CELJSKI TEDNIK Celje, 21. septembra Leto XII. štev. 37 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK. CENA IZVODU 20 DIN PREHITRO SLOVO Btiro, prehitro so minuli trije dnevi, v liatcrih smo imeli v go- gteh udeležence vlaka >»Bratstva ii, enotnosti«. 2e se je nedelja odmaknila pod večer in iz vseh smeri so se v Celje vračali dragi gostje, polni novih vtisov, obdani S svojimi gostitelji in spremljani g toplino in zahvalnostjo. Ure, ki so jih prebili do odhoda v gostin- skih prostorih «-Celeie+< in ►►Evro- pe« so odmikale kot na krilih hi- trih ptic. Noč je že bila, ko so se gostje s svojimi starimi in novimi znanci zgrinjali pred železniško postajo. Tu je nekdanji pregna- nec, pesnik in častni meščan Ce- lja tovariš Fran Roš naslovil go- stom globoke, tople in presunlji- ve besede v slovo in srečno pot: Potem ko je z izbranimi bese- dami govoril o trenutkih pred dolgimi leti, ko so prav po teh tirih hiteli vlaki polni izgnancev na jug in ko je ves v ognju obu- jal spomin na bratski sprejem in toploto gostoljubja v Srbiji, Hr- vatski in Bosni, se je za vse, kar so storili za naše ljudi, zahvalil z besedami: — Hvala ti, veliko in zlato srb- sko srce, in vam, srce Bosne in Hi^atske! — Naslednje besede je posvetil skupnemu prelivanju krvi za svo- bodo in za ustvaritev nove domo- vine svobodnih delovnih ljudi. — Kri ni voda, je dejal, s to krvjo je bilo ustvarjeno naše no- vo resnično bratstvo in enotnost, ki je danes najmočnejši temelj naše socialsitične skupnosti... ... Kratek je bil vaš obisk, je na- daljeval, toda mi upamo in verja- memo, da to ni bilo naše zadnje srečanje, da bo to, kar občutimo, še privedlo vas k nam in nas k vam v najtesnejši objem. — Tovariš Roš je nato v imenu vseh zaželel, da bi se ta trdna vez, take manifestacije bratstva in enotnosti ne vezale samo za da- našnje generacije naših narodov, zaželel je, da bi preko nas vseh prešlo v nova, mlada pokoljenja kot nosivce naše bodočnosti. Tovariš Roš je s tresočim gla- som končal svoj poslovilni govor z besedami: — Poslavljamo se od vas s sol- zami v očeh in srcih, hvaležni vam in vašim organizacijam za ta vaš prvi obisk v Celju in v pričakovanju novih srečanj. Mile tovari.^ice, drasri tovariši, ljublje- ni gostje! Težko nam je, ko vam moramo že toliko prerano pože- leti srečno pot. A istočasno čujte tudi glas naše iskrene želje in na- de: Na svidenje! Malo je bilo očes, ki bi se ne zrosile ob tem ganljivem, prisrč- nem slovesu. Objeti do zadnjega trenutka so gosti s svojimi gosti- telji prebili ob vlaku. Nad tristo dragih ljudi je zapuščalo svoje večne dolžnike. Tristo ljudi je od- neslo s seboj zagotovilo o naši ne- izrečeni hvaležnosti za njihova dejanja v štirih letih, potem ko je prav po teh tirih 50 železniških vlakov peljalo nad 17.000 ljudi v pregnanstvo. Kolikšna sreča v ne- sreči, da so jih sprejeli ljudje kot so bili naši sedanji gosti iz Srbi- je, Bosne in Hrvatske... NA SVIDENJE! V PRIČAKOVANJU NOVIH SREČANJ Ni besed, s katerimi bi se dala opisati vsa ganljiva srečanja sta- rih prijateljev, ki so delili skup- no usodo najtežjih štirih let v zgodovini naših narodov. Gostje iz Srbije, Bosne in Hrvaške so bi- li tri dni deležni le delčka tiste- ga gostoljubja, ki so ga naši iz- gnanci užili v štirih letih. To ve- mo dobro in daleč smo od tega, da bi si želeli vračila enakega z enakim, kajti časov, kakršni so bili pred dvajsetimi leti, si pač nihče ne more želeti. Ce so bili naši gostje zadovoljni in veseli, smo veseli in zadovoljni tudi mi, saj nas je bilo ves čas, odkar so se začele manifestacije bratstva in enotnosti v tej obliki, po malem strah, če bomo uspeli. In sodeč po neštetih izjavah, za- hvalnih govorih in zdravicah iz ust naših gostov, smo v celjskem okraju pripravili udeležencem vlaka »Bratstva in enotnosti« do- stojen sprejem in bivanje. Že sprejem v Celju je bil ve- ličasten, saj je goste na postaji sprejelo in pozdravilo najmanj 10.000 ljudi. Začetna misel o med- sebojnem obiskovanju prijateljev iz let pregnanstva se je tokrat razrasla v splošno manifestacijo bratstva in enotnosti. Celje je bi- lo ob tej priliki ozaljšano, kot na največje praznike. Na celjski po- staji je na pozdravne besede se- kretarja OK ZKS tov. Simoniča odgovoril sekretar Glavnega od- bora Združenja borbenih organi- zacij Srbije ni ljudski poslanec tovariš Batanovič. Njegov govor ni bil samo poln zahvalnosti nad veličastnim sprejemom, temveč je tudi izrazil najlepše misli o nadaljevanju te tradicije, o kre- pitvi bratstva in enotnosti, o na- ših skupnih nalogah in uspehih. Tako on, kot pozneje tudi vsi dri^- gi, je v svojem govoru poudaril. da takega bratstva, da take enot- nosti jugoslovanskih narodov ne more omajati nobena sila več. Po komemorativni svečanosti pred spomenikom NOB na Slan- drovem trgu, kjer je več sto otrok pelo borbene in narodne pesmi, kjer so gostje položili vrsto ven- cev pred spomenik in s tem poča- stili spomin padlih žrtev ljudske revolucije, so se naši dragi gostje podali na pot v občine, kamor so jih vabili njihovi stari znanci in prijatelji. Podobne manifestacije s-^ priredili gostom v vseh obči- nah, vzdolž vseh cest in poti, po katerih so se vozili na domove svojih gostiteljev. Po tako dolgi in utrudljivi poti jih je na zato- nu prvega dne obdržala čile in živahne le ljubezen, toplina in prisrčnost, ki je vela okoli njih. Drugi dan smo nekdanje do- brotnike naših pregnancev lahko videli v tovarnah, kjer so se spo- znavali z delom naših ljudi. Vide- li smo jih v Novem Velenju, kjer so občudovali in bili z nami vred ponosni na dosežke naše nove so- cialistične države. V Logarski do- lini, na vrhu Pohorja, med zele- nimi hribi Kozjanskega, na zgo- dovinskih in kulturnih mestih — povsod smo jih srečavali navdu- šene, polne pohvalnih in občudo- valnih besed. Bili so na priredit- vah, ki so bile organizirane zanje in jim je pravzaprav ostalo malo časa za pomenek s svojimi stari- mi prijatelji, pod katerih streho so dve noči prespali. Težko, zares težko je opisati prisrčnost in ganljivost slovesa, ko so si v Celju izmenjali spo- minska darila, ko govornikov nI in ni bilo konca, a vsakega smo z večjim veseljem poslušali. Ne, o teh stvareh ni mogoče napisati pravih besed, teh vtisov in občut- kov ni mogoče posredovati. Toda eno je zatrdno. Korenine resničnega in živega bratstva so tako silovito pognale in enotnost .i" tako nepogrešljiva, da je bilo to srečanje prvo, ne pa zad-ije. SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENiJE Idejno politično delo - ena prvih nalog kemunistov V torek je bila v Narodnem domu seja okrajnega komiteja Zve- ze komunistov Slovenije Celje, na kateri so tokrat govorili o pro- blemih idejno vzgojnega dela v organizacijah Zveze komunistov. Pred zaključkom seje so se dogovorili še za občinske konference Zveze komunistov, ki bodo v glavnem potekale v prihodnjem me- secu. I Člani okrajnega komiteja Zveze komunistov so začeli razpravo o Ideoloških problemih z ugotovi- tvijo, da idejno politično delo ni sektor dela organizacij Zveze ko- munistov, temveč prva in najpo- membnejša naloga vsakega komu- nista posebej in vse organizacije. Idejno političnega dela zatorej ne bi smeli prepuščati ideološkim ko- misijam, ki so kot pomožni organ komitejev sicer dolžne analizirati stanje, predlagati določena stali- šča itd. nikakor pa niso odgovor- ne za situacijo na terenu. Ta od- govornost zadene komiteje, ki so edini pristojni sprejemati tudi do- ločene sklepe v zvezi z materia- li, ki jih predlagajo ideološke ko- misije. Ker pa idejno političnega dela še ne obravnavajo povsod s tega stališča, komiteji redkokdaj razpravljajo o ideoloških proble- mili. Toda tudi te redke razprave so marsikdaj odmaknjene in mlačne. V pretekli delovni sezoni so v celjskem okraju politične šole do- segle nekatere lepe uspehe. Bilo pa bi napak, če bi ob njih pozabi- li na slabosti, ki jih je bilo v or- ganizaciji in v vsebini političnih šnl še vedno nekaj. Popolnoma drži ugotovitev, da so politične šole zelo napredovale v kvaliteti; p kadrovanju vanje pa tega ne bi moeli trditi. V politične šole ne sodijo samo tisti komunisti, ki jih v gospodarskih organizacijah naj- laže pogrešajo. Marsikdaj to niso liudie, ki so se izkazali v praksi družbeno nnlitičneea dela: v po- litičnih šolah na bi moralo biti družbeno politično udejstvovanje posameznika eden prvih kriteri- jev za sprejem. Tudi predavatelj- ski kader je še vedno velik pro- blem. Seminarji zanje niso uspeli predvsem zaradi neudeležbe, po- manjkanje predavateljev pa je kasneje marsikdaj povzročilo im- provizacijo predavanj. V zvezi s političnimi šolami bi omenili še te-le slabosti: v času šolanja so bili udeleženci — tako predava- telji kot tisti, ki so v šole hodili — vse preveč obremenjeni z drugi- mi dolžnostmi, slabi so bili šolski odbori, tudi zaključni izpiti so za- šepali itd. O teh slabostih velja govoriti predvsem zato, ker smo na začetku sezone poglobljenega izobraževanja in ker je zdaj še čas, da se v pripravah na poli- tične šole te napake odpravijo. Idejno politično delo pa ni do- bro že, če delajo uspešno samo politične šole in seminarji. Po- membnejše je družbeno politično delo na sploh, kajti v tej praksi se najodločneje oblikuje misel- nost ljudi. Poleg tega pa s šola- njem v političnih šolah še ne izo- bražujemo širokih množic član- stva Zveze komunistov. Težišče idejno političnega dela naj bo usmerjeno na proizvajavca in na njegove probleme, vsebina pa naj temelji na programu Zve- ze komunistov Jugoslavije in na materialih tretjega in četrtega plenuma ZKJ. Komunisti naj se nauče te materiale prenašati v svoje okolje in s pomočjo njih odpravljati slabosti določenega terena. Organizacije Zveze komu- nistov v gospodarskih organizaci- jah bi morale poleg gospodarskih vprašanj obravnavati še vzroke nekaterim negativnim pojavom — kot so stara obrtniška miselnost, primitivno upiranje združevanju, kooperaciji itd. — in predvsem te- žiti za odstranjevanjem teh vzro- kov. Potruditi bi se morali, da bi tudi te gospodarske probleme ta- ko temeljito idejno obdelali, da bi vsak komunist v gospodarski organizaciji vedel, kje je njegovo mesto. Izredno pomembna oblika idej- no vzgojnega dela so tudi aktivi Zveze komunistov. Aktiv pa ni debatni krožek — kot so ga neka- teri napačno pojmovali — temveč je obvezen za vse, Id so vanj vključeni. Ni dovolj, če člani ak- tiva samo analizirajo določen pro- blem, oni so tudi tisti, ki bodo morali problem odstraniti. V okrajnem merilu je zaživel samo aktiv kulturnih delavcev. Dosegel je nekatere lepe uspehe, dokazal, kako so bili doslej kulturni de- lavci izolirani drug od drugega, govoril o izredno perečih mate- rialnih problemih nekaterih kul- turnih institucij, še vedno pa je aktiv mnogo premedlo izvrševal svoje sklepe. -ij SKUPNI PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SOCIAMSTIČhE ZVFZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN OKRAJNEGA SINDI- KALNEGA SVETA v sredo dopoldne je bil v Ce- lju skupni plenum OO SZDL in OSS, ki so se ga udeležili tudi tov. Simonič, tov. Cvenk, sekre- tarji občinskih komitejev in pred- sedniki občin. Plenum je bil po- svečen analizi gibanja gospo- darstva v našem okraju in o vseh problemih, ki zadevajo gospo- darsko življenje v okraju. Z ozi- rom na to, da do zaključka re- dakcije ni bilo mogoče sestaviti obsežnejšega poročila o referatih in bogati razpravi in ker je bo- gato gradivo plenuma napotilo za. politično delo tako SZDL in sin- dikata za daljše obdobje, bomo o problemih iznešenih na skupnem plenumu še zelo pogosto pisali. Poročilo o gospodarskih pro- blemih v okraju je podal pred- sednik OSS tov. Vlado Crešnik. V prvem delu je navedel vrsto ugodnih podatkov o tem, da se je proizvodnja v zadnjih mese- cih v okraju precej izboljšala, da je v juniju uspeh prozvodnje viš- j.i, kot ga je predvidevala resolu- cija OLO o razvoju gospodarstva za leto 1962. Drugi del referata pa je vseboval misli o tem, da na področju nadaljnje decentra- lizacije v okraju nismo dovolj napredovali in da bo treba stori- ti v tej smeri odločne in hitre korake naprej. Tako referat, kot pozneje prispevki tovarišev v raz- pravi, je zbir zelo bogatih izku- šenj in mnenj, ki bodo v obliki * sklepov tega skupnega plenuma izhodišče za delo političnih orga- nizacij v našem okraju. Na plenumu se je predsednik OO SZDL tovariš ing. Andrej Marine najtopleje zahvalil za dol- goletno uspešno delo vodilnima tovarišema v vodstvu OO SZDL, dosedanjemu podpredsedniku OO SZDL tov. Stanetu Sotlarju in dosedanjemu sekretarju OO SZDL tov. Božu Lukmanu. Oba sta odšla na nove odgovorne ipo- litične dolžnosti. Hkrati pa so ob tej priliki izvolili novega sekre- turia OO SZDL in tov. Janka Že- varta iz Šoštanja. " Obvestijo Opozarjamo naše naročnike in bravce, da v tej številki lista ob- javljamo v posebni prilogi pred- osnutek nove Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. UREDNIŠTVO VREI»lEi za čas od 20. do 30. septembra Do 26. septembra nestalno s pogostimi padavinami, ki bodo močne zlasti okoli 26. septembra. Po 26. septembru pa bo lepo in bolj hladno. Pozneje postopoma topleje. Dr. V M German Titov v VELENJU V soboto opoldne se je tudi Velenjčanom uresničila njiihova srčna želja — v svoji sredini so po- zdravili ruskega kozmonavta he- roja Sovjetske zveze tovariša ma- jorja Germana Titova s soprogo Tamaro. V imenu rudarjev ga je sprejel tovariš Ciril Grebenšek sekretar rudniškega komiteja ZKS, v imenu občine pa predsed- nik občinskega ljudskega odbora v Šoštanju ing. Ludvik Mali. Ko se je v Velenju pojavil sovjet- ski kozmonavt German Titov, ga ^ 1 navdušenjem obkolila mno- žica občudovavcev Zatem so se vrstili pozdravni govori pionirjev in predstavnikov drugih organizacij, gledavci pa so vseskozi navdušeno ploskali ve- likemu pionirju na področju naj- novejše znanosti — osvajanju vesolja. German Titov je bil izredno imresioniran z izgledom Velenja, prevzela pa ga je tudi spontanost lavdušenja gledavcev in tako je ,>korajda dobre pol ure pripove- doval o svojih doživetjih na po- letu v vesoljski ladji Vzhod II. Skromnost, preprostost in topli- na ter vedrost sta oblikovala ega velikega junaka in k.aj kmalu je na govorniškem pultu zna- šel obdan od najmlajših, od de- setine fotoamaterjev, ki so želeli, da si pridobe vsaj po en posne- tek. Po kratki zakuski v delavskem klubu, kjer so ga komajda ohra- nili od preljubeznivosti lov- cev na avtograme, si je v vožnji ogledal Velenje in kasneje tudi novi jašek v Prelogah. V hotelu Paka pa so mu velenj- ski rudarji priredili svečano ko- silo, katerega so se poleg občin- skih udeležili tudi predstavniki okraja. Tu se je Titov pomenko- val z rudarji o družbenem in de- lavskem samoupravljanju. Okrog tretje ure popoldne pa se je vrnil v Ljubljano in od tam preko Vršiča v Bovec, kjer mu je letalska zveza Slovenije pri- redila poslovilni piknik. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 37. — 21. septembra 1962 Našemu planetu groze novi a- tomski poskusi, to pot ameriški, nekaj desetin kilometrov v ozrač- ju, brez nevarosti za naravni ra- dioaktivni pas okoli Zemlje, ki so mu ameriške jedrske eks- plozije na Pacifiku julija letos po- vzročile motnje s tem, da je na- stal umeten radioaktiven pas. Nič pa ni rečeno, kaj ho to pomenilo za človeštvo, ki je zaradi radioak- tivnosti iz dneva v dan bolj ogro- ženo. Znanstveni odbor OZN je ne- kaj dni po žalostnem razhodu ra- zorožitvene konference v Ženevi razdelil poročilo, iz katerega je razvidno, da bi pomenil delni spo- razum o prenehanju atomskih po- skusov za človeštvo pravo olaj- šanje in da alarm zaradi ogroža- nja zdravja, predvsem novoro- jenčkov, ni iz trte zvit. Toda to dejstvo človeštva ne spametuje. Ko lahko izbira življe- nje ali smrt, raje izbere smrt, če tako narekujejo vojaški razlogi, prestiž, pohlep po oblasti in lasti. Prejšnji teden smo bili priča, ka- ko se kuje nemško-francoska os, vsekakor nevarna za svetovni mir, ker bi okrepila položaj Nem- čije in oslabila položaj Anglije, ki v svetovnem položaju zavzema bolj pomirjevalna stališča. Položaj v Berlinu dobro kaže, da se Nem- čija ni odpovedala revanšizmu, TULsprotno, to je adut, s katerim bi rado dosegla vlogo velesile in s silo nastopila proti socialistič- nim državam. Blindirani avtomo- bili, s katerimi so se do nedavna sovjetski vojaki vozili v zahodni Berlin niso samo simbol. Zahod- na Nemčija je, na priliko, nedav- no sklenila izplačati vojno od- škodnino pripadnikom španske modre divizije, s katero je Franco izkazal svojo zvezo z nemškim fa- šizmom. Nemška vlada je istočas- no odklonila odškodnino naši dr- žavi, gotovo ne samo zaradi tre- nutne'-a političnega pritiska, am- pak trajnega revanšističnega kur- ža, o katerem smo že večkrat pi- sali. Prav te dni gre spet za to, ali bo Anglija pristopila k evropskemu skupnemu tržišču ali ne. Com- monivealth ni navdušen za to, predvsem Kanada, Indija, Avstra- lija in Nova Zelandija. Anglija ob nemško-francoski osi ne bi imela več tiste moči, kot jo ima zdaj, na ugledu bi izgubil tudi Commonwealth, brez ozira na ma- terialne izgube, ki bi ga zadele. Laburistični voditelj Gaitskell je zavzel zoper pristop odločno sta- lišče, dali bomo mnogo, nič pa ne bomo pridobili. Toda Macmillan ne kaže razumevanja za pomisle- ke laburistov in britanske skup- nosti narodov. Med 11. konferen- co te skupnosti je poslal minist- ra Heatha na važna pogajanja s skupnim tržiščem v Bruselj. Ni nobena skrivnost, da bo pristop Anglije okrepil položaj Nemčije in njeno tezo. Kdor priznava obe Nemčiji, ga Zahodna Nemčija ne prizna. Macmillan sicer pravi, da mora Anglija zraven še zato, da ne bo osamljena. Toda ali ni bila klasična Angleška politika vselej ravno v »^^splendidni izolaciji«? Čeprav je vojna eksplozija oko- li Kube zadušena, je Kennedyjeva pomirjujoča izjava vsebovala tu- di vojno grožnjo kot odgovor sov- jetskim obtožbam. Vlada ZDA, da bo sodelavala s kubanskimi emi- granti, previdna in pozorna bo in ne bo dovolila agresije zahod- ni polobli. Zunanji minister je hotel sklicati konferenco zuna- njih ministrov OAD, organizacij ameriških držav, da bi formulira- li »-skupne ukrepe« proti Kubi, o : katerih pa Kennedy ni hotel iz- ■ javiti nič določenega. Čile se je takoj izjavil zoper tako konferen- i co, češ da je to vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. To jo sicer prozoren paravan, če po- mislimo na 10.000 ameriških vo- jaških specialistov, ki se v juž- nem Vietnamu bore za Din Diema in za »-svetinje« svobodnega sve- ta. V Karibskem morju se torej puška ne bo zlepa obesila na ra- me. V Alžiru so, tako kaže, poravna- li ali izravnali bratski spor. Po- litični biro, v katerem gospodari Ben Bela, je zdaj vrhovna avto- riteta v Alžiru, ki je v sedemletni osvobodilni vojni izgubil en mili- jon ljudi. Kider generalni sekre- tar političnega biroja, sku^a zdaj pritegniti še alžirske odbore v Franciji, ki se še niso izjavili zanj in Ben Belo, katerega beseda je postala veljavna za Alžir in za tisti svet, ki z Alžirom mora ure- diti svoje odnose. T. O. INVESTICIJSKI PROGRAM za gradnjo Tehniške srednje šole v Celju v sredini preteklega tedna je bila pod vodstvom predsednika Jožeta Jošta najprej skupna, za- tem pa ločeni seji obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora v Ce- lju. V osrednji točki skupne seje je bila razprava in sklepanje o potrditvi investicijskega progra- ma za gradnjo srednje tehniške šo]'^ v Celju. V razpravi o programu grr ' so se pojavljala ne samo tista vprašanja, ki so zadevala na pro- jekt in projektantovo zamisel o ureditvi te šole, o ureditvi ene ali več delavnic in podobno, marveč še prav posebej o potrebnosti tak- šne šole v Celju, o izobraževanju tehničnih kadrov in podobno. Ko so namreč pobudniki za gradnjo te šole hoteli zvedeti, koliko teh- nikov industrija celjskega bazena sploh potrebuje in kakšne so nje- ne perspektivne zahteve v tem po- gledu, so dobili porazne odgovo- re; odgovore, iz katerih bi lahko sklepali, da večina industrijskih podjetij sploh nima izdelanega plana kadrov in nadalje, da na tem področju še v prenekaterih primerih velja tako imenovana »■mojstrska miselnost«, ki zapira pot novim in mladim tehničnim strokovnjakom. Ne glede na vse to, pa je na seji vendarle prevla- dovalo mnenje, in to povsem upravičeno in utemeljeno, da s takšnim kvalifikacijskim sesta- vom, kot je sedaj v naših tovar- nah, ne moremo računati na bi- stvene korake naprej. Zlasti ne, če računamo v perspektivi na re- konstruirana podjetja, na moder- ne stroje, komplicirane naprave, na avtomatiko in podobno. Ce bi tako obravnavali kadrovsko poli- tiko v industriji, bi lahko prišlo do tega, da bi rekonstrukcija pod- jetij hitreje potekala, kot pa vzgoja tehnično sposobnega ka- dra. Zato je bila povsem uteme- ljena zahteva, da naj pri kompli- ciranih strojih delajo strokovno sposobni ljudje, najmanj tehniki in obratni inženirji. Razprava je šla še dlje. Ko je bila osvojena misel, da so tehniki naši industriji zelo potrebni, je bil potrjen tudi predlog, o nujnosti gradnje srednje tehniške šole. Člani obeh zborov so v načelu po- trdili predlog sveta za šolstvo, ki predvideva, da bi zahtevala ce- lotna gradnja in oprema nove šo- le nekaj nad 932 milijonov dinar- jev in da naj bi ta program rea- lizirali v štirih etapah, oziroma v šestih letih. Prav tako so se tudi strinjali, da je treba takoj začeti z gradnjo tako imenovane prve faze, ki predvideva ureditev in opremo delavnic. S temi deli bo- do začeli takoj, saj morajo biti delavnice zgrajene in opremljene že do spomladi prihodnjega leta; kajti v nasprotnem primeru bi la- hko zavrli normalno delo na šoli. Za ureditev vseh del, ki jih pred- videva prva faza, bi potrebovali nekaj nad 136 milijonov dinarjev. Mimo tega so se odborniki stri- njali z mnenjem, da bodo progra- me ostalih etap gradnje te šole obravnavali sproti, oziroma ta- krat, ko se bodo morali odločati o nadaljevanju del. Po programu bo imela celjska srednja tehniška šola štiri oddel- ke: strojnega, kemičnega, lesnega in gradbenega. Po dograditvi naj bi bilo na tej šoli 720 učencev in sicer po 240 na strojnem in ke- mičnem ter po 120 na ostalih dveh. Na šoli bi imeli delavnice samo za strojni in kemični oddelek; učenci ostalih dveh pa bi se po- služevali delavnic Ingrada oziro- ma Pohištva. V razpravi o šolanju tehnikov se je uveljavil še predlog, po vzgo- ji tehnikov za plinsko stroko. Ta- ke strokovnjake zahteva tudi iz- gradnja in delo velenjske velepli- name. In končno, odborniki so se stri- njali s predlogom, da naj bi de- lavnice srednje tehniške šole slu- žile tudi drugim poklicnim šolam ter dijakom gimnazije in učite- ljišča. Na tej seji so razpravljali in sklepali tudi o investicijskem pro- gramu za samopostrežno restavra- cijo v Gaber ju. Ko so potrdili program, so še dejali, da mora biti ta restavracija končana pred zirno. Poročilo odborniške komisije o delu zavoda za upravljanje ne- premičnin je potrdilo mnenje, da naj ta zavod obstaja v naprej. Priporočili pa §o samo nekatere spremembe v njegov pravilnik, razen tega pa tudi zmanjšanje števila uslužbencev. Na ločenih sejah so člWi obeh zborov občinskega ljudskega od- bora v Celju sprejeli več po- membnih odlokov, med njimi je vsekakor najvažnejši odlok o agrominimumu. -mb Ko je v petek zjutraj pripeljal na celjsko postajo vlak »-Bratstva in enotnosti-« so si segli v roke štiri prijatelji in dobri znanci. Tu jb bil ustvarjen pryi_ prisrčen stik, ki ni pojenjal vse dni obiska dragih gostov pri nas Prijetna srečanja — Ko bo organiziran prihodnji vlak »Bratstva in enotnosti« iz naše republike, je dejal Mile Ba- njac-Perinovič gostiteljem v Slo- venskih Konjicah, bom v Sloveni- jo poslal svojo ženo. Jaz ji ob naj- boljši volji ne bom mogel pove- dati niti polovico tistega, kar smo v teh dneh doživeli in videli. Po- vsod ste nas sprejeli kot znance in prijatelje, je še dejal. Težko je opisati vse, kar se je v teh dneh snidenja dogajalo v naših krajih. Zoretovi in Seračar- jevi iz Konjic ter Vidmarjevi iz Loške gore in Kušarjevi iz Vitanja so znova našli svoje nekdanje go- stitelje. Ti so obujali spomine na težke dni. Od časa, ko so se zad- njič videli, se je marsikaj spre- menilo . Seveda pa so se tudi ostali med seboj spoznavali in seznanjali. Prilik za to je bilo dovolj, od slav- nostnega sprejema v Konjicah, do obiska v Konusu, na izletu na Po- horju ter pri razgovoru, ki so ga imeli domačini s svojimi gosti. Sicer pa moramo reči, da so se poznanstva ustvarjala tudi na ce- sti, v gostilni in drugod. Tako sta se v soboto zjutraj po golem na- ključju srečala direktorja dveh za- vodov za zaposlovanje delavcev in sicer Simo Lazič iz Slavonske Požege ter tov. Pavšer iz Konjic. Oba starejša človeka in člana Zveze borcev sta se pomenila o svojem delu; končala pa sta šele takrat, ko je tov. Pavšer obljubil, da ga bo že prav kmalu obiskal v Slavonski Požegi. Kot vedno je bilo tudi tokrat najtežje slovo. »-Še nekaj se mo- ram pogovoriti s svojim gostom«, je dejal v Celju na postaji tov. Vidmar iz Loške gore in tekel k vlaku. Res je, ti dnevi ne bodo nikoli pozabljeni. Ostali bodo za vedno vtisnjeni v srce, čeprav ti stiki niso bili zadnji. V. L. Kot v bajki Iz pisma članu našega uredni- štva od novinarja beograjske ra- diotelevizije Miloša Tedoroviča) Res nisem hotel, da bi ti pisal o vsem, kar pravzaprav lahko slutiš iz vsega onega kar smo sku- paj preživeli v srečanju z vašimi ljudmi. Ni besed, s katerimi bi izrazil naša občutja, nič na sve- tu ne