Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. I89
Upravmsivo. ujuDljana, iUmfljeva 3 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3120, 3126. Lnserata) oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pn pošt ček za voditi: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78180 Wlen St 105 24L
Ljubljana, sreda 16. avgusta 1939
Cena 2 Din
I«Haj» vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 26 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 8125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
NAPORI ZA MIRNO UREDITEV
GDANSKEGA PROBLEMA
Poizkušalo se bo ugoditi nemškim zahtevam, obenem pa tudi zaščititi poljske interese — Pred odstopom visokega komisarja DN
London, 15. avg z. V angleških vladnih krogih nocoj priznavajo da je vlada dobila poročilo o razgovoru, ki ga je imel komisar Društva narodov v Gdansku Burghardt pretekli petek z nemškim kan-celarjem Hitlerjem v Berchtesgadnu, vendar pa naglašajo, da je poročilo strogo zaupno. O njem krožijo v londonskih krogih razne vesti. Po zadnjih informacijah se potrjuje, da je bil ta sestanek vsekakor pred sestankom grofa Ciana s Hitlerjem in sicer na izrecno povabilo kancelarja Hitlerja. V Londonu prevladuje vtis, da se je kancelar Hitler odločil za to povabilo na izrecno željo Mussolinija, da bi os Rim. Berlin na ta način posredno prišla v stike z Londonom in Parizom. Ali je bil Burg-hardtu pri tej priliki predložen kak mirovni načrt ali načrt za ureditev gdanskega vprašanja, ni nobenih zanesljivih podatkov, vsekakor pa Burghardt o tem ni mogel razpravljati.
V Londonu dajo razumeti, da je Burghardt po naročilu iz Londona obvestil nemškega kancelarja, da Anglija ni izpre-menila svojega stališča glede reakcije na kako nasilno spremembo položaja v Gdansku, uradno pa demantirajo vesti, da bi se bil Burghardt v zadnjih 48 urah mudil v Londonu. Z vznemirjenjem zasledujejo v Londonu vedno ostrejši ton nemškega tiska proti Poljski in sklepajo iz tega, da bo Nemčija skušala Poljsko polagoma izriniti iz Gdanska	V krogih angleškega zunanjega ministrstva izjavljajo, da je spričo sedanjega položaja predvsem naloga Londona, Pariza in Varšave, da ohranijo hladno kri ter da so tako na diplomatskem, kakor tudi na vojaškem področju budno na straži.
Rim, 15. avgusta, br. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« se v daljšem članku bavi z mednarodnim položajem po sol-nograškem sestanku in prihaja do zaključka, da se je mednarodna situacija nenadno poostrila ter da prehaja iz dobe časopisnih polemik v dobo diplomatskih in vojaških iniciativ. List primeria sedanji položaj s položajem lanske jeseni in na-Ciaša, da je videti vedno manj možnosti za mirno ureditev gdanskega carinskega spora in skoraj se ne zdi več možno, da bi se še preprečila katastrofa. Organ Vatikana razmotriva dalje o spornih zadevah Evrope in opozarja zlasti na napetost med Madžarsko in Rumunijo in spravlja v zvezo s tem pogajanja in dogovore med Rumunijo in Turčijo. V splošnem presoja glasilo Vatikana sedanji mednarodni položaj zelo pesimistično.
Peložaj v nemški luči
Berlin, 15. avg. z. Rezultati solnograške-ga sestanka postajajo polagoma jasnejši. Na tej konferenci je šlo očitno za juridič-no kompenzacijo v smislu nemško-italijan-ske zavezniške pogodbe. Taka konstatacija je določena v tej pogodbi za primer akutne nevarnosti in v primeru pričakovane med. narodne krize. Sedaj, ko je žetev pospravljena, kaže vse na to, da želi kancelar Hitler v pospešenem tempu likvidirati gdanski problem, verjetno celo še pred nurnberškim kongresom. Zaradi tega nemški tisk zadnje dni vedno bolj poudarja, da ostane Gdansk najaktualnejši problem evropske politike. To vzbuja vtis, da je mednarodni položaj sedaj mnogo bolj napet, kakor pa je bil lansko leto. Izredno obsežni vpoklici nemških rezervistov, kakršnih dosedaj v Nemčiji še ni bilo, in drugi vojaški ukrepi, ta splošni vtis še podkrepljujejo. V oficielnih nemških krogih pa še vedno poudarjajo, da stremi Nemčija po mirni ureditvi gdanske. ga vprašanja in se pričakuje odločitev še za ta teden. Vedno bolj izginja prvotni vtis solnograjškega sestanka, da se bo nemška akcija usmerila drugam. Gdansk postane slej ko prej središče nemških prizadevanj.
Angleški glasovi
London, 15. avgusta. AA. (Reuter). Včerajšnji londonski listi podčrtavajo veliki pomen obiska gdanskega visokega komisarja Burckhardta pri Hitlerju in napovedujejo, da se bo Burckhardt po vsej priliki danes pripeljal v London in obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa. Obisk utemeljujejo listi s tem, da je lord Hali-fax poročevalec v odboru DN, ki se ukvarja z vprašanjem svobodnega mesta Gdanska. Nekateri listi trde, da je Burckhardt povedal Hitlerju, da Velika Britanija ni spremenila svojega stališča glede Gdanska.
London, 15. avg. p. Angleški listi mnogo
Zasedanje medparla-mentarne unije
Oslo, 14. avgusta, e. Danes bo v Oslu pričetek konference Interparlamentarne unije, ki se je udeleži 40 najodličnejših parlamentarcev iz raznih krajev sveta. Konferenco bo otvoril jugoslovenski minister dr. Čirič, predsednik jugoslovenske interparlamentarne unije, ki je hkrati tudi stalni delegat eksekutivnega odbora te unije. Prvič od obstoja interparlamentarne unije je bilo poverjeno predsedstvo delegatu manjše države, ki je bila to pot Jugoslavija. Na letošnji konferenci unije bodo razpravljali o raznih važnih vprašanjih, katerih ureditev zanima največ držav. Delo te konference bo trajalo najmanj dva tedna.
razpravljajo o najnovejših načrtih, po katerih naj bi se uredilo gdansko vprašanje tako, da se bi sprejele nemške zahteve, a hkratu popolnoma zavarovali poljski Interesi. Tudi v Londonu beležijo namero, da se Burghardt umakne s svojega položaja. Visokega komisarja naj bi začasno zamenjala posebna mednarodna diplomatska misija. Tudi poljski komisariat naj bi se ukinil in poljske interese naj bi ščitila omenjena komisija. Nemčija bi zajamčila demilitarizacijo svobodnega mesta. Odpravila naj bi se poljska carinska kontrola, We-sterplatte, kjer imajo vojaki svoja vojaška skladišča, naj bi se izročila Nemčiji.
Po vesteh iz Varšave odgovorni politični krogi v Poljski še zmerom odklanjajo vse te načrte, vendar ne oporekajo, da obstajajo.
