 10 SŠ LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije l/II. Telefon 21-280. Tekoči račun 50101-678-47120. Tiska tiskarna »Ljudska pravica" v Ljubljani. Let-na naročnina 25.00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem skle-pušt. 421-1/72.
UREDNIŠTVO: Miha Avanzo, Rado Lipovec (glavni urednik), Mar-jan Pungartnik (odgovorni urednik), Edo Stefančič (likovni in tehnični urednik), Vinko Torkar, Pavle Zgaga.                           \
Lektor: Bora Zlobec-Jurčič Korektor: Vera Klemenčič Tehnični sekretar: Črt Prinčič
Ht                          n
pooblašča UJV, da obdolženega lahko žadrži tri dni namesto 24 ur kot doslej. Dobcsedno pravi: ,,S pooblastilnim organom za notranje zadeve, da lahko osebo, ki jo ujamejo, zadržijo tri dni, se lahko izognemo tcmu, da iščejo formalne razloge za opravičevanje zakasnitve predaje obtožcnega pre-iskovalncmu sodniku, sodišče pa bi se osvobpdilo neprijctnosti sankcionira-nja odvzema svobodc s strani teh organov."2 Mar hoče dr. P. Marina s tem reči, da je policija ni sposobna v 24 urah najti in formulirati razloge za pripor nekoga ali pa, da so sodišča doslej imela neprijetnosti (kjc? ), ker sonkcioniiajo odvzcm svobode (kakšne in kako dolgo? )? Toda najpomemb-nejšega vprašanja, ali so državljanske svoboščine pri nas več vredne od ,,for-malnih razlogov" policije in ,,neprijetnosti" sodišč, se nismo dotaknili. Jav-nost ni reagirala.
Prva predhodna razprava v skupščinskih odborih je tekla tiho in z iziaža-njem mnogih pomislekov glede garancije za ohianjanje svobode pred morc-bitnimi zlorabami. Predlog pri tem ni bil znatneje spremcnjen. Te dni sc je začcla končna procedura za sprcjcmanje tch sprememb. Toda, kot nas sezna-nja Politika 22. januaija tega leta, se razlikc v stališčih do te materije v nekaterih škupščinskih odborih vse bolj poglabljajo, namesto da bi se zbližc-vale. O bistvenih stvareh tega nesoglasja javnost ne ve nič, razen nckaj skopih podatkov. Omenjena števUka Politike jc pri tem malo obsežnejša. Lahko bercmo, kako je neki (kateri? ) poslanec vprašal, kaj pomcni stališče ,,za-časno omejiti gibanje na določenem prostoru", in rekel, da je potrebno omejiti čas, kcr se v nasprotnem primeru omcjuje svoboda gibanja državlja-nov. Drugi poslanec (kateri? ) mu je odgovoril: ,,Dobro, ali obstaja na svetu dežela, v kateri policija ne omejujc gibanja na mcstu kriminala? " Strokov-njaki za notranjc zadcve so pojasnili, da se to za sedaj ne more štoti po dnevih in urah. Trajati mora tako dolgo, doklcr se določcni problem nc iazreši, so rckli in obljubili, da tako nc bodo zlorabili pooblastila. Taka obljuba jc gariljiva, a ni ZAKONSKA garancija. Neki drugi poslancc (spet ni rečcno, kdo) je gladko zavrnil VSE pripombe na tc zakonske prcdlogc, rckoč: ,,da ni za to, da ta intenca razvodeni (SIC!). Dolgo sedim v skupščini, in dosita sem sc naposlušal diskusij,kaj nambo ta ali onajavnost (spet SIC!) rekla o različnih ukrepih. Pogosto smo sprejemali tudi takšne rešitve, ki so bile pred tistim, kar nam situacija dovoljuje." To jasno in rcdko pogumno stališče, čeprav vredno obžalovanja, ni povzročilo (vsaj doslcj ne) nobenc rcakcijc v javnosti, v isti javnosti, ki jc tako nczaslišano ponižana z izjavo nckcga poslanca, ki je, spomnimo sc, VOLJEN človek. Znano je, da z jav-nostjo ni lahko, posebcj, ko jo jc potrebno prepričati o različnih koristnih stvarch." Niti najboljši poznavalci tcga čudnega in molčcčega pojava, kot jc javnost, se nc strinjajo, ali jc njcn molk znamenje odobravamja ali ravnoduš-nosti. Razumljivo je, da poslanci, ki izražajo voijo ljudstva, prcstancjo vcliko mukT da neki molk razumcjo pravilno. (Razen zborov volilccv in uradnih organov SZDLJ je tako imenovana javnost cdini vir izražanja splošnc voljc.) Ne zapirajmo oči: javnost jc indiferentna, tisk, ta vest družbc, spremlja te zakonske spremembc samo po incrciji in dolžnosti. Najvidnejši pravniki, razen redkih častnih izjcm, molčijo ali pa razpravljajo o obrobnih stvarch. Samo po sebije razumljivo, kako težko je poslanccm. Nckdoje rekcl, ,,da so mu mučne čisto pravniške diskusije. Po Pismu," pravi (Politika spet nc navaja, kdo), ,,se dcla boljc tudi brez predpisov." Takšna izjava je samo dokaz več za tcžak položaj poslanccv. Kako naj bi drugačc nckomu padlo na pamet, da, z drugimi besodaitii, razglasi odvcčnost zakonov v neki ustavni državi? In ne le to. Antc Plctikosič, prcdstavnik hrvaškega sabora, je dal tc jescni tako izjavo: ,,Pravosodjc mora biti v službi zgodovinske misije samo-upravnega socializma, in zato mora obračunavati z vscmi ncsamoupravnimi in antikomunističnimi ideologjiarni. Zato jo tako imenovana ncvtralnust sodišč enaka kontrarevoluciji!"* Čeprav tudi prcskočimo to, da morajo so-dišča soditi samo po zakonu in nič drugače, jc ncrazumljivo, kako more ncki poslanec do takc mcre podccniti dcmokratičnc silc te družbe in da mcni, kako, razen administrativnc poti, zanjo ni nobene drugc. Nc bomo insistirali niti na ustavi SFRJ, ki zagotavlja svobodo političnega prcpričanja.
Vsc to dokazujc, da jc biJa v pripravah za sprejemanjc sprcmemb v zako-niku o kazcnskcm postopku naša javnost (vsaj v Beogradu) tretirana na dolpčen, dovolj nonšalanten, površcn način. Trcba je pokazati na ncko ten-dcnco, ki, istočasno zanemarjujoč javnost, tcži k temu, da aktivnost pravo-sodja in policijc izvlcče iz okvirov zakona. Na ta način ali z lahkotnim spreminjanjem zakonov na škodo državljanskih pravic prihajamo v nevar-nost, da bi trcnutni in kratkoročni intercs zatcmnil svetlo pcrspektivo demo-kratizacije naše družbo. Smotcr naše urcditvc jc v ustvarjanju svobodne, samoupravnc socialističnc družbc. Odstranjovanjo smotrncga elcmcnta nckc urcditvc, pravi dr. Ljubo Tadič, briše vsako pojmovno razliko mcd rcdom svobode in rcdom uzurpacijc. ,,Takoj ko fakticitcta družbencga živ'jcnja postaja sama scbi zadostna, se s qucstio facti odrcka pobuda in smisel po-stavljanja qucstio iuris. S tcm ostancta politična in pravna znanost BREZ SVOJE VF.STI. in sc lahko dasta na razpolago prvcmu vladožclinežu, ki se pokaže.'"+ Z drugimi besedami: substitucija normativncga, tega, kar bi MO-RALO biti, s tistim, kar komaj JE, zapira perspektivo noke družbe. Ne, smcmo gledati na prebivalce in državljanc nckc dcžclc kot na bando,ki samo glcda, kako bo kaj zagrošila. V drugih družbah jl izpopolnjcvanjc aparata prisile znamenje ncmoči vladajočcga razrcda. Potrcbno jc vcrjcti, da je to pri nas samo poslcdica nckc, rccimo prirojene, nonšalantnosti, nagnjenosti, da problcmc rcšujcmo s srcdstvt, ki so, kot pravi anonimni poslancc, ,,pred tem, kar nam naša situacija dovoljuje."
N. NIKOLIČ
Spremcmbe, posebcj zaostrovanjc dveh tako pomembnih in populamih zakonikov, kot sta kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku, odkrivajo mnogo dclikatnih problcmov. Na primer usklajevanje z novo usta-vo, ki naj bi jo kmalu izdali, in tako dalje. Eden delikatnih problemov jc tudi reakcija javnosti, šc poscbej, kerje naša družba demokratična in samouprav-na.
V  pretcklefn lctu jc bila z visokih instanc napovedana potrcba po ncka-tcrih sprcmcmbah teh dveh zakonikov. To potrebo so pojasnili z določeno neefektivnostjo organov notranjih zadev pri preganjanju nekaterih oblik tež-jcga kriminala. Javnosti so dali vcdcti, da smo pri izvajanju sklcpov IV. (brionskega) plcnuma CK ZKJ v tem smislu z demokratizacijo malo prctira-vali. Takratni poglcdi na to problematiko so bili namreč zasnovani na slabi oceni stanja in zrclosti našc družbe. Strokovnjaki, ki so pripravljali spremem-be, so bili ,,pijani od demokracije" (S. Dolanc y Mariboru), kar jc dclno razumljivo za čas po padcu RankoviČa. Prctcklo jesen so padle tudi takšne izjave, da so spreiricmbe ZKP lcta 1967 delali ,4judje, ki so imcli Fordove štipendije", kar jc ocenjeno za škandal svoje vrste.
Živahnejša aktivnost bcograjskega tiska okrog obveščanja javnosti o spre-membah KZ in ZKP sc jc začcla pretekle jescni. V novembru so v zvezni. skupščini prcdlagali spremembe in njihov formalni osnutek. Ugledna beo-grajska Politika je 24. 11. 1972 pisala: ,,Ko jc bil pred časom noveliran zakpnik o kazcnskcm postopku, so bilc razširjene tudi pravicc strank v pred-hodncm postopku, torcj v tistem dclu postopka, ki sc izvede pred obsodbo in glavno razpravo prcd sodiščcm. Sedaj so ocunili, kakor jc poudarjeno v predlogu (za sprcmcmbc ZKP, op. NN), da so pristojnosti organov za notra-njc zadcvc, povezanc z odkrivanjcm kazenskih zadev in njihovih storilcev, omcjenc, in da to oviia opravljanjc njihovc vloge."
