)l0ma 35 • Mo XXX¥in • cena 20 ain____CeUe, 30. avgusta 1984
,I0VI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEKTJUR, SlWAfk|E PRI JELŠAH IN ŽALEC
Culeio se
le stroH
i^mmmmmmmm
Ko je padel mrak, se je
po Savinjski dolini ra-
(legla pesem obiralcev,
ki so prišli iz vseh vetrov
domovine. Tudi do
30.000 jih je bilo. Danes
yt v dolino v tem času
lareže le ropot obralnih
strojev. Le tu in tam na-
tikajo zelene kobule roč-
no. Tam, kjer je hmelj še
premlad za strojno obra-
nje, tam kjer se stroja ne
izplača kupiti in tam,
Iger nočejo pozabiti na
tradicijo.
Kot v Levcu, pri Ceci-
liji Bračič, kjer smo ujeli
v objektiv skupino iz Vi-
ne Gore v Hrvaškem Za-
gorju, nekaj denarja za
šolske knjige pa sta si
prišla zaslužit tudi dva
tolarja iz Celja: Miran
Sojovič in Jože Šelih.
Sicer pa o obiranju
hntel ja obširneje poroča-
mo na 10. in 24. strani.
Foto: EDI MASNEC
Jugleže¥l iHMipIsI
RJavosraJčne heimatdienstovske me-
tode naperjene proti Slovencem na
Koroškem. Stran 2.
Le kole časa M se morale za¥rteU nazaj
Izjemna prireditev na Škofcah je znala dostojno in na
ravni uprizoriti podobe iz nekdanjega kmečkega življenja.
Stran 12.
Odlično za m-buUke
Nov način izvenpenzionske ponudbe poiel priznanjm. Na
Slovenskem pa smo do teh butikov še mačehovski. Str 9.
Končana delovna
akcila Kozjansko
Jutri bo zaključek Zvezne
mladinske delovne akcije
»Kozjansko 84«. Slovesnost
se bo pričela ob 15. uri po-
poldan, v kulturnem pro-
gramu pa bodo sodelovali
tamburaši iz laške občine in
brigadirji.
Na slovesnosti bodo briga-
dirji poročali o rezultatih
opravljenega dela in podelili
priznanja najbolj uspešnim
brigadam ter kraje\'nim
skupnostim in posamezni-
kom, ki so najbolj zaslužni,
da je tudi letošnja akcija
uspela.
Obiskovalci pa si bodo lah-
ko ogledali tudi razstavo fo-
tografij, ki prikazujejo delo
na posameznih deloviščih,
življenje v naselju in najzani-
mivejše kultumo-zabavne
večere, ki so jih pripravili
brigadirji v teh treh mesecih.
Na ogled bo okoli petdeset
fotografij, razstavljene pa
bodo v jedilnici brigadirske-
ga naselja. Že danes pa bo v
naselju koncert mariborske-
ga ansambla Lačni Franz, ki
se bo pričel ob 20. uri.
V prvi dekadi tretje izme-
ne so brigadirji končali z de-
lom v glavnem na vseh delo-
viščih. Delajo samo še v Hru-
ševju, Prevorju, Vrhu nad
Laškim, Dobju in v Brezah.
V Hruševju in Prevorju kop-
ljejo še zadnje metre jarka za
kablovod. V Vrhu nad La-
škim, Dobju in v Brezah pa
morajo do konca izkopati in
zasipati jarke za vodovod.
Največ dela jih je po prvi de-
kadi čakalo v Brezah, kjer so
takrat šele pričeli z delom,
ker pa so jim veliko pomaga-
li krajani, bo tudi delo na
tem delovišču končano v
roku.
V.E.
nad 80 harmonikarjev, vesele viže in preko dvatisoč
J?«kova7cev, takšna je bilanca izredno uspele prireditve
i^ta harmonika Ljubečnc, o kateri obširneje na 8. in 13.
EDI MASNEC
Tabor
Lludske fronte
na Mrzlici
v spomin na predvoj-
na srečanja delavcev in
naprednih ljudi na Mr-
zlici se vsako leto v za-
četku septembra tam
zberejo delovni ljudje in
občani iz Savinjske doli-
ne in iz Zasavja. Tako bo
tudi to nedeljo, ko se bo-
do tam zbrali tudi mla-
dinci, planinci, taborni-
ki in pripadniki drugih
organizacij in društev.
Na taboru ljudske fron-
te, ki bo v nedeljo ob 10.
uri, bo slavnostni govor-
nik Geza Bačič, sekretar
RK SZDL Slovenij^. Iz
večjih krajev v regiji bo-
do na Mrzlico vozili tudi
posebni avtobusi.
JV
Mene za ozimnico
v tmutall le žo paprika po 03 dlnarle¥,
osialih cen še nI
Celjski Agropromet, tozd
Blagovnega centra sozda
Merx, je tudi letos poskrbel
za ozimnično prodajo neka-
terih kmetijskih pridelkov.
Tako bodo na Celjskem in
Koroškem prodajali ozi-
mnico na osemdesetih pro-
dajnih mestih, s tem, da se
število teh mest lahko še
poveča, v kolikor se bo v
takšno prodajo vključilo še
več trgovskih organizacij
izven sozda Merx ali pa sin-
dikalne organizacije.
V	ponedeljek so tako že za-
čeli prodajati papriko, sorte
šorokšari iz Bečeja in okoli-
ce po 63 dinarjev za kilo-
gram, in jo bodo prodajali
vse do 6. septembra.
V	ozimnično prodajo sodi-
jo še krompu i jabo';a, če-
bula, česen, sveže zelje, slive,
fižol v zrnju in konzervirana
poviijiina - kolekcije Eta
Kamnik. Za to prodajo še ni-
so znani datumi oziroma ro-
ki, niti cene. Predvsem za
krompir in jabolka velja, da
bodo cene za ozimnično pro-
dajo enotne v Sloveniji, o
njih pa se bodo te dni skušali
dogovoriti v poslovni skup-
nosti za krompir in sadje. Ta-
ko je bilo tudi lani, čeprav so
nekateri prodajalci ozimnice
pohiteli, potem pa je do-
končne cene popravil pri
krompirju še republiški
izvršni svet.
V Merxu so zagotovili do-
volj velike količine kmetij-
skih pridelkov, tako da jih v
prodaji za ozimnico pravilo-
ma ne more zmanjkati.
Pa še to! Tudi letos bo mo-
goče ozimnico kupiti s po-
trošniškim posojilom, če-
prav bodo obresti za to poso-
jilo letos 34-odstotne, lani pa
so bile samo 20-odstotne.
MITJA UMNIK
DiJaSke
vozomice
Celjski Izletnik je s pro-
dajo mesečnih vozovnic
pričel že prejšnji ponede-
ljek.
Cene avtobusnih meseč-
nih vozovnic so v primerja-
vi s prejšnjimi leti kar krep-
ko poskočile, saj so se v
tem času tudi avtobusne
vozovnice podražile. Učen-
ci plačajo ob nakupu me-
sečne vozovnice le polovi-
co celotne cene, 35 odstot-
kov zneska prispeva izo- 1
braževalna skupnost Slove-
nije, 15 odstotkov pa doda
izletnik kot komercialni
popust. Cene dijaških me-
sečnih vozovnic za posa- j
mezne relacije pa znašajo i
od Žalca do Celja 700 dinar- !
jev, učenci iz Vranskega,
Titovega Velenja in Sloven-
skih Konjic bodo morali za
vozovnico vsak mesec od-
šteti 1225 dinarjev, Mozirja-
ni 1400 dinarjev, Smarčani
1175 dinarjev, učenci iz La- J
škega 925 dinarjev in tisti, •
ki se bodo vozili iz Dobrne, '
1000 dinarjev. Vse to so ce- y
ne za lokalne a\lobusne i
proge, katerih se učenci I
najbolj poslužujejo. Prav
zato so tudi za učence iz
Šentjurja različne cene me-
sečnih vozovnic; za tiste, ki
se bodo vozili v šolo z lokal-
nimi avtobusi, bodo meseč-
ne vozovnice veljale 750 di-
narjev, na redni avtobusni
progi pa bo potrebno vsak
mesec odšteti 925 dnarjev.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM	30. AVGUST 198^
Novi Sklepi niso potrebni,
treba pa jiii Je uresničevati
Medobčinski s¥ei Z¥eze komunlstO¥ Celje o gospodarskih
gibanjih In razpra¥l o predlogih sklepo¥ 13. seje CK ZKJ
Zaostrene razmere gospo-
darjenja je združeno delo
celjskega območja v prvem
polletju dokaj uspešno ob-
vladovalo, precej tudi po
zaslugi vse večjega obrača-
nja k sebi, k svojim sposob-
nostim in možnostim, pri
čemer ni zanemarljiv vpliv
in prizadevanja družbeno-
političnih organizacij.
Tako so ocenjevali pollet-
na gospodarska gibanja na
Medobčinskem svetu Zveze
komunistov v Celju in hkrati
ugotavljali, da novi sklepi za
boljše gospodarjenje ' niso
potrebni, pač pa je potrebno
v vseh okoljih spremljati nji-
hovo uresničevanje. Sicer pa
bo priložnost za to tudi ob
razpravah o predlogih skle-
pov 13. seje Centralnega ko-
miteja Zveze Komunistov
Jugoslavije.
Gospodarska gibanja so
bila v posameznih občinah
celjskega območja v polletju
različna, vse pa so bremenile
povečane obrestne mere ob
sočasnem povečanju krediti-
ranja, manjša razpolagalna
pravica do ustvarjenih deviz
in gibanje cen. Kljub temu je
celjsko območje povečalo
prihodek in dohodek bolj,
kot so porasle cene, izboljša-
la se je učinkovitost poslova-
nja, razen reproduktivne
sposobnosti, za skoraj dve
tretjini pa je zmanjšalo iz-
gube.
V tem času je najbolj pora-
sla industrijska proizvodnja
v občinah Velenje, Šmarje in
Slovenske Konjice, medtem
ko je celoten prihodek in do-
hodek najbolj porasel v Mo-
zirju, Ž^cu in Velenju.
Osebni dohodki in skupna
poraba so v tem času za do-
hodkom zaostajali za 30 od-
stotkov, sami čisti osebni do-
hodki pa so za rastjo cen živ-
ljenjskih potrebščin zaostali
za 6 odstotkov. Povprečni
osebni dohodek je bil 22 844
dinarjev.
izgube, ki so sicer manjše
za dve tretjini, so na Celj-
skem še vedno visoke - 2 mi-
lijardi 107 milijonov dinar-
jev. Brez izgub je poslovalo
edino gospodarstvo Mozirja,
razen v Celju, Sentjuiju in
Slovenskih Konjicali, kjer so
izgube povečali, pa so jih v
ostalih občinah, še zlasti Ve-
lenju, zmanjšali. Sicer pa so
povprečja občine Velenje,
celjske regije in republike v
veliki meri odvisne od uspe-
hov in neuspehov Gorenja.
Čeprav so delavci v njem
izredno povečali proizvod-
njo, produktivnost in izvoz,
jih še vedno močno bremeni-
jo predragi viri pokrivanja
izgub in nejasnosti o pokrit-
ju letošnjih izgub v prihod-
njem letu.
Ob stalnih nalogah komu-
nistov za boljše gospodarje-
nje oziroma pospeševanje
izvajanja dolgoročnega pro-
grama gospodarske stabili-
zacije pa je v tem času pred
njimi še ena pomembna na-
loga - celovita razprava o
predlogih sklepov 13. seje
CK ZKJ o vodilni vlogi Zve-
ze komunistov in krepitvi
njene idejne in akcijske
enotnosti. Razprava je po-
membna preizkušnja idejno
politične vloge. Zveze komu-
nistov, njene odprtosti in ši-
rine. Pritegniti mora celotno
članstvo v kritično oceno
lastnega deleža v družbenih
prizadevanjih. Kot so opo-
zarjali že na celjskem občin-
skem komiteju, je skozi raz-
pravo mogoče odpraviti tudi
malodušje in nezaupanje v
lastno politično učinkovi-
tost.
Da bo razprava resnično
lahko prinesla odločilen
preobrat pri delu Zveze ko-
munistov, bodo v občinah s
seminarji in drugimi oblika-
mi usposobili sekretarje
osnovnih organizacij, na seji
Medobčinskega sveta pa so
sprejeli tudi program aktiv-
nosti.
milena b. poklic
Za oživitev sicupnosti stanovalcev
z ustanavljanjem in delovanjem skupnosti stanovalcev
v celjski občini niso zadovoljni.To so ugotavljali že na
problemski konferenci, ki jo je o stanovanjski in komunalni
problematiki sklicala občinska konferenca SZDL. Že takrat
so se dogovorili, da bodo v vseh krajevnih skupnostih pri-
pravili točne podatke o potrebnem številu skupnosti stano-
valcev, o številu ustanovljenih in o njihovem delu.
Sedaj je čas, da krajevne skupnosti sprejeto nalogo uresni-
čijo, saj se bodo v prvih oktobrskih dneh zbrali vsi, ki leihko
tako ali drugače vplivajo na oživitev skupnosti stanovalcev
- torej od predstavnikov krajevnih skupnosti do stanovanj-
ske skupnosti in družbenega pravobranilca samoupravlja-
nja.
MBP
Hmellsiia letina bo dobra
Dušan SlnlaoJ In MIlan Kneže¥lč med luneljarjl
Slovenski hmeljarji pri-
čakujejo letos kakšnih 4100
ton hmelja, kar pomeni, da
bo pridelek precej boljši
kot je bil lani. Tudi kako-
vost hmelja bo dobra, saj le-
tošnji hmelj vsebuje dovolj
alfa smol, ki dajejo hmelju
aromo. To so med drugim
poudarili predstavniki soz-
da Hmezad prejšnji teden,
ko sta savinjske hmeljarje
obiskala predsednik repu-
bliškega izvršnega sveta
Dušan Šinigoj in predsed-
nik komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Mi-
lan Kneževič.
Dušan Sinigoj je pohvalil
prizadevanja slovenskih
kmeljarjev za večji izvoz. Ob
tem gre poudariti, da bodo
letos izvozili kar osemdese*
odstotkov hmelja in to iz-
ključno na konvertibilno {po-
dročje, kjer še zlasti vlada
veliko zanimanje za znano
sorto savinjski goldihg, ki
zavzema polovico hmelj skih
površin. Zaradi te sorte hme-
ljarji uspešno prodajajo tudi
druge sorte hmelja, v bodoč-
nosti pa bodo goldingu na-
menjali še več površin.
Hmelj dosega na tujih trži-
ščih celo ugodnejšo ceno kot
doma in vrednost izvoza le-
tošnjega hmelja bo presegla
deset milijonov dolarjev.
Hmelj prodajajo po ugodnih
cenah, kljub temu, da so v
svetu precejšnje- zaloge ozi-
roma viški, zaradi obilnih le-
tin v zadnjih nekaj letih. Da
prodaja normalno poteka,
imajo zasluge pogodbe o
prodaji hmelja, ki jih sklepa-
jo vnaprej. Tako je denimo
prodane že tri četrtine letine,
ki bo leta 1987, pogodbe pa
sklepajo že tudi za leto 1990.
Tako naši hmeljarji niso
odvisni od tržnih nihanj.
Dušan Sinigoj se je zani-
mal tudi za to, kako Hmezad
sodeluje na zunanjih trži-
ščih. Tudi tu se že kažejo ne-
kateri uspehi in možnosti. Se
zlasti velja to za države v raz-
voju. V Nigeriji bo Hmezad
začel graditi perutninsko fat-
mo v začetku prihodnjega le-
ta'. Za Libijo so pripravili vse
projekte za gradnjo piščanč-
je farme. Na Malti namerava
Hmezad graditi tovarno za
izdelovanje plastičnih cevi
za melioracije. S temi izdelki
bi zalagali severnoafriško tr-
žišče. Možnosti za sovlaganje
nekaterih objektov so tudi v
kraljevini Lesoto.
Dušan Sinigoj in Milan
Kneževič sta se pogovarjala
tudi s predstavniki skup-
ščinskega in družbenopoli-
tičnega življenja občine Ža-
lec. Oba sta pohvalila rezul-
tate, ki jih dosega gospodar-
stvo žalske občine.
JANEZ VEDENIK
Prenovljena
Vesna
Včeraj so v Celju odpr-
li prenovljeno trgovino
Vesna, ki je ena najsta-
rejših celjskih trgovin.
Otvoritev bi morala biti
že v ponedeljek, zaradi
nekaterih manjših del,
pa so jo morali za nekaj
dni prestaviti.
Vesno so obnavljali
prvič po dvaindvajsetih
letih. !^edračun za dela,
ki naj bi bila opravljena,
je bil 9,71 milijona dinar-
jev. Od združenih sred-
stev interne banke sozda
Merx, pa so dobili 3 mili-
jone dinarjev posojila.
Vsa dela pri obnavljanju
je izvajal Remont, Alpos
pa je poskrbel za opremo.
Finančno so na pomoč
priskočili dobavitelji, od
katerih velja omeniti
predvsem Muro, Elkroj,
Kors, Toper, Labod, Uni-
verza! in Kroj.
S tem, ko so trgovino
prenovili, pričakujejo, da
bodo tudi kupci raje priš-
li v njihove prodajne pro-
store, saj je blago razstav-
ljeno pregledsino, tudi
vhod je urejen na novo,
tako da bo privabljal kup-
ce. Pri obnovi pa niso po-
zabili niti na prodajalke.
Uredili so garderobne
omarice, sanitarije, venti-
lacijo, po tleh pa so ix>lo-
žili pod z dobro izolacijo.
Ob otvoritvi so pripra-
vili razprodajo, s tovarno
Labod pa nameravajo ka-
sneje organizirati akcij-
sko prodajo srajc, s pe-
stro izbiro.
N. G.
UiiarniSka aiccifa na Kozjansiiem
Brigadirjem Je preda¥al Emil-Mllan PIntar
Brigadirji, ki delajo na
Zvezni mladinski delovni
akciji »Kozjansko 84«, si
prizadevaj, da bi končali
delo na posameznih delovi-
ščih. Prvi dve izmeni sta na-
redili manj kot so načrtova-
li, ker jim je zagodlo vreme,
zato skušajo brigadirji na-
doknaditi zamujeno z udar-
niškimi akcijami. Tako so
skupaj s predsedstvom akci-
je in z občinskimi skupnost-
mi za zaposlovanje organizi-
rali udarniško aikcijo, ki je
bila v soboto. Organizatorji
so hoteli z akcijo obuditi tudi
udarniški duh in dokazati,
da so takšne akcije nujne za
ohranitev in nad^jni razvoj
mladinskega prostovoljnega
dela.
Akcije so se udeležili stro-
kovni delavci in predsedstvo
občinskih skupnosti za zapo-
slovanje celjskega območja,
predstavniki Socialistične
zveze in Zveze mladine iz
Šentjurja ter delavci iz Alpo-
sa. Vseh udeležencev je bilo
22, skupaj z brigadirji pa so
izkopali 250 metrov jarka za
kanalizacijo v brigadirskem
naselju »Jože Perčič« v Šen-
tvidu. Udeleženci udarniške
akcije so delali pod istimi
kriteriji kot brigadirji in so z
doseženo normo zasedli dru-
go mesto.
Organizatorji akcije so pri-
pravili tudi športno srečanje
in obisk pri Grabenski ma-
mi, kjer je bU med vojno se-
dež pokrajinskega komiteja
Zveze komunistov. Brigadir-
jem pa je popoldan predaval
Ennil-Milan Pintar, direktor
projekta »Razvoj Slovenije
do leta 2000«. Brigadirji so
bili s predavanjem zadovolj-
ni. Emilu-Milanu Pintarju pa
so zastavili tudi številna
vprašanja, ki so se nanašala
predvsem na zaposlovanje in
na krizno stanje, v katerem
se nahaja tako Jugoslavija
kot svet.
VE
Osebno icnjižlco za vozniice
Prvega septembra bodo
začela veljati določila »pra-
vilnika o skupnem trajanju
vožnje vozila, počitkih voz-
nikov in načinu dela dvoj-
nih posadk na vozilih, v ob-
segu, ki vpliva na varno
vožnjo«.
Po tem pravilniku bodo
morali imeti vsi vozniki, ki
upravljajo z vozili, katerih
največja dovoljena teža pre-
sega 3.500 kilogramov, tako-
imenovane individualne
knjižice, v katere bodo mora-
li zapisati, kako dolgo so vo-
zili, koliko so počivali ipd.
Podatki v knjižicah se bodo
morali ujemati s podatki na
tahografih, takšnih knjižic
pa ne bodo potrebovali voz-
niki reševalnih in gasilskih
avtomobilov, vozniki v mest-
nem javnem prometu in voz-
niki v JLA.
Zakon sicer natančno do-
loča, da smejo vozniki, ki bo-
do odslej imeli individualne
knjižice, voziti le 48 ur na te-
den in le 8 ur na dan. Z novi-
mi knjižicami pa bo mogoče
učinkoviteje nadzorovati ali
se ta določila tudi upošte-
vajo.
Na našem območju lahko
vozniki oziroma delovne or-
ganizacije knjižice dobijo pri
ZSAM Celje na Slomškovem
trgu. Izmed 60 prevozniških
delovnih organizacij jih je
doslej prišlo po knjižice le
17, ostali pa naj bi jih dvigni-
li še ta teden, da bodo pravo-
časno pripravljeni na čas, ko
bo začel veljati novi pravil-
nik.
Društvo prometnih inže-
nirjev in tehnikov je pripra-
vilo tudi predavanja za vse,
ki jim ni jasno, kako se bodo
vpisovali podatki v knjižice.
Prvo takšno predavanje so
že imeli, v petek, 31. julija ob
12. uri pa bodo pripravili še
eno takšno predavanje v pro-
storih ZSAM Celje.
s. Srot
Judožovi podpisi
Na Koroškem te dni na veliko zbirajo podpise tam-
kajšnji nacionalisti zbrani okoli koroškega Heimatdin-
sta, ki bi radi pod krhiko demokratičnega postopka,
kakršnega dovoljuje avstrijska ustava, dosegli pravico
do referenduma, ki naj odloči o tem, ali naj Slovenci in
nemška mladina na Koroškem v mešanih območjih
imajo svoje dvojezične šole ali ne. Radi bi namreč
dosegli, da bi Slovence iz širših območij zrinili v ne-
kake gete, kjer bi bil pouk izključno slovenski, da pa
otroci mešanih zakonov in pa slovenski otroci, ki želijo
slovenski pouk, ne bi bili deležni pouka v jeziku, ki
velja za večinskega oziroma uradnega. (Uradnega zato,
ker se le malokomu na Koroškem posreči, da bi lahko
svoje uradne zadeve urejeval v svoji materinščini).
Namen je popolnoma jasen, doseči hočejo da bi bili v
slovenskih šolah šolani otroci manj uporabni v državi,
kjer mora vsak, M želi opravljati javno delo, temeljito
obvladati tudi nemški jezik. Torej bi otroci iz teh šol
bili nekaka drugorazredna populacija primerna za
manj atraktivne poklice in zaposlitve.
Povsem normalno je, da so se slovenske organizacije'
na Koroškem z vso silo uprle takemu poskusu in da se
jim pri tem pridružujejo vse napredne progresivne sile
med večinskim narodom, predvsem pa kulturniki in.
pa demokratično misleči Avstrijci. V brošuri Roke
proč od dvojezičnega šolstva tudi nekatere slabo pri-
krite šovinistične in germanizatorske naklepe zelo^
uspešno odkrivajo. Na primer tegale:
Kot predlog novega zakona, ki naj bi urejeval pra-
vico do pouka slovenski manjšini v materinščini upo-
rablja heimatdinstovski paragrafar enako besedilo kot
ga je uporabljal fašistični zakonodajalec po priključitvi
Avstrije k Hitlerjevemu Rajhu za židovske otroke. To-
rej pri vsem izgovarjanju, da jifn gre samo za demokra-
tičnost, da naj bi otroci v teh šolskih okoliših smeli
skupaj celo telovaditi in opravljati tiste dejavnosti, ki
niso neposredno vezane na jezik, vse to nič ne pomaga-
Iz tega predlaganega paragrafa dovolj očitno zaudarja
Se vedno preveč znana rjava barva.
JURE KRASOVEC
jlfl. AVSUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ha Sinarskem se pripravllalo na praznik
0srsilnla prlraane¥ bo letos v Kozlom, Klor slabilo iuOI kralO¥nl prazMk
jla^iogov, zakaj bodo le-
jjs osredn^ slovesnosti ob
^jsonovanju 9. aprila, praz-
nika občine Šmarje pri Jel-
v krajevni skupnosti
je več. Prvi je zgodo-
vinskega pomena. 9. aprila
jetos bo minilo štirideset
|gt od takrat, ko je Kozjan-
jl(i odred, skupaj s 13. bri-
gado Mirka Bračiča, napa-
del in osvobodil Kozje.
praznik občine Šmarje pri
Jelšah je obenem tudi praz-
fiik krajevne skupnosti Koz-
je. Drugi razlog je otvoritev
dveh pomembnih gospodar-
skih objektov: obrata žage
Bohorjeve temeljne organi-
zacije Lesna oprema iz Me-
stinja in novega gostišča
1^-jeve temeljne organiza-
cije Atomske toplice iz Pod-
četrtka. Kozje je tudi krajev-
na skupnost, kjer so od lan-
skega septembra veliko na-
redili, zgradili, posodobili.
V	petek, 7. septembra bo-
do praznovali krajani Kozje-
ga. Takrat bo otvoritev ome-
njenih dveh gospodarskih
objektov ter slavnostna seja
skupščine krajevne skupno-
sti.
Ker bo v Kozjem tudi
osrednja proslava ob prazni-
ku občine Šmarje pri Jelšah,
se krajani trudijo, da bi bilo
slavje čim lepše.
V	okviru praznovanja 9.
septembra bo že v četrtek, 6.
septembra, otvoritev I. raz-
stave obrtnikov šmarske ob-
čine. Razstava bo v restavra-
ciji Pošta v Rogaški Slatini.
V petek, 7. septembra bosta
v Kozjem otvoritvi obeh
omenjenih gospodarskih ob-
jektov, največ dogodkov pa
bo na dan osrednje priredi-
tve v Kozjem, v nedeljo, 9.
septembra. Ob 9. uri bo v
kino dvorani slavnostna seja
zborov občinske skupščine
in družbenopolitičnih orga-
nizacij Šmarje pri Jel^^ah. Ta-
krat bodo podelili priznanja
občine »9. september«, ob-
činska raziskovalna skup-
nost pa priznanja »Inovator
84«. Na seji bodo osnovno
šolo Kozje poimenovali po
legendarni Bračičevi briga-
di. Osrednje zborovanje de-
lovnili ljudi in občanov obči-
ne Šmarje pri Jelšah bo ob
pol enajstih na trgu v Koz-
jem. Kulturni program bo
kakovosten in pester, po
zborovanju pa bo tovariško
srečanje. Istega dne bo, prav
tako v okviru praznovanj ob-
činskega praznika, v Lem-
Srečko Sok, tajnik KS Koz-
je: »Mislim, da bo do 9. sep-
tembra za praznovanje vse
pripravljeno. V Kozjem nas
Je čas sicer nekoliko prehi-
tel In tako verjetno ne bomo
uspeli asfaltirati ceste ne
Vetmik, sicer pa bomo ob
krajevnem oziroma občin-
skem prazniku predali na-
menu vrsto gospodarskih,
Inirastrukturnlh In komu-
nalnih pridobitev, po-
membnih zlasti za nadaljnji
razvoj krajevne skupnosti.*
Soie liodo oliranlale doseženo
raven, možnosti za razvoj ni
Sredstev le komaš d0¥0ll za sprotno vzdrževanle
Letos se je prvič zgodilo,
da skoraj do zadnjega v Slo-
veniji niso uskladili pričet-
ka pouka za srednje usmer-
jeno izobraževanje. Vpraša-
nje je bilo, ali pouk v soboto
ali v ponedeljek. Na Celj-
skem so se odločili, da bodo
Sole pričele s poukom v po-
nedeljek, razen nekaterih
večjih šolskih centrov, kot
naprimer srednje tehnične
iofe, kjer se bodo učenci
pn^ič zbrali že v soboto, ker
za razporeditev učencev na
tej šoli potrebujejo več časa
kot na manjših srednjih šo-
lah. Za osnovne šole pa vse
teče po že sprejetem in us-
klajenem šolskem koledar-
ju. Zanje se pouk prične v
ponedeljek.
Pričetek in konec pouka
navsezadnje niti nista glavna
i- _
! v republiki ponovno za-
mujajo s seminarji za učite-
lje, ki se pripravljajo na
nov način dela. Namesto, da
bi bili seminarji, tako kot je
bilo dogovorjeno, ob koncu
Šolskega leta, se vrstijo se-
^aj v tednu pred in po pri-
tetku šole, kot da učitelji v
tem času res ne bi imeli kaj
početi. Glavni učbenik po
ftovem programu - spozna-
vanje narave in družbe za
P«ti razred - tudi še ni izšel,
^ prav je to temeljni pred-
met.
problema, ki tareta naše šol-
stvo, čeprav malo več reda in
gotovosti pri tem nikomur
ne škoduje.
V osnovne šole uvajamo
»malo šolsko reformo«. Lani
Na občinski izobraževalni
skupnosti se bojijo, kaj bo z
razširjenim programom
osnovne šole. Vedno bolj se
namreč šole zadovoljujejo
vsaj s tem, da s sredstvi, ki
so jim na voljo, izpeljejo za-
gotovljeni program. OIS se
bo moral s svojimi delegati
zavzemati, da bo na vseh šo-
lah vsaj šola v naravi, pla-
valni tečaji, kak fakultativ-
ni predmet tujega jezika, te-
čaj za kolesarje in podobno.
v prvi, drugi in tretji razred,
letos v četrti in peti. Novi
program dela in življenja
osnovne šole sloni na vse-
binskih spremembah, na no-
vih metodah in oblikah dela
s poudarkom na podružblja-
nju šole, kar naj ne bi poteg-
nilo za sabo večjih material-
nih izdatkov. Žal ni čisto ta-
ko. To vedo povedati učitelji,
ki so se lani in letos na raznih
seminarjih pripravljali na
nov način dela. Za kaikovost-
no delo po novem programu
jim primanjkuje pripomoč-
kov za vaje, preizkuse, slabo
so opremljene učilnice za ka-
binetni pouk in tako naprej.
Zožene materialne možno-
sti bodo šolo letos še bolj
obremenile, že sedaj vedo
povedati, da bo sredstev do-
volj komaj za sprotno vzdr-
ževanje. Sole si bodo priza-
devale ohraniti sedanjo ra-
ven. Za razvoj, ni možnosti.
Kaj se dolgoročno skriva za
tem, je stvar celotne družbe.
Ta naj oceni stanje na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja in takoj tudi ukrepa. Po-
trebno bo najti način, da na-
menimo za to področje več
Dosledno bodo uveljavili
f ?ksibilni okoliš, kajti lah-
ko se zgodi, da bodo nekate-
re šole prepolne, druge pa
bolj prazne. Že letos je mo-
rala celodnevna šola Fran
Roš, zaradi pritiska staršev,
en razred prvošolčkov stla-
čiti v neprimeren prostor.