more zdaj, ko smo tako da- leč od vas, izraziti tisto kar ču- timo. Sprejem, bivanje in slovo — to so tri stvari, ki se jih ne da pozabiti. V razgovoru z ljudmi v vlaku, ki so bili še dolgo vsi solzni, sem spoznal, da vsi od najstarejšega do najmlajšega, delijo svoje ob- čutke z menoj. Nikoli ne moremo pozabiti dne- ve, ki smo jih preživeli pri vas. Vse je bilo kot v pravljici, kot v neresnični pravljici iz davnin. Ljudje tega ne bodo nikoli poza- bili ... V CELJU SO SESTAVILI PROGRAM DELA za teden boja proti tuberkulozi Komisija za boj proti tuberku- lozi občinskega odbora Rdečega križa v Celju je že sestavila na- črt dela za letošnji teden boja pro- ti tuberkulozi od 23. do 30. sep- tembra. Tako bodo imele dijakinje zad- njega letnika srednje medicinske šole v vseh mestnih šolah v Celju predavanja s primernimi temami; na zunanjih šolah pa bodo o boju proti tuberkulozi govorile teren- ske medicinske sestre. Kjer se bo le dalo, bodo zavrteli tudi diafilm, ki nosi naslov »-tuberkuloza, prob- lem nas vseh«. Na srednjih in strokovnih šolah pa bodo kot pre- davatelji nastopali zdravniki. Komisija bo najbolj potrebnim tuberkuloznim bolnikom razdelila okoli 60 kg najrazličnejšega tek- stilnega blaga. Sporazumno s tu- berkuloznim dispanzerjem bo ko- misija v posebnih primerih poma- gala celo z enkratno denarno po- močjo. Mimo vsega tega bodo čla- ni Rdečega križa obiskali na do- movih nekatere bolnike, bolnikom v zdravilišču Novo Celje pa bodo pripravili poseben obisk z zani- mivim sporedom. Komisija za boj proti tuberku- lozi občinskega odbora Rdečega križa v Celju bo v tem času opo- zorila vse merodajne činitelje še na najtežje stanovanjske proble- me, zlasti pa na tiste, kjer tudi te razmere razen alkoholizma vpli- vajo na to bolezen. Poleg tega bo komisija dala po- budo za ustanavljanje posebnih aktivov Rdečega križa v gospodar- skih organizacijah. Člani 33 osnovnih organizacij Rdečega križa na celjskem ob- močju bodo v tem času pobirali prostovoljne prispevke tako, da bodo prodajali posebne listke, ra- zen tega pa zbirali denar še s po- sebnimi nabiralnimi polami. Rdeči križ še posebej naproša gospodarske organizacije, naj na- menijo primerna denarna sred- stva na naslov občinskega odbora Rdečega križa Celje, Titov trg. Ne pozabimo: tuberkuloza nas oškoduje v Sloveniji vsako leto za sedem milijard dinarjev. Zaradi nje izgubimo vsako leto več kot štiri in pol milijona delovnih ur. Zato, sodelujmo vsi, da bo ta bo- lezen čimprej izkoreninjena! Še vrsta nerešenih vprašanj Ce smo pred enim tednom za- pisali, da se je okrajna gospodar- ska zbornica lotila hvaležne na- loge, ko je skupaj s predstavniki industrijskih podjetij celjskega okraja proučila vso problematiko in vse možnosti za povečanje iz- voza, potem moramo konferenco z zastopniki kmetijskih organiza- cij o enaki nalogi še bolj pozdra- viti. Saj na koncu koncev doslej v okrajnem merilu ni bilo organa, niti zbornice, ki bi proučevala iz- voz kmetijskih pridelkov, ga spremljala, usmerjala in spodbu- jala. Zato je vest, da je tudi to dolžnost sprejela gospodarska zbornica za celjski okraj, izredno razveseljiva. Konferenca, ki jo je vodil podpredsednik zbornice inž. Veljko Križnik, je namreč opozo- rila na nešteto problemov, ki se prepletajo v zvezi z izvozom kme- tijskih pridelkov, pa naj so to vprašanja, ki zadevajo količinsko in vrednostno stran izvoza, kot tudi ona, ki se tičejo odnosov med kmetijskimi zadružnimi ali pro- izvajalnimi organizacijami ter iz- vozniki. Ti odnosi, zlasti pri iz- vozu živine, niso utrjeni, niti po- stavljeni na takšno osnovo, da bi lahko vlivali zaupanje ter pospe- ševali dejavnost, ki ni samo na- loga ene organizacije, temveč vse jugoslovanske gospodarske skup- nosti. Ce je izvoz našega najvažnej- šega kmetijskega pridelka, hmelja, urejen in vsaj v načelu ne pred- stavlja posebnih problemov, pa se v skrbi za povečanje izvoza živi- ne, sadja, jagodičevja ter vseh vrst gozdnih sadežev pojavljajo še velike naloge, ki jih bo treba re- ševati predvsem s stališča, da z izvozom kmetijskih pridelkov ne rešujemo in ne smemo reševati morebitnih tržnih viškov, temveč, da moramo predvsem kmetijsko proizvodnjo prilagajati potrebam in nalogam izvoza. Spričo tega izredno pomembne- ga stališča so na konferenci spre- jeli tudi nekatere zaključke, ki natanko določajo prihodnje nalo- ge kmeti.iskih zadružnih in osta- lih kmetijskih organizacij v zvezi z izvozom. Tako so sprejeli^sklep, da naj kmetijske gospodarske or- ganizacije izdelajo program pred- videnega izvoza v prihodnjem letu in sicer tako, da bo iz njega raz- vidna količinska in finančna vred- nost izvoza. Prav tako so se v za- ključkih konference pogovorili o pospeševanju izvoza sadja in ri- beza. Zlasti pri ribezu se odpi- rajo lepe možnosti, ki jih bo treba izkoristiti. Skratka, konferenca je dala nekaj izredno pomembnih zaključkov, hkrati pa nakazala probleme, za katere se bo morala v prvi vrsti zavzeti okrajna gospo- darska zbornica, da ne rečemo kmetijske gospodarske organiza- cije, -an Dosledno in odločno Medtem ko so ga nekateri že sprejeli, pa ostali občinski ljudski odbori na območju celjskega okraja prav te dni sprejemajo enega izmed zelo pomembnih odlokov in sicer odlok o minimalnih agroteh- ničnih ukrepih, ali krajše, odlok o agrominimumu. Namen odloka je jasen in nedvomljiv. Vtem ko v prvi vrsti zasleduje doslednejše uveljavljanje sodobnih agro- tehničnih m.er pri povečava- nju proizvodnje zlasti v sme- ri blagovne izmenjave, je nje- gova težnja še v tem, da se tudi zadruge in družbena po- sestva močneje vključijo v proizvodni proces zasebnega sektorja in da na ta način podprejo prizadevanja za na- daljnjo krepitev družbenega sektorja ter za njegovo razši- ritev na nove površine in no- va območja. Spričo vsega tega odlok vsebuje ukrepe, ki na eni strani prekinjajo z zastarelim načinom kmečke proizvodnje in zavoljo tega vnašajo v to proizvodnjo najnovejša do- gnanja kmetijske znanosti, po drugi pa ornogočajo čim šir- šo dejavnost kmetijskih za- drug v tej proizvodnji in to z uporabo modernih kmetij- skih tehničnih sredstev. Ra- zumljivo je, da odlok naka- zuje tudi kazenske sankcije proti vsem tistim, ki bi ga podcenjevali ali spregledali. Toda pri vsem tem gre še za nekaj: če izvajanje teh sank- cij ne bo hitro in učinkovito za vse, ki bi se pregrešili zo- per novi odlok o agromini- mumu, potem bodo težnje, ki jih zasleduje ta akt, že v na- prej obsojene na neuspeh. Zato bo treba prav pri izva- janju tega odloka veliko do- slednosti in odločnosti. Da bi bil ta namen dosežen, odloki predvidevajo, oziroma naka- zujejo zelo enostavno, a hkrati učinkovito kontrolo nad izpolnjevanjem določb. Osnovni pokazatelj te kon- trole so uporaba umetnih gnojil ter poraba strojev za določene faze delovnega pro- cesa v proizvodnji. Kontrolo nad izvajanjem določil odlo- ka pa mora imeti v prvi vr- sti kmetijska zadruga, ki mo- ra ustvariti ustrezen sistem pregleda zemljiških kapacitet posameznih lastnikov na svo- jem območju ter voditi evi- denco o izmenjavi semen, o uporabi gnojil ter zaščitnih sredstev. To evidenco pa mo- ra imeti za vsakega zasebne- ga proizvajavca posebej. Zemljiški lastniki oziroma koristniki obdelovalnih povr- šin pa bodo morali v določe- nih rokih naročati pri kme- tijski zadrugi sorte in količi- ne semen ter gnojil, oziroma predložiti tej kmetijski za- družni organizaciji potrdilo, če bi vsa ta sredstva nabavili kje drugje. Odlok o agrominimumu tu- di natanko določa ukrepe, ki bi sledili, če bi posamezni kmetijski proizvajavci ne na- ročali potrebnih reprodukcij- skih sredstev. V tem prime- ru mora kmetijska zadruga obvestiti kmetijsko inšpekcij- sko službo pri ljudskem od- boru. Taki malomarnosti la- hko sledi izvršitev vseh pred- videnih agrotehničnih ukre- pov na račun lastnika ali ko- ristnika obdelovalne površi- ne, oziroma v skrajnem pri- meru tudi prisilna uprava nad takim zemljiščem za do- bo enega do petih let. Za povečanje kmetijske proizvodnje odlok nakazuje zlasti slednje ukrepe: čim večjo porabo umetnih gnojil, pa tudi gnojil organskega iz- vora, nadalje čim večjo upo- rabo kvalitetnega in prizna- nega semena, varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter pravilno obdelavo in pri- pravo zemljišč. -an CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 37 - 21. septembra 1962 Čeprav v koledarjih to ni nikjer zapisano, je bil štirinajsti september za Celje in njegove prebivavce velik praznik. Mesto je čakalo svo- je goste iz Srbije, Bosne in Hrvatske, čakalo je tiste ljudi, ki so nudili slovenskemu pregnan- cu zatočišče in prijazno besedo v najtežjih časih. Mesto ob Savinji je bilo ta dan odeto v praz- nično oblačilo. Vse je bilo v zastavah in cvetju. Otroci in starejši so hiteli na trg in v cvetličarne ter pokupili vse, kar so imeli. S šopki rož so se vračali na domove in se potem spet zbrali pred železniško postajo. Rože za drage goste ... Nad mestom je krožilo letalo ter vleklo za seboj pozdravni napis: dobrodošli. Po enoumi zamudi je na celjsko železniško postajo pripeljal vlak. Na njem je pisalo: Vlak bratstva in enotnosti. Ni se niti dobro ustavil, ko so se pri oknih zgnetli znani in neznani obrazi. Roke so si segle v pozdrav. Sledili so objemi in solze, solze sreče in zadovoljstva ... V goste so prišli ljudje, katerim se ne bomo mogli nikoli oddolžti za vse tisto, kar so dali v prvem letu revolucije slovenskemu pregnancu. Sicer pa, saj zdaj ne gre za plačilo; važnejše kot to je ljubezen, bratstvo, ki je dobilo v tistih letih takšne korenine, ki jih ne more odrezati nihče. Mesto je vzkipelo. Otroci so goste zasuli s cvetjem, stegovali so ročice in jih objemali. Sprejem je bil tak, kot ga je le malokdo pri- čakoval. Bil je izraz ljubezni in hvaležnosti, bil je odsev bratstva med jugoslovanskimi narodi. Tolikšne prisrčnosti oismo pričakovali NEKAJ UTRINKOV S SREČANJ Z UDELEŽENCI VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Tone in Milka Vrabl sta spre- jela štiri goste iz Svračkovcev, prav tako blizu Gornjega Mila- novca. Takole sta jih predstavila: — To je bila naša soseda Zivka Djurič, ta naš dobri mlinar in dobrotnik Miroljub Todorovič, ali Ciro, kakor smo ga klicali prav vsi. Vera Todorovič je bila takrat še otrok, toda navzlic temu se nas dobro spominja. In končno, tu je še Rade Novakovič ... Toliko o imenih, toda za njimi in v njih so ljudje, o katerih bi morali pove- dati dosti več, kot samo priimek in ime, povedati bi morali vse ti- sto, kako so sprejeli naše sloven- ske pregnance, kako jih gostili in delili z njimi vse. — Kadarkoli je mama pri nas doma pripravila dobro kosilo, je dejala Zivka Djurič, se je zmeraj spomnila na Vrablove. — Poglej- te, nam je dejala otrokom, mi imamo toliko za jesti, morda pa so naši Slovenci lačni. Pojdi Ziv- ka in poglej, kako je pri njih. Si- cer pa, povabi jih naj pridejo k nam. .. naj bodo na kosilu pri nas. Za vse bo dovolj. Pojdi in hitro jih pripelji... Živahen je bil tudi pomenek-o vtisih, ki so jih dragi gostje dobili v tem kratkem času v Celju. — Veste, je znova dejala tova- rišiča Djuričeva, čeprav je naš je- zik zelo bogat, četudi lahko z njim marsikaj povemo, pa tega, kako se počutimo tu pri vas vendarle ne moremo. Tu smo bili deležni to- likšne gostoljubnosti, tolikšne po- zornosti na domovih kamor smo prišli, na ulici in drugod, da se to sploh ne da popisati. Takšne pri- srčnosti nismo pričakovali... In ko smo se tako pogovarjali, je bila izrečena zanimiva misel: zakaj venomer čakamo na vlak »Bratstva in enotnosti, zakaj niso naši stiki pogostejši. Lahko bi se obiskovali tudi ob drugih prilikah, saj fi imamo vendarle toliko povedati, toliko je reči, o katerih bi se morali pogovoriti in izme- njati izkušnje... Pa je v pogovor posegla tudi Vera Todorovič. — Zame je ta obisk v Slove- nijo velik dogodek. Najlepše, kar doživljam med vami je toplina, širina srca. Dobila sem občutek, kakor da sem prišla k svojim naj- dražjim. Ni se zmotila v tej ugotovitvi. Prišla je k svojim, k ljudem, ki jo spoštujejo in imajo radi. — Pri nas doma nismo bili bo- gati, je še dodala Vera, bili smo bolj revni, kot pa tisti, ki bi se lahko ponašali s preobilico dobrot. Toda navzlic temu smo delili s slovenskimi pregnanci vse. Kmalu smo spoznali, da so to naši ljudje in da delijo z nami isto usodo, pa čeprav smo bili mi na svojih do- movih, oni pa so jih morali zapu- stiti. Tudi Tone in Milka Vrabl sta dobila obisk... Dragi mili prijatelji Ura pred slovesom v stekleni dvorani »-Evrope-K .., Zdravica se vrsti za zdravico, pesmi sledi ko- lo... Minute tečejo. Znanci iz- koriščajo zadnje trenutke za raz- govor o tem in onem. Nekateri so obupali v tekmi s časom, pa ob- jeti pojo. Tedaj je . ploskanje preglušilo vse zvoke v dvorani. Na stol za mizo se je povzpel srbski kmet Dobroslav Račić iz Zgradnje pri Ogrinovcih. V narodni noši od pet do temena, koščen in trdoživ, je gost Tomažičevih iz Celja, pov- zel: — Dragi, mili, nikoli pozabljeni in vsega srca ljubljeni prijatelji ter bratje Slovenci... — Besede, ki jih je izgovoril ta preprosti in prisrčni kmet, je tež- ko ponoviti, še težje pa prevesti. Ne da bi se pritoževali nad trd- nostjo našega jezika, enostavno ne spravimo na jezik besed, ki bi se tako skladale z našimi ob- čutki. Zdaj, ko jih je dragi gost glasno povedal, se nam je zdelo, da bi mogli, saj smo tudi čutili. Besede Dobrislava so bile polne navdušenja nad sprejemom, pol- ne bratske ljubezni do nas vseh, do naše domovine. Se več. V zli usodi naših pregnancev je videl tudi svetle plati. To svojo misel je potrjeval z besedami: — Ko so vas pregnali k nam, fašisti niso slutili, da s svojim gorjem prinašate med nas tudi revolucionarnost. Mi smo v vaši usodi spoznali tudi našo. Bili ste bolj prosvetljeni, bolj ste vedeli za cilje naše skupne borbe kot naše kmečke množice. Pomagali ste nam, da smo se z revolucionar- no zavestjo borili...— Globoke so misli in spoznanja o trdnosti našega bratstva in enot- nosti v zavesti preprostega srb- skega kmeta, ki se je sicer opra- vičeval, da ne zna izobraženo go- voriti, pri tem pa je tako nese- bično odkrival doživeto resnico o revolucionarni udeležbi pregnan- cev v skupnem boju. SPOMINI... Tovarišica Sirčeva je sprejela tri goste, med njimi dr. Miloša Sariča s soprogo. Srečanje med starimi znanci je vzbudilo ne- šteto spominov na tista težka voj- na leta. — Bili smo dobri prijatelji in skoraj vsak dan skupaj, je pripo- vedoval dr. Sarič. Takrat smo skupaj delili dobro in zlo. Kot zdravnik sem slovenskim prignan- cem lahko še posebej pomagal. Navzlic vsem tegobam, smo bili vsi skupaj veliki optimisti. Dobro se spominjam polčojnega Draga Sirca, s katerim sva preživela marsikatero lepo urico; navzlic vsemu. Še danes ga vidim, kako so se zbirali okoli njega slovenski pregnanci, ga spraševali za svet o tej ali oni zadevi, pa tudi o sta- nju na fronti. Velik praznik za nas domačine in prav tako za člane slovenske kolonije je bil dan, ko smo zve- deli, da je padel Berlin. Takrat smo se zbrali in zapeli: svanula zora... Ko pa sem ga pozneje še vpra- šal po vtisih, ki jih je dobil na obisku v Celju, je dejal: — Jaz sem očaran. Tega ni moč povedati, še manj napisati, kaj čutim. Sprejem je bil takšen, kot ga lahko pripravi le brat bratu. Všeč mi je Slovenija; všeč pred- vsem zato, ker jq vsa zelena. Pre- vzela me je ta prelepa narava. Tovarišico Malči Sirčetovo so prav tako obiskali znanci Vaša republika je vendar en sam velik vrt. In še nekaj, dobil sem občutek, da izginja meja in raz- lika med mestom in vasjo, med mestnim in vaškim prebivav- stvom. Ko pa sva se poslavljala, je še dejal: _ — Da ne pozabim; Velenje je čudovito. To je vzor rudarskega kraja. Takšnega nima nihče na svetu... Velika družina Pri Tomažičevih so v nedeljo pripravili kosilo za kar sedem gostov. Vsi so prišli iz Zagradje, iz vasi pri Gornjem Milanovcu, kjer so sedanji gostitelji prežive- li vojna leta. In kot pri vseh ostalih, tudi tu ni bilo časa, da bi se pogovorili o vsem, da bi znova obudili spo- mine na tiste dni, ko jih je bor- ba proti okupatorju združila in neločljivo povezala. Pa vendar so tu in tam spomini uhajali nazaj, na dni, ko je v Zagradje prišla skupina slovenskih pregnancev. Med njimi je bil Tomažič z ženo in hčerko Vido. Takrat je bila še majhna. Prve črke in besede se je učila v srbski šoU; svojo naj- nežnejšo mladost je preživela na tamošnjih pašnikili. Ko pa je la- ni krenila na isto pot s prvim vla- kom bratstva in enotnosti, je ni- so več spoznali. Da, zdaj je že od- rasla mladenka, študentka na ljubljanski fakulteti prava. Za Tomažiča je bilo pregnan- stvo v Srbijo že drugo. Prvič je iz Gorice bežal pred italijanskimi fa- šisti, v juniju 1941. leta pa iz Ce- lja pred nemškimi nacisti. Potem so se spomnili še dneva ob prihodu slovenskih pregnancev v to majhno vasico. Domačini so pripravili miting. Bila je to veli- ka svečanost. Zatem je vaški žu- pan poklical k sebi blagajnika in mu naročil, da je odprl svojo «-za- kladnico-«. V njej so bile reči, ki so jih domačini zbrali za sloven- ske pregnance: umivalniki, lonci itd. Beseda je tekla o tistih, ki so padli. Z ramo ob rami so se borili proti skupnemu sovražniku do- mačini in slovenski pregnanci. V tem boju je bilo skaljeno brat- stvo; vojna leta so iz njih napra- vila dobre prijatelje in tovariše. Zdaj so vsi skupaj sedeli za ve- liko mizo. Dragoljub Jevtič, Mili- voj Jevtič in ostali gostje, pa vsi člani Tomažičeve družine. Lep je bil pogled na to veliko družino, ki je simbolizirala in potrjevala bratstvo in ljubezen ne samo dveh, temveč vseh Jugoslovan-, skih narodov. Ljubo Tomažič s soprogo v krogu svojih nekdanjih gostiteljev SPET V SLOVENIJI PO 43 LETIH v recepciji za potnike vlaka •^bratstva in enotnosti« v Beogra- *Je rudar po- klic?« Odgovor je nedvou- men. Vsakomur, ki gre v ja- mo, je potrebna temeljita izo- brazba. Poznati mora stroje, meriti in določevati pline, po- učen mora biti o elektriki, ki povzroči preveč nesreč, spoz- nati mora tehniko dela, ki v današnjih mehaniziranih pre- mogovnih jamah ni osvojljiv v krajšem obdobju. Rudar je danes upravlja- vec ogromnega bogastva, ki ga črpa iz zemlje. Le kako bo z njim gospodaril, če ne bo izobražen? In mar ni druž- beno ekonomsko izobraževa- nje dolgotrajen proces, ki ga ne osvojiš v nekaj ncesecihl Morda vedno znova pozab- ljamo, da rudar prebije naj- lepši del življenja v temi! Ali naj ga prepustimo temi? Mar ni prav on potreben le- pote, ki mu jo nudi knjiga. Gotovo lažje premaguje te- žave dela v jami človek, ki je poln estetskih vrednot, kajti njegov način življenja je spremenjen, drugačen. Tr- dota in neizprosnost podzem- lja se umikata žlahtnim kul- turnim vrednotam v rudar- ju. Ali je še potem potrebno vprašanje, če je rudar poklic, kajti toliko znanstvene in kulturne vrednote je možno posredovati le v šoli in to o- pravlja industrijsko rudarska šola v Velenju, ki uspešno izobražuje mlad rudarski ka- der. Delo rudarja je težavno, specifično. En sam slabo pou- čen rudar v jami lahko za- krivi nesrečo, lahko obsodi na smrt sto in še več tovari- šev. Pridobivanje novih, mladih rudarjev je torej te- žavno in zato tembolj psiho- loško utemeljena potreba šo- lanja za ta poklic. Težina po- klica, odgovornost pred druž- bo z ozirom na uspehe, ki jih lahko dosega le razgledan ru- dar, vse to govori dovolj jas- no, da je rudarski profil ši- rok in je zato poklic! —s— S s«je ob!insks3a ljudskega odbora v Mozirju odlok o agrotehničnem minimumu Občinski ljudski odbor v Mo- zirju je na svoji zadnji seji med drugim sprejel odlok o uvedbi agrotehničnega minimuma za ob- močje občine. Sedanji odlok za razliko od starega zajema vse pri- delovalne površine, ki jih je okrog 10.000 hektarjev. Osnovne važnosti pri uvedbi prepotrebnih agrotehničnih ukre- pov pa je delitev na nižinsko in višinsko območje, kar so določili po možnem ali nemožnem obdelo- vanju zemlje s stroji. Nov odlok predpisuje minimalno porabo umetnih gnojil, in sicer 600 kg na ha v nižinskem območju in 400kg na ha v višinskem. Obvezna pa je po novem tudi zamenjava semen, zatiranje plevela s harbicidi, strojna setev vseh žit na površi- nah nad 20 arov, strojno trošenje umetnih gnojil, zimsko globoko oranje njiv, ki so določene za spo- mladansko setev in drugo. V zvezi z uvedbo teh novih predpisov pa je kmetijska zadru- ga tista, ki je dolžna pravočasno preskrbeti potrebne količine umet- nih gnojil, semen in zaščitnih sredstev, prav tako pa mora nu- diti svoj strojni agrotehnični park v uporabo. Da bi povečali donos tako žitaric kot ostalih pridelkov, je pač ne le zakon, temveč dolž- nost vsakega proizvajavca, da upošteva vse te predpise, kajti v nasprotnem primeru bo zadruga, ki bo morala kontrolirati izpolnje- vanje predpisanih mer, opravila vsa potrebna dela na stroške last- nika. Odlok pa predvideva tudi ostrejše mere, in sicer prisilno upravo nad posestvom za dobo petih let ali pa celo odvzem zem- ljišča. ČITAJTE CELJSKI DNEVNIK Svečana seja občinskega ljudskega odbora v Mozirju V četrtek dopoldne sta se sesta- la oba zbora mozirske občine na svečano sejo v počastitev občin- skega praznika — počastitev dne- va osvobojenja Mozirja v jesen- skih dneh 1944. leta. Seji so pri- sostvovali tudi zastopniki družbe- nih in političnih organizacij mo- zirske občine. Predsednik občin- skega ljudskega odbora tovariš inž. Branko Korber je govoril o zgodovinskem pomenu praznika in med drugim dejal: »Dan osvo- boditve zadnje fašistične posto- janke v Zgornji Savinjski dolini je bil za narodnoosvobodilno bor- bo na Štajerskem izrednega po- mena, saj je s tem dnem v osrčju »■de jura-«-« priključenega dela Slo- venije na nemški rajh zaživelo osvobojeno ozemlje, na katerem so takoj zaživeli odbori osvobo- dilne fronte in dokazali, da so sposobni voditi in upravljati, obe- nem pa je zavest te velike zmage pritegnila skoro vso prebivavstvo Zgornje Savinjske v dosleden boj proti okupatorju.-« Po zaključku svečane seje so zastopniki družbeno političnih organizacij položili venec pred spomenik padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Zaključno prireditev v počasti- tev občinskega praznika in obe- nem tudi prireditev v počastitev gostov »Vlaka bratstva in enot- nosti« pa so imeli v soboto zvečer. Proslava z izredno pestrim kul- turnim sporedom je odlično uspe- la in gostje iz Srbije so bili iz- redno navdušeni. V nedeljo pa so zaključili teden proslav z otvoritvijo nove osnov- ne šole na Raduhi, katere se je najbolj veselilo 70 otrok, ki so se doslej morali stiskati v zasilnih prostorih. - -ik Lovski dom na Boču Lovska družina v Rogaški Sla- tini si je na lanskem občnem zboru zadala smelo nalogo: zgra- ditev lovskega doma na Boču. Od sklepa do realizacije pa je bila težka pot. Spočetka je kazalo bolj slabo, vendarle pa je lovski dru- žini z dobrim gospodarjenjem uspelo ustvariti potrebna sredstva za gradnjo. Seveda pa bi tudi to bilo premalo, če ne bi veliko šte- vilo prostovoljnih ur opravili lov- ci sami. Na pomoč pa je prisko- čilo Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine, ki je pripravilo načrte in vodilo gradnjo. 2e lani na zimo so spravili dom pod streho. Letos pa so uredili notranjost in v nedeljo, 15. sep- tembra, predali dom namenu. V neposredni bližini doma stoji čudovit spomenik padlim borcem 14. divizije in lovska družina ga čuva in varuje. Posebna zanimivost lovskega doma je nedvomno odlična avto- mobilska cesta in lepo urejen par- kirni prostor pri domu. Pa tudi drugače ne bo nobenemu obisko- vavcu žal, če se bo namenil na Boč, kajti le-ta nudi čudovit raz- gled; posebno sedaj v jeseni — saj se lepo vidijo Julijske alpe. Gorjanci in Sljeme. P. A. Spomenik vrh Boča kipi k nebu in priča, da je tudi ta ped naše zemlje prepojena s krvjo najboljših sinov CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 37. — 21. septembra 1962 5 KLIC PO SOCIALNIH DELAVCIH Nekega jutra odpre tovarišica učiteljica omaro in vzklikne: »Denarja ni!« »Koliko manjka?« vprašujejo drugi učitelji. »Pet tisoč!« Torej izvršena je bila tatvina. Tatic pa mora biti izkušen ptiček. Po ogledu okolja je takoj ugotov- ljeno, da je v bitju, ki se mu je zahotelo toliko denarja, dobro mero drznosti. Ali pa morda gre za nekaj dru- gega? So ljudje, ki bolehajo na ličudni živčni bolezni: kleptomanija ji pravijo. Izmikanje jim je vsa- kodnevna navada. Starejšega človeka je težko spraviti na pravo, pošteno pot. Kaj pa otroka do, recimo, štiri- najst let? Preiskava traja. Osumljenci u- porno molčijo. Vsa teža dokazov visi na plavolasem dečku. Dva- najst let mu je in je nezakonski otrok. Mati je služkinja. Dela pri kmetu. Od ranega jutra do pozne- ga večera — za tritisoč petsto din mesečno. Seveda je treba vraču- nati še hrano in stanovanje. Končno plavolasi deček krivdo prizna. Kradel je. Pri tem je za- peljal še dva: leto starejšega in tri leta mlajšega. Pri zadnji raz- pravi so navzoči tudi starši. Se- veda, ukradeno bo treba vrniti! In kdo bo vrnil? Starši vendar! Slekli sodba, bolje rečeno, pred- log za glavnega krivca. »Za vse svoje prestopke boš moral v zavod!