*
Horthy pojde v Rim in Berlin
Pariz, 15. avgusta, o. »Figaro« objavlja vesti iz Varšave, da bo madžarski državni upravitelj admiral Horthy v kratkem odpotoval v. Berlin in nato še v. Rim na obisk. V Varšavi smatrajo to kot znak nadaljnjega približanja Madžarske politiki osi.
Pariz, 15. avg. o. Po vesteh iz Londona govore v tamkajšnjih političnih krogih mnogo o obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja ori Hitlerju. »Dai-ly Mail« poroča, da je Csaky, ki se sedaj mudi v Monakovu kot gost nemškega zunanjega ministra Fricka, že prejel vabilo na sestanek s Hitlerjem. »Excelsior« poroča, da se Csakyjevi razgovori v Nemčiji nanašajo deloma tudi na poljsko—nemški spor.
Budimpešta, 15. avgusta. AA. MTI. V zvezi z obiskom madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Salzburgu so neki tuji listi pisali, da je Nemčija pritisnila na Madžarsko, še več, da je madžarska vlada dobila celo nekak ultimat. Diplomatski urednik agencijc MTI ugotavlja, da so te informacije doccla neresnične. Vprašanje je, komu utegne biti v korist, ustvarjati takšne neresnične informacije, ki samo stopnjujejo splošno vznemirjenost.
Poljski poslanik
pri Bonnetu
Pariz, 15. avgusta, o. Zunanji minister Bonnet je imel danes dopoldne daljši sestanek s poljskim poslanikom. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, sta govorila o najnovejših načrtih za kompromisno ureditev gdanskega vprašanja.
Direktna pogajanja
Komisar Društva narodov v Gdansku, prof. Burghardt, bo odstopil — Za mirno ureditev gdanskega vprašanja
Pariz, 15. avg. p. s>Excelsior« se bavi danes obširno s položajem v Gdansku in o njegovih posledicah za mednarodni politični položaj. List poudarja že v naslovih možnost direktnih pogajanj Poljske in Nemčije. Da bi se taka pogajanja omogočila, bo komisar Društva narodov prof. Burghardt, ki se je koncem preteklega tedna sestal s Hitlerjem, poda) ostavko, še pred tem pa bo potoval v London. List pravi, da je Hitler informiral komisarja o svojem posebnem načrtu za ureditev gdanskega vprašanja, ki je bil predložen tudi grofu Cianu, ko se je mudil v Nemčiji. Po vesteh iz poučenih krogov, naj bi se po tem načrtu Nemčiji zagotovila suverenost nad Gdanskom, Poljakom pa dala mednarodna jamstva, da bodo njihove pravice vsestransko zavarovane. Načrt je v ostalem popol-
noma podoben nemškim načrtom iz leta 1919. List meni v svojem komentarju, da se glede na zadnje dogodke pričenja položaj polagoma razčiščevati. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je že obveščen o Burghardtovi nameri, da bo dal ostavko na svoj položaj. Društvo narodov bo ostavko sprejelo, s čimer pa ne bo obče ukinil njegov visoki komviriat nad Gdanskom. Napravil se bo le poskus, ki naj bi omogočil obema nasprotnikoma neposreden stik. Komisar Burghardt namerava Društvu narodov še posebej predlagati, da bi pristalo na to, da se gdanskim prebivalcem priznajo nemške državljanske pravice. List končno beleži, da v danem primeru Poljska oroti tem načrtom pri Društvu narodov ne bi vložila svojega veta.
Italija svari Poljsko
Gficiozni organ grofa Ciana o možnosti razdelitve Poljske, ako bi vztrajala na svojem nepopustljivem stališču
glede Gdanska
Rim, 15. avg. br. Oficiozno glasilo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, »Relazioni Internazionali«, objavlja po sol-nograškem sestanku da^ši članek o mednarodnem položaju. List naglaša, da je gdansko vprašanje prišlo v najtežavnejšo fazo. Gdansk je nemško mesto in se bo v kratkem zopet združilo z Nemčijo, če bo Poljska vztrajala pri svojem nepomirlji-vem stališču, bo dovedla ta samomorilna po litika do ponovne razdelitve Poljske. Ves problem pa je zelo enostaven in se da obeležiti v šestih točkah, ki naj jih tako Poljaki, kakor Francozi in Angleži vzamejo na znanje. V stvari gre za to:
L Gdansk je nemško mesto in mora zato pripasti Nemčiji. Gdanski statut je poosebljeni duh Versaillesa, ki se mora enkrat za vselej zatreti. Gdansk za Poljsko ni živ. ljenjsko važen.
2.	Nemci hočejo imeti Gdansk, toda niti pedi poljskega ozemlja. Prijateljstvo Nemčije je najboljše jamstvo za poljske meje.
3.	če se hočejo Poljaki nadalje razvijati kot neodvisen narod, morajo že zaradi geografskega in strategičnega položaja Poljske in ker žive na poljskem ozemlju znatne nemške skupine, vzdrževati z Nemčijo dobre sosedstvene odnošaje.
4.	če bo Poljska vztrajala pri svojem stališču, ki sloni v upanju na pomoč An. glije, Francije ln Rusije, potem pomeni lo njen samomor in bo popolnoma iztrebljena. Poljska vlada mora uvideti, da državi osi Poljski nikdar ne moreta dopustiti, da bi zopet postala predstraža vzhodne Evrope, katera vloga ji je bila namenjena s polj-sko-francosko pogodbo iz leta 1921. če
Poljska odklanja vsako rešitev v smislu združitve Gdanska z Nemčijo, se bo nekega dne znašla pred najkrutejšo ln najbolest-nejšo rešitvijo tega problema.
5.	Poljska ne sme pozabiti, da je njen položaj kot velesila v največji meri odvisen od njene politike napram osi Rim. Berlin m da se meri njena veljava v Evropi po njenih odnošajih do Nemčije. Poljska vlada mora vedeti, da so v Evropi samo stin velesile in da Poljska za ohranitev evropskega ravnotežja ni merodajna. Z lahkoto bi se dalo dokazati, da Poljska ni na višini nove Evrope, če pa hoče polkovnik Beck podedovati politiko dr. Beneša, bo mogel nekega dne na obalah Temze delati družbo abesinskemu negušu, Bencšu in kralju Zogu.
6.	če meri poljska vlada, kakor to dela sedaj, na Gdansk in na Baltik, potem je to docela absurdno, ker nemška vojna mornarica docela obvlada Baltiško morje.
Glasilo italijanskega zunanjega ministra zaitijučuje svoja izvajanja z besedami: Oni. ki jim je pri srcu neodvisnost Poljske, si morajo biti na jasnem, da bo Poljska z vso gotovostjo zopet izginila z evropskega zem. ljevida, kakor hitro bi demokratične države intervenirale za Poljsko. Neizpodbitna je logika da se os Rim-Berlin ne bo dala presenetiti po dogodkih, ki bi mogli prizadeti njene življenjske pravice. Poljaki lahko, če hočejo, postavijo svoje topove na nemški in gdanski meji, toda onega dne, ko bodo začeli grmeti nemški topovi v obrambo nemške pravice, se bodo tudi na drugih mejah v obrambo življenskih inte. resov sprožili tudi italijanski topovi.