Scdaj jc torcj na vrsti tudi razširjanje pravic policije, ker so bile pravice državljanov, razširjcne že pred petimi ali šcstimi leti. Na žalost je bilo v javnosti zclo malo govora o tem, ali sc razširitev pravic enih dcla na račun pravic nekatcrih drugih. Tako se razširitcv pravic državljanov lcta 1967 lahko razlaga kot zoževanjc pravic policijc, to scdaj pa obratno. V času, ko jc bil predlog sprcmemb ZKP prczcntiran skupščini in s tcm tudi javnosti, o teh fincsah ni bila spregovorjena niti beseda. V omenjenem članku v politiki je resda rečcno, da ,,bi sc y zakoniku prcdvidelc tudi posamične dejavnosti, ki jih opravlja policija, ki pa so določcna omcjitcv pravic državljanov ali pa jim določajo nckatere obvcze (preiskava stvari, omcjevanje gibanja itd.)". Tu nista povsem jasni dvc stvaii: najprej jc to v nasprotju s prejšnjim zaključ-kom o obojestranskem ,,razširjanju pravic", in nato — omcnja se omcjcvanjc gibanja brez pojasnila, kdo komu, kdaj in kje, za kako dolgo omcjujc giba-nje. Kar je najslabše, ni niti povedano zakaj.Te napakc, kažc, niso poslcdica novinarske malomarnosti. Popolni prcdlog sprcmcmb ZKP ni bil dan vjavno diskusijo, drugače bi sc vedelo kaj več. Tisk nas jc tudi obvestil, da bodo mafcriali, ki jih bo zbrala UJV, imeli prcd sodiščcm moč dokaza. To jc zaskrbljujoča novost, šc poscbej, če upoštevamo prcscdan, ki ga je napravilo vrhovno sodiščc BiH v primeru ,,magnetofonskc afere" v Tuzli. Odločitcv okrožnega sodišča je bila namreč ukinjena, in predmet sc jc vrnil k ponov-ncmu sojenju, kcr je okrožno sodiščc zavrnilo izpcljavo poslušanja mignoto-fonskcga traku, ki obromcnjujc obtožencga, bil pa jc posnct brcz njegovc vednosti. Sodnik Ilija Radulovič jc svojc zavračanjc, da bi poslušal posnctok, razložil z bcscdami: ,,To bi bila Hirošima človcškcga dostojanstva." Iz tiska smo zvcdeli, da so tcga sodnika izključili iz ZK in ga razrešili dolžnosti.
V  tako kompliciranem ozračju ni bilo lahko javno izrckati sodbe o pred-loženih sprcmcmbah v zakoniku. Vidcti jc, da tcga nekateri zclo odgovorni funkcionarji niso razumeli. V skupščini so padalc nckaterc izjavc o tcm, kako jc naš ZKP ,,edcn najbolj libcralnih v svetu", pri tem pa niso navcdli primcrov dcžcl, kjer je taki zakonik strožji, in niti ne štcvilo tistih, v katcrih je blažji kot pri nas. Tako jc dr. Miodrag Zcčcvič, poslancc in predscdnik zakonodajno-pravnc komisijc skupščinc SR Srbije, rekel: ,,Nikjer na svctu služba javnc varnosti, policija, ni tako brcz pravic iri nima toliko zvczanih rok kot naša. Tu je nujno potrebno nckaj sprcmcniti, kcr bi lahko prišli v stanje, v katcrcm bi se morali državljani sami organizirati, da bi se zaščitili prcd tistimi, ki ogražajo njihovc pravice, njih samc, njihovo iastnino. Milica jc zaradi prcmajhnih pooblastil bila ncučinkovita. Pri nas namrcč po ob-stojcčih prcdpisih miličnik ni mogel vstopiti v nobeno stanovanjc broz sod-ncga naloga, tudi takrat nc, ko sc jo vidclo, da jc vanj vstopila oscba, za katcro sc vc, da je recimo špijon."! (To zadnjc ni točno. V vcljavnih prcd-pisih ZKP obstaja klavzula ,,ncvarnosti zaradi odlaganja",ki pooblašča orga-ne UJV, da prciščcjo stanovanjc brcz sodncga naloga ali brcz kakršncgakoli naloga, tudi ponoči, brcz prisotnosti lastnika in cclo brcz dvch prič in brcz scstavljanja zapisnika na mestu samern, seveda v primcru, ko mcnijo, da na ta način lahko preprečijo kaznivo dcjanjc ali njegovo pripravo, kakor tudi pobcg storilca. V takcm primeru jc organ dolžan v 24 urah poročati svojemu nadrcjencmu). Takšcn pritisk na javnost jc tcžko opravičiti. Skrajrio ncjasna je tudi izjava zvczncga javnega' tožilca dr. Panta Marinc o spremcmi ZKP, ki

1., 2., 3. MAGAZIN 92, časopis za krimmalistiko in policijska vprašanja, Bcograd
4. Ljubo Tadič, Rcvolucija i tradicija, Bcograd 1972. str. 277
POGOVOR S ŠTUDENTI O PREDLOGIH ZA SPRE-MEMBO V NAŠI KAZENSKI ZAKONODAJI
NAMEN TEGA RAZGOVORA JE PRIKAZ
NUK
VPRAŠANJE: Te lahko malo zmotim in nekaj vprašam?
META, pravna fakulteta: Sem brucka.
VPRAŠANJE: Morda veš, da pri-pravljajo spremembe v kazenski za-konodaji?
META: Ne vem nič. Sem brucka.
VPRAŠANJE: Kaj misliš o priča-kovanih spremembah v kazenskem zakoniku?
ANDREJ, medicinska fakulteta: Nič, ne vem. Zakaj pa gre?
ČITALNICA PRAVNE FAKULTETE
IGOR: O tem so nam veliko po-vedali profesorji. Debatirali smo z njimi, zlasti s prof. Bavconom in Kobetom, pa tudi med seboj. Ko smo pri debati vprašali profesorja, če se mu zdi, da so spremembe v kazenskem zakoniku korak nazaj, nam je odgovoril: Ne samo, da se mi zdi, ampak dejanško so.
JANEZ: Zdaj bo uzakonjena možnost pripora v roku treh dni. Dolžina časa za ,,omehčanje" se bo znatno podaljšala. Tako en dan tepeš, dva pa ,,cajtaš".
BORIS: Prej so te ponoči vrgli ven s pooblastilom. Po novem bo imelo to pooblastilo dokazno vred-nost. Res pa je, da je pooblastilo vsak tudi dobil.
JANEZ: Policija'bo imela večje pristojnosti. Postaja podobna ame-riški policiji, tako mislim.
BORIS: Miličniki s taeensko srednjo šolo so bolj kulturni. Sicer pa, če si kot miličnik še toliko kul-turen, te bo narod prej ali slej na-redil ,,packa".
IGOR: Prejšnja pot do preisko-valnega sodnika oz. do to^ilca je mar&ikomu - še več, vsakemu, ki je to hotel - omogočila pobeg čez mejo.
BORIS: Z naraščanjem kiimina-litete so potrebna večja pooblastila. Na brionskem plenumu so sklenili nekaterim stopiti na prste. Sicer pa je sprejetje ukrepov odvisno od po-slancev, od njihovega razpoloženja. Narod gleda na vse stvari, tudi na spremembe v kazenskem zakoniku, popolnoma drugače. Popolnoma ošebno prizadeto.
IGOR: Nekatere spremembe v kazenskem zakoniku so koristne. Uspeh bo odvisen od kontrole, zlo-rabe so bile in bodo uzakonjene.
JANEZ: Naš profesor Kobe je dejal, da se bo čez nekaj let (ko se bo situacija umirila) pokazalo, da ti ukrepi niso bili potrebni.
IGOR: Situacijo bi morali po-ostriti, bolj strogo določiti prekrske in kazni na gospodarskem področju, ne na kazenskem. Špekulacije so še danes precej na varnem. Kazni za to vrsto rizika so daleč premile. Kako se je moglo dopustiti Vračariču, ki je ekstremen primer gospodarskega kriminalca, da je pobegnil čez mejo? Zdaj se, s težkimi milijoni v banki, sonči v Španiji. Nujno je treba podpisati z vsemi državami sporazum o tradiciji kriminalcev.
JANEZ: S slabimi gospodarskimi pogoji narašča kriminaliteta. Njej pa sledi splošno nezaupanje v pravo-sodne organe.
VPRAŠANJE: Kaj konkretno meniš o najvažnejših predlogih, ki se nanašajo na spremembe zakonika o kazenskem postopku, in o pred-logih, ki se nanašajo na spremembe kazenskega zakonika?
BORIS: Zaostrili so že dovolj. Bolj se ne da.
JANEZ: Narod bo to občutil na svoji koži. Zdaj so še navdušeni, da je kriminalce treba zapreti; za zdaj vidijo samo to.
BORIS: Po novem te zapro že, samo če poseduješ sovražno lite-raturo. V poštev bo prišel tudi tak primer: v Trstu ti bo nekdo pod-taknil sovražen letak, na meji ti ga bo carinik odkril. Dokazov nimaš, člen ta in ta te obtožuje.
IGOR: Ne strinjam se s tem, da po 141. čl. zakonika o kazenskem postopku policija lahko zaslišuje že v predhodnem postopku in ji ta material potem služi kot dokazno gradivo.
JANEZ: Prej je bil šef preiskave preiskovalni sodnik. Zdaj se bodo pristojnosti organov za notranje za-deve močno povečale. Določena opravila bodo uzakonjeno prešla v njihove roke.
VPRAŠANJE: Kaj pravite o raz-širitvi čl. 208, ki govori o mamilih?
Poleg kaznivega pridelovanja mamil, posredovanja, prodaje bo imenoval za kaznivo še: posedovanje mamil zaradi prodaje, navajanje dru-gih k uživanju, dajanje prostorov v ta namen ...
IGOR: Qčitno je, da samo uži-vanje mamil ponovno ni kaznivo in prepovedano. Sicer pa, kot vem, tudi drugod ni, izjema je baje le Ita-lija.
VPRAŠANJE: Kaj med spre-membami sodite za pozitivno?
JANEZ: Po novem lahko za tri dni zapora zahtevaš odškodnino. Prej je za en dan nisi mogel. Potem: če se zaradi neutemUjenosti kaznivi postopek ustavi, plača zagovornika država.
IGOR: V skladu z mednarodnimi sporazumi so vnesli nov člen o te-rorizmu.
BORIS: Hrkač je bil trikrat ob-sojen na smrt, a dokazati mu niso mogli skoraj ničesar. Teoretično seveda, praksa je kazala drugače. Zmagal je prakticizem, kot njegova posledica pa prej omfcnjeni zakon. Le-ta naj bi v bodoče omogočal takojšnje zakonito ukrepanje proti teroristom.
VPRAŠANJE: Katerih spre-memb v omenjenih predlogih za spremembo v naši kazenski zako-nodaji ni, pa bi po vašem mnenju morale bitif
IGOR: Treba se je ustaviti že pri organizaciji. Sistematika je bila na-zadnje spremenjena leta 1960. Od
takiat obstoječe člene stalno do-polnjujejo s podčleni a, b, c. Enako se bo zgodilo tudi tokrat, čeprav gre za vsebinsko pomembno dopolnitev in z njo za pomembno spremembo. Celotna sistematika kazenskega za-konika bo ostala nespremenjena. Mislim, da ga ne bi smeli prirejati tako po delih, zlasti pa ne toliko let...
JANEZ: Kot že rečeno - treba bi bilo zaostritev na področju go-spodarskega prava.
IGOR: Tojetežko.  %
JANEZ: Ne, potrebne so, ker je taka situacija.
BORIS: Sistematika pri spolnih zločinih je že 20 let nespremenjena. Definicija ,,protinaravno nečisto-vanje" je še dandanes preobširno tolmačenje.
EKONOMSKA FAKULTETA
VPRAŠANJE: Kaj misliš o priča-kovanih spremembah na področju kazenskega jprava..
