O sinu, roditelji in strijci
dal je rimski cesar Tit, katert je bil razglasil z&kon ter nanj postavil •ffl^ siuit, ako ne bi otroei podpomagali svojih roditeljev. Ob tej dobi je ri?fy neki 6t*a iinel dva siui, rodua brata mej sobt5,j. A Bog je potem jed-?eiiiu od ajiju dal tudi sinj, kateri je pozneje videl svojega strijca Ijuto stra-dajočega v potrebi. Tak<5j ga jaoie rediti aa veiiko ne&adovoijstro svojega flče, kateri ga zat6 spodi jezea od sebd. Ali ta mladenič je strijca vender Še hranil ter um dajal, kar je koli utrpt'1. Zgodi se, da strijc pozueje obogftti, a mladeničev roditeij oubdža. Blagi siu, to videvši, tak6j začne rediti svojega oco, zdoj zopet na bridko aezadovoije strijcu, kateri mu je to prepovedoval ter git pognal od sebe, govor&5: ndragi inoj! auda ves, kak6 sem jaz bii si-roinaaen, ter dajal si meai ti vsega, česar koli setn potreboval, in zatorej sem te bil prijal rad v svojega sind ter i v svojega uasledaika; a nezabvalen otrok ue vzame nasledja, m?.go daao bode posiačvljeocu, Ker si U bil neza-hvalen, kadar si firez mojo prepoved bvauil svojega 6čo, ne dobodeš mojpga nesl^dstva." Odgovon* mladenič: ^iukdo se ne more kazoovati za to, kar zakoa velf in zapoveduje; a aakon svojega srca in pisrao uftita vsacRga, da }n sia dolžen roditelja najbolj spo3toraLi iu podpomagati v sivoauištvi; obtovej tni po nikakeršnej pravdi ne raoreš ti odvzeti nasledja." Strijc je to razumel i.ct se pouiiril i ujim iu z brabom Bvojim, roditeljom vrlega mladtmioa.