Sedaj imajo namesto dveh
tri prve razrede, prijavlje-
nih otrok pa je bilo za štiri
oddelke. Te so uspeli pre-
razporediti na druge bližnje
šole.
sredstev, sicer je razvoj Slo-
venije do leta 2000 le utopija.
VIOLETA V. EINSPIELER
bergu moto cross dirka za
nagrado Kozjanskega, ki se
bo pričela ob 14. uri.
MARJELA AGRE2
Delovno tekmovanie gradbuinlkov
Maribor bo septembra go-
stil okoli petsto jugoslovan-
skih gradbenih delavcev na
16. zveznem proizvodnem
tekmovanju gradbenih de-
lavcev Jugoslavije. S tem se
nadaljuje dolgoletna tradi-
cija jugoslovanskih gradbe-
nikov, da na delovni način
pokažejo svoje znanje in
svoje sposobnosti.
Poleti so imeli gradbeniki
v vseh jugoslovanskih repu-
blikah in pokrajinah svoja
republiška proizvodna tek-
movanja, na katerih so tek-
movali v gradbeniških proiz-
vodnih poklicih. Prvouvr-
ščene ekipe s teh tekmovanj
zastopajo poscunezno repu-
bliko na zveznem proizvod-
nem tekmovanju, ki je vsako
leto v drugi republiki. Po
lanskoletnem srečanju grad-
benikov Jugoslavije v Cmi
Gori je letos ta velika mani-
festacija bratstva in enotno-
sti in dokazovanja sposobno-
sti v Sloveniji.
Organizacijo je prevzel
ljubljanski Gradiš oziroma
njegov tozd Gradbena enota
v Mariboru. V petek, 21. sep-
tembra se bodo gradbeniki
zbrali na akademiji v dvora-
ni kina Union, dan kasneje,
22. septembra pa se bodo po-
merili v številnih proiz-
vodnih poklicih na enem od
Gradisovih gradbišč v Mari-
boru. Tudi letošnje zvezno
proizvodno tekmovanje ju-
goslovanskih gradbenih de-
lavcev bo spremljajo posve-
tovanje strokovnjakov o pro-
blemih našega gradbeništva.
Na tekmovanju bo seveda
tudi slovensko zastopstvo iz
vrst gradbenikov. Ti so imeli
svoje jubilejno, deseto proiz-
vodno tekmovcinje letos v
Ljubljani. Prvouvrščene eki-
pe bodo v Mariboru, med nji-
mi bo tudi ekipa žerjavovo-
dij iz celjskega Ingrada, ki je
v svojem poklicu zasedla
prvo mesto. b. SALAMON
Zeieni program
Gorenla na Miuti
Od 5. do 9. septembra bo na Muti ob Dravi razstava
sestavljene organizacije Združenega dela Gorenje
Muta, ki z zelenim programom nadaljuje tradicijo
delovnih organizacij Gorenje Muta in Gorenje Fecro
pri proizvodnji raznih pripomočkov namenjenih
kmetijstvu, zlasti pa še pridobivanju hrane, lepšanju
okolja in lajšanju dela.
Obstoječi zeleni program Gorenja sozd sestavljata
dva osnovna podprograma: kmetijska tehnika in živil-
ska tehnika. Gorenje se tako z uresničevanjem zele-
nega programa vse aktivneje vključuje v prizadevanja
za pridobivanje in dodelavo hrane, prav tako pa tudi za
sodobno urejeno bivalno okolje. To velja še posebej za
manjše površine, ki so težko dostopne za običajno
kmetijsko mehanizacijo in si njihovo obdelovanje ni
več možno predstavljati brez kmetijskih strojev, pripo-
močkov in naprav Gorenja.
V kmetijski tehniki se bodo predstavili Gorenje
Muta, Fecro, Notremja oprema in Metalplast ter v živil-
ski tehniki Gorenje Fecro z rjiznimi sistemi molže,
bazeni za hlajenje mleka na družinski kmetiji (prostor-
nina od 100 do 200 litrov), bazeni za hlajenje mleka v
zbiralnicah in cisternami za hlajenje mleka na družin-
skih farmah s prostornino do 3000 litrov. Predstavljena
bo tudi oprema za avtomatsko čiščenje, razkuževanje
in pranje hladilnih enot. Fecro bo razstavil tudi
opremo za klavniško, mesnopredelovalno in drugo
predelovalno industrijo.
Med novostmi pa bo verjetno največja pozornost
veljala pri kmetijski tehniki ročni in priključni sejal-
nici, drobilniku organskih ostankov z novim izpopol-
njenim rezilnim sistemom, samohodni parkovni kosil-
nici in drugem, kot izpolnjenemu programu vrtnega
orodja za prodajo v Francijo, ZR Nemčijo in Italijo.
Gorenje Notranja oprema bo razstavila izpopolnjene
jasli za govedo in korita za prašiče. Gorenje Fecro pa
med drugim tudi prve izdelke za klanje perutnine,
umivalnike s sterilizatorji in podobno. Med razstavo na
Muti bo tudi več drugih prireditev, kot posvetovanj,
kulturnih srečanj in za zaključek še povorka s cvet-
lično razstavo.	TONE VRABL
Prodaja učbenikov
' v zadnjih letih se je sode-
l^ovanje med knjigarnami in
^lami širšega celjskega ob-
•^očja zelo razvilo. Tako so
skupno uvedli takoimeno-
^o komisionsko prodajo
piskih učbenikov, s katero
'^ko šole kar preko naro-
čilnic kupijo potrebno šte-
yUo učbenikov, in pripravi-
prodajo šolskih potreb-
po posameznih šolah,
^ri razvijsmju teh stikov
P''ednjači Mladinska knjiga,
je za letos pripravila pro-
učbenikov in ostalih
piskih potrebščin na osnov-
šolah Fran Roš, Slavko
J>lander, Veljko Vlahovič,
^^an Kovačič-Efenka ter na
i^^nji tehniški in pedago-
šoli v Celju.
^ prodajo šolskih učbeni-
kov in ostalih potrebščin po
posameznih šolah so zado-
voljni starši in učenci, pa tu-
di sami prodajalci, saj se ta-
ko običajna gneča po prvih
dneh septembra le nekoliko
zmanjša. Tako so prodajo de-
lavci Mladinske knjige že
pripravili v osnovnih šolah
Dobrna, Fran Roš, Slavko
Slander in Veljko Vlahovič,
včeraj in danes prodajajo
šolske učbenike in ostale po-
trebščine v osnovni šoli Ivan
Kovačič-Efenka, na srednjih
šolcih pa bo prodaja organizi-
rana v prvih dneh prihod-
njega tedna. Na tehniški šoli
bodo prodajali učbenike in
ostale šolske potrebščine v
ponedeljek, torek in sredo,
na pedagoški šoli pa v torek.
IVANA FIDLER
Pomembni pogovori na najvišji ravni
Za Jugoslovanske mednarodne
odnose v sedanjem času Je značilno
intenzivno prizadevanje okrepiti
ne samo dvostranske odnose s šte-
vilnimi državami, pač pa pred-
vsem imeti sobesednlke po svetu,
ki lahko bistveno pripomorejo k
lajšanju sedanjega zapletenega, te-
žavnega, kriznega svetovnega polo-
žaja.
Zato ni naključje, da smo te dni
priče dveh pomembnih obiskov:
predsednik predsedstva SFRJ Ve-
selin Djuranovičje v Indiji, v Jugo-
slaviji pa je na obisku predsednik
LR Kitajske U Kiennien.
Indija je po številu prebivalcev
druga največja država na svetu, LR
Kitajska prva: skupaj okoli 1,7 mi-
lijarde ljudi. Indija je med ustano-
vitelji neuvrščenosti (skupaj z Ju-
goslavijo in Egiptom), LR Kitajska
je znana po svoji neodvisni zunanji
politiki.
Indijska ministrska predsednica
Indira Gandbi Je predsedujoča gi-
banja neuvrščenih do naslednjega
sestanka na vrhu. Ker še ni odloče-
no, kje in kdaj ta naslednji, osmi
vrh bo, so jugoslovansko - indijski
pogovori v New Delhiju bili še po-
membnejši. Nobena skrivnost na-
mreč nI, da Je gibanje neuvrščenih
že dalj časa soočeno z vprašanjem,
kako najti kar najučinkovitejšo
stopnjo soglasnih pogledov na pe-
reča mednarodna vprašanja, pred-
vsem pa, kako okrepiti akcijsko
zmožnost neuvrščenih pri nastopa-
nju na svetovne odru. Gre pred-
vsem za vprašanja miru, a proti
vojni, za prizadevanja, da bi začeli
razorožitev v svetu, ki Je oborožen
tako rekoč do zob. Gre za posege
neuvrščenih v svetovno gospodar-
Piše: JOŽE SmCELj
sko in predvsem finančno krizo, za
katero je značilna strahovito viso-
ka zadolženost dežel v razvoju, od
katerih Je večina v vrstah gibanja
neuvrščenih. In ne nazadnje gre za
breme iraško - iranske vojne, ki je
ne samo povzročila, da je bilo treba
kraj sedmega vrha premestiti iz
Bagdada v New DelhiJ, marveč tu-
di sicer bremeni stanje v gibanju.
Zato je dobrodošlo ne samo za
obe državi, marveč tudi za gibanje
neuvrščenih, da so v New Delhiju
dosegli visoko stopnjo soglasja.
Obisk kitajskega predsednika U
Kienniena Je prvi obisk kitajskega
državnega poglavarja pri nas
sploh. Raven uglednega obiskoval-
ca daje torej obisku in pogovorom
v Beogradu posebno težo. Znano je,
da so bili diplomatski odnosi s Ki-
tajsko vzpostavljeni (šele) 1955. le-
ta, stiki med partijama pa še kasne-
je. Toda pomembna je sedanjost
Kitajsko in Jugoslavijo družijo po-
dobna presoja dveh neodvisnih in
socialističnih držav, pri čemer obe
strani kažeta popolno razumevanje
za družbene in zgodovinske poseb-
nosti vsake od držav. Podobno ve-
lja za odnttse med partijama. Pri
tem velja načelo, da je vsaka parti-
ja odgovorna svojemu delavskemu
razredu in svojemu ljudstvu in da
morajo odnosi med partijami teme-
ljiti na načelih samostojnosti, ena-
kopravnosti in nevmešavanja v za-
deve drugih.
Ob možnostih in dosežkih kar za-
deva politično sporazumevanje in
utrjevanje prijateljstva tako z In-
dijo kot Kitajsko pa je treba zapi-
sati bridko resnico, da so gospodar-
ski odnosi s tema dvema velikima
državama pičil, skromni, da ne re-
čemo še česa hujšega. Ne da bi po-
sebej kazali na krivce, velja samo
pripomniti, da bi kar precej vzro-
kov za šibke gospodarske stike lah-
ko našli kar doma.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM	30. AVGUST 198^
Aero izvaža tudi svole znanje
Kliajcl se zanimalo za proIzModnlo samokopirnega papirla
Aero iz Celja je v zadnjih
letih napravil že tako velik
korak v razvoju, da ne izvaža
le svojih izdelkov, ampak tu-
di lastno znanje. Tako je v ko-
lektivu že ve^ kot štirinajst
dni v gosteh kitajska delega-
cija, ki ima nalogo, da izbere
najl^ljSega ponudnika za
uvajanje proizvodnje samo-
kopirnega papirja v provinci
Šanghaj. Aero je z namenom,
da bi pogovori s Kitajci čim-
bolj uspeli, pritegnil k sodelo-
vanju tudi celjsko Kovinote-
hno, ki ima izkušnje pri zuna-
nje trgovinski menjavi.
Proizvodnja v Aeru sicer še
vedno sloni v glavnem na tuji
opremi, vendar Kitajce tokrat
ne zanima oprema, ampak te-
hnološki proces, ki so ga v tej
celjski tovarni v celoti razvili z
lastnim znanjem. Zaenkrat so
se dogovorili s kitajsko delega-
cijo o tehničnih podrobnostih,
medtem ko pogovori o komer-
cialnem pristopu, ki je pove-
zan tudi s posebnimi kitajski-
mi predpisi, še tečejo. Kitajska
delegacija bo ostala v Celju do
konca meseca, v Aeru pa priča-
kujejo, da se bodo Kitajci že v
septembru odločili za aJi proti
tehnologiji in znanju, ki jim ga
ponuja Aero. Čeprav so v kon-
kurenci s Celjani tudi znane
svetovne firme, računajo na
uspešen izid pogajanj, ker so
tako v tehnologiji kot v znanju
dosegli svetovno raven. Poleg
tega ponujajo Kitajcem mož-
nost, da plačajo približno četr-
tino v surovinah. In nenazad-
nje gre za sodelovanje med
dvema prijateljskima država-
ma, ki ima politično podporo
tako v Jugoslaviji kot na Kitaj-
skem.
Aero pa ne skuša prodreti z
znanjem in izdelki le na Kitaj-
sko, v tem tednu so namreč
lK)slali v Iran prvo pošiljko sa-
lotejpa. Pogodbo z Iranom so v
Aeru podpisali že spomladi,
vendar niso mogli začeti z izvo-
zom, ker niso dobili akreditiva.
Tega pa niso dobili zaradi neu-
godnih mednarodnih odnosov
in zato ker Jugoslavija ni od-
kupila od Irana dovolj nafte.
Iran namreč večino naših iz-
delkov plačuje z nafto. Tako
tudi Aero ne to dobil deviz ne-
posredno od Irana, ampak od
jugoslovanskih naftnih podje-
tij. Gre pa za izvoz, ki je vreden
več kot štiri milijone dolarjev.
V Aeru pravijo, da to verjetno
še ni dokončna številka, ker še
letos pričakujejo obisk iranske
delegacije, s katero se bodo po-
govorili o dolgoročnejšem so-
delovanju.
Aero lahko razmišlja o še
večjem izvozu salotejpa v Iran
tudi zato, ker jim je letos uspe-
lo popolnoma zadovoljiti po-
trebe na domačem tržišču. Pri-
bližno dvoletno pomanjkanje
so uspeli premostiti z novo na-
ložbo v premazovalni stroj sa-
lotejpov. Naložbo so zaključili
že v začetku leta, vendar je pra-
ve rezultate začela dajati šele
junija, ko so prvič dosegli na-
črtovano proizvodnjo. To jim
je uspelo tudi zato, ker so
izboljšali tehnološki proces in
racionalizirali porabo repro-
materialov. Z njimi se oskrbu-
jejo tudi na novih tržiščih in
sicer na osnovi kompenzacij-
skih poslov. Tako so popolno-
ma zapolnili zmogljivosti in
znižali prodajno ceno salotejpa
za 12 odstotkov.
VILI EINSPIELER
iii raziogov za zadovoilstvo
Izgube se r celjskem gospotlarsiwu kopičijo
Le malo gre v celjski obči-
ni tako, kot so si za letošnje
gospodarjenje začrtali v re-
soluciji. Polletni rezultati
kažejo na zaostajanja pri
rasti industrijske proizvod-
nje in izvoza, povečale so se
izgube, gospodarjenje se je
po kazalcih o ekonomično-
sti in reproduktivni sposob-
nosti gospodarstva poslab-
šalo, slabo pa se je celjska
občina odrezala tudi v pri-
merjavi s povprečji regije
in republike.
Industrijska proizvodnja
ni v prvem polletju porasla
niti za odstotek, pa še ta rast
gre skoraj izključno na račun
prvih dveh mesecev. Poleg
spremenjenega	načina
spremljanja proizvodnje je
razlog predvsem v večjih te-
žavah v oskrbi s surovinami
in reprodukcijskimi materia-
li, kot so cink, aluminij, elek-
tromaterial..., kar se je naj-
bolj odrazilo v predelavi
barvnih kovin, proizvodnji
strojne litine, električnih
strojev, v celotni kemični in-
dustriji in delno tudi v lesni
in tekstilni industriji. Res pa
so podatki 7.a julij ugodnejši,
tako da se je v sedmih mese-
cih industrijska proizvodnja
povečala za 1,6 odstotka v
primerjavi z enakim obdob-
jem lani.
Izgube v gospodarstvu so
se krepko povečale. Ob kon-
cu polletja jih je bilo za 481
milijonov dinarjev, kar je za
167 odstotkov več kot v lan-
skem polletju. Najbolj so se
povečale v EMO Tovarni
kotlov, v treh temeljnih or-
ganizacijah Železarne Store,
v Celjskih mlekarnah ter v
Mlinsko predelovalni indu-
striji. Po prvem tromesečju
pa so se izgube rešili v Cest-
nem podjetju. Železniškem
gospodarstvu - ŽTO Celje in
komunalini temeljni organi-
zaciji Ceste-kanalizacije, bi-
stveno pa so se tudi zmanjša-
le izgube v negospodarstvu.
Družbene dejavnosti tako v
tem času še najbolj bremeni-
jo manj zbrane sredstva od
dogovorjenih. Ce bo to pb-
trebno rešiti z zvišanjem pri-
spevnih stopenj, bodo odlo-
čili verjetno že prihodnji me-
sec.
Polletne rezultate gospo-
darjenja oziroma uresničeva-
nje resolucije v tem času po-
drobneje obravnavajo in
ocenjujejo tako družbenopo-
litične organizacije kot tudi
izvršni svet občinske skup-
ščine, ki bo o njih spregovo-
rila šele konec septembra.
Ko so jili politično ocenjeva-
li člani občinskega komiteja
Zveze komunistov, so po-
udarili, da z razmerami ne
morejo biti zadovoljni in da
bo še naprej potrebno budno
spremljati zlasti slabosti.
Predsedstvo je opozorilo tu-
di na prepočasno prestruk-
turiržinje celjskega gospo-
darstva in na še vedno neza-
dovoljivo kvalifikacijsko
strukturo poslovodnih de-
lavcev, ki se le počasi izbolj-
šuje. Brez dvoma je tako od
znanja kot od pripravljenosti
ne le komunistov, temveč
vseh delavcev odvisno, kako
se bo celjsko gospodarstvo
izkopalo iz težav in hitreje
stopalo na pot dobrega gopo-
darjenja v skladu z dolgoroč-
nim programom gospodar-
ske stabilizacije. Celjski pre-
delovalni industriji je to v
tem času še težje, a čakanje
na globalne ukrepe prave re-
šitve ne bo prineslo.
Pri vzpodbujanju priprav-
ljenosti za delo, pri premago-
vanju omrtvičenosti, ki se
vse prepogosto pojavlja, se
mora najbolj odraziti vloga
članov Zveze komunistov.
MILENA B. POKLIC
Za manj gneče pri
okencih
v prvih dneh vsakega meseca se pojavijo praviloma
pred vsemi bančnimi okenci vrste. Se posebno veliko
obiskovalcev imata osrednji bančni enoti v Celju, Celj-
ska mestna hranilnica in ekspozitura v Vodnikovi ulici.
V teh dneh so največkrat množični obiskovalci bahke
upokojenci, ki želijo samo vpisati svoje pokojnine v
hranilne knjižice, ali pa denar vsaj delno tudi dvigniti.
Prav njim namenjamo današnje vrstice.
Poudarimo naj, da je mogoče vpisovati pokojnine na
hranilne knjižice katerikoli dan v mesecu, saj od tega ni
odvisno obračunavanje obresti. Obresti banka obraču-
nava od prvega dneva v mesecu, ne pa od dneva vpisa.
To, skratka, pomeni, da se lahko izognete skoraj
običajni gneči, če kakšen dan z vpisom pokojnine
počakate, hkrati pa boste tudi razbremenili bančne
delavke in delavce. Če bo kakšen nasmeh zato več na
njihovih obrazih, bo torej to tudi lahko vaša zasluga.
Za razumevanje se Ljubljanska banka, Splošna
banka zahvaljuje in priporoča še naprej.
^AVSUST 1084
NOVI TEDMK - STRAN 5
^Igr Mlinar-Kekec
Darja Bračun
Bogoljub Ščopič
Julijana Stankovič
področni Zlet Zveze tabornikov s Celjskega
00mmmamimmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
fKokarJah so prtsBravlU tmN sročanšo z borci Drugo grupo odrotlov
v Kokarjah pri Nazarjah, je bil od
petka, 24. avgusta, do nedelje prvi Po-
ilf^ni zlet Zveze tabornikov celjskega
področja. Tabora so se udeležili tabor-
niki iz Celja, Slovenskih Konjic, Zagor-
h ob Savi, 2alca, Gornjega grada,
Smartna ob Paki, Žalca, ter Velenja. V
Kokarjah se je tako zbralo 120 taborni-
kov, kar je bilo nekoliko manj kot so
pričakovali, kljub vsemu pa so bili z
iletom zadovoljni, zato so sklenili, da
postane tradicionalen.
Peter Mlinar-Kekec, vodja tabora: Za
zlet so dali pobudo na republiki, na Po-
dročni zvezi pa smo se dogovorili, da ga
bomo organizirali v Kokarjah. Postal bo
tradicionalen, vendar bomo menjavali
krfije taborjenja. V teh treh dneh smo
organizirali taborniški mnogoboj, šport-
ne igre, orientacijski pohod, kjer so mo-
rali taborniki pokazati taborniško znanje,
obenem pa smo v soboto organizirali sre-
fanje borcev Druge grupe odredov z mla-
dimi taborniki. V petek, ko smo prišli
sem v KoRarje, smo imeli spoznavni ve-
ter in kulturni program. Vsak odred je
pripravil nekaj točk, v soboto, pa je dele-
gacija borcev in tabornikov odšla na Tol-
sti vrh, kjer smo položili k spomeniku
venec padlim borcem.«
Darja Bračun: »Med taborniki sem že
celih deset let, tukaj v Kokarjah pa mi je
všeč zato, ker se kar dobro zabavamo. V
Kokarjah je vse v redu, le fantje tožijo, da
je premalo hrane. Ce si punca, moraš pri
tabornikih ravno tako vse delati kot fant.
Tu nimaš privilegijev, kar pa je tudi prav.
Ostane pa večkrat -častna« naloga, da
lahko pomivaš posodo.«
Bogoljub Sčopič, starešina: »Da po-
staneš starešina, je potrebna organizacij-
ska sposobnost, veliko taborniškega zna-
nja in avtoriteta pri članih. Za ta zlet smo
se dogovorili, da ga organiziramo skupaj
z borci Druge grupe odredov. Z delom
mladih sem zadovoljen. Pohod, ki smo ga
organizirali, bo obsegal še lokostrelstvo,
signalizacijo, postavljanje šotorov in po-
dobno, vse pač, kar mora tabornik znati.
Zakaj se navdušujem za taborništvo? 2e
skoraj dvajset let je od tega, kar sem začel
delati kot tabornik. Navdušila me je nara-
va, pa tudi moja družina se je navdušila
za taborništvo. Mislim, da so starši pre-
malo obveščeni o delu te organizacije. To
je pravzaprav vzgojna organizacija, mar-
sikdo pa brani svojim otrokom vstop
med talDornike.
Julijana Stankovič: »Stara sem 13 let
in sem že 6 let tabornica. Tudi starši so
podpirali mojo željo, da postanem tabor-
nica. Sedaj sem že vodnica, kar pomeni,
da lahko učim otroke od prvega do četr-
tega razreda. V Kokarjah mi je kar všeč,
na spoznavnem večeru smo se bolj malo
spoznali. Zame je težka predvsem signa-
lizacija, s tem imam največ težav. Kako
postaneš tabornik? Vpišeš se, daš zaob-
ljubo, dobiš izkaznico in že si tabornik.
Seveda pa moraš nato opravi mnogo te-
čajev »oziroma predavanj, kjer se naučiš
tabomiških veščin.«
Darko Mlinar, gospodar: »Že dvanajst
let sem tabornik vendar pa vse leto
skrbim za to, da so naši objekti, tu v
Kokarjah dobro oskrbovani. Dobiti mo-
ram ljudi, da pridejo popravljati sem, kar
je potrebno. ^Povedati moram, da nam
nekateri starši veliko pomagajo pri na-
šem delu. Zahvaljujem pa se tudi doma-
činom, ki so nam priskočili na pomoč in
nas oskrbovali z mlekom in tudi s krom-
pirjem.«
NATASA GERKES
Rogaška Slatina odprla srce šansonu
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^
Prlroanov Zdravilišča bo poslol vsako loto, obUubllalo po uspohu prvoga lOsUvala
Kaže, da Rogaška Slatina
v bodoče ne bo znana le po
Zdravilišču in po dobri tu-
ristični omiki, ampak jo bo-
do poznali širom po naši do-
movini tudi kot kraj, ki je
ponudil roko in mesto šan-
sonu, glasbeni zvrsti, ki je v
svetu zelo cenjena, pri nas
pa se do šansona obnašamo
prav po mačehovsko in mu
s tem delamo veliko krivi-
co. V Zdravilišču Rogaška
Slatina so se odločili to kri-
vifo popraviti in narediti
Pjvi korak na tej poti. Orga-
niziraj i so prireditev z na-
slovom »Jugoslovanski šan-
son Rogaška 84«, ki smo ji
bili priča v dveh glasbenih
"ečerih, v petek in v soboto
* zdraviliški kristalni dvo-
fani.
Zdravilišče je imelo to p)ot
l^es srečno roko pri izbiri.
je poskus, organizirati
Prtreditev, ki bi bila v Roga-
Slatini tradicionalna,
'^spel, gre zlasti zahvala moj-
^^ Bojanu Adamiču in
jvonku Spišiču, ki sta prire-
aitev speljala po umetniški
oziroma strokovni plati. Po-
sta deset vodilnih
jugoslovanskega šan-
^ona. Prvi večer so nastopili
'^sen Dedič, Zafir Hadžima-
Jov, Hrvoje Hegedušič, Maj-
^ Sepe in Zvonko Zidarič, v
J^boto pa Zvonko Spišič,
J^dojka Sverko, Lado Le-
Jfovar, Jadranko Črnko in
Avsenak. Pevce je oba
^•^ra spremljal petčlanski
^sarnbel »Kitara in šanson«
; Ljubljane, ki ga vodi Bo-
lj^ Adamič. Program je oba-
len^ povezovala Nataša Do-
, ^ireditev »Jugoslovanski
l^J^son Rogaška 84« je v ce-
jj^ Uspela to pa je jamstvo,
staf^ bo obdržala, da bo po-
tradicionalna in da bo
^Jo vsako leto več zanima-
nja. Se kciko prav je imel
mojster Adamič, ko je dejal:
»Upam, da je bil napravljen
zelo velik korak s to priredi-
tvijo, ki je prvikrat dala šan-
sonu mesto pod soncem, ki
si ga je že davno zaslužil.
Ob prireditvi je treba ome-
niti še srečanje jugoslovan-
skih piscev tekstov za šan-
son in pevcev, ki je bilo v
soboto popoldne v hotelu
Donat. Na tej spremljajoči
prireditvi, ki so jo poimeno-
vali »Jugoslovanski šanson
in tekst«, so med drugim tu-
di obsodili nekatera sredstva
javnega obveščanja, zlasti te-
levizijo in radio, ki imata do
šansona negativen odnos,
precej časa pa so namenili
vprašanju, kako naj bi prire-
ditev »Jugoslovanski šanson
Rogaška« v prihodnje rastla
v svoji kakovosti in pestro-
sti.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Arsen Dedič: »Zamisel o tem festivalu je enkratna in
podpiram jo z vsem srcem. V Rogaški Slatini je lepo.
Vedno bom rad prišel, ne samo kot pevec, tudi kot gost
zdravilišča.*
»Življenje je balalajka*, Zafir Hadžimanov in navdušeno občinstvo.
Ledino so zaorall
s prometno vzgojo
življenje in delo Igorja
Belleta sta vseskozi tesno
povezana s prometom. Od
rane mladosti, ko je komaj s
sedemnajstimi leti opravil
vozniški izpit in potem mo-
ral počakati še leto dni, da je
lahko s knjižico v žepu sedel
za volan, pa vse do danes, ko
je za njim osem let predsed-
nikovanja v Svetu za preven-
tivo in vzgojo v cestnem pro-
metu. Kot sam pravi, pa je
naključje hotelo, da je prišel
tudi v tako delovno organi-
zacijo, ki je povezana s pro-
metom, v Prevozništvo, kjer
se je zaposlil pred osemnaj-
stimi leti in kasneje zasedel
delovno mesto direktorja,
kar je še danes. Igor Belle
priznava, da ima srečo, saj
lahko vseskozi dela na po-
dročju, ki ga veseli.
NT: Že od ustanovitve
naprej, to je od leta 1972
delate v svetu za preven-
tivo. Kaj pa je pravza-
prav pripeljalo do usta-
novitve sveta?
Igor Belle: Zadnjič sem li-
stal po starih zapisnikih.
Ustanovitev sveta je pravza-
prav narekovala slaba pro-
metna varnost v tistih časih.
Samo nekaj podatkov za pri-
merjavo. Leta 1973 je bilo v
celjski občini v prvih desetih
mesecih 1.117 prometnih ne-
sreč v katerih je umrlo 28 lju-
di. Lani je na cestah v celjski
občini izgubilo življenje 13
ljudi, letos v prvih sedmih
mesecih pa 6 ljudi.
NT: Ta primerjava na-
zorno pokaže, da se je v
teh letih precej izboljša-
la prometna varnost v
celjski občini. Kolikšna
pa je pri tem zasluga sve-
ta za preventivo?
Igor Belle: Mishm, da pre-
cejšnja. Poglejte, v svetu je
danes 35 članic. Vključeni
sta postaji milice, sodišče,
sodnik za prekrške, d^ovne
organizacije, ki se ukvarjajo
s prometom, komunalne de-
lovne organizacije, društva,
šole in drugi. Na sestanke
hodijo večinoma isti pred-
stavniki iz teh organizacij,
ker na sejah sveta pač rešuje-
jo konkretna in strokovna
vprašanja s področja prome-
ta. Toda hkrati moram po-
udariti, da so ti sestanki tudi
izredno dobro obiskani in
praktično nimamo težav z
nesklepčnostjo. Menim, da
smo precej pripomogli k
večjemu prometnemu redu
v Celju, seveda pa vse še ni
tako, kot bi moralo biti, zato
še vedno opozarjamo na po-
manjkljivosti in si tudi priza-
devamo, da bi jih odpravili.
NT: Kje pa so trenutno
v Celju največje po-
manjkljivosti, na katere
opozarjate?
Igor Belle: Največ težav je
s pločniki in kolesarskimi
stezami, kamor se po podra-
žitvah bencina seli gneča. Tu
bi morali še marsikaj urediti,
pa ni denarja. Smo za varče-
vanje, vendar ne na račun
prometne varnosti ljudi. Ce-
ste morajo biti urejene in
opremljene tako, da bo na
voznika prežalo čimmanj ob-
jektivnih nevarnosti.
NT: Na sejah sveta
sprejmete kar precej
sklepov in priporočil.
Koliko tega pa potem tu-
di uresničeno?
Igor Belle: Kar veliko.
Precej časa smo potrebovali,
da smo si pridobili demašnji
ugled in veljavo, zato tisto,
kcir sklenemo, tudi nekaj ve-
lja. Seveda pa smo takšen
ugled lahko dosegli le z zav-
zetim, dolgoletnim delom
vseh članic sveta za preven-
tivo.
NT: Vrniva se spet ne-
koliko na začetek. Ome-
nila sva že, da je bila ta-
krat na cestah v celjski
občini za današnje raz-
mere precej slaba pro-
metna varnost. Dela za
svet za preventivo je bi-
lo torej na pretek. Na ka-
terem področju pa ste
najprej zaorali ledino?