Poljska zelo budno
spremlja dogodke
V varšavskih krogih ne verujejo, da bi moglo gdansko
vprašanje stopiti v ozadje
Varšava, 15. avgusta, r. Razgovori v Solnogradu, ki jim posvečajo merodajni varšavski krogi največjo pozornost, po sodbi poljskih političnih krogov nisc.rodili nobenih definitivnih rezultatov. Poljska vlada je pred odhodom grofa Ciana v Solnograd na zelo kategoričen način obvestila italijansko vlado, da bo vsak poskus spremembe gdanskega statuta izzval oboroženo intervencijo Poljske. Istočasno je francoski zunanji minister Bonnet^sporo-čil odpravniku poslov nemškega poslani-
štva v Parizu, da bosta Francija in Anglija takoj priskočili Poljski na pomoč, če bi bila Poljska prisiljena z orožjem braniti svoje pravice.
Četudi je torej za Poljsko položaj glede Gdanska in glede francoske in angleške podpore docela jasen, v varšavskih krogih ne verujejo vestem, da bi moglo gdansko vprašanje stopiti v ozadje. Po poljskem mnenju je težko z gotovostjo predvidevati, v katero smer se bo obrnila nova diplomatska akcija držav osi in zaradi ka-
tereda vprašanja bo prišlo do poostri ve mednarodnega položaja. Nikjer ne opuščajo domneve, da bi moglo to biti baš gdansko vprašanje, ne izključujejo pa možnosti, da se bo akcija držav osi istočasno pričela v več smereh.
Predpostavljajoč, da bi moglo gdansko vprašanje postati izhodišče »druge septembrske krize«, opozarjajo poljski politični krogi na odhod komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burghardta v Berch-tesgaden in na pisanje včerajšnjega »Volkischer Beobachterja« in »Essener Natio-nalzeitung«. Kar se tiče sestanka Hitler— Burghardt, zaenkrat o tem ne razpravljajo mnogo, izgleda pa, da ta sestanek v Varšavi ni napravil najboljšega vtisa. Omenjena vodilna nemška lista pa na dru-gi strani demantirata vesti, da bi se težišče mednarodnega položaja preneslo z
Gdanska na kako drugo točko, marveč ponovno naglašata, da se mora priključitev Gdanska in združitev Vzhodne Prusije z Nemčijo končno in definitivno rešiti.
V varšavskih krogih opozarjajo na 26. in 27. avgust, ko bo nemška vojna ladja »Konigsberg« obiskala Gdansk in bo imel Hitler napovedani govor v Tannenbergu ob priliki proslave bitke na Mazurskih jezerih. Pričakujejo, da bo Hitler pri tej priliki govoril o usodi Nemcev v vzhodni Evropi. Kot drugi datum, na katerega je treba obrniti pozornost, omenjajo 3. segr tember, t. j. dan otvoritve kongresa nemške narodne socialistične stranke v Num-bergu, računajo pa s tem, da bodo baš v tem času končana pogajanja v Moskvi in sklenjena angleško-francosko-ruska vojaška zveza.
Rusija želi širšo osnovo za vojaško zvezo
Angleška vojaška delegacija v Moskvi bo morala dobiti od svoje vlade nova navodila
London, 15. avg. br. »Daily Telegraph« poroča, da je vlada dobila poročilo o vojaških pogajanjih v Moskvi Dosedaj so se razvijali razgovori zastopnikov vseh treh generalnih štabov zelo povoljno in vseskozi konstruktivno, prevladuje pa vtis, da zahteva Rusija mnogo širšo osnovo vojaškega sodelovanja, kakor pa sta prvotno nameravali Anglija in Francija. Zato mislijo v londonskih krogih, da bo morala vlada dati angleški dclegaciji nova navodila.	_ .
London, 15. avg. AA. (Reuter). Pogajanja vojaških strokovnjakov zdaj potekajo narmalno Kakor je bilo dogovorjeno, sta vsak dan po dve daljši seji. Angleški in francoski vojaški strokovnjaki so bolj zaposleni kot ruski častniki, ker morajo pred vsakim sestankom z njiifii imeti medsebojne konference, da bi se sporazumeli glede smernic in stališča do posameznih vprašanj, o katerih bodo razpravljali na poznejši skupni konferenci. Razen tega morajo francoski in angleški zastopniki često tudi obširno poročati v Pariz in London in zahtevati dopolnilna navodila glede posa. meznih vprašanj. Zato angleški in francoski častniki nimajo dosti časa za ogledovanje mesta in z* razne druge družabne prireditve. Ne Izdajajo nir.akih poročil niti o plenarnih sejah niti o razgovorih med posameznimi delegacijami.
Berlin, 15. avg. w. O vojaških pogajanjih v Moskvi poročajo berlinski listi, da zahteva Rusija čim tesnejše stike vseh treh ge. neralnih štabov Sodelovanje naj bi obsegalo tudi najtajnejše zadeve državne obrambe vseh treh zaveznikov. Ruski generalni štab vztraja tudi na tem. da se pritegnejo k pogajanjem in sodelovanju tudi generalni štabi Turčije Rumunije in Poljske, ki jih že sedaj sproti obveščajo o vseh podrobnostih moskovskih pogajanj.
Italijanski glas o ruski intervenciji
Rim, 15 avgusta. A A. Diplomatski urednik agencije Steiani: piše: Vprašanje Gdanska je prišlo v kritično razdobje, v resnici pa je rešen že dobršen del tega vprašanja Svobodno mesto je namreč narodno socialistično in njegova notranja organizacija je povsem izenačena z nemško organizacijo Ne bi bilo torej težko priti do nekega modus vivendi. ki bi se celo zdel začasen toda zapadne države, ki imajo neposreden vpliv na Poljsko in ki predvajajo igro so storile Poljsko nepomir-ljivo namesto da bi olajšale premirje. Razloge takšnega zadržanja je verjetno
treba iskati v iluziji o ruskem posredovanju. V Londonu in Parizu so mislili, da bi v primeru, če bi se moglo odstraniti oklevanje Moskve, postala obkolitev Nemčije na vzhodu močnejša in bi se vsa igra odigrala na Poljskem. In res, če bi se Rusija odločila storiti ta nevaren korak, bi to moglo samo dovesti do odgovarjajoče reakcije Japonske na eni strani, na drugi strani pa reakcije tistih, ki v manjši meri žele posredovanja Rusije, to pa so ravno Poljaki Toda, če se zdaj ne more izključiti možnost tega posredovanja, se ne more izključiti niti možnost, da Rusija ostane tudi v bodoče nevtralna. Tako so, kakor je bilo že sporočeno, gospodarska pogajanja med Berlinom in Moskvo v teku. Poljska, ki so jo vpletli v spor, bi se torej mogla znajti osamljena na vzhodu. Države, ki so dale slovita jamstva ne bi imele nobene možnosti neposredno posredovati na poljskem ozemlju. Kakšne koristi bi imela od tega Francija v Gdansku, če bi morala žrtvovati svoje zadnje rezerve. Naj že bo kakor hoče, treba je ponoviti da je solidarnost osi Rim-Berlin efektivna glede vprašanj mednarodne politike.