MATJAZ: Vsako leto si iz-mislimo kaj novega. Na področju kazenskega prava. To je lov na ča-rovnice, potem pa je vse tiho.
VPRAŠANJE: Mi lahko poveš, kaj misliš s tem lovom na čarov-nice?
MATJAŽ: Mislim na leto okoli 1960, ko so zagnali blazno paniko glede pobegov čez mejo. Begunska taborišča so bila nabita. Če so ubež-nika prijeli, mu nekaj let strogega zapora ni ušlo. Potem pobeg čez mejo čez noč ni bil več kaznivo de-janje. Toda še danes so ti begunci tako prestrašeni, da se marsikdo ne upa vrniti v domovino, čeprav je po-begnil, bolje rečeno - šel v tujino s trebuhom za kruhom. Danes ti be-gunci dobe naš potni list brez kom-plikacij.
VPRAŠANJE: Morda veš, da pri-pravljajo spremembe v kazenski za-konodaji?
TATJANA, ekonomska fakul-teta: Ja, sem slišala.
VPRAŠANJE: In kaj misliš o tem?
TATJANA: Nič.
VPRASANJE: Kaj misliš o novih spremembah v kazenskem zako-niku?
PETER, ekonomska fakutleta: S tem sem bolj malo seznanjen.
PRILOVCU
VPRAŠANJE: Kaj kot študent •pravne fakultete praviš o novih spre-membah v kazenskem zakoniku?
JANI: Strinjam se z novim, viš-jim maksirnumom denarnih kazni. Ta je bil nujen in očiten, saj se infla-cija kaže tudi na tem področju. Mislim, da se je cena denarnih kazni podvojila. Popolnoma se strinjam, da bo po novem treba plačati za raz-vezo 3000 N-din. Podaljšale se bodo zaporne kazni, ostane pa tudi smrtna kazen.
VPRAŠANJE: Kakšno je tvoje stališče do smrtne kazni?
JANI: Sem proti.
VPRAŠANJE: Povrniva se k pla-niranim spremembam. Mi lahko poveš, kaj odobravaš in česa ne?
JANI: Prav se mi zdi, da bodo organi notranje uprave imeli večje pristojnosti na gospodarskem pod-fočju. Tudi do zdaj so bila za go-spodarsko področje točno določena kazniva dejanja, le v praksi ni bilo, in mislim, da še zdaj ni doslednega izvajanja. Toda nov način odvzema prostosti se mi zdi korak nazaj. Ko-
likor vem, so tudi profesorji proti. Tudi sami so za večjo liberalnost, niso za represijo. Sem na njihovi strani. Spominjam se primera prof. Bajta. Ob reformi leta 1965 je drzno in še bolj točno (s številkami in kri-vuljami) napovedal, da reforma ne bo uspela, in tudi dodal. zakaj ne. Seveda se je nekaterim zelo zameril, a njegove napovedi so se že čez dve .leti pričele kazati za pravilne in upravičene.
VPRASANJE: Ce te prav ra-zumem, nekako namiguješ, da gre tudi tokrat za nekakšen lov na ča-rovnice?
JANI: Vse se spreminja. Tudi ka-zensko pravo. Poglej samo primer vikendaštva. Še pred nekaj leti je bila družba popolnoma na njihovi strani. Celo podpirali so jih. Govo-rilo se je tudi o koristnosti vikendov v piimeru vseljudskega odpora. Le-ti bi bili na terenu odlična pod-pora ... Pa ne samo to. Potem je tu še stanovanjska politika. Kdor si je sam zidal hišo in si pri tem jemal od ust, sebi in družini, je bil privatnik - kapitalist. Kdor pa je ob isti plači vse ,,zagonil" in stanoval v druž-benem stanovanju, je bil dostojen državljan. Nato imaš tu politiko do privatnih obrtnikov, lov na mili-jonarje, pobege čez mejo ...
VPRAŠANJE: Povrniva se k spremetnbam v kazenski zakonodaji.
Katere spremembe, o katerih si bral in ste o njih diskutirali, so ti ostale najbolj v spominu?
JANI: Uvedli oz. uzakonili bodo 5 novih kazni. Med njimi je tudi nova vrsta kvalificiranega uboja ...
FILOZOFSKA FAKULTETA
VPRAŠANJE: Kaj misliš o novih spremembah v kazenski zakono-daji?
BRANKA, filozofska fakulteta: Kaj pa sploh je to__?
VPRAŠANJE: Si morda kaj bral o novih spremembah v kazenski za-konodaji?
JURE, filozofska fakulteta: Mi-slim, da sem.
VPRAŠANJE: Česa se pa spo-minjaš?
JURE: Ne bi vedel povedati.
VPRAŠANJE: Si morda kaj sli-šala za nove spremembe v kazenski zakonodaji?
MAJDA, filozofska fakulteta: Ne da bi vedela.
In ker nismo papagaji, da bi še naprej pisali enake odgovore in enaka vprašanja, bom na tem mestu zaključila.
NEVAMLAKAR
mv*    ?I1J ^Pl
beograjska čakanja
Ta zima beograjske univerze mineva v čakanju. Vsakdo nečesa čaka, toda nobenemu to ni lahko. Še posebej ne redakciji Studen-ta, ki je v zadnji štcvilki izjavila, da ne ve, kdaj bo izšla naslednja številka, kajti prvič v zgodovini tega lista denarja sploh ni. Izrazita slabokrvnost in praznost zadnje številke Studenta olajšujeta to del-no brczupno čakanje. Do te zime so študentje čakali tudi ponovne pojavitve Vidikov, časopisa za kulturo beograjske univerzc, toda jih ne čakajo več.
Prav tako čakajo tudi rezultat posvetovanja vrhovnega sodišča Srbijc o profcsorju pravne fakultete dr. Mihajlu Djuriču. Profesor Djurič je bil obtožen in obsojen na dve leti strogega zapora zaradi dvch člankov. Eden od njiju se nanaša na ustavne amandmane in pravzaprav pomeni avtoriziran nastop na skupščini pravne fakul-tetc o amandmanih. V nasprotju s členom 118 KZ je tudi Djuričev članck o gradnji Njegošcvcga mavzoleja na Lovčenu, in to zaradi stavka, ki pravi, da je nastopil čas, v katerem je glas najpomemb-nejših intclcktualccv in strokovnjakov brez vsakega učinka. V svo-jem zagovoru na sodišču jc prof. Djurič navedel, da so o amandma-nih govorili isto kot on tudi mnogi državni voditelji, kot recimo Draža Markovič, pa niso bili sojeni. Zastopniki javncga tožilstva so mu odgovorili, dn so drugi za razliko od njega to počeli dobrona-merno. Soj>nje Djuriču je imelo močan odmov v Beogradu, pa tudi onstran mcja. Dekan pravne fakultetc je prejel pismo, ki so ga podpisali nekatcri uglcdni zapadni intelektualci in ki izraža gotovo zaskrbljenost.
Na univerzi pričakujejo še eno sojenje vrhovnega sodišča. Trijc študentje, Milan Nikolič, Jelka Kljajič (filozofska fakulteta) in Pavluško Imšircvič (fakulteta za promet), so bili lanskega julija obsojcni na po dvc leti strogcga zapora zaradi organiziranja proti narodu in državi (čl. 117 v zvczi s čl. 118 KZ) oziroma naleto in pol (Kljajičeva). Ti Študentje so bili obsojenikot ,,trockistična gru-pa" ob velikem hrupu tiražncga tiska in nizu izjav uglcdnih ljudi o baje veliki zaroti. PRED SOJENJEM se nihče ni odtegoval od ne-sinotrnih in obvezujočih izjav v zvczi s ,,trockisti". Toje bil razlog za zclo mučno atmosfero, v kateri je sojenje potekalo. Obtoženi so do konca uporno zanikovali obstoj grupe in pripadnost mcdnarod-ni zaroti tcr uporno priznavaii svojo socialistično, komunistično in marksistično oricntacijo. V svoji pritožbi vrhovncmu sodišču SR Srbijc branilci poudarjajo, da obstpj grupe ni dokazan, da se vsakemu od njih pripisujc vsc, kar so pisali vsi, celo tedaj, ko se niso poznali; da ,,grupa" ni imcla skupnih akcij itd. Kmalu bo pretcklo lcto, odkar so bili ,,trockisti" ujeti, razsodbe po pritožbi pa še ni. V tom primcru jc reakcija študentov izostala, kar kaže na to, da so so časi spremenili: ko so oktobra 1970 sodili Vladi Mija-noviču, so štrajkale štiri fakuJtete in akademije, skupaj deset tisoč študcntov.
Prav tako pričakujejo izid kazenske preiskave proti Kosti Čavo-škcm, asistentu pravnc fakultete, avtorju nekoliko vidnih člankov s področja filozofije prava, in članu redakcije časopisa Filozofija. Preiskava teče zaradi osnovanega suma, da je s svojim sodelovanjem v ankcti časopisa Glcdišta na temo Vrednost prava v jugoslovanski družbi storil kaznivo dejanje po čl. 292 a KZ (Iznašati ali prenašati vesti ali trditve itd.). Čavoški tu pravi, da „. . . površen pogled na naše pratfo in njegovo uresničevanje izrazito kaže, da danes nima velike cene, in to ne samo pri tistih, na katerih se ga uporablja, tcmveč tudi pri tistih,ki bi se za njegovo dosledno in nepristransko uporabo morali najprej zavzeti. Zakaj bi sicer v dnevih pnčakova-nja ih negotovosti bila občasno izrečena opozorila, da se sodnikom in tožilcem ni treba izključno držati zakonskih paragrafov niti ne preveč resno jemati besedo zakona, ko je v vprašanju nediskutabil-no uresničevanje njegovega nepreklicno spoznanega duha." (Gle-
dišta, št. 5—6/1972). Najprej pravi, da se s tem pravo rediucira na golo sredstvo v službi mistike Staatsraisona. Ta članek je bil ob-javljen po nestalni periodi, v kateri je bilo izrečeno dosti pozivov na izogibanje zakonitosti, in to z visokih mest. Tako navado Cavo-ški podreja kritiki s pozicij marksistične filozofije prava, poudar-jajoč, da je dober zakon že po sebi določena vrednost in če me-nimo, da je zakon prazen okvir, ki ga je treba napoiniti s trenutno politično potrebo, to vodi v izgubo dostojanstva pravosodja. V zvezi s tem Čavoški poudarja, da veliko število raznih zakonov zmanjšuje občutek pravne zanesljivosti. ,,Kaže, da danes ta za-pleten sklop stvari, ki ga srečujemo v nešteto predpisih, ne izraža toliko zapletenosti in originalnosti te dobe, kolikor njeno duhovno praznino in pustinjo, ki je nastala, ko se je revolucija opredelila za usodo ponikalnice .. ." Dalje navaja primer Zakona o tisku,kjer ,,zakonodajalec istočasno daje in odvzema svobodo, ko njegova čvrsta desnica gazi tisto, kar daruje njegova napredna levica. 40. člen Ustave navaja pet primerov, v katerih se omejuje svoboda tiska, obstoječi Zakon o tisku pa ima devet pogojev. Eden od njih, ki ga v Ustavi ni, je posebno pomemben. To je drugi odstavek 52. člena veljavnega zakona, ki prepoveduje razširjanje tiska, v katerem se ,,iznašajo ali prenašajo lažne, popačene ali alarmantne vesti ali trditve, s katcrimi se izziva vznemirjenje občanov ali ogroža javni red in mir. Kosta Čavoški meni, da ,,to izrazito kaže, da sta za zakonodajalce red in mir občanov večje vrednosti kot svoboda misli in njenega javnega iznašanja v tisku". Zanimivo je, da ta sicer lepa in zgovorna kritika ni upoštevana pri načrtovanju novega Za-kona o informiranju SR Srbije, ki je bil teh dni dan v diskusijo. Ta načrt predvideva v členu 124, točki 2 prepoved tiskane stvari, v kateri se ,,iznašajo in prenašajo nercsničnc ali alarmantne vesti, s katerimi se ogroža ali bi se lahko ogrozil javni red ali mir ali vzne-mirilo javnost". V obrazložitvi je rečeno, da je treba to točko obdržati, ker so jo doslej najpogosteje uporabljali. Zanimivo je tudi, da omenjena 5—6. številka časopisa Gledišta, v kateri je bil objavljen inkriminirani članek Čavoškega, ni bilaprepovedana.