Igor Belle: Najprej smo se
lotili izobraževanja mladih.
Začeli smo v osnovnih šolah,
kasneje še v vrtcih in v sred-
njih šolah. Pri prometni
vzgoji mladih še danes žanje-
jo precejšnje uspehe, le pro-
metna vzgoja v srednjih šo-
lah nekako še ni zaživela. Si-
cer pa že nekaj let organizira-
mo akcijo »Pi^ šolski dne-
vi«, ki je po splošnem mne-
nju uspešna, seveda pa se tu-
di med letom trudimo, da so
mladi šolarji dovolj dobro
poučeni o prometnih predpi-
sih in obnašanju na cestah.
Žal pri starejših takega odzi-
va ni.
NT: Toda ti šolarji bo-
do odrasti i in precej te-
ga, kar so se naučili v šo-
li verjetno ne bodo poza-
bili?
Igor Belle: Zagotovo. In
menim, da bodo to ljudje z
boljšo prometno kulturo in
tudi bolj bodo disciplinirani.
Sicer pa so že sedaj nekateri
starejši tudi bolj disciplinira-
ni, čeprav moram reči, da
večkrat vidim, kako otroci
lepo, disciplinirano čakajo
pred zapornicami, starejši pa
hodijo pod njimi in prečkajo
železniško progo tik pred
vlakom. Teikšni slabi zgledi
nam naredijo ogromno ško-
do pri naših prizadevanjih.
NT: Vozniški izpit ima-
te že 36 let. Ste že imeli
kakšno prometno ne-
srečo?
Igor Belle: V nobeni pro-
metni nesreči še nisem bil
udeležen. Vozim previdno,
lahko pa rečem, da sem imel
tudi nekaj sreče, da nisem
prišel v nevarne situacije ozi-
roma, da se ni kdo drug zale-
tel v£une.
NT: Delo v svetu za
preventivo vam verjetno
vzame kar precej časa.
Vas to ovira v službi in v
zasebnem življenju?
Igor Belle: Zadnje mesece
je dela res veliko, ker trenut-
no nimamo profesionalnega
tajnika, zato moram sam
opraviti precej administra-
tivnih del. Vendar pa me de-
lo pri svetu za preventivo ve-
seli, zato me tudi to ne obre-
menjuje. Sicer pa je veselje
in užitek biti predsednik v
taki organizaciji, kjer je tako
veliko delavnih članov.
SRECKO SROT
6. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM	30. AVGUST 198^
SkromnejSi načrti za prihodnost
¥ Radečah telilo le še železniško postalallšče
Popestriti kulturno de-
javnost in urediti okolje z
nekaterimi manjšimi ko-
munalnimi posegi, to so
osnovni cilji, ki so si jih za-
stavili v krajevni skupnosti
Radeče za prihodnje plan-
sko obdobje.
V	Radečah se zavedajo, da
je vse manj sredstev za večje
posege v razvoj družbenega
standarda. Menijo pa, da so v
tem srednjeročnem obdobju
vendarle uspeli rešiti najbolj
žgoče probleme. Velik del
tudi s pomočjo sredstev iz
občinskega samoprispevka
iz tistega dela, ki je name-
njen za razvoj krajevnih
skupnosti in iz sredstev de-
lovnih organizacij.
V	Radečah končujejo telo-
vadnico k osnovni šoli, ki bo
namenjena tudi potrebam
okoliških športnih društev.
Pod streho bo 29. novembra
blagovnica. Ob njej bodo že
jeseni pričeli graditi enega
izmed treh stanovanjsko po-
slovnih objektov.
Do konca meseca pa naj bi
dobili tudi 800 novih telefon-
skih priključkov, kar bi za
daljše obdobje rešilo pro-
blem telefonije v tej krajevni
skupnosti. Morda jim bo
uspelo prihodnje leto posta-
viti tudi novo železniško po-
stajedišče. Ker nimajo niti
perona, se starejši ljudje
sploh ne morejo voziti z vla-
kom, ker ne zmorejo telova-
dnih veščin, ki so potrebne,
da se povzpnejo na vlak. Po-
datek, da je sama postaja še
iz časov Marije Terezije, pa
sem zase dovolj pove.
Omenjene investicije so
velik zalogaj za krajevno
skupnost pa tudi za občino
Laško.
Zato bodo v Radečah v pri-
hodnjem obdobju namenili
vso pozornost vzdrževanju
in izboljšanju tistega kar
imajo, ker sredstev za večja
vlaganja ne bo.
Poskušali bodo poiskati
primeren prostor, ki bi ga
uredili za muzejsko zbirko,
zgodovinski arhiv ter kakš-
no manjšo galerijo za obča-
sne razstave. Tudi za knjižni-
co, ki je trenutno samo na
V tem srednjeročnem ob-
dobju so asfaltirali še cesto
od Močivnega in Olešja do
Krakovega, uredili so vrsto
krajevnih makadamskih
cest ter speljali vodovod v
Hotemežu.
šoli, bo potrebno najti druge
prostore, če naj knjigo pribli-
žajo čim širšemu krogu bral-
cev.
Prednost pri komunalni
ureditvi pa bodo imele iz-
gradnja čistilnih naprav, ure-
ditev parkov, cestišč in otro-
ških igrišč, še vedno pa bo
krajevna skupnost pomagala
krajanom v zaselkih pri
gradnji vodovoda in cest,
kjer tega še nimajo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Dnevi Aora v znaicu
ioiitume doiavnosti
Letošnji Dnevi Aera, prvi
teden v septembru, ne bodo
okvir za proslavljanje de-
lovnih zmag v slogu odpira-
nja novih obratov in podob-
no. Odločili so se za zanimi-
vo sodelovanje združenega
dela in likovne ustvarjalno-
sti. Osrednji dogodek bo po-
nedeljkovo srečanje oziro-
ma obisk Likovne akademi-
je iz Ljubljane v Aeru.
Aero in Likovna akademi-
ja iz Ljubljane sta že doslej
dobro sodelovala, k utrditvi
medsebojnih stikov je veliko
prispeval tudi samoupravni
sporazum, letošnji Dnevi Ae-
ra pa naj bi to sodelovanje še
poglobili. Tako so pripravili
posebno srečanje likovnih
pedagogov in tehnologov,
srečanje z delavnimi likovni-
ki-amaterji iz Aera, ki pri-
pravljajo v Muzeju revoluci-
je samostojno razstavo, štu-
dentje akademije pa bodo
med delavci Aera v obratu
Kemija tudi posegU po bar-
vah in čopičih. Njihova dela
>»ex tempore« t>odo v Aeru
kasneje tudi odkupili ter tu-
di na ta način podprli likov-
no ustvarjalnost mladih.
Sicer pa Dnevi Aera še ve-
dno pomenijo tradicijo med-
sebojnih srečanj 2400-član-
skega kolektiva na šport-
nem, družabnem, likovnem
oziroma kulturnem ter re-
kreacijskem področju, hkra-
ti pa vsaj za dan ali dva na
široko odprejo svoja vrata za
širšo javnost in izkoristijo
prve septembrske dneve še
za srečanja s svojimi upoko-
jenci in poslovnimi sodelav-
ci ter prijatelji.
Na športnem področju se
bodo letos pomerili delavci
Aera v kolesarjenju, odbojki,
šahu in namiznem tenisu. V
sredo in četrtek bodo za jav-
nost odprli vrata svojih obra-
tov, dopoldne od 10. do 12.
ure in popoldne od 15. do 17.
ure. Prav tako v sredo bodo
organizirali izlet z upokojen-
ci, dan poprej pa se bodo
zbrali v jedilnici Grafike.
Slavnostna seja delavske-
ga sveta Aera bo v patek, na
njej in poprejšnjih sejah de-
lavskih svetov tozdov pa bo-
do podelili najzaslužnejšim
delavcem Aera jubilejne na-
grade, priznanja in 11 zna-
kov Aera.
MITJA UMNIK
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
V _>
Udarnišilo do novoga vodovoda
¥ ¥asl Pod¥ln pri Polzeli so složno zavihali rokave
Udarniško delo krajanov
po krajevnih skupnostih je
v žalski občini zelo razšir-
jen način za pocenitev grad-
nje komunalnih objektov,
predvsem cest in vodovo-
dov. Tudi v vasi Podvin, ki
spada v krajevno skupnost
Polzela so se odločili, da bo-
do z udarniškim delom na-
redili čimveč za svoj vodo-
vod.
Delo teče s polno paro. Ko
smo jih obiskali v nedeljo, so
betonirali zbiralnik vode, ob
tem pa je stekla beseda s
predsednikom režijskega
odbora za gradnjo tega vodo-
voda, Jernejem Vošnjakom:
»Z gradnjo smo pričeli spo-
mladi ter doslej izkopali jar-
ke v dolžini 1300 m od črpali-
šča do obeh rezervoarjev in
položili cevi. Pred dnevi pa
smo pričeli z gradnjo rezer-
voarja. Gornji (na sliki) bo
vseboval 40 tisoč litrov, vodo
pa bo uporabljalo okrog pet-
deset gospodinjstev. Del
sredstev sta nam dala krajev-
na skupnost in SKIS Žalec,
to je približno 3 milijone,
ost^o, do okrog 6 miljonov
kolikor bo stal vodovod, pa
bomo z udarniškim delom in
denarjem prispevali uporab-
----
niki.«	J
Večina akcij je ob sobotah-
in nedeljah, ko so krajani de-;
la prosti. Ce bodo nadaljevali
s takim tempom, bodo že le-
tos imeli v vseh gospo-
dinjstvih pitno vodo. Ker se
nekateri še niso odločili, da
bi se priključili na ta vodo-
vod, si vsi, ki pri gradnji so-3
delujejo, želijo, da bi se odlo-
čili in priskočili na pomoč.
Predsednik KS Polzela Dra-
go Lubej pa pravi, da so Po-
dvinčani zelo zavzeti in pri-
dni in, da jim bo to, kar so se
namenili, tudi uspelo.«
TONE TAVCAR
V Brezah slovo od brigadirjev
Dve brigadi mladinske delovne akcije Kozjansko 84 za-
ključujeta danes akcijo na delovišču v krajevni skupnosti
Breze v občini Laško. V tednu dni, kolikor so bili na
Brezah, so izkopali 2000 metrov dolg kanal za napeljavo
vodovoda, tri dni pa že delajo pri rekonstrukciji ceste Mjile
Breze-Trobni dol, ki bo tako primerna tudi za avtobusni
promet.
Danes bo na Brezah zaključek delovne akcije. Krajani,
ki so tudi pomagali brigadirjem, se bodo od njih poslovili s
kulturnim progreimom in z^usko.
Na območju treh krajevnih skupnosti v občini Laško, to
so Jurklošter, Vrh nad Laškim in Breze so brigadirji v treh
tednih opravUi skupno 9000 delovnih ur. Vrednost oprav-
ljenega dela pa je okoli tri milijone 200 tisoč dinarjev.
VVE
Mrllšica veža za
Griže in Libele
v krajevni skupnosti Gri-
že so v nedeljo zaključili
praznovanje krajevnega
praznika, ki ga praznujejo v
spomin na 24. avgust leta
1941, ko je bil napad na ru-
dniško stražo v Zabukovici.
Na Slavnostni seji skup-
ščine krajevne skupnosti, ki
so se je udeležili tudi pred-
stavniki občine in družbeno-
političnih organizacij je o po-
menu praznovanja in o do-
godkih izpred 40 let govoril
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti Franc J®"
žovnik.
V tednu praznovanja sO
pripravili vrsto športnih
kulturnih prireditev ter src
čanje krajanov starih sedem'
deset in več let, ki se ga j®
udeležilo 120 krajanov. P"
krajšem kulturnem progra;
mu, kjer so nastopili učenC
osnovne šole Griže in ml^'
dinci, so pripravili še zak^'
sko.
T.tavCM
Predsednik sveta KS Ivan
Grobelnlk: »Vse delo in pi
tudi sredstva, kijih imamo,
so namenjena za izgradnje
mrliške veže in odseka ce-
ste do nje. Nekaj denarja a
gradnjo že imamo, zaposle-
ni bodo prispevali po dvt
tisoč din, upokojenci po ti-
soč, kmetje so zbrali že vd
deset kubikov lesa, z obrtni-
ki pa bomo sklenili v kra-
jevni skupnosti poseben
družbeni sporazum. Pri
gradnji bodo pomagale tudi
delovne organizacije.*
Praznile v Kalobju
Odprli so prostore krajevne skupnosti
Konec prejšnjega tedna
so praznovali tudi krajani
Kalobja, ki so letos bogatej-
ši za nov stanovanjski dvoj-
ček, prostore krajevne
skupnosti in za ptt enoto.
V novih prostorih krajev-
ne skupnosti pa so prvič raz-
stavili tudi »kalobske roko-
pise«. V kratkem kulturnem
programu pa se je predstavi-
la folklorna skupina iz
Dobja.
Krajani so se najbolj razve-
seUli novih prostorov krajev-
ne skupnosti in ptt enote,
kajti prej so se morali shajati
v gostilni ali v šoli, medtem
ko pošte sploh niso imeli.
Zdaj pričakujejo, da bo v
kraju bolj zaživelo tudi dru-
žabno življenje, ki ga prej
skorajda ni bUo. Pri tem pa
velja pohvaliti tudi Komu-
nalno obrtno podjetje iz
Šentjurja, ki je končalo grad-
njo v dogovorjenem roku.
Uvodno razlago ob otvori-
tvi rcizstave »kalobski roko-
pisi« je imel Bruno Hartman,
ravnatelj Univerzitetne
knjižnice iz Maribora. Pove-
dal je, da rokopisi niso nasta-
li v Kalobju, ampak so v kraj
le prenešeni. Od tod tudi nji-
hovo ime,, vsebujejo pa v
glavnem nabožne pesmi m
legende, tako da je o samem
Kalobju v njih le malo napi-
sanega. Rokopisi so bili na
ogled le ob prazniku, ker
prostori krajevne skupnosti
niso najbolj primerni za raz-
stavo. Zato bodo krajani Ka-
lobja organizirali še več raz-
stav, prva med njimi bo v
Šentjurju.
V.E.
Srečanje
starosbilkov
Krajevna organizacija
rdečega križa in krajevna
skupnost Slivnica priprav-
ljata v soboto, 1. septembra,
srečanje starostnikov.
V soboto ob 14. uri bo torej
veselo za starajše krajane
Slivnice, ki se bodo na svo-
jem srečanju lahko pogovo-
rili o tegobah in radostih, ki
jih prinaša jesen življenja.
Organizatorji srečanja pa so
za to priložnost pripravili tu-
di krajši kulturni program.
I. F.
Karel Bračun
Dobre volje, nasmejan,
na videz zdrav in krepak,
res ne daje videza člove-
ka, ki bi se kdaj družil z
lakoto, mrazom, strahom
in bolečino. Kdo bi si mi-
slil, da se za tem člove-
kom skriva borec Štiri-
najste, borec Bračičeve
brigade.
Bil je zraven, v Kozjem,
v tisti noči od 9. na 10.
september, ko je v Koz-
jem ropotalo. Bil je zra-
ven, ko je bilo Kozje
osvobojeno.
»V vodstvu Bračičeve
brigade smo vedeli, da se
pripravlja napad na Koz-
je«, pripoveduje živo, kot
bi se to zgodilo predvče-
rajšnjim. »Poklicali so me
v štab Štirinajste, ker sem
koi domačin Kozje dobro
poznal. Zbrali smo se na
Praprotnem in pohod
proti Kozjem se je pričel.
Okoli 11. ure smo prišli
na Pilštanj. Bila je lepa,
mirna noč. S Pilštanja
smo se spustili proti Koz-
jem in okoli polnoči se je
pričel napad. Trajal je vso
noč in Kozje je bilo osvo-
bojeno šele popoldne na-
slednjega dne*. Na videz
preprosto, toda...
Karel Bračun ne dra-
matizira dogodkov, pri-
poveduje, kot da so bile
to čisto vsakdanje stvari.
Rad se spominja drobnih,
na videz nepomembnih
dogodkov, kot na primer
tistega, ko je v štabu Štiri-
najste, v zaščitni četi,
opravljal svoj poklic.
»Nekoč sem bril komisar-
ja Iztoka, ravno takrat pa
se je pričel hud napad in
dela nisem mogel dokon-
čati. Bova že kje prišla
skupaj, sem mu rekel. Po-
tem sem ga do konca
obril nekje v hosti, na ne-
kem panju.*
V Kozjem ga poznajo
vsi, zlasti otroci, šolarji,
saj je Karel Bračun reden
gost tamkajšnje osnovne
šole. Najraje in največ-
krat jim pripoveduje o
napadu na Kozje. »Nikoli
jim nisem ničesar olepše-
val. Včasih sem kar uži-
val, ko so me poslušali z
odprtimi usti. Rad sem
med otroci, rad jim po-
vem vse, kar me vprašajo
in upam, da jim bo vse to
ostalo v spominu, da ne
bodo pozabili...*
Karel Bračun se veseli
letošnjega 9. septembra,
praznika krajevne skup-
nosti Kozje in obenem
praznika občine Šmarje
pri Jelšah. Zopet bo zra-
ven v trenutku, ko bo
osnovna šola v Kozjem
dobila ime po Mirku Bra-
čiču, kom^dantu briga-
de, katere borec je bil.
MARJELA AGREŽ

NOVI TEDNIK - STRAN 7
Sentlurskl gasilci so znali
pridobiti zaupanle med občani
kot ¥sem Ontglm tudi gasilcem primanikule denarla
,V zgodovini človeštva je
jjO let Itomaj zaznavno. To-
110 let nesebičnega in
joirtvovalnega delovanja
^Iskega društva, ki je ves
^ ias pomagalo sočloveku
y nesreči, je razdobje, ki po-
^ffii dovolj pomemben ra-
jlog za praznovanje«, je de-
na slovesnosti ob oblet-
jljci Martin Aužner, pred-
^nik Gasilskega društva
Šentjur.
Šentjurski gasilci so so v
(g^ času izkazali na števil-
jjjh področjih, še zlasti pa so
jg izkazali v lanskem suš-
pgiTi obdobju, ko so opravili
več kot tisoč prevozov vode.
Delali so od jutra do večera,
nekateri med njimi pa so
morali vzeti celo nekaj dni
dopusta, da so lahko opravili
potrebne prevoze. S svojo
požrtvovalnostjo so pridobili
precejšen ugled in s^aupanje
med občani.
Gasilce pa tako kot vse
ostale pesti pomanjkanje de-
narja. Dotacija, ki jo preje-
majo od Samoupravne inte-
resne skupnosti za požarno
varnost, je veliko prenizka in
denarja ni dovolj niti za teko-
če vzdrževanje, kaj šele za
nujno potrebne tehnične
izboljšave. Letos so sicer
šentjurski gasilci dobili, nove
UKV radijske postaje, ven-
dar so se morali zaradi tega
odpovedati delu dotacije.
Sentjurčani se zavedajo, da
gasilci nimajo dovolj sred-
stev, vendar jim ne morejo
pomagati, ker morajo plače-
vati visoke anuitete za vozi-
la, ki so jih kupili v zadnjih
letih. Zato si ga^silci pomaga-
jo sami z oddajanjem gasil-
skega doma, z raznimi pre-
vozi in z organiziranjem ve-
selic. Da pa je denarja resnič-
no premalo, priča zgovorno
že podatek, da so lani name-
nili samo za nafto in gume
okoli 300.000 dinarjev.
V okviru praznovanja 110-
letnice delovanja so šentjur-
ski gasilci pripravili tudi re-
gijsko tekmovanje v vaji z
800-litersko motorno brizgal-
no, ki je bilo letos že četrto
po vrsti. Na tekmovanju je
sodelovalo 21 moških in žen-
skih tekmovalnih ekip. Med
ženskimi ekipami je bila
prva ekipa iz Lokrovca pri
Celju, ki je letos že drugič
osvojila prehodni pokal, dru-
ga je bila ekipa iz Stor, tretje
mesto pa so osvojile ženske
iz Lokarij pri Šentjurju. Med
moškimi pa je zmagala ekipa
iz Slovenskih Konjic, drugi
so bili Oplotničani, tretja pa
je bila enota Dolga gora iz
Gasilskega društva Ponikva.
Na slavnostni seji so pode-
lili štirinajst občinskih priz-
nanj in devet priznanj za dol-
goletno delo v gasilskem
društvu. Podelili pa so tudi
republiška priznanja in odli-
kovanja. Prejeli so jih: Franc
Oset, gasilsko odlikovanje II
stopnje, Alojz Jošt in Mirko
Skorc, gasilsko plamenico II
stopnje, Branko Vareško,
Ivan Skorc in Milan Kuko-
vič, gasilsko plamenico III
stopnje.
VILI EINSPIELER
Tudi v Šentjurju so ljudje
doiivljali katastrofalne im>-
jjre. Eden med njimi je bil
Ifta 1873, ki je v trenutku
spremenil trg v ognjeni zu-
l^lj in je uničil skoraj celo-
ten trg takratnega Šentjur-
ja. Ob številnih manjših, pa
tudi večjih požarih, pred-
vsem pa pri požaru leta
1873, so takratni Sentjurča-
ni začutili potrebo, da prič-
! no z organizirano obrambo
I proti požarni stihiji. Poka-
I lalo se je, da samo skupen
I in organiziran nastop omo-
I uspeh v borbi proti po-
iarom. Tako je, na pobudo
takratnega župana dr. Gu-
stava Ipavca in še nekate-
rih drugih naprednih Sent-
jurianov, leta 1874 nastala
' prva organizacija »požarna
bramba«, iz katere je nasta-
lo današnje gasilsko druš-
tvo.
Praznik koscev in grabijic v Triiavčali
v soboto popoldne je bil v Trnavčah že osmič po vrsti praznik koscev in grabijic. Pisano
povorko, ki je krenila iz Tmavč do Zekovca je vodil »gospodar« Franc Pečnik, ki je bil tudi
pobudnik tega kmečkega praznika. O letošnjem je dejal: »Kljub čemernemu vremenu se je
na prireditvi zbralo veliko ljudi. Fantje so kosili, grabljice pa so najprej travo raztrosile, nato
pa zgrabile v kupe. Ker je pred prireditvijo malo deževalo so kose dobro rezale.« Poleg
košnje in grabljenja so pokazali še druga kmečka opravila. Kmetice iz Lepe njive pa so
poskrbele za dobrote kot so ajdovi žganci, krofi, potice itd.
Na sliki: Gospodar Franc Pečnik nadzira delo koscev in grabijic.	TONE TAVCAR
Šentjurski gasilci se ob 110-letnici niso mogli pohvaliti s kakšno novo tehnično pridobi-
tvijo, ker jim vse preveč primanjkuje denarja. Zato so razstavili gasilski voz, ki je star ie
113 let in še vedno dela. Voz upravlja ekipa najmanj šestih'gasilcev in je izredno
primeren za gašenje v hribovitih krajih.
Festival na midu
Na letošnjem jubilejnem,
petnajstem festivalu naro-
dno zabavnih ansamblov na
Ptuju bo nastopilo kar 26
skupin, med njimi tudi se-
dem s širšega celjskega ob-
močja.
Tako se bodo v prvem tek-
movalnem dnevu (7. septem-
bra ob 19. uri) predstavili tu-
di trio Simona Ocvirka in an-
sambel Slovenija, oba s Pol-
zele, Veseli hmeljarji fz 2eil-
ca, ansambel Braneta Klav-
žarja iz Stor, ansambel Tone-
ta Videča iz Strmca pri Voj-
niku, ansambel Francija Ze-
meta iz Vojnika in Rogaški
instrumentalni kvintet. Ker
so ansambli s celjskega ob-
močja že prejšnja leta osvaja-
li dragocene Orfejeve lovori-
ke je pričakovati, da bo ne-
kaj podobnega tudi letos.
Medtem, ko sta stara znanca
ptujskih festivalov ansambla
Slovenija in Franci Zeme, pa
sta čista novinca trio Simona
Ocvirka in ansambel Brane-
ta Klavžarja, medtem ko se
bo po mnogih letih znova
predstavil ansambel Veseli
hmeljarji. Ansambli se bodo
borili za zlatega, srebrnega
in bronastega Orfeja. Tisti, ki
osvoji zlatega Orfeja, ima ta-
kojšnjo možnost snemanja
plošče.
V soboto bo še revialni del
z nastopom ansamblov Fran-
ca Miheliča in Alpskim kvin-
tetom, pripravljajo pa tudi
posvetovanje o domači za-
bavni glasbi v Slovenki kul-
turi. Organizator festivala na
Ptuju sta Zavod Radio - Te-
dnik, pokrovitelj pa Harmo-
nija Maribor. T VRABL
'^boidskl otroci v stiku z naravo
^i dni so otroci iz Prebolda, stari od pet let naprej, preživeli v druščini z lovci. Ti so jih
^^abili medse na Goljavo, kjer je tudi lovski dom preboldske družine. Kakšnih štirideset
/Tok je v treh dneh spo2malo marsikaj o poslanstvu lovstva in o lepotah narave. Lovci so jih
lov, jim govorili o čuvanju narave in še o čem. Skratka, prijetno in poučno je
J.!'®- Poletne dni pa otroci iz Prebolda niso preživeU le v druščini z lovci. Bili so gostje
bi^ev, jamarjev, upokojencev ter drugih organizacij in društev v kraju. Organizirano so
Ko prebili poletne dni, se marsičesa naučili in kar je tudi pomembno - za izredno majhne
j^''oške, saj so na pomoč priskočile organizacije združenega dela, organizacije in društva,
h^^eč zaslug za to ima prizadevno društvo prijateljev mladine, ki ga vodi neutrudna Dora
^ "Vrline. Le-ta pa ima veliko pomoč tudi v mnogih prizadevnih aktivistih tega društva. Za
Pravljeno delo si zares zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Na sliki: otroci iz Prebolda v
"^ščini lovcev.	JANEZ VEDENIK
Praznik obeležili z novo cesto
Na Pnvorlu le Se vetkto Sestnalst ttIS itrez elektrike
Krajevna skupnost Pre-
vorje, ki je ena najmanjših,
po mnenju krajanov pa tudi
najrevnejših v šentjurski
občini, je konec prejšnjega
tedna praznovala krajevni
praznik. Dogodek so kraja-
ni obeležili z otvoritvijo no-
ve ceste, ki povezuje Lopat-
co in Straško Gorco. Vanjo
so vložili krajani veliko
prostovoljnega dela in last-
nih sredstev, pomagali pa
so jim tudi: Železarna Sto-
re, Cestna skupnost Šent-
jur, tozd Transport šentjur-
skega Kmetijskega kombi-
nata, tozd Skladišča in
Transport Cinkarna Celje,
Gozdno gospodarstvo Šent-
jur, Tkanina Celje in TOZD
Steklarne Rogaška Slatina
iz Kozjega.
Cesta je dolga 2067 me-
trov, ureditev in asfaltiranje
pa je stalo krajane nekaj nad
6 milijonov dinarjev. V to
vsoto ni všteto delo kraja-
nov, ki je vredno najmanj
pol milijona dinarjev. Ome-
niti pa velja tudi Cestno po-
djetje iz Celja, ki je omogoči-
lo krajanom ugoden kredit z
nizkimi obrestnimi merami.
Krajani so se nove ceste izre-
dno razveselili, kajti krajev-
na skupnost je v zelo hribo-
vitem področju in neurja
sproti uničujejo gramozirane
ceste. Seveda pa s to zadnjo
pridobitvijo še ni rešen pro-
blem cest v krajevni skupno-
sti. Se vedno je na tem po-
dročju vrsta cest in cestnih
odsekov, ki čakajo na asfalt.
Med njimi je tudi del repu-
bliške ceste, ki povezuje Ku-
mrovec s Šentjurjem. Gre za
12 kilometrov ceste, od Le-
sičnega, prek Prevorja do
Gorice pri Slivnici.
Drugi večji problem na
Prevorju pa je elektrifikaci-
ja, kajti v krajevni skupnosti
je še vedno šestnajst hiš brez
elektrike. Bilo bi jih pa še
veliko več, če ne bi krajanom
vsako leto pomagali briga-
dirji in Elektro Krško. V tej
delovni organizaciji se zave-
dajo, da kmetje, ki vsak dan
uporabljajo vrsto kmetijskih
strojev, ne morejo delati brez
elektrike. Zato vsako leto
pripravijo vse potrebne na-
črte in nadzorujejo delo bri-
gadirjev. Tako so letos dobi-
la elektriko štiri gospo-
dinjstva. Na delovišču v Pre-
vorju pa je delalo 40 briga-
dirjev, v dveh izmenah, ki so
izkopali 4000 metrov jcirka za
kablovod. Poleg tega, da so
dobili posamezni krajani
prvič elektriko, se je znatno
izboljšala tudi napetost, ki je
prej venomer nihala.
V.E.
Konjiška brigada uspeSna
Mladinska delovna brigada Milenka Kneževiča iz
Slovenskih Konjic je pokazala na republiški mladinski
delovni akciji Goričko veliko prizadevnost. Štirideset
brigadirjev je delalo na akciji od 5. do 25: avgusta,
njihovo delovišče pa je bilo na cesti Sedeborci-Kri-
ževci.
Brigada je osvojila trak akcije, sedem brigadirjev pa
je bilo nagrajenih z udarniško značko. Konjiški briga-
dirji pa so se izkazali tudi pri drugih dejavnostih, še
zlasti na športnem področju.
MBP
8. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM	30. AVGUST 198^
Klobuk, pod katerim se veliko skriva
Uspel ¥1. tabor pihalnih orkestrov Slovenije v Zrečah
Pretekli teden si bodo v
Zrečah zapomnili po glasbi,
po neumornem igranju več
kot 80 članskega pihalnega
orkestra. V njem so se v ok-
viru VI. tabora Združenja
pihalnih orkestrov Sloveni-
je zbrali člani slovenskih
pihalnih orkestrov iz Slove-
nije in zamejstva in v tednu
dni pod vodstvom dirigenta
Jožeta Hriberška osvojili
obsežen program skladb ju-
goslovanskih in tujih avtor-
jev, ki so ga tudi predstavili
poslušalcem na koncertih v
Zrečah, na Dobrni in v Slo-
venskih Konjicah.
Poleg glasbenikov v orke-
stru so pretekli teden veliko
naredili tudi na seminarju za
dirigente, ki je bil namenjen
sicer predvsem dirigentom
začetnikom, a tudi izkušenih
dirigentov na njem ni manj-
kalo. Prišli so iz številnih slo-
venskih krajev, prvič pa tudi
iz sosednje republike Hrva-
ške. Tako kot člani orkestra
so povedali, da se je bilo ta-
bora vredno udeležiti, nova
znanja pa se bodo gotovo
odrazila pri njihovem delu s
pihalnimi orkestri, ki jih vo-
dijo. Pravzaprav so pogrešali
edino v preteklih letih obi-
čajno delo z orkestrom.