General Stern Bliicherjev naslednik
London, 15. avgusta, b. Agencija »United Press« doznava iz Moskve, da bo v kratkem imenovan za vrhovnega poveljnika ruske daljnovzhodne vojske general Stern, ki je doslej poveljeval eni izmed obeh ruskih daJjnovzhodnih armad. Stern bo tako postal naslednik znanega maršala Bliicherja, o katerem se še vedno ne ve nič konkretnega. Verjetno pa Stern ne t*> imel enakih polnomočij za daljnovzhodno vojaško področje kakor njegov prednik, ki je na Daljnem vzhodu organiziral pravo avtonomno rusko vojsko.
Švica ne bo obnovila odnošajev z Rusijo
Bera, 15. avgusta, br. že pred dobrim mesecem se je pričela akcija, da bi Švica obnovila diplomatske odnošaje z Rusijo. Akcija je bila v zvezi s pogajanji v Moskvi, ko se je razpravljalo o garancijah baltskim in manjšim zapadnim državam. Danes je o tem predlogu razpravljal zvezni svet, ki pa je z večino glasov odklonil pobudo za ureditev normalnih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
Motorji na Ljubelju
Tržič, 15. avgusta
Devetič je letos MK Ilirija ponovila svojo tradicionalno motociklistično gorsko dirko na Ljubelj, to pot kot prireditev priznano po mednarodni motociklističm federaciji (FICM). že marsikatero leto je bilo vreme na ta dan manj prijazno, toda med vsemi dosedanjimi termini še nI bilo nobenega, da bi bilo skoraj do otvoritve dirke lilo kakor iz škafa, potem pa kmalu zasijalo najlepše sonce. To muhasto vreme prireditvi sami ni bilo mnogo v kvar, pač pa je močno vplivalo na obisk občinstva in seveda na klubovo blagajno. Računajo, da ga je bilo eno tretjino manj kakor bi ga bilo sicer. Toda preizkušeni prireditelji so se pripravili tudi na to morebitnost in so kljub temu lahko veseli doseženega uspeha,
častni gostje
Bolj kakor ostala leta je MK Ilirija letos dala tej prireditvi še prav posebno svečano obeležje in je imel pokroviteljstvo nad njo Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Razen njegovega zastopnika g. majorja Musloviča so prireditev počastili tudi mnogi ostali častni gostje, med njimi v zastopstvu bana g. načelnik dr. Orel, zastopnik sreskega načelnika g. Lojk, zastopnik kranjskega orož-niškega poveljnika kapetan čošlč, poveljnik obmejnih čet kapetan Milutinovič, grad beni nadsvetnik ing. Emraer, za Avtoklub dr. Karel Bom, za Moto-savez in Touring klub g. Janez Jerman ln še številni drugi. Kljub izredno slabemu vremenu se je na vsej progi od starta pri Sv. Ani do cilja na vrhu Ljubelja, posebno pa v znanih treh zavojih nad carinarnico zbralo mnogo gledalcev, večinoma iz Tržiča in okolice, ostanek pa na vozilih iz bolj oddaljenih
krajev. Na vrhu samem je bila tudi precej številna družba iz Nemčije.
Nj. VeL kralj med motociklisti
Vedro razpoloženje, ki je zavladalo med vozači in gledalci, brž ko so se oblaki razpršili, se je spremenilo v veliko radost, ko se je med množicami raznesla vest, da bo na dirke prišel naš mladi vladar — Nj. VeL kralj Peter H. In res so glede na to za pol ure premaknili začetek dirke, medtem pa so iz Tržiča ob 10.15 pribraeli trije avtomobili. Prvega je šoflral kralj sam, drugega pa princ Aleksander ▼ spremstvu ad-jutantov. Družba se je ustavila na najbolj pregledni točki nad carinarnico, kjer je kralja in njegovo spremstvo takoj obkolila množica navdušenih gledalcev. Po prvem odmoru okoli 11. ure je šlo kralja pozdravit z vrha Ljubelja vodstvo dirke z nekaterimi častnimi gosti. Predsednik MK Ilirije g. Franc Borštnar je pri tej priliki Nj. Vel. kralju Petru podrobno raztolmačil sestavo sporeda in dal razne podrobne podatke o tekmovalcih. Kralj je medtem že sam ocenil najboljše med prvimi tekmovalci, posebej pa se je zanimal za znanega slovenskega gorskega vozača in prvaka Jugoslavije Ivana Šiško, o katerem pa mu je predsednik moral žal povedali, da je prejšnji večer poškodoval svoj stroj, tako da je MI neporaben za dirko. Nj. VeL kralj Peter IL se je nato zanimal še za življenje v kluba, ma je predsednik na kratko pojasnil, •	težavami ln žrtvami je združeno delo v vseh naših športnih ln seveda tudi motodkllsttčnih društvih. Na po-
Nova turška akcija v sporu zaradi Dobrudže
Prizadevanje Turčije, da bi se Bolgarija pridružila
Balkanski zveri
Carigrad, 15. avg. o. V tukajšnjih političnih krogih se širijo vesti, da .lamera-va Turčija znova intervenirati v sporu zaradi Dobrudže. Turkom je zelo ležeče na tem, da Bolgarija pristopi k Balkanski zvezi. Angleški poslanik v Ankari je imel v zvezi s tem več razgovorov s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in se je posebej informiral o rezultatih razgovorov, ki sta jih imela kralj Karol in prezident Ismet In eni. Sicer zatrjujejo, da Turčija ne namerava intervenirati v korist Bolgarije, pač pa ponovno posredovati med Sofijo in Bukarešto ter se zavzeti za neposredna pogajanja med njima. Rumunska vlada je doslej, kakor znano, odločno odklanjala sleherno diskusijo o Dobrudži.
Bolgarija in veliki turški manevri v Traciji
LondOn, 15. avgusta, o. Cim se je lord Halifax predvčerajšnjim vrnil v London,
je tako srpejel turškega poslanika Ruždi Arasa. Poučeni politični krogi naglašajo, da se je to zgodilo zaradi alarmantnih vesti iz Sofije, po katerih je nastalo tam veliko vznemirjenje zaradi koncentracije turških in rumunskih čet na bolgarski meji. Turki so zbrali v obmejnem ozemlju že 12 divizij vojaštva. V Trakiji imajo sedaj velike vojaške vaje, ki jim prisostvuje prezident In eni, Rumuni pa so zbrali ob Dunavu in v Dobrudži kar 600.000 mož.
Sofija, 15. avg. o. »Dnes«, vladno glasilo, objavlja danes daljši članek, v katerem razpravlja o položaju na Balkanu. List z velikim poudarkom ugotavlja, da v Bolgariji nikakor ni zavladalo vznemirjenje zaradi koncentracije turških in rumunskih sil na bolgarskih mejah. Raz-širjevalcti takih vesti imajo očitno prikrite namene, predvsem pa jim je na tem, da skalijo mir na Balkanu in onemogočijo nadaljnje zbližan je balkanskih narodov.