V univerzitetnih krogih se je zvedelo, da je bil lanskc Jeseni v Sarajevu ujet in da še sedi v priporu Božidar Jakšič, asistent filozof-ske fakultete v Sarajevu, v mnogih Časopisih avtor zapaženiih član-kov in udeleženec več filozofskih srečanj. Proti njemu teče pre-iskava po členu 118 KZ (sovražna propaganda) zaradi več govorov, predavanj in tekstov med leti 1968 in 1972. Zanimivo je, dase tri izmed sedmih točk odločbe o izvedbi preiskave nanašajo na Jakši-čeve nastope, v katerih se je postavljal na stran junijskih dogodkov iz leta 1968 in zastopal ideje študentskega gibanja iz tega časa. Kot ilustracija trditve, da je Jakšič spodbujal na protiustavno spre-membo urcditve ter zlonamernb in neresnično prikazoval razmere v deželi, se med drugim navaja, da je ,,v študentskem listu JNaši dani' februarja 1969 objavil članek pod naslovom ,Študentsko gibanje 1968' in v njem dejal, da se študentje ne borijo za svoje ozke interese, temveč za revolucionarne družbene spremembe, da so bile v času demonstracij teden dni prirejene diskusije in mitingi ter da je tedaj vladal nesumljiv red,karkaže na staro resnico, daje vsak revolucionarni zanos zasnovanna samodisciplini. . ., daje po stališču študentov tisk poslednji kraj, kjer se lahko najde resnica, ter da se temu stališču pridružuje; zatem da je 28. februarja pre-daval na isto temo v Banjaluki in tu ponovil stališča iz članka in še dodal, da je poudarjanje filozofske fakultete kot žarišča študent-skega gibanja dejansko maščevanje politikov zaradi razprav okrog Praxisa; dalje, da je v Praxisu 3-4/71 pisal, da je po vojni kot absolutni zmagovalec ostala Komunistična partija, kako je naprej vse teklo v znamenju absolutnega monopola tega zmagovalca, da je
delavsko samoupravljanje potisnjeno za ograje podjetij in ustanov, da smo pri nas od leta 1958 do 1969 zabeležili 1732 stavk, da se nastala družbena nasprotja prikrivajo s tezo, da smo vsi delovni ljudje, čeprav imajo eni vilo, drugi pakramp; dakvaliteta prehrane jugoslovanskega prebivalstva od leta 1961 do danes stagnira, da je svet proizvajalcev v skupščinah ukinjen, ostali pa imajo svoje svete; da jugoslovanska družba kot razredna družba sestoji iz novega tipa buržuazije, delavcev in kmetov, da se buržuazija še ni konstituirala kot razred, in svojo moč utemeljuje na politični moči; dalje, daje na diskuji Zimski filozofski susreti — Tara 71 dejal, ali se sploh lahko govori o socializmu, če neka dežela izvaža četrtino svoje delovne sile in ima sto tisoče nezaposlenih itd.; dalje, da je v Tele-gramu št. 49 napisal, da se je treba boriti za zmago marksističnih idej, kajti samo ta zmaga nas lahko osvobodi balkanskega primiti-vizma, združenega z modernimi oblikami represije".
To so izbrani odlomki iz odločbe o preiskavi, ki jih je podpisal preiskovalni sodnik Vladimir Maljukanovič. Eventualno sojenje Jakšiču nekateri profesorji in študentje beograjske univerze pri-čakujejo s strahom, ker je kriterij za inkriminacijo, kakor je videti, postal zelo obsežen. Vsakdo, ki je bral Jakšičeve članke ve, da ne izhajajo iz običajnih okvirov politološke, sociološke in filozofske esejistike. Nasprotno, objavljeni so bili tudi dosti ostrejši članki, katerih avtorji imajo določene vzroke za strah. Tem prej,ko za-čenjajo akcije tožilstva posegati daleč v preteklost. Sicer pa ne-običajno oster postopek proti Jakšiču, zadrževanje v priporu, ob-činsko sodišče tolmači z njegovo navado, da počenjakazniva deja-nja, to je, da ga zadržujejo v priporu, da ne bi ponovil kaznivih dejanj,ki jihje večkrat počel.
Še ena sodba je, na katero pa niso dolgo čakali. Izzvala je zelo mučen vtis. Vojaško sodišče v Beogradu je obsodilo na leto dni zapora Lazarja Stojanoviča, režiseija in publicista, bivšega urednika Studenta in Vidikov (pred dvema tednoma smo zasledili v časo-pisju novico, da so prepovedali njegov film Plastični Kristus, op. urednika). Obtožen je zaradi neke žaljive izjave o armiji in letu 1968. Branil se je, da je to rekel v afektu in zgodaj zjutraj, med prebujanjem, ter da težko prenaša bivanje v JLA, saj si je že enkrat zlomil nogo in zbolel za pljučnico. Tožba je instistirala, da je to storil s premislekom. Zato je sodišče pogledalo tudi med njegove tekste in dva filma (ki sicer nista bila nikjer predvajana) ter se tako prepričalo, da je bilo dejanje storjeno s premislekom. Bralci Stu-denta in Vidikov se spominjajo Stojanovičevih člankov Napred u pošumljavanje naših otoka, Sup, ptica grabljivica, izčrpne kritike filma Bitka na Neretvi, serije člankov Privatna ludnica in Biče boljc itn. .
Nov republiški zakon o visokem šolstvu še zmeraj izziva različne reakcije. Univeržitetni odbor ZŠ Beograda, sodeč po nastopu nje-govega predstavnika na skupščini ZŠ filozofske fakultete, ni zado-voljen, ker je koncepcija ,,študent — delovni človek" izostala. Uni-verzitetni komite ZK je, kot je videti zadovoljen s tem, da je prišel v Zakon nov odstavek o kriterijih za volitve in ponovno izvolitev predavateljev. Novi kriterij je idejno-politična sposobnost. Ni še precizirano, po katerih merilih se bo to sposobnost ocenjevalo. Univerzitetna partijska organizacija meni, daje ta zakonska novost izraz potrebe, ki je prišla do izfaza v ,,aferi" s ponovno izvolitvijo Trive Indjiča in Nebojše Popova za asistenta na filozofski fakulteti. Svet filozofske fakultete ni vzel v obzir sicer zelo ostro formulirano stališče univerzitetnega komitcja ZK o teh dveh asistentih, injih je ponovno izvolil. To je izzvalo mogoče nekoliko prcostro reakcijo in sporočilo, v katerem je rečeno, da sta Indjič in Popov nesposob-na za izvajanjc predavateljskega poklica, ker sta podpirala ,,ekstre-mistično grupo" ter grupo predavateljev z njune fakultete, ki je poznana po nastopih proti ZK itn. Kljub pritisku,ki je bil v takem smislu izvajan na komuniste-člane, je svet fakultete z veliko večino glasov podprl ponovno izvolitev obeh asistentov.
Politika je 13. januarja letos poročala, da je bila skupna seja republiškega in mestnega partijskega sekretariata ter predstavnikov univerzitctnega komiteja ZK 10. januarja pričakana s posebnim interesom, saj sta bila potrebna novo navodilo in impulz za nadalj-njo akcijo komunistov na univerzi. Izdano je bilo sporočilo, ki obljublja, da bo ZK nadaljevala s ,še bolj cdprto in vsestransko borbo, in to prek ,,teoretičnih ter idejno-političnih konfrontacij z vsemi pogledi prikazovanja tujih idejnih razumevanj in s silami, ki se na njihovi osnovi prikazujejo". Čeprav ni povsem jasno, kdo in kako se tu prikazuje, bo to idejna karakteristika borbe komunistov na univerzi za politiko ZKJ, Pismo in Govor. Prav tako se v spo-ročilu obljublja izpolnjevanje ,,deficita" v javnem življenju univer-ze, s tem, da bo grupa priznanih marksistov na organiziran način nastopala na tribuni Studentskega kultumega centra ter v nekaterih časopisih. Ni še precizirano, kdo so ti- ,,priznani marksisti" in kateri ,,deficit" je v vprašanju, a prav tako se govori, da bi se le-ti (ali
nekateri drugi) morali z znanstveno kritiko zoperstaviti ,,opozicio-nalni publicistiki"! Če naj take akcije zamenjajo administrativne prepovedi časopisov in listov, kot tudi sodne postopke, potem smo lahko gotovi, da bodo pozdravljene kot velik korak v nadaljnji demokratizaciji odnosov v naši družbi.
Pričakujoč tak korak je redakcija časopisa Filozofija izdala tret-jo številko za leto 1972, kije bilazelo zapažena, ceprav jo je ostali tisk ignoriral, četudi štfcvilka ni bila niti prepovedana. Takoj pade v oči članek dr. Mihajla Markoviča na temo Avtoriteta, nasilje in svoboda, v katerem je problem nasilja tretiraiT povsem svež in i določene zgodovinske (in geografske) distance. (Profesor Markovič je trenutno v ZDA.) V isti številki so objavljeni tudi vsi dokumenti s sojenja predhodni, drugi številki časopisa, ki je bila trajno pre-povedana, a že poslana. Dva redakcijska članka izstopata po svoji ostrini. Prvi, uvodnik, je delno trivialno eksaltiran in se ukvarja s položajem človeka v totalitarno ubranem svetu. Drugi članek zelo konkretno napada dr. Fuada Muhiča zaradi njegove velike razprave o ,,novi levici" v Komunistu. Članek dr. Muhiču zameri pripisova-nje mazohizma tako imenovani Jevi inteligenci" in to ilustrira s primerom Muhičevega kolege Božidarja Jakšiča, o katerem smo že prej pisali. Prav tako številka protestira proti odvzemu potnih listov dr. Sveti Stojanoviču in Trivi lndjiču, predavatcljema filozofske fakultete, kot tudi proti izvajanju preiskave nad Kosto Čavoškim. Članek se končuje s citatom iz opusa nekega sovjetskega opozicio-narja:
Ne misli
Ce si mislil, ne govori
Ce si govoril, ne piši
Če si pisal/ne objavljaj
Če si objavil, ne podpisuj
Če si podpisal, prekliči"
Potrebno je opozoriti tudi na izjavo Petra Stamboliča na zadnji razširjeni seji sekretariata CK ZK Srbije. Dcjal jc, da je ZK naredila veliko napako, ko je leta 1967 in 1969 dopustila demokratične volitve in ko ni opazila, da so se v junijsko gibanje vmešalc naj-mračnejše reakcionarne sile. Glede na ostrino in aktualnost te iz-jave (kmafU bodo nove volitve), pričakujemo njcno pobližnjo objasnitev.