Da so bili tokrat dirigenti
le občasni poslušalci dela or-
kestra, so vzrok izkušnje iz
preteklih let. Združenje pi-
halnih orkestrov Slovenije
stremi za razmahom in za ka-
kovostno rastjo nihalnih or-
kestrov, pogoj za to pa je tu-
di izobraževanje godbenikov
in dirigentov. Iz seminarja za
dirigente je tako pred šesti-
mi leti zrastel tabor pihalnih
orkestrov. Dirigentom se je
pridružil orkester, sestavljen
iz glasbenikov iz različnih
slovenskih orkestrov, diri-
genti pa so s tem orkestrom
študirali in delali. A za orke-
ster je bila to prehuda obre-
menitev, saj so morali soča-
sno pripraviti tudi koncertni
program. Tako so postali di-
rigenti letos le opazovalci.
Kot je dejal predsednik
komisije za izobraževanje pri
Združenju pihalnih orke-
strov Slovenije, Ervin Hart-
man, je tabor kot klobuk,
pod katerim se marsikaj do-
gaja. V prejšnjih letih je bilo
pod njim tudi precej komor-
nega muziciranja. Tudi to so
letos opustili, a kaže, da ga
bodo prihodnje leto spet
uvedli. Razmišljajo še o raz-
širitvi tabora, predvsem še z
enim manjšim orkestrom, ki
bi bil namenjen študiju diri-
gentov, sam veliki orkester
pa bi lahko sčasoma prerasel
v slovenski mladinski pihal-
ni orkester, usposobljen tudi
za zahtevnejša snemanja.
Tabor pihalnih orkestrov
je bil doslej pet let v Ljuto-
meru. Ko so se odločili, da se
bo selil iz kraja v kraj, da bi
tudi tam, kjer ta zvrst glasbe
ni najbolj razvita poifiagali
narediti korak naprej, so v
konjiški občini želeli, da bi
bil tabor pri njih, v Zrečah.
Prepričani so namreč, da bo
tabor vzpodbudil večji vpis
mladine v glasbeno šolo
prav na instrumente, po ka-
terih v pihalnih orkestrih ču-
tijo največjo potrebo. Prepri-
čanje temelji na lanskoletnih
izkušnjah, ko je bil po repu-
bliškem tekmovanju v kora-
kanju v Slovenskih Konji-
cah velik odziv mladih.
Da je Tabor v Zrečah
uspel, potrjujejo tudi izjave
udeležencev:
Vlado Dobnik iz Šoštanja
igra klarinet: »Prvič sem na
taboru in upam, da ne zad-
njič. Veliko smo se naučili.
Vadimo po šest ur dnevno
pod vodstvom zelo dobrega
dirigenta. To se pozna.«
Marjan Korbar iz Trebne-
ga, igra na činele: »Večina
članov orkestra že veliko
zna. Sam sem začetnik in vi-
dim, da se bom moral še veli-
ko naučiti. Mislim, da je tak-
šen tabor vzpodbuda, ki ti da
veselje za delo naprej.«
Damir Tkavc iz Slovenske
Bistrice, igra trobento in je
bil najmlajši udeleženec ta-
bora: »Enajst let mi je, a ne z
dnižbo ne z igranjem nisem
imel težav. Same dobre
skladbe igramo. Zelo mi je
všeč. Veliko prijateljev se/n
dobil, zvečer lahko dolgo be-
dim...«
Karel Miheu, dirigent pi-
halnega orkestra Rudnika
Mežica: »Redno hodim na ta-
bore pihalnih orkestrov. Z
letošnjim seminarjem sem
zadovoljen. Tu so glasbeniki
iz vse Slovenije, odlični pro-
fesorji in dirigenti, ki nese-
bično razdajajo svoje znanje.
Gotovo ga bomo lahko upo-
rabili. Mislim, da so za glas-
benike in dirigente ti tabori
pomembna šola, saj drugega
v Sloveniji in Jugoslaviji
skoraj nimamo, pihalni orke-
stri pa nujno potrebujejo
nov življenjski sok.«
MILENA B. POKLIC
Pri osnovni šoli Borisa Vinterja v Zrečah je več kot osemdeset mladih glasbenikov pet
dni pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška neumorno vadilo.
Bollšl kulturni ub'lp Sedraža
Krajevna skupnost Sedraž edina v občini Laško nima
lastnega kulturnega društva. Kar pa ne pomeni, da na tem
področju krajani niso aktivni. Priseljevanje mladih je zadnja
leta oživelo kulturni utrip o čemer priča tudi velik obisk
prireditev v kraju.
Pred nedavnim so ustanovili pevski zbor. V šc ski recita-
cijski in dramski krožek pa se vse bolj vključujejo tudi
mladinci. Sicer pa društvo, če bi že bilo, ne bi imelo prostora
za delo, morda ga bodo pridobili s temeljito prenovo Lov-
skega doma.
VVE
V Dobrni Ex Tempore
Pod pokroviteljstvom Zlatarne Celje se v Dobrni odvija
šesti slikarski Ex Tempore. Udeležilo se ga je 15 slikarjev
akademikov in amaterjev iz vse Slovenije. V tednu dni bodo
na svoja platna prenesli podobe in vtise, ki jo nudi Dobrna z
okolico s svojo kulturno dediščino. Otvoritev razstave bo
jutri ob 18. uri v zdravilišču Dobrna, ki skupaj z Zvezo
kulturnih organizacij tudi organizira to prireditev.
VVE
Vabilo mladim
pevcem
Po poletnih počitnicah bodo
v torek, 4. septembra ob 19. uri
pričeli z rednim delom člani
moškega pevskega zbora KUD
»Ivan Cankar« Celje. V zboru
deluje preko 40 ljubiteljev pet-
ja, ki pod strokovnim vod-
stvom prof. Marjana Lebiča
letno naštudirajo preko deset
novih skladb.
Pevski zbor je letos slavil vi-
soki jubilej, saj njegovi začetki
segajo v čas pred 65. leti, ko so
1919.- leta zavedni primorski
Slovenci, ki so pred italijan-
skim zatiranjem pribežali v Ce-
lje, ustanovili svoj mešani pev-
ski zbor »Primorski zbor«, ki
se je leta 1920. preosnoval v
moški zbor, »Oljka« kakršen
deluje še danes.
v tem letu želi moški pevski
zbor kud »Ivan Cankar« po-
mladiti svoje vrste, zato vabijo
mlade pevce, ki čutijo veselje
do petja, da se jim pridružijo.
Redne vaje imajo vs^ torek in
petek ob 19. uri v prostorih
Zveze kulturnih organizacij
Celje, Gregorčičeva 6.
Z.beSkovnik
Gradbinci - kulturni delavci
Pred septemtfrskim srečanjem v Mariboru
Kakšna je ljubiteljska
kulturna dejavnost v slo-
venskem gradbeništvu?
Vprašanje je izredno po-
membno tudi zaradi tega,
ker je vloga kulturne dejav-
nosti v vrstah osemdeset ti-
soč delavcev slovenskega
gradbeništva, izredno ve-
lika.
Odgovor na to vprašanje
bodo dobili tudi letos na re-
publiškem kulturnem sreča-
nju slovenskih gradbenikov,
ki bo od 17. do 21. septembra
v Mariboru. To bo že šesti
tovrstni pregled likovnih in
fotografskih del ter literarni
večer in nastop pevskih zbo-
rov, ansamblov in folklornih
skupin. Kultura oziroma lju-
biteljska dejavnost na tem
področju je v času gospodar-
sko zaostrenega poslovanja
pravzaprav že vprašljiva - ne
bi pa smela biti, saj je sestav-
ni del delovnega vsakdana
ne samo gradbenikov.
Odziv na letošnji razpis je
bil precejšen. V okviru lite
rarnega dela letošnjega sre-
čanja bo sodelovalo trideset
avtorjev iz slovenskih grad-
benih delovnih organizacij.
Med njimi so tudi Boža Kri-
vec iz celjskega Ingrada, iz
Vegrada iz Titovega Velenja
pa bodo to Peter Jovanovič,
Nada Koblar in Jože Vodu-
šek. Na likovni razstavi v
razstavnem prostoru Rotovž
se bo predstavilo 29 likovni-
kov. Iz Zavoda za urbanizem
Titovo Velenje bosta to Ibro
Džumhur in Arpad Salamon,
iz Vegrada Titovo Velenje se
bosta predstavila Peter Jo-
vanovič in Milan Jenko, iz
celjskega Ingrada pa Franc
Klemen. Vili Suster iz Ingra-
da bo sodeloval tudi na foto-
grafskem delu razstave, na
kateri bo sodelovalo des
avtorjev. Precejšnje je tU'
zastopstvo zborov, ansar
blov in folklornih skupin.
Letošnje petdnevno sreč
nje ljubiteljskih ustvarjale«
kulture iz slovenskega zdr
ženega dela gradbeništva 1
spremljal tudi pogovor
kulturi in kulturni dejavn
sti v gradbeništvu. Izhodiš'
bo njihov razvoj ob vse ve
jem pomanjkanju sredst"
in pa vprašanje, ki so si I
letos postavili v Mariboru
ob sami organizaciji srei
nja. Kvaliteta in množično!
Z večjo množičnostjo vsek
kor lahko preidemo tudi <
kvalitete. Vprašanje pa i
kdaj bodo v združenem de
slednji posvetili več poz'
nosti, morda tudi na rači
množičnosti.
B. SALAMC
»Ziata harmonika«
LiubeCna Je uspela
V	soboto in nedeljo 25. in 26. avgusta je bilo na
Frankolovem in na Ljubečni živaho; oba kraja sta
bila gostitelja prireditve »Zlata harmonika Lju-
bečne«, kjer je svoje znanje in sposobnosti pomerilo
skoraj devetdeset glasbenikov z diatonično harmo-
niko. Prireditev je bila letos četrta po vrsti in je že
trdno postavljena v Ljubečni, kjer je pred štirimi leti
vznikla ideja o tovrstnem tekmovanju; postala je
tradicija, utemeljena na temeljih trdne volje njenih .
organizatorjev, da vsako leto zberejo čimvečje šte-
vilo harmonikarjev, da organizirajo tisto prvinsko,
ljudsko in tradicionalno glasbeno ustvarjanje ljud-
skih godcev, ki živijo med in z ljudmi, jim igrajo ob
vseh raznovrstnih življenjskih prilikah, danes ve-
selo, jutri žalostno, vedno pa iz srca, iz občutenosti
človeške stiske ali radosti.
Tekmovanje je bilo v dveh delih. Na Frankolovem,
kjer so vsi prijavljeni zaigrali eno skladbo po lastni
izbiri. Nastopajoči so bili razdeljeni na tri kategorije:
do 16, do 45 do 65 let in veterani. V predtekmovanju so
tekmovale samo prve tri skupine. Žirija je izmed na-
stopajočih izbrala iz prve in tretje skupine po pet, iz
druge skupine pa petnajst kandidatov-finalistov za na-
stop v Ljubečni. Organizacija prireditve na Frankolo-
vem je ležala na ramenih tamkajšnega prosvetnega
društva, ki je svojo težko in odgovorno nalogo vzorno
opravil. Koncert je potekal tekoče, brez zastojev. Me-
nim, da to ni samo rutina marveč resnična in zavestna
zagnanost organizatorjev, ki jih je disciplinirano vodil
predsednik društva Tone Gregorc.
Ljubečna je bila gostitelj finalnega dela prireditve, ki
je bila v nedeljo popoldne ob 15. uri, na prostoru poleg
gasilnega doma v Ljubečni, kjer se je zbralo preko tri
tisoč obiskovalcev. Tu so se v tekmovalnem nastopu
pomerili vsi, ki so bili izbrani prejšni večer v Frankolo-
vem. Vsak je moral zaigrati dve skladbi v različnem
taktu in tu so nastopali tudi veterani. Iz vsake skupine
so bili zmagovalci trije, ki so dobili od strokovne žirije
najvišje število točk in vsak od teh je dobil denarno
nagrado, najboljši pa še nagrado zlate harmonike. Na
fincdnem delu so bili uspešni zmagovalci naslednji: v
prvi kategoriji do 16 let: prva nagrada Toni Sotošek iz
Koprivnice, druga nagrada Jože Kincl iz Ponikve,
tretja nagrada Stanko Mikola iz Vojnika; iz druge kate-
gorije do 45 let starosti prvo nagrado Mitja Kapš iz
Mengša, drugo nagrado Milan Resnik iz Poljane Blago-
vica, tretja natrada Viki Ašič (mlajši) iz Celja.
V	tretji kategoriji je dobil prvo nagrado Hans Stoli iz
Taistena, drugo Fabjan Franc iz Zgornje Besnice in
tretjo nagrado Ivan Komplet iz Dobja. Med veterani pa
je bila razvrstitev naslednja: prvi Edi Goršič (starejši),
drugi Jože Marčen iz Frankolovega in tretji Stivan
Franc iz Budoncev. Zlato harmoniko si je priigral
Mitja Kapš iz Mengša, že drugič zapovrstjo. Občinstvc
pa je s svojimi glasovi za najboljšega izbralo Jožeta
Bohorča iz Slivnice.
Po mnenju strokovnjakov, ki to prireditev že od
začetka spremljajo, se kvaliteta igranja izboljšuje. Dia-
tonična harmonika ima sicer omejene izrazne in te-
hnične 2anogljivosti, vendar to ne pomeni, da z njo ni
mogoče koncertirati, igrati težja in zahtevnejša dela.
Tudi prireditev v Ljubečni je bUa vzorno organizi-
rana, kar je nesporna zasluga izvršilnega in organiza-
cijskega odbora prireditve »Zlata harmonika Lju-
bečne«. Vsi, ki so se v organiziranje te zahtevne prire-
ditve vključili, so svojo nalogo opravili s skrajno mero
odgovornosti in predsednik Milan Bred je lahko vesel,
da ima tako zagrete sodelavce. Menim, da je prav, da
prireditelji že začno razmišljati o jubileju, ki jih čaka
drugo leto, to je peto tovrstno srečanje, da razmislijo o
povečanju nagrad, pritegnejo še več pokroviteljev in
sodelavcev in da iz sedanjih skromnih oblik medna-
rodnega sodelovanja nastane avtoritativen zbor god-
cev-harmonikarjev iz naše in sosednih dežel.
MARJAN LEBiC
AVfiUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Odlično za VU-hiitlke
0tt'ammmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmm
ggmo ¥ a¥9h so aosloj Iztniu pnko lO mliUono¥
Celjska iznajdba YU-buti-
K(,v - ideja se je porodila v
,|avah ljudi v Razvojnem
^ntru Celje - se je v posku-
snem obratovanju čez po-
letno sezono ob jadranski
ibali izvrstno potrdila. Sa-
1,0 dva butika ob Cmogor-
jlcem Primorju, na Sloven-
plaži v Budvi in v hotelu
^ogren, sta v dobrih dveh
liesecih iztržila preko 10
piilijonov 300 tisoč dinar-
jev.
Roke pa so si poleg celj-
skih avtojev ideje in usta-
novnih članov poslovne
skupnosti YU butique (v
listanavljanju) lahko pomeli
je v Montenegroturistu, or-
pnizatorju YU-butične ma-
loprodaje v Cmi gori in
j^driatikturistu, ki je zaupal
poslovni učinkovitosti celj-
ske ideje v Istri, v Poreču in
Červarju. Te dni so v Celju
jia obisku že tudi predstavni-
ci Dalmacijaturista, ki želijo
^-butike na svojem po-
jročju. Vse kaže, da se edino
slovenski turistični prostor
taenkrat še vede nezauplji-
vo, čeprav je nekaj intere-
entov.
Ne bi radi natolcevali, am-
pak prav gotovo bo čas po-
kazal, da poslovne uspešno-
sti tudi ni brez tveganja, in
da »ziheraštvo« ni vedno naj-
boljša pot, še zlasti, če ima-
mo na domačih, regijskih
tleh že dovolj začetnega zani-
manja za YU-butike med
proizvajalci, kot so Metka,
Zlatarne, Steklarna in Kors
iz Rogaške Slatine, na sode-
lovanje pa so pripravljeni še
nekateri izmed konfekcio-
narjev.
Dosedanje izkušnje prvih
prodajaln YU-butikov ob ja-
dranski obali kažejo na pre-
cejšnje zanimanje tujih turi-
stov, še posebno iz skandi-
navskih dežel. Predvsem pa
so poksizale, da je bolje več
blagovnih skupin prodajati v
skupnem butiku. Te izkuš-
nje bodo lahko dobro vodilo
poslovni skupnosti pri na-
daljnjem razvoju YU-buti-
kov najprej ob vsej jadranski
obali, kasneje pa tudi v no-
tranjosti Jugoslavije.
V poslovni skupnosti načr-
tujejo že v novembru svoje
poslovne dneve, na katerih
mislijo povabiti k sodelova-
nju zlasti drobno gospodar-
stvo in obrt s področja tek-
stilne in usnjarske konfekci-
je ter izdelkov domače obrti.
Na vscik način pa želijo v pri-
hodnjem letu še razširiti
krog '/U-butične ponudbe v
Istri, Dalmaciji in Črni gori
ter tako zaokrožiti vso našo
obalo, hkrati pa v Sloveniji
najti poslovnega partnerja,
ki bi bil nosilec YU-butikov.
Najbrž Celje pri tem ne bi
smelo ostati ob strani, niti ne
vsa celjska regija, ki zmore
ponuditi tujemu, pa morda
malo manj tudi domačemu
turistu kakovostno, pa pred-
vsem zanimivo, izvirno do-
mače blago ter izdelke.
MITJA UMNIK
Turistični
teden v
SoStanlu
Ob iztekajočem polet-
ju so v Šoštanju pripra-
vili tradicionalni turi-
stični teden, ki se je za-
čel v ponedeljek v Kaju-
hovem domu s predsta-
vitvijo domačih jedi ter
z gobarsko, lovsko in ze-
liščno razstavo.
Včeraj so v domu kul-
ture pripravili proslavo
ob 80-letnici domačega
planinskega društva z
razstavo v avli «planinska
oprema«, na Pustnem
gradu pa planinski tabor
»pionir planinec«.
Današnji dan (četrtek)
bo namenjen športnim
prireditvam (ženska no-
gometna tekma, rokomet,
vlečenje vrvi za pokal Tu-
rističnega društva), zve-
čer pa se bo ha vrtu Kaju-
hovega doma predstavila
folklorna skupina iz
Smartna ob Paki. V petek
se bodo ob šoštanjskem
jezeru pomerili ribiči-re-
kreativci, zvečer pa bo
znova kulturna prireditev
na vrtu Kajuhovega do-
ma z nastopom tambura-
šev iz Pesja in Podkraj-
skih fantov. Zaključna
prireditev bo v soboto z
dopoldanskim kramar-
skim sejmom, popoldan-
skim promenadnim kon-
certom godbe Zarja in ve-
černo Soštanjsko nočjo s
prizoriščem od bazena do
vrta Kajuhovega doma
T. VRABL
Kal so TU-tNItlkl?
Gre za prodajalne z izbra-
nimi in predvsem kakovost-
nimi blagovnimi skupina-
mi, kot so: tekstilna in us-
njena konfekcija, usnjena
galanterija, kristal, zlato in
nakit, keramika, izdelki do- <
mače obrti in turistična in-
formatika. Takšne proda-
jalne, ki bi predvsem znale
na visoki ravni zadržati ka-
kovost znamke ponujenega
trgovskega blaga, naj bi po-
pestrile zlasti izvenpen-
zionsko turistično ponudbo
oziroma porabo.
Celjska ideja ima prav na
lomačih tleh najmanj zago-
romikov, kar kaže na staro
esnico, včasih že sloven-
(ko-značajsko obarvano, da
je kakršnakoli domača po-
{nmtavščina prav v doma-
čen plotu najmanj vredna.
Pridejo za teden dni
v Zdravilišču Laško se je
za desetino povečal obisk,
število nočitev pa je nekoli-
ko upadlo v primerjavi z
lanskim polletjem. To je ra-
zumljivo, saj so imeli v za-
četku leta velik izpad zara-
di obnove zdraviliškega do-
ma, za boljši standard pa so
morali žrtvovati tudi 20 po-
stelj.
Tudi v Zdravilišču Laško
je manjša povprečna doba
bivanja, ki je letos dva tedna.
To pa je še vedno več kot po
drugih zdraviliščih, kjer je
povprečna bivalna cfoba go-
stov komajda teden dni. Ta
ugodnejša številka v La-
škem zdravilišču gre na ra-
čun gostov, ki v večini pri-
merov prihajajo z zdravni-
ško napotnico.
Zdravilišče dobro sodeluje
s kliničnim centrom v Ljub-
ljani, ki ima tu rezerviranih
in tudi stalno zasedenih 40
postelj za okrevanje pacien-
tov s travmatološkega oddel-
ka. Podobni sporazum so
podpisali tudi s trboveljsko
bolnišnico, zaenkrat le za pet
postelj.
Ker se počasi a vztrajno
veča število gostov samo-
plačnikov, domačih in tujih,
pa bodo morali v zdravilišču
Laško vključno z ostalimi tu-
rističnimi dejavniki v občini,
storiti veliko več pri izven-
pensionski ponudbi ter se še
bolje povezati s turističnimi
agencijami za prodajo svojih
zmogljivosti.
VVE
Srečanje prijateljev
Pred mesecem dni so šentjurske planince že tretjič
obiskali učenci s starši in učiteljico slovenske dopol-
nilne šole iz Offenbacha v ZRN. Otroci so si želeli
ogledati tukajšnjo šolo ter vzpostaviti stike z učenci in
predstavniki šole. Vendar so bila šolska vrata, radi
počitnic in dopustov, zaprta. Da bi ne bil program
skrajšan so planinci vključili ogled muzeja skladateljev
Ipavcev v Šentjurju.
Upravnica muzeja tov. Ravtarjeva-starejša nas je z
veseljem sprejela. Obiskovalcev nas je bilo preko 30.
Tov. Ravtarjeva nam je predstavila življenja teh kul-
turnih mož naše občine in vsega slovenskega naroda.
Ogledali smo si tudi ulico skladateljev Ipavcev s spo-
meniki.
Pot smo nadaljevali proti Resevni. Zbrali smo se pri
spomeniku padlima borcema Dušanu Lahu in Cvetki
Jerinovi. Gostje so tu izvedli kratek program in polo-
žili cvetje. Tov. Borovnik predstavnik ZB iz Šentjurja
je osvetlil tragične dogodke krvave Resevne v času
NOB. Mlade je seznanil kako težko je bila priborjena
svoboda, zato jo moramo čuvati in hrepeneti le za
prijateljstvom in dobrimi odnosi med narodi.
Dalje smo odšli do planinskega doma. Tam so nas
pozdravili mladinci PD Šentjur. Skupinica Dragice
ICladnik, je ob spremljavi kitare zapela nekaj sloven-
skih narodnih in planinskih pesmi.
Sledil je še program gostov - govor, recitacije, pe-
smi. Gostje so izročili planinskemu društvu spomin-
sko darilo za večletno sodelovanje in povezovanje pri-
jateljev med mladimi.
Novi oskrbnik doma je poskrbel za lačne in žejne.
Med drugimi nam je postregel tudi z domačim kruhom
pečenim na Resevni.
Ure našega srečanja so se hitro iztekale. V domu se je
čula slovenska pesem, katero je s harmoniko popestril
naš Jože in zaplapolale so zastave, v lepem popol-
dnevu ter pozdravljale naše goste, kateri so nam oblju-
bili, da se prihodnje leto pri nas včlanijo in postanejo
člani planinskega društva - Šentjur.
IVAN STRAŽE
Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon-
cert - piknik - zabava s plesom in še kaj...
OBIŠČITE DOBRNO
Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slove-
nije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje,
povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor
zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta.
Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni
koncert pred zdraviliškim domom.
Vsak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji. Za
zabavo skrbi ansambel Pellagya. Ob neugodnih vremen-
skih pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni
večer.
Vsak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v letni kavarni
plesna glasba.
Na Dobrno vas popelje avtobus vsako uro.
Alpinistični icottček
I Aktiven in zelo uspešen celj-
Iki alpinist Matej Banič se je
Tiil iz Dolomitov. S soplezal-
n T. Zgajnarjem (AO Mati-
. je plezi v skupini Sella.
jjub slabemu vremenu sta
ireplezala nekaj pomembnih
meri. Ponovila sta Trenkerje-
0	pot, ki je ocenjena z -V, Tls-
ijevo zajedo sta ponovila pro-
to in jo ocenila s VI-)-. Prosto
ilezanje je popularno tudi v
)olomitskih gorah, saj sta naš-
1	smer namazano z magnezi-
em, ki omogoča prostim ple-
alcem trdnejši prijem. Načel-
10 naj bi se magnezij uporab-
ial le na mestih, kjer skoraj ni
»primkov. V Tissijevi zajedi pa
ta plezalca naletela na magne-
ij na mestih, kjer so bili dobri
'primki in stopi. Skala nama-
zana z magnezijem je za ka-
snejše ponavljalce precej ne-
prijetna, saj je izredno spolzka.
Plezalca sta prosto ponovila
tudi Schoberjevo smer, oceni-
la pa sta jo z -VII. Naslednji
dan pa sta preplezala še smer
Kasnapof IV-t-, mestoma VI.
V istem času se je skupina
celjskih alpinistov mudila v
skupini Treh Cin. To gorstvo je
prav tako v Dolomitih - neda-
leč stran od znanega italijan-
skega turističnega središča
Cortina d'Ampezzo. Markant-
no ostenje Treh Cin že leta pri-
vablja člane AO Celje, ki se ve-
dno znova vračajo tja z novimi
željami in novimi zahtevnimi
cilji. Letos jim je vso voljo in
veselje do plezanja vzelo izre-
dno slabo vreme. Dež, veter in
mraz so preprečili zahtevnejše
ponovitve. 12. 8. je naveza
Franc Canžek in Niko Rožan-
ski ponovila smer Vecio-Zaca-
rio v Punta FVidi, ocena smeri
je V+ VI. Smiljan Smodiš in
Iztok Ivakič sta preplezala Co-
micijevo, ki nosi oceno V+
-VI. Isto smer je 15. 8. ponovila
naveza Bojan Srot in Slavko
Cankar. Marijana Šah in An-
drej Vanovšek sta preplezala
Dibonov raz v Veliki Cini (IV),
prav tako sta nekaj dni kasneje
to smer ponovila Boris Rajšter
in Niko Rožanski. Navezi Bo-
jan Srot, Boris Rajšter in Slav-
ko Cankar, Zlata Centrih sta
preplezali Zahodni raz Male
Cine - ocena IV-f-. Franc Can-
žek, Smiljan Smodiš, Iztok
Ivakič so ponovili v Picolisimi
znano Proisovo pot (V).
V domačih gorah je Aco Pe-
pevnik sam plezal v Mali Rinki
in je v petih urah ponovil kar
sedem smeri: Varianto Igliče-
ve IV+ - sestopil je po Vzho-
dni III, nato je preplezal Cico-
vo IV in sestopil po Dušano-
vem stebru III, Tečajniško IV
in sestopil ponovno po Duša-
novem stebru. Za konec je pre-
plezal še Celjsko v Turški gori.
Naslednji dan je s Pečovnikom
(AO Impol) v 2,5 urah ponovil
Spominsko Draga Bregarja
V+, sestopila pa sta po Stebru
Štajerske Rinke III.
18. 8. je Pepevnik z bratoma
Sopin (AS Mozirje) preplezal
Desno v S steni Ojstrice V-(-,
nato so odšli na Korošico in
tam preplezali Desno v Dedcu
V-f. Navezi Canžek, Ivakič in
Izlakar, Podgoršek sta opravili
prvo ponovitev Direktne v Ma-
li Rinki. Smer je bila prepleza-
na že leta 1976 (Knez - Zupan).
Ponavljalci pravijo, da je smer
zelo lepa, z njeno oceno IV/III
se strinjajo.
CM
LETNI KINO v petek, 31. avgusta in v soboto,
1. septembra ob 20.30 uri francoski film OTOK
STRASTI
TENIS - peščena igrišča vsak dan od 8. do 20.
ure, rezervacije na telefon 33-098.
Zavod ŠRC Golovec organizira od 8. septem-
bra dalje vsako soboto vikend teniški turnir.
Prijave za vsak posamezni vikend turnir spre-
jema varnostnik do petka do 20. ure. Zmago-
valce čakajo bogate nagrade.
AVTOSEJEM vsako soboto od 8. do 12. ure.
KEGLJIŠČE vsak dan od 12. do 15. ure -
žetoni, ter soboto in nedeljo od 8. do 20. ure-
žetoni.
Zunanje površine vsak torek od 16. do 20. ure,
občinska liga - mali nogomet.
Vabljeni!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM
30. AVGUST 198^
Edi Omladič
Vlado Kt^alj
Anica MoUčnik
Ivan Rančigaj
Pridelek hmelja bo dober
v Savinjski dolini so v začetku pre-
teklega tedna pričeli z obiranjem
hmelja. Letina bo po količini pov-
prečna, po kvaliteti pa nadpovpreč-
na. Hmelja je v Savinjski dolini v
zadružnem in zasebnem sektorju 1745
hektarov.
Ker je obiranje v polnem teku smo
se napotili po hmeljiščih, strojnih
skupnostih ter sušilnicah, da bi zbrali
vtise kako obiranje teče. Edija Omla-
diča, direktorja DO Kmetijstvo Hme-
zad 2alec, ki upravlja s hmeljišči v
družbenem sektorju, teh pa je 1020 ha,
smo našli v Arji vasi, kjer so največji
obiralni stroji in sušilnica: »Z obira-
njem smo pričeli v sredo, delo pa do-
bro napreduje, kar je zasluga dobre
organizacije, ki je poskrbela, da so bili
stroji in sušilnice brezhibni. Obiramo
savinjski golding, ki se ga veliko nabe-
re, kvaliteta pa je zelo dobra. Ce bo
vreme ugodno bomo golding obrali v
enem tednu, ostale sorte pa do 15. sep-
tembra.«
Kmetijska zadruga Savinjska dolina
ima 800 kooperantov, ki imajo skupaj
725 ha hmelja. Kako poteka obiranje
tukaj, nam je povedal direktor Vlado
Kralj, ki smo ga srečali na zadiTJŽni
enoti Polzela: »Tudi v kooperaciji obi-
ranje teče brez zastojev. Zaustavile ga
niso niti padavine ob koncu tedna, če-
prav je delo v slabem vremenu mnogo
težje. Obiralni stroji in sušilnice delajo
noč in dan, saj želijo hmeljarji pospra-
viti pridelek v čim krajšem času, to je
v najboljši kvaliteti. Okvare, do kate-
rih pride na obiralnih strojih odprav-
ljamo sproti, tako da je čakalni čas
minimalen. Vsi kmetje, kooperanti so
združeni v strojne skupnosti, ki zdru-
žujejo več kmetov, število pa je odvi-
sno od zmogljivosti stroja in velikosti
nasadov posameznika.« Med tistimi,
ki so z obiranjem neposredno poveza-
ni je tudi Anica Moličnik, ki je izme-
novodja na dveh obiralnih strojih v
Braslovčah: »Na obeh obiralnih stro-
jih je okrog 32 delavcev, v hmeljiščih
jih je devet in dva traktorista. Na izme-
no, to je v dvanajstih urah oberemo od
5 do 6 tisoč škafov hmelja.«
Največ kooperantov je v eni strojni
skupnosti združenih na Gomilskem.