Japonska hoče le pakt proti Rusiji
popolna vojaška zveza z Nemčijo in Italijo pa zaenkrat
ne prihaja v poštev
Šanghaj, 15. avg. AA (Havas). Po zanesljivih poročilih iz Tokia bi načrt o okrepitvi protikomunističnega pakta vseboval določbe o vojaški zvezi, naperjeni proti Rusiji. Glede drugih držav ta načrt predvideva splošno formulo, po kateri bi Japonska nudila pomoč Italiji in Nemčiji, ta formula pa bi bila omejena s predlogom, da mora biti pomoč točno določena po posvetovanjih med zastopniki Japonske, Italije in Nemčije. Omenjene tri države bi imele ta posvetovanja, predno bi nastopili dogodki, ki bi predstavljali nevarnost za njihove skupne koristi. Ta načrt bodo predložili odboru petih ministrov,
M se bo v petek sestal na konferenco. Vojaški načrt, ki je predvideval popolno vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo, bo torej končnoveljavno zavrnjen. Neko poročilo, ki izhaja iz političnih krogov, pa pravi, da bo vojni minister zahteval, da se omogoči pozneje povratek na isto vprašanje ter na morebitno sklenitev popolne zveze. Razen tega bo vojni minister zahteval tudi, da se Rimu in Berlinu, dajo jamstva, da bo omenjena splošna formula najširše tolmačenje in da bo obveznost lojalno izvršena v skladu s politiko trikota, čim bo treba izpolniti obljubo.
Španija potrebuje
2o milijard za obnovo
General Franco o ciljih svoje politike v bližnji
bodočnosti
Burgos, 15. avgusta, br. General Franco je snoči sprejel inozemske novinarje in jim dal daljšo izjavo o ciljih svoje politike v bližnji bodočnosti. Po preosnovi vlade, ki podčrtava popolno edinstvo španskega naroda, vidi španska vlada svoj najvišji cilj v tem, da kakor le mogoče hitro pripravi pot za gospodarsko obnovo Španije in za plodno izkoriščanje njeneg? naravnega bogastva. Vlada ne daje nikakih lahkomiselnih obljub, ki bi jih ne mogla izpolniti. Državljanska vojna je skoro popolnoma upropastila narodno gospodarstvo. Zato bodo potrebne velike in težke žrtve, da se Španija zopet opomore. Gospodarstvo Španije mora bita zgrajeno na pravičnih osnovah. Podpirajoč zasebno pobudo, bo vlada stremela za tem, da odstrani vse socialne krivice in pripomore vsem isiojem španskega, (prebivalstva do blagostanja. Po cenitvah gospodarskih strokovnjakov bo za najnujnejše potrebe države potrebnih okrog 20 milijard pezet. Poleg tega bodo potrebni še ogromni izdatki za oborožitev španske vojske, španska vlada se zaveda, da v današnjih ča-
sih država ne sme in ne more biti brez močne vojske, ki je najboljši zaščitnik državnih in narodnih interesov, španska vojska šteje sedaj okrog 350.000 mož. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se bodo morale vse potrebe vojske in mornarice kolikor le mogoče kriti doma in z domačo produkcijo. To pa bo na drugi strani v veliki meri zaposlilo domačo industrijo in omogočilo zaposlitev velikega števila delavcev. Poleg vojske in mornarice namerava general Franco osnovati tudi močno vojno letalstvo, ki bo razpolagalo z najmanj 1000 vojnimi letali. Uvoz iz tujine bo morala Španija do skrajnosti omejiti, na drugi strani pa z vsemi sredstvi pospeševati domačo produkcijo. V ta namen bo uveden neke vrste avtarkični sistem, vsaj za prehodno dobo. Tudi ureditev valutnega in deviznega problema bo zahtevala velikih žrtev.
General Franco je zaključil svojo izjavo z zagotovilom, da bo španska vlada vedno stremela za tem, da ohrani z vsemi državami dobre odnošaje zlasti na gospodarskem polju.
Naselitev nemških Židov v Abesiniji
Dunaj, 15. avgusta, r. Prihodnje dni se bodo pričela pogajanja za naselitev nemških židovskih beguncev v Abesiniji. To akcijo vodi tako zvana Giildemeistrova ustanova, ki je bila osnovana z namenom., da pomore židovskim beguncem do nove eksistence. Pet pooblaščencev te ustanove bo še ta teden odpotovalo v Abesinijo, kjer bodo s tamošnjimi italijanskimi oblastmi pričeli pogajanja o kolonizaciji Židov v Abesiniji. Italijanska vlada je na to v načelu že pristala. Že sedaj je začasno dobilo dovoljenje za bivanje v Italiji 15.000 iz Nemčije pobeglih Židov. Vsi ti Židje bodo naseljeni v Abesiniji. Tam bo osnovano posebno taborišče, v katerem se bodo židovski begunci najprvo usposobili za koloniste in priučili poljedelstvu, živinoreji in drugim potrebnim poklicem. Za enkrat bo osnovanih v Abesiniji pet židovskih kolonij, v katerih bo naseljenih blizu pet milijonov Židov. Prvih pet kolonij bo ustanovljenih v okolici Tanskega jezera. V središču teh kolonij bo zgrajena velika sinagoga, njej nasproti pa katoliška cerkev, da se tako prepreči izrazito židovsko obeležje pokrajine.
Slovaške zahteve
napram Poljski
Bratislava, 15. avg. o. šef propagande Mach je danes objavil v slovaškem službenem listu članek, v katerem opozarja na slovaške teritorialne zahteve nasproti Polj. ski. Slovaki zahtevajo, da jim Poljaki vrne jo področje, ki so si ga prisvojili po lanski septembrski krizi. Področje obsega 85 kv. milj in Mach pravi, da so ga Poljaki ilegalno okupirali.
Izgon Inozemskih
novinarjev iz Prage
Praga, 15. avgusta, b. Agencija Havas doznava iz Prage, da je gdč. Chaminade, poročevalka francoskih listov v Pragi, prejela ukaz, naj v 24 urah zapusti Prago. Kakor pripominja agencija, je to v zadnjih dveh dneh že tretji primer izgona tujih novinarjev iz Prage.
Cionistični kongres v ženevi
ženeva, 15. avgusta, p. V ženevi se jutri prične 28. svetovni cionistični kongres. Hkratu bo zasedala tudi židovska agencija za Palestino Na kongres prispe skupno 600 delegatov iz Zedinjenih držav, Palestine, Velike Britanije, Poljske, Rumuni-je, Francije, Belgije, Nizozemske, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Lat-vije, Litve, Estonske, skandinavskih držav, Slovaške, Egipta in južnoameriških držav. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o novih političnih smernicah cionističnega gibanja. Posebej bodo zavzeli končno stališče glede na angleško Belo knjigo, ki je bila izdana 27. maja in je naletela na hud odpor pri vseh Židih.