MIŠO VASIC
zapiranfe v sirifi
GONJA PROTI LEVIM ORGANIZACUAM NA BLIŽNJEM VZHODU
Po zatrtju levega študentskega revolta na univerzi v Kairu prihajajo do nas tudi druga sporočila o gonji proti levičarjem na Bližnjcm Vzhodu. Pol-fevdalni arabski režimi s silo zatirajo vse tiste sile, ki vidijo radikalno rešitev bližnjevzhodnega problemav socialni spremcmbi, osvoboditvi dežele in grad-nji socializma.
Pred kratkim je levo krilo BASS partije izdalo apel, naslovljen na vse napredne, socialistične in demokratične sile v svetu, v katerem nas obvešča o zapiranju levičarskih liderjcv v Siriji
Znano je, da so sirske oblasti že prtd dvema letoma (decembra 1970) zaprle več članov vodstva BASS partije in več sto članov te organizacije. Zapiranje pa ni doletelo samo vodstva in članov partijc v SLriji. tcmveč tudi voditelje palestinskega osvobodilnega gitanja, naprcdne sile na palestinsko-jordanskem področju ter člane partije v Iraku. Izvedenih je bilo tudi več poskusov atentatov na voditelje, ki so še na prostosti. Med drugim je bila izvedena tudi zahotna diverzija na redakcijo časopisa Al Raoja v Bejrutu, enega redkih arab .kih listov, ki propagira ideje socialistične revolucije in podpira napredne arabske organizacije. Cedalje večji pritiski groze tudi levo orientiranim študentom zunaj in žnotraj njihovc domovine. Iz zaporov pa prihajajo sporočila, da so ujetniki prepuščeni najtežjim mučenjem in posku-som fizične likvidacije.
Kot poudarja apel, se vse to dogaja, ne da bi bil kdorkoli o tem obveščen. Do danes oblasti še niso izdale službenega sporoči]a o priporu in tudi ne razlogov teh množičnih aretacij. Postopek teče za logiko sodobncga prava povsem nezakonito, saj niso nikogar izmed zaprtih ne zaslišali in ne postavili pred sodišče, kar vse spominja na postopanja najbolj totalitarističnih reži-mov.
Apel nadaljuje, da je ,,takšno stanje velika nevarnost za svobodo in demo-kracijo, za katejro se borijo vsa napredna gibanja v Siriji in Arabski domovini, še posebno v tem zgodovinskem trenutku naše revolucije. Molk, kije odgo-vor na naše proteste, pomcni, da so režimu parole kot državljanske pravice, ,mobilizacija sil' in ,napredna narodna fronta prazne bescde, in rerazumljivo umika svojo odgovornost ter brez obrazložitve nadaljuje z maltretiranjem zaprtih".
Na koncu apel obvešča, da so prejšnji mesec oblasti začele s ponovnimi aretacijami. Do sedaj se je na novo znašlo v zaporu 200 članov levih organi-zacij, aretacije pa se nadaljujejo.
Apel se' končuje z zahtevo po čimprejšnji osvoboditvi političnih zapor-nikov iz sirskih ječ ali pa naj oblasti vsaj objavijo .jazloge" za njihovo aretacijo da se jih postavi pred sodišče, kjer se bodo lahko vsaj branili. Vso napredno svetovno javnost poziva, naj njihove zahteve podpre.
I       tudi letos I korčulanskašola
iŽ sekretariata Korčulanske |>oletne šole na filozofski fakul-teti v Zagrebu so nam poslali naslednje sporočilo:
Na sestanku upravnega odbo-ra Korčulanske poletne šole, ki je bil 23. XII. 1972 v Zagrebu, je bilo odločeno, da bo X. zase-danje Korčulanske poletne šole na Korčuli v času od 19. do 31. avgusta 1972. Okvima temaza-sedanja bo ,JMeščanski svet in socializem". Delo Šole se bo od-vijalo v obliki predavanj in di-skusij za okroglo mizo. Sodelo-vali bodo pomembni filozofski in sociologi marksisti iz Jugosla-vije in inozemstva. Detajen pro-gram zasedanja bo kmalu izde-lal pripravni odbor s predsedni-kom Šole prof. dr. Rudijem Supkom na čelu.
Ker bo letos deset let od prvega zasedanja tega srečanja, na katerem so redno sodelovali najimenitnejši filozofi in socio-logi in še odbor poskuša letoš-nje, deseto zasedanje čim bolje pripraviti. Glede na to, da se de-seta obletnica dela šole v skladu z njenim delotn in karakterjem lahko naiadekvatneje proslavi s še enim kvalitetnim delovnim zasedanjem, odbor ne predvide-va ne zasebne proslavein ne pri-godne svečanosti.
Da za uspeh letošnjega zase-danja obstajajo neki predpogoji, lahko. sklepamo po velikem in-teresu, ki ga X. zasedanje že zbuja med najeminentnejšimi filozofi i.i sociologi marksisti. 0 tem interesu govorijo med dru-gim tudi pisma, ki jih je odbor šole prejel od nekaterih udele-žencev dosedanjih zasedanj. Tako marksistični filozof Her-bert Marcuse piše: ,,Slišim, da bo 1973 mogoče organizirano še eno zasedanje Korčulanske poletne šole.  Upam, da bo do
njega zares prišlo. Kot veste, sem v Šoli nekolikokrat sodelo-val. Mislim, da ima velik medna-rodni pomen za vzpostavljanje in izboljšanje kontaktov med znanstveniki z Vzhoda in Za-hoda. Meni in mofim kolegom, ki smo sodelovali na zasedanjih, ndm le-ta pomenijo nepozablji-vo izkustvo."
Drugi pomembni marskistič-ni filozof in sociolog Erlch Fromm v svojem pismu spo-roča: ,,Ko se je pred desetimi leti pričela Korčulanska polet-na šola, sem jo ocenil kot zelo pomemben dogodek za marksi-stično in socialistično teorijo. Na zasedanjih, ki so sledila, je bil ta ytis popolnoma potrjen. To, kar je začelo kot relativno majhna grupa s skromnim pro-gramom, je postalo edinstven dogodek, s katerim se ne more primerjati noben drug. To je edini odprt forum v neki socia-listični deželi in je obenem cen-ter za izmenjavo socialističnih idej v mednarodnih razmerah. Šola je omogočila izmenjavo idej in kontakte med znamtve-niki iz Evrope in Amerike v atmosferi popolne svobode in medsebojnega spoštovanja. Po-letna šola na Korčuli je prizna-na v mnogih drugih deželah kot pomemben dosežek jugoslovan-skih teoretskih prizadevanj, in zato je moja iskrena želja, da bi nadaljevala z izpolnjevanjem funkcij, ki so jo že naredile slavno."
Interes, ki ga letošnje zaseda-nje Korčulanske poletne šole zburja med najeminentnejšimi svetovnimi filozofi in sociologi marksisti, obvezuje, da se to za-sedanje pripravi kolikor mogo-če temeljito. O potekanju pri-prav bo odbor občasno obve-ščaljavnost.
resnost neresnega
Pred kratkim je bil v dvorani Union, ki sddi v eno izmed treh osrednjih kinodvoran v Ljubljani (Komuna - Union - Siška), predvajan ameriški fUm Jerryja Lewisa KJE JE POT NA FRONTO. Nikakor nimam namena napisati kritiko tega filma v smislu analize, eksplikacije ipd., temveč ta film obravna-vati le z cnega vidika - vidika manipulacije, ki jo ta film povzroča in ki je dejansko tudi razlog za njegov nastanck. Pii tem bodo zavestno negirane vse tehnične ne kvalitete, struktura filma kot celota, ocenjen bo lc že omenjeni nivo filma, kajti mislim, da je ta film precej ciober primer nove mentalitete tako ameriškega zabavnega filnia kot publike - ameriške, evropske in tudi naše - saj ga distributer ne bi odkupil, če bi računal na skromen obisk, niti ne bi bil predvajan v unionski dvorani.
Ta film jc manipulacija. Manipulacija z glcdalci. Film je zabava, zabava, ki je porojena iz dolgočasja najbogatcjšega moža na svetu; to dolgočasje porodi žcljo pomagati domovini. Vendar pa si domovina ne žcli njeguvi; pomoči. Bogataš (J. Lcwis) ji pomaga brez njene volje. To je jedro filma. Vse ostak) jc zabava - uspesna ali ne, to naj presodi vsak gledaiec zase.
Film manipulira na dva načina;, oba pa sta nekoliko nizkotna. I. Mani-pulira z glcdaiccm, s tem ko podreja njegovo intcligenco filmskemu žanru, ki dopušča vsakršne nedoslednosti, alogičnosti v dogajanju, ncsmisk. Dvorana sc zabava; kajti ve, da film ni resen, zavcda se, da je to film — zabava. kateremu'je racionalna kritika prizancscna. Publika se podrcdi uaključnim (ne)zakonom filmskega razvoja, se sprošča, napetost v mišicah popušča, občasen krohot človeku dobro dene. Najbrž je le malo takih, kl jih nivo, primeren oscbi iz IQ 50, moti. Človeku ostanejo v glavi posamičnc sckvence, najbolj ^smešne", po katerih vrednoti celotcn film. Rezultat teh vtisov: film je dobcr, kajti človek se ob njem zabava, zabava s.proščcno, kajti vo, da: a) jc dogajanje izmišljcno in b) da je dogajanjc zabavno in s tem še veliko bolj izmišljeno, saj se nismo prisiljcni podrediti pscvdorealnosti običajnega filmskega dogajanja, ki na nas vpliva kot resničnost. Film se zavestino spušča na nivo, nižji od nivoja povpfečnega gledalca, s čimer omogoči svojo lahkotnejšo konzumpcijo. Film gledalca poneumlja. U. Film jc manipulacija z osnovnimi človekovimi normami in vrednotami. Jih izigra^a. Gledalca pasi-vizira, saj mu jih podaja - ne kot soočenjc, marveč kot ncsOočljivo zabavo, ki jo vrednotimo drugače (manj kritično) kot stvarno ali realističmo filmsko stvarnost.
Nivo igranih -(v smislu fiktivnih oseb, ki so obravnavane kot resnične stvarne živc): to so osebe brez volje, brez odgovornosti (to bi v komedijo vneslo resnost, resničnost), osebc ki okamenijo ob poglcdu na čck, to so klasični humoristični junaki, ki so nezmožni, nejunaški, a jim usoda pomaga do uspeha, slavc, imenitnosti. Element, ki povezujo nivo igranih z nivojem scenarija, fabule, je denar, in siccr denar v smislu ,,svota vladar". Denarju je podrejeno vse. Zaradi njega so naši junaki (? ) junaki, zaradi njcga grcdo v boj. Zaradi njegajc Jerry Lowistako imcnitcn. imcnitncjši od domo-vinc in močnejši od nje.