Predsednik skupnosti Ivan Rančigaj,
ki je tudi sam hmeljar, pravi: »Trenut-
no nas obira devetnajst, bilo pa nas je
osemindvajset, sedaj pa se jih je devet
odcepilo ker so si kupili svoje obiralne
stroje. Obiramo po določenem umiku
noč in dan. Doslej je stroj tekel brez
zastojev, za vsak primer pa imajo re-
zervne dele zagotovljene.«
Z obiralnimi stroji je obiranje izgu-
bilo svojo idiličnost, ki nam je bila
tako pri srcu. Spominjsimo se še pb-
sebnih vlakov, ki so pripeljali na tisoče
obiralcev od blizu in daleč, spominja-
mo se tudi veselih pesmi, ki so zvenele
ob večerih, toda mnogo takih stvari je
minilo, tako tudi to. Hmeljarji pa kljub
temu obiralnih strojev ne bi zamenjali
za nobeno idilo. Delo je lažje, hitreje
gre od rok, pa še cenejše je. To pa je
dovolj, da odtehta tisto, kar gre zaradi
strojev počasi v pozabo.
TONE TAVCAR
Za dobro kvaliteto je potrebno pri vsakem obiralnem stroju tudi nekaj parov
pridnih rok. Posnetek je iz obiralnega stroja na Gomilskem.
Žlahtna kapljica z
Imenske gorce
VltHHfradnlk Slavko Kužner Je v
skrbeh
Prav na vrhu Imenske
gorce, zaselka v šmarski
krajevni skupnosti Podčetr-
tek, smo se ustavili pri kme-
tu-vinogradniku Slavku
Kužnerju. Zanj bi lahko re-
kli, da je čisti vinogradnik,
saj je vinogradništvo glav-
na in edina panoga, s katero
se ukvarja in je obenem edi-
ni vir zaslužka Kužnerje-
vih.
Na dveh hektarih površin
raste zdrava in kakovostna
vinska trta. Največ je belih
sort kot so muškat, šipon,
silvanec, kraljevina, laški ri-
in treba bo nabaviti kar pr(
cej sladkorja. No, če bo dc
bra, sončna jesen, se bo dal
nekaj nadoknaditi, vsega p
ne. Pričakujem, da bo letoj
nja sladkorna stopnja najve
12%.«
Vinogradnik Slavko Kui
ner z Imenske gorce nam j
povedal, da se je do sedaj ka
dalo živeti od pridelka ozirc
ma prodaje.vina. Ko pa ra
zmišlja o prihodnosti, je v?
dno bolj slabe volje in nege
tov. Cene umetnih gnojil ii
zaščitnih sredstev so zlasi
lani in letos močno poskoč:
zling, od črnih vrst pa dobro
uspevata žametna črnina in
modra frankinja. Slavko
Kužner se namerava v bodo-
če bolj posvečati belim sor-
tam, črnino pa počasi opu-
ščati. Pravi, da gredo bela vi-
na bolje v prodajo in da smo
se odvadili piti črnino.
Ce je verjeti Slavku Kuž-
nerju, ne bo letošnja letina
niti slaba niti dobra. Nekaj
trte mu je oklestila toča, oko-
li 40 odstotkov bo zaradi nje
manj pridelka. »Kljub temu,
da je bilo nekaj toče, kaže, da
bo letina še kar«, pravi Slav-
ko Kužnerrin nadaljuje: »Le-
tos bo precej pozna trgatev.
Računam, da bi mogla biti
tam okoli 15. oktobra. Bo pa
letošnja trgatev precej kisla
le, cena vinu pa sorazmer^'
malo.
Slavko Kužner je v vino
gradništvu pravi mojster. \
njegovi kleti, zmogljivosti d(
18 tisoč litrov vina, je le nai
boljša vinska kapljica. Rai
se pohvali z zbirko priznan
in diplom, tako za bela kot zj
rdeča vina. Vsako leto mu jil
je podelil Hmezadov Kmetij
ski kombinat v Šmarju, k
organizira pokušino vin v so
delovanju z zavodom zs
kmetijstvo iz Maribora.
»Vinogradništva ne bi za
menjal za noben drug pokli(
oziroma dejavnost, od mla
dih let mi je to v veliko vese
Ije. Brez tega bi, ob pogojih
kakršni so danes, začel ra
zmišljati o čem drugem.«
MARJELA AGRE2
Prva ženska na svetevno prvenstvo
v Angliji bo od 18. do 23.
septembra svetovno prven-
stvo oratev. Na njem bo Jugo-
slavijo zastopala tudi Slavka
Zalokar iz Vinice pri Šmar jeti
v novomeški občini.
Svetovno prvenstvo oračev
ni mala stvar. Kako vam je
uspela uvrstitev nanj?
S. Zalokar: »Z lanskim
uspehi na zveznem tekmova
nju. Svetovno prvenstvo je re
velika prireditev, zato je po
membna že sama udeležba.«
Vam je bilo to kot žensH
težje dosegljivo?
S. Zalokar: »Resda doslej rt
svetovnem prvenstvu mendi
že ni bilo ženske tekmovalke, i
mislim da mi kot ženski ni nii
težje. Pa tudi lažje ne. Sicer m
pa to delo m težko. Nekako ss
moumevno ga opravljam, ž«
od otroških let, preko kmeti)
ske šole na Grmu in sedaj
šoli, kjer sem zaposlena.«
Slavka Zalokar je na kmeti)
ski šoli na Grmu inštruktoric«
Očitno dobra, saj je letos m®*
traktoristkami zmagala dijaK'
nja z njene šole.
Od priprave zemlje Je eiivlsen pridelek
¥ Slov. Konjicah uspelo republiško tekmovanje traktoristov, mladih zadružnikov In
žensk
Sodeč po rezultatih 28.
tekmovanja traktoristov
Slovenije ter 12. tekmova-
nja mladih zadružnikov in
žensk Slovenije, ki je bilo v
petek in soboto v Sloven-
skih Konjicah, imajo števil-
ni posamezniki obilico stro-
kovnega znanja na področ-
ju obdelave zemlje. Od do-
bre predpriprave zemlje za
setev so v veliki meri odvi-
sni pridelki in v Sloveniji je
očitno, da so tudi tovrstna
tekmovanja že dala vidne
sadove, saj so naša polja ve-
dno boljše zorana.
Tekmovanja slovenskih
traktoristov so ena najstarej-
ših proizvodnih tekmovanj v
Jugoslaviji. Tekmovedci se
na njih spopadajo s teorijo,
oranjem in spretnostno vož-
njo s traktorji s prikolicami.
Tekmovalci so svoje znanje
preskusili že na občinskih in
regijskih tekmovanjih, kjer
je tistih, ki žele uspeti, izre-
dno veliko, tako da pridejo
na rapubUško tekmovanje
res najboljši. O tem govore
tudi uspeW slovenskih tek-
movalcev na zveznih tekmo-
vanjih - lani so na primer
osvojili vsa prva mesta in se
bosta dva slovenska pred-
stavnika prihodnji mesec
udeležila svetovnega prven-
stva oračev.
Vsi tisti, ki žive od kmetij-
stva, se zavedajo pomena teh
tekmovanj, pa tudi širša
družbena skupnost ima za-
nje posluh. Tekmovanje or-
ganizirajo Zveza organizacij
za tehnično kulturo Sloveni-
je oziroma njena Kmetijsko
tehnična komisija. Republi-
ška konferenca Zveze socia-
listične mladine in Zadružna
zveza Slovenije. Letos so jim
pri tem v veliki meri poma-
gali v konjiški občini, pokro-
viteljstvo pa je prevzel zreški
Unior. Kljub temu pa se or-
ganizatorji tekmovanja sre-
čujejo s precejšnjimi finanč-
nimi težavami, številni tek-
movalci pa le težko zagotove
sredstva, potrebna za svojo
udeležbo. Nekaterim eki-
pam letos to ni uspelo.
Med moškimi ekipami
traktoristov so se na letoš-
njem tekmovanju najbolje
odrezali tekmovalci iz Po-
murja. Med traktoristi z dvo-
brazdnim plugom je zmagal
Bela Bergles, med traktoristi
s trobrazdnim plugom pa Jo-
žef Režonja, oba z območja
Murske Sobote. Med ženska-
mi traktoristkami je slavila
ekipa dolenjske re^je, med
posameznicami Anica 2ni-
daršič iz Novega mesta. Med
mladimi zadružniki je zma-
gala ekipa gorenjske regije
in med posamezniki Franci
Fajfar iz Kranja.
MILENA B. POKLIC
Na republiškem tekmovanju se je zbralo 54 zelo spretnih oračev, tako da se je bilo treba
za lepo brazdo še posebej potruditi.
30. AVGUST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Loče pri Poljčanah
v okviru 14. loških poletnih prireditev, ki jih organizira Pro-
svetno društvo Marjan Rap, bo v soboto, 8. septembra ob 20. uri
na gradu Pogled še zadnja letošnja prireditev. Organizatorji so jo
naslovili Vinska trgatev.
Celjske poletne prtrodltve
Tudi program Celjskih poletnih prireditev se izteka. Jutri
boste na odprtem odru na Tomšičevem trgu lahko spremljali
zadnji koncert v poletni sezoni, ko bodo ob 19. uri zaigrali člani
plesnega orkestra Zabe.
Zdravilišče Rogača Slatina
v dvorani zdraviliškega doma bo v ponedeljek, 3. septembra
ob pol devetih zvečer Večer Ribniškega okteta.
Zdravilišče DoUma
v dvorani zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 20. uri kon-
cert Kulturno umetniškega društva Kajuh Dobrna, v soboto, 1.
septembra pa bo v zdraviliški dvorani zabavni večer, na katerem
bo igral ansambel Cmok.
Zgodovinsko dniStvo In klub kulturnih
delavcev Ivan Cankar Celje
Zgodovinsko društvo in Klub kulturnih delavcev Ivan Cankcir
iz Celja pripravljata ogled razstav »Obdobje cesarja Franca Jo-
žefa 1848-188« in »Barok in klasika kulturnih središč 18. stoletja
v Nemški demokratični republiki«. Ogled razstave bo 15. in 16.
septembra, prijave pa sprejemajo v Muzeju revolucije do 30.
avgusta.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu bodo 6. septembra ob 19. uri odprli raz-
stavo likovnih in grafičnih del akademskega slikarja Todorče
Atanasova. Razstava bo odprta do 23. septembra.
iHikraJInskl muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslovom An-
tične ostaline iz Stanetove ulice v Celju. Razstavo si lahko ogle-
date vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi od 14. do 16. ure vse do 15. septembra.
KlUlžnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava literature
o okrasnih in zelenjadnih vrtovih. Razstavo si lahko ogledate do
9. septembra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce.
20 let Kompas Rent-a-Car
20 let poslovne uspešnosti
Skora! tako dolgo pa lo Kompas tudi poslovni partnor
Hortza, v svotu naluglodnolšoga Izposolovalca
avtomobilov
Danes Kompas Rent-a-
Car v družbi najuglednej-
ših poslovnih partnerjev
v svetu razpolaga s 115
avtobusi in približno 2500
tovornimi in osebnimi
vozili. Z izposojanjem
osebnih vozil so začeli
aprila 1964, zadnjih' pet
let izposojajo tudi tovor-
njake in zadnji dve leti še
avtobuse, odkar sta se
znotraj Kompasa združila
dva tozda: tozd Avtopark
in tozd Rent-a-Car, ki po-
slujeta sedaj pod skup-
nim imenom Kompas-
Hertz Rent-a-Car.
Celjska poslovalnica
Kompas-Hertz Rent-a-Car,
ki posluje tri leta in pol na
Titovem trgu 2, se je v šir-
šem celjskem prostoru
izredno uveljavila, zahva-
ljujoč predvsem dobrim
poslovnim običajem in ka-
kovostnemu delu vsega
teama, o čemer pričajo tu-
di pohlave najodgovornej-
ših ljudi londonskega
Hertza, predstavnikov za
Evropo. Poslujejo na
idealni lokaciji, čeprav so
v znameniti Plečnikovi
zgradbici za sedanji pro-
met že povsem utesnjeni.
Njihova odlika je še uredi-
tev prostorov z likovnega
in oblikovalskega vidika
in v skladu z zahtevami
Hertzovega imidža.
Celjska poslovalnica
Kompas-Hertz Rent-a-Car
razplaga že z obsežnim av-
toparkom - tremi avtobu-
si, minibusom Renault
Master, devetimi kom bi j i
in s približno 60 osebnimi
vozili različnih tipov, med-
tem ko občasno najame tu-
di tovornjake. Svojo po-
slovno dejavnost približno
tridesetkrat na mesec raz-
širi še na rezervacije vozil
za druge poslovalnice
Kompas-Hertz Rent-a-Car.
Radi se pohvalijo z zgle-
dnim sodelovanjem z avto-
busnimi in turističnimi de-
lovnimi organizacijami na
Celjskem, kot so Izletnik,
Globtour in TTG Celje.
Odkar so nas energetske
klešče bolj stisnile, se je
tudi spremenilo razmerje
pri najemanju vozil med
zasebnim in družbenim
sektorjem. Se pred dvema
letoma je imel družbeni
sektor pri najemanju vozil
60-odstotni delež, ki je se-
daj že narastel na 90-od-
stotkov. Kljub prostorski
utesnjenosti se je celjska
poslovalnica Kompas-
Hertz Rent-a-Car zelo hitro
uveljavila in po mnenju
poznavalcev dosegla naj-
večjo možno poslovno
rast.
S kakovostnimi storitva-
mi in delom bo njen ugled
še naprej naraščal, meni o
celjski poslovalnici tudi
sedanji Hertzov direktor
za Evropo Hubert Malissa
ter bo predstavljal po-
membna vrata za povezo-
VEinje ljudi tudi v Hertzo-
vem zemljevidu, ki obsega
sedaj v svetu skoraj 5000
Rent-a-Car poslovalnic, od
tega samo v Jugoslaviji 75
Kompasovih enot.
Team poslovalnice v
Celju šteje pet stalno za-
poslenih. Vodi ga Zora
Koren, samostojna refe-
renta sta Erika Zalezina
in Andrej Poprijan, v sku-
pino pa sodita še šoferja
avtobusov Emil Potočnik
in Jelko Krajnc. Po potre-
bi se krog sodelavcev še
razširi z občasno zaposle-
nimi, pri čemer celjska
poslovalnica rada in do-
bro sodeluje tudi s štu-
dentskim servisom v Ce-
lju.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
30. AVSUST ^^^^^
Le kolo časa bi se
moralo zavrteti nazaj
Vse druge podobe kmečke preteklosti so znali spretno In
domiselno pokazati na kmečkem prazniku ¥ Skotcah
Vaški štepih, lesen marof, stara kozjanska hiša: kot bi
jih vzeli s fotografije, ki prikazuje šmiklavško naselje
pred dolgimi desetletji. Ko pa so s škafi na glavah in s
perivniki pod roko po vaški poti pripele še vaške perice,
ko je koscem natočila vina iz majolike gospodinja v de-
lovni noši, ko se je krovec povzpel, da bi zakrpal slamnato
streho, in ko se je pisana druščina kozjanskih noš posedla
ob kožuhaškem likofu, pa ko so zapeli fantje pod dekleto-
vim oknom, se je kolo časa skorajda zares zavrtelo nazaj v
minule čase.
Skofce, zaselek pod Laži-
šami, so bile v soboto popol-
dne en sam velik oder, na
katerem so se zvrstili prizori
iz nekdanjega kmečkega živ-
ljenja. Skoraj tisoč obisko-
valcev si jih je prišlo ogledat.
Saj! Da so včasih prali pri
potoku ali vodnjaku, ni no-
bena skrivnost. Kdo pa ve,
kako so jezične perice oko-
pale nezaželene prisluško-
valce? Pa to, da nezakonski
materi niso dovolile prati
pankrtovih plenic iz strahu,
»da se jim ne bi - zavoljo
grešnice - studenc posušil«.
Pa kako so si nagajali in se
spogledovali mladi kosci in
grabljice ob veliki košnji. Ce
je bil kdo preveč jezičen, so
ga kar hitro utišali s kopico
nakošene trave. Izzivač v
jok, grabljice pa v smeh! (In
gledalci tudi.)
Kakšna sreča, da je v sobo-
to ravno dozorela ogenjca v
Skofcah. Marsikdo je na-
mreč prvič videl, kako se
razdira kopa - in tudi, kakš-
ne razdirajo zraven oglar in
njegovi pomagači. Pa tudi
kritja slamnate strehe človek
ne vidi vsak dan. V Skofcah
pa je spreten krovec to kar
hitro opravil. Zraven je sicer
godel in sitnaril, ampeik moj-
stru tega ne moremo šteti v
slabo in gledalcem so bile
njegove muhe le v zabavo.
Videli smo še, kako je za-
menjal lastnika par krav.
Kmetje so tako spretno »gli-
hcdi« in barantali, da so še
občinstvo zasrbeli jeziki.
(No, ampak ta običaj tudi v
vsakdanjosti menda še ni šel
čisto v pozabo.)
Kdo pa ve, kaj je »krancelj-
pint«?
Vsi, ki so bili v Skofcah in
so videli, kako dekleta in že-
ne »vezejo« vence iz bujnega
zelenja in papirnatih rožic.
Takšni venci so včasih ob
vsakem večjem prazniku,
družinskem, cerkvenem ali
narodnem, krasili hiše, cerk-
ve, znamenja in vaška sredi-
šča. Pa kranceljpintaricam
ni bilo dolgčas. Včasih je zai-
gral kak popotni muzikant,
če pa tega ni bilo, so znale
tudi same zapeti. O, pa še ka-
ko ubrano!
Veselo in smešno je znalo
biti tudi na kožuhaškem li-
kofu. Spet je kdo raztegnil
meh, grla so zapela, pa spet
umolknila, ko so vsi prislu-
hnili pripovedi vaškega po-
sebneža. Tisti pa, ki je med
ličkanjem tri rdeče storže
odkril, bi lahko šel spat. Am-
pak ni mu bilo treba dvakrat
reči, naj ostane, saj je bilo res
»lušfno«. Ko je bilo oprav-
ljeno delo, so se pa še zavrte-
li in si izmislili kopico iger,
kakršnih danes ne poznamo
več. Skoda!
In žal nam je lahko tudi za
tistimi milimi zvoki, kakršni
so se včasih razlegali pod
okni deklet, kot so se spet v
soboto v Skofcah. Plah fant,
ki še ni rekel jasne besede
svoji izvoljenki, je zbral svo-
je prijatelje pod njeno okno.
A tudi hudi oče je slišal petje
in razgnal vasovalce. Pa so
zapeli še bolj glasno, in ko se
je »ta stari« spet prikazal, so
ga pričakali s polno vedrico
vode. Ha!
Pa še piskrovez je pristavil
svoj lonček in potujoči čev-
ljar, kot iz stare zgodbe vzet,
je spet enkrat obiskal pre-
možnega kmeta. Prepričali
smo se lahko tudi, da je bila
»dekliš'na«, obisk pri neve-
sti na predvečer poroke, vse
kaj drugega kot danes.
Ja, takšni so bili ti »dobri,
zlati časi«.
Pa ne samo takšni. Se več
je bilo neizprosnega garanja
za preživetje. Tega pa si je
znal slovenski mali človek
olajšati ravno z duhovitimi
domislicami, šalami- in pe-
smijo, česar danes, žal, ne
znamo več.
NADA KUMER
Na 1. reviji ljudskih obi-
čajev, ki jo je organizirala
Zveza kulturnih organiza-
cij občine Laško so nastopi-
li člani kultumoumetniških
društev iz Marijagradca,
Male Breze, Trobnega dola,
Vrha nad Laškim in Rečice
pri Laškem ter domače kul-
turno društvo Lažiše, ki se
je izkazalo tudi kot izvrsten
gostitelj.
Prva revija ljudskilk običajev je vzbudila mnogo zanimanja. Ne le, da je privabila
mnogo obiskovalcev od blizu in daleč, na filmski trak so jo zabeležili tudi snemalci
ljubljanske televizije. Školče pa so obiskali še strokovnjaki Slovenskega etnografskega
muzeja, ki so svojo zbirko znova obogatili z nekaj novimi posnetki in podatki. Vsi so se
strinjali v oceni, da je prireditev odlično uspela, ne nazadnje tudi po zaslugi prijaznih
domačinov, ki so se resnično potrudili, da bi se vsak gost pri njih prijetno počutil, za
prikaze pa so poželi vse priznanje - tudi strokovnjakov.
Sege in običaji, kakršne so poznali nekoč, so se ob modemih strojih in čedalje
hitrejšem tempu življenja, tudi na vasi porazgubili. Vsi pa moramo skrbeti, da ne bi
povsem izginili v pozabo. V laški občini so s to revijo dokazali, da imajo posluh za
ohranjanje tradicij naših prednikov.
Fante je sredi vasovanja zmotil hudi oče. Ko pa se ježe drugič prikazal iz hiše, so ga va^ovaJi
veselje vseh gledalcev polili z vedrom vode.
Pri »kranceljpiniu* so se zbrale dekleta in žene, ki bodo s spretnimi prsti izdelale cvetje i
nevesto. Mednje pa je zašel tudi mlad fant, ki jim je krajšal čas z veselimi vižami.
Reže Marije J
Marija Rošer, gospodinja iz
Ljubnice pri Vitanju, piše pe-
smi, poleg tega pa se ljubitelj-
sko ukvarja z gojenjem vrtnih
in sobnih okrasnih rastlin.
Tolikšno veselje z rožami ima
Marija že od takrat, ko sta z mo-
žem Antonom leta 1954 zgradila
novo hišo in si je zaželela lepo
okolje. Kot vse gospodinje je za-
čela le z nekaj cvetlicami, nato
pa se je njena zbirka večala iz
leta v leto. Lani je bil njen trud
nagrajen s priznanjem za najlep-
ši vrt v ljubniškem okolju.
Vendar njen dom ni lep samo
na zunaj, temveč je tudi v notra-
njosti polno rož. Pravi, da so
sobne občutljivejše in zahtevajo
več pozornosti. Pomaga si s pri-
ročnikom za sobne rastline, z
lastnimi izkušnjami in z izkuš-
njami drugih ljudi.
»Nikoli mi ni težko dati de-
narja za rože in nikoli nimam
premalo časa zanje«, pravi Ma-
rija.
Večkrat pa njen trud izniči
kakšno neurje. Tako je lani ob
hudem nalivu potok Hočna pre-
stopil bregove. Voda je vdrla v
vrt in rože so bile v nekaj urah
povsem uničene.
»Ko sem po neurju ^
razdejanje na vrtu, mi je
kot bi umrl človek«, je pov
z grenkim glasom.
Marija poleg časa, ki ga p
ti rožam, družini, in majhi
posestvu, najde tudi čas za
»Poper tolčt*, igra ki je med ličkarji in med gledalci vzbudila mnogo smeha. Dva fanta so z nogami položili na klop, ju
zagrabili za rame, pa tolkli z zadnjicami drug ob drugega, dokler nista pričela kihati. Na koncu pa so se vsi zvrnili po
tleh.
NOVI TEDNIK > STRAN 13
lileno veličanstvo - navadna harmonika
Četrta, uspešna zlata harmotrika Uubečne le le ena od stopnic k nleni renesansL
Oni dan je Franci Muiej, godec pri društvu
»Anton Tanc*, ves vesel raztegnit meti svoji
novi diatonarici, še topli od rok mengških
delavcev. Čeprav igra za društvo, ki kar na-
prej nastopa, je morai uporabiti zveze in zve-
lice, da jo je dobil. Gredo namreč še mokre od
laka čez mejo za devize. In kupci pridejo kar
pdnje, tako da še transportnih stroškov ni.
Navadna harmonika, stro-
kovnejše - diatonična - do-
življa svojo renesanso, po-
tem ko so jo klavirske in dru-
ge sodobnejše vrste že po-
vsem izrinile iz širše javno-
sti. Samo še po kmečkih hi-
šah se je še oglašala, hudo
zapostavljena je bila in zvi-
ška so jo pogledovali iza ble-
ščečih klaviatur.
Kdo bi se drznil vzeti pr-
venstvo pri zaslugi Avseniku
in njegovim narodno-zabav-
I nim posnemovalcem? S svo-
jo prenovljeno, pa iz starih
' ljudskih viž do zadnje note
iztisnjeno alpsko melodiko,
so staro, dobro »harmoniko«
spravili še dlje, v kraje in de-
žele, kjer se po Buschman-
novem izumu (1822) ni tako
udomačila, kot v drugi polo-
vici prejšnjega stoletja pri
nas.
Zlata na LlulieCnl Je
^sna od stopnic
Posrečena in daljnosežna
miselna iskrica med gasilci v
Ljubečni pred štirimi leti je
zanetila trajnejši plamen, kot
so si takrat drznili pomisliti.
Prihodnje leto bo mali jubi-
lej, peta zlata harmonika. Po-
novno je zaživelo kulturno-
umetniško društvo, nekaj
delovnih kolektivov je pod-
prlo vso reč, pravijo pa, da je
glasbeni urednik celjskega
radia Franček Pungaršič z
nekakšnim preroškim talen-
tom zavohal perspektivnost
te prireditve, da sta radio in
Novi tednik še pravi čas, ta-
koj spočetka pristavila svoj
pokroviteljski lonček. Saj
vanj res ne kapljajo cekini,
pač pa akordi, ki vražje prav
pridejo radijskemu sporedu
v veliko zadovoljstvo vse
večjemu številu ljubiteljev -
navadne harmonike.
Letos mednarodna
razsežnost
Na letošnjo »zlato harmo-
niko« je startalo vsaj 95 god-
cev, morda tudi kašen več.
Dobra desetina je prišla iz
Italije, iz Videmskega okoli-
ša in iz Južne Tirolske. Eden
glavnih organizatorjev, Mi-
lan Bred, je dobil hud glavo-
bol zaradi zastav, ki jih men-
da Celje za obisk najbližnjih
sosedov ne premore. Ko ni
dobil državne, je moral obe-
siti štajersko rdeče, belo,
rdečo zastavo s črnim orlom
v sredini. To pa je za naše
pliberške sosede na Koro-
škem, le mačji skok čez
mejo.
Na pol za šalo, pol pa zares,
je gorenjski gost, ko je poz-
dravljal prireditelje v Lju-
bečni, ošvrknil samozvano
slovensko selekcijo »frajto-
naric« na Pokljuki. Ce pravi-
jo na Pokljuki, da imajo slo-
vensko, imamo tu v Ljubeč-
ni - evropsko.
Harmonllca Je dala,
kar le mogla
Harmonika je sicer prije-
ten, priljubljen instrument,
je pa po svoje malce pone-
srečen. Zamenjal je namreč
manjši orkester, ni ga pa na-
domestil. Godec more pri-
praviti tudi bučno harmoni-
ko, da zajoče, da nežni del
melodije tudi zašepeče; ven-
darle ne more kot pri violini,
kitari, tudi klarinetu, bolj
izraziti osebnost godca, nje-
govo individualno izpoved.
Zato si menda pri igranju
privoščijo razne figure. Zato
sta pri harmoniki ob nespor-
ni potrebi godčevega poslu-
ha odločila tehnika in izurje-
nost in prav zato je odloči-
tev, da na tekmovanju ra-
zmejijo godce na več katego-
rij, razumljiva. Mladi še ne
morejo imeti dovolj izkušenj
in spretnosti, stari pa že več,
toliko, da jim spričo let vča-
sih že otrpnejo prsti.
Ni moje, da se vpletam v
odločitev komisije, ki je tudi
po mnenju tekmovalcev bila
poštena in strokovno na rav-
ni, vendar menim, da tehni-
ka in z njo nesporno povezan
absoluten posluh, igrata
»prvo violino«. Tak je Mitja
Kapš, ki je v Ljubečni že
drugič segel po lesenem kip-
cu zlate harmonike, in se ta-
ko izenačil s prav tako dva-
krat »zlatim« Mirom Klin-
cem, ki je letos prišel iz tuji-
ne na prireditev malo pogo-
stovat, ne pa tekmovat.
Drvarska koračnica
drobi plastiko
Navdušenec posebne sorte
je bil nekdo, ki se je ves čas
smukal okoli godcev, sveto-
val, se samozvano postavljal
za človeka, ki ve kaj je har-
monika. Ni si mogel kaj, da
zmagovalcu v svoji skupmi
Hansu Stollu ne bi sugeriral,
da naj ob nastopu pri podeli-
tvi priznanja zaigra Holz-
hackermarsch. Godec z one
strani meje je to rad storil.
Razumljivo, saj šteje v njego-
vi domovini ta koračnica
med najbolj priljubljene in
tudi po svetu močno znane.
Toda našega navdušenca je
tako prevzela, da je v taktu
zmečkal in zdrobil svoj pla-
stični kozarec in s tem zbujal
sum, da ta evforija ni samo
glazbenega izvora...
Raje kralšaU, kot
razvleči...
Ljudi je bilo na prireditvi,
koliko^ jih je prostor mogel
sprejeti. Res bi kazalo pro-
stor povečati. In vendar ob
vsem navdušenju občinstva
je sprejemljivost pri ljudeh
po eni uri začela upadati.
Harmonika je spodbuden in-
strument za zabave, zlasti če
ima v družbi še kakšnega. Je
pa vseeno po daljšem času
utrujajoča, pa če ji gumbe
prebira še tako spreten in na-
darjen godec. Morda je k te-
mu pripomoglo tudi ozvoče-
nje, ki je povečalo moč gla-
sov, vsekakor pa bi poslušal-
čeva ušesa kazalo vmes še s
čim razbremeniti prevelike
intenzivnosti harmonikine-
ga vtisa. Dobro bi bilo, po-
tem ko je predtekmovanje
mimo, namigniti tekmov^-
cem k potrebi čim širšega re-
pertoarja, da bi poslušalci ne
poslušedi po nekajkrat isto
skladbo, pa naj je še tako le-
pa. Tole je sicer tudi vodica
na moj rrilin. Pri oddajah »Iz
naših logov« bi rad čim več
dobro zaigranih viž. Priz-
nam! Hvala!
JURE KRASOVEC
(raznih poročnih, pogrebnih
[ovorov in pesmi. Njena zbir-
nikakor ni majhna, saj jih pi-
te od takrat, ko so bili njeni,
to že odrasli otroci, še v pleni-
i	LEA POKLIC
90-letni Ivan Cepin iz Mežice Je bil najstarejši udeleženec
letošnjega tekmovanja. A prsti so še vedno vešče prebirali
tipke njegove harmonike.
Ivan Komplet iz DramelJ si Je z igranjem prislužil tretjo
nagrado v kategoriji tekmovalcev od 45 do 65 let.
Jože Bohorč iz Slivnice Je najbolj »vžgal* pri občinstvu in
si za nagrado prislužil nagrado Novega tednika in Radia
Celje - majoliko.
Na prireditvi se je zbralo preko dva tisoč obiskovalcev, ki so navdušeno pozdravljali nastopajoče. Zlata harmonika si
je izborila svoje mesto med pomembnejšimi prireditvami v Celju.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
EGaiDMM
30. AVGUST 198^
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Je vso skupaj utihnilo, med ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Enainosemdesetletni
Planinčan Fric Radej je,
kot je navada dom^a
povsod, živa kronika svo-
jega kraja. Povsod pač ži-
ve ljudje, ki skrbijo, da se
ljudsko izročilo ne poza-
bi, ki imajo radi svoj kraj
in so vse, kar so kot pri-
dna čebelica nabrali v
dolgih letih, pripravljeni
tudi posredovati naprej.