« Zdaj se v »vlomilčevih« očeh zasvetijo solze. V učiteljih pa se je nekje oglasilo vprašanje: Ali je pobič, drugače čeden in pri- kupen deček, res tak zločinec? Treba je iti stvari do dna. Res je: otroku ničesar ne manj- ka. Ima hrano, obleko, stanova- nje. Vse, prav vse ima. Le neče- sa ne: ljubezni! Ves čas, od roj- stva do danes je nekemu v nad- logo. Mati sama tega ne more do- umeti. Nihče ji ni povedal, da otroku ni dovolj le hrana, oble- ka. Kako tudi! Tudi ona je tako rekoč od rojstva do danes pri tu- jih ljudeh. V življenju je srečala tako malo tistega, čemur pravimo — materina ljubezen. In tu je problem. Lahko pa ga rešijo le ljudje, ki stvar razumejo. Goh nauki so slaba uteha. Treba je tople, iskrene pomoči. Take ljudi je treba voditi, jih usmerja- ti, jim dajati voljo do lepšega živ- ljenja. Tako plemenito delo zmorejo le poklicni socialni delavci; treba pa je na teren, v življenje samo, ne pa da se nekje v zaprtem prostoru izračunavajo suhoparne in neživ- Ijenjske statistike. -dk- Le S sodelovanjem vseh... Na območju žalske občine je ena izmed redkih šol osnovna šo- la v Žalcu, ki je v letošnjem letu uspela s skorajda absolutno za- sedbo. Do malega števila nadur — skupno okrog 20 — pride pred- vsem zaradi težav pri predmet- nem pouku, kjer ni mogoče trgati eno ali dve uri od tega ali onega predmeta. Važno pa je tudi to, da je kader v višjih razredih ves z višjo ali visoko izobrazbo, kar je nedvomno pogoj za dobro delo. Vendar pa se je prav tako v Žal- cu kot drugod pokazalo, da je skorajda dvoletno razpravljanje o pravilnikih za nagrajevanje po delu le preveč obvladalo duha prosvetnih delavcev in se je to odrazilo tudi pri včasih kar moč- no pomanjkljivi vzgoji in pouku. Prav zato so pred dnevi imeli v Žalcu vsi prosvetni delavci sku- pen posvet s predstavniki občin- Tudi pomanjkanje prostorov je pr oblem žalske osnovne gole, saj taborniki gostujejo v tako neprimernih prostorih. Nedvomno bo po- treba poleg skrbi za vzgojo, čimprej premišljevati o novogradnji, saj s prihodnjim letom grozi tretja izmena skega odbora Socialistične zveze in občinskega komiteja ZKS z na- menom, da bi v bodoče izboljšali pedagoško delo. V razpravi so te- meljito proučili vlogo prosvetnega delavca in njegovo udejstvovanje v družbenih organizacijah. -ik POMENKI Z OBČANI V službi socialnega zavarovanja in kmetijstvu na Šmarskem je ve- liko problemov, ki jih bodo reše- vali lahko samo s sodelovanjem večine občanov. Krajevne organi- zacije SZDL sklicujejo v teh dneh po vsej občini množične sestanke, na katerih razpravljajo zelo po- drobno in konkretno o delovnih načrtih kmetijske zadruge, prob- lemu polproletariata in socialne- ga zavarovanja. Laško brez sejmišča Zavoljo postopnih urejevanj parkov in nasadov v Laškem se je moralo iz središča umakniti tu- di sejmišče, ki je bilo ob sejem- skih dneh velik kamen spotike. Sklep o prestavitvi sejmišča je svet za gospodarstvo pri občin- skem ljudskem odboru v Laškem sprejel že pred petimi leti. Takrat so določili tudi lokacijo za novo sejmišče. Vendar so strokovnjaki menili, da ta kraj ne bo primeren vse dotlej, dokler ne bodo reguli- rali Savinje. Zato so sklep o pre- stavitvi sejmišča zaenkrat prekli- cali. Lansko leto pa so sejmišče kar nenadoma podrli. Po sklepu ob- činskega ljudskega odbora je bila dolžna novo sejmišče urediti kme- tijska zadruga. Le-ta se namreč bavi z odkupom živine in ji je sejmišče v te namene nujno. Zdaj pa je ostalo pri besedah. Starega sejmišča ni več, novega pa tudi še ni. Kadar so zadružni dogoni, pripeljejo kmetje živino še vedno na staro sejmišče. Tam pa jo mo- rajo ves čas držati v rokah, kjer ni nikjer ničesar, kamor bi lahko živino privezali. Menimo, da bi bilo treba vprašanje sejmišča v Laškem čimprej urediti, zlasti gle- de na uredbo, ki določa, da je za- družni dogon dovoljeno izvesti le, če je zato na razpolago primerno sejmišče, ki je urejeno po vseh veljavnih predpisih. T. K. Glavna turistična sezona je za nami. Po statističnih podatkih je bila na območju celjskega okraja več kot zadovoljiva. Med kra- je, kjer so zaključili s posebnim uspehom, se uvršča tudi Gornji grad, saj je bilo tamošnje weekend naselje polno gostov tudi v ča- su, ko so nekateri drugi kraji še iskali svoje obiskovavce. K temu uspehu je v nemajhni meri pripomoglo tesno sodelovanje gornje- grajskega turističnega društva z nokateriml podjetji v sosednjih republikah SLOVO od delovnega tovariša Vsako slovo vsebuje priokus grenkobe, pa četudi vemo, da od- haja delovni tovariš drugam, kjer bo z osebno zavzetostjo zopet pri- speval družbi. Na šmarskem so se pred dnevi poslovili od tovariša Lojzeta Krivca, ki je kot prizade- ven družbeni delavec vrsto let iz- goreval v delovnem zanosu za na- predek šmarske občine. Med vojno je bil komandir u- darnega bataljona XXXI. divizije; za svojo požrtvovalnost je spre- jel štiri odlikovanja. V miru se je z vso silo vrgel v delo za obnovo domovine in izgradnjo socialistič- ne družbe. Obiskoval je politično šolo Djuro Djakovič v Beogradu in bil večkratni sekretar v orga- nizacijah ZKS. V letu 1955 je bil izvoljen za predsednika občinske- ga ljudskega odbora v Rogaški Slatini, a po združitvi obsoteljskih občin je postal prvi podpredsed- nik šmarske občine, kar je bil do nedavnega. Da bi izpolnil znanje, se je vpisal še v višjo komercialno šolo in se s posebnim zanimanjem poglobil v probleme turizma in gostinstva. Šmarski občani se ob slovesu delovnemu tovarišu zahvaljujejo za ves trud, za nesebično požrtvo- valnost ter mu želijo na novem službenem mestu obilo delovnih uspehov in osebne sreče. Njegovo družbeno delo je marsikje na Šmarskem dalo neizbrisen pečat napredka v utrjevanju široke ko- munalne skupnosti. -n- Lojze Krivec IZTRGAJMO ZEMLJO VODI v lepo urejenem klubu SZDL v Bistrici ob Sotli so se pred dnevi zbrali občani, da se pomenijo o jesenski setvi, o razvoju kmetij- stva v kraju in vprašanjih social- nega zavarovanja. Živahno so kramljali o sodelovanju z zadru- go in se pozanimali za novo pše- nico-slavenko, ki bi jo radi pre- skusili. Vse pa nič ne pomaga, do- kler bodo imeli dolino zamočvir- jeno. Najtežje je na Klestah in ob Bistrici, prostrani dolini, ki se od- pira proti Sotli. Že lansko leto so zakoličili smer, koder so namera- vali skopati odtočni jarek, pa niso uspeli. Obrnili so se na obsotelj- sko vodno skupnost za pomoč, pa jim niti odgovorili niso. Sklenili so, da bi sami prispevali, kolikor mogoče, samo da bi zemljo iztr- gali vodi. Komaj dobrih 100 met- rov bi bilo potrebno prekopati ve- liki ovinek rečice Bistrice, ki ve- nomer poplavlja, pa bi se rešili precejšne nadloge. Peter Kavalar: MISLI Z uspehom v življenju je kot z drevesom: Veter od nekod pri- nese seme in ga zasadi. Začne se rast in borba z zemljo: za zrak, za vlago, za sonce. Poženo kore- ninice, ki se razpredajo in krepi- jo .. . Drugače je z drevesom, katere- ga mladiko je negovala skrbna roka vrtnarja; dobršen del napor- nega boja je prihranjen. Mlado drevo se dan za dnem dviga vse bližje k soncu: deblo odebeli, korenine očvrstijo, drevo rodi prve sadove, ponudi vetru svoje seme. Drugače je z drevesom, ki mu tudi v tem življenskem obdobju nekdo pomaga. Sadovi takega drevesa so koristnejši in seme največkrat ni prepuščeno vetru. Vsa drevesa so umrljiva. Ne- katera izruje ali odlomi vihar, ene napade bolezen in jih uniči, druge spet poseka človek in jih uporabi zase in za druge ljudi... Drevesa, ki žive samotno življe- nje, pa so koristna samo napol. Najmočnejša korenina človeko- vega uspeha v življenju je delo. Celjski kontrasti Celje sodi med vrsto naših lepih in urejenih mest. Vsa nova na- selja in vse novogradnje pričajo, da se mesto močno in hitro razvi- ja. Zal pa včasih zraven moderne stavbe preživlja zadnje ure tudi kakšna stara razpadajoča gomila hiš. Takšno sosedo ima moderna dvoriščna stavba med starim in novim sodiščem. V skupini hiš, deloma že v razpadanju, živi 8 družin in nekaj podnajemnikov, ki pa že dolgo čakajo na preseli- tev. Stara ženica Marija K., ki tam stanuje, meni, da naj s pre- selitvijo še malo počakajo, tako, da bosta ona in stara podrtija šli skupno v pozabo. Upamo, da bo do podrtja in do preselitve prišla kmalu. Tako bi ženica le nekaj časa živela v primernejšem sta- novanju, Celje pa bi v tej četrti svobodneje zadihalo. Pef. AMATERSKI AVTOMOTO TEČAJI V LASKEM V Laškem so ustanovili avto- moto društvo. To društvo bo od- slej prevzelo tudi organizacijo a- materskih avtomoto tečajev, se- veda šele, ko bodo kupili prevoz- na sredstva in uredili učilnico. Število televizijskih sprejemnikov NARAŠČA S postavitvijo novega televizij- skega pretvornika na Krašici. ki pokriva večji del mozirske obči- ne, je število televizijskih spre- jemnikov naglo narastlo. OH ta- kratnih 10 se je število povzpelo že na blizu 40. Največ sprejem- nikov je zaenkrat v Mozirju. V občini zelo uspešno deUijejo tudi štirje televizijski klubi in to v Bočni. Smartnem ob Dreti. Na- zarju in Smiliehi nad Mozirjem. Klube so organizirale krajevne organizacije Socialistične zveze s pomočjo Hruffih društvenih nrsra- nizacij. Cledavrev je v klubih vedno dovolj, tako da so nrostnri ponekod včasih že premajhni. Tn te tndi raznmliivo. »^a r nredstav- ijaio televizijski k^nb? v neka- terih krajih edino obliko kultur- nega izživljanja prebivavcev. 7a- nimanic za organiziranje televi- zijskih k'nbov je čutiti tndi v vseh kraiih občine. Krajevne or- ganizariie Soriali«;tirnp zveze si prizadevalo, da bi jih čimnrej odnrle. imajo pa težave zaradi poman iVania nrimprnih nrncto- rov. Ponekod pa jim primanjku- je finančnih sredstev za nakup opreme. Čimprej bo treba misliti tndi še na postavitev manjšega TV pretvornika za območje I.uč in okoliških vasi. ki zaradi hri- bovitega terena TV signala sedaj ne dobijo. —er HIDROMELIORACIJA V GORENJU Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju sta oba zbora potrdila odlok o zgra- ditvi hidromelioracijskega sistema Gnrenie. Le-ta zajema porečje re- ke Pake in ga bodo gradili v dveh* ptannh. Poolave in znmočvirifne površine bodo zaščitili in osušili, z navodnjavanjem okrog 17 ha plodne zemlje. Dela bodo predvi- doma končali do 1964. leta, prva etapa pa bo že letos dos^raif^na. Novi odlok je dal unravlianie tega «;ictoma v roke kmetiiski zadrugi v Šo«taniu. del st^r-^i^pv pa le .na- lo'j^il kmetom-za^ebnikom, ki bodo M *i v a vri tph novih ori d obi tp v JAKA SRŠEN:POŠTEN SVETOVAVEC 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 37. — 21. septembra 1962 BOJ FURLANSKIH SLOVENCEV Zdi svoj narodnostni obstoj Nepričakovani obisk urednika »Matajurja« — glasila Slo- vencev v Videmski pokrajini — Vojimirja TEDOLDIJA v naši redakciji nas je v enaki meri razveselil in presenetil. Nismo si mogli kaj, da bi ga ne naprosili za razgovor, v katerem bi na- šim bravcem posredovali nekaj utrinkov iz življenja Sloven- cev na naši zapadni narodnostni meji. Razgovor z urednikom Vojimir- jem Tedoldijem je potrdil moj zatajeni sum, kako malo pravza- prav vemo o boju Slovencev v Furlanski deželi za svoje narod- nostne pravice, da je tisto kar ve- mo le preveč površno in deklara- tivno. Ob vprašanju o življenju zamejskih Slovencev v slovenski Benečiji sem v odgovoru začutil rahel očitek, da sem uporabil za- starel in pri nas preveč vkoreni- njen termin. Tovariš Tedoldi mi je razložil zakaj. Prvič mu ni bilo všeč, da govorimo o »zamej- skih Slovencih«. Oni tam se temu ograjevanju izogibajo'in govorijo rajši o slovenskih ozemljih kakor da ni med njimi državno-politične meje. Tudi beseda »manjšina« jim ni pri srcu, saj so le podaljšek slovenskega etničnega ozemlja, ne pa otok, ki bi se utapljal daleč iz- ven matične dežele. In končno je termin »beneški Slovenci« nere- alen in predvsem preozek, v okvi- ru nove teritorialne enote Furla- nije pa se jim odpirajo tudi večje možnosti za uveljavitev svojih na- rodnih pravic. Zakaj? Zato, ker se Furlani sami že dolga stoletja bo- rijo za svoje nacionalne pravice in predstavljajo v Italiji posebno etnično jezikovno skupino. Ko sem prelistal štirinajstdnev- nik »Matajur«, mi je precej padlo v oči, da list uporablja ob knjižni slovenščini tudi narečja in itali- janščino. Zdaj se je dragi gost čutil prizadetega. Živahen je po- stal, ko je pojasnjeval: — Na vse kriplje si prizadeva- mo premostiti prepade, ki jih u- stvarjajo zagrizeni nasprotniki Slovencev. Med 12.000 Slovenci v Videmski pokrajini je zelo malo takih, ki bi se učili slovenščine v šoli. Kar jih je, so dobili pouk slo- venskega jezika pri veronauku. Knjižna slovenščina jim dela te- žave. Mlajši rod, ki se je v šoli učil le italijansko, doma pa govo- rijo slovensko, se ob italijanščini privaja tudi slovenski pisani be- sedi. Naposled pa italijanski se- stavi pomagajo pred Italijani od- krivati zgodovino in sodobno živ- ljenje Slovencev v Furlaniji ter s tem upravičenost njihovega bo- ja. — Za primer samo stavek narečja v zapisu iz Krnatske doline: ... Uso našo okuolco ne zlo pre- tresla novica, da se je v Ospedal- letu smartno ponesrečila Olga Le- narduzzi poročena Micco, stara 42 1jet... Ali pa tale vest iz Stare Gore: ... V preteklosti smo povejdali, da se bojo v avgustu vršile avto- mobilske gare na cesti Čedad— Stara Gora, donas pa muoramo povejdati, da jih ni bluo... »Matajur« ima 2500 naročnikov, kar je zelo veliko, saj list gre od hiše do hiše po vaseh. Urednik Vojimir Tedoldi je pri- povedoval, kako so se morali bo- riti za lastno tiskarno, oziroma za delničarstvo v tiskarni italijanske- ga lastnika v Vidmu. Toda nikar si ne mislimo, da je boj Slovencev v Furlaniji nekje na nivoju »čitalniškega preporo- da«. Dobro se zavedajo, da je le ekonomska utrditev slovenskega življa pogoj za narodnoosvobodil- ni obstoj izhodišče njihovega bo- ja. V svojem izvenstrankarskem gibanju za ekonomski razvoj fur- lanske Slovenije se za tako eko- nomsko osnovo borijo. Furlani j a je v Severni Italiji zaostala pokra- jina, področje, v katerem živijo Slovenci pa še zlasti. Nič ni po- tem čudnega, če se v »Matajurju« srečamo z zahtevami vasi za po- što, cesto, telefon, otroški vrtec itd. V tem imajo Slovenci s Fur- lani skupno »fronto«. Da si ne-bi delali utvar, nam je urednik Te- doldi, ki je tudi odbornik v vi- demski občini, razbil pomisel na to, da bi katera izmed strank bila Slovencem bolj naklonjena. Trdi, da niti socialisti niti komunisti ne zavzemajo do slovenskega vpraša- nja pravega stališča. Italijansko oblast ne prizadene politična pri- padnost — zelo občutljivi pa so za narodno pripadnost. Slovenec, ki se javno prišteva med slovenski živelj, ta je predmet vseh mogočih napadov in šikan, pa naj bo ko- munist, socialist, krščanski demo- krat, delavec, kmet ali pa duhov- nik. Furlanski Slovenci, kot pravi to- variš Vojimir Tedoldi, so trenut- no v določeni krizi. Skromno pri- pominja, da nimajo močnih vodi- teljev, ko<- je bil v preteklosti Ivan Trinko, po katerem se imenuje njihovo prosvetno društvo. Prista- vlja pa, da polagajo nade v mladi rod, ki študira v Trstu, Gorici, pa tudi v Ljubljani. Cim več bo sa- mostojnih slovenskih izobražen- cev v furlanski Sloveniji, tem laž- je bo. Zakaj si želijo ljudi kot so zdravniki, advokati in ljudje dru- gih svobodnih poklicev je jasno. Biti morajo ekonomsko samostoj- ni, da bodo lahko koristili svoje- mu ljudstvu. Ekonomska šibkost slovenskega prebivavstva na naši zahodni etnični meji je glavni »so- vražnik«. Mladi ljudje v množi- nah emigrirajo, hodijo na sezon- sko delo v tuje države. Veliko se jih na tujem za stalno naseli. Dokler imajo še starše v Furla- niji, se vračajo, potem pa, kdo ve? Zato je osnovni cilj gibanja, ki ga vodi tovariš Tedoldi s svojo sku- pino — boj za ekonomski napre- dek. J. Krašovec Japonec Esaku Tanaka je našel originalno umetniško zamisel, ki v njej fantazija ni ničesar izgubila od svoje intenzivnosti v teku dv>lovnega procesa Ne zavist - navdušenje Dvakrat prav se mi zdi, da je naš tednik objavil tako bogato reportažo s kostanjeviškega sim- pozija. Predvsem zato, ker nikoli ni dovolj napisanega o kulturnih dogodkih doma in po svetu, dru- gič pa zato, ker lahko iprav iz tega pisanja, ki naravnost sili k razmišljanju, po vlečemo dragoce- ne ugotovitve. Primerjati Kostanjevico s Ce- ljem je težko. Ne le zato, ker ima Celje skoraj stokrat več pre- bivavcev, temveč predvsem zato, ker kljub svoji dragoceni tradi- ciji v primerjavi z malim meste- cem ob Krki ne predstavlja, vsaj kar kulturo zadeva, niti senco tistega, kar bi lahko. Nekako sa- mo po sebi umevno se nam zdi, da imamo v Celju gledališče, mu- zej, knjižnice in vse te ustanove jemljemo bolj kot neko potrebno zlo, ki nenehno terja novih in novih sredstev. Mar ni nenavadna ugotovitev, da ima celjsko gledališče v Ko- stanjevici sorazmerno več navdu- šenih ljubiteljev kot v samem Celju, da gostujejo v tem malem kraju razen celjskega gledališča tudi večje gledališke hiše kot n. pr. drama in opera iz Ljubljane, celo opera iz 'Zagreba, da iso imeli trije dosedanji Dolenjski kulturni festivali veliko bolj praz- nično obeležje 'kot vse podobne prireditve pri nas, da so v Kosta- njevici, mestecu s komaj 614 pre- vavci, pripravili v zadnjih letih preko 26 likovnih razstav, da imajo v kostanjeviški soli stalno likovno galerijo z več kot dvesto deli, da,.. — predolga bi bila vrsta, če bi hoteli našteti vse, kar imajo. In ob vsem tem nas je skoro lahko sram, da smo gostom, kiparjem, udeležencem letošnjega kostanj eviškega sim- pozija, ko so bili na obisku pri nas, pokazali samo celjski strop, za ostalo pa smo se opravičili češ, da rekonstrukcij ska dela v muzeju še niso zaključena, sram toliko bolj, ker bomo tudi drugo leto pokazali samo celjski strop in celo vrsto še dolgo nerealizi- ranih želja od lapidarija, pa do novih prostorov študijske knjiž- nice. Mar ob bogati kulturni de- javnosti mesteca ob Krki, ki tudi ni zastonj, ni boleča ugotovitev, da naša študijska knjižnica ni- ma sredstev, da bi lahko plačala najemnino za six>minsko sobo Vladimir j a Levstika, pa so ven- dar redko iposejani ljudje, ki se z njimi lahko E>ostavimo? Mar ni zanimivo, da posluša v Kostanje- vici predavanje o moderni umet- nosti okrog 400 ljudi (koliko obi- skovavcev bi imelo tako preda- vanje pri nas?!), da hodijo mimo nepopularnih, puritanskih lesenih plastik preprosti ljudje, ki se ne smejejo nenavadnim oblikam skulptur, temveč resno ugotav- ljajo: »Tale mi je všeč, ona tu- di ____«, ne vprašujejo pa kaj ka- tera predstavlja? In to, da cela dva meseca živijo med našimi ljudmi umetniki, zbrani iz petih kontinentov, da naši ljudje ob- čudujejo njihovo težko in napor- no delo, da jih spoštujejo in ce- nijo njihovo delo, mar ni nadvse FMDmembno? Zavist? Cemu le! Mar zato, ker so Kostanjevčani našli denar za obnovo porušenih graščinskih arkad, mi pa ^a za ureditev muzeja in študijske knjiž- nice ne moremo najti? Mar zaradi vzduš- ja ki ga je ob kuliserijo cistercijan- skega samostana pričaral les, ki so mu umetniki z vseh vetrov vdihnili življe- nje? Mar zaradi simpozija samega? Saj je zamisel stara in prinesena od dru- god, le ljudje so se našli, ki s svojimi prizadevanji niso naleteli na gluha ušesa. Zaradi našega praznega parka? Saj imamo na nabrežju Kalinovega Splavarja, toda nekomu ni bil všeč, pa mu je pobarval ustnice in spet drugi je bil prepričan, da bo njegov izgled lepši, če bo vrezal vanj svoje inieijalke. In končno — saj imamo lep, zares lep spomenik na Šlandrovem trgu, toda tako všeč nam je, da zelo radi naslo- nimo nanj oder za godbo in prav nič mar nam ni, če s tem skrunimo namen, v katerega je bil postavljen. Spomnimo se, da je priznan celjski umetnik želel postaviti na gradu skulpturo, pa je bil njegov predlog grobo, surovo zavr- njen. Zaradi denarja? Bržkone bolj za- to ker še vedno ne vemo kaj sploh hočemo, ker ne vemo, da potrebuje kultura razen denarja tudi naklonjenosti m posluha in da tega. še tako obilna sredstva ne morejo nadomestiti. Op i dan sem na cesti videl sknpino mladih ljudi in čisto slučajno sem ujel delček razgovora. Mladega, simpatičnega dekleta so fantje izpraševali kam hcrfi y šolo, pa se je potožila: »Oh, v novo šolo sami kmetavzi so tam!« Videl sem šolo znotraj in zunaj in ko sem s svet- limi, modernimi prostori primerjal tesne razrede, v katerih sem sam nabiral prvo učenost sem bil vesel velike raz- like in skoro zavidal sem šolarjem, ki bodo napolnili svetle prostore. Menda potem ni čudno, če me je ugotovitev malomeščanske dekline hudo prizadela. Kje se pravzaprav kultura začenja? V šoli? Ali morda že doma, kjer nastaja tista, nepriučljiva kultura srca, ki nam je vsem tako zelo primanjkuje? Ali še en dogodek, nepomemben, pa vendar značilen za naše kulturno mesto: Na trgu je mlado dekle vprašalo branjevko »Imate cvečken?« In ko se je nekaj radovednežev ozrlo kdo v takem ev- ropskem stilu vprašuje po slivah, je sledilo razburjenje: »Kakšna reč, če po nemško vprašujem za slive; je res treba zato tako buljiti vame?« Pa sem res buljil in nič si ne morem zato. Pre- pričan sem namreč, da naša beseda ni prav nič slabša od nemške in da bi jo tudi tista lepa mladinka lahko upo- rabljala. Morda poreče kdo, da to nima s kulturo ničesar skupnega. Morda res ne, toda po mojem posameznih vprašanj ni mogoče reševati ločeno, po mojem je tu cela vrsta problemov, ki bi jih bilo treba začeti reševati. Začeti pa moramo pri sebi in vsi skupaj najti pot naprej. Ko ne bomo govorili in pisali, da je naša kultura lastnina vseh naših ljudi, ko bo kultura postala vsakemu državlja- nu potreba, prav kakor kos kruha in lepa obleka. Ne šola, ne kulturne usta- nove ne bodo premaknile naše kulture z mrtve točke, če ne bomo vsi zanjo. Takrat pa nam ne bo treba z zavistjo gledati na bleščeče uspehe v Kostanje- vici in drugod, saj bomo sami sredi velikih kulturnih dogajanj. In takrat bomo lahko gostom pokazali ne samo razgled s celjskega gradu in znameni- ti celjski strop, temveč tiste kulturne dobrine, ki jih naš čas omogoča, ker bodo v resnici postale sestavni del na- šega vsakdanjega življenja. In da so kje dosegli velike uspehe na tej poti nas lahko to samo veseli in navdušuje, kajti ti uspehi resnično vzbujajo upanje tudi za Celje. Markovič V. & S. Markovič: Školska radionica u osmogodišnjoj školi. Beo- grad 1957. S. 22860. Meyers nenes Lexikon in acht Banden. I-II. Leipzig 1961-1962. S. C 1. Piskunov A. L: Očerki po istori i pro- gresivnoj nemeckoi pedagogiki konca XVIII - načah XIX v. Moskva 1960. S. 228-54. Beck W. S.: Sodobna znanost in skriv- nost življenja. Ljubljana 1961 S. 229'50. Dapačević-Oreščanin S. & P. A. Pavlo- vić: Narodna republika Kina. Beoigrad 1950. S. 22953. Fiamengo A.: Osnovi opšte sociologije. Sarajevo 1962. S. 23005. Korka J.: Škola. Sarajevo 1961. S. 23048. Martinčič A. & F. Sušnik: Poznate stru- pene rastline? Ljubljana 1961. S. 22949. Plemelj J.: Diferencialne in integralne enačbe Ljubljana 1960. S. 15833/3. Richter IL: Atomstrahlen Geigerzahltfr. 2. Aufl. Stnttgart 1958. S. 22928. Rompp H.: Chemie des Alltags. Stut- tgart 1959. S. 22915. Rostohar M.: Začetno čitanje po anali- tični metodi. Ljubljana 1951. S. 22912. Schieicher F.: Priručnik za građevinske inženjere. I-II. Beograd 1960-1961, S. 22626. Snuderl M.: Ustav u svetu i kod nas. Beograd 1961. S. 22992/4. Thodv Ph.: Albert Camus. 3. print. New York 1959. S. 22896. Umetnostna zanimivost iz Radmirja Verjetno malokdo ve, kakšne dragocenosti skriva Zgornja Sa- vinjska dolina. V cerkvi pri Rad- mirju imajo shranjene predmete dragocene izdelave, pri čemer se odlikuje predvsem vezenje in tka- nje. Tam je večje število masnih plaščev, ki so jih darovale znane osebe iz zgodovine. Zanimiva in lepa so darila iz avstrijskega in poljskega dvora ter nekaterih ple- menitašev iz Francije in Češke. Na plaščih je z ročnim tkanjem z zlatimi in srebrnimi nitmi upo- podobljeno fantazijsko cvetje. Ne- kateri plašči imajo cvetje izdela- no razen iz srebrnih tudi iz barv- nih niti,, ki so kljub dolgi dobi ohranile svežino nekdanjih barv. Največjo dragocenost predstav- lja 2 kg težak zlat kelih z upo- dobljenimi svetopisemskimi do- godki na kelihu in pokrovu. V zlati masi keliha in pokrova je relefno izdelanih najmanj 40 oseb, ki obkrožajo kelih in po- krov. Osebe so tako majhne, da meri premer glave približno 5 mm a vendar so oblačila in vse po- drobnosti teh oseb natančno iz- delane. Baje je zlatar, ki je ta ke- lih delal približno 3 leta, po do- končanem delu oslepel. Pravijo, da je umetniška vrednost izdelkov na kelihu večja od same vredno- sti zlata. V Šmartnem ob Paki bo glasbena šola s prepotrebno novo šolo so v Smartnem ob Paki dobili tudi po- goje za razmah glasbene vzgoje, ki je doslej pač bila pomanjklji- va. V prostor, ki je predviden za glasbeni pouk, bodo dobili klavir iz Šoštanja in s tem bo položen prvi temelj. V Smartnem je veliko število mlajših in starejših, ki ka- žejo izredno veselje do vokalne in instrumentalne glasbe, zato lahko pričakujemo, da bomo že le- tos prvi zametki bodoče glasbene šole, ki bo lahko okrog sebe zbra- la mladinski pevski zbor, Le-tega so v Smartnem ob Paki že vrsto let pogrešali. Glasbena šola bo s širjenjem glasbeno estetske vzgoje v mno- gočem poživila že tako dobro za- stavljeno delo prosvetnega društ- va. L. P. Vojimir Tedoldi Spomini PESNIKA CVETKA GOLARJA CELJSKI NOVINAR IN UREDNIK V mlajših letih je bil pesnik Cvetko Golar tudi novinar in celo urednik. O svojem novinarskem delu je večkrat pripovedoval, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Ljutomeru, na srečanjih v zdra- vilišču Slatina Radenci in v Ljub- ljani, pa tudi takrat, ko me je pesnik obiskoval na mojem domu v Litiji. ■«Da, tudi novinar sem bil!« mi je pripovedoval. »Ljubljansko gimnazijo sem obiskoval le do sedme šole. Potem pa sem postal literat — bohem. Morda sem se celo malo prevzel. Potikal sem se po Ljubljani in se družil s knji- ževniki. Precej sem pisal in so mi vse natisnili. Pa sem se morda takrat malce prevzel.