Manevri angleške
suhozemske vojske
London, 15. avg. AA. (Havas). Priprave za velike vojaške vaje angleške suhozem-ske vojske, ki bodo meseca septembra, so v polnem teku. Od svetovne vojne pa do danes še ni bilo nikdar zbranih toliko angleških čet. Včeraj zjutraj so se začele ve. like vojaške vaje v srednji Angliji. Pri njih hočejo ugotoviti, kako bi se na najhitrejši način dalo prepeljati čete iz enega kraja v drugega, ne da bi transporte kdo opazil.
Priložnostne znamke
Beograd, 15. avgusta, p. »Službene No-vine« so danes objavile odredbo poštnega ministra, po katerem pridejo v kratkem v promet posebne priložnostne znamke Jadranske straže in v korist prirediteljev jesenske mednarodne avtomobilske in mo-tociklistične prireditve v Beogradu. Znamke v korist Jadranske straže bodo izdane v vrednotah po 0.50, 1, 1.50 in 2 din z dodatki po 0.50, 0.50, 1 in 1.50 din. Dodatki pripadejo Jadranski straži. Te znamke bodo v prometu od 6. septembra do 30. novembra. Po izteku tega roka se bodo smele uporabljati še do 31. decembra, nakar izgube vsako veljavo.
Priložnostne znamke o priliki mednarodnih avtomobilskih in motornih tekem, ki bodo 3. septembra v Beogradu, se bodo izdale v vrednotah po 0.50 +0.50, 1+1, 1.50 ±1.50 in 2+2 dii»
1 Beležke
„Obzor" o stanju pogajanj s Hrvati
Zagrebški »Obzor« je posvetil svoj včerajšnji uvodnik vprašanju sklenitve sporazuma, v katerem pravi med drugim: »Po raznih izjavah je bila naša javnost poslednje štiri mesece res lahko prepričana, da pogajanja ne tečejo samo povolj-no, nego je pričakovati v najkrajšem času podpis sporazuma med g. Cvetkovicem in dr. Mačkom. Skorajšnji podpis sporazuma so pričakovali tudi ljudje, ki so bili dobro poučeni o toku pogajanj. Znano je tudi, da so bili tudi nekateri sodelavci pri pogajanjih zelo optimistično razpoloženi o zaključku pogajanj. Poleg tega so na javljali tudi skoraj vsi svetovni listti, da stojimo tik pred sklenitvijo sporazuma. Zato je razumljivo, če je danes naša javnost iznenadena, ko Je čula, da je zopet nastal zastoj.
Mislimo pa, da so neosnovane vesti, da do podpisa sporazuma sploh ne bo priSlo. Prav tako neutemeljene so tudi napovedi, da bodo pogajanja še dolgo trajala in da še ni računati s podpisom sporazuma. Dosedanja pogajanja so že toliko razbistrila naš notranjepolitični položaj, da so znana do podrobnosti mišljenja obeh pogodbenih strank o vseh perečih vprašanjih. Mislimo, da bodo nadaljnja pogajanja, ki se bodo predvidoma vršila še ta teden, prinesla povsem čisto situacijo v pogledu končnega stališča obeh skupin. Po teh poslednjih razgovorih se bo že tudi lahko vedelo, kake rezultate lahko pričakujemo po štorimesečnih pogajanjih. Ako pa bo sporazum podpisan že do konca tega meseca, to se bo šele videlo.
Gotovo je samo to, da se pogajanja vr-še na kompromisni osnovi in da se bodo končala s širokim kompromisom že zato, ker se vodijo v okviru obstoječe ustave. Ker pa ima vsak kompromis svoje meje, je sigurno, da obstoje za obe skupini vprašanja, od katerih ni mogoče odstopiti. Dr. Maček je sprejel stališče, da v sedanjih prilikah ni mogoče izvesti revizije ustave in je s tem očitno potrdil, da stvarno želi sporazum. Končno tudi ni nobena tajnost, da je dr. Maček pristal tekom razgovorov na to, da se odlože nekatera vprašanja razmejitve in prenosa kompe-tence na čas, ko se bo reševalo celotno vprašanje naše notranje ureditve države. Spričo tega je mogoče reči, da bo Imel sporazum, ki naj bi bil podpisan, začasen značaj.«
Zapuščeni vodja
»Samouprava«, ld ji je dr. Stojadinovič pomagal do življenja ter jo postavil na noge, nadaljuje s svojimi napadi na njegov naslov. Tokrat mu očita, »da zanaša v času, ko je ustvaril predsednik Cvetkovič ozračje sodelovanja in zaupanja, ter zgradil prepričanje o nujnosti bratske sloge, s svojimi ožjimi prijatelji plemenske spore. Dr. Stojadinovič je danes tisti mož, ki hoče porušiti vse, o čemur so sanjala mnogoštevilna pokoljenja vseh naših treh plemen. Njegovo stališče bo obsodila zgodovina in vsa naša javnost. Dr. Stojadinovič ne bo našel opravičila za svoje postopanje niti podpore med našim narodom. najmanj pa še med pristaši Jugoslo-venske radikalne zajednice. Postal je danes že več, kakor smešen v očeh vseh resnih ljudi, ko poskuša z raznimi letaki opravičevati svoje stališče. Edina sreča je, da danes govori dr. Stojadinovič samo še v svojem imenu. Resnica je, da se še vedno poskuša skrivati za JRZ, s katero pa n'ima ničesar več skupnega. Bil je iz nje izključen skupaj z vsemi svojimi tovariši, ki niso z njim vred več potrebni JRZ. Dr. Stojadinovič lahko govori samo še v svojem imenu, kar mu tudi mi toplo priporočamo, da se ne bo smešil, ko se sklicuje na svoje pristaše in JRZ.«
Jeza »Samouprave« je s človeškega stališča razumljiva, saj pravijo v beograjskih političnih krogih, da je dr. Stojadinovič izključil na seji svojih prijateljev iz JRZ celo redakcijo »Samouprave« in še nekaj starih, intimnih prijateljev povrh. Izključitev bo objavil menda v »Ošišanem ježu«, kti mu je edini ostal zvest na njegovih sedanjih s trnjem in razočaranji tako bogato posutih stezah.
Delničar „Vremena" brez vednosti
Nedavno smo objavili po zagrebški »Novi Riječi« seznam delničarjev »Vremena«. Med njimi se je nahajalo tudi ime bivšega ministra Voje Janjiča. Sedaj se javlja dr. Janjič v »Politiki« s posebno izjavo, v'kateri pravi, »da do danes ni vedel, da je po. sestnik 30 akcij delniške družbe »Vreme«. Ako je dr. Milan Stojadinovič vpisal teh 30 akcij res na moje ime, potem ga prosim, da mi jih izroči. Vrnil bi jih namreč državi in poravnal vsaj nekoliko škodo, ki jo je utrpela z uničenjem državnih akcij delniške družbe »Vreme«.
Prepir med Splitom in Sušakom
Split in Sušak se prepirata, komu pripada naziv glavne jugoslovenske in hrvatske luke že odkar živimo v Jugoslaviji. Tokrat so postali Sušačani posebno ofenzivni preko tednika »Primorje«, ki napada Splitča-ne, »da jim je nekaj udarilo v glavo in da hočejo za vsako ceno spremeniti svoj Split v nekak jadranski luški emporij. V ta na. men naj bi se dovolile za Split posebne železniške tarifske ugodnosti, ki bi jih druga pristanišča ne imela, predvsem ne Sušak, prirodni izhod Hrvatske in Slovenije na morje. Ako ne bi pripadel Zadar Italiji, bi igral Split danes še vedno samo tisto vlogo, kakor pred ustanovitvijo Jugoslavije. šele z izgubo Zadra in Reke je pričel igrati Split neko pomorsko vlogo. Dobil je železniško zvezo in Beograd mu gradi se. daj še unsko progo. In kaj je dobil Sušak? Naše mesto bi se lahko bridko pritoževalo zaradi postopanja Splita. Dogaja pa se obratno. In to ni lepo, niti hrvatsko, nego naravnost protihrvatsko in protinarodno. Sušak je toliko hrvatski, kakor Split, če ne še več, ker se nahaja na izpostavljenem položaju in v stanju, ki je težje, kakor v katerem koli drugem hrvatskem primorskem mestu.«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Sokolsko slav)« v Podnartn
Podnart, 15. avgusta
Sokolsko draStvo ▼ Podnartn je danes dobilo umetniško todelan prapor, delo so-kcJske sestre Ko*el£iikove. Dogodek so dostojno profliavili s prireditvijo na letnem telovadišču. Na častni triburi so bili zbrani številni častni gostje, med njimi kum br. Gangl in kumica s. Marica Pogačnikov«.
Zbrane je najprej pozdravil starosta Sokola v Podnartu br. Anton Pogačnik, nato pa je spregovoril kum. Ko je kumica privezala na prapor lep trak, je starosta izročil prapor br. Lojzetu Tišlerju, ki je prisegel, da ga bo ohranil čistega in ne-omadeževanega. Spregovorili so Se razni drugi govorniki, nato pa se je formiral velik sprevod, v katerem je bilo nad 800 pripadnikov sokolske misli Povorka Je obšla vso vas in se je ustavila na letnem telovadišču, kjer so zatem pred 2000 gledalci nastopili vsi oddelku in želi sl oja
vtaoma Jmejanja inJuflena odobravanja.
Prireditev se je končala ▼ najlepšem razpoloženju m bo < wta.1a ma udeležencem v nepozabnem spominu.
Iz državne službe
Beograd, 15. avgusta, p. Napredovali so za višje pisarniške oficiale v 7. položajni skupini: Anton Kramer pri sreskem sodišču v Celju, Erno Poher v Ljubljani, Anton Čmer v Celju, Fran Bokalič v Kamniku. Ferdo Paradiž v Kočevju, Filip Čegovnik in Fran Ferjančič v Prevaljah, Janez Žagar v Rogatcu, Josip Hebar v Novem mestu in Josip Pire v Ptuju.
Premeščen je bil višji veterinarski pristav Jože Drolc od sreskega načelstva v Stolcu v Radovljico. Učiteljica Ljudmila Skrbinšek je bila premeščena iz Frama v Ljubljano. Poštna manipulantka Pavla Perš je bila premeščena iz Središča v Ptuj.
Gospodarstvo
Spor zaradi ureditve pogodbenega razmerja med vinogradniki in
Maribor, 15. avgusta.
Zanimanje naših obmejnih sadjarjev in vinogradnikov je posvečeno predvsem dvema vprašanjema: Vprašanju sadnega izvoza ter vprašanju ureditve pogodbenega razmerja med viničarji in vinogradniki.
Sadni izvoz je v polnem teku. Doslej je šlo iz Maribora in Pesnice preko meje 40 vagonov zgodnih jabolk, pretežno žit-nic. Cene so 2 do 2.20 din za kg. Lani je šlo ob tem času preko meje že okoli 100 vagonov zgodnih jabolk. To kaže, da je povpraševanje po ranih jabolkih manjše kakor lani, saj prevladuje doslej na sadnem trgu pretežno ponudba. To je posledica naraščajoče konkurence drugih držav, ki držijo na sadnem trgu konkurenčne cene. S tem je položaj naših obmejnih sadjarjev precej poslabšan in je letos malo izgledov, da bi se v jeseni pri izvozu poznega sadja zboljšaL
Drugo vprašanje, ki se tiče ureditve pogodbenega razmerja med vinogradniki in viničarji, je prešlo v zanimivo fazo. Depu-tacija obmejnih vinogradnikov je bila te dni v Ljubljani Predložila je g. banu svoje predloge za ureditev tega vprašanja v zadovoljstvo obeh strank. Mnogi vinogradniki so namreč v smislu sklepa na nedavnem posvetu vinogradnikov odpovedali s I. avgustom službo svojim viničarjem. Me-rodajni krogi pa tolmačijo ta sklep kot pravno nedopusten Zaradi tega je verjetno, da bodo o tej zadevi odločale vrhovne pravne inštance, kamor se bodo obrnili viničarji Posledica tega spora je, da nekateri vinogradniki ne plačujejo več svojih viničarjev, ker smatrajo, da je sedanje stanje kot brezpravno. Razen tega so nekateri vinogradniki ob meji najeli delovne moči iz Hrvatskega Zagorja, ki so zaposleni proti dogovorjeni dnevni mezdi. Čuje se, da hočejo temu zgledu sledili tudi drugi vinogradniki, ki hočejo sedanje vi-ničarsko delo nadomestiti z rednim sezonskim delom brezpogodbeno najetih delovnih moči. V vrstah viničarjev je zaradi tega precej vznemirjenja. Upati je, da bo vendar uspelo s pametnimi predlogi spraviti v sklad interese vinogradnikov in viničarjev, saj je složno sožitje pogoj življenjskega obstanka vinogradnikov ter viničarjev.
V zvezi z nastalim sporom navajamo v naslednjem vsebino resolucije, ki so jo sprejeli vinogradniki na sestanku dne 25. julija t L v Mariboru.
1. Uredba je postala zakon, ne da bi se upoštevale upravičene zahteve širšega kroga vinogradnikov kot izkušenih gospodarjev. 2. Uredba se samo navidezno nanaša na vso dravsko banovino, v resnici pa velja samo za en del banovine. 3. V čl. 23. naše ustave je določeno, da je delo in sklepanje pogodb v gospodarskih zadevah svobodno, oblast pa ima samo posredovalno
Gospodarske vesti
= Pred občnim zborom Splošnega ju-goslovenskega bančnega društva. Ze ob
koncu julija smo poročali, da pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu nemški kapital (Čreditanstalt in Deutsche Bank) dobil večino delnic tega jugoslovenskega bančnega zavoda in da bo prišlo do sprememb v njegovem vodstvu. Za predsednika je predviden nemški generalni konzul v Beogradu Franz Neuhausen. Vest o bližnjih spremembah v upravi Splošnega jugoslovenskega bančnega društva potrjujejo sedaj tudi z Dunaja. Po dunajskih informacijah izkazuje bilanca za preteklo leto 5.5 milijona din čistega dobička (prejšnje leto 5.3), za preteklo leto pa je predvideno izplačilo 4% dividende.
= Rudnik Trebča ustavil obrat. Po odredbi londonske generalne direkcije Trepča Mineš Ltd je z današnjim dnem ustavljeno vse delo v največjem svinčenem rudniku v državi. Kakor znano, so delavci in nameščenci pred 4 tedni po poteku stare kolektivne pogodbe postavili nove zahteve za sklenitev nove pogodbe. Pri tem so zahtevali povišanje sorazmerno nizkih mezd. Vodstvo rudnika pa na zahteve delavcev ni pristalo. Tako je prišlo po neuspelih posredovalnih akcijah Delavske zbornice in oblasti do rudarske stavke, ki traja sedaj že mesec dni. Včeraj je bila objavljena odred, ba generalne direkcije v Londonu, da se delo v rudniku ustavi in se vsi delavci in nameščenci odpuste. Med rudarji in nameščenci je izzvala ta odredba direkcije razumljivo razburjenje. Posebna deputacija bo odpotovala v Beograd, da prosi mero-dajne vladne kroge za nujno intervencijo v tem smislu, da bi se po potrebi delo v rudniku nadaljevalo pod prisilno upravo. Rudnik Trepča je eden največjih rudnikov na Balkanu. Lanski čisti dobiček angleške družbe, ki izkorišča ta rudnik, je znašal nad 52 milijonov, predlanski pa celo 164 milijonov din. Z ustavitvijo dela v rudniku je hudo prizadeta Kosovska Mitrovica, ki oskrbuje številne delavce in nameščence z življenjskimi potrebščinami.
Borze
15. avgusta.
Zaradi praznika ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beo-
pravico. To načelo je prekršeno. v §§ 4. do 10. in 42. novega viničarskega reda in ga ne more spremeniti § 91. fin. zakona za leto 1939-40. 4. Zakon o zaščiti delavcev izrecno izvzame kmečke delavce, na katere se ne nanašajo minimalne mezde, niti določbe o delovnem času in o nadurah Novi viničarski red pa uvaja minimalne mezde, nadurno delo in delovni čas ter je zaradi tega v nasprotstvu z določbo zakona o zaščiti delavcev. 5. § 17 daje viničarjem triletno stalnost, čeprav te stalnosti nima noben kmečki delavec, niti noben kmetijski strokovnjak in sploh noben stan v naši državi, pa če tudi z akademsko izobrazbo. Dobrega delavca ni še noben gospodar odpustil iz svojeglavnosti in so tako z uredbo dobili stalnost samo delamrž-ni in slabi delavci. S stališča praktičnih vinogradnikov se vprašujemo, kakšno bo delo tistega delavca, ki bi vedel, da ga delodajalec ne sme odpustiti. 6. Uredba je pretesna, ker so obdelovalne in življenjske prilike različne, ne samo krajevno, ampak tudi pri poedinih posestvih in se ne da spraviti v sklad niti s potrebami vini-čarja niti vinogradnika. 7. § 40. novega viničarskega reda določa, da vsak lastnik vinograda, ki po svojem poklicu ni kmet, plača v korist viničarskega sklada pavšalni znesek. Ta pavšalni znesek ni predviden v proračunu dravske banovine za leto 1939-40, g. finančni minister ga ni mogel odobriti in je zaradi tega v smislu čL 95 ustave nemogoče pobirati pavšal, dokler niso za to podane zakonite podlage. Z gospodarskega stališča so predpisi uredbe birokratska zapreka za svobodni razmah vinogradništva in težka in nepotrebna obremenitev vinogradnika, za viničarski stan pa bi znala biti usodna. Vinogradniki soglasno zahtevajo, da se navedena uredba v celoti razveljavi, v bodoče pa naj se tako važna vprašanja ne sklepajo brez njih.
Gornjo resolucijo sta izročila na banovini g. dr. Stanko Kovačič, podpredsednik Kmetijske družbe in g. Franc Kirer, župan občine Košaki. Obrazložila sta, v kakšne neprilike so prišli vinogradniki zaradi te naredbe. G. ban je deputacijo napotil na referenta za socialno politiko, ki je po dolgi debati izjavil, da je uredba izdana v sporazumu s predstavniki vinogradnikov, t. j. s Slovenskim vinarskim društvom, in s predstavniki viničarjev. Edino kar je brez pristanka predstavnikov zainteresiranih vinogradnikov samostojno določeno, je 3 letna stalnost, ki jo po novi uredbi uživajo viničarji. Referent banske uprave zastopa stališče, da so vse odpovedi viničarjem neveljavne z letošnjim odpovednim rokom, ker se poizkusna doba prične z objavo uredbe in traja do 31. oktobra 1940, odpustiti pa se sme viničar samo po § 24 in 25 uredbe. Banska uprava bo tudi predpisala, kako se imajo sestaviti nove službene pogodbe za viničarje.
grajski borzi so se trgovali nemški klirinški čeki po 14.30 in grški boni po 32.50, za bolgarske klirinške čeke pa je bilo povpraševanje po 86. Na beograjskem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 462.75—463.
DEVIZE
Beograd. Oficielni tečaji; Amsterdam 2359.70 — 2397.70, Berlin 1768 62 — 1786.38 Bruselj 746.50 — 758.50, London 205.80 — 209, Milan 231.45 — 234-55. New York 4378.62 — 4438.62, Pariz 116.22 — 118.52, Praga 151 — 152.50, Curih 995 — 1005. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60 Pariz 144.86 — 147.16, New York 5459.56 — 5519.56, Cunh 1238.47 — 1249.47.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7350 London 20.74, New York 443.06250, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 237.70, Berlin 177.75, Stockholm 106.9250, Oslo 104.20, Kobenhavn 92.50, Sofija 5.40, Praga 15.1750 Varšava 83.40, Budimpešta 87,
EFEKTI
Beograd. Vojna škoda 462.75 — 463 (462.75 — 463), 4®/0 severne agrarne 58 — 59, 6% begluške 86.75 den. 86.75), 6®/« dalm. agrarne 82.75 — 83 (82.75), 6«/8 šumske 81 — 82 (80.25 — 83.25), 8% Blair 100.50 den., PAB 206.50 — 207.50 (207).
Blagovna tržišča
SITO
+ Chicago, 15. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 65.125, za maj 65.25; Koruza: za sept. 43.375, za dec. 42.50.
BOMBA2
-f- Liverpool, 14. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 4.44 (prej. šnji dan 4.48), za dec. 4.31 (4.35).
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Močno se bo pooblačilo in bo od časa do časa deževalo, ponekod pa bodo nevihte. Ohladilo se bo predvsem na severni polovici države.
Dunajska: Zjutraj lokalne megle, podnevi jasno, le ponekod spremenljivo oblačno. Temperatura okrog 25 stopinj Celzija.