Spomin Frica Radej a ni
karsibodi. Svež je in bo-
gato zapolnjen. Prijaz-
nost sije z njegovega
obraza, vedoželjnost se
skriva med gubicami.
»Guzaj? Ja, kar težko bi
začel,« reče in se muza,
preklada časopise, zbira
misli.
»Moj dedek Jože je dva-
krat tedensko spremljal
možakarja, ki je nosil po-
što iz Planine v Šentjur in
obratno. Nosil je dolgo
puško, ki se je nabijala
spredaj. Tistikrat je laila
pošta na Hlanini pri Ku-
koviču, današnjemu Ja-
zbecu. Spremljati pa je
moral zaradi Guzaja, če-
tudi ga ni nikoli videl,
pravzaprav menda le en-
krat, od daleč.
Nekoliko več sreče z
Guzajem je imel moj oče
Miha, ki se je pri čevlj^u
Tompaku v Šentjurju izu-
čil za krpanje čevljev. Ko
se je vrnil iz Šentjiu^a, je
skupaj z domačimi fanti
več^at obiskal gostilno
Perčič v Doropolju. Jedli
so, pili, pa karte so tudi
znali vreči in še gostilni-
čar jim je delal družbo, so
povedali oče.
Nekega dne, bili so rav-
no prav zagreti, so se od-
prla vrata in vstopil je
možakar. Predstavil se je
za potnika, ki ponuja, kaj
vem kaj.
Ko se je najedel in na-
pil, se je obrnil k očetovi
družbi.
»Slišite, oštir, naj
vržem namesto vas,« je
prijazno dejal.
Igrali, so, igrali, dobiva-
li, zgubivali, čas je minil.
Možakar se je poslovil.
Ko je gostilničar pobral
krožnike, je opazil listič:
»Dragi prijatelji, igrali
ste z Guzajem. Poslav-
ljam se, pa dobro se
imejte.«
Možje so ostrmeli. Ve-
deli so, da je na Guzaja
razpisana precejšnja vso-
ta denarja, vendar na to ni
nihče pomislil, a tudi po-
magati se ni dalo kaj pri-
da dosti: Guzaj je bil že
daleč. Odšli so na Plani-
no, za Guzajem pa so se
podali žandarji. Možakar
je izginil kot kafra.
Zgodilo se je, da je Gu-
zaj na Jezercah srečal go-
stilniča^a in trgovca
Hvalca iz Jurkloštra, ki se
je vračal s svojih oprav-
kov s kolesljem.
»Hej, vi, vzemite me na
voziček,« je z nekoliko
močnim glasom poprosi-
la ženica z jerbaščkom.
Hvaleč si ni dal dvakrat
reči. Ustavil je koleselj in
ženica je zlezla gor.
Peljala sta se, ženica ni
bila ničkaj zgovorna, ko
je prav blizu vrha Jezerc
zapihal veter in dvignil
ženici prtič z jerbaščka.
Hvaleč se je zgrozil; v jer-
baščku je bilo vlomilsko
orodje in kar je bilo še
najhujše - orožje. Podjet-
nemu gostilničarju in tr-
govcu iz Jurkloštra je po-
stalo vroče, misli so mu
začele mrzlično begati po
glavi, nekaj je bilo treba
stpriti, saj me še spravi na
oni svet, je zatarnal sam
pri sebi.
Ne da bi Guzaj to videl,
je Hvaleč spustil bič na
tla.
»O Bog, gajžlo sem iz-
gubil, konja pa je težko
krotiti brez nje. Je mu-
hav, veste, muhav kot
sam vrag,« je brbljal od
strahu voznik. Zenica se
ni dala prositi, Hvaleč je
ustavil voz, bable pa p6
gajžlo. Takrat je Hvaleč
pognal in je vozil, vozil...
Ni minilo par dni, ko so
neznanci trgovca olajšali
za precejšnje imetje...
Da je bil zraven tudi
Guzaj, ni treba posebej
poudarjati.«
Guzaj v Radejevi druži-
ni ne bo pozabljen. Guza-
jeve dogodivščine, ki kro-
žijo med Kozjanci že sto-
tretje leto, so dobro znane
tudi njegovi hčerki, de-
dek pa je poskrbel, da je
»glasovitega roparja«
spoznala tudi vnučka.
Fric Radej
Razveselite s pozornostjo!
Kupujte na oddelku ŽENSKE KONFEKCIJE
Veleblagovnice T, v prodajalnah SALON T in
NOVOST!
»Hvala lepa, se praf dobro fidi! Ni
trepa! Hvala lepa!«
»No, če ne marate, pa ne bom. Kaj pa
želite zraven? Malo solatice? Bom ta-
koj prinesel! Pa dober tek sem vam
pozabil voščiti!«
V gostilni je bilo tiho kakor pri povz-
digovanju v cerkvi, samo ena od žensk
je poglasno vzdihnila, pa se je slišalo
prav razločno:
»No, saj sem vedela! Tema je že!
Uboga reva jaz, kdaj bom doma!«
Ko je bilo piške konec, se je gospod
zahvalil:
»Nisem mislil, da mi poste tako lepo
postregli! Prav dobro je pilo.«
Župan je pohvalo z zadovoljstvom
sprejel k znanju:
»No, saj smo v trgu! Kaj bi si pa
ljudje mislili, ko bi morali lačni od nas!
Nismo mi kar tako! Samo da ste zado-
voljni, gospod La-Lačengar!«
Zdaj se je gospod nagnil k svojemu
vozniku: »Poklej konj!«
Župan je bil pozoren in ga je slišal.
»Nič naj ne skrbijo, gospod Lačen-
gar! Sem mu že jaz položil! Lepo žival-
co imajo, gotovo ni bila prav poceni!? -
Ti boš pa še eno merico, mar ne?«, seje
obrnil h kmetici, kije sedela pred praz-
nim poličem. »Kar prinesel ti ga bom!«
Gospod si je z velikim robcem brisal
usta. Nejček se je nekako spet prerinil
do njega in ga pocukal za rokav:
»Gospod naj pogledajo!« Pa je odkril
koš, z obema rokama previdno dvignil
iz njega lončen pisker, v njem je druga
čez drugo gomazelo in čivkalo mladih
mačk; koliko se ni dalo prešteti, ko,
niso hotele biti niti trenutek pri miru.
Sirote uboge brez matere, kako bi ne
čivkale! »Jelite gospod, da take tudi
kupite? Saj bi jih dal pa bolj vredno,
kar sami povejte, koliko bi dali zanje,
saj ne bi na število, kar počez bi se
naredila!«
Gospod in vsi kolikor jih je bilo tu, so
se začeli na ves glas smejati. Nejčka pa
to ni veliko motilo, kar nadaljeval je:
»Vidijo, gospod, kakšne sirote so!
Naj gredo za materjo! Tako ljubeznive
so, človek bi jih kar poljubil! Res da. In
kako pametno vas gledajo! Kar sami
naj mi povedo, koliko bi dali zanje.
Pisker bi jim dal za povrh! Saj me vidi-
jo, da sem siromak. Pa še za pijačo sem
dolžan gospodu županu -«
%Gospod je pogledal Nejčka, segel v
žep, vzel iz njega srebrn tolar in ga dal
Nejčku. Gostilna je ostrmela, se nagni-
la naprej, okamenela...
Nejček se je zahvalil, pa ga gospod ni
veliko poslušal, samo svojemu vozniku
je rekel:
»Poglej, če še pride foz?!«
Potem se je pa obrnil spet k žen-
skam:
»Staj pa sapisnik naprej! Kako se fi
pišete?«
»Franca Frajter, gospod - prisom go-
spod, če bi me vzeU naprej, imam otro-
ka pri prsih, pa bo sirota lačen, ko me
tako dolgo ni domov!«
Gospod je bil zdaj, ko se je najedel,
veliko bolj prijazen:
»Sefeda, sefeda! Fi boste naprej! Ko-
liko mačka? Tri mačke, tri goldinar!«
Neža Frajtar ni vedela, ali bi laže vesela
ah še ne, pa je rekla samo:
»Jezse Marija, ko bi le že imela brž
denar v rokah! Kaj bo rekel moj, ko me
tako dolgo ni! - Eh, hihi, ga bom že
premotila!«
»Jaz sem Franca Podergajs, tudi iz
Podsrede! Gospod, veste, mačke sem
pa pri lopi pustila, ko je bil kumik tako
nemaren, pa ga res nisem imela časa
pori bati.«
Gospod ni bil še malo hud ne zato.
Samo je pripomnil, da nič ne te, če je
kumik usran, samo ta so mačke strafe.
»O jojmene, zategadelj naj bodo pa
kar brez skrbi, gospod! Zdrave pa še
kako! Saj so me čisto opraskale in
okrempale, ko sem jih devala vkurnik,
kar pogledajo naj, gospod!«
Gospod je pis^ in sam sebi nareko-
val: »7Yi mačke, pet goldinar!«
»Ne, ne, gospod, ste se menda zmoti-
li! Kar ti rajnški bi menila dibiti!«
Pa se gospod ni bil zmotil, samo do-
ber je bil:
»Trugo je sa polečina!«
Kmetica se je obrnila po gostilni in
rekla:
»To so pa res dober gospod!«
Zdaj pa se je gospod naenkrat nečesa
domislil in vprašal voznika: »Ali fos še
je tukaj? Moram pokledati, kje ostane
tako dolko!«
In je počasi stopil ven, voznik za
njim, oba skozi lopo na dvorišče. V
gostilni se je med ženskami takoj vnel
živahen in dokaj vnet razgovor, katera
bo zdaj prišla na vrsto, kateri se res
najbolj mudi. Eh, da bi le že bile vsaj na
zapisniku, potem bi se le malo laže ča-
kalo!«
Razgovor še ni bil niti na višku, nikar
končan, ko se je skozi odprto okno
naenkrat začul oster pok biča in hi jo!
Hiho! Hijoooo! In ropot in drdranje dir-
ja jočega kolesla! Na kolesij u pa je se-
del gospod Lačengar in se jim na ves
glas krohotaia
Prvi je ugotovil novi položaj župan.
»Jezesna«, je rekel, »zdaj se je pa odpe-
ljal!« Klical je za njim kolikor je najbolj
mogel na glas:
»Gospod! Gospod La-lačengar!« Pa
je bil voz že prilično daleč. Kaj naj to
pomeni? Morda je pa le šel samo veli-
kemu vozu s kumiki^a mačke naspro-
ti? Vraga, zakaj se je pa potem tako
grohotal?! Na mizi so ležali vsi gospo-
dovi papriji, \rhnjega je vzel v roke,
začel brati, se skoraj sesedel na stol!
»Jezes Marija! Guzaj je bil tu! Šent-
jurski razbojnik! Križana nebesa!« Pa
je prebral pisanje: »Vse srborite pod-
sreške ženske, ki ste me oni teden pre-
bunkale, prav prijazno pozdravljam in
se vam zahvalil za obilno udeležbo. Če
bom le katero dobil kdaj v roke, jo bom
podkoval, da se me bo zapomnila! Zdaj
smo bot! Guzaj iz Šentjurja!« V gostil-
ni, - predstavljajte si sami, popisati se
ne da, sploh ne. Ženske kričale, vrešča-
le, jokale od jeze, vihtele pesti po zra-
ku, bentile, civilile, mačke mijavkale in
se drle na vse registre, - sodni dan!
Spet se je župan prvi znašel, srdito se
je dva, trikrat z desnim kazalcem potoU
kel po čelu in pljunil od jeze:
»Ti prekleti falot! Naj ga strela po-
kne! O ti mrcina hudičeva! Pa da ga
nisem spoznal! Pa še sam sem njegove-
mu konju položil! Seveda je bil on!
Samo brado sije privezal in govorico je
malo spremenil in popačil: Jaz osel, jaz
koštrun, jaz bik, bedak bedasti, - nič
več ne bom župan! - Ti si pa rekel, da
ga poznaš!«, se je nasršil nad biriča.
Birič pa tudi ni bil pri volji, da bi bil
kriv
»Kaj boste zdaj nad menoj ujedali!
Mar vam nisem rekel, da to ne more
biti! Saj ste sami rekli, naj prekličem,
pa sem! Jaz nič ne morem zato! V časo-
pisih je bilo večkrat to ime -«
Župan je končno le priznal:
»No, no, saj ne rečem, da si vsega ti
kriv! Saj ga še žandarja nista poznala,
ko smo oni večer skupaj pili! O ti pre-
klicani lisjak ti, o ti vrag peklenski,
kako nas je potegnil! Zdaj ste pa dobile
ženske enkrat drobiž iz štrtaka! Si vas
je privoščil kaj? Pa še na debelo, haha-
h^a! O ti preklicani mačkon!«
Ženske pa hude!
»Mar tebe ni? Tebe še bolj, ti si žu-
p^, me smo pa butaste babnice! Še s
piško si mu postregel, hehehehe!«
Ni se še polegel ta hrup, ko je pri
vratih nekaj zaropotalo, župan je po-
gledal, kaj je spet to ? Bile so tri ženske,
ki so pritiskale veliko gajbo polno
mačk.
iVfiUST 1984
NOVI TEOMK - STRAN 15
^aJmo cesto
p si ogledujemo kak lepo
jjgn kraj pravimo, da t^
,jjo ljudje, ki želijo imeti
okolje in zanj skrbijo -
jgjo, finacirajo dela, ureja-
gltolje. Krajani krajevne
ijpnosti Šentjur - okolica
[Yatni so bili zelo delavni,
pomočjo krajevne skupno-
;plastnim delom in denar-
j50 položili asfaltno pre-
ijjo ha cestišču, ki povezu-
gt^pče s Tratno in Crnoli-
pes celotna cestna pove-
■-a teh krajev ni asf^tira-
le do bližnjih naselbin je,
f je velika pridobitev kraja
Itrajanov. Za to pridobitev
j(0 pohvalimo prizadevne
jane krajevne skupnosti,
pošebej pa organizatorja
itona Lubenja, ki ni samo
janiziral delo, sodeloval je
Ii pri vseh zemeljskih pri-
pah in uporabljal svoj
litor vse dni, ko so pri-
ivljali cestišče za asfaltira-
I Za požrtvovalno delo
igre vsa zahvala krajanov
uporabnikov omenjene
ie.
;iede na to da naložba v to
sto ni bila majhna, ne bo
več opozorilo uporabni-
jh, da jo čuvajo in vzdržu-
5. Opozorilo velja pred-
>m voznikom kmečkih
ojev, saj prav malomarno
avljanje z njimi povzroča
kIo cestišču. Po lepi, as-
irani cesti, se je lepo pe-
i. Tudi hitrost je večja, s
1 pa tudi nevarnost preč-
ija nezavarovanega želez-
Ikega prehoda. Železnica
storila nič, kar bi prispe-
lo k varnejšemu prečka-
itega prehoda, predvsem
meglenih jutrih. Opozori-
uporabnikom tega preho-
naj zato ne bo odveč -
ostrite pozornost, ko preč-
te železniške tite, ki so oz-
5eni z andrejevim križem
znakom stop.
Crajani pravijo, da to še ni
l Se marsikaj bo treba na-
lili, da bo v teh krajih lep-
Predvsem je nujno zgra-
i kanalizacijo, za katero pa
narja trenutno ni. Toda,
trajali bodo s trdno voljo,
itnim delom in denarjem,
si zagotovijo lepšo okoli-
in boljši zrak. Tudi javno
telefpnsko govorilnico bi ra-
di imeli, saj v bližini ni tele-
fona. Dela je torej veliko, to,
da se krajani razumejo med
seboj, da so pridni in vztraj-
ni, pa zagotavlja, da bodo
uspeli.
ALBERT TANSEK,
Trata
Se o novem
mleku
2e nekaj časa me moti, pa
ne le mene, oskrba potrošni-
kov z mlekom v Celju. Kljub
podržitvi za okoli 60 odstot-
kov so mleko tako pokvarili,
da to »novo« v pure pack
embalaži ni le veliko dražje,
tudi okusno ni več. Po do-
mače povedano smo dobili iz
dobrega mleka slabo za okus
in sploh. V Delu je bil 16. 8.
objavljen članek o novi mle-
karni v Arji vasi, kjer tudi
piše, da je mleko v novi pure
pack embalaži dražje za 5
din, kar ni res, saj je dražje za
8 din. Ko je bilo mleko še po
31 din, v vrečkah, je bilo v
novi embalaži 37,80 din, se-
daj pa je v vrečkah, če je in
kadar je, po 42 din, v novi
embalaži pa po 50 din.
Sem ljubitelj mleka in hra-
ne brez tega živila bi mi bila
nepopolna. Na žalost je zad-
nja leta že tako osiromašeno
za nekaj maščobe. Kot kaže,
pa se mu bomo morali sedaj
čisto odpovedati zaradi ne-
kakšnih »tipizacij in homo-
genizacij«, ki so mleko kot
dobro živilo skvarile do kra-
ja. Zame je neužitno, z zopr-
nim okusom in ne bom ga
več kupovala. 2e spet ima-
mo opravka z znanim nače-
lom, da preprosto pač ne gre
in da je treba stvar čim bolj
zaplesti, za kar smo pri nas
pravi mojstri. Je to še ena
skrb za potrošnika po neče-
lu, da je zanj vse dobro? Bo-
mo morali vsi, ki imamo radi
mleko sedaj piti alkohol?
Druga težava v Celju je z
dostavo mleka v trgovine.
Od podražitve sem se doga-
ja, da še ob 9. uri trgovine
nimajo mleka. Se res nihče
ne briga za to? Imamo dele-
gate, inšpekcije, administra-
cije na pretek, pa nič! Ko
sem bila junija v Beogradu
pri znancih, sem videla, da
gredo gospodinje že ob 6. uri
v trgovine in da je mleka in
kruha takrat dovolj. Pri nas
pa kaže, kot da bomo zaradi
»stabilizacije« začeli odpirati
trgovine šele proti pol-
dnevu?!
Ko si hodijo razni naši
funkcionarji ogledovat novo
mlekarno, se pa nihče ne za-
nima za to, da to ne bo več
dobro kravje mleko. To je le
še v pravljicah, ki jim še
otroci ne verjamejo več. Se
dokaz več, kako »zgoraj«
skrbijo za našega potrošni-
ka. Rada bi slišala kak pame-
ten odgovor mirodanjih,
brez leporečja in političnih
fraz. Smem upati?
FANI OBLAK,
Celje
Uredništvo:
Ob uvajanju »novega«
mleka v celjskih mlekarnah
smo pred tedni obširno pi-
sali v Hmezadovem poja-
snilu v NT. Očitno potrošni-
kom ta pojasnila niso pove-
dala dovolj. Se bo na temo
mleko v Celju oglasil še
kdo?
Nevam križiSče
Križišče pred glavnim
vhodom pred celjsko bolniš-
nico je eno nevarnejših v Ce-
lju. Od kar je bilo parkiranje
v krogu bolnišnice pred leti
(sicer pravilno) zelo omeje-
no, se je gneča prestavila na
križišče pred vhodom in v
Oblakovo ulico. Avtomobili
parkirajo na cestišču, po
pločnikih, od koder so izrini-
li pešce na cestišče, po pre-
hodih za peščce, silijo deci-
meter za decimetrom na ze-
lene površine pred vhodom
v bolnišnico in jih uspešno
spreminjajo v prah in blato.
Parkirajo celo tik pred za-
pornico in tako resno ogro-
žajo promet v bolnišnico in
iz nje. Miličnik, ki se včasih
pojavi in zatika kazenske
listke za brisalce, je tu, ra-
zumljivo, brez prave moči.
Odgovorni pa pravijo, da bo
treba počakati na komplek-
sne rešitve parkirišč in nove-
ga glavnega vhoda v bolniš-
nico. Ker pa bo to zelo verjet-
no trajalo še več let, menim,
da bi bilo treba dotlej doseči
večji red na karkšenkoli
drug način, ki bi divje parki-
ranje uspešno onemogočil.
Ali pa bomo morda čakali
brezbrižno, dokler lepega
dne ne bo težak bolnik ali
poškodovanec umrl tik pred
vhodom v bolnišnico, ker se
rešilni avto ne bo mogel pre-
biti vanjo?
jo2e Cetina,
Celje
6araže, garaže
Poleti so v Celju pričeli
množično graditi garaže v
Novi vasi. Na zelenici in še
kje. Vse bi bilo prav, če ne bi
gctraže kvarile izgleda okolja,
kjer stojijo in če ne bi gradili
na mestih, kjer bi lahko stala
kakšna stanovanjska ali dru-
ga stavba. Na zelenici so ga-
raže postavili tik ob železni-
ški progi in pri tem posekali
drevje ter odstranili pločnik,
ki je služil svojemu namenu.
Poleg vsega bodo garaže, ki
stojijo tik ob cesti, nevarne
za vozila, ki bodo pripeljala
mimo blokov številka 8 in 9.
Čudi me, da pristojni občin-
ski upravni organ za urbani-
zem dovoli takšno stihijsko
gradnjo garaž, ki kvari izgled
mesta, razen tega pa so zem-
ljišča, na katerih se gradijo
garaže, neracionalno izkori-
ščena.
Zakaj se v Celju ne gradijo
garažne hiše, ki zavzemajo
manj zemljišča in se lepše
vklapljajo v okolje? To se
utemeljeno vprašujemo šte-
vilni občani in terjamo javni
odgovor pristojnih organov.
jože malec,
Celje
Biser slovenskih
gora
Veliko lepote je v našem
gorskem svetu, najlepši del
je prav gotovo med planino
Razor in Krnskim vrhom.
Tja se je 17. avgusta pod vod-
stvom V. Lečnika in F. Nun-
čiča odpravila skupina PD
Železničar Celje. Za tridnev-
ni pohod smo bili dobro
opremljeni in kondicijsko
pripravljeni. Na Voglu, ka-
mor nas je pripeljala gondo-
la, smo pričeli vzpon. Sprva
je bila pot pusta, kamnita.
Po uri hoda pa se je trud bo-
gato obrestoval, saj se je
odprl pogled na ^dovito
gorsko pokrajmo poraščeno
z živo pisanim cvetjem. Pot
smo nadaljevali proti planini
Razor. Dehteča živo barvna
paleta cvetja nas je tako
prevzela, da naporov v strmi-
ni hismo občutili. Na Razor-
ju smo prenočili. Naslednji
dan pa nas je pot vod;la pre-
ko Krna do Krnskega jezera.
Ker nismo dobili prenočišča,
smo po dvanajstih urah hoda
nadaljevali pot proti koči
pod Bogatinom. Tam smo
prenočili na stolih, mizi in
tleh, kajti dom je bil zaseden
do zadnjega kotička. Nasled-
nji dan smo odrinili proti
Komni in po številnih polož-
nih serpentinah proti slapu
Savice. Bogatejši za vtise o
naravnih lepotah, za doživet-
ja ob prijetni družbi in fizič-
no utrjeni smo pohod zaklju-
čili na celjski železniški po-
staji 19. avgusta.
JOŽICA BOŽiC,
Celje
Opravičilo
Tovarišu Slamniku se lepo
zahvaljujem za točno poja-
snilo in se istočasno opravi-
čujem za svoje nepreverjene
trditve v NT glede dostave
pisma. Zavedlo me je pač to,
da so doslej sorodniki v
Šentjanžu našo pošto vedno
zelo hitro prejeli, enako tudi
mi njihovo. Ker vodi prav do
hiše cesta, primerna za avto-
mobile, sem bil prepričan,
da je urejena tudi dostava
pošte z mopedom, vsaj poleti
in v lepem vremenu. Priz-
ncim, da bi bil moral pismo
odposlati že prej. To pa ni
bilo mogoče, ker zaradi raz-
nih okoliščin dolgo nismo
mogli določiti točnega datu-
ma. Nerodna je bila zadeva v
toliko, ker je ta družinski do-
godek pač enkraten in se na-
vadno nikoli več ne ponovi.
Obljubim pa, da bom, če
bom še kdaj kaj napisal, vsa-
ko zadevo prej temeljiteje
preveril. Za čestitko najlepša
hvala.
FRANC MOHORIC,
Vitanje
ačunainlk prihaja
n. nadaUevanie
Ko so se naslednjega dne
ihec. Marko in Blaž spet
'bili, so bili še vedno čisto
►klapani. Mihec še vedno
1 oprostil prijateljema, da
s v njihovo skrivališče pri-
sljala deklico. Blaž pa je či-
tiho spregovoril:
•Veš, Marko, Polonca si pa
leeno silno želi priti k nam.
^kla je, da bi nam lahko
>magala. SebaStjan ima
iiogo učbenikov za raču-
ilnike. Lahko bi si jih izpo-
lnila.«
Marko je molčal.
To pa ni bilo od muh! Ka-
^ naj sicer sploh začnejo
'iati z računalnikom, če ne
["do vedeli ničesar o tem?
'ogoče pa res tale Polonca
'^o neumna...
'Pripelji jo danes popol-
sem!« je rekel po dol-
^ molku.
j^Oh, ne!« je vzkliknil Mi-
»Spet se bomo sprli.«
bomo se, če ne boš
N preveč pameten!«
|2daj je v Mihcu spet zrasel
N prejšnjega dne in bil je
^t^ično užaljen. Kar obrnil
poklical FUka in zdirjal
tetnov.
1'Nikoli Več ne pridem,« si
t,'Mislil. »Briga me računal-
\ Pha!«
^mpak oče je popoldne
wašal:
Mihec, ali ne zbirate
" Papirja?«
'^e,« je bil Mihec kratek.
Toda oče ni bil od včeraj:
»Aha, že vidim. Sprli ste
se, kajne?«
Mihec je molčal in gledal v
tla.
»Kaj pa ste imeli?« se je
vmeš^a mama.
Kaj, kaj? Mihec bi najraje
zavpil. Tisti Blaž je pripeljal
zmešano Polonco, ki je vse
pokvarila in navsezadnje je
bil še Mihec kriv!
Rekel pa je samo:
»Ah, neka Polonca se je
vmešala.«
»No, no!« Oče se je namuz-
nil. »Pa ne, da ste se sprli
zaradi nje?«
»Zaradi nje, ja! Ker je tako
pametna in sploh!« je zavpil
Mihec.
Torej zato, ker vam je vsem
všeč?«
Všeč! O, ti ljubi svet! Mi-
hec se je skoraj zasmejal.
»Seveda ne! Zato, ker vti-
ka nos tja, kjer je nič ne
briga.«
Oče in mama sta se spogle-
dala.
»Kaj pa je naredila ta-
kega?«
»Nič,« je odgovoril Mihec
po resnici, ker se ni domislil
ničescir drugega. »Z nami ho-
če biti.«
»In to je vse?«
Vse?!! Pa kaj oče in mama
res ničesar več ne razumeta.
Kaj bi še hotela več? Vse! Saj
to je vendar več kot preveč!
»Samo zato, ker vam je ho-
tela pomagati, ste se sprli?«
Mihec je molčal.
»No, veš kaj!« je očitajoče
rekla mama. »In ti si bil seve-
da proti?«
Mihec je še kar molčal.
»Eh, Mihec,« je rekel oče.
»Mislil sem, da si bolj odra-
sel. Pa vidim, da si še vedno
otročji.«
To pa presega vse meje.
Polonca gor, Polonca dol,
Polonca sem in tja. Zaradi
nje se je spri z najboljšimi
prijatelji in zdaj naj jih po-
sluša še doma. Da je otročji!
Kar počakajo naj! Sam si ^
kupil računalnik!... Ne, se-
veda, takrat ne bo nihče več
rekel, da je otročji. Ko bo
izumil nekaj velikega in bo^
slaven! Takrat bodo kar.po-
zabili, da so mu še pred krat-
kim govorili: Mihec, kako si
otročji! Prebutal bi jo, to Po-
lonco!
»Ne bova te silila, da hodiš
v družbo, ki ti ni všeč, boš
pač doma pomagal očetu,« je
mama zaključila pogovor.
Naslednje jutro je Mihec
že pozabil na zamero. Skočil
je že iz postelje - šele potem
se je spomnil. Sedel je, se
pretegriil, potem pa počasi
pozajtrkoved. Sel je na dvori-
šče, kjer ga je čakal Flik.
»Ha, tudi psa ne bodo več
imeli,« je pomislil, ampak
pravega zadovoljstva ni ob-
čutil. Pomikal se je sem in
tja ih ni vedel, kaj naj počne.
Potem je poklical Flika in
počasi sta krenila vzdolž uli-
ce. Ne, saj ne bo šel tja. Samo
mimo bo šel in poškilil, če ni
mogoče Polonca spet z
njimi.
Pionirji fotografirajo
Metod Podkrižnik iz Titovega Velenja, ki nam je poslal fotografijo, ki jo danes
objavljamo, je sicer posnetek napravil ie preteklo šolsko leto, prav gotovo pa se že
pripravlja, da nam pošlje skupaj s svojimi sošolci posnetke, ki so jih napravili med
počitnican^. Samo da se odprejo šolska vrata in da jih njihov mentor Stane Jerčič popelje v
temnico.
V T. Velenju tako na strokovni način nastaja nov rod fotografov, o katerih bomo še veliko
slišali, njihov foto klub Zrno pa prav gotovo ne bo ostal brez zaledja, kot se to zadnje čase
dogaja v Celju. Kot smo izvedeli preko Staneta Jerčiča, se pripravlja v začetku prihodnjega
meseca V Gorenji vasi strokovni tečaj za mentorje in inštruktorje fotografije. Priporočamo
šolam, da na ta tečaj pošljejo enega od svojih mentorjev, ki bo prav gotovo prip>omogel, da
bo naša akcija Pionirji fotografirajo v prihodnjem letu še uspešnejša. S svojimi strokovnimi
nasveti so pripravljeni pomagati člani celjskega foto kluba in navsezadnje tudi mi, ki smo
pobudniki te akcije.	Urednik fotografije
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. AVSUST ^^^^^
Zdovc in Govc
na Svedsicom
v reprezentanci Jugoslavi-
je na evropskem mladin-
skem prvenstvu na Šved-
skem sta nastopila tudi dva
mlada košarkarja s celjskega
območja: Jure Zdovc (na sli-
ki), prej član konjiškega Co-
meta, ki bo v naslednji sezo-
ni nastopal za ljubljansko
Olimpijo in Aleksander
Govc, član celjske Libele.
Oba sta dala lep delež k
osvojitvi bronaste medalje.
JK
Blaž zaijuiii jen v icolo in gore
v Celju je v zadnjih letih
vse več pravih ljubiteljev
športno rekreativne dejavno-
sti, ki zajema v glavnem kole-
sarjenje, hojo, planinstvo, tek
in plavanje. Med najvztraj-
nejšimi je vsekakor 56 letni
Blaž Crepinšek iz Aera, ki do-
mala večino dneva presedi na
kolesu. Letos si je zadal po-
sebno nalogo, da bo v eni sezo-
ni prekolesaril 4000 kilome-
trov in opravil vseh osem ko-
lesarskih maratonov, kar je
potrebno za pridobitev priz-
nanja »vztrajni kolesar«, ki
ga podeljuje Kolesarska zveza
Slovenije.
Opravil je že pet maratonov,
pred seboj ima še tri - vzpon
na Vršič, Dakijev^ maraton v
Ljubljani in Celjski maraton.