« — Le kaj bom še hodil v šolo, če mi že zdaj vse natisnejo, sem se hodumušno rogal svoji mladostni sreči. Včasih sem pa le sklenil, da bom opravil še maturo in sem to na- meraval v Ljubljani in pozneje v Novem mestu. Pa do mature le nisem prišel... mi je povedal z nasmeškom. Nato je dodal: — »Maturo mi je dalo pozneje — življenje .., Pri »Novi nadi« je sodeloval s pesmimi tudi moj pri- jatelj Murn. Nekaj časa sem bil v Zagrebu, kjer sem urejal »Novo nado«. Po- tem sem se vrnil spet v Ljubljano. Tu sem se spet družil z Murnom in drugimi mladostnimi prijatelji. GOLARJEVI SPOMINKI NA PESNIKA MURNA Najbolj sem bil navezan na pesnika Aleksandrova — Josipa Murna, nesrečnega fanta neza- konske matere — ljubljanske de- kle. Z njim sva stanovala v ta- kratni Cukrarni pri študentovski mamici Poloni Kalanovi. Murn je maturo opravil leta 1898 in se je odločil potem za uni- verzo. Najprej je bil na Dunaju, kamor je odšel s pomočjo štipen- dije ljubljanskih trgovcev. Pa so mu jo potem ukinili in se je od- pravil nato v Prago na jus. V Pra- gi pa je slabotni fant zbolel in se vrnil v domovino. Pri Polonci sva kovala pesmi in načrte za najino bodočnost. Murn se je prebijal skozi življenjske skrbi z inštrukcijami in pisanjem. Pa je zbolel in se zdravil na Go- renjskem in v Vipavi. Zdravje se mu je malce izbolj- šalo, a to le na videz. Spet si je služil kruh kot stenograf pri od- vetniku in politiku dr. Sušteršiču. GOLAR — NOVINAR PRI CELJSKI »DOMOVINI« Tisti čas — bilo je proti kon- cu prejšnjega stoletja — v jeseni leta 1900 je iskal Dragotin Hribar urednika za svoj list »Domovino«, ki jo je izdajal v Celju. Dragotin Hribar se je odločil za mladega Josipa Murna. Ured- niško mesto v Celju bi moral za- sesti na novega leta dan 1901. Pa fant ni mogel ne na pot ne v služ- bo. Prav tisti čas ga je spet na- padla njegova bolezen sušica. Ci- sto ga je potrla in nato tudi po- drla. Ni preteklo niti pol leta, pa ga je pobrala. Mladi nesrečnik je umrl pri Poloni Kalanovi dne 18. junija 1901, prav na isti postelji, kjer je umrl dve leti popreje Dra- gotin Kette. Kette je umrl 26. aprila 1899, star 23 let, Josip Murn Aleksandrov pa v starosti 22 let. »Jetika je bila izbirčna bolezen, ki je segala le po mladih ljudeh, v prvem vzponu njihovih sil in plodov,« mi je dejal Golar z gren- kim nasmehom, ko se je spomnil na svoje mlade sovrstnike. »Težko oboleli Murn ni mogel v Hribarjevo uredništvo v Celje. Zato sem vskočil jaz«, je pripo- vedoval Golar. Dragotina Hribarja sem poznal še kot mlad dijak tudi jaz. Bil je mož majhne postave a sila spre- ten in podjeten. Krasila ga je ko- šata brada. Ta ga je delala veli- častnega in močnega. SLOVENSKI GOSPODARSTVENIK DRAGOTIN HRIBAR Hribar se je rodil pred sto leti v Ljubljani, leta 1862. Izučil se je za tiskarja, v takratni dobro ure- jeni tiskarni. Nato je bil uslužben v raznih drugih ljubljanskih ti- skarnah, tako pri »Slovenskem naroda« v Ljubljani in leta 1886 mož zelo sposoben, je postal celo odgovorni urednik »Slovenskega naroda« v Ljubljani in leta 1886 je postal celo upravnik »Narodne tiskarne« v Ljubljani, današnje ti- skarne »Dela« v Tomšičevi ulici. Podjetni Hribar pa se je hotel osamosvojiti. Uvidel je, da mu bo to najlaže uspelo v Celju, ki je bilo takrat središče Spodnje Šta- jerske. V tistem času je bila Slo- venija razdeljena na posamezne dežele in Štajerska je živela po- sebno in samolastno življenje, ne- koliko drugače, kakor ga je do- življala tedaj Ljubljana, glavno mesto tedanje Kranjske dežele. Dragotin Hribar je ustanovil v Celju tiskarno, ki je začela delo- vati leta 1891. Zatem je podjetje razširil in je tiskarno preimenoval v »Zvezno tiskarno«. Tu je izdajal in urejal »Domovino, politični list za spodnještajerske Slovence. Dragotin Hribar je bil v tistih časih pomemben slovenski gospo- darstvenik. Leta 1899 ie ustanovil v Ljubljani na Zaloški cesti to- varno pletenin. Ta deluje še da- nes. Hribar je bil tudi lastnik Schu- mijeve tovarne bonbonov v Ljub- ljanskem Gradišču, ki tudi še da- nes obstoja. Kot praktičen mož je snoznal vrednost zdravilnih rast- lin in domačega zdravljenja, zato je izdal kniieo Zbirka domačih zdravil, ki je izšla kar v treh iz- daiah. tako v Liubliani in v Celiu. Hribar je izdaial več let tudi »Slo- venski narodni koledar.« pr.7npie se ie Hribar iz Celja izselil in ie ostal v Liubliani. kjer je imel od leta 1902 Zadružno ti- skarno. Pri tem zanimivem in podjet- nem slovenskem nanrednem go- snrKiar<;tveniku je dobil na novega leta 1901 službo urednika Cvetko Gniar. 7dai se je začelo za ena- indvajsetletnega mladeniča po- vsem novo življenje. O Hribirju in n lesovi Domovini pa o svoiem uredniškem delu pri tem celiskem časniku mi je na- drobil Golar še tole iz svojih bo- gatih in zanimih spominov. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 37. — 21. septembra 1962 7 s PLENUMA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V ŠOŠTANJU Priorave na volitve v komunalno skuonost v ponedeljek popoldne je ple- num Socialistične zveze v Šošta- nju razpravljal o vprašanju bo- doče komunalne skupnosti in o ukrepih, ki so nujni že sedaj, da bo upravni odbor tega novega te- lesa lahko dobro gospodaril. Sedanje stanje nikakor ni raz- veseljivo, saj je primanjklaj 80 milijonov dinarjev dovolj resno opozorilo, in vprašanje je, na kak- šen način doseči, da se primanj- kljaj zmanjša, če že ne odpravi. Resnost razprav, ki je pretekli teden stekla po vseh delovnih ko- lektivih, daje čutiti, da bo že je- sen prinesla spremembe in iz- boljšave, kajti nedvomno bosta prizadevnost in prizadetost vseh rodila uspehe. Sindikalne podruž- nice, Organizacije ZK v podjet- jih, delavski sveti, vsi temeljito analizirajo stanje in proučujejo skupno z zdravstvenimi delavci, kaj, kako in s čim omejiti preve- liko iskanje zdravniških uslug in vse urediti tako, da ne Ido oškodo- van resnični bolnik. Doslej je že leta na tem vpra- šanju v tesni povezavi z zdrav- niško službo delal le kolektiv rudnika lignita, ki je tudi uspel znižati povprečje od 9 na okrog 7 odstotkov, kar je v kolektivu s preko 3.000 delavci pač velik us- peh. Druga podjetja — in to pred- vsem sindikalne podružnice žal tega niso zasledovale in posledi- ca je dokaj občutna. Nedvomno se bo dalo tudi v tem kratkem času še marsikaj ukreniti, a ni- kalcor ne toliko, kolikor bi bilo potrebno. Jasno pa mora biti vsem, da ne bo začetno delo ko- munalne skupnosti zavarovancev preveč lagodno, če bo spočeto v primanjkljaju, saj bo takoj ter- jalo ne le dobrega gospodarja, skrbnosti in preudarnosti, tem- več v mejah komune, v slabo ak- tivnih zavarovancih, ostrejše mere in še nove dopolnilne pri- spevke, ki bodo šli v breme oseb- nih dohodkov. Tako kaže izračun primerjav na osnovah letošnjih cen za zdravniške usluge, da bi v pri- hodnje ob enakem številu bolnih morali dajatve za socialno zava- rovanje dvigniti za več kot 100 odstotkov. Tu pa je torej sedaj naloga vseh, vsakega poedinca, da postane člen široke družbene kontrole, skozi sito katere bo le težko zlezel tisti, ki bi hotel iz- koriščati sodelavca, kolektiv, širšo družbo. Na plenumu so razpravljali tu- di o pripravah za volitve delega- tov za skupščino komunalne skupnosti, ki bo iz svoje sredine izvolila najboljše za to izredno važno družbeno upravljanje. -ik DOM NA SLEMENU nov zimsko Športni center v Šentvidu, na samem vrhu pre- laza med Crno ni Šoštanjem, stoji že dobro desetletje prijeten pla- ninski dom — priljubljena izlet- niška točka tujih in domačih go- stov. Dom na Slemenu ali Andre- jev dom stoji v višini 1096 me- trov. Zaradi svoje ugodne lege je tudi izhodiščna točka za del pla- ninske transverzale, saj povezuje oddaljeni Plešivec s Smrekovcem in Goltami. Ta koča je last sin- dikata usnjarjev iz Šoštanja, ki so jo zgradili s prostovoljnim de- lom — toda koča je odprtega tipa dostopna vsakomur. Poleg dvoj- nih skupnih ležišč je v sobah okrog 50 ležišč. Zadnja leta gost- je vse bolj izkoriščajo lepote, ki jih jim nudi Andrejv dom — in preživljajo svoje dopuste med čudovitimi gozdovi, v svežem pla- ninskem okolju s krasnim razgle- dom. K prijetnemu počutju pa pripomore tudi izredno solidna postrežba, ki bi lahko bila mar- sikateremu gostinskemu lokalu za vzgled. V letošnjih osmih mesecih je dom na Slemenu imel skupno okrog 2.800 nočitev, od tega kar 300 nočitev tujcev. Med stalnimi gosti iz bližnje Šaleške doline in iz Koroške pa skorajda lahko ved- no srečuješ tudi Celjane in Ma- riborčane. Z gotovostjo pa upajo, da bodo v prihodnje imeli vse več gostov. To pa si bodo zagotovili s temeljitim utrjevanjem ceste, ki je na nekaterih krajih bila v iz- redno slabem stanju. Pozneje predvidevajo tudi uvedbo stalne avtobusne proge med Crno in Šo- štanjem. Ker pa so v bližini doma odlični smučarski tereni, je ter- moelektrarna začela letos graditi smučarsko kočo z 10 ležišči. Prav tako pa predvidevajo še smučar- sko skakalnico in vlečnico, kar bo nudilo pogoje za odličen razvoj zimskega športa v Šaleški dolini. -ik »Ajde, fotografiši me sa mo- jom ćerkom!« je dejal čika Mi- lisav Matic iz Crkvenjače. Malce nejeverno sem pogledal, kajti ta »hčerka« je moja dobra znanka iz gimnazijskih klopi. In že je čika uganil moje spreneve- danje ter s toplim in rahlo otož- nim glasom nadaljeval: »Veš, vzljubil sem jo pred 21 leti, ko je s starši živela v naši vasi. Hotel sem jo vzeti za svojo, kajti sam nimam otrok. To se ni uresničilo, a ne mine leto, da ne bi prišla Tatjana k meni na obisk, kajti pravi, da sem ji drugi oče. Njen je žal pred leti umrl. Letos pa se je meni uresničila velika že- lja, da sem njen gost. In še to ti moram zaupati, da se mi dozde- va, da ste nas sprejeli lepše, kot sem si kdaj koli to zamišljal.-« Še to: »čerka čike Milisava« — Tatjana Radotič je profesorica na mozirski osnovni šoli, kjer po- učuje matematiko. Zaupala nam je, da je neredko izkoristila kak- šen drobec šolske ure, da je otro- kom pripovedovala o tem, kako globoke korenine sta že pred 21 leti pognala bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. NOVA CESTA Šoštanj - Velenje Za industrijski razvoj Šaleške doline so v dokončnem urbani- stičnem programu namenili pro- stor od Velenja do Šoštanja na le- vem bregu reke Pake. Ker pa je za industrijo bistvene važnosti hidrosistem in ker kaže, da bodo v doglednem času začeli na pred- videnem prostoru graditi energo- kombinat in po vsej verjetnosti tudi nove objekte Tovarne gospo- dinjske opreme iz Velenja, so po- hiteli z regulacijskimi deli na pre- ostalem delu Pake. Pričetek del je bil že lani. Dela izvajata gradbeni obrat rudnika lignita in vodna skupnost iz Celja. Predvidoma bodo konča- li delo do konca drugega leta. So- časno z regulacijo pa že gradijo tudi novo cesto, ki je predpogoj za vsako gradnjo, obenem pa bo nova magistrala v skorajda rav- ni črti povezala obe središči Ša- leške doline. Cesta bo za 1,5 kilo- metra krajša od sedanje in bo iz- redno moderno urejena. Široka bo 12 m ter bo imela posebno kole- sarsko stezo in pločnik. Nujnost te ceste je vse večja, kajti v ne- kaj letih se bo stara cesta na ne- katerih mestih začela vdirati in to zaradi vse večje eksploatacije pre- moga v zapadnem polju. Tudi v Šoštanju društvo knjigovodij Pred časom so v Šoštanju usta- novili podružnico društva knjigo- vodij z namenom, da bi delo čim- bolj približali komuni, in da bi nudili pomoč občini pri izbiri vo- dilnega računovodskega kadra ter prav tako pri reševanju konkret- nih ekonomskih vprašanj. Podruž- nica društva knjigovodij bo v ve- liko pomoč pri izmenjavi izkušenj, organiziranju raznih predavanj itd. Glavna naloga podružnice pa je nedvomno izobraževanje knji- govodskih kadrov. -ik IzobraŽevanje po ozkih profilih v septembru so v rudniku lig- nita v Velenju začeli s sistematič- nim izobraževanjem 120 rudarjev za delovno mesto. Priprave za izo- braževanje po ozkih profilih, to je po določenih delovnih mestih, so trajale več mesecev. Da bi ugoto- vili, kakšna znanja so potrebna rudarju, so s pomočjo analitične ocene proučevali delovna mesta v jami. Na ta način so se približali k dejanskim potrebnim znanjem za določeno delovno mesto. Sprva so se odločili za izobraževanje po- močnikov kopačev. Tečaj, ki bo sprva nedvomno imel predvsem eksperimentalni značaj, bo trajal okrog 3 mesece in bo imel skupno 160 učnih ur. Razdeljen pa je v dva dela: v pri- pravljalni in strokovni. V priprav- ljalnem delu bodo seznanili ru- darje s splošnim znanjem iz ra- čunstva, slovenskega jezika in družbeno ekonomske vzgoje. Za prestop iz pripravljalnega v stro- kovni del, pa bo vsak rudar — te- čajnik moral opraviti izpit. Stro- kovni del pa bo poleg seznanjeva- nja z vsem potrebnim o rudar- stvu dal poseben poudarek higi- ensko tehnični zaščiti dela. Ta način izobraževanja je za rudarje novost in prvi tovrstni te- čaj bo tudi za organizatorje preiz- kušnja, ki bo pokazala na pred- nosti tovrstnega izobraževanja. Iz- kušnje pa bodo služile za dopol- nitve pri nadaljnjem delu. Vseka- kor pa je s tem novim načinom odstranjeno dosedanje formali- stično in posplošeno doseganje pa- pirnatih kvalifikacij. KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju je bila imenovana komisija za druž- beno nadzorstvo. Naloga te ko- misije je, da podrobneje pregleda in rešuje six>me primere ugovo- rov zaradi ugotavljanja izvora pridobljene lastnine. Komisija bo začela te dni z delom. Predsed- nik komisije je znan družbeni delavec šoštanjske občine tovariš Franc Podvratnik, Sočasno sta oba zbora na skup- ni seji imenovala tudi komisijo za vodenje kadrovske politike pri občinskem ljudskem odboru. NOV MOST ČEZ PAKO Velik lesen most čez Pako v Paški vasi je že dlje časa bil med tistimi cestno prometnimi »bolni- ki«, ki jim nobena pomoč več ni utegnila pomagati. Bil je torej skrajni čas, da so se lotili obnove tega mostu. K sreči ni odlašanje terjalo kakšnih nesreč in s tem v zvezi tudi gmotnih škod, sedaj pa so se vendarle odločili in čez čas bo novi — še vedno lesen most — predan prometu. Gradnjo vodi Cestno podjetje. Promet so začasno preusmerili na poljsko pot ob desni strani Pa- ke. Le-ta je v izredno slabem stanju in zato je vse bolj razum- ljiva nestrpnost voznikov, da jim novi most ali skrajša dosedanji ovinek skozi Gorenjski klanec čez Letuš v Šmartno ob Paki ali vsaj prizanese vozilom vožnjo po stezi, ki zdaleka nadkriljuje ceste z oz- nako »sama-j ama«. -ik FRAN ROŠ: SPOMINI NA SRBIJO 1941 1943 21 Bilo je v dneh okoli kapitulacije Italije, ko smo v Bigrenico krenili trije Slovenci, z menoj še srezki veterinar dr. Ogorelec in šef katastra geometer Švajger. Povabili so nas na svatbo k družini z vlaškim priimkom »Marinjes«. Koliko gostov in vsega v prostorni hisi! Ob prihodu nam je zaigrala godba v pozdrav. Ob odhodu nas je godba pospremila košček poti, do ceste so nam svetili z baklami, potem pa nam je ^ slovo iz daljave še piskala otožna frula. V Bigrenici so mi pokazali zapuščeno vlaško hišo med zane- marjenimi njivami. Tu je še nedavno gospodaril seljak z dvema oženjenima sinovoma. Eden teh je vztrajno zahteval delitev zemlje. Po hudih sporih so končno drug drugega ovadili nemški komandi v Jagodini zaradi posesti skritega orožja. Vse tri so Nemci obsodili J^a smrt. Tudi revnejši seljaki so ob svatbah hoteli za vsako ceno po- kazati čim več imenitnosti. Bil je takšen kmet, ki so ga Nemci pred letom odvedli v svoje jagodinske zapore. Njegovi bolehni ženi so neki moji znanci svetovali, naj me poišče, da ji sestavim nemško j^apisano prošnjo, ki jo bo sama ponesla h krajskomandi. To uslugo -''em ji storil in moža so ji izpustili. Ta kmet je zdaj ženil svojega sina, ki mu pa še ni bilo 16 let. Nevesta je bila 7 let starejša od njega. Kmet je ta zakon skoval, ^a dobi k hiši novo delovno silo. »Ostani, da nam boš tolmač ti, ne pa tisti, ki ga imajo gotovo s seboj! Naš človek si in branil nas boš! Imamo pa smolo, da je predsednik naše občine danes že tretji dan do mrtvega pijan. Svatbo ima v hiši in bomo morali s Švabi opraviti brez njega...« V vročem popoldnevu smo sedeli na dvorišču. Na mize, iz su- rovih desk zbite, nam je gospodar prinašal sklede z ovčjo obaro in bokale vina. Od nas pa je odhajal k volom na drugo stran dvo- rišča. Tam jim je pod streho iz vej in koruzovine pokladal slame in sena. Dva Cigana sta igrala, eden na gosli, drugi na flavto. Mladina se je zibala v kolu. Postavna nevesta s šapko na glavi je plesala med devojkami, ki so jim na prsih poskakovali srebrni novci. Povprašal sem po ženinu. Pokazali so mi ga: Droben mladič je bil. Bolj od kola sta ga zanimala oba godca. Vsemu ob strani stoječ ju je opazoval s prstom v ustih. Tiho se je vodilo kolo... Tedaj je priletni narednik Blago je, komandir žandarmerijske postaje v tem kraju, pijan planil od mize in na ves svoj hripavi glas za vpil: »Živio kralj Peter!« Nihče se ni zmenil zanj. Omahnil je nazaj in glavo sklonil na mizo. 12. VIRINSKA VESELICA Med ćuprijskimi učitelji smo imeli dobre prijatelje, seznanil pa sem se tudi z učitelji po vaseh. Ponekod so me med poukom po- vabili v razrede in želeli, da deci povem kaj o Slovencih. Pri tem se mi je budila vroča želja, da bi že skoraj v svobodni Sloveniji mogel stopiti pred mladino. Kako jo bom rad imel, kako srečen bom z njo! Nekoč sem si ogledal lepo, novo šolo v Virinu, ki sta na njej učiteljevala Lale in Bora. Ze sem se poslavljal, ko je ves zasopljen prihitel neki seljak z vestjo: »Iz Isakova so na poti semkaj trije Švabi. Hočejo koruzo in fi- žol! Pripravite se!« Zdaj me niso pustili od tod: Počakal sem. Medtem so seljaki poslali sle naokrog po vasi s pozivom, naj ljudje takoj prinesejo vina, slivovke, jajc, pogače, kajmaka, sadja, ker pridejo Nemci. Iz največjega šolskega razreda so odstranili klopi, ga pometli in prezračili. Občinski odbor je dal zaklati troje praset. »Ne bo nam to zastonj!« so se prebrisano smejali. Iz predsednikove hiše so prinesli semkaj gramofon, edini v vasi, s kupom plošč. Cez dobro uro so se na koleslju pripeljala dva nemška podofi- cirja in neki uniformiran Banačan — tolmač. Takoj so povedali, kaj zahtevajo: Občine so oddale doslej še premalo koruze in fižola. Virinska občina naj nekaj tisoč kilogramov teh pridelkov v petih dneh izroči krajskomandi v Jagodini! »Ze trikrat smo letos dali in nimamo več!« so seljaki prosili in tarnali. »Brezpogojno!« so ostro vztrajali Nemci. »Sicer vam bomo sami pobrali trikrat toliko!« »Le počasi, gospodje Nemci! Najprej si odpočijte! Pripraviti vam hočemo tudi dobro malico. Lepo se bomo pomenili.« Tako so mirili nekateri. Zelenci so posedli k pogrnjeni mizi, k njim pa dva občinska odbornika, na zahtevo teh pa še jaz. Medtem se je bila soba napol- nila s kmeti. Na mizo je prihajalo vse, kar je selo moglo najbolj- šega nuditi. Banačan je prevajal, da je občinski predsednik že tri dni pijan, oddaje koruze in fižola pa da se seljaki branijo. Nemci so gledali neprijazno. Slivovko so pokušali le po kaplji- cah in eden je rekel: »Ce menijo tukaj, da nas bodo s pijačo pre- mamili, se zelo motijo.« Zadišalo je mlado, slastno svinjsko pečenje. Na mizo so prišli trije široki krožniki z ocvrtimi jajci. Teh in pogače se Nemci niso branili. Vmes so jim teknili tudi požirki rdečega vina. Pristopali so seljaki, da so trkali z njimi. Kmalu so se pred gosti pojavili še pladnji s sočno prasetino. Sončna nedelja sredi septembra je privabila tolikšno število go- stov, da je dom bil kar pretesen. K sreči je september radodaren z lepim vremenom, tako da so se gostje tudi zunaj počutili prijet- no. Ko bo enkrat vpeljana redna avtobusna proga, bo najbrž tre- ba misliti na razširitev doma 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 37. — 21. septembra 1962 za mlade bravce MLADIM BRAVCEM Dradi mladi bravci! Prepričani smo, da ste le- po preživeli počitnice. Da so bile v resnici tako polne pri- jetnih doživljajev, kot smo vam ob slovesu želeli. Zdaj, ko smo spet v novem šol- skem letu, se bomo srečevali tudi mi. Vsak mesec enkrat. In ker smo zdaj ravno na za- četku izhajanja rubrike, vas kar takoj prosimo, da nam pišete o tem, kakšno rubriko si želite. Torej — o tem, česa bi moralo biti v »rubriki za mlade bravce« več, kaj bi morali na novo uvesti in po- dobne predloge. Tiste, ki bo- da najboljši, bomo nagradili. Višino nagrad že poznate: ena po tisoč in dve po pet sto di- narjev. Predloge pa nam po- šljite čim prej — tako, da jih bomo čez mesec dni lahko že upoštevali. In zdaj o počitnicah. Zad- nje dni smo v uredništvo do- bili že precej pisem vaših vrstnikov. Pišejo nam o po- čitnicah, o veselih in žalost- nih dogodkih, ki so se med tem časom pripetili in vsa pi- sma so bila zanimiva. Priča- kujemo, da so vam počitni- ce nametale mnogo zanimi- vih snovi za pisanje in da bo naš poštni predal odslej mno- go bolj poln. Zdaj vam želimo samo še uspešno novo šolsko leto in — na svidenje čez mesec dni! Uredništvo Rada bi imela spominelc Ko je pripeljal med nas vlak »Bratstva in enotnosti« so se dvi- gnile v pozdrav dragim gostom tudi vaše roke. Bile so polne cve- tja in ulice so bile kasneje kot pokrite z lepo, dragoceno prepro- go. Med vami ni bilo prav gotovo nikogar, ki bi ne vedel, kdo so bili udeleženci vlaka »Bratstva in enotnosti«. Da, bili so to naši bra- tje, tisti pogumni, širokosrčni lju- dje, ki so vašim staršem in dedom ponudili roko v pomoč takrat, ko so je bili najbolj potrebni. Neka- teri izmed vas so jim stisnili ro- ko, se jim sami zahvalili... Bili smo na sprejemu vlaka »Bratstva in enotnosti« v Laškem. Na tribuno so stopili trije pionir- ji. Pionirka je gostom izrekla do- brodošlico. Ko sta se dobro uro nato Aleš in Miljenko vračala do- mov, sta bila še vedno oblečena v narodni noši. Tako zelo vabljiv motiv za fotoaparat sta bila, da smo v resnici pohiteli, da ju po- snamemo. »O, seveda naju lahko slikate,« sta mi zatrdila. »Veste, tudi mi- dva bi rada imela spomin na ta dan.« »Tako? Sta zadovoljna, da je tovarišica izbrala ravno vaju dva za pozdrav in dobrodošlico?« »Sva,« je ponosno odgovoril Aleš. »■In čemu so med tolikimi pio- nirji izbrali ravno vaju?« smo bili še vedno radovedni. Toda Aleš in Miljenko nam nista odgovorila. Samo pomenljivo sta se nasmeh- nila in mi smo uganili. Naša znanca sta prav gotovo dobra učenca in sodelovanje na spreje- mu je bilo nekaj takega kot na- grada za njuno prizadevanje. »V kateri razred pa hodita?« »V šesti,« sta enoglasno odvrni- la. »Pa še to zapišite, da rada ho- diva v šolo in da imava zelo rada matematiko, pa zgodovino.« »Zakaj pa zgodovino?« »Zakaj? Zato, ker nas uči o sta- rih časih vendar. To pa je vedno zanimivo,« je bil njun hitri odgo- vor. Skoda, da smo se srečali na uli- ci. To nedvomno ni najbolj pri- meren kraj za pomenke, zato ni- smo mogli kar v nedogled klepe- tati. Stisnili smo si roke in odšli vsak na svojo stran. Aleš in Mi- ljenko domov, mi pa po oprav- kih. Hvala za razgovor in vso srečo v novem šolskem letu, Miljenko in Aleš! -ij Potepanje po Franciji VUj mojih letošnjih počitnic je bila — Francija. V majhnem me- stu Aumetzu v severni Franciji žive moji bratranci, kamor sem se napotil. Iz Celja sem se odpeljal do Zi- danega mosta, kjer sem sedel na vlak, ki me je pripeljal do Miinche- na. Vožnja je bila zelo prijetna, posebno všeč mi je bila Avstrija in njene čudovite gore, ki jih sneg še ni pokril. V Miinchenu sem menjal vlak in se peljal do Srassburga. Vozil sem se ponoči in nisem videl nič razen velikih si mesto in se navdušil nad sli- kovito gotsko katedralo in cesar- sko palačo. Ze sedim v ekspresnem vlaku za Metz. Vožnja je enolična, pov- sod samo ravnina, končno pa le prispem v Metz. Poiskati moram avtobusno postajo, od koder se naj odpeljem do končnega cilja moje- ga potovanje. Najamem taksi, kajti iskanje je izgubljanje časa, moja francoščina pa ni ravno na visoki stopnji. Vesel sem, ko se- dim v avtobusu. Kmalu nato že padem v objem svojih bratran- cev, ki me takoj odpeljejo do- mov. Začenjajo se počitnice, ki trajajo dva meseca, prav do za- četka šolskega leta. Po nekoliko daljšem počitku sem se z bratranci odpravil na potovanje. Ogledati smo si želeli Luxemburg. Potovali smo z avtom reklamnih napisov. Ogledal sem in res veliko videli. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin samo mesto Luxemburg. Videl sem palačo, v kateri prebiva nadvojvodinja Charlote. Posebno všeč mi je bil stražar pred vhodom, ki neprene- homa koraka ter tu izvede kakšen mojsterski obrat. Ogledal sem si tudi znamenita luksemburška mo- stova, pod katerima se razprosti- rajo čudoviti parki, všeč mi je bila tudi katedrala ter pokopa- lišče ameriških vojakov. V Lu- ksemburgu sem videl tudi svetov- no prvenstvo v motokrosu in s tem zaključil svoje potovanje po tej deželi. Pred mano je bila še dolga vožnja domov in — začetek novega šolskega leta. Zvonko Koren, Celje, Kersnikova 8. NA TRIGLAV Letos se mi je izpolnila velika želja. Obiskal sem Triglav. Seve- da ne sam — bila je večja dru- žba. Na Triglavu sem bil sicer že lani, toda letos sem prvič nosil s seboj transverzalno knjižico. Ni- hče bi ne mogel opisati veselja, ki me je obšlo, ko sem pritisnil vanjo žig Aljaževega stolpa na vr- hu Triglava. Toda to pride šele proti koncu. Pot smo začeli z vlakom. Z njim smo se peljali do Mojstrane, nato pa krenili peš mimo slapa Perič- nika do Aljaževega doma v Vra- tih. Odločili smo se, da se po- vzpnemo na Kredarico preko Pra- ga. Na tej poti sem se srečal s prvimi^ klini, ki so mi bili zelo, zelo všeč. Na Kredarici smo pre- nočili, naslednje jutro pa smo se podali na vrh Triglava. Pot je bi- la čudovita, toda na žalost nas je na vrhu olDJela gosta megla. V stolpu sem si vtisnil v transver- zalno knjižico žig in vrnili smo se. Proti Staničevi koči Se isti dan smo se odpravili proti planinskemu domu Planika. Med potjo sem spoznal nič koliko novih planinskih cvetic. Posebno všeč mi je bila triglavska roža. Na Planiki smo prespali, naslednje jutro pa nadaljevali pot proti Do- liču. Od tam sem dalj časa obču- doval mogočni Kanjavec in z ma- mico sva sklenila, da ga naslednje leto obiščeva. Oj, koliko zapeljivk — planik sem srečal, ko smd pot nadaljevali! Pa nisem utrgal več kot dve. Tako lepe so, kadar cve- tijo! Od koče pri Sedmerih jezerih smo krenili do koče pod Bogati- nom.