N i vo f a b u 1 e: tu najdemo najbolj nianipuiaiorsKc Licmcntc. Rcduci-ranjo Ncmcev v živali, strahopctce, bebcc in maniake, vpdjava črnca (kot potežitcv ameriških črftih gledalccv, ki jih žc nckaj časa oskrbujcjo s črnimi filmskimi junaki? ). Verjctno tudi ta nekoherentnost - črni nacist (mogočc iz nemških kolonij? ) - vcčine glcdalccv ni motila. Res jc, da je mogoče komedijo neupravičeno kritizirati z nekomedianske pozicijc. Vcndar mislim, da so komedijc istočasno lahko (in velikokrat to tudi so) tudi najbolj surovi filmi, ki izTcoriščajo človckove najbolj primitivnc lastnosti in so toliko bolj vplivni, ker so namenjeni najširšim plastem. Na videz sc podrejajo zakonom izolacije, morale (nobcnega seksa, fizičnega nasilja), ncvplivnosti, istočasno pa so šc kako vplivni. So pa scvcda tudi simptom okusa. Dobro bi bilo, čc bi se obojcga včasih zavedeli.                                                     ALI Š F'RJAVEC
khung fu ce:ljun jii
Knez Aj je vprašal, rekoč: ,,Kaj nam je storiti, da bi bilo ljudstvo pokorno? "
Khung Ce je spoštljivo odgo-voril: ,JPovzdignite poštenjake, odstranite nepoštene, in ljud-stvo se bo pokorilo; povzdignite nepoštene, in ljudstvo se ne bo pokorilo".
*
Gospod Ki Kgang je vprašal: ,JK^ako bi se dalo poverjeno ti ljudstvo z opomini pripraviti do
spoštovanja, do lojalnosti? "
Mojster je dejal: ,JPribližaj se mu z dostojanstvom, pa te bo spoštovalo. Bodi pieteten, do-brotljiv, pa bo lojalno; vzdiguj vrle, poučuj zaostale, in to mu bo opomin."
*
Mojster je dejal: ,3tanoviten je iskren, predan učenju, in vi-soki poti zvest do smrti. — V nemimo deželo ne vstopa, v ne-mirni ne ostaja. Kadar je na sve-tu zakoniti ied, je na vidnem mestu. Kadar zakonitega reda ni, ostaja neopažen.
Ostati reven in še pomemben v deželi brez zakonitega reda, kjer vlada zakoniti red, je sra-motnc Biti bogat in še ugleden je sramotno.
•3«
Mojster je dejal: ,,Tudi vojski treh armad je mogoče iztrgati poveljnika: preprostemu člo-veku pa ne iztrgaš njegove volje."
*
Ce Kung je vprašal zastran te-meljev \iade:
Mojster je dejal: ,^adostna oskrba s hrano, zadostna voja-ška moč, zaupanje Ijudstva."
H-
Mojster je dejal: ,JPotratnost vede v objest, varčnost v sko-post. Toda v primeri z objestjo je skopost vedno boljša."
H-
Mojster je dejal: ,,Kdor ljubi pogum, pa ga kruši siromaštvo, bo izzival upor. In zmedo na-pravi tudi moralni slabič, ki se čuti preveč preziran."
Mojster je dejal: ,,^w».^, jc bil v deželi zakoniti red, se je Ning Vu Ce vedel modro. Ko pa je zapadla v hered, se je vedel abotno. Njegovo razumnost je moč posneti, njegove abote ne!"
Ce Čang je vprašal glede upravljanja države.
Mojster je dejal: ,,Biti pri stvari brez počitka in v svojem ravnanju umirjenega srca."
Ki Khang Ce je vprašal Khung Ceja zastran vladanja. Khung Ce je spoštljivo odgovo-ril: ,,Vladati se pravi hoditi po ravni poti. Ako bi gospod hodil po ravni poti, kdo bi se drznil kreniti z ravne poti? "
Ki Khang Ce je bil v skrbeh zaradi tatov, pa se je obrnil do Khung Ceja. Khung Ce mu je spoštljivo odgovoril: ,,Ako bi bil gospod bre^ želja, bi ne bilo tatvin, pa če bi bile zanje dolo-čene nagrade."
Ki Khang Ce je vprašal Khung Ceja glede vladanja^ rekoč: ,,KO bi usmrtili vse ne-pravične, tako da bi ostali samo pravični, kaj menite o tem? "
Khung Ce je spoštljivo odgo-voril: ,,Gospod ima vso oblast v rokah, čemu torej usmrtitve? Če je v gospodu želja po do-brem, bo ljudstvo dobro. Ple-menitega človeka krepost je ka-kor veter, malega človeka kre-post kakor trava. Če nad travo potegne veter, je neogibno, da se prikloni."
Ce Lu je vprašal po načelih viadaiija.
Mojster r je dejal: ,,Biti jim v vzgled in jih spodbujati." Ko je želel zvedeti še kaj več, je dobil odgovor: ,J(n s tern nikdar pre-nehati."
Šejski knez je vprašal po me-rilih dobrega vladanja. Mojster je dejal: ,,V veselju blifaijih, v prihajanju oddaljenih."
Šejski knez je ogovoril Khung Ceja, rekoč: ,,Pri nasna deželi so ljudje pošteni iz last-nega nagiba. Ako oče izmakne
ovco, priča sin zoper njega." Khung Ce je dejal: ,,Pri nas na deželi pa so poštenjaki drugačni od vaših: oče krije sina, sin oče-ta — in poštenost se da tudi tako razumeti."
Hien je spraševal, kaj je sra-ir.otno.
Mojster je dejal: ,,V državi, kjer vlada zakonitost, biti brez uradnih dohodkov; v državi, kjer vlada brezzakonje, preje-tnati uradne dohodke: to je sra-motno."
Knez King je vprašal: ,AMje možno z eno sariio besedo označiti bistvo razcveta neke dežele? "
Khung Ce je spoštljivo odgo-voril: ,,Toliko ena sama beseda ne more zaobseči. Je pa med ljudmi  razširjeno  reklo:   ,,Biti
knez je težko, biri minister ni lahko. Biti si na jasnem o teža-\ah kneževanja,ali ni to skoraj toliko, kot z eno samo besedo zajeti bistvo razcveta neke de-
Knez: ,,Z eno samo besedo zajeti razloge za propad neke dežele, ali je to možno? "
Meng Ce je spoštljivo odgo-voril: ,,Toliko ena sama beseda ne morj zaobseči. Je pa med ljudmi razširjeio reklo: ,,Nobe-nega veselja nimam s kneževa-njem, razen, ako mojim bese-dam hihče ne ugovarja." Sicer, ako je mož pravičen, je to tudi v redu. Toda, ako ni pravičen, pa mu nihče ne ugovarja, ali ni to skoraj toliko, kot z eno samo besedo označiti propad neke dežele? "
svoboda  besede,  svoboda de-
janj.
Kjer v drzavi ni zakonitega reda, vlada ne mara svobode de-janj, v besedah vlada previd-nost".
Ce Lu je spraševal, kako se služi knezu.
Mojster je dejal: ,,Varati ga ne smeš, moraš pa se mu upi-rati."
Mojster je dejal:  ,JKjer je v državi zakoniti red, tam vlada
Mojster je dejal: ,,Kakšna svojat! Kako skupaj z njimi slu-žiti knezu? Dokler ne dobe po-ložaja, kakšno prerivanje, da bi ga dobili. In ko ga dobe, kakšno prerivanje, da bi ga ne izgubili. Ni je pa stvari, ki bi je iz strahu pred izgubo ne bili pripravljeni storiti."                                *
Izbral in prevedel MILAN STEPANOVIČ
how to get stoned hy spirit
Zgodnji Poe ter pozni Cankar sta mi - raziskovalcu zastavila težko rešljivo vprašanje — to je bilo vprašanje rojstva imiginiz-ma: prvi v rojstvu sveta, ki je konceptualno herealen, in drugi v rojstvu pesnika, ki mu fe svet konceptualno nerealen. Katero je tisto izkustvo, v katerem je nastala eksplozija imaginizma. To mi je narekovalo eksperi-ment, ki sem ga pozneje v širši teoretični razpravi The Spirit of Tlie Spirit Trip obširneje obde-lal Toda tokrat gre bolj ali manj za biografsko publicistični prikaz in se bomo morali zado-voljti s krajšo in popularnejšo verzijo.
Zaradi posebne populamosti, ki jo absinth uživa v anglo seksonskem svetu, sem se odlo-čil zanj, čeprav so raziskoval-nim obdobjem obeh avtorjev korelirali drugi modusi iste sub-stance. Eksperiment sem izve-del v okolišeinah, ki so se zdele raziskovanim zelo podobne, če že ne identične. Predvideval sem namreč, da je v skupin-skem uživanju zaradi vzajemno-sti dražljajev prag percepcije drunk-of-thit-stuff-stanja veliko nižji kot pri individualnem. Medij eksperimenta naj bi bil filozofsko literarna diskusija.
Skupaj z nekaj prijatelji, ki so bili seznanjeni z mojim načr-tom, sem obiskal znani lokal li-teramo-filozofske avantgarde It Rustles, za katerega pa je bilo znano, da je v njem zlahka do-biti absinth v za eksperiment zadovoljivih količinah. Prijatelj, ki je bil že posvečen v to skriv-nost, mi je priporočil, naj ga jemljem v časovno enakomerno
razporejenih dozah, in to v sta-nju, ko naj mišičje v grlu čim-bolj miruje, da tekočina neovi-rano zdrsne po požiralniku. Sam sem kasneje ugotovil, daje za to potrebna neka mera zbra-nosti, to pa se doseže tako, da pripreš oči, položiš jezik mrtvo na dno ust in se nagneš nekoli-ko. nazaj. Moram priznati, da me je sprva okus pretresel, toda ugodje in požirek vode, ki sta temu sledila, sta me pomirila. Med debato o tem, daje evrop-ski roman ustvarjen po meri ev-ropske metafizike, sem se ozrl naokrog. All the stoned sub-jects so bili nekako pogreznjeni vase, po bledici na licih se je dalo videti, da so ti Ijudje siti življenja, hlastanja za užitki -iz hjih je izžarevala nezdrava de-kadenca. Bogastvo, pomanjka-nje socialnega angažmaja, dela, maloburžoazna mentaliteta ustvarjajo razvrat, ki se najjas-neje kaže v izginjanju moralnih zapor, kajti Ijudje so vse na-okrog kazali znake seksualnega razvrata, objemali so se, kričali ,,a kaj fiikaš? " ali ,,pizda ti ma-terina".
V poznejših stadijih eksperi-menta sem nekako izgubil indi-vidualnost, stvari in dogodki so se začeli kazati v najbolj samo-voljnih miselnih konstrukcijah, začel se je torej proces, iz kate-rega se je rojevala izkušnja ima-ginizma. Nezadovoljnost in udarna kritika sta postali pravo ugodje, znižale so se mi moral-ne zapore, in prišel sem do za-ključka, da sem pravzaprav edini veljavni center stvamosti. Stvari sem začel urejevati z glas-nim  kričanjem, kar so hoteli
prijatelji, ki so bili v jemanju absintha bolj izvedeni in so lah-ko prehodno stanje zadrževali dlje, preprečiti. To je bil stimu-lus, ki je skeperiment kronal z ekstazo, vpil sem kot jesihat in se hotel pretepati z vsakomer. Odkril sem še en element -agresivnost. Da ne bi opozoril vse javnosti, da se v tem lokalu pač jemlje absinth, me je nekaj Ijudi enostavno vrgh ven, z mano pa so šli še prijatelji.