Pred dnevi je sodeloval kar na
dveh maratonih dolgih po 110
kilometrov - v soboto v Raden-
cih na »treh srcih« in v nedeljo
v Mozirju po poti II. grupe
odredov. »Radenski maraton
je lahek in pomeni bolj trening
za težje maratone, kot je bil
drugi iz Mozirja v Kamnik in
nazaj. Treba je bilo premagati
skoraj tisoč metrov visoki Čr-
nivec pa tudi pot po Tuhinjski
dolini ni bila kaj dosti lažja,« se
spominja Blaž zadnjih dveh
maratonov.
Ni pa Blaž samo ljubitelj ko-
lesarjenja. Rad zahaja tudi v
planine. 2e večkrat je opravil
slovensko transverzalo, obi-
skal druge manjše, mikajo pa
ga gore na Gorenjskem okoli
Jezerskega, kar bo opravil pri-
hodnje leto, ko bo končal tudi
transverzalo treh dežel Slove-
nije, Julijske krajine in Koro-
ške. V vsakem predelu je treba
obiskati po deset vrhov in Blaž
jih je do zdaj obiskal že 27,
ostali pa so mu še trije v Italiji.
»To bom opravil prihodnje le-
to, kajti za letos sem možnost
prehoda čez mejo že izkoristil.
Sicer pa bom to zahtevno tran-
sverzalo po treh deželah delal
tri do štiri leta.«
Blaž Crepinšek ne vozi kole-
sa zato, da bi tekmoval in čim-
hitreje prišel na cilj, ampak
»med vožnjo ne smeš samo bu-
ljiti v cesto,« meni. »Treba je
pogledati tudi okoli sebe, saj je
naša pokrajina tako lepa. Veli-
ko možnosti se ponudi za ka-
si^ejše izlete in temeljitejši
ogled. Razveseljivo je tudi to,
da se v takšno zvrst športne
rekreacije vključuje vedno
večje število ljudi, zlasti mla-
dih, moti pa me, da je aktivnih
še vedno premalo žensk. Pre-
pričan sem, da bi tudi one
zmogle takšne in podobne ak-
cije ter bi se kasneje telesno in
psihično bolje počutile. Zmer-
no ukvarjanje z rekreacijo ne
more rKjbenemu škodovati,
ampak prej koristiti.«
TONE VRABL
Republiška liga 1. kolo: tri ekipe s celjskega območja'
so startale v enotni štirinajstčlanski republiški ligi. V l,
kolu niso bile preveč uspešne, saj so od šestih možni)^
osvojile samo dve točki. Celjski Kladivar je po zmagi 5:1 v
prijateljski tekmi na domačem igrišču proti Kovinarju
Maribora odšel na njegovo igrišče močno samozavesten, j
da lahko uspe tudi v gosteh. Zal se to ni uresničilo in je'
izgubil z isto visoko razliko 5:1. Domačini so vodili že s 4:0,
ko je častni zadetek za Celjane dosegel Mlinar. To pa je '
bilo s strani Kladivarja tudi vse. Zal premalo, da bi ugodno^
ocenili start v ligi, ki bo po prvih rezultatih dokaj močna.,
Šmartno je igralo neodločeno 0:0 doma z mariborskim]
Železničarjem, medtem ko je velenjski Rudar iztržil točko |
v Trbovljah proti Rudarju 1:1, strelec pa je bil Osterc.
Kladivar: Tasič, Benčina, Zilnik, Gmajnar, Knez, Ku-
der, Jurkovnik (Zukič), Savič, Mlinar (Lovrek), Podgor-
šek, Kokotec.
Rudar (TV): Cvijetkovič, Djurič, Boškovič, Jalušič, Mi-'
šetič, Gabrič, Dropuljič (Kljajrč), Novak, Boškovič, Kali-
garo, Osterc.
Šmartno: Kronovšek, Matko, Golob, Frangeš, Podvrat-
nik, Primožič, Korber, Grobelšek, Kodre, Rudnik, Kopu-
šar (Jelen).
2. RUDAR (TV) - Brežice, KLADIVAR - Slovan (Lj) in ■
ŠMARTNO - Triglav (Kr).	i
Območna liga 1. kolo: lokalni derbi je bil v Mozirju, i
dobil pa ga je Elkroj, ko je premagal Dravinjo iz Sloven-'
skih Konjic 2:1, medtem ko je Steklar v Rogaški Slatini 1
ugnal Aluminij iz Kidričevega 4:2. 2. kolo: Nafta - STE-
KLAR, DRAVINJA - Proletarec, Pekre - ELKROJ. '
Področna mladinska liga »D« 1. kolo, nedelja, 2. sep-,
tembra: PARTIZAN Žalec - Rudar Senovo, Hrastnik - i
Šmartno, RUDAR (TV) - Brežice, USNJAR Šoštanj -h
KI.ADIVAR Celje.
TV
L____-^
Samo Rolc Kopitar
Na državnem prvenstvu v atletiki v Sarajevu so pn
stavniki Slovenije osvojili štiri prva mesta, od tega (
Ijani enega Rok Kopitar je zmagal v teku na 400 m ovin
51,67. Dve drugi mesti sta osvojila še Rozman na 10 km
Jazbinškova v metu kopja.
Ostale uvrstitve Celjanov in Velenjčanov: 800 m -
Popetru (Vel), 400 m ovire - 7. Božiček (KI), troskok -
Simunič (KI), 3000 m - 6. Babičeva (KI), 1500 m - 7. Popet
(Vel), daljava - 7. Režek (Vel), krogla - 4. Vuk (Vel) in kopi
- 5. Ravnik (KI). Skromna bera na že tako skromnem drži
nem prvenstvu!
1
Za icotaiicarsife nasiove v Ceiju
V soboto, 1. septembra bo v Celju v Mestnem par
republiško prvenstvo v kotalkanju, kjer bodo nastop
tudi številni predstavniki HDK Cinkarna Celje in 1
Velenje. Tekmovanje bo trajalo ves dan, slavnostna otv(
tev pa bo popoldne ob 15. uri. Organizator je HDK Cinkari
Državno prvenstvo bo teden dni kasneje (8. in 9. septe
bra) na kotalkališču v Titovem Velenju. Na obeh tekmov
njih bodo tako celjski kot velenjski kotalkarji posegli]
najvišjih mestih, prvo celjsko »orožje« pa sta udeležen
mladinskega evropskega prvenstva Klavdija Perlič in L
Vodušek.
Dve zmagi
Veleničank
v pripravah za nastop v II.
zvezni ligi so rokometašice Ve-
lenja pod vodstvom novega tre-
nerja Franca Ramskuglerja odi-
grale dve prijateljski tekmi in
premagali Šmartno 26:16 ter
mariborski Branik 24:23. Trener
Franc Ramskugler: »Srno šele na
začetku priprav in v naslednjih
tekmah se bo izoblikovala ekipa
s katero bomo nastopili v II.
zvezni ligi. Po uvodnem treningu
na pridobivanju kondicije bomo
prešli k vaji z žogo. Zaenkrat sem
zadovoljen in upam, da bomo
uspeli.«
JK
Celjski strelci na
Gričku
Pomerili so se na občinskem pr-
venstvu z malokalibersko pu-
ško in pištolo drulov. Zmagoval-
ci MK puška mladinke: Barbara
Jager 470 krogov od 600 možnih,
mladinci: Dušan Cuček 435, čla-
nice: Alenka Jager 502 (boljša od
članov) in člani Jože Jeram: 496
krogov ter pištola drulov: Zoran
Lah 486 krogov.
Celjani drugi v
Oolioju
Na tradicionalnem tekmovanju
jugoslovanskih mest v Doboju z
MK puško je nastopilo 12 ekip.
Celjski strelci so osvojili drugo
mesto v postavi Vili Dečman 480,
Branko Malec 491, Alenka Jager
493 in Jože Jeram 513 krogov,
kar je zadoščalo tudi za drugo
mesto med posamezniki.
Strelci na repuliiiško
prvenstvo
Mladinci, mladinke in članice
SD Celje bodo nastopili v sobo-
to, 1. septembra na republiškem
prvenstvu v disciplinah nacio-
nalnega razreda v Ljubljani.
Tam se bodo teden dni kasneje,
8. in 9. septembra, pomerili tudi
člani.
TJ
V Rogaški prva
Brezovica iz Krapine
športno rekreacijska komisi-
ja v Steklarni Boris Kidrič v
Rogaški Slatini k v počastitev
praznika občine Šmarje pripra-
vila turnir v malem nogometu.
Nastopilo je dvanajst ekip iz Slo-
venije in Hrvaške. V finalno sku-
pino so se uvrstile tri ekipe: Kla-
teži Celje - Dekor Kozje 6:4, Bre-
zovica Krapina - Klateži Celje 2:1
in Dekor Kozje - Brezovica Kra-
pina 2:5. Končni vrstni red: 1.
Brezovica Krapina, 2. Klateži Ce-
lje, 3. Dekor Kozje. Najučinkovi-
tejši strelec turnirja je bil Musta-
fa Alič (Dekor Kozje) 11 golov, za
najboljšega golmana pa so pro-
glasili Josipa Goričana (Brezovi-
ca Krapina). Turnir je bil dobro
pripravljen, sojenje pa korektno.
IMaratonski nogomet
dobila Ponikva
Tradicionalno vsakoletno
maratonsko nogometno sreča-
nje, ki je trajalo 25 ur in je v
obeh ekipah nastopilo 71 igral-
cev (tudi ženske), je dobila eki-
pa Ponikve (šentjurska občina)
proti Okolici 242:231. Najboljša
strelca sta bila Miro Pospeh 35 in
Janko Surbek 34 golov, srečanje
pa si je ogledalo okoli 300 gledal-
cev.
Samo 30 plavalcev
Na trimski akciji »Za vitko
postavo je plavanje zdravo« na
kopališču v Celju je tokrat na-
stopilo samo 39 plavalcev, od
tega 11 iz LIK Savinja. Medtem,
ko trimske akcije v drugih krajih
pridobivajo na popularnosti pa
imajo v Celju vedno manjši od-
ziv. Skoda, kajti pred leti so bili
prav Celjani na te n področju
med vodilnimi v Sloveniji, saj je
sodelovalo tudi po nekaj tisoč
kolesarjev, plav^cev, tekačev
itd.
2iva Cankar
repuisllška prvakinja
Na Soči je bilo republiško pr-
venstvo za mlajše mladince in
mladinke v veslanju na divjih
vodah. Med ml. mladinkami v
K-1 je zmagala članica Nivoja iz
Celja Živa Cankar.
PovaieJ ~ Kemperle
v ii. zvezni ligi
v lanski sezoni so bili roko-
metni sodniki celjskega območ-
ja med najboljšimi v republiški
ligi. Kar štirje so se uvrstili v sam
vrh - Viki Dorn, Marjan Hlačar
in Bogdan Povalej iz Celja ter
Alojz Kemperle iz Šoštanja. V
naslednji sezoni bosta v prvi
zvezni ligi sodila par Jeglič (Lj) -
Jug (Ce), v II. pa sta se uvrstila
Povalej (Ce) - Kemperle (So),
medtem ko to ziu-adi starostne
omejitve ni uspelo Domu - Hla-
čarju, ki bosta še nadalje v repu-
bliški ligi.
Tečaj za inštruktorje
nogometa
Regijski izobraževalni center.
Celje bo skupaj z ZTKO Celje
pripravil tečaj za nogometne in-.
štruktorje. Prijavijo se lahko vsi,
ki so starejši od 18 let in jih to
delo veseli. Prijavnina je za posa-
meznika 3500 dinarjev, poslati pa
Jo je treba najkasneje do 5. sep-
tembra na žiro račun ZTKO Celje
(50700-678-45169 za tečaj nogo-
meta). Tečaj s teoretičnim in
praktičnim delom bo trajal 40 ur,
organizirali pa ga bodo le v pri-
meru, če se bo zanj prijavilo naj-
manj 10 kandidatov. Pričetek te-
čaja bo v takšnem primeru v sre-
do, 5. septrembra ob 16.30 na
osnovni šoli I. celjske čete v Ce-
lju.
SmartinsHi tek v
nedeljo
športno društvo Toper s sek^
cijo za teke in TVD Partizan Lo-
pata bosta priredila v nedeljo,
2. septembra prvi tek ob Šmar-
tinskem jezeru s startom in ci-
ljem pri centru SLO Ostrožno v
Prvomajski ulici ob 9. uri. Za-
četniki ter pionirji in pionirke do
15 let bodo tekli na progi dolgi
2,4 km, ženske do 30 in nad 30 ter
moški do 35 in nad 35 let na 10
kilometrov ter moški do 25 in
nad 35 še na najdaljši progi
20 km. Organizator bo prijave
sprejemal tudi na sam dan tek-
movanja od 8. ure dalje. Prijavni-
na je 50 oz. 100 din, mladina pa
ima možnost brezplačne udelež-
be. Tek naj bi bil ena izmed oblik
priprav na zimsko sezono in
smučarski tek v naravi, koristil
pa bo seveda tudi drugim, ki se
ukvarjajo s katero drugo športno
panogo. ,
TV
IMInerva v republiški
ligi
Na kvalifikacijah za vstop v
enotno republiško moško ligo
so rokometaši Minerve iz Griž v
Celju uspeli, saj so osvojili prvo
mesto in bodo tako z Ormožem
nastopali med najbol^imi. V
Celju so premagali Črnomelj
21:18, igrali neodločeno z Ormo-
žem 27:27 in v zadnji tekmi ugna-
li še Peko iz Tržiča 26:24. Največ
zadetkov na vseh tekmah so za
Grižane dali: Jančič 15, Hlastec
13, Virant 10, Zazjal 10 in Močiv-
nik 2, igrali pa so še A. in B.
Verdnik, Krušnik, Pfeifer in Lor-
ger, branil pa je Krajnc, ki je bil
najboljši igralec. 8. septembra bo
Minerva startala v enotni ligi
skupaj s Šoštanjem kot drugim
predstavnikom celjskega ob-
močja.
J. KUZMA
Deset let NK Odred
Kozje
Nogometni klub Odred v Koz-
jem praznuje deset letnico ob-
stoja. Ob tej priložnosti bodo v
soboto, 1. |eptembra pripravili
turnir, na katerem bodo nastopi-
li: NK Steklar Rogaška Slatina,
NK Partizan Podsreda, NK De-
senič iz Desenic in NK Odred
Kozje. Turnir se bo začel ob 9. uri
na nogometnem igrišču v Koz-
jem.
AerovI kolesarji na
dveh maratonih
Člani kolesarske sekcije Aero
Celje so se v zadnjih dneh udele-
žili dveh kolesarskih marato-
nov dolgih po okoli 110 km. Vo-
zili so v Radencih »Tri srca« in
od Mozirja do Kamnika ter nazaj
po poti II. grupe odredov. Kole-
sarili so: Janez in Blaž Crepin-
šek, Janko Brežnik, Boštjan
Demšer, Bojan Vodlan in Bran-
ko Rezar.
TV
Vovk in
Vučor mi.
zmagovaica
Na odlično pripravlje-
nih tenis igriščih v
športnem parku v Žalcu
je bilo občinsko prven-
stvo pod pokrovi-
teljstvom Name v tenisu,
kjer je nastopilo 16 tek-
movalcev.
V finalu je Miran Vovk
premagal Tadeja Krušiča
2:0 (6:0, 6:4). Končni
vrstni red: 1. Vovk, 2.
Krušič, 3. Stane Novak, 4.
Robi Mlinar itd.
Na pionirskem klub-
skem prvenstvu Žalca j^
nastopilo pet tekmoval-
cev, v finalu pa je Sergej
Vučer premagcil Matjaža
Senčiča 2:0 (6:0, 6:0), tret-
je mesto pa je osvojil Bo-
rut Tarman.
TV
Aipinci Topra za novo sezono
Člani SD Toper, sekcija za alpsko smučanje, se že dalj časa
pripravljajo za nastop v sezoni 84/85. Trenirajo dvakrat na
teden po dve uri na stadionu Borisa Kidriča, kjer si nabirajo
potrebno kondicijo za kasnejši trening na snegu.
Vadi 22 aktivnih tekmovalcev in 42 naraščajnikov pod vod-
stvom profesionalnega trenerja Vinka Jovana ter njegovih po-
močnikov Braneta Grabarja, Sima Jezemika in Marjana Rosine.
V pripravljalnem obdobju pa so vsak m.esec tudi po štiri do pet
dni na snegu. Doslej so bili v Logarski dolini, na Kaninu in
Ledinah. V prvi selekciji so: Simon Koražija, Rok Tumšek,
Primož Kristan, Aleš Hrastnik, Saša Pisanec, Matic Jošt, Grega
Turk, Grera Marguč, Marko Lenko, Snežana Vignjevič, Matej
Voh, Robi Cater, Gregor Koštomaj, Samo Sega in Matjaž Jagrič.
TV
Seststo
udamišicih ur za
igrišCo
Čeprav so šele pred trei
meseci uradno ustanovi
TVD Partizan Lopata pa je I
društvo doseglo že več lepi
uspehov. Predvsem so bi
člani aktivni pri urejanju vei
namenskega športnega objel
ta, kjer bodo ob prazniku K
Ostrožno pripravili več špof
nih tekmovanj.
»Pri urejanju igrišča srn
opravili več kot 600 udarnišl«
ur,« pripoveduje predsedii
Partizana na Lopati JarosU
Grajžl. 'Sami smo uredili žii
nato ograjo, gole, začrtali ig'
šča, uredili okolico. Prva tei
movanja bodo že septembra
V okviru Partizana deluje ti
di smučarska sekcija, kate'
pet članov se je pravkar vrni
z enotedenskih priprav na
škoslovaškem, kjer so trenirk
na dveh plastičnih skakali'
cah 20 in 60 metrov. Vsak te)
movalec je vsak dan opravil P
petnajst skokov. Vadili so B"
bi in Aleš Bučar, Janez Turi
šek, Milan Storer in RQbi ^
denšek pod vodstvom trenefi
Gabrijela Pinterja. »Zdaj -
bodo pripravljali še doma ^
sicer na plastični skakalnici
Gričku ter v Pes ju pri Titovei^
Velenju, kjer bo v soboto
poldne tudi tekmovanje, »f'
zimi bomo uporabljali celjs''
in velenjsko skakalnico ter"
ugodnih snežnih razmerah''
di svojo na Lopati,« je poved'
Jaroslav Grajžl.
T. VRAP'
Delavski svet
TOZD Lesna industrija BOR
Lašito
v sestavi
DO Lesnina Ljubljana
razpisuje
za šolsko leto 1984/85
1 Štipendijo na Bioteh. fakulteti
smer lesarstvo
1 štipendijo za srednje usmerjeno
izobraževanje - elektro smeri
več štipendij za srednje usmerjeno
izobraževanje - lesne smeri
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazilom o
vpisu v I. letnik ter izpolnjen obražec SP-1 v roku 15
dni od dneva objave na komisijo za delovna razmerja
TOZD Lesna industrija BOR Laško.
Kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po
izbiri.
AV6UST 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
J poročilo miličnikov sicer
„ govori, za katero znamko
^.tomobila gre v tem prime-
^ toda očitno so izdelovalci
^skrbeli, da je v avtomobilu
^ecej »avtomatike«. Slabo
Ijran tega so doživeli stano-
^Ici bloka Na zelenici 8, ko
^ je na tem avtomobilu s
^^pinsko registracijo nena-
juiTia začela oglašati sirena.
Neprenehoma in predirljivo.
Ko so st^ovalci imeli hrupa
je dovolj, so poklicali na po-
lnoč miličnike, ti pa so potem
^Iclopili hupo.
I Miličniki so prejšnji teden
jobili dve sporočili stanoval-
cev, da v okolici Cinkarne
pnrdi oziroma, da v tej delov-
^ organizaciji spuščajo v
[rak smrdljive pline. Zadevo
50 preverili miličniki in inš-
pekcijske službe, a niso nič
idkrili. Kaže, da so nekateri
[ikoliški stanovalci že kar
^ergični na svojega soseda-
Cinkarno.
I Miličniki so prejšnji teden
našli voznika, ki je v začetku
tega mesecH zavozil v Merxo-
K garaže v Ulici 29. novem-
bra, potem pa pobegnil. Ne-
kaj škode je naredil na gara-
iah, še več pa na svojem avto-
[nobilu. Ko so se miličniki
oglasili pri Simonu L., je ta
ravno popravljal svoj avto-
mobil, mimogrede pa so ugo-
tovili, da ima doma na zalogi
|udi precej nakradenega ma-
[eriala.
I Alen H. in Dani B. iz Za-
gorja sta prejšnji četrtek priš-
a na obisk k sorodnikom v
Celje. Prosti čas sta hotela iz-
koristiti tudi za ribolov ob
Savinji, vendar sta naletela
na ribiškega čuvaja. Ker nista
bila preveč zgovorna, so se
morali z njima pogovoriti mi-
ličniki, kazen pa jima bo izre-
kel sodnik za prekrške.
Za varne prve šolske dneve
Tuai letos akcUa Sveta za vzgojo In preventivo v cestMtem
prometu
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
t>o, tako kot že nekaj let na-
zaj, tudi tokrat ob začetku
šolskega pouka organiziral
akcijo »Prvi šolski dnevi«,
ko bodo na vseh večjih kri-
žiščih in prehodih za pešce,
kjer hodijo otroci v šolo in
domov, pomagali z nasveti
člani AMD Slander, ZŠAM
Celje, srednje šole Boris Ki-
drič in miličniki. Akcija bo
trajala tri dni.
Delavci celjskega Komu-
nalnega podjetja, tozd ČE-
KA, so v Celju (delavci Cest-
nega podjetja pa tudi v dru-
gih krajih na našem območ-
ju) v teh dneh obnovili vse
cestne označbe in drugo sig-
nalizacijo, ki je bila potrebna
obnove, posebna komisija
pa si je v teh dneh tudi ogle-
dala ta križišča in prehode za
pešce, da bodo morebitne
napake, ki bi jih odkrili, še
odpravili do začetka šolske-
ga pouka. Letos so na primer
začrtali tudi prehod za pešce
pri osnovni šoli v Crešnjicah,
čeprav to ni bilo potrebno,
kar se prometne varnosti ti-
če. Vendar pa se bodo na ta
način tudi šolarji v Crešnji-
cah lahko bolj nazorno sez-
nanili, kako poteka promet v
večjih krajih in bodo imeli
kasneje manj težav, ko se bo-
do mor^i, vključevati v pro-
met na primer v Celju ali
drugih mestih.
Na začetek šolskega pouka
so se pripravili tudi v vseh
šolah, kjer so dopolnili pro-
metno varnostne načrte ozi-
roma začrtali najkrajše in se-
veda najvarnejše poti otrok v
šolo in nazaj domov. S temi
načrti bodo na roditeljskih
sestankih seznanili starše in
otroke, na vseh šolah pa bo-
do prvi dan imeli uro pouka
iz prometne vzgoje.
Seveda pa, zagotavaljajo
vsi člani Sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu, ne bo ostalo samo pri pro-
metni vzgoji oziroma akciji v
prvih dneh pouka, ampak
bodo na šolah skozi vse leto
skrbeli za prometno vzgojo
mladih, poskušali pa bodo še
bolj vključiti starše, zakaj
prav ti lahko pri prometni
vzgoji svojih otrok zelo veli-
ko pomagajo.
s. Srot
Gradil Je z denarjem firme
Direktor TOK Mega, DO
Notranja trgovina v sozdu
Hmezad, 41-letni Franc Re-
zar iz Dolenje vasi pri Pre-
boldu je utemeljeno osum-
ljen kaznivega dejanja.
Kmalu potem, ko je letos
postal direktor TOK-a Mega
je namreč dal nalog za naka-
zilo 2.864.000 dinarjev
celjskli Obnovi. Nakazilo je
šlo v breme poslovnih sred-
stev Mege, namenjeno pa je
bilo za dograditev stanovanj-
ske hiše v Dolenji vasi, ki je
last Franca Rezarja in njego-
ve matere. To pa je tudi že
druga hiša, ki jo na tem pose-
stvu gradi Franc Rezar. Last-
nica posestva je sicer njego-
va mati, s premoženjem pa
razpolagata tudi sinova
Franc in Jože.
Franc Rezar je gradbene
storitve pri celjski Obnovi
naročil marca letos. Sklenil
je pogodbo na ime in"Tačun
TOK-a Mega in to pogodbo
letos, 5. aprila, tudi podpisal.
Predračun je znašal
2.864.889 dinarjev.
Pogodbo je dal vodji fi-
nančne službe v DO Notra-
nja trgovina z naročilom, da
bodo nakazilo izvedli v bre-
me poslovnih sredstev TOK-
a Mega. Preko Hmezadove
interne banke so ta denar ka-
sneje tudi nakazali.
Franc Rezar je kasneje
sklenil še dodatek k tej po-
godbi in sicer za razširitev
gradbenih del na tej stano-
vanjski hiši in v višini
1.510.000 dinarjev; tega de-
narja kasneje niso nakazali.
Zadevo je prijavil UNZ Ce-
lje neki delavec, ne pa na pri-
mer samoupravna delavska
kontrola v tej d^elovni organi-
zaciji. Sploh je značilno, pra-
vijo inšpektorji s celjske
UNZ, da zelo malo takih in
podobnih kaznivih dejemj
prijavijo samoupravne de-
lavske kontrole, kar vseka
kor otežuje odkrivanje to-
vrstnega kriminala v delov-
nih organizacijah. S. SROT
Umrl med
provozom
40-letni voznik kolesa na po-
možni motor JURIJ BEOViC, iz
Šoštanja se je peljal iz Lokovine
proti domu. V blagem desnem
ovinku ga je zaradi prehitre vož-
nje zaneslo v desno in s stopalko
je oplazil železno ograjo, zato ga
je vrglo preko ograje v 3 m glo-
bok jarek. Rešili so ga gasilci iz
Titovega Velenja, žal pa so bile
poškodbe tako hude, da je med
prevozom v velenjski zdravstve-
ni dom umrl.
Trčila oče In sin
V soboto, nekaj po 20. uri sta v
vasi Brodnice pri Jurkloštru trči-
la z motorji oče in sin: 46-letni
JAKOB KAJTNA in 23-letni DA-
NIJEL KAJTNA. Do nesreče je
prišlo, ko je Danijel vozil iz Jur-
kloštra proti Rimskim Toplicam,
Jakob pa iz Rimskih Toplic proti
domu. Trčila sta v domači vasi in
sicer tako silovito, da je Jakob
Kajtna na kraju nesreče umrl,
Danijela Kajtno pa so huje ranje-
nega prepeljali v bolnišnico.
Kolesar čez cesto
Iz Celja proti Ljubljani je vozil
z osebnim avtomobilom SEVE-
RIN FIKFAK, 50, iz Nove Gori-
ce. V Kapli je nenadoma z njego-
ve leve strani zapeljal čez cesto
kolesar VINKO BOLICEVIC, 30,
iz Vranskega, katerega je voznik
zbil po vozišču. Kolesar se je pri
padcu smrtno poškodoval.
Prekratka varnostna
razdaUa
Voznik osebnega avtomobila
ZLATKO RADIC, 29, iz Celja, se
je peljal proti Žalcu in v Levcu,
pri hiši št. 25 zavi v desno na dvo-
rišče. Za njim pa je v prekratki
vamostrii razdalji vozil motorist
SRECKO HABE, 34, iz Žalca in
se zato zaletel v zadnji del avto-
mobila. Pri padcu si je Habe zlo-
mil desno golen.
Trčenle v križišču
v semaforiziranem križišču v
Šentjurju sta trčila voznik oseb-
nega avtomobila ANDRBU CA-
DEJ, 42, iz Šentjurja in kolesar
STANE PERC, 31, iz Nove vasi
pri Šentjurju. Nesrečo je povzro-
čil Cadej, ker je zapeljal v križi-
šče po neprednostni cesti iz sme-
ri Dramelj. Pere, ki se je zaletel v
avto je padel in si zlomil nogo.
Zgorel stroj za oblranie binella
V	Sentrupertu je štirim hmeljarjem v strojni skupnosti
Tmava II zgorel obiralni stroj, vreden 6 milijonov.
Kot mnogokrat, je tudi temu požaru botrovalo neznanje in
neprevidnost. 2al je bil ogenj tako močan, da je stroj po-
vsem uničen. Seveda to ne pomeni, da bodo morali ti hme-
ljarji pustiti pridelek neobran. Takoj po požaru so se dogo-
vorili kje in kdaj bodo lahko obirali.
V	času obiranja vsako leto v Savinjski dolini izbruhne več
požarov. Predvsem uničuje ogenj sušilnice in skladišča su-
hega hmelja. Skoda je skoraj vedno velika. Čeprav so stroški
za vzdrževemje teh objektov visoki, so v primerjavi s škodo,
ki ob požaru nastane, zanemeirljivi. Redno vzdrževanje in
skrajna previdnost pa sta pogoja za preprečevanje požarov.
T. TAVCAR
Brezplačni tehnični pregledi
še niso popolnoma zaživeli
Vozniki se ne zavedalo dovolj, da lahko navidez
nepomembna napaka povzroči smrtno prometno nesrečo
Zavarovalnica Triglav
se je pred tremi leti odlo-
čila, da omogoči vozni-
kom osebnih avtomobi-
lov brezplačne tehnične
preglede, ker je škode za-
radi nesreč vse več. Voz-
niki se te možnosti vedno
bolj poslužujejo, vendar
še vedno premalo, kajti
Avto moto zveza Sloveni-
je v Celju, ki opravlja te-
hnične preglede, ima pre-
cej večje zmogljivosti
kot pa je povpraševanje.
Avtomobilskih nesreč
je vse več tudi zaradi niž-
jega standcU-da občanov in
zaradi cest, ki so iz dneva
v dan slabše. Zaradi nižje-
ga standarda občani ne
kupujejo novih vozil, sta-
ra pa vse manj popravlja-
jo. Pn tem pa se ne zave-
dajo, da lahko tudi navi-
dez nepomembna napaka
ali okvara na vozilu, po-
vzroči prometno nesrečo s
smrtnim izidom. Zavaro-
valnica sicer ne more
dvigniti standarda obča-
nov in popraviti cest, od-
ločila pa se je, da zmanjša
vsaj subjektivne vzroke,
ki povzročajo nesreče in
škodo, ki je zadnje čase
tako velika, da ima Rizič-
na skupnost Slovenije že
milijardo izgube. Zaradi
nenehnega naraščanja iz-
gub so se povišale tudi za-
varovalne premije za avto-
mobilsko odgovornost, ki
pa bi lahko bile nižje, če bi
se občani bolj posluževali
brezplačnih tehničnih
pregledov.
Nekateri občani so že
spoznali, da so brezplačni
tehnični pregledi zelo ko-
ristni. Vozila največkrat
pripeljejo na pregled, ko
se odpravljajo na daljšo
vožnjo, ali pa tik pred re-
dnim tehničnim pregle-
dom, tako da lahko že
vnaprej odpravijo vse po-
manjkljivosti. Ostali pa
verjetno ne vedo, da te-
hnični pregledi niso samo
brezplačni, ampak tudi
anonimni in da za napake
na vozilih nikomur ne od-
govarjajo. Možno pa je tu-
di, da se ne zavedajo, da
ne ogrožajo na cesti le se-
be ampak tudi življenja
ostalih udeležencev cest-
nega prometa, če se vozijo
v vozilih, ki niso brez-
hibna.
Avto moto zveza Slove-
nije v Celju opravlja brez-
plačne tehnične preglede
vozil vsak dan, vključno s
sobotami, nedeljami in
prazniki, od 7. ure zjutraj
do 19. ure zvečer. Letos so
opravili že 1950 tehničnih
pregledov osebnih vozil,
medtem ko so jih leta
1981, ko so začeli z dejav-
nostjo, opravili v celem le-
tu le nekaj več kot 400.
Med vozili, ki so jih pre-
gledali letos, jih je bilo le
36, ki so bila popolnoma
brezhibna. Najpogostejše
napake in okvare pa so na
kretnem mehanizmu, ki
jih je bilo letos kar 975.
Drugače pa se napaake in
okvare pojavljajo tudi na
pnevmatiki, karoseriji, za-
vorah in svetlobnih tele-
sih. Velikokrat pa je v vo-
zilih tudi nepravilna kon-
centracija CO2 ali pa je fk>-
manjkljiva nujna oprema
osebnih vozU.
Novosti pri kasko
zavarovanju
Ker cena vozil nenehno
narašča, standard obča-
nov pa pada, so se v 2^va-
rovalnici Triglav odločili,
da lahko zavarovanec pla-
ča višjo samoudeležbo pri
škodi. Vozila namreč
predstavljajo že visoko
vrednost in eventuelna
škoda je za občane včasih
že nepremostljivo breme,
če nima sklenjenega ka-
sko zavEirovanja. Tako je
po novem najvišja možna
samoudeležba občana
100.000 dinarjev, medtem
ko je bila prej le 15.000 di-
narjev.
Z avgustom pa je Zava-
rovalnica uvedla še eno
novost in sicer pri škodi,
ki jo lahko povzroči na
osebnem vozilu poplava.
Skoda je po novem že
vključena v kasko zavaro-
vanje in sicer brez poseb-
nega doplačila, ki je bilo
potrebno doslej.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
ME m ODBMm
30. AVGUST 1

iVfiUST 1984
NOVI TEOMK - STRAN 19
dmnlca
^a celjskem območju bo Merx tudi letos dobro
iskrbel za prodajo ozimnice. Vendar je težava še v
[P, da za večino pridelkov še ne vedo, po čem
kJo. Saj veste: proizvajalci, pa razne skupnosti,
igovori...
eno se pa le ve.
Cene bodo višje kot lani. Vsaj to drži.
Oni pa nič
Kupci mleka v novi
embalaži s celjskega ob-
močja se že nekaj časa
pritožujejo nad kako-
vostjo tega mleka.
V Zasavju so šli že
dalj: izvršni sveti in sveti
potrošnikov so se že jav-
no pritožili in celo pred-
lagajo, da te vrste mleka
ne bi več prodajali v nji-
hovih prodajalnah.
Le tisti, ki bi očitno
morali kaj ukreniti, ne
narede nič.
Razen da se hvalijo z
novim pomembnim
uspehom!
Telefonska
glasba .
Pravijo, da so Celjani naj-
večkrat klicali skrivnostno
telefonsko številko in nato
°na slušalki poslušali prijet-
no glasbo. Vedeli so celo
povedati, da prihaja glasba
fe neke grobnice. Pa jih to
ni motilo.
Menili so pač da je vre-
dno plačati tudi višji račun,
saj jim PTT redko nudi kaj
prijetnega.
Paprika, ki Jo letos pro-
dajajo za ozimnico Je veli-
ko bolj pekoča kot lani.
Kako tudi ne - lani Je
stala 38 din, letos pa 63!
- Že res, tovariši in tovarišice,
da je tovariš Ivan nekaj poneve-
ril. To resnično ni lepo in prosim,
da se to ne zgodi več. Toda, to-
variši in^ tovarišice, ostro mora-
mo obsoditi našo neenotnost.
Tovariš, kije to stvar javil naprej,
zasluži vso grajo. Najti ga mora-
mo in ustrezno kaznovati!
Nategovanje
v Celju že dolgo ni bilo toliko
nategovanja kot v soboto in ne-
deljo.
Na srečo so tokrat nategovali
le mehove harmonik!
Družabnost
v stari vasi pri Velenju so kra-
jani pripravili pred dnevi prijetno
družabno prireditev, na kateri so
se še bolje spoznali in se povese-
lili.
Nekateri se čudijo, da je kje kaj
takega še mogoče.
Ja, v kaki Stari vasi še gre, v
Novi vasi zagotovo ne.
Okrušeno kiadivo
Celjski KLADIVAR
se Je v nedeljo dopol-
dne precej okrušil ob
trdnem mariborskem
KOVINARJU.
Upajmo, da bodo
Iskre, ki so se ob tem
iskrile, zanetile kaj
boljšo igro!
Enotnost
Pravijo, da je konec
vseh najrazličnejših šol
z najrazličnejšimi imeni
- vse so srednje šole
usmerjenega izobraže-
vanja.
To je morda že res -
res pa je tudi, da celjske
srednje šole pričenjajo s
poukom kar tri različne
dneve.
Nekatere v petek
'(morda zato, da bi preg-
nali vraževerno misel, da
je petek slab začetek),
nekatere v soboto (da bi
učence navadili, da bo
treba pri nas pogosto
poprijeti za delo tudi ob
sobotah), nekateri pa
šele v ponedeljek (kot
dokaz, da pri nas neka-
teri že ob ponedeljkih
res začno delati in da ni
to »plav« dan).
Ni kaj - enotni smo pa,
enotni!
Gasilsko društvo je skrbelo za večjo po-
imo varnost v svojem območju. Spreje-
lalo, vežbalo in pripravljalo nove člane,
Irokovno usposabljalo stare člane, nabira-
) podporne člane in zbiralo sredstva za
tezidavo lesene ute v gasilski dom. Med
sn je bil izpraznjen drugi del prostora v
leni uti.
'Adaptacijo gasilskega doma so zaključili
.8. 1924 in ob tej priliki tudi razvili druš-
»eni prapor.
Leta 1927 so nabavili novo avto-brizgalno
teyer in prenosno motorno brizgalno Ro-
enbauer, skupaj s 500 m cevi in 33 parov
pojk. V ta namen so najeli posojilo 100.000
5n, ki je bilo v celoti izplačano šele leta
939.
Od ustanovitve dalje je imelo društvo po-
•g svojega strokovnega dela tudi skrbi za
nančna sredstva za vzdrževanje. Bili so
ttežni podpore občine Celje-okolica, ki pa
^bila pretežno kmečka in siromašna, če-
rtv je združevala 21 kmečkih naselij'. Pod-
wa iz gasilskega sklada je bila neznatna,
olj simbolična. Zato jim ni ostalo drugega
tot nabiranje prostovoljnih prispevkov,
Urejanje javnih gasilskih vaj z veselicami,
tifnbolami, srečolovi itd.
.Leta 929 se je dolgoletni predsednik
^štva Franc Pušnik preselil na Teharje.
■9 požrtvovalno in vestno delo so ga izvoli-
'za častnega člana. Za novega predsednika
^ bil izvoljen dotedanji poveljnik Konrad
'Ologranc. V tem letu so ustanovili tudi
f^delek za naraščaj.
^ta 1930 je bil v Ljubljani gasilski kon-
^s, katerega so se udeležili tudi naraščaj-
^ v vaji s sekiricami. Vadil in vodil jih je
Pušnik. Nastopilo je 7 naraščajnikov v
^em in 22 v nižjem oddelku.
Leta 1931 so bili v Smartnem v R. d.
^gosti požari. Društvo je tamkajšnji obči-
^ posodilo ročno brizgalno s cevmi in
^Posobilo nekaj prebivalcev za delo in
^^anje z gasilnim orodjem.
J Občutno škodo so utrpeli ob poplavi leta
ko je gasilski dom poplavila voda.
^ovi zakon o gasilstvu je izšel leta 1933.
~silci so na izrednem občnem zboru 5. 11.
navzočnosti 41 članov slovesno zaprise-
jj.^a letni skupščini društva leta 1939 sta
izvoljena za častna člana Anton Florič
^ Jernej Sarlah.
Leta 1939 so kupili star avto Maybach.
^j^^^d prvo in drugo svetovno vojno, to je v
letih, je društvo sodelovalo pri vseh po-
žarih v Celju in okolici. Bilo jih je nad 200,
od teh 82 velikih. Reševali so tudi ob števil-
nih poplavah.
V novi Jugoslaviji
Svobodo so dočakali gasilci iz Gaberja z
velikim veseljem, obenem pa prevzemali
nove dolžnosti v narodni zaščiti in gasilski
dejavnosti.
Umikajoče se vojaške skupine in nepre-
vidnost prebivalstva so povzročile neštete
gožare. Na prvi požar so odhiteli 13. maja v
kofjo vas, v juniju pa so sodelovali na 5
požariščih, predvsem v okolici Celja. Po
enkrat so bili požari še v juliju, septembru
in decembru.
V oktobru 1945 so pričeli s prostovoljnim
delom pri odstranjevanju ruševin. Vse do 2.
11. so opravili 15.522 ur prostovoljnega de-
la. Med tem časom so tudi usposobili avto-
mobil Blitz.
Tudi v naslednjih letih je društvo sodelo-
valo na številnih požarih. V letu 1946 na 10,
v letu 1947 na 18 in v letu 1948 na 11 poža-
rih.
Za strokovno vzgojo članstva so pripravi-
li 18 strokovnih predavanj in praktičnih
vaj.
Na Zgornji Hudinji so zgradili vodni ba-
zen, pri Cinkarni ob strugi Voglajne pa po-
stavili oder za odvzem vode.
Gradnja novega gasilskega
ikrnia
stari gasilski dom je bil pretesen. Gaber-
je se je razvilo v močno industrijsko sredi-
šče. Skrb za požarno varnost je bila zaradi
tega tudi večja. Pripravili so načrte in spre-
jeli sklep, da vsak gasilec opravi čim več ur
prostovoljnega dela.
Avgusta 1948 so pričeli pripravljati gra-
moz in pesek. S celjsko opekarno so se
dogovOTUi, da bodo smeli v času, ko op)e-
karna ne obratuje, izdelovati opeko. Od 10.
10. do 5. 11. 1948 so gasilci iz Gaberja, Lo-
krovca in Zagrada prihajali dnevno na delo
(od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 6. do 14.
ure).
Izdelali so 87.459 kosov zidne in 10.745
strešne opeke in pri tem opravili 2.685 ur
prostovoljnega dela.
Od 16. 6. 1949, ko sapnčeh z delom, so do
15. 11. spravili gasilski dom pod streho. Za
silo so v njem tudi silvestrovali. Do te faze
graditve doma so člani opravili 10.942 ur
prostovoljnega dela.
V	letu 1950 so nadaljevali z gradnjo, to je
klet, klubske prostore in stanovanje za hiš-
nika in šoferja. Dokončali so vsa zunanja in
notranja dela, prepleskali stavbno pohištvo
in slovesno izročUi dom svojemu namenu
3. 9. 1950.
Za gradnjo doma so člani žrtvovali ves
svoj prosti čas in opravili vsega skupaj pre-
ko 20.000 ur prostovoljnega dela. Vodstvo
in organizacija dela je bila v rokah predsed-
nika društva Karla Koštomaja.
Gasilski dom so pomagali graditi tudi
člani sosednih gasilskih društev (tudi iz La-
škega in Šentjurja pri Celju).
V	novem gasilskem domu se je aktivnost
društva povečala. Pristopile so tudi ženske
in so formirali dve ženski desetini. Člani so
se redno udeleževali tedenskih vaj.
V	juliju in avgustu 1951 sta bili izvedeni
dve veliki meddruštveni vaji.
Sodelovali so tudi na 3 požarih, prav tako
pa tudi na številnih gasilskih proslavah in
prireditvah v Celju in okolici.
V	oktobru so formirali tudi novo pionir-
sko desetino. V društvo se je vpisalo 16
pionirjev. Njihov prvi nastop je bil 25. 5.
1952 s prostimi vajami na Titovem trgu v
Celju.
Slovesna proslava 40-letnice je bila 6. 7.
1952. Na njej je sodelovalo 11 gasilskih dru-
štev.
Ob katastrofalni poplavi od 4.-5. 6. 1954
so gasilci deset dni nepretrgoma reševcili in
črpali vodo iz poplavljenih hiš in stanovanj.
Tudi gasilski dom je bil pod vodo.
V	garaži, moštveni sobi in kleti so najprej
odstranili naplavino in razrušena betonska
tla in vse na novo betonirali
Ob proslavi 45-letnice društva 29. 9. 1957
so razvili društveni prapor.
Združitev z mestnim gasilskim
društvom
Ob formiranju poklicne gasilske enote je
prišlo do združitve Gasilskega društva Ce-
Ije-mesto z Gasilskim društvom Gaberje.
Zastopniki obeh društev so pristali na
združitev in določili naslov novega društva
GD Celje-Gaberje. Na skupnem sestanku
23. 6. 1958 so se pogovorili o skupnem delu
v novem društvu.
V	naslednjih letih niso dosegli kakšnih
vidnih uspehov v novem društvu.
Na občnem zboru 1963 so podelili 31 ga-
silcem priznanja za dolgoletno sodelovanje
v društvu.
Na okrajnem gasilskem tekmovanju 18.
8. 1963 so gasilci dosegli 2 mesto, na tekmo-
vanju strojnikov pa je bil Rafko Korošak
prvi.
Ob poplavi 24. 10. 1964 so gasilci reševali
in črpali vodo iz kleti in skladišč v 9 delov-
nih organizacijah. Opravili so 1735 ur dela.
V	Trnovljah je leta 1967 večkrat gorelo.
Požigalec je bil odkrit šele po enajstem po-
žaru.
V	letu 1968 so gasilci sodelovali na pred-
kongresnem tekmovanju v Storah in kon-
gresnem tekmovanju v Kranju.
Operativno vodstvo so okrepili s 3 novi-
mi strojniki in 3 častniki (Ivan Jurgec,
Franc Ažman, Vlado Vodenik).
S podporo OGZ Celje so leta 1969 prevze-
li novo motorno brizgalno Rosenbauer VW-
75.
Ker jim je primanjkovalo finančnih sred-
stev so oddali v najem garažni avtoboks in
delno tudi dvorano.
Občinska gasilska zveza Celje je dodelila
društvu leta 1970 gasilski orodni avto GMC
ter 180 m Trevira cevi, da se s tem poveča
požarna varnost v Celju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
30. AVSUST ^^^^^
Srajca kot iilazer
Danes vam ponovno pred-
stavljam blazer in srajco, ki
lahko služi kot blazer. Blazer
Pripravlja
Duška Sorn
je širok in stisnjen s pasom
Tudi srajca je široka in udob-
na, iz tankega črtastega plat-
na in brez ovratnika, kar je
letos moderno.
Srajca ima na prednjem
delu dodan preklop, ki ga
lahko zapenjamo ali pa pro-
sto pada nezapet in daje vi-
dez fazone.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE, o.soLo.
Objavljamo
vpis otrok v 1. razred osnovne šole
za šolsko leto 1985/86.
Vpisovali bomo otroke, ki tX)do do začetka šolskega
leta 1985/86 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni
1978 in januar, februar 1979).
Vpisovali bomo tudi otroke, ki bodo do začetka šol-
skega leta dopolnili šest let. Zanje bomo ugotavljali
zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo:
v ponedeljek, dne 10. septembra 1984 in
v torek, dne 11. septembra 1984
od 8.00 do 11.00 ure in od 16. do 18.00 ure,
na vseh osnovnih šolah v občini Celje.
K vpisu prinesite otrokov rojstni list in njegovo ma-
tično številko občana.
Jerebika
Jerebika (Sorbus aucuparia L) je večji grm ali nizko
drevo. Lubje ima v mladosti rdečkasto rjavo, pozneje pa
postane pepelnato sivo. Listi so premenjalni, lihopernati.
Posamezni listi so suličasti in ostro nazobčani. Jeseni se
obarvajo krvavo rdeče. Jerebika cveti od maja do junija.
Številni cvetovi so beli, zbrani na koncu poganjkov v
pokončne češulje. Močno, skoraj zoprno dišijo. Iz njih se
razvijejo kroglasti plodovi, ki se do jeseni škrlatno rdeče
obarvajo in so trpko, kislega okusa.
Pri nas je jerebika precej razširjena po gozdovih in gr-
movnatih mestih, pogosto pa jo najdemo tudi'po vrtovih,
drevoredih in nasadih.
Nabiramo zrele plodove, ki jih uživamo sveže, v obliki
sadnega soka, kompota ali pa uporabljamo posušene ja-
gode. Sušimo jih na topli pt^i, pri tem pa moramo paziti,
da ne splesnijo. Sušimo jih na topli peči, pri tem pa mo-
ramo paziti, da ne splesnijo. Jerebika vsebuje cel niz po-
membnih zdravilnih snovi. Najpomembnejša je velika
vsebnost vitanfiina C, čreslovin ter so prisotne še nekatere
organske kisline, kot so sorbitanska, jabolčna, jantarjeva
kislina in njihove rudninske soli. Iz jerebike so izolirani
sladkor sorbit, ki je pomemben v tem, da ga lahko uživajo
sladkorni bolniki. Sicer je za polovico manj sladek kot
navadni sladkor. V telesu se pretvarja v glikogen. Dobro-
dejno deluje na izločanje žolča in urina, če pa ga vzamemo
nekoliko več pospešuje prebavo in ima blag odvajalni
učinek.
Uživanje, oziroma žvečenje jerebikinih svežih ali posu-
šenih jagod učinkuje ugodno pri hripavosti, če pa jih
znnečkamo in prekuhamo, dobimo tekočino za grgranje. S
tem oblažimo vnetja v ustni votlini in zmanjšamo oteklino
sluznice. Ce grgramo večkrat na dan odpravimo nevšečno
žgečkanje, ki nastane pri čezmernem kajenju. Svež sok iz
zrelih jerebikinih plodov deluje krepilno pri raznih prehla-
dnih obolenjih in telesni utrujenosti, kar si lahko razla-
gamo z veliko količino vitamina C.
Svež sok pospešuje tudi delovanje ledvic in odvaja vodo
iz telesa, lajša tudi težave, ki spremljajo nevšečne ledvične
kamne. V ta namen si kuhamo čaj iz posušenih jerebikinih
plodov, ki jih pomešamo s koreninami češmina, preslice,
koreninami pirnice in gladeža. Veliko žlico te mešanice
damo v pol litra mrzle vode in počasi segrejemo do vretja.
Nato pustimo, da se ohladi in popijemo tri do štiri litre
tega čaja na dan. Lahko dodamo tudi žlico medu. Ta čaj
tudi priporočamo za čiščenje krvi, za pospeševanje i/doča-
nja urina iz telesa.
Iz zrelih jerebikinih plodov lahko skuhamo tudi žele,
oziroma si naredimo marmelado, ki kot poobedek pospe-
šuje prebavo.
BORIS JAGODIC
Najlepša med iopiml
Med vrtnimi iglavci je Pančičeva omorika (Picer omo-
rica) na posebnem mestu. Zaradi svoje elegantne in ozke
rasti je lepotica brez primere, lepotica, ki je ponesla ime
Jugoslavije po širnem svetu. Sloveči evropski botaniki si
niso mogli zamisliti, da nekje daleč na Balkanu rase ne-
znana smreka, čeprav se je pisalo že leto 1877. Tega leta so
jo namreč odkrili v Srbiji na območju Tare iz Zlatibora.
Danes je ta smreka zelo priljubljena tako pri nas kot
drugod po svetu. Eden od vzrokov za to je, da je zelo
odporna na onesnažen zrak. Dobro uspeva na vsakem
mestu, le tam ne, kjer je visoka podtalnica.
Rastlina v vetru spreminja barvo, ker so iglice na spod-
nji strani srebrnkasto pisane. Na vsaki iglici sta nEunreč na
spodnji strani dve belkasto srebrnkasti lisi, kar daje rast-
lini poseben čar. Posebno zanimiva je v času cvetenja, ker
je ena od redkih smrek, ki vzcveti že zelo zgodaj. Pogosto
cvetijo že meter in pol visoke rastline. Ženski cvetovi so
škrlatno vijoličaste barve, združeni v obliki storža, ki je
obrnjen navzgor. Moški cvetovi pa se pojavijo na dvolet-
nih vejah z obilico cvetnega prahu. Po oploditvi se storži
zapro in preko noči obrnejo navzdol. Tako je vlagi onemo-
gočen pristop do semena. Škrlatno vijoličasta barva po-
staja vse bolj modrikasta, dokler ni temnomodra. Ko pa
seme dozoreva, se barva storžka spet spremeni, tokrat v
rjavo.
Ker je omorica ozke rasti, je zelo primerna za majhne
hišne vrtove. Mnogo jo sadimo tudi v parkih, mestnih
nasadih in v industrijskih predelih, predvsem zaradi njene
odpornosti na onesnažen zrak. Sadike v raznih velikostih
lahko nabavimo v vseh okrasnih drevesnicah v Sloveniji.
HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE
Uporabni programi
Veliki računalniški sistemi so najpo-
gosteje že pri nakupu opremljeni s si-
stemskimi programi, zatem pa se na-
bavljajo številni uporabni programi,
brez katerih bi bil sistem popolnoma
neizkoriščen. Pri hišnih računalnikih
pa se situacija nekoliko razlikuje: zara-
di obilice iger je lahko hišni računal-
nik izkoriščen tudi takrat, ko ne oprav-
lja ničesar »koristnega«. Vendar pa ob-
staja precej uporabnih programov, ki
lahko v mnogočem izboljšajo praktič-
no vrednost hišnega računalnkika.
Tekst-procesor je potreben vsako-
mur, ki želi pisati tekste.
Teksti so lahko knjige, strokovni
članki ali pa navadna pisma. Za upora-
bo tekst-procesorja potrebujemo raču-
nalnik z 32 kilobajtnim spominom in
tiskalnik.
Tekst-procesor eliminira pisanje
koncepta, večkratno pretipkavanje
teksta, da bi se odpravile napake. Z
uporabo tekst-procesorja najprej vne-
semo v spomin računcdnika prvo ver-
zijo teksta. Ko smo odtipkali tekst, s
preprostim pritiskanjem na nekaj ta-
sterjev, dobimo na ekranu posamezne
dele, ki jih lahko spreminjamo. Lahko
izločamo črke, besede, stavke ali od-
stavke, vnašamo nove črke ali nove
besede. Celoten tekst nam ni potrebno
tiskati takoj, lahko ga posnamemo na
kaseto (ali disketo) in izključimo raču-
nalnik.
Ko je tekst odtipkan, se pristopi k
tiskanju. Dobri tekst-procesorji omo-
gočajo uporabnikom, da lahko na pri-
mer izberejo število črk v vrstici, širi-
no med robovi... Ce je potrebno, lah-
ko oštevilči strani, riše tabele in oprav-
lja posle, ki so dosedaj zahtevali drage
usluge daktilografov in tehničnih ri-
sarjev. Boljši tekst-procesorji omogo-
čajo tudi kontrolo črkovanja, kar je
posebej pomembno za tekste, napisa-
ne v angleščini. Računalnik ima na-
mreč vgrajen majhen slovar z nekaj
1000 najpogosteje uporabljanih besed,
ki ga uporabnik dopolnjuje z beseda-
mi iz svoje prakse. Ko računalnik pri-
de do besede, ki je zelo podobna bese-
di iz njegovega slovarja, ampak ni
identično zapisan na primer ena črka
je drugačna) na ekranu izpiše sporoči-
lo, v katerem sporoča; da gre za mož-
nost slovnične napake. Uporabnik jo
lahko popravi, če pa gre za drugo bese-
do, pa preprosto ignorira.
Nekateri tekst-procesorji niso nava-
dni programi, ki se vnašajo s kasete ali
diska, ampak se prodajajo v obliki mo-
dula. Modul se direktno priključi na
računalnik in ne zahteva trošenje
RAM-a, celoten spomin je prost za
sprejemanje teksta. Naslednja popu-
larna skupina uporabnih programov
omogoča delo s skupinami podatkov -
datotekami. Resno delo z datotekami
je težko izvedljivo brez diskovnih enot
in nesmiselno brez tiskalnika. Skupaj
z diskovnimi enotami se dobi tudi ta-
ko imenovani DOS program ki (odvi-
sno od izvedbe) daje manjše ali večje
število ukazov za delo z datotekami.
Pred nabavo uporabnega programa
za delo z datotekami je potrebno real-
no oceniti možnosti računalnika za
takšno uporabo. Predvsem spomin
mora biti dovolj velik,'da ne zahteva
neprekinjeno vnašanje podatkov -
najmanj 32 kilobajtov. Tiskalnik je po-
treben, ker predstavlja edini način, da
dobimo trajni zapis našega dela. Za
amatersko uporabo (obdelava manjše
količine podatkov na primer spremlja-
nje številk, ki so bile v zadnjih 100
kolih izžrebane pri lotu) lahko služi
kasetofon kot zamenjava za diskovno
enoto, Ce pa nameravamo voditi raču-
novodstvo v malem gospodarstvu, ne
moremo pričakovati ekonomične ob-
delave podatkov brez diskovnih enot.
Program za delo z datotekami se
ocenjuje na p<5dlagi hitrosti s katero
razvršča podatke in išče željene infor-
macije.	Konec
IZLETNIK CELJE,
TOZD TURISTIČNA
AGENCIJA,
Stanetova 2
odpira s 3. septembrom 1984
SPECIALIZIRANI CENTER ZA
ORGANIZACIJO IZLETOV
v Celju, Aškerčeva 20 (avtobusna postaja
Celje)
Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 15.30
ob sredah od 7.00 do 17.00
Telefon: (063) 23-051, 23-043
-	ORGANIZIRANJE IZLETOV,
-	ORGANIZIRANJE STROKOVNIH
EKSKURZIJ
iN OGLEDOV,
-	SVETOVANJE,
-	PROSTI PREVOZI,
-	TURISTIČNE INFORMACIJE
1 BOGATA IZBIRA KRAJŠIH IN DALJŠIH
IZLETOV
iVfiUST 1984
NOVI TEOMK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
30. AVSUST ^^^^^
/IV6UST 1984
NOVI TEDMK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
30. AVSUST ^^^^^
Ročno obiraiUe hmelja le še za »vzorec
Ni še tako daleč čas, ko je bila misel
na to, da bi bilo mogoče hmelj obirati
še kako drugače kot ročno, iluzija. Da-
nes pa se nam zdi, da bi bilo vse te
nasade hmelja brez strojev nemogoče
obrati in verjetno je tudi res tako.
Kljub temu pa ponekod še obirajo roč-
no. Obiralce najamejo tisti hmeljarji,
ki imajo majhne nasade in hmelja le
toliko, da so še hmeljarji, obirajo pa
tako tudi vse prvoletne nasade, davi-
jo, da to rastlini dobro dene, saj lahko
panoga dozori, predno jo odrežejo.
V Braslovčah smo srečali skupino
obiralcev, med katerimi je veliko šo-
larjev. Lojzka Dovečar je prvič obirala
pred 23 leti, o tem kakšna pa je njena
vloga danes in kako se spominja tistih
dobrih starih časov, nam je povedala
takole: »Tudi ročno obiranje danes ni
več takšno, kot je bilo včasih. Spomi-
njam se, da nas je bilo precej mladih
deklet, veliko pa je bilo tudi žena v
zrelih letjh, ki so znale zapeti mnoge
stare pesmi, pripovedovati pa takšne
zgodbe, da se nam je včasih koža ježi-
la, drugič pa smo kar pokali od smeha.
Danes nabira vsak po svoje, v glavnem
molčijo, tu pa tam kdo pove kakšno
šalo. Jaz ne obiram več. Moje delo je,
da merim nabrani hmelj in vsakemu
posebej zapišem, skrbim pa tudi Za
druge stvari v zvezi z obiranjem.« Na
hmeljišču v Braslovčah je najbolj šte-
vilčno zastopana Hanjškova družina.
Obira kar šest otrok iz te družine. So
pridni, imajo pa tudi svoj enodnevni
rekord, ko so skupaj nabrali 58 škafov.
Ce računamo, da so za vsakega dobili
po 44 din, se jim bo do konca nabral
kar čeden kupček. Kot so povedali, si
bodo z zasluženim denarjem kupili
šolske potrebščine.	-p. TAVCAR
Hanjškovi Nuša, Grega, Magda, Boštjan, Tanja in Barbara nabirajo skupaj,
zato pa niso nič manj pridni.
Lojzka Dovečar mora biti pri svojem delu poštena, tak
da ne meri niti v škodo niti v korist lastnika hmelja.
Bodice
■■■■■■■■■■■■I
Ob najbolj pro-
metnih cestah bi
morali postaviti ta-
ble z napisom: vozi-
te previdno - umre-
ti je luksuz.
Večkrat zasledi-
mo v časnikih »re-
cepte za dolgo živ-
ljenje« - več kot
nujno bi bilo, ko bi
se kdaj pojavil kak-
šen »recept za pa-
metno gospodarje-
nje«.
Najnovejši vre-
menski pregovor:
Če ti sodelavci v
podjetju zgodaj ne-
hajo metati polena
pod noge, potem bo
huda zima.
Dolgoročni go-
spodarski načrti se
spreminjajo v dol-
goprstne.
Tudi kratka pa-
met lahko s pomoč-
jo zvez naredi dolgo
kariero.
Nič čudnega, da
je v energetiki takš-
na zmeda, ko pa ho-
če vsakdo napeljati
vodo na svpj mlin.
Največji izum v
gospodarstvu bi za-
gotovo bil zavorni
sistem za cene.
Kar zadeva pre-
skrbo smo Jugoslo-
vani takšni, kot ti-
sti osel, ki je vodo
nosil in nazadnje od
žeje crknil.
Prišel, videl, od-
šel - s podkupnino
v žepu.
MARJAN BRADAČ
Kdor Iš6e, ta najde - privlačna prireditev na Vranskem
Hladno vreme je sicer nekoliko skazilo obisk na prireditvi »Kdor išče
ta najde« na Vranskem, ki jo je organiziralo domače turistično društvo
in katere pokrovitelj je bil tudi Novi tednik. Vendar pa vreme ni skalilo
razpoloženja, za kar so imeli zasluge sodelujoči v nagradnih igrah.
Se enkrat se je pokazalo, da imajo turistični delavci na Vranskem
izredne organizacijske sposobnosti, vendar pa bi veljalo tovrstno prire-
ditev v bodoče pripraviti v popoldanskih urah, saj čudovita okolica
bazena, ki je bila do sedaj za takšne prireditve še neizkoriščena, nudi
nešteto možnosti za zabavo in sprostitev.
Na sliki: tekmovalci so se morali spustiti tudi čez brv bazena, le eden
od desetih pa je brez padca prišel čez njo.
Foto: EDI MASNEC
Nenavadni paradižniic
Pri Novakovih v Orovi vasi je zrastel paradižnik, s katerim
se je narava poigrala. Kot vidite na posnetku ni samo zelo
velik, temveč ima tudi več izrastkov. Gospodinja Jožica je
povedala, da je sadike dobile od sodelavke, sorta pa se
imenuje volovsko srce. Zanimivo je, da irfiajo skoraj vsi
sadeži več kot pol kilograma.
T.tavCAR
Nace Bizil - Začelo se je.