* Tam smo videli nekdanje avstrijske kasarne. Ko pa smo po- časi hodili čez Bogatinsko sedlo, smo opazili tudi kočo na Bogatin- skem sedlu, ki jo je veter razkril. Od tu se je pot spuščala do Krn- skega jezera in se nato še enkrat strmo dvignila proti vrhu Krna. Zdi se mi, da sta kamenina in flo- ra tu povsem drugačni. Pa ne sa- mo to — Krn je bil prizorišče tež- kih bojev iz prve svetovne vojne. Vrh je še zdaj ves prekopan in razbit. Našli smo vse polno železa in celo granit. Naša pot se je bližala h koncu. Vračali smo se na Komno in od tam v Bohinjsko Bistrico na vlak. Letošnjih počitnic ne bom hitro pozabil! Sandi Jekl, Linbljanska 2 Celje Kravica je beločrna in siva veselo z zvončkom cinglja, Tine in Bine pa z žogo po cesti drvita. Kliče za njima Mirkec: "Bežita, bežita, avto je tuh Tine in Bine pa se še vedno lovita. Zvečer pa ko sonce za goro se skrije, veselo zavriskajo in zapojo. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici TOPLO PRIJATELJSTVO Srebrne zvezdice so bile na tem- nem nebu kot dragulji na naj- mehkejšem žametu in luna je po- mežikovala v noč, ki jo je zmo- tilo brnenje našega avtomobila. Iz Celja je namreč odpotovalo šti- rideset mladincev in mladink v Avstrijo, da tam okrepimo prija- teljstvo, ki veže mlade ljudi. Ko smo izstopili, so nas mladi avstrijski prijatelji sprejeli z ve- selimi pozdravi. Bili smo namreč v Grobelsdorfu. Prav nič se ni- smo poznali med seboj, toda čas, ki tako hitro beži in ne pozna meja nas je prav kmalu spoprija- teljil. Po deželi, ki je bila nekdaj slovenska, so vsak dan odmevale slovenske pesmi. Nekaterih so se želeli naučiti tudi avstrijski pri- jatelji in smo jim z veseljem u- stllg^li. Seveda smo se tudi mi u- deleževali njihovih iger in prire- ditev. V njih smo spoznali glas- beno in kulturno podobo teh kra- jev. Čeprav smo bili različnih na- rodnosti in smo razumeli le ne- kaj besed, smo se veliko pogovar- jali. Največ besed smo posvetili našemu vrtu sonca, miru in ve- selja — Jugoslaviji in tovarišu Titu. Njegovo ime je poznal sko- raj vsal^ avstrijski prijatelj. Da bi jim mogli naslikati vsaj košček tega našega lepega vrta, smo pri- rejali najrazličnejše oddaje, v ka- tere smo vključevali tudi avstrij- ske prijatelje. Tudi v športu smo tekmovali in na olimpijadi vs^h počitniških domov v okolici smo odnesli največ priznanj in šport- nih značk. Naj povem še to, da smo obi- skali Celovec, Gosposvetsko polje, Podjamo in celo grad Ostrovrhaja, ki smo ga sicer poznali že iz Pre- šernove »Turjaške Rozamunde«. coprnica*- zaskovikala, sem se vendarle kar se da hitro spustila na tla. Noč je bila mirna in topla. Za- spala sem prav tako mirno in top- lo. Vera Kranjc, Okonina 41. Radmirje Se tudi v veselite poti iz šole domov? Prav gotovo! Tako polna 'liivetij je, tako — zanimiva! Pa vendar —pojdite rajši karnarav- nost domov. Ovinki so lahko nevarni! Presenečenje v šoli 4 V sredo smo se spet z veselimi srci napotili v naš drusi dom — v šnlo. Ta dan .smo pionirji iz Re- čice doživeli veliko presenečenje. Bil je lep. sončen dan. Nekateri iironci sn bili že v šoli. Ko sem stopila pred šolo. sem že zagle- dala njihove vesele obraze. Nekaj trenutkov kasneje pa sem zasli- šala zadoneti zvočnike in takoj sem ugotovila, da so ti povzročili to veliko veselje. Rudnik Laško, ki ima patronat nad našo šolo, nam ie namrpi^ nndpb'1 str) t.isnč dinarjev. Naš šolski odbor pa se je odločil, da za ta denar nabavi nov radijski sprejemnik in tri zvoč- nike, ki zdaj veselo donijo iz na- ših razredov. Kako naj se zahvalimo kolekti- vu rudnika Laško za prijetno pre- senečenje? Morda z zagotovilom, da bomo tudi mi. ko bomo odrasli, pripravljali pionirjem pKxiobna prijetna presenečenja! Marija Napret, 8. razred, osnovne šole v Rečici CELJSKI TEDNIK STEV. 37 - 21. septembra 196^ 9 Po sedemnajstih letih so si stisnili roke na slovenski zemlji Spet so si stisnili roke Tako težko mi jih je bilo zmotiti! Srečili smo se na Planini pri Šentjurju in že ko sem jih zagledala, sem začutila, kako malo je tri dni za ljudi, ki so preživeli skupaj štiri tako težka leta. Sedeli so za mizo v tisti prijetni restavraciji na gradu in niso imeli oči za nikogar kot samo drug za drugega. Od časa do časa je stisk roke podkrepil topel pogled in vča- sih je kakšna »-čičina« pripomba vzbudila vesel smeh. »■Našo družino so izselili iz Raven na Koroškem,« je za- čela tovaršica Cretnikova. »-Bil je to prvi transport — v ju- liju 1941. leta. Preko Šentvida so nas prignali v Jagodino in od tam v vas Gornjo Sahanto blizu Kragujevca. Bili so tež- ki dnevi! Ce ne bi bilo Živote in njegove družine, ne vem, kako bi se bili znašli. Tako pa so nam uredili prebivališče in celo — štedilnik so nam podarili. Ce se spomnim tistih dni in hvaležnosti, ki nas je obdajala, ko smo se utapljali v ža- losti!« »E, pa bio je rat,« je dodal Života Stojanovič. »-Storili smo kar smo mogli. Otroke smo sprejeli kot svoje in še da- nes me obide prav tolikšno veselje, kadar jih zagledam. Tež- ko smo se prebijali skozi vojno, pa vendar nam je bilo lepo, ker smo živeli v velikem in res iskrenem prijateljstvu.« »■Trajalo je precej časa, preden smo se vživeli v ta novi način življenja,« je Životo dopolnila tovarišica Cretni- kova. »Toda vedno so nam bili ob strani Stojanovičevi. Vse mogoče so nas naučili, celo ...« »Da, ja sam te učio, kako se kopa kukuruz,« jo je preki- nil »čiča«, naš najstarejši udeleženec vlaka »Bratstva in enot- nosti«. Smeh je prekinil naš razgovor. Sprostili smo se, kle- petali, obujali vesele in žalostne spomine in ne zdi se mi prav da bi vse te samo njihove tople, prijateljske spomine napi- sali ... Stojanovičevi so bili tokrat prvič v Sloveniji, »Divna je ta zemlja,« so dejali. Povedali so, da so zdaj zadovoljni in srečni, ker vedo, kje prebivajo njihovi dragi. Pisma, ki so dolga leta romala med obema družinama, zdaj ne bodo več samo črno bele fotografije, mnogo več bodo povedala, mnogo toplejša bodo. Po sedemnajstih letih so se srečali na slo- venski zemlji. Sem jih je pripeljal vlak »Bratstva in enot- nosti«, ki je njihovemu prijateljskemu srečanju dodal še po- seben prizvok bratstva in ljubezni naših narodov. -a Več pozornosti varnosti pri delu Ni še dolgo tega, ko sta se se- stala plenum občinskega sindikal- nega sveta in občinski odbor So- cialistične zveze v Celju. Tokrat go na plenumu obravnavali ene- ga izredno pomembnih in aktual- nih problemov — vprašanje var- nosti pri delu. V zvezi s tem so ge lotili tudi vprašanja bolezen- skih dopustov. Kljub nekaterim uspehom po sprejemanju zakona o delovnih razmerjih in po prenosu odgovor- nosti glede varstva na gospodar- ske organizacije, smo v prvem polletju letošnjega leta v nekate- rih panogah gospodarstva še ved- no zabeležili porast nesreč. V celjski občini jih je bilo v tem razdobju 1210, od tega največ v barvni metalurgiji — 195, v ko- vinski industriji — 183 in v grad- beništvu — 147, medtem ko so ostale panoge zabeležile precej manj poškodb pri delu. Največ nesreč se je pripetilo v Cinkarni 195, medtem ko so lepe uspehe dosegli v Železarni v Štorah. V Badnjih štirih letih so v tem ko- lektivu zmanjšali število poškodb pri delu za okrog 22 odstotkov. Zaradi nesreč in obolenj smo v prvem polletju letošnjega leta iz- gubili preko 234 tisoč delovnih dni, ali z drugimi besedami — iz- gubili preko 842 milijonov dinar- jev narodnega dohodka. Vzroki številnih poškodb pri delu so raz- lični. Med prvimi moramo ome- niti nezanesljivo delo posamezni- kov, nato prekrške varnostnih predpisov, neurejene prehode na deloviščih, nezadostne poklicne izkušnje, slabo organizacijo dela, utrujenost itd. Zanimivi so tudi podatki, ki go- vorijo o tem, da manjka vsak dan v celjski občini okrog tisoč dve- sto ljudi z dela. To je torej to- liko, kot da vsak dan ne bi obra- tovala ena največjih celjskih to- varn. Ce ob tem upoštevamo še deficit socialnega zavarovanja, katerega jedro je prav v izredno visokem bolezenskem staležu, ne bo prav nič čudno, če se bo to stanje ob koncu leta odražalo tudi na prejemkih vsakega posamezne- ga proizvajavca. Ob problemu vi- sokih boleznin je na plenumu pa- dla marsikatera pripomba tudi na račun dela zdravstvenih delavcev. Na plenumu so bili namreč mne- nja, da bi se z ostrejšimi kriteriji zdravstvenih delavcev, ki ugotav- ljajo, ah je nekdo bolan aU ne, lahko to stanje bistveno popravi- lo. Obsodih so tudi primere, ko zdravniki poskušajo reševati ne- katere socialne probleme posa- meznih družin s tem, da priznajo nekoga za bolnega. Socialne pro- bleme naj obravnavajo organi, ki so pristojni za to. Po izredno živahni in pestri razpravi so udeleženci skupnega plenuma sprejeli priporočila, naj gospodarske organizacije tesneje sodelujejo z zdravstveno službo in zavodom za socialno zavarovanje, sindikalne organizacije in organi- zacije Socialistične zveze pa naj zagotovijo sistematičnejšo aktiv- nost na področju varnosti pri de- lu in obolenj. Prav bi bilo, da bi organi upravljanja v gospodar- skih organizacijah vzporedno s tem, ko obravnavajo vprašanja produktivnosti in proizvodnje, razpravljali tudi o varnosti pri delu. Več v tem pogledu pa bi la- hko storile tudi kadrovsko social- ne službe. Ob zaključku so pouda- rili pomen bližnjih volitev v skupščino komunalne skupnosti zavarovancev in priporočili, naj se sindikalne organizacije in or- ganizacije Socialistične zveze za- vzamejo za to, da bodo v ta or- gan izvoljeni res sposobni in na- predni ljudje. -ij Šentjurv prazničnem razpoloženju Velika množica ljudi, šolske mladine, slušateljev kmetijske in gospodinjske šole, članov delov- nih kolektivov in ustanov so v petek sprejeli pred zadružnim do- mom v Šentjurju drage goste iz bratskih republik, ki so med zad- njo vojno nudili zatočišče pre- gnancem iz Šentjurja in okolice. Ko so se izza ovinka pojavili okrašeni avtomobili z gosti, so jih čakajoči sprejeli z veselimi klici in dolgotrajnim ploskanjem. Sni- denje z dragimi znanci iz težkih vojnih dni je bilo nadvse prisrč- no in ganljivo. Niso se mogli na- gledati drug drugega, saj je od njihovega zadnjega slovesa pre- tekla že doiga vrsta let. Velika večina njih se ni videla od leta 1945, ko so se slovenski pregnan- ci vrnili v osvobojeno domovino. Med ploskanjem množice so se mešali veseli vzkliki pozdravlja- jočih: »Ej Rudi, nešto si se pro- menio! Pozdravlja te...! Pre- krasno je kod vas!« in z nekoliko slovenskim naglasom: »Kako živi porodica? Gde su Marko i Pero?« itd. Vsa množica je nato prisluhnila besedam tov. Vinka Jagodica, se- kretarja ObK ZKS Šentjur, ki je v imenu občanov občine Šentjur in družbeno političnih organizacij pozdravil drage goste ter orisal težko pot slovenskih pregnancev med zadnjo vojno. Po govoru sekretarja so pionirji osnovne šole pozdravili goste iz bratskih republik s šopki cvetja in deklamacijami, slušateljice go- spodinjske šole iz Šentjurja pa so gostom v znak dobrodošlice pri- pele na prsa slovenski nagelj z rožmarinom. V soboto zjutraj so se gostje j in gostitelji odpeljali na izlet rta Planino in od tam k planinski postojanki na Bohorju. Med potjo je prebivavstvo goste prisrčno . pozdravljalo. Na povratku z Bo- j horja so se gostje in gostitelji ustavih za nekaj ur na Planini, ' kjer so si ogledali partizanski , kraj Planino in se seznanili z na- ' rodnoosvobodilnim gibanjem na ' tem področju. Sprejem v km"etijski šoli v Šentjurju je potekal v zelo pri- j srčnem in prijetnem vzdušju. Predsednik občinskega odbora ZB Šentjur pri Celju tov. Peter Hlastec je ponovno izrazil hva- ležnost naših ljudi do bratskih ju- goslovanskih narodov, ki so slo- venskim pregnancem lajšali go- rje v njihovih najtežjih dneh. V znak hvaležnosti in v spomin na njihov obisk v Šentjurju, je v imenu ljudske oblasti in družbeno političnih organizacij obdaril vsa- kega gosta s kristalno vazo in knjigo »Šentjur skozi borbo«. V imenu gostov je govoril tova- riš Ante Drahatovsky iz osiješke- ga okraja in se zahvalil za gosto- ljuben sprejem. Omenil je, da je spontani sprejem pri Slovencih presegel vsa pričakovanja. Odlič- na organizacija in praznično raz- položenje, pozornost in prisrčnost, ki so jih spremljali povsod, lepo- ta slovenske dežele in gospodar- ski uspehi, ki so vidni na vsakem koraku, vse to je nanje napra- vilo globok vtis. Navdalo jih je s ponosom in srečo, saj so povsod čutili, da niso samo na obisku pri svojih starih znancih, ampak, da so jih z vso prisrčnostjo sprejeli vsi prebivavci Slovenije ... V nedeljo so gostje odšli v Ro- gaško Slatino. Gostje in gostitelji se niso mo- gli ločiti, toda ura skupnega od- hoda iz Celja jih je končno pri- morala, da so se posloviU. Obje- mi in poljubi, solze, stiski rok, naročanje pozdravov za svojce in zahvaljevanje za gostoljubnost, za- gotavljanje še nadaljnjih obiskov — in avtomobili so se odpeljali proti Celju. V Laškem je vladalo prisrčnost Ce bi hoteli na kratko opisati sprejem udeležencev vlaka »Brat- stva in enotnosti« v Laškem, bi morali takoj povedati, da je sipre- jem odlikovala izredna prisrčnost in neprisiljenost. Takoj, ko so go- stje prišli na slavnostno mesto zborovanja, so jih zasuli z nav- dušenimi pozdravi in klici. Po- tem cvetje pionirjev, šopki pri- kupnih mladincev in mladink v narodnih nošah, pa objemi in solze — to so bile značilnosti te- ga lepega, toplega sprejema. Go- ste je nagovorila tovarišica Su- harjeva in njene besede so spre- jeli prav tako toplo kot jih je to- plo povedala. Izredno presunlji- vo pa se je za čudovit sprejem zahvalil predstavnik gostov — Branko Gavranovič, predsednik občinskega odbora Združenja borcev Rume. Obrnil se je k mla- dini in dejal: »Nikoli ne pozabite tega, kar smo doživeli med voj- no. Vse, kar ljudje pozabijo, ne- koč drago plačajo. Mi pa smo plačali dovolj, že preveč.« Tisti popoldan so gostje preži- veli z gostitelji, naslednji dan pa so skupaj odšli na izlet v Logar- sko dolino in v Velenje. O tem, kakšen vtis sta nanje napravila ta dva bisera našega okraja, bi nam lahko samo oni povedali. Nedvomno pa so bili preseneče- ni: »Tolikšne lepote v resnici ni- smo pričakovali,« so priznali. Najprisrčnejši pa je bil večer.. Besed ni in ni bilo konca. V nedeljo so se udeležili še spre- jema v laškem zdravilišču — in že je bil tu čas slovesa. Prehitro je minilo, toda bilo je lepo kot je lahko samo med sorodnimi dušami, med ljudmi, ki se imajo radi. Spomini, uspehi, napredek ... Nedavno so v šmarski ob- čini praznovali svoj praznik. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik padlim borcem v Lesičnem. To naselje je dalo 61 žrtev med vojno. Granitni spornenik v okrilju tihega ze- lenja opozarja popotnika na to. Spomini na junake, na težke, a zmagovite dni ne smejo v pozabo: ti so naš te- stament! Ob praznovanju so se sre- čavali preživeli borci. Prvi komandant kozjanskega ba- taljona Mazovec Risto je o- bujal spomine s takratnim komandirjem partizanske pa- trole, nekdanjim borcem Ed- vinom Kolešo iz Rogaške Sla- tine. Spomini na težke, upor- niške čase so lepi, pletejo naj- močnejše vezi tovarištva. Niti očka niti mamica v svoji mladosti še sanjati nista mogla o tem, da bi se popelja- la s traktorjem. Mala pionir- ka Verica Strubej pa je sa- mozavestno vodila traktor mimo tribune v povorki, ki je prikazovala vedno močnej- šo kmetijsko mehanizacijo na spreminjajo; okorela grun- tarska in drobnoposestniška zavest se vzporedno s tem umika. Široki kompleksi travništva na Imenskem po- lju, rebri črnega ribeza na Kozjanskem, plantaže sadne- ga drevja v Skrbniku in pri Rogatcu ter perspektivno še na Drenskem rebru, to je vi- zija bližnje prihodnosti ki naglo postaja stvarnost. Mla- dina se razvija v nooem oko- lju. Sport, razvedrilo: to je po- trebno! Ob prazniku so se pomerili šmarski strelci. Naj- boljše se je odrezal virštanj- ski strelec Edi Plevnik, ki sprejema občinski pokal v trajno last. V Kozjem so proslavili praznik tudi z novim delov- nim uspehom. Dogradili so zadružni dom. Tu bo odslej upravno središče kozjanskega kmetijstva, ki je sicer sestav- ni del šmarske kmetijske za- druge. Jagodičevje in živino- reja: to sta prvenstveni zvrsti kozjanskega kmetijstva. Ob spominih in uspeh v zname- nju napredka so praznovali šmarski občani. Vsako leto je lepše! Večjih odklonov ni bilo V šmarski občini že precej časa zaseda po dvakrat tedensko ne- pretrgoma občinska komisija za izvajanje načel in splošnih meril za delitev čistih dohodkov. Pri- stojni strokovnjaki so doslej pre- gledali že pri 27 gospodarskih or- ganizacijah potrebno dokumenta- cijo. Predvidoma pa bodo zaklju- čili obravnave tudi pri zavodih do sredine oktobra. Pri delu so ugo- tovili, da marsikje v podjetju ne poznajo strukture celotnega do- hodka in kolektivi tudi ne razu- mevajo bistvenih osnov družbene intervencije v tej smeri. Čeprav doslej niso odkrili večjih odklo- nov pri dehtvi čistega dohodka v škodo skladov, bo vendar na vse- binski kakovosti pravilnikov po- trebno še veliko napraviti. Steklarna »Boris Kidrič« je močnejše podjetje v občini, ki se je močno uveljavilo tudi v med- narodni blagovni menjavi. Stro- kovna služba ni uspela izluščiti vpliva ugodnejšega delovanja de- viznih inštrumentov na čisti do- hodek. Delitev tega so opravila celo v večjo korist skladov, kakor pa to določa delitveno razmerje v njihovem pravilniku. Vsekakor je njihov Dostopek bil gospodarsko upravičen. Bivši pravilniki pri kmetijskih zadrugah so bili močno pomanj- kljivi, tako da sta si pravilnika o delitvi čistega dohodka osebnih dohodkov v nekaterih osnovah bi- la celo nasprotna. Tipsko so upo- rabljali pravilnik poslovn'^sa združenja, kar prav gotovo ni bilo popolnoma življenjsko. Nagraje- vanje so vršili predvsem v ten- denci tarifnih postavk. V mlekar- ni prav gotovo ni bila smiselna določba v pravilniku, ki pooblašča direktorja, da lahko samostojno znižuje število točk za posamezna delovna mesta. Lani so tam tudi nenormalno porasli izdatki za dnevnice. Proizvodnja v podjetju pa je dejansko porasla za 31 % in v mejah tega so upravičena raz- merja delitve čistega dohodka če- prav je komisija ugotovila, da so vložili občutno premalo v sklade. V nekaterih podjetjih, posebno manjših, so ugotovili, da premalo skrbijo za delovno disciplino, še nimajo smotrno ocenienih delov- nih mest in slabo izkoriščajo de- lovni čas. Komisija je priporočila v tem smislu podala Avtomeha- nični delavnici, podjetju »Oblači- la« ter pekarni v Rogaški Slatini. Morda bi bilo prav, da bi proučili pogoje za združitev pekarskih ob- ratov v Rogatcu in Rogaški Slati- ni, kar bi nedvomno bilo bolj go- spodarno. Mnogim gospodarskim organizacijam so svetovali, da ' proučijo delitev osebnih prejem- kov v odnosu med upravo in pro- izvajavci, kar bi marsikje morali zožiti. Nenavadno je bilo to, da komisija ni uspela neposredno razpravljati z organi upravljanja v Kino podjetju Rogaške Slatine, ker se povabilu na pomenek niso odzvali. Pri tem podjetju so lani občutno porasli stroški za prevoz- ne storitve, potne stroške, hono- rarne ure in reprezentance. Meni- jo, da delavci ne opravljajo po- vprečno 8 delovnih ur* dnevno, zato so priporočali pravilno raz- podelitev delovne sile. Komisija'je ugotovila, da je pre- cej primerov, ko postavke o oseb- nih dohodkih ne dosegajo 15.000 din. Letna povprečja izplačanih čistih osebnih dohodkov se gib- ljejo med 13.000 in 32.000 din. De- lavski sveti sami so v mnogih pri- merih pomanjkljivo seznanjeni z namenom dela te komisije in mar- sikje prevladuje mnenje, da gre le za uravnilovsko zniževanje o- sebnih dohodkov, pri čemer se ne upošteva proizvodnost. S takimi zgrešenimi pojmovanji bo potreb- no razčistiti. Tu in tam še težijo po uporabi nekdanjih tarifnih po- stavk pri določanju osebnega za- služka. Kakšnih večjih, pomemb- nejših odstopanj, ki bi povzročali močnejše gospodarske anomalije, doslej niso ugotovili. O,delu ko- misije so temeljito razpravljaU tu- di na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Šmarju pri Jelšah. -šn- TUDI V SLOV. KONJICAH ODLOK O MINIMALNIH AGROTEHNIČNIH UKREPIH V sredo dopoldne je bila skup- na seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Slovenske Ko- njice. V prvem delu zasedanja so bila poročila kar sedmih svetov. Med njimi je svet za kmetijstvo predlagal odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Tudi to se zgodi v zvezi s člankom, ki smo ga objavili v številki 35 našega lista pod naslovom »Dobrota sirota« smo od strani naših bravcev spre- jeli nekaj sestavkov, v katerih nam opisujejo svoje življenje, ki jim ga grenijo njihovi sosedi, sorodniki in znanci. Med temi prispevki je bilo tudi pismo, ki nam ga je dostavil naš naročnik B. R. iz Lopate pri Celju. Ker je sestavek precej obširen, bomo skušali v skrajšani obliki posre- dovati misli in težnje pisca vr- stic. Primer, ki je bil zajet v vsebini našega zadnjega članka, je po mnenju tov. B. sličen tistemu, ki ga sicer v obratni obliki doživlja sam. S svojo dužino se je preselil k starejšima zakoncema. Sledila je preknjižba zemljišča v izmeri 470 m-, ki pa nikakor ne more poplačati vseh uslug, ki sta jih zakonca B. pred vselitvijo in po njej prejšnjim lastnikom nudila. Le-te ostanejo navadno neocenje- ne, saj se prav pri starejših lju- deh dogaja, da zanje nimajo me- rila, ne pri času in tudi ne glede vrednosti, pa čeprav bi jih neko- mu drugemu morali redno pla- čevati. Prav pri tem pa navadno po- trpežljivost odpove. Nesoglasja se množijo iz teh pa se rodi jeza in nezdravi odnosti. Te pa spre- menijo še tako mimo življenje. »Tako je pri nas,« nam piše tov. B. »življenje je postalo ne- znosno, živci napeti, skratka, vz- dušje, v katerem živimo, je nevz- držno.« Prav gotovo je res, da je za umirjeno življenje nujno potreb- no predvsem medsebojno razu- mevanje in lepi človeški odnosi. Priporočljivo pa bi bilo tudi to, da bi se ljudje skušali pravočas- no izogniti primerom in se mor- da večkrat spomnili našega sta- rega modrega reka; ki pravi: sto- krat premisli, enkrat stori. Da Dvoje pomembnih posvetovanj mladine v preteklem tednu je bilo v 2alcu in Celju dvoje pomembnih posvetovanj mladine. Prvega je pripravil Okrajni komite Ljud- ske mladine Celje in je razprav- ljal o dolžnostih mladine v zve- zi z nalogami, ki stojijo pred na- šim kmetijstvom, drugega pa je sklical občinske komite Ljudske mladine v Celju skupno z občin- skim odborom Socialistične zve- ze in je razpravljal o vključeva- nju mladine v organe komunal- ne in lakolne samouprave. Obe posvetovanji sta lepo uspeli in sta prav gotovo tehten prispevek mladine k nekaterim aktualnim problemom našega življenja. 10 CELJSKI TZENIK STEV. 37 — 21. septembra 1962 Dvakrat nič Peto kolo slovenske nogometne lige za oba celjska predstavnika v njej, to je za Kladivarja in 2NK Celje, zapisano z debelimi črnimi črkami, s črkami žalosti in razo- čaranja. Medtem ko od celjsldh železničarjev nismo pričakovali kaj več (na tihem smo vendarle upali, da bodo izbojevali vsaj eno točko) je Kladivar povsem razo- čaral. Tako sta oba tekmeca iz Celja ostala praznih rok. Tekma med Soboto in Celjem v Murski Soboti se je končala z zmago domačinov 2:1. Igra ni bila lepa, od časa do časa pa je pre- segla meje športnih pravil. Zato je moral sodnik izločiti iz igre po ene'^a igravca iz vsakega tabora. Cisto drugače, kot so računali igravci in gledavci, so se zasukali dogodki na Glaziji. Namesto, da bi zmagali domačini in tako pre- trgali niz zaporednih zmag kranj- skemu Triglavu, so dovolili, da so z enostavnejšo, vsekakor pa bolj učinkovito in zanesljivo igro v obrambi, pobrali kar ves izkupi- ček gostje. Iskati krivca za poraz 2:0 je zdaj prepozno in nehvalež- no dejanje. Eni govorijo o smoli; tudi te je nekaj bilo; drugi se obračajo na zadnji del obrambe, tretji na napad, četrti pa celo na. .. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je samo eno: Kladivar je zamudil redko priložnost in zato dvoboj izgubil. Tekma med velenjskim Rudar- jem ter Ljubljano ni bila odigra- na, ker so bili Ljubljančani na turneji v tujini. Po petem kolu se je stanje na lestvici že precej spremenilo. Tri- glav iz Kranja se je utrdil na vrhu z desetimi točkami, celjski železničarji so zdrknili na tretje mesto. Imajo pa sedem pik ter razliko v golih 11:8. Kladivar za- vzema šesto mesto s petimi točka- mi ter izenačeno bilanco v golih 6:6. Velenjski nogometaši še kar naprej tičijo na dnu lestvice. V šestem kolu bo Kladivar igral z Delamarisem v Izoli, celjski že- lezničarji pa se bodo na igrišču pod Skalno kletjo sestali z novim članom slovenske lige — z Ru- darjem iz Velenja. OKEAJNO PRVENSTVO V ODBOJKI Komisija za odbojko pri okraj- ni zvezi za telesno kulturo je pred kratkim razpisala tekmovanje moških in ženskih vrst za naslov okrajnega prvaka v odbojki. Or- ganizacijo nad tekmovanjem je sprejelo partizansko društvo v Petrovčah; prireditev sama pa bo v nedeljo, 23. septembra z začet- kom ob 8. uri. ELEKTRA — TRETJA V petnajstem kolu republiške lige v košarki za moške so člani šoštanjske Elektre ponovno zabe- ležili zasluženo zmago. Tokrat so premagali ekipo Proletarca 68:57. Po tem kolu Šoštanjčani zasedajo na republiški lestvici tretje mesto z dvanajstimi točkami ter pozi- tivno razliko v koših 137. VEČ KOT SMO PRIČAKOVALI Lep uspeh celjskih atletov na sedmem evropskem prvenstvu v Beogradu Sprva ismo bili črnogledi; zdaj pa, ko je največja atletska pri- reditev v letošnjem letu za nami, ko so znani rezultati sedmega evropskega prvernatva v atletiki, lahko zaipišemo, da smo z ude- ležbo in uspehom celjskih atletov na tej reviji atletskega športa nadvse zadovoiljni. Pa ne samo to, k uspelemu poteku velikega tekmovanja so v mnogočem pri- pomogli tudi celjiski sodniki, ki so s svojimi izikušnjamii ter zna- njem prav tako priipomogli, da se je prvenstvo odvijalo brez mciteinj. Celjski atleti so na beograjskem evropsikem prvenstvu dosegli več kot smo od njiih priičakovaM. Te ugotovitve ne mio.re zmanjšati ni- ti neuspeh mlade, komaj šest- najstletne Marjane Lubej, ki se pri sikioku v daljino zaradd treh zaporedinih prestopov ni uvelja- vila v kvalifikacijah. Od Marjane nismo pričakovali ničesar. Zanjo je b/iio veliikio priznanje že to, da je na takšnem tekmovanju sploh nastopila. Zato ji pač ne moremo zameriti spodrsljaja, ki se ji je pripetil v disciiplini, v kateri je nastopila. Taki in podob- ni »neuspelui« apremljajo tudi druge, dosti bolj izkušene tekmo- vavce; zato ne kaže, da bi Lube- jevi šteli v zjlo, če se je prvo evropsko prvenstvo, na katerem je nastopila, zanjo končalo zelo hitro. Prve izkušnje ji naj bodo samo v spodbudo, da se v prihod- nje kaj takega ne bo več pripe- tilo. Kaj pa ostali? Stanku Lorgerju so se izpolnile želje. Od evrop- skega prvenstva in več ali manj tudi od aktivnega udejstvovanja v atletiki, se je poslovil dostojno, tako kot se spodobi atletu, ki je Stanko Lorger v krogu svoje družine. Ce bo res uresničil napoved o prenehanju aktivnega atletskega udejstvovanja, potem bodo v njegovem albumu takšne slike zamenjale one z atletskih stez dolgo vrsto let stal na čelu jugo- slovanske atletike in izbojeval celo vrsto pomembnih mednarod- nih zmag. Evropsiko prvenstvo je končal kot finalist v teku na 110 metrov čez ovire. Tu je bil sicer zadnji, aH sedmi; toda, navzlic temu je pokazal polno mero bor- benositi in prizadevnosti. Slednji vrlini sta najbolj prišli do izraza v poilfinalnem teku. Po rezultatih na papirju Lorger ni imel upov, da bi se plasiral med prvo trojico. Navzlic temu se je boril srčno in zasedel v svoji skupini tretje me- sto. Ta uspeh je potrdila tudi slika fotofiniša. Stanko, novi pro- fesor matematike na celjski eko- nomsiki šoli, je finalni tek začel več kot odlično. Do pete zapre- ke je bil na čelu vseh tekačev. Pozneje pa se je ponovilo to, kar pri njem ugotavljamo že vrsto let. Čedalje bolj se je tek pribli- ževal koncu, je omagoval. Na- zadnje je zaostal. Roman Lešek je izpolnil vsa pričakovanja, zlasti pa optimisti- čne napovedi, ki jih je dal na velenjiskem mitingu pred revijiO evropsike atletike. Kvalifikacije je prestal brez večjih težav. V finalu pa je s skokom 455 cm postavil nov državni rekord. Ra- zen tega mu je ta uspeh zadosto- val, da je na službeni lestvici prvenstva zasedel častno šesto mesto pred mnogimi znanimi imeni. Tudi oba desoterobojca Miro Kclnik ter inž. Jože Brodnik sta opravila svoje. To še zlasti velja za Kolnika, ki je s 7.348 točkami zasedel sedmo mesto. Brodnik je bil s 7.183 oami. Ce bi primerjali njune rezultate, bi ugotovili, da je bil Kolnik od Brodnika boljši v šestih disciplinah, Brodnik od Kiolnika pa v štirih. Sicer pa sta v posameznih disciplinah doseg- la nasilednje uspehe: (prvi rezul- tati veljajo za Kolnika, drugi pa za Brodnika) 100 m: 10.7 — 11.3 skok v daljino: 681 — 680; met krogle: 13.82 — 13.15; Skok v viši- no: 175 — 183; tek na 400 m: 50.3 — 51.4; tek na 110 m čez ovire: 15.7 — 15.4; met diska: 41.95 — 39.25; skok ob palici: 445 — 400; met kopja: 55.54 — 63.99; tek na 1.500 m: 4:53.3 — 4:27.4. Pri vsem tem je treba povedati še to, da je Kolnik dosegel pri skoku ob palici svoj osebni rekord in da je v tej disciplini zasedol prvo mesto med vsemi deseterobojci. Končno še o Važiču. Tudi njega so uvrsitili med udeležence ev- ropskega prvenstva šele zadnji hip. Na to tekmovanje ni odhajal s prevelikimi pretenzijami. Nav- zlic temu se je lodlikoval kot ve- lik boirec. Svojih tekmecev se je krepko držal vse do finiša, potem pa ni mogel več. Navzlic temu, da se ni uvrstil v zaključni del tekmovanja, je že v prvem na- stopu dosegel s 3:45.5 najboljši čas v letošnjem letu v državi. To pa je veliko, zelo veliko. Z uspehom celjskih atletov na evropskem prvenstvu smo lahko zadovoljni. Dosegli so več kot smo od njih pričakovali. M. B. Mirko Kolnik Moman Lešek se je z novim drža vnim rekordom 455 cm uvrstil na evropskem prvenstvu v atle tiki na častno šesto mesto MEDNARODNO KOŠARKARSKO SREČANJE v ŠOŠTANJU Košarkarji »Elektra« so s vztraj- nlin treningom postali najboljše moštvo v našem okraju in v le- tošnjem letu zabeležili v sloven- ski moški ligi nekaj prav nepri- čakovanih uspehov. Ne le na do- mačem igrišču, tudi na gostova- njih so pokazali da so enakovre- den nasprotnik renomiranih slo- venskih klubov. Bili pa bi krivični, če ne bi prznali, da je v tem u- spehu v mnogočem botrovalo iz- redno zanimanje in navdušenje Šoštanjčanov, ki vedno v rekord- nem številu obiskujejo tekme svojih ljubljencev in jih spodbu- jajo. 2al pa ni razumljivo, zakaj teh uspehov ne upoštevajo pri de- litvi sredstev v občinskem merilu, kajti najbrže je dokaj jasno, da moramo predvsem tam podpreti voljo in prazdevanje, kjer se uspe- hi kažejo. v soboto zvečer so se člani E- lektre prvič pomerili v mednarod- ni tekmi in to z odličnimi Dunaj- čani — klubom Union Kuering — med katerimi je kar «est državnih reprezentantov in trije dvometraši. Kljub temu pa rezultat tekme (65:61) kaže, da so se šoštanjčani izredno potrudili in dosegli časten rezultat. V predtekmi sta se pome- rili ženski ekipi »Maribora« in du- najskega Uniona. Mariborčanke so zaigrale borbeno in s tesnim re- zultatom 57:48 obvladale odlične Dnnajčanke. Nova imenovanja Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter ^komisije za imenovanje direktorjev so od- borniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju na zad- nji seji sprejeli tudi vrsto novih predlogov na tem področju. Tako so za ravnatelja tretje osnovne šole v Celju imenovali tovariša Alojza Zabukovška, za ravnatelja osnovne šole na Dobrni pa prof, Ivana Kapša iz Cme. Razen tega so razrešili dose- danjega načelnika oddelka za notranje zadeve tov. Rada Gab- rovca ter ga imenovali za sodnika za prekrške. Na mesto načelnika oddelka za notranje zadeve pa so izbrali tovariša Janka Rota Ljudski odbor je nadalje raz- rešil dosedanjega direktorja zdra- vilišča v Dobrni Zmaga Likarja ki odhaja na novo službeno me- sto v Ljubljano. Za novega upravniika'^brtnega podjetja Vezenine Celje so ime- novali tov. Jožico Križnik. Na predlog ustrezne komisije so imenovali prof. Jožeta Curka za ravnatelja Zavoda za spamend- ško varstvo. Nazadnje so razrešili direktorja Komunalne banke v Celju Karla Viteza, ki je pred tem sprejel mesto podpredsedniika okrajne gospodarske zbornice, na njegovo mesto v banki pa so imenovali tov. Pranja Vučajnika, doslej načelnika oddelka za finance pri OLO Celje. M. B. KRONIKA HESREČ Z motorjem je padel Martin Slemen- šek iz Rnntol pri Celju. Pri padcu si je poškodoval glavo in ramena. Marija Vodišek iz Griž si je pri padcu zlomila nogo. Mirko Krajšek iz Zadobro- ve pri Skofji vasi se je pri delu vrezal v nogo. Vsakdanja slika s celjskega živilskega trga: paprike, paprike... CELJSKA KRONIKA Najprej teden čistoče za tem deratizacija Na pobudo sanitarnih inšpek- cijskih organov se v Celju pri- pravljajo na akcijo, ki zaradi svo- je pomembnosti zasluži kar naj- večjo pomoč in sodelovanje sle- hernega prebivavca mesta ob Sa- vinji, saj gre na koncu koncev za akcijo, pri kateri ne more ostati brezbrižen nihče, zlasti pa ne člo- vek, ki ljubi čistočo in ne gleda brez prizadetosti na škodo, ki se zmeraj dela zaradi uničevalnega dela podgan. Gre za načrtno in sistematično uničevanje podgan, gre za deratizacijo. Akcijo ne na- rekuje samo škoda, ki jo okoli 200.000 podgan na ožjem celjskem območju napravi zaradi uničeva- nja blaga in hrane, na katero na- letijo ti glodavci, marveč tudi za- voljo tega, ker so podgane naj- češči povzročitelji in prenašavci epidemičnih in drugih bolezni. Celjska akcija za uničevanje podgan bo imela dva dela: teden čistoče od 25. septembra do 7. ok- tobra ter samo deratizacijo od 7. do 13. oktobra. Zakaj najprej te- den čistoče? Samo uničevanje podgan bi ne rodilo zaželenih uspehov, če bi pred nastavljanjem strupenih vab za te glodavce ne očistili podstrešij hiš, če bi ne odstranili iz kleti in drvarnic vso navlako, ki lahko predstavlja ugodno leglo za podgane. Tu pa ne gre samo za podstrešja in kle- ti, ampak prav tako za zanemar- jena dvorišča, na katerih lahko najdemo vse od cunj in papirja do organskih odpadkov. Podgane se prav dobro počutijo tudi v naj- različnejših skladiščih, pa čeprav je v njih razmetana samo lesna volna. Javna tajnost je, da se pod- gane včasih kar sprehajajo ob Voglajni, nadalje pri klavnici, ob Sušnici in Koprivnici ter na vseh tistih obrobnih področjih celjske- ga mesta, da ne govorimo o sa- mem strnjenem naselju, kjer ni urejen odvoz smeti in zlasti še tam, kjer nimajo niti ustreznih smetiščnih jam. Tudi neizpraz- njene greznice so lahko hvaležno zatočišče za podgane. In prav za- radi nujnosti, da najprej očistimo okolje, v katerem živimo in de- lamo, da odstranimo legla teh na- dležnih in izredno škodljivih ži- vali, vključuje akcija o deratiza- ciji najprej teden čistoče. V tem času naj bi prebivavci celjskega mesta, pa tudi strnje- nega naselja Stor in Lipe, teme- ljito očistili podstrešja in kleti, dvorišča in ostalo. Taka čistilna akcija mora zajeti tudi obrtne de- lavnice, trgovine, skladišča in ostale proizvodne prostore. V tej akciji bo sodelovalo komunalno podjetje «^SnagaCRNI BLISK« nemški barvni film 24. 9. — 27. 9. 1962 >CISTO NEBO< rus- ki film 28. 9. — 29 . 9. 1962 >SRECA V TORBI« jugoslovanski VV film KINO METROPOL do 22. 9. 1962 »PREPOVEDANE STRA- STI« ameriški barvni Csc film 23. 9. — 26. 9. 1962 »SCANO BOA< ita- lijansko-španski film 27. 9. — 30. 9. 1962 »PLES V DE2JU« ju- goslovanski film LETNI KINO do 22. 9. 1962 »DVE LJUBEZNI EDDIJA DUCHINA« ameriški barvni Csc film 23. 9. — 26 . 9. 1962 »TOBY TAYLLER« ameriški barvni VV film 27. 9. — 30. 9. 1962 »NE POZABI ME« ameriški barvni film MATINEJE — Kino Uinon 23. 9. 1962 »MOZ V SIVEM« ameriški barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V Sav. dolini 22. 9. — 23 . 9. 1962 »NAPOLEON NA AUSTERLITZU« franc. ital. bairvni Csc film 26. 9. Ii962 »VOLARE« italijanski film 27. 9. 1962 »ULICARKA« ruski film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDIŠČE V CELJU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1962/63. V Celju bodo tile abonmaji: premierski, sobotni, nedelja dopoldne I. in II. (za šolarje in izven), nedelja popoldne, tor- kov in šolski abonmaji. Abonenti bodo videli sedem del: Calderon: Sodnik zalamejski Tankred Dorst: Zena pred obzidjem in Fernando Arrabal: Piknik na bojišču Marcel Achard: Odkrit<>srčna lažnivka Janez Žmavc: Jubilej Max Frisch: Andora Pero Budak: Metež Večer poljsJcih satir Uprava gledališča si pridržuje pravico, da katero od naštetih del zamenja. Ra- zen tega bo gledališče uprizorilo med svojimi, izvenabonmajskimi obveznost- mi še mladinski deli: TValteiT Bauer: Rdeče in modro v mav- . . H rici Eri'k Vos: Plešoči osliček Na komornem odru: E. O'Neill: Hughie Samuel Beckett: Poslednji trak Cene abonmajev: Premierski: 1890 do 882 dinarjev Sobotni: 1764 do 882 dinarjev Torkov in nedeljski: 1575 do 81!> dinar- jev Vsi šolski abonmaji: 840 do 490 dinarjev Pri teh vstopninah je že vračunan 10 •/• popust, za šole 50 •/•, abonenti pa bodo imeli še prednost pri izvenabonmajskih predstavah in gostovanjih t^jih gledališč. Prijave za abonma bo sprejemala gle- dališka blagajna dnevno od 17. do 20. ure — za stare abonente od 28. septem- bra do 2. oktobra — za nove abonente od 3. do 4. oktobra. Abonma je plačljiv v treh brokih. Uprava SLO RAZNO- Izjavljam da mi tov. VERK Anton ni prodal ploščic, kakor sem se izrazila. IZGUBLJEN zlat obesek z akvamarinom, prosim vrnite proti nagradi, ker mi je drag spomin. Naslov v upravi Lista. ZAHVALA S potrtim srcem se ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina in brata DOLINAR SREČKA is-kreno zahvaljujemo sorodnikom, prija- teljem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvet- je v slovo ter z nami kakorkoli sočust- vovali. Posebna zahvala njegovemu mizarske- mu mojstru Strahovnik Karlu iz Žalca, za vso skrb in ganljive besede. Prisrčna zahvala AERO klubu Celje ter godbi za odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini. Vsem iskrena hvala, ki so nam lajšali gorje in bili v pomoč v toh hudih tre- nutkih. Žalujoči: starši, brat z družino, sestra Vida z družino in ostalo sorodstvo. Celjani, ko potujete v Maribor izkoristite priliko in se popeljite po novi lepi gorski cesti čez Pesek ter se pokrepčajte v Lovrencu na Pohorju v obratih gostinskega podjetja. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOVi' Za vas organ'ziramo štiridnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH-COR- TTNA DAMPEZ70-LAG0 DI GARDA-^ BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA- LIJI - CORTINA DAMPEZZO-BENET- KE. Prijave za oba izleta sprejemamo do zaključnega števila udeležencev. LJUBITELJI NOGOMETA! 3-dnevni izlet z avtobusom v BUDIM PESTO na ogled nogometne tekme JU- GOSLAVIJA :MADZARSKA. Prijave v po- slovalnici do 20 septembra. DFTOVNI KOLEKTIVU Za vas smo pripravili enodnevni izlet i.a KOROŠKO: VELIKOVEC—CELOVEC GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO- OSOJSKO JEZERO-BELJAK-^BOROV- LJE-PLIBERK, Cena 3.500 din s potnim listom in prevozom. Dvodnevni izlet z avtobusom v TRST IN BENETKE vsak mesec. Prijave do zaključnega števila udeležencev. OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA- VAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA I7LETNISKE VOŽNJE SE I7.REDEN PO- SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA- ŠE PONUDBE PREDEN SE ODLOČITE ZA IZLET! Za cenjena naročila se pripMjroča tu- ristična poslovalnica Avtobusnega pro- meta Celje IZLETNIK, Titov trg 3, tel. 28-41 SLUisi: šolski odbor osnove šole Mozirje raz- pisuje prosto delovno mesto učite- lja nli učiteljice, na osnovni šol.i v Le- pi njivi. Plača po pravil.niku z dodatki za težje delovno mesto in kombiniran pouk. Obsotelsika vodna skupnost Šmarje pri Jelšah razpisuje delovno mesto vod- nega čuvaja. Interesenti naj se zglase na upravi v Šmarju. HIŠNO POMOČNICO - lahko je začet- nica — pod ugodnimi pogoji takoj sprejem. Ponudbe poslati na naslov: Žižek Angela, Ljubljana Celovška c. 28. ISCEM ŽENSKO, ki bi hotela pazit 'o- troka v Malgajevo ulico. Naislov v u- pravi Usta. ETEKLE gre v gostilno v pomoč. Naslov v upravi lista. ZA HRANO IN STANOVANJE pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. HIŠNI SVET Saranovičeve 11-13, išče hišnika. Stanovanje na razpolago proti zamenjavi. Interesenti naj se jaivijo do 30. 9. 1962 na gornji ntislov. OBJAVE ETOL, tovarna esenc in eteričnih olj Celje, vrši razprodajo rab- ljene strešne cinkove pločevine. Interesenti naj se zglasijo v sre- do 2S. 9. 1962 ob 13 uri v pod- jetju. Prodaja se bo vršila po licitacijskem sistemu. PRODAM PRODAM PRIMO NSU — prevoženih 3.000 km. Slinkvič Jurij, Loče pri Polj- čanah. PRODAM POSESTVO 3 ha z vinogra- dom, njivami, travniki, gozdom ter z nedograjeno hišo in kozolcem. Cena po dogovoru. Naslov v upravi llista. PRODAM NSU lambreto tndi na ob- roke. Ogled vsako soboto popoldne in nedeljo. Rudina Peter — Reč'ca 16, Laško. PRODAM gospodarsko poslopje s sadov- njakom v Arji vasi. Celje, Gal.usova 6. PRODAMO HISO na Mariborski c. 60. Vseljivo dvo in pol sobno stanovanje z lokalom, garažama in delavnicama. Prod4 se tudi posamezno. Primerno je za obrtnike. PROD*'AM 6 tednov stare volčjake. Povalej Konrad, Bukovžlak 22. Te- harje. PRODAM belo zložljivo otroško poste- ljico. Celje, Oijlakova 3. UGODNO PRODAM nov radijski spre- jemnik — manjši. Pere, Otok. 9. RADIO aparat zelo dobro ohranjen u- godiio prodam. Ogled Pleteršnikova 1, stanovanje št. 19. 32 basno harmoniko, odlično ohranjeno Ugodno prodam. Celje, Cankarjeva 7/II. ZARADI SELITVE prodam kuhinjsko po- hištvo, poste'ji žensko kolo in kom- biniran otroški voziček. Vse skoraj novo. Nakuip možen s čekom. Naslov v upravi lista. PRODAM MAGNETOFON, gramafon in ojačevalec z m'krofonom in zvočniko- ma. Ivo Brglez, Breg 44, Celje. PRODAM KLAVIR železne konstrukcije z dunajsko mehaniko. Ogled vsak po- poldan nri Tržan Antonu, Smarjeta 62, Skofja vas. PRODAM VSELJIVO družinsko stano- vanje in starin.sko garnituro. Tomšičev trg l/II — Suhač. PRODAM dobro ohranjen avto FIAT TO'POLINO — Simsa. Ogled vsak dan. Praznik Franc, Dobletina 26. Nazarje. STANOVANJA MLADOPOROČENCA brez otrok iščeta v Celju prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod šifro »Mirna*. UPOKOIENEC gre na stanovanje m hrano k manjšemu kmetu. Pomaga u- di pri delu. Ponudbe pod »Upokoje- nec«. MLADA PRAVNICA išče sobo v Celju. Vprašati i>ri vratarju Okrajnega so- dišča v Celju. ZAMENJAM komfortno družinsko sitano- vanje z vrtom v centru Dobrne, za enakega v Celju. Naslov v upravi lista. DIJAKA sprejem na stanovanje. Rebeu- šek, Celje — Aškerčeva 4. MIRNEMU MOŠKEMU oddam opremlje- no sobo. Naslov v upravi 1'sta. OBVESTILO Vpisovanje v baletno šolo >^Sonje Gorjančeve« se prične 17. t. m. ob 17. uri na I. osnovni šoli — pritličje. Sonja Gorjanc Dečkova 44 Celje KUPIM KUPIM večjo kol'čino dobre stare streš- ne opeke — bobrovec. Cileniek Zidan- škova 22. KOLEKTIVI! POSEBEN POPUST nudimo DELOV- NIM KOLEKTIVOM in ORGANIZACI- JAM za izletniške vožnje z našimi mo- dernimi turističnimi avtobusi. Razveeelji- te svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimi- vosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja z KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEfUTZ (-^0 do 4i sedežev) je PRIJETNA, VAR- NA, in UDOBNA! LJUBITELJI NOGOMETA! 1. Avtobusni Izlet (17. novembra 1962> na nogometno tekmo »BELGIJA—JUGO- SLAVIJA« v Beograd. 2. Avtobusni izlet na meddržavno no- gometno tekmo »JUGOSLAVIJA—MA- ĐARSKA (14. oktobra 1962), ki bo na velikem NEP stadionu v Budimpešti. 3. Avtobusni izlet na meddržavno no- gometno tekmo »ZAPADNA NEMČIJA- JUGOSLAVIJA« (50. septembra 196E) t Zagreb. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo eno-dvodnev- ni izlet na Vršič oziroma Plitvička je- zera. KORISTITE POSEBEN POPUST pri KOMPAS-ovih avtobusih! IZLETI V INOZEMSTVO 1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV! Dvo-dnevno potovanje z osel>niiiu avtomobili preko Koroške na Grosi- glockner ter v nadaljevanju v Badga- stejn. Cena 4.700 din, prijave do zaključ- nega števila. 2. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za- nimanja za Koroško in Benetke organi- ziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena enodnevnega izleta po Slovenski Koroški 3.500 din. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje » Budimpešto. Prijave v poslovalnici KOM- PAS-a. 4. Z LETALOM V RUSIJO! 7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celo dneven ogled Varšave, tri dni bivanja » Leningradu ter tri dni v Moskvi) Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE! Se priporoča KOMPAS Celje Tomiiier trg 1 23-50 tel. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika. Celja, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152 Tele- fon uredništva 24-23, uprave in oglasnega oddelka 25-23. Tekoči račun pri Naredni ban- ki Celje: 603-11-1-655. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in cbjav do vsake sre- de do 12 ure. ATLET PO SILI Pripadam vrsti pralctičnih atle- tov. S tem športom sem se začel ukvarjati v ranih otroških letih, zlasti kadar sem zagledal očeta 8 pretečimi potezami na obrazu in s palico v rold... Moja upo- rabna atletika je zelo raznovrst- na — deseteroboj ji je preozek okvir — vendar pretekli teden ni- sem potoval v Beograd zaradi at- letskega slavja, zaradi PEA. Rimski pregovor, Rimljani pa 80 bili bojda tudi atleti, pravi: — Z volkovi moraš tulfti! — In tako sem se tudi sam, hočeš nočeš znašel v vrtincu, katerega vrtoglavo središče je bilo evrop- sko atletsko prvenstvo. 2e v vlaku sem se prepričal, da nima smisla plavati proti toku. Ce sem hotel imeti mir, če nisem hotel veljati za čudaka, sem na vprašanje o cilju poti odgovarjal: — Seveda, na prvenstvo grem! Mojo pravo pot, da našim brav- cem in poslušavcem celjskega ra- dia posredujem vtise ob potova- nju udeležencev vlaka >*Bratstva in enotnosti«, sem takorekoč "■umaknil v ilegalo*«. V Beogradu je bilo vse v atlet- skem razpoloženju. PEA na vsa- kem lepaku, na vsakem nosivcu napeljave za cestno železnico, v večini avtobusov, na šipah taksi- jev, na vhodih hotelov — povsod PEA. Ni bilo varno v sredo sto- piti v avtobus. Tudi če ni bilo na- pisa, da vozi na štadion, je večina le vozila tja. Kam pa naj, v ime- nu logike, ljudje sploh potujejo? Zato sem se spremenil v mara- tonca in hodil peš ... Imel sem či- sto zares najboljše namene, pa mi je šlo vse po zlu. Obiskal sem tri beograjska uredništva, da bi sestavili skupi- no in zaprosili katerega izmed vo- dilnih tovarišev v združenju bor- benih organizacij za kratko izja- vo o vlaku bratstva in enotnosti. Toda redakcije so bile kot dvorci kjer straši. Prazne. Odslavljali so me vratarji v hudi nejevolji, češ, tu leta nekdo, ki ni v službi pa ne gre na PEA. Obesil sem idejo o izjavi prve- mu neznancu za pete in se lotil realnejšega podviga. Kaj ko bi se povabil h kakšni družini, ki drugi dan potuje v Slovenijo? Odlična ideja! Toda najprej je treba izpolniti obljubo. V naglici sem si zapisal nekaj stavkov o prvih vtisih, poročilo o sprejemu pri sekretarju Glavnega odbora borbenih organizacij Srbije in krenil na glavno pošto. Uradnik pri okencu je razprl oči, ko sem mu pomolil časnikarsko legitimacijo pod nos in lovil be- sede: — Kaj? Ste že prišli s stadiona. Da, takoj vam bom dal zvezo z radiom Celje. Hudirjevo so pohi- teli ... Nisem hotel zmanjšati svoje ve- ljave v njegovih očeh, zato sem molčal. Neverjetno hitro sem do- bil zvezo. Toda kateri zlomek ga je nagovoril, da mi je fant, ki je zdaj že kot v sedmih nebesih po- slušal prenos otvoritve prek tran- zistorja, dodelil telefonsko celico v najbolj temnem kotu. Za name- ček v kabini ni gorela luč. Iz ka- bine nisem smel, ker je zunaj hreščal in komentiral poštarjev tranzistor. Od tistih čačk, napi- sanih v beležnico nisem videl ni- česar. Pri teku čez take prepreke sem si polomil jezik, kar so po- slušalci radia Celje v sredo ob petih čutili na lastnih ušesih. Spomnil sem se, da iz beograj- ske občine Voždovac potuje pre- cej gostov v Celje. Mahnil sem jo, tokrat srečno s trolejbusom, v to periferno občino. H komu naj grem nisem vedel, ker je seznam ostal v Celju. Povprašal bom na občini, sem se tolažil. Toda na ob- čini so bile le snažilke, na sedežu komiteja ZK prav tako, na sedežu Zveze borcev ni bilo drugega kot napis: Zaradi PEA uradnih ur da- nes ni... Spomnil sem se na spretnosti junakov iz detektivskih romanov. Začel sem stikati po oekarnah, trgovinah, celo pri šivilji in fri- zerju z vprašanji: — Poznate koga, ki pojde jutri v Slovenijo? — Misliti so si morali, da sem pa- del z neba. Še odkimali mi niso in se zaverovali v glas komentatorja radia Beograd s stadiona JLA. In ko sem končno zvedel za naslov odbornice občinskega odbora Zve- ze borbenih organizacij, sem mi- slil, da sem na konju. Toda bil sem na stari sledi. Prijazna tova- rišica je bila odbornica pred dve- ma letoma. Opustila je funkcijo zaradi hude revme. Zato je bila najbrž tudi doma in ne na sta- dionu. Večer me je zalotil praznih rok. Zmeden zaradi neuspeha sem pre- zgodaj skočil iz trolejbusa. Nisem čakal na drugega in šel peš na- prej v središče mesta, ki je ta dan vsakemu vsililo pečat atletike. Jaz sem v tej tekmi podlegel — pač po sili atlet. J. K. Beograd: Bulevar Revolucije in skupščina Najstarejši Slovenec - umrl Pred dnevi je v Furlaniji umrl najstarejši Slovenec Bepi Jusič, imenovan »nonino iz Nadižke do- line«, Bepi Jušič je bil rojen 1855. leta v Klenjah,, in če izračunamo, je bil ob smrti star 107 let. Ko je dočakal 100 let, ni imel več ^lirn pred časnikarji, reporterji In snemavci. Vsi so hodili k nje- mu po »recept« za dolgo živl.ienje. Toda Bepi Jusič jih je razočaral. Nikoli ni predobro jedel, je pra- vil, in v mladosti je b:l tako sla- boten, da ga niso potrdili za vo- jaka. Kot prevžitkar je živel pri svojem sinu, ki ima sedemdeset let, okoli njega pa je bila prava vojska vnukov ter vaških otrok, saj je stari Bepo znal praviti tako lepe zgodbe. Časopis Slovencev v videmski pokrajini »Matajur« je ob smrti Bepa Jusiča takole zapisal: — Sada, kar je preminul ta naš parljubljeni staršek, so osta- le Klenje otožne, nobedan več ne bo učaku Bepija, da se bo parka- zu izza vogala s palico v roki, v kompaniji narmljaših Jusičevega rodu. Poslovili smo se za