Če se danes spomnim na to, moram priznati, da sem imel resnično bad trip. Pijan sem bil ko prasec, kozlal sem ko vidra, najprej na ulici in nato še v taksiju. Zjutraj se je pojavila še močna reakcija. Bolele so me ledvice in glava. Zdravnik mi je navkljub zagotovilu, da je bil to znanstveni eksperiment, tako prakso strogo prepovedal; rekel pa je še, da so bile posledice hude zaradi asocialne doze za-užitega. Rekelje tudi, da enkra-ten trip še ne povzroča zasvoje-nosti, da pa trajno jemanje tudi v manjših količinah povzroča velike okvare organizma. Dve končni stanji sta po njegovem delirium tremens (najvišja stop-nja, kjer je imaginizem že rezul-tat somatske strukture telesa) in ciroza jeter.
Ne bom vas utrujal z znan-stvenimi zaključki, ki so sledili eksperimentu. Lahko pa vam priporočim svoje historično-komparativno delo The Spirit of The Spirit Trip.
I
Čisto na začetku: Cirkus, zlasti klovnovstvo, vrvohodstvo itd. morejo biti znaki razžlaht-nenja ali banalizacije izvorne Comedie delI'Arte. Ne preveč v zvezi s tem bi se rad zavzel za prenehanje predstav kruljivega cirkusa.
Prvo dejanje v cirkusu: S ,,strupeno" zelenim sončnikom v nazobčanem krilcu lahkotno zapleše po vrvici skozi neznani ji mavrični topli kaos NEVA MLAKAR — brez nevarnosti, da bi se vsaj malo poškodovala, saj nekaj ,,caw-boys" pod njeno hojo napenja mehkobno ponja-vo. V temini okoli arene pa medli, navdušeni, osamljeni aplavzi.
Drugo dejanje v cirkusu: Tri-je ostareli beli klovni ( v zgodo-vinskem kontinuumu nasledniki Harlekina) v na pihnjenh pajacih odplešejo po taisti vrvi svoj posmeh in, kot se spodobi, malo ozmerjajo nekaj, kar ne-slaneži imenujejo revščino uma, kajti kot zastopnikom pekla jim ni všeč, da je toliko duš v bož-jem kraljestvu.
Tretje dejanje v cirkusu: Ve-liki upravitelj cirkusa razgali pu-blikumu bele klovne, da uplah-nejo njih pajaci, pa mu zaradi hitre kretnje pri tistem ,,vleče-njudol" mask poči elegantni tri-ko, da se pokažejo bradavičasta ledja in, ojoj, z naslednjim gi-bom pade še z briljantino nego-vana lasulja s cilindrom vred. A nič ne de; zgane se še pomožno osebje!
II
RESNlCNO! Ne gre mi še za mojo točko v tem cirkusu! Pa še: naj razložim podnaslov; ni namreč s č i m polemizirati, če
(Nepolemičen zapis)
je poštena polemika kot v iska-nju čisto najnavadnejše pravice. ,,Polemični" zapis ,,Lepota subkucture" (Tribuna, št. 10) namreč te poti ne nakazuje. Vendar poudarjam, da tega ne pravim zato, da bi Marjanu Pun-gartniku dal priložnost za še kakšen ,,polemičen" pripis. Če je zgornja prišpodoba (vseeno, koliko vatlov meri njena duho-vitost) lahko samovoljna, si v Tribuni izprosim nekaj prostora (namenjenega kulturi), da bi brez zahrbtnih in sovražnih ali manipulatorskih namenov sku-šal pokazati, na kakšen način razpravljanje o študentski kul-turi ni več v odnosu s substan-, co, ker se začne po mnogih vzo-rih iz slovenske kulturne tradi-cije spreminjati v nevarno po-plesavanje po vrvi v konkret-nem primeru se namesto pro-blemskega govora o študentski kulturi vsiljuje navidezen, brez-pomemben, smešen . . . kon-flikt med ŠKUC in Tribuno.
Pa k stvari! Recimo, da bi to pot prepustili podrobnejšo do-ločitcv relacij med pojmi kul-tura, subkultura, študentska kultura, pa alternativna kultura resnejšemu pisanju v (upam tudi Tribunini) svetlejši prihod-nosti, in poglejmo, zakaj Pun-gartnikovo pisanje ne more biti tisto, za kar se samo proglaša, da je.
Najprej nivoji, o katerih je v ,,polemičnih" zapisih tudi bese-da. Pungartniku je očitno šlo za zoperstavitev ,,zmerjaškemu ni-voju" treh barjanskih sinov (gre za ,,gang": Zorn, Slodnjak, De-
kleva) z neko vrsto teoretičnega nivoja (oplemenitenega s pre-zdravo duhovitostjo). Pa poglej-mo, kaj o tem teoretskem siste-mu prestavlja antitezo tezi, da o mnogolikosti sinteze niti ne go-vorimo.
Močvirništvu se zoperstavlja mlakarstvo, purgerstvu pungart-nikovstvo napihnjenost pa pre-bode ostra igla same čiste skromnosti. K temu je še prište-to malo citiranja, malo ,,socio-logije" in redukcijo sodobne slovenske kulturne zgodovine na nepreklicno isti imenovalec: J. Vidmarja, ki v tem povratku slovenskega kulturnega duha k sebi igra prvo in zadnjo violino kot osnovni utemeljitelj subkul-ture. Ostale dele tega ,,polemič-no-teoretskega" kolosa pustimo ob strani.
Pa poskusimo (če se le da) zopet resno! Naj se še toliko trudim, v mariborskih zmerljiv- . kah pri najboljši volji ne vidim možnosti za globlji prodor v bistvo potemtakem vsake biti prazne slovenačke kulture, in prizadevno v nereflektirani obli-ki razvijamo to bistvo še naprej - v slavo cesarja in kmetije!?
Ali pa? Da, ali pa bi se mo-goče vprašali, kaj ima od slo-venske kulture podedovati ne-kaj, kar (vsaj deklarativno) ho-če biti deelitizirajoča kultura? Pa, vprašali bi se recimo o so-cialnih razlogih študentskega gi-banja (zaboga upam, da tudi ni samo izmišljotina močvirniške betice) v tej republiki, če je le-to povezano s pojmovanjem kulture; pa o tem, kaj je nada-
ljevanje in rušenje tradicij v na-ših razmerah itd. Recimo, da bi to moglo biti delček razmišlja-nja o študentski kulturi, če nam greza teoretično iskanje.
Če pa gre za neko komaj ustanovljeno študentsko institu-cijo za razvijanje tvorne kulture med študenti, bi nadalje predla-gal Tribuni resnejši odnos, ki zajema informiranje študentske (in dela ostale) javnosti, in kri-tiko na osnovi poznavanja stvari namesto cirkuških poplesavanj po problematiki. Kajti (četudi evforično ali ne, s pregreto ali zaledenelo zadnjico, vendar še vedno ,,mislim drugače,") ver-jetno se bomo strinjali, da veli-ka pot iz barbarstva ni v raz-meščanju ,,moči" po študent-skih instftucijah. Razen, če ne-ka temna, nerazvidna sila noče zajebati zajebane študentske kulture v tem smislu, da bi si v njej ,,vzgqjene" generacije že za časa študentskih let pravočasno razdelile sfere v carstvu sloven-skega duha in nadaljevale cirku-ško predstavo s točko ,,Viteški turnir s pohabljenimi kiberne-tičnimi poniji."
DARKO ŠTRAJN
P. S. Upam, da je jasno, da mi s tem zapisom gre predvsem za bolj sodelovalski odnos med ŠKUC-em in Tribuno, ki je ko-nec koncev tudi v interesu štu-dentske organizacije, v okviru katere obe (neprivatizirani) štu-dentski instituciji delujeta. Ne gre mi tudi za proglašanje do-končnih krivcev za razpetje cir-kuškega šotora, čeprav je iz zgornje prispodobe razvidno. kdo je predstavo začel. Naredi-mo temu poplesavanju po vrvi, ki zabava najbolj tiste, ki jih oboji verjetno ne bi hoteli zaba-vati, raje konec.                     ,-
r&innUiH»imimižimim?j»?»»Hni»i»imiti;
VELIKI NAGRADNI RAZPIS!
Uredništvo Tribune razpisuje nagradni natečaj za najboljši li-terarni tekst s področja PRAV-LJIČNE FANTASTIKE ter naj-boljši teoretični tekst z istega področja. Prostorska omejenost tekstov je osem strani, tipkanih na pisalnem stroju z razurnnim (novinarskim) presledkom.Svo-je izdelke pošljite na naslov .uredništva Tribune v roku od danes pa vse tja do zadnjega majskega dne. Potrudite se, ča-kajo vas pravljično-fantastične nagrade!
Vaša vdana urednika
Miha in Pavle
Spoštovani študentski (sub)kul-turnikj!
Ob branju vaših prispevkov, ki se nanašajo na članek Neve Mlakar o delu ŠKUC, sc mi je porodilo nekaj misli, za katere sem se odločil, da. jih nanizam v- Tribuni, čeprav pri tem tvegani označitev ,,najeta go-rila", ,,prodana duša" in podobno. Pa saj se tudi A. Zorn v svojem pi-sanju obračaš na bralce lista ver-jetno v pričakovanju odgovora, no in cn odgovor je že tu. Pa tudi, če tega apela rve bi bilo, bi si odgovor vsecno zaslužil.
Najprej sem bil nemalo začuden nad odnosom kulturnikov, članov ŠKUC, do ostalega sveta. Človek dobi pri branju prispevkov občutek, kot da avtorji le-teh z vrha Triglava zviška opazujejo vseslovensko rajo pod seboj. Pri vsem tem pravega vzroka za to ni videti nikjer, in mor-da si tudi avtorji teh člankov glede tega niso povsem na jasnem.
Prav presenečen pa sem bil, kakš-no obilico volje in domišljije sta pri označevanju urednikov Tribune, zla-sti avtorice inkriminiranega članka, pokazala A. Zom in M. Slodnjak. Neva Mlakar naj bi po besedah A.
Zorna sploh ne bila tovarišica, ampak samo ženska, ko da je to neko drugo ali nižjerazredno člo-veško bitje, da o ostalih ,,cvetkah" sploh ne govorim. Zanima me, čc je A. Zorn res toliko duhovno su-¦ perioren nad tisto ,,žensko", kot hoče prikazati v svojcm članku. Rekel pa bi, da se iz vsebine le-tega že da razbrati odgovor, saj bi neka-tere ,,cvetke" bilo prej pričakovati v kakšnem kavbojskem ,,salonu", kot od bodočega intelektualca.
