Gospodarske stvari. Apno dober gnoj. M. Kmeto7a7cem, kterim je mogoče, se apna za gnojenje posluže^ati, so goto^o prednosti apnenega gnojenja znane. Da pa apneao gnojenje tudi 87oj namen doseže, se mora posebno ua sledeče stvari ozir jemati. 1. Da se apneni gnoj, kakor je treba, napra^i. 2. Da se ga primerno 7eliko za gnojenje porabi. 3. Da je apneni gnoj tudi zemljišču piimeren. 4. Da se 0 pra^em času ž njim gnoji. Kteri kmeto^avec tem zahte^am zadosti, ta bode pra7 m dobro ravnal, če se bode apna kot gnoji^a posluže^al. Bogate obresti za naloženi kapital mu bodo obilne žet7e, posebno rži, prinesle. Kar se najpiej pripra^ljanja apnenega gnoja tiče, se to godi na sledeči način: Določi se, če se že ne gnoji praba ali ujiva, na kteri se krma piideluje, blizu ouega polja, ki se ima z apnenim gnojem pognojiti, tako 7elik prostor, kolikor zahtcva gnojni kup, a kterim se ima polje pognojiti. Na tem prostoru se napra^i podlaga iz plasti na7oženega blata iz starib jarko7, nbnikov ali stelje iz lesa. Potem se da apuo žgati in ko se je peč nekaj razbladila, se uavozi apna na ta prostor in brž začne iz njega kompost ali mešanec napra^ljati, predno se apno popolnoma razbladi. Apno se 7 kosih, kakoršni so, po prej napra^ljeni podlagi tako razloži, da se nad podlago apuena plast napravi. Na to se zopet nameče plast blata in stelje in pa zopet plast apnenih koso7, dokler je 7ae za gnoj namenjeno apno pospra^ljeno. Za steljo se 7zame maho^je, resje, činičje, zeleno 7ejevje it<(. Ko bi kup pre^isok postal, se moia nkoli njega stena iz de.sk napiaviti. Za nana.šanje apna se 7zamejo nuvadao leseae akrinjice, kakorsne ae za tako delo iabijo. Tako napiavlien kup se pusti najraanj skozi 4 mesece ležati. Na to se ves kup z širokimi motikami skozi in skozi dobro prekoplje. Ko bi se pri piekopa^anju še celi koai nezdiobljenega apna našli, se morajo ti pri prekopavanju drobno raztolči in 7se do dobrega premešati. Tako predelaui apneni gnoj je za gnojeDJe prikladen. Če je nji^a preorana in po^lačena ia tako za pogoojitev pripravljena, se potem ta gnoj o subem 7remenu ua njivo raz^ozi ia kakor drngi gnoj 7 Biednjih kupih razbaae ia potem z lopatami po njivi raztrosi in ali poviači ali pa z grabljami pod zemljo 8pra7i. Vendar se mora pa to, kakor rečeno, o suhem 7remenu goditi, ker je cela ta zmes prav mastna in piijemavna. Omeniti se tudi še mora, da se smejo pri kompostiranju mesto blata vzeti tudi kitiue in važiue ali drn in da se apno, če ga ni še goikega dobiti, mora rabiti, dokler še oi razpadlo. Gnojenje z apnenim gnojem tam najbolje stori, kjer zemlja nima apna 7 sebi, kakor sploh 7 7lažnem, mrzlem podnebju, posebno 7 gozdnatih goratih krajih, ki se zarad mnogokratnih zračnib padavin le malo ali celo ne posušijo. Tudi za pognojenje dolgoletne stare luceinske detelje ali esparsete kakor tudi za praho je apneni gnoj kaj iz^rsten. Ta gnoj 7 kratkem 7se rastlinske ostanke kakor strn, koreničje itd. razkioji. Kako močno je treba gnojiti, to se ra^na po kolikokratnosti gnojenja, po dobroti gnoja in po kako^osti zenilje. Zemlja, ki je že aama po sebi revna na apnu, potrebuje bolj močno pognojitev. Ako se z apnenim gnojetn močno gnoji, in če se na malo pripravljeno zemljo uavozi, tedaj se mora že za časa poleti gnojiti in po 7ečkrat bolj na tenko med seboj pomešati iu spoprijeti. Navažanje apnenega gnoja na strnišča, z kterih se je oziniina pospravila in na ktera se ima jarina posejati, je 7se priporočbe 7redno. Sadež dobi močno slamo in težko zrno. Tudi krompirju se apneni gnoj dobro prileže. Kdor si je pa 87oje polje močno z apnenim gnojem pognojil, ta mora pa še skrbeti, da polje tudi ae moči zadobi, to se pravi, tako polje se še mora močno z ži^alskiru gnojem pognojiti. Iz 78ega tega rečenega pa je jaano, da je apneni gnoj draga stvar ia da še