nimar od njega, kar smo ga položili v zemljo, katjera mu je dala tar- kaj moči, da je dočaku takuo častitljivo starost kot nobeden drugi v daljni an bližnji okuolici. Človeku se ob tako visoki sta- rosti nedavno umrlega ponudi prav posrečena zveza med Bepi- jem Jusičem in imenom vasi Klenje. Vendar je le slučaj na- nesel, da je Klenje kraj, kjer dočaka človek klenega rodu sto- letje in čez. BRATSTVA NA POTENCO Mlado rudarsko mesto Velenje vpisuje komaj nekaj let zgodo- vinske trenutke v svojo kroniko — a teh ni malo. V soboto pa je imelo Velenje prav izredno priložnost. Postalo je kraj, v katerem sta se pojem in občutje bratstva razraščala kar do največjih razsežnosti. Najprej Velenje samo kot veli- ka družina ljudi, ki se pred leti še niso poznali in postajajo od dneva do dneva v svojem mestu, pri svojem delu, ena sama celota. V dopoldanskih urah so prišli na obisk gostje — udeleženci vlaka bratstva in enotnosti s svojimi gostitelji, da vidijo uspehe skup- nih naporov vseh jugoslovanskih narodov. Tisoči pa so nestrpno pričakovali junaka iz daljne de- žele sovjetskih ljudi, da ga toplo pozdravijo kot sina bratskega ru- skega naroda. German Titov je prinesel s seboj žarek ponosa tudi za nas, saj kljub internacionali- stičnemu prepričanju ne moremo mimo radosti nad vzponom in uspehi nekoč tako zatiranih in za- postavljenih slovanskih ljudstev. Prisotnost Germana Titova pa je vsem vnovič prebudila globoko željo po bratstvu vseh narodov sveta, ki mu sicer v sedanjih po- gojih in stopnji oborožitve grozi uničenje. German Titov, junak kozmosa, ki je v soboto povzročil vrhunec svečanosti dneva v mla- dem rudarskem mestu je v svo- jem preprostem nagovoru mno- žici uporabil vrsto prispodob in lepih ruskih rekov. Pristavimo tem prisjHDdobam še eno: Vsak, ki začasno ali za vse- lej zapušča svoj rodni krov, želi, da bi v njem ostala mir, sloga in bratska ljubezen. In Titov je med prvimi znanilci bodočnosti, je m« prvimi, ki so prestopili prag rod ne zemlje na poti človeštva v pro stranstvo. Naj bi se povsod razraščal« bratstvo, kot se je v soboto v mla dem rudarskem mestu. Avto je lato.da vozi..J Pred dnevi je na dvorišče sred- nje tehnične šole priropotal in pripuhal avto, ki si na izgled tež- ko zasluži svoje ime. Dijak druge- ga letnika strojnega oddelka Ivan Jošt iz Gotovelj pri žalcu je za- mudil vlak, pa S3 je s svojim inva_ lidnim veteranom pripeljal po stranskih cestah v šolo. Seveda ni manjkalo občudovavcev, pred- vsem pa sošolcev našega Ivana, ki so se hudo in nagajivo nasmi- hali. Ivan je bil upravičeno nekoliko prizadet ob tem nespoštovanjB njegovega dela. Skromen fant M je vozilo uredil za borih 10.0« dinarjev. Stric mu je podaril M kostje Olimpije, ki je letnik 1931 Fant se je z vso vnemo vrgel m dedo. Ni mu bilo toliko na obliko kot na uporabnost svojega čud-* nega konjička. Vozilo res ne i* gleda mikavno. Namesto karoseri je ima leseno škatlo, stroj pa je i strani »-zavarovan-« z nekakšnim zavesami. Vozilo seveda nima ar matume plošče, ima pa luči, u cinkovi te zavore in stroj, ki vžge pri priči, kadar mladi lastnik ho- če. Kdor misli, da ropotalo zmon le ravne ceste, je v zmoti. Fant s< je s svojim avtom pripeljal že nj Mrzlico. Ivan Jošt si seveda ne domišlja da bi spravil vozilo skozi kriti' ko komisije za registracijo motor- nih vozil. Toda njegov avto, ! katerim vozi po domačih kolovo zih in dvorišču je odskočna de» ka za boljše motorne konjičke Rad bi se včlanil v kasno društvo Ljudske tehnike, toda v Žalcu ga nimajo. To pomeni, da ga ne ve- seli samo vožnja, temveč tistt^ kar mnogim voznikom amater- jem manjka — oblast nad meha- nizmom stroja. Sicer pa študira strojništvo in kdo ve, če ne bo naposled prispel v kakšen kon- strukcijski oddelek avtomobilsltfi industrije? Upamo, da mu bodo tisto vožnjol zaradi zamude vlaka spregledalij skozi prste. Fant se zaveda, da i' »limuzino-« ne sme na prometno cesto in da je za vozniško dovo- ljenje še premlad. PLANINSKI KOTiČEK LEPOTE Soške doline Ko pridete v Soško dolino, morda kot izletnik nli dopustnik si ne pozabite o- i;ledati nekaj naravnih lepot, ki nimajo primere: Skakalce, Tolminska korita in Zadlaško jamo. Na trgu v Tolmina boste takoj opa- zili kažipot, ki nas po približno 2 km dolgi ravni cesti popelje proti Tolminki in Zadlaščici . Po tej cesti se lahko pelje- mo z motornimi voz'li vse do moslu čez Tolminko. Tu naletimo na dobro zava- rovano pot, ki nas pelje skoraj 20« m Kloboko v Tolminska korita in t Ska- kalce. Redkokdaj in malokdaj vidimo takšno igro narave, kakor na tem me- sto, v koritu Zadlaščice znfdedamo že 0^ daleč veliko sknio v nblki plave; pra- vijo ji Medvedova glava. Nedaleč tod napis na drevesu opozarja: Oglej s' čudo narave dobro pred široko ožin« Zadlaščice. Ie če pogledamo na dno Zad- laščice, vidimo to ožino v resnici. Preko ogromnih skal v raznih oblika* šumi v koritu Tolminka, na drugi stra- ni pa Zadlaščica. Nato se povzpnemo, navzgor in prek* mostička čez Tolminko pridemo v nekaj minutah do vhodu v Zadlaško jamo, kjef p« si bomo morali svetiti z baterijo. dr. M. DUBROVNIŠKI PEJSAŽI S. TERČAK Kdor preživlja letni dopust v Dub- rovniku, je njegova dolžnost, da se popelie z ladio v Cavcat. Tu se bo po- leg dubrovnišk'h umetnin navžil sklad- nih lep 1 Meš'rov'čevega d'efa v braškem marmorju. Edinstven položaj imn na hribčku pred cavtaškim prisfanišrein belorumenkasti mavzolej na pokopališču, ki kraljuje nad vso cavtaško pokrajino. Kako je dobil Cavcat te Mestrovičeve evropske znamenitosti? V Cavtatu je živel znani brodograditelj Ivo Račič s svojo rodbino. Leta 1918 so zboleli za špansko on, sin Edi in hčerka Marija. Vsi so umrli. Vdova Marija je želela postaviti svoji tako tragično preminuli družini monumentalen spomenik. Delo je prevzel eden največjih evropskih in svetovnih kiparjev Dalmatince Ivan Meštrovič. Mati Mara Račič se je z njim pogodila za ceno 200.000 d-larjev. Tudi Marija ni dočakala dograditve mavzo- leja, ki je bil končan leta 1922. Pred vhodom v navzolej stojita dva I ;iromna angela, ki držita svet. Ko vsto. piš mimo ogromnih vrat, na katerih vidiš plakete Cirila in Metr.da, obsianeš pred glavnim oltarjem kjer sedi mati / detetom. V levi kupoli je oltar s Kristu- som, razpetim na križu, v desni p» Rok s pasom. Rokova glava je glavn kiparja Meštroviča. Ob stranski steni desne kupole je na vsaki strani v ste- no vzidana grobnica očeta Ivana, na drugi s inova. Med vsako grobnico je vklesan portret v hns-reliefu. Nn nasprotni strani pa sta upodobljeni nad grobnicami mati in hči. Preden zapustiš mavzolej, potegne paznik z« vrv zvona, ki visi visoko v kupoli. Zlat glas zatrepeče v mavzoleju in napolni srca navzočih s posebno mi- lino. Paznik ti ponosno pove. da je bronu zvona primešano mnogo ^ zlata. Zato ima zvon cavtatskega navzoleja tak zlat glas. . Ko se vračaš s hribčka v mesto m vprašaš, kje je galerija enega največjih Mavzolej družine Račič na pokopa- lišču Cavcata je ena izrednih umetnin zuanega kiparja Meštroviča. naših slikarjev Vlada Bukovca, ki je umrl istega leta, ko je mojster Meštro- vič dogradil mavzolej, ti povedo: »E, idi samo napred, sedma ulica desnol« V pct^h minutah, če se ne zmotiš, si v sedmi ulici na desno. Skozi vrt, v ka- terem zore pomaranče in limone, sto- piš v srednje veliko dvorano. Ob ste- nah visi okoli 70 olj, ki prikazujejo ves razvoj tega velikega slikarja. Prve nje- gove slike predstavljajo Bukovca za- četnika, ko je bil star sedem let. Po- tem ga vidiš kot samouka, študenta, umetnika. Največ slik je iz njegovega družinskega kroga. Prehitro ti mine čas. Žareča obala se prične potapljati za modrimii valova morja. Ladja že pričakuje ob obali. Tam daleč na večerni strani pa prično blesteti luči ua obzidju Dubrovnika . . . ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA KOMISIJA ZA USIAVNA VPRAŠANJA PREDOSNUTEK USTAVE FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BEOGRAD, AVGUSTA 1962 Izhajajoč od zgodovinskega dejstva, da je delovno ljudstvo JugosI* vije s Komunistično partijo na čelu s svojo borbo v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji odpravilo stari, na izkoriščanju, polltid- nem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti temelječi razredni red, da bi ustvarilo družbo, v kateri bosta človeško delo in človek prosta izko riščanja in samovolje, vsak narod Jugoslavije in vsi narodi skupaj pa našli pogoje za svoboden in vsestranski nacionalni, materialni in kulturni razvoj v neodvisni socialistični in federativni skupnosti, upoštevajoč, da so z uspehi, doseženimi v materialni graditvi državo in v razvoju družbenih socialističnih odnosov, nastale take družbene In politične spremembe, da je sedanja ustava zaostala za njimi, v težnji, da tudi po poti enotne ustavnosti vsklfedi in utrdi dosežena uspehe in zagotovi nadaljnji napredek socialističnih in demokratičnia odnosov med ljudmi ter druge pogoje za njihovo blaginjo in svobodo. Zvezna ljudska skupščina kot najvišje predstavniško telo delovnega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije sprejema USTAVO FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE UVODNI DEL TEMELJNA NAČELA I- r _ Ker ima vsak narod pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pra- vico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije v zavesti, da je .nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti v njihovem skupnem interesu, po prosti, v narodnoosvobodilni vojni in socialistični ^evoluciji izraženi volji, zdru- žili v federativno socialistično skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti z namenom: — da skupaj uresničujejo socialistične družbene ^odnose in cilje ter varujejo socialistični družbeni sistem; krepijo bratstvo in enotnost na- rodov Jugoslavije, eno največjih pridobitev narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije; — da čuvajo in varujejo nacionalno svobodo in si zagotavljajo neod- visnost in enakopraven mednarodni položaj; — da si ustvarjajo pogoje, v katerih si bodo skladno in z združe- nimi močmi prizadevali za razvoj materialne osnove družbene skupnosti, še večjo enakopravnost narodov in za uresničevanje drugih skupniH interesov; — da si ustvarjajo kar najširše možnosti in svoboščine za vsestranski razvoj človeške osebnosti in resnično demokratične in humane odnose 5 med ljudmi ter za neposredno in vsestransko sodelovanje delovnih lj"<^^ ter njihovih ustanov in organizacij na načelih družbene samouprave ^ socialistične solidarnosti; — da uresničujejo stremljenja, združiti lastni razvoj z naprednimi težnjami človeštva in prispevati k svetovnemu miru, mednarodnemu sodelovanju in zbliževanju narodov. Narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, izvzemši tiste pravice, ki so po tej ustavi v skupnem interesu dane federaciji. II. Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. V skladu s tem so nedotakljiva osnova človekovega položaja in nje- gove vloge: — družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki kot nov družbeni odnos izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka po človeku in ustvarja pogoje" za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda dela; osvoboditev dela, ki je zagotovljena z odpravo mezdnih odnosov in ustvaritvijo takih družbenih odnosov, v katerih delovni človek odloča o obnavljanju in razširjanju materialnih pogojev svojega življenja, dela in napredka, ter z vsestranskim razvojem produktivnih sil, usmerjenim in vsklajenim z družbenim planiranjem, v katerem sodeluje tudi sam delovni človek in ki služi takemu njegovemu položaju; — pravica človeka kot posameznika in v delovnem kolektivu, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da iz doseženega dohodka zagotavlja napredek materialne osnove za lastno in splošno družbeno delo ter prispeva k za- dovoljevanju drugih družbenih potreb; — samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji in v sociali- stični občini ter demokratično združevanje njihovih samoupravnih orga- nizacij in organov za kar najbolj neposredno odločanje o skupnem delu in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter za vsklajevanje indivi- dualnih in splošnih interesov; — demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da ustanav- lja družbeno-politične in druge družbene organizacije in v njih razvija svojo politično aktivnost in družbeno zavest ter da kot občan in uprav- 6 Ijavec svobodno pove svoje mnenje in daje svoje predloge glede dela vseh organov in funkcionarjev; — enotnost in enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnin ljudi kot edinih nosilcev družbenega dela in upravljanja družbenih zadev; dolžnost človeka, da te pravice uresničuje z delom v skladu z enotno ustavnostjo in zakonitostjo; — solidarnost in sodelovanje delovnih ljudi in delovnih organizacij ter njihova svobodna pobuda, aktivnost in tekmovanje za razvoj druž- bene produkcije in dela ter za napredek družbenih dejavnosti v korist človeka in družbene skupnosti; — obveznost delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, posebno pa občine, da omogočajo in varujejo takšen družbeno-ekonomskl položaj človeka. Družbeno-politični sistem Jugoslavije izhaja iz takega položaja de- lovnega človeka in služi njemu. V skladu s tem je individualnim in sploš- nim interesom delovnega človeka nasprotna vsaka oblika upravljanja produkcije, delitve in drugih družbenih dejavnosti, ki bi sprevračala socialistične družbeno-ekonomske in politične odnose, bodisi v obliki birokratske samovolje ali na monopolen položaj oprtih privilegijev,, bodisi v obliki sebičnega individualizma in partikularizma. Za uresničevanje takega človekovega položaja ter njegovih interesov in pravic se delavci prosto združujejo v Zvezo sindikatov, da v njej uveljavljajo in razvijajo družbeno samoupravo ter uspešno uveljavljajo načelo delitve dohodka po delu, da dajejo pobudo za zboljševanje svojih življenjskih in delovnih razmer v skladu z večanjem produkcije in produktivnosti dela, da urejajo svoja vzajemna razmerja in rešujejo druga vprašanja, ki so zanje skupnega materialnega, kulturnega ali mo- ralnega pomena, da ustvarjajo pogoje za razvijanje delovnih zmožnosti de- lavcev ter njihovo usposobitev za samostojno reševanje vprašanj skupne- ga pomena, da vsklajujejo individualne in skupne interese s splošnimi družbenimi interesi ter da varujejo samoupravno pravico in druge pra- vice in interese delovnega človeka. III. Nihče nima lastninske pravice na produkcijskih sredstvih in drugih sredstvih družbenega dela, ki so družbena lastnina. Delovni ljudje uprav- ljajo ta družbena sredstva hkrati v lastnem interesu in v interesu druž- bene skupnosti, samostojno v mejah zakonov in družbenih planov, odgo- vorni drug drugemu ih družbeni skupnosti kot celoti. Nihče — ne posamezen delavec ali delovni kolektiv, ne družbeni all državni organ — nima in ne more pridobiti izključne pravice, prUaščatl 8i proizvod družbenega dela ali samovoljno določati pogoje in merila za njegovo delitev. Družbena lastnina produkcijskih sredstev je tudi podlag* za obstoj In razširitev osebne lastnine predmetov, ki jih delovni človek prido- biva s svojim delom za zadovoljevanje materialnih, kulturnih in drugih potreb. Na podlagi družbene lastnine produkcijskih sredstev izenačuje druž- bena skupnost pogoje za delo in pridobivanje dohodka, da se ta zares deli po delu, in zagotavlja družbena sredstva za razširitev svoje materi- alne osnove, za skladen razvoj gospodarstva ter za zadovoljevanje drugih družbenih potreb. Da se postopoma odpravijo razlike v materialnih pogojih za druž- beno življenje in delo delovnih ljudi ter ustvarijo ekonomski pogoji za enakopravnost narodov Jugoslavije, zagotavlja družbena skupnost fi- nančna sredstva za hitrejši gospodarski razvoj nezadostno razvitih republik in krajev ter dopolnilna finančna sredstva za družbene službe, s katerimi se zadovoljujejo neogibne kulturne, socialne in druge potrebe občanov. Z namenom, da pospešuje kmetijsko produkcijo, zagotavlja družbena skupnost potrebno družbeno kontrolo nad uporabo obdelovalne zemlje in pogoje za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva, s tem da v interesu skupnosti in kmetijskih proizvajalcev samih v kmetijstvu posto- poma širi in razvija družbeno produkcijo in družbeno lastnino, prl tem pa varuje z zakonom določeni maksimum zemljiške lastnine kmetov ter načelo prostovoljnosti glede njihovega združevanja in glede njihovih gospodarskih razmerij z delovnimi organizacijami. Družbena skupnost ustvarja ugodne pogoje, da se lahko tudi občani, ki s svojimi delovnimi sredstvi opravljajo obrtno ali kakšno drugo go- spodarsko dejavnost, prostovoljno vključujejo v sistem socialistićnin gospodarskih odnosov, ter pogoje, ob katerih se v teh dejavnostih vzpo- stavljajo z zakonom določene samoupravne pravice delavcev. IV. Vse politične oblike upravljanja družbenih zadev, vključno tudi državno oblast, ustvarjata delavski razred in vse delovno ljudstvo zase, da bi organizirala (kužbo kot svobodno skupnost proizvajalcev, in to zagotavljata: — z družbenim samoupravljanjem na vseh področjih družbeno-poli- tičnega življenja, zlasti pa v delovni organizaciji in v občini kot temeljni družbeno-politični samoupravni skupnosti; — z odločanjem občanov o splošnih vprašanjih upravljanja in ži^ ljenja države, bodisi neposredno ali po delegatih, ki jih volijo v pred- stavniška telesa družbeno-političnih skupnosti; — z vzpostavljanjem in razvijanjem enakopravnih in demokratičnih odnosov med občani, ki vzporedno s krepitvijo solidarnosti, izpolnjeva- njem svojih družbenih dolžnosti ter z materialnim in družbenim razvo- jem socialistične družbene skupnosti nenehno širijo svoje človeške in občanske svoboščine in pravice; — z organiziranjem državne uprave, ki je samostojna pri svojem delu in odgovorna predstavniškemu telesu ustrezne družbeno-politične skupnosti in javnosti, ter z osebno odgovornostjo vseh nosilcev javnih pooblastil, zlasti pa državnih izvršilnih in upravnih organov; — s sodno kontrolo ustavnosti in zakonitosti dela vseh in vsakogar; z družbeno kontrolo nad izvrševanjem pravic in dolžnosti organov in organizacij, ki opravljajo družbene zadeve, na vseh področjih gospo- darskih, političnih in sploh družbenih odnosov; — z vodilno vlogo socialističnih sil, prostovoljno organiziranih t svojih družbeno-političnih organizacijah. Za varovanje in skladnejši razvoj socialistične osnove družbenih odnosov, za varovanje ustavnega reda, varovanje položaja in pravic člo- veka in občana ter države in njene neodvisnosti in v ta namen za dolo- čanje zadev, ki so splošnega pomena, so funkcije oblasti, določeno z ustavo, poverjene predstavniškim telesom družbeno-političnih skupno- sti kot teritorialnim organom družbenega samoupravljanja. Predstavni- ška telesa so konstituirane in zamenljive delegacije vseh občanov, zlasU pa delovnih ljudi v delovnih organizacijah, in se volijo po občinah. Razen funkcij oblasti in družbenega samoupravljanja, ki jih ures- ničujejo po predstavniških telesih in njim odgovornih organih, odločajo občani o zadevah družbenega in skupnega pomena v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter v drugih oblikah neposrednega odloča- nja, kakor tudi v družbeno-političnih organizacijah in v društvih, ki jih sami ustanavljajo. Občani so neposredno in po svojih družbeno-političnih in drugih družbenih organizacijah pobudniki in nosilci celotne aktivnosti v družbe- nem in političnem življenju ter kontrolirajo vse organe oblasti in drugo organe družbenega samoupravljanja in vsakogar, ki opravlja javno funkcijo. Da bi moglo kar največ občanov opravljati javne funkcije ter da bi. se v družbi razvijali in utrjevali demokratični odnosi, je zamenljivost nosilcev funkcije oblasti in določenih drugih javnih funkcij zagotovljena tudi z načelom te ustave, da je ponovna izvolitev ali postavitev na posa^ mezne funkcije omejena, vendar tako, da je hkrati omogočena tudi potrebna kontinuiteta v izvrševanju javnih funkcij. • v. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v na- rodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna demo- kratična zveza občanov, je najširša politična opora in oblika samouprav- ljanja delovnih ljudi. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije občani: — načenjajo in obravnavajo gospodarska, družbeno-politična, zuna- njepolitična in druga splošna vprašanja z raznih področij družbenega .'^ življenja; vsklajuje razna ali različna mnenja, da se najdejo rešitve, ki pomagajo h krepitvi samouprave, uveljavljanju pravic In interesov človeka in občana in k napredku socialističnih in demokratičnih odnosov; — uresničujejo pravico prostega izpovedovanja svojih stališč in mnenj ter pravico kritike dela volilnih organov in upravnih organov; — uresničujejo družbeno kontrolo ilftd delom organov, organizacij In posameznikov, ki opravljajo družbene funkcije, posebno glede zago- tovitve javnosti in odgovornpsti v njihovem delu; — dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega življenja; ragotavljajo čim popolnejše uresničevanje svojih volilnih in drugih pra- vic in volilnih aktivnosti; — se borijo za bolj humane odnose med ljudmi, za ustvarjenje in razvijanje pravil socialistične morale ter za odpravo zaostalosti, biro- kratizma, zlorab, samovolje, drobnolastniške sebičnosti in anarhičnostl ter drugih škodljivih pojavov v družbenem življenju. Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodno- osvobodilne vojne in socialistične revolucije, je postala po nujnosti zgodovinskega razvoja organizirana vodilna sila delavskega razreda in delovnega ljudstva pri graditvi socializma in pri razvijanju bratstva in enotnosti narodov ter solidarnosti delovnih ljudi, V socialistični demo- kraciji in družbeni samoupravi je Zveza komunistov s svojim usmer- jajočim idejnim in političnim delom glavni pobudnik politične aktivnosti za varstvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socia- _ lističnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbe- ne in demokratične zavesti. VI. . Ker sta po njenem pojmovanju miroljuDna koeksistenca In aktivno sodelovanje neodvisnih držav, ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi, neogiben pogoj za mir in družbeni napredek na svetu, opira Federativna socialistična republika Jugoslavija svoje mednarodne odno- šaje na načela: spoštovanja narodne suverenosti in enakopravnosti; ne- vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in socialističnega internacio- 10 nalizma. V svojih mednarodnih odnošajih priznava Jugoslavija načela Ustanovne listine Združenih narodov, dosledno izpolnjuje svoje med- narodne obveznosti in podpira dejavnost mednarodnih organizacij, katfr rim pripada. V ta namen se Jugoslavija: — zavzema za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki služijo utrjevanju miru, krepitvi vzajemnega spoštovanja in prijateljstva med narodi in državami ter njihovemu zbliževanju in prispevajo k uresničevanju njihovih skupnih gospodarskih, kulturnih la drugih interesov, posebno pa k razvoju socialističnih odnosov med naro- di, državami in ljudmi ter sploh k družbenemu napredku; , — zavzema za reševanje mednarodnih si)orov z mirnimi sredstvi in za popolno razorožitev ter zavrača vojno kot sredstvo v mednarodnin odnošajih, razen za izbojevanje nacionalne neodvisnosti in za obrambo integritete države; — podpira pravico vsakega naroda, da si prosto gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih prosto Izbira In spreminja; — podpira pravico zatiranih narodov do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in njihovo pravico, da se z vsemi sredstvi borijo za uresni- čenje teh ciljev in za obrambo samostojnosti; — zavzema za zagotovitev mednarodne podpore in pomoči razvijajo- čim se deželam; — zavzema za kar najpopolnejše medsebojno spoznavanje narodov ter za kar najširšo in kar najpreprostejšo menjavo materialnih in duhov- nih dobrin ob enakopravnosti in spoštovanju posebnosti vsakega naroda. Ko se zavzema za vsestransko politično, ekonomskb in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zagovarja Jugoslavija kot pro- stovoljna socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju novih demokratičnih oblik v povezovanju naro- dov in držav, ki ustrezajo interesom ljudstva in potrebam še večjega družbenega napredka, in je v tem pogledu odprta skupnost. VII. * 7i družbenim in političnim sistemom, določenim v tej ustavi, se ustvarjajo možnosti za nadaljnji razvoj socialistične družbe in za pre- magovanje protislovij, ki so njegov neizbežen spremljevalec, s tem pa hkrati tudi pogoji za tak družbeni napredek, ki bo omogočil postopno uresničevanje komunističnih družbenih odnosov, v katerih bosta na visoki produktivnosti dela in obilju proizvodov veljala ekonomska enakost in načelo: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po nje- U govih potrebah«, in bo s tem zagotovljen vsestranski razvoj Človeka kot svobodne osebnosti. V ta namen so delovni ljudje _ter njihovi organi in organizacije poklicani, da z vso svojo dejavnostjo spodbujajo in uresničujejo: — krepitev materialne osnove družbe in življenja posameznika, s tem da razvijajo produktivne sile, večajo produktivnost dela in ne- nehno pospešujejo socialistične družbene odnose; — kar najpopolnejšo osvoboditev dela in pogojev za človekov vsestranski razvoj ter za zadovoljevanje njegovih potreb in teženj; — širjenje in nadaljnje razvijanje vseh oblik družbenega samo- upravljanja in socialističnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, postopno omejevanje funkcij politične oblasti in območja prisiljevanja ter vzpostavitev takih odnosov med ljudmi, ki bodo temeljili na njihovi zavesti o skupnih Interesih in na njihovih prostih aktivnostih; — premagovanje razlike med umskim in telesnim delom ter vse- stranski razvoj človekovega znanja in njegove kulture; — kar najbolj popolno uresničevanje človeških svoboščin in pra- vic; humanizacijo družbenega okolja in človeške osebnosti, krepitev solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter spoštovanje človeškega do- stojanstva; — razvijanje vsestranskega sodelovanja in zbliževanja z vsemi narodi, v skladu s progresivnimi težnjami človeštva, da se ustvari svo- bodna skupnost vseh narodov na svetu. Družba, v kateri se bodo uresničevali taki in vsi drugi odnosi osvoboditve dela, čedalje popolnejše gospodarske enakosti, enakoprav- nosti, samouprave, svobode in humanosti — je hkrati tudi pot v komu- nizem. VIII. Ta del ustave izraža temeljna načela družbene aktivnosti ljudi za nadaljnji napredek socialistične družbe in pomeni podlago za ures- ničevanje in razlaganje te ustave in zakonov ter za delovanje in od- govornost vseh in vsakogar. 