Pa šc nekaj o novinarski ETIKI, ki jo A. Zorn tudi kritizira. Zdi sc mi, da bi zgoraj omenjenega pisca morala pogledati najprej sama sebe, razmisliti o ETIKI. ki v prispevkih ne kaže na najvišji nivo, šele potem naj bi kritizirala druge. Močno dvo-mim tudi, da bodo taka obrekova-rija, nizki udaici in osebna žalitev avtorice članka mnogo prispevali k popularnosti piscev, in s tem po-sredno tudi ŠKUC. Zato ne bi bilo napačno, če bi si nekateri člani ŠKUC čimprej nabavili in temeljito proučili vsebino knjige, ki se ime-nuje   - BONTONl
JANKO BRANKOVlC

ali kako je M. Foucault postal levičarski aktivist
UVOD
Poleti mi je slučajno prišla v roke švicarska revija Tages Anzeiger Magazin 1, v kateri fe bil objavljen intervfu s francoskim filozofom
-  strukturalistom Michelom Foucaultom. To seveda ni nič vzne-mirljivega, vendar pa so Foucaultovi odgovori tako presenetljivi in zdajšnje nfegovo delovanje tako v nasprotju s tistim, kar smo o jjem slišali in bralf, da je izredno zanimivo in poučno spoznati ta ijegov ,,zaokret". Pri nas je ,,znano", da je Foucault utemeljitelj Jeoretičnega antihumanizma", po drugi strani pa njegovi učenci mvdušeno nadaljujejo z njegovimi nazori, ki jih %zdaj označuje kot ,nejasno univerzitetno disciplino, ki je daleč od realnosti".
Prispevek Foucaulta je del novega dogajanja znotraj na novo itemeljene psihiatrije - antipsihiatrije. Tu je poudarjen nov pristop n nova terapija, združena s kritiko obstoječih avtoritarnih in biro-ratskih razmer v samih psihiatričnih klinikah in s kritiko" tistih sodalnih in političnih odnosov in struktur, ki povzročajo razne duševne phzadetosti in jih vzdržujejo kot pogoj svoje eksistence. Klasično delo antipsihiatrije predstavlja delo Davida Cooperja, Psi-hiatrija in antipsihiatrija. Pomembna pa so še dela R. Lainga, R. Specka, F. Basaglia in drugih. Najbolj znan primer praktične eman-cipacije duševno obolelih je SPK (Sodalistični kolektiv pacientov) v Heidelbergu, ki pa je bil nasilno likvidiran s strani oblasti in policije, ker je bil dr. Htiber, vodja bolnišnice, osumljen zvez s skupino Baader-Meinhof.
ZGODOVINA BLAZNOSTI (Histoire de la folie a' V age clas-sique, 1961)
To delo je pomembno, ker Foucaultovo zdajšnje delovanje sledi iz rezultatov, ki so razvidni v tefn delu. Avtor tu opisuje status duševno bolnih in delikventov v srednfem veku, klasičnem obdobju (16. in 17. stol.) in v novejšem času. V srednjem veku so bili blazneži in berači prosto cirkulirajoča populacija v družbi. Le če se jih je nabralo preveč, so jih poslcdi na ladje, ki so plule po rekal. ,,Normalni" svet še ni bil absolutna norma abnormalnega sveta. V 16. in 17. stoletju so bili blažneži, berači in delikventi (kot je videti na stikah van Braueghella in Boscha) skupaj zaprti v istem prostoru
-  poboljševalnici. Družba. ni prene$la misli, da je življenje mogoče brez organiziranega dela.  Te poboljševalnice so pošiljale ceneno delovno silo nastajajočemu kapitalizmu.
Novi čas: duševno bolni so ločeni od delikventov, nastanek azilov in zaporov v modernem smislu. Napoleon je kodificiral nače-lo,. da vsakemu deliktu sledi ustrezna ,,porcija" zaporne kazni. Za-pori so tako bili vzporedna institucija tovarnam, kjer je bil zaprt proletariat, ki je hotel delati, v zaporih pa so biU zaprti tisti prole-tarci, ki niso hoteli delati (lumpenproletariat).
Z vpeljavo obvezne vojaške službe je nastala nova oblika, po-dobna zaporom, vojašnica. Otroke so vključili v obvezne, strogo orgmizirane osnovne šole. Tako je bilo konec 19. stol. končno poskrbljeno za vse: delavci v tovarnah, otroci v šolah, delkventi v zaporih, vojaki v kasarnah, duševno bolni v azilih.
ZAKAJZAPORI?
Zapori so nastali šele z nastopom zgodnjega kapitalizma, ko se je le-ta spoprijel s problemi delovne sile in ko fe v 17. stol. prislo do velikih Ijudskih uporov v Frandji in Nemčiji. Proti upornikom so pošil/ali poklicno armado, ki je pobila mnogo Ijudi in uničila tudi pridelke, tako da fe prihajalo do gospodarskih katastrof. Z zapo-rom se onemogoči le del Ijudi, ne da bi to imelo katastrofalne gospodarske posledice. V srednjem veku so bili Ijudje zaprti toliko časa, dokler niso prišli pred sodišče, kjer so se odkupili ali pa bili usmrčeni. Strah pred zaporom je v nastajajočem kapitalizmu delo-val stabilizirajoče - omogočal je nizke plače delavcem, in kapita-listi so lahko odkrižali agitatorjev, ki so delavce pridobivali za boj proti kapitalizmu. Polidja je imela neomejene kompetence.
Po maju 1968 je postal problem represije in kazenskega prega-njanja bolj občuten. Foucault odkrije paralele med sedanjim časom in 17. stoletjem. Spet vsesplošno zapiranje in neomejene kompe-tence policije. Tedaj so zapirali na en kraj vse, od beračev, blazne-žev do nezaposlenih. Najstrašnejši primer takšnega nediferencira-nega zapiranja v modernem času so bila nadstična koncetracijska taborišča v drugi svetovni vojni, kjer so se nahajali skupaj Judje, homoseksuald, Cigani, komunisti, politični agitatorji.
Danes se v diskretni obliki pojavljajo iste stvari. Zgovoren primer so posebne psihiatrične klinike v Sovjetski zvezi. Funkdjo jetni-škega čuvaja opravljajo v Frandji tudi take institudje kot: profilak-
tični centri, domovi za moteno mladino, psihiatrične bolnice ipd.
V Frandji se zdaj nahaja v zaporih okrog 30.000 zapornikov, od tega 3 do 4000 pravnih kriminalcev, ostali so majhne ribe. Poleg tega imajo letno še 100.000 prehodnih zapomikov.
V Ijudeh obstaja psihološka potreba po zaporih in kaznjendh, kjer ti nastopajo kot grešniki, ki jih morajo ,,nedolžni" imeti pred očmi, da bisvojo nedolžnost ločili od krivde oziroma greha.
SARTREIN FOUCAULT
Leta 1966 je Foucault objavil prelom s Sartrom in Pontyjem. Foucault je takrat pisal: Naše vsakdanje življenje je podvrženo istim shemam in kategorijam kot znanstveno-tehnični svet. Smisel je odsev, pena, to, kar nas zares prevzema in določa, je sistem. Takrat je to Sartre označil kot ,,izziv ideološkega strukturalizma". Vendar pa sta se v zadnjem času Sartrova generacija in Foucault zelo zbližala. Teden dni pred omenjenim intevjujem sta Foucault in Sartre demonstrirala pred Pravosodnim ministrstvom in tam pre-brcda izjavo zapornikov. Nekaj novinarjev je sicer prišlo zraven ven-dar po radiu takih stvari nikdar ne objavljajo, kar je pač značilno za sistem. Njemu sicer naročafo, naj napiše članek, kakšen zapor si želi; če pa hoče kaj takega objaviti kak zapomik, pa je to nemo-goče. Celo v ,,La cause du poeple" niso hoteli objaviti teksta, ki sta ga tedaj prebrala s Sartrom. Foucault dela predvsem s Sartrom in J. M. Domenach in nekdanjind zapomiki v GIP (Groupe d'Informa-tions sur les prisons). Ta skupina išče nekdanje zapornike; na ta način dobijo pvtentične informadje, ki jih publidrajo. Tako se informadje ministra za pravosodje izkažejo za lažne.
GIP zahteva: odpravo telesnih kazni v zaporih (prisilne jopiče in bunkerje), možnost izučitve poklica, efektivno plačo za zaporni-kovo delo, odpravo cenzure, predvsem pa odpravo kazenskega regi-stra, ki zapornikom onemogoča prehod v svobodno življenje. 57 odstotkov zapornikov je mlajših od 26 let, in še niso zreli za resig-nadjo.
GIP je povezan z levičarsko organizadjo ,,Secours rouge", ki deli letake GIP. Razen tega skrbi za tuje delavce, borise proti rasizmu, za boljša stanovanja, skrbi za pravno pomoč preganjenim levičar-jem. GIP ni organizadja v običajnem pomenu, nima vodje, obstaja le anonimno gibanje. Vsak lahko govori.
Foucault pravi, da so mali Ijudje večkrat proti njihovim akdjam. Vzrok za to vidi v tem, da je del proletariata sprejel meščansko ideologijo reda, kreposti, zakonitosti, primernega in neprimemega obnašanja itd. Vendar pa ugotavlja, da prihaja do sprave med de-lom proletariata in neintegriranim delom prebivalstva, ki živi na obrobju družbe (lump*enproletariat). Pri klapah mladih v pariških predmeštjih prihaja do politizacije. Njihova lastna situacija deli-kvence in obrobne eksistence dobiva namreč politični pomen.
Foucault je sterilnost levičarskega rituala spoznal pri množičnih zborovanjih. Zanimivejše se mu zdijo lokalne diskusije v mladinskih in kulturnih domovih in manjših krajih.
FILOZOFIJA JENEPOMEMBNA
Pravi, da tisto, kar je napisal v preteklosti, ni pomembno. Ne zanima ga, kaj je napisal, ampak, kaj lahko napiše in kaj lahko naredi. Tistim, ki iščejo protislovja med nfegovimi prejšnjimi nazori in današnfim delovanjem, odgovarja, da se ne počuti niti napaden niti kritiziran z dejstvom, da ne govori več istih stvari kot prej. To mu je v zadovoljstvo, ker potrjuje, da v svoje govorjenje ni narci-soidno zaljubljeh. Na vprašanje, kaj naj bi filozofl delali, odgovarja: nič. Filozofijo karakterizira to, da je oddaljena od stvamosti in da se ji ne more približati. Zato pravi, da je filozofija zdaj ,,nejasna univerzitetna disdplina". 2
KP in marksistična tradidja v Franciji ni nič doprinesla k spo-znanju, da se je treba obrniti k Ijudem, ki živijo na obrobju, odkri-vati njihove probleme in jih razumeti. Celo levičarji imajo do take-ga dela odklonilen odnos. Problem ni vzoren zapor ali odprava zapo rov. Danes je z institudjo zapora izpeljana marginalizadja (potiska-nje dela populadje na obrobje družbe). Če se odpravi zapore, s tem še ni odpravljena marginalizadja. Pravi problem in smisel je v takšni kritiki sistema, ki bo pojasnila tisti proces, s katerim današnja druž-ba potiska del prebivalstva na obrobje.
»¦»¦»»¦¦¦¦»»¦
1.  št. 12, 25. marec 1972, Die grosse Einsperrung (intervju N. Meinbcrga z M. Foucaultom)
2. V Jugoslaviji se ne kritizira ,,filozofov" za to ker filozofirajo ...
F. ADAM