sam za ae ne zadostuje, ampak treba je še dosti živalskega gnoja. Navadni naši kmeto^avci si ga bodo težko mogli omisliti. Vendar pa morda ima ta ali uni kaj slabejega apna na razpolaganje, ki ga ne more 7 posebno kaj prida obrniti. Takim gre premišljevati ali bi ne mogli si ta ali uni kos zemljišča 7 7ečo rodovituost spraviti. RudeČe jagode sploh in mesečne jagode posebej. II. B. Visokostebličaata tudi muškatna jagoda imenovaoa. Ta aorta raste sicer tudi di^ja, pa bolj redko kakor gori imenovana divja rndeča jagoda. Jagode so nekaj debelejše pa bolj sladkega oknsa. Naliaja se ta jagoda, ki se lahko in hitro sama ob sebi zareja, po vrtih v najmočnejši rasti z prenapolnjeuim cvetjem pa brez sadft, kar odtod iz^ira, da so C7etni prašniki jalo^i, t. j. da nimajo rodo^itnega praba za oplodite7. Take jagodine rastline se morajo leto ua leto pregledati in nerodo^itoe odpra^iti. C. Virginska rudeua jagoda (Fragraria Virginiana.) Ta jagoda ima navadno škrlatno, 7Časih pa tudi rožnato bar^o. Rastlina je doma iz Virginije 7 8e7erni Ameriki injo, ker med 7semi najprej zori in je dobrega okusa, po vi tih zelo obrajtajo in gredicam za obrobke sad6, pa tudi 7 toplih gredah k hitrejšemu c^etu in sadu silijo. D. Karolinska jagoda je rudeča včasib rudečeruja^a, lepa in dobia. Okoli Londona jo na polju pridelujejo pa tudi na toplih gredah silijo in je sploh 7 ^isokih čislib. E. Auanasua jagoda. (Fiagraria grandiflora.) Jagode so pra7 debele, posebno obrajtane in priljubljene in je zato 7se priporočit7e 7redna. F. Cilijanska jagoda. (Fragraria chileasis.) Brez ugo^ora je to najdebelejša \zmed zdaj zuanih jagodnih sort; dotua je iz Cile 7 juini Amenki. Zasluži, da se nje vrtnarji poprimejo. Razun ne^edenih imajo angličanski 7itnarji še celo torbo razno^rstuih jagoduih soit, ki ioiajo po 87ojih posebnih lastnostih posebna 7eč ali manj prilična imena, n. pr.: Majeva kraljica, Jagoda Stanisla^a, G«lijato7a jagdda itd. Jagode storijo skoraj 7 vsaki zemlji; ^endar pa jim je rabla, redi^na zemlja najbolj ugodua. Zaiejati se dajo iz semena, ki se iz stlačeuih jagod izpere in potem 7 pra7 tenko prst 7 zaboj gnojne grede po8eje. Na tak način se zaiedijo 7Ča8ih celo no7e sorte. Tako se najraiae di7ja jagoda zaroja. Navadaeje se pa jagode zarejajo po koreninskih žmcah. Vsako drugo ali tietjo leto 8e tnorajo presaditi ia sicer zmirom na drugo mesto. To se opra^lja navadno meseca avgusta. V ta Damen se rastline iz zeinlje poder6, razdel6 in najlep.še in krepkejae odber6. Te se potem posade po 7ratah križema čie^elj narazen 7 pra7 dobre na no7O predelane po7itne grede. Jeseni dob6 te grede odejo pol drugi palec debelo iz sprbnelega gnoja. Spomladi ae rablo okopliejo, da se gnoj z pratjo pomeša in ple^el zatere. Poletna ela so : Večkratno okopa^anje, poi ezanje, ae potrganje, dolgih ži^ic, diugo jesen se se enkrat okopljejo, preduo se z gnojem pokrijejo. Kdor tako z jagodami ravna, bode vedno lepib jagod obilno pridelal. Kdor pa jagodine grede zapuača, da zdivjajo, ta ne sme lepega sadii od njih pričako^ati. Predno sad dozori, se mora okoli jagodinih rastlin z sl^mo nastlati ali z ploščicami pokriti, da zieli sad, ki se na zemljo vsede, peščen ali pr8ten ne postane. Tudi siljenje rudečih jagod 7 toplih gredab se pogosto uahaja: uavadno se jemlje 7 ta namen 7ednoc7eteča ali mesečua jagoda in viiginska. Po8ad6 8e 7 ta namen 2—3 rastline meseca a^gusta 7 loncib in se posta^ijo na senčnato me8to, da 86 primejo in dobro obrastejo. Začetek januarja 86 zagiebejo ti lonci 7 toplo gredo, ki mora pa prav prozračna biti. Jagode začno kraalo cvesti in do spomladi obrode že sad. Kako se jagoda rabi, je splob znano. Sejmovi. 17. julija: Muta, Bera6e, sv. Aua na Krempergu; 20. julija: Arvež, sv. Marjeta na gornjem dravskem polju, Vitanje; 21. julija: Buče, Brenska gora.