12 PRVI DEL DRUŽBENA' IN POLITIČNA UREDITEV I. poglavje UVODNE DOLOČBE 1. člen Federativna socialistična republika Jugoslavija je zvezna država prostovoljno združenih in enakopravnih narodov in socialistična demo- kratična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delovnega ljudstva. 2. člen Federativno socialistično republiko Jugoslavijo sestavljajo sociall stične republike: Bosna in Hercegovina, Cma gora. Hrvatska, Makedo- nija, Slovenija in Srbija. Ozemlje Federativne socialistične republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik. 3. člen Grb Federativne socialistične republike Jugoslavije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom, na katerem je 13 datum 29. XI. 1943. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest pošev položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. 4. člen Zastava Federativne socialistične republike Jugoslavije je sestav- ljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, t kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 5. člen Glavno mesto Federativne socialistične republike Jugoslavije je Bec^rad- II. poglavje DRUŽBENO-EKONOMSKA UREDITEV 6. člen Temelj družbeno-ekonomske ureditve Jugoslavije sta svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi in z drugimi delovnimi sred- stvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in t družbeni skupnosti. 7. člen Delo in uspehi dela so edina osnova in merilo za materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more, niti neposredno niti posredno, pridobivati mate- rialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. M 8. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva družbenega dela ter vsa rudna in druga prirodna bogastva so družbena lastnina in kot taka neodtujljiva. Razpolaganje s posameznimi produkcijskimi sredstvi in drugimi stvarmi, ki so družbena lastnina, ter dn^a pravna pooblastila na- sproti njim določa zvezni zakon v skladu z njihovo naravo in njihovim namenom. 9. člen Samoupravljanje delovnih ljudi na podlagi družbenega dela obsega zlasti njihovo pravico in dolžnost: 1. da neposredno ali po delavskem svetu in po drugih organih upravljajo delovno organizacijo; da volijo in odpoklicujejo delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja, da so voljeni v organe upravljanja in da odločajo o postavitvah na vodilna mesta v delovni organizaciji; 2. da samostojno organizirajo produkcijo ali drugo dejavnost delov- ne organizacije ter določajo načrte in programe za njeno dejavnost in razvoj; 3. da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter da jih v dosego čim večjega učinka za delovno organizacijo in družbeno skupnost gospodarsko smotrno uporabljajo, da zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela in izpolnjujejo obveznosti orga- nizacije do družbene skupnosti; 4. da razporejajo dohodek, ki pripada delovni organizaciji, in delijo dohodek med delavce; 5. da urejajo medsebojna razmerja, pogoje za svoje delo in ures- ničevanje pravic iz skupnega dela; da v skladu s splošnimi delovnimi pogoji določajo delovni čas v delovni organizaciji ter odločajo o pri- stopu delovnih ljudi k delovni organizaciji in o drugih njihovih razmer- jih z delovno organizacijo; 6. da zboljšujejo svoje delovne razmere; da organizirajo varstvo pri delu in počitek; da zagotavljajo pogoje za svoje strokovno izobraže- vanje ter za povzdigo svojega osebnega in družbenega standarda; 7. da odločajo o združitvi delovne organizacije in po svojih izvolje- nih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju združenja, v katerem je včlanjena delovna organizacija, ter pri upravljanju organizacij, ki so od njihovega poslovanja odvisni pogoji za njihovo delo; 8. da volijo svoje delegate v predstavniška telesa družbeno-politič- nih skupnosti zaradi odločanja o vprašanjih, ki so skupnega pomena 15 ra gospodarski, kulturni in sploSni družbeni razvoj družbeno-politifinih skupnosti. Pri uresničevanju samouprave so delovni ljudje v skladu z ustavo, rakoni in statutom delovne organizacije odgovorni za svoje delo. Pri upravljanju delovne organizacije, ki opravlja družbeno službo ali kakšno dnigo dejavnost posebnega pomena za družbeno skupnost, sodelujejo v skladu z ustavo in zakonom tudi predstavniki družbene skupnosti ter prizadetih občanov in organizacij. Delovni ljudje v državnih organih, družbenih organizacijah in zdru- ženjih imajo v osnovi enak družbenoekonomski položaj kot delovni ljudje v delovnih organizacijah, njihove samoupravne pravice pa so urejajo z zakonom in statutom ustreznega organa oziroma organizacije. 10. člen Proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovni organizaciji, se deli med delovno organizacijo in delovne ljudi posamično ter med družbeno skupnost po načelu delitve po delu. Da bi delitev ustvarjene vrednosti proizvoda družbenega dela zares ustrezala delu, določa družbena skupnost zanjo taka splošna merila, da gre pri delitvi delovni organizaciji in delovnim ljudem delež, ki je sorazmeren produktivnosti dela delovne organizacije in delovnih ljudi In odvisen od poslovnega uspeha delovne organizacije ter zagotavlja delovni organizaciji samostojen razvoj materialne osnove v skladu s splošnimi razmerami in potrebami družbene skupnosti. Delovni organizaciji, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov, ter njenim delovnim ljudem gre od družbenega proizvoda delež, ki je sorazmeren uspehom njihovega dela pri zadovoljevanju potreb družbe in občanov in je v skladu s pogoji in merili, v katerih pridobivajo dohodek delovni ljudje v produkciji. Delež družbenega proizvoda, ki gre delovnim ljudem v državnih organih, družbenih organizacijah in združenjih za osebne in skupne potrebe, se določa po načelih, veljavnih za delovno organizacijo, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov. 11. člen Delež proizvoda družbenega dela, ki gre delovni organizaciji in de- lovnim ljudem, razporejajo delovni ljudje na del, namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, in na del, namenjen za njihove osebne dohodke. Za vsklajevanje individualnih interesov s splošnimi interesi se 16 lahko z zakonom določajo splošna merila, po katerih se odmerja tisti del proizvoda družbenega dela, ki je namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za skupne potrebe njenih delovnih ljudi. Vsakemu delovnemu človeku gre v skladu z načelom delitve po delu dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. 12. člen Za odvračanje in reševanje določenih kolektivnih sporov v delovni organizaciji in sporov med delovnimi ljudmi v delovni organizaciji in organi družbene skupnosti se na podlagi zakona lahko ustanovi arbitraža. 13. člen Delovna organizacija se ustanovi za zadovoljevanje določenih potreb družbene skupnosti in občanov ob pogojih, ki jih določa zakon. Delovno organizacijo lahko ustanovijo družbeno-politična skupnost, delovna in druga samoupravna ali družbena organizacija ter občani. Delovna organizacija se ustanovi kot podjetje ali druga gospodar- ska organizacija, ali pa kot zavod ali druga organizacija za opravljanje dejavnosti na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva ali drugih družbenih služb. Vse delovne organizacije, ne glede na to, kdo jih je ustanovil, temeljijo na načelu družbenega samoupravljanja in imajo enak položaj. 14. člen Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija. Delovna organizacija je pravna oseba in nosilec pravnih pooblastil glede družbenih sredstev, ki jih upravlja. Delovna organizacija sme odtujiti posamezna produkcijska sred- stva in druga delovna sredstva ali drugače razpolagati z njimi, dolžna pa je ohraniti nezmanjšano skupno vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja. Delovna organizacija opravlja svojo dejavnost v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi plani, statutom in z drugimi na zakonu temelječimi predpisi. 15. člen Delovna organizacija samostojno določa pogoje za menjavo svojih proizvodov in storitev. Z zveznim zakonom se določajo pogoji za menjavo proizvodov in storitev ter za poslovanje delovnih organizacij v odnosih s tujino. 17 16. člen Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogo- čati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delov- ne organizacije kot celote. Delovni kolektiv uresničuje samoupravo v delovni enoti z referen- dumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja v delovni orga- nizaciji, kakor tudi po delavskem svetu oziroma njemu ustrezajočeni organu upravljanja ter po drugih organih upravljanja. Organi samoupravljanja delovne organizacije odločajo v skladu a ustavo, zakonom, družbenim planom in statutom organizacije o zade- vah, ki jih določata zakon in statut, so odstavljivi ter odgovorni delov- nemu kolektivu in družbeni skupnosti. 17. člen Poslovanje delovne organizacije neposredno vodi direktor oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Direktor izvršuje sklepe delavskega sveta in drugih organov upravljanja. Pri izvrševanju svojih fvinkcij ter drugih s statutom določenih pra- vic in dolžnosti je direktor samostojen in osebno odgovoren. Direktor je odgovoren tudi za zakonitost dela delovne organizacije. Direktorja gospodarske organizacije postavlja na podlagi javnega razpisa delavski svet v soglasju s pristojnim organom družbeno-politič- ne skupnosti; on ga tudi razrešuje. Na podlagi zveznega zakona je mogoče določiti drugačen način postavljanja direktorja gospodarske organizacije, ki opravlja dejavnost posebnega pomena za družbeno skupnost. Način postavljanja direktorja oziroma ustreznega organa uprav- l:^nja v zavodu se določa z zakonom. Direktor delovne organizacije se postavlja za čas, ki je določen z eakonom, in je lahko znova postavljen na ta položaj. 18. člen Delovna organizacija sprejema v skladu z ustavo in z zakonom statut ter druge splošne akte, s katerimi se v uresničevanju samo- upravne pravice urejajo razmerja v organizaciji. U statut razčlenjuje v skladu z ustavo in z zakonom dejavne .t in naloge delovne organizacije, ureja njeno organizacijo, pravice in dolž- nosti ter odgovornost njenih organov upravljanja in pa način uresni- čevanja teh pravic in dolžnosti, notranja razmerja, način poslovanja ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje samouprave ter za delo in poslovanje organizacije. Z zakonom se lahko določi, da potrjuje statut kot celoto ali posa- mezne njegove dele organ družbeno-politične skupnosti. Zakon lahko naloži delovnim organizacijam, da morajo izdati po- samezne splošne akte, in določi postopek pri izdaji takih aktov; izjemo- ma, kadar to terjajo splošni interesi, pa lahko da pristojnemu organu družbeno-politične skupnosti glede izdaje takih aktov določena poobla- stila. Predpisi in na njihovi podlagi izdani akti, s katerimi se krši v tej ustavi določena samoupravna pravica delovnih ljudi ali delovnih organizacij, so protiustavni. 19. člen Za organiziranje in spodbujanje — na podlagi družbenega dela — medsebojnega sodelovanja kmetijskih in drugih proizvajalcev, ki delajo'^ s svojimi sredstvi, za povezovanje teh dejavnosti z družbenim gospo- darstvom in za razširitev socialističnih družbenih odnosov na teh po- dročjih se lahko ustanavljajo zadruge kot delovne organizacije. Članstvo individualnih proizvajalcev v zadrugah je prostovoljno. Z zakonom se lahko predpiše obvezno združev-.ije individualnih proizvajalcev ali njihovo sodelovanje z določeno delovno organizacijo, da se v njihovo skupno korist izvedejp melioracijska dela ali bolje Izkorišča zemljišče, na katerem so bila takšna dela opravljena, ali kadar to terja poseben družbeni interes na področju gojitve in uporabe gozdov ali na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje. 20. člen ■ Ob pogojih in po postopku, kakor določa zakon, smejo biti organi upravljanja delovne organizacije razpuščeni, vendar samo, če je orga- nizacija hudo prekršila zakon ali je s svojim poslovanjem bistveno oškodovala družbene interese. Gospodarska organizacija je ob pogojih, ki jih določa zvezni zakon, lahko ukinjena, če ne more obnavljati družbenih produkcijskih sred- stev in drugih delovnih sredstev ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih obveznosti > 19 Gospodarska organizacija je lahko postavljena pod prisilno upravo, kadar so podani pogoji za razpust njenih organov upravljanja ali za njeno odpravo. Z zakonom se lahko predvidi, da preneha delovna organizacija, kl opravlja družbeno službo, če ni več družbene potrebe zanjo aU če ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev. 21. člen Za uresničevanje smotrne delitve dela, pospeševanja svoje dejav^ nosti in opravljanje zadev skupnega pomena lahko delovne organizacije organizirajo poslovne skupnosti in poslovna združenja in lahko skle- pajo sporazume o skupni dejavnosti in skupnem poslovanju. Delovne organizacije se smejo v skladu z zakonom združevati tudi za pospeševanje produkcije ali drugih svojih dejavnosti, za medsebojno sodelovanje ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj skupnega pomena. Z zveznim zakonom se lahko ustanovijo enotne zbornice in pred- pišejo pogoji za obvezno združevanje določenih vrst delovnih orga- nizacij. Delovne organizacije lahko združujejo svoja sredstva za pospeše- vanje in razvijanje svoje dejavnosti. Protiustavna je vsaka oblika združevanja ali spajanja delovnih organizacij ali združevanja njihovih sredstev v namenu, da bi združene organizacije s protipravnim preprečevanjem ali omejevanjem proste menjave dobrin in storitev dosegle materiahie prednosti ali si pridobile kakšne druge prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. 22. člen Kmetje smejo imeti lastninsko pravico na obdelovalnem in gozd- nem zemljišču, katerega največja površina se določa z zveznim zako- nom, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in ob pogo- jih, ki jih določa zakon. Zakon določa, v katerih mejah in ob katerih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sredstvih v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih. Zemljišče kot dobrino splošnega družbenega pomena je treba izko- riščati v skladu s splošnimi, z zakonom določenimi interesu 23. člen Občani smejo v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon, z oseb- nim delom in s svojimi delovnimi sredstvi opravljati dejavnosti, ki temeljijo na poklicnem, strokovnem ali drugem osebnem delu. 24. člen Prepovedano je izkoriščanje tuje delovne sile za pridobivanje dohodka. Na področju kmetijske produkcije ter obrti In drugih podobnih storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občani s svojimi delovnimi sredstvi, se sme v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon, izjemoma dovoliti pritegnitev dopohiilnega dela drugih delavcev. 25. člen Občani imajo lahko v osebni lastnini predmete, ki so namenjeni za osebno potrošnjo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih iKDtreb. V osebni lastnini so lahko tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki služijo osebnim potrebam občana in njegove družine. Z zveznim zako- nom se določajo meje osebne lastnine na stanovanjih in stanovanjskih hišah. 26. člen Zakon določa, ob katerih pogojih imajo lahko društva in druge družbene organizacije lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov in nalog organizacije, ali ob katerih pogojih lahko razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki imajo enak namen. 27. člen Nepremičnine in premičnine posebnega kulturnega pomena, ki so lastnina občanov ali pravnih oseb, se smejo, če to terja splošen, na podlagi zveznega zakona določen interes, razlastiti proti pravični od- škodnini. Lastnikova pravica, razpolagati s predmeti posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to terja splošen interes. ' 21 28. člen Delovni ljudje In delovne organizacije uresničujejo na področju družbeno-ekonomskih odnosov pravice in dolžnosti, določene s to usta- vo, v družbeno-ekonomskem in političnem sistemu, ki v skladu s skup- nimi interesi delovnih ljudi in delovnih organizacij temelji na enotnih načelih in je zagotovljen s funkcijami družbeno-politične skupnosti. 29. eien Vsaka družbeno-politična skupnost zagotavlja v okviru svojih, s ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti pogoje za kar najbolj ugoden gospodarski in družbeni razvoj, izenačuje splošne pogoje za delo, pridobivanje in doseganje dohodka po delu, določa splošno delitev družbenega proizvoda, zagotavlja materialna sredstva za razvoj gospo- darstva in materialne osnove drugih dejavnosti, usmerja in uravnava razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti in skrbi za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov ter delovnih in drugih samouprav- nih organizacij v družbeno-ekonomskih odnosih. V uresničevanju svojih fimkcij sodeluje družbeno-politična skupnost pri graditvi družbeno-ekonomskega sistema, planira razvoj gospodar- stva in materialne osnove drugih dejavnosti ter sprejema v ta namen družbene plane in predpise, ustanavlja družbene sklade in družbene rezerve ter z gospodarskimi in drugimi ukrepi uresničuje cilje in raz- merja, utrjena v družbenih planih. Z družbenimi plani in drugimi akti družbenega planiranja se ures- ničujejo družbeno-ekonomski položaj, pravice in dolžnosti ter skupni interesi delovnih ljudi in delovnih organizacij; z njimi se ne sme kršiti samoupravna pravica, ki jo imajo po ustavi in zakonih delovni ljudje ter delovne in druge samoupravne organizacije. Z družbenimi plani se ne moi^jo spreminjati zakoni. ^ 30. člen Občina, republika in federacija določajo v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda del na njihovem območju oziroma ozem- lju doseženega družbenega proizvoda, ki ga namenijo za razvoj gospo- darstva in drugih dejavnosti ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb, in samostojno razporejajo sredstva v te namene. Sredstva družbeno-političnih skupnosti, namenjena za razvoj gospo- darstva in drugih dejavnosti, služijo delovnim organizacijam in druž- 22 beno-političnim skupnostim za razširitev materialne osnove v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. S sredstvi, namenjenimi za zadovoljevanje drugih splošnih družbe- nih potreb, razpolagajo družbeno-politične skupnosti samostojno v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi. 31. člen Hitrejši gospodarski razvoj nezadostno razvitih republik In krajer je splošnega pomena za družbeno skupnost. Družbena skupnost zagotavlja vire materialnih sredstev za finan- ciranje oziroma za udeležbo pri financiranju hitrejšega gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in krajev. 32. člen Ozemlje Federativne socialistične republike Jugoslavije je enotno gospodarsko in carinsko območje. Promet blaga in storitev je v vsej Jugoslaviji prost in se sme omejiti samo z zveznim zakonom ali na podlagi zveznega zakona. Delovne organizacije smejo ob enakih pogojih opravljati gospodar- sko dejavnost in druge dejavnosti v vsej Jugoslaviji. 33. člen Denarni in kreditni sistem v Jugoslaviji sta enotna. Za plačilni promet veljajo enotna načela. Delovne in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti in njihovi organi ter vsakdo, ki razpolaga z družbenimi sredstvi, morajo opravljati vsa plačila in druge posle plačilnega pro- meta ter deponirati prosta denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon. ^ Delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti imajo ob ena- kih pogojih pravico dobivati kredite iz družbenih sredstev, ki jih imajo v rokah banke. 34. člen Evidenco In kontrolo nad razpolagžinjem z družbenimi sredstvi ter kontrolo nad izpolnjevanjem obveznosti delovnih in drugih samouprav- nih organizacij do družbene skupnosti opravlja služba družbenega knjigovodstva. - Služba družbenega knjigovodstva je enotna. 23 III. poglavje SVOBOŠČINE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLOVEKA IN OBČANA 35. člen Svoboščine in pravice človeka in občana so neodtujljiv del in izraa socialističnih in demokratičnih, s to ustavo zavarovanih odnosov in se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi ter v izpolnjevanju dolž- nosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. V takih družbeno-političnih odnosih je človek osvobojen kakršnega- koli izkoriščanja in samovolje ter si ustvarja s svojim delom in z de- lom drugih delovnih ljudi pogoje za svobodno izražanje in vsestran- ski razvoj svoje osebnosti in za uveljavljanje svojega človeškega dosto- janstva. 36. člen Pravica občana do družbenega samoupravljanja je neodtujljiva. Da bi mogel uresničevati družbeno samoupravljanje, je občanu zajamčena: 1. pravica, voliti in biti voljen v predstavniška telesa in v druge organe saftioupravljanja, postavljati kandidate za volitve v ta telesa in v te organe in odpoklicati izvoljene delegate; pravica, sodelovati kot sodnik porotnik pri sojenju; pravica, spnžati razpis referenduma in odločati o vprašanjih, postavljenih na referendumu; pravica, udeleže- vati se javnega obravnavanja osnutkov za zakone in d.T/^e splošne akte ter ukrepov predstavniških teles in organov samoupravljanja; 2. pravica, dajati pobudo za sklicanje zborov občanov in se ude- leževati njihovega dela; pravica, voliti in biti voljen v organe uprav- ljanja krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij; 3. pravica, biti javno obveščen o delu prec..stavniških teles in nji- hovih organov, in posebej pravica, biti v delovni organizaciji, v kateri dela, in v drugi samoupravni organizaciji, ki Ji pripada, seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izvrševanjem načrtov in drugih splošnih aktov, s poslovanjem in sploh z delom njenih organov uprav- Ijanja, proti dolžnosti, varovati na podlagi zakona in statuta določene poslovne in druge tajnosti; - 4. pravica, dajati politične In druge pobude splošnega pomena ter kritično obravnavati delo državnih organov in zavodov, Id izvršujejo javna pooblastila; 5. pravica, dajati predstavniškim telesom in drugim organom opo- zorila in predloge ter dajati pobudo za družbeno nadzorstvo. 37. člen Pravico, predlagati * in voliti delegate v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti in biti voljen za njihovega člana, ima občan, ki je dopolnil 18. leto. Pravico, vo'-'ti organe upravljanja delovne organizacije, ima vsak njen delavec ne glede na starost. 38. člen Zajamčeni sta pravica do dela in svoboda dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje, da more vsakdo uveljaviti pravico do dela. Vsakdo si prosto izbira poklic. Vsakomur je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. To ne velja za obvezno delo tistih, ki so obsojeni na kazen odvzema prostosti. Vsakemu delavcu je, dokler dela v delovni organizaciji, državnem organu ali v družbeni organizaciji, zajamčen z zveznim zakonom določeni minimalni osebni dohodek. Delavci imajo med začasno brezposelnostjo pravico do oskrbnine. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, ter za njim primerno zaposlitev. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic In družbenega varstva, ki jih ima člcvek na podlagi dela. 39. člen Delovni človek ima pravico do omejenega delovnega časa. Najdaljši delovni čas se določa z zveznim zakonom in ne sme biti daljši kot 48 ur v tednu. Zakon lahko izjemoma predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih ali v drugih z zakonom do- ločenih primerih trajati za omejeno dobo tudi več kot 48 ur v tednu, če to terja posebna narava dela. 25 Delovni ljudje Imajo pravico do dnevnega in tedenskega počitka ter ob pogojih, ki jih določa zakon, pravic© do plačanega letnega do- pvista, ki traja najmanj 14 delovnih dni. Delovnim ljudem Je zagotovljenaf pravica do osebne varnosti tet do zdravstvenega in drugega varstva na delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno var- stvo. 40. člen Zajamčena je svoboda misli in odločitve. 41. člen Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik informacij, svoboda združevanja, svoboda govora ter svoboda zborovanja in drugačnega javnega zbiranja. Teh svoboščin ni dovoljeno zlorabiti za rušenje te- meljev socialistične in demokratične, s to ustavo določene ureditve, za ogrožanje miru, enakopravnega mednarodnega sodelovanja in ne- odvisnosti države ali za ščuvanje h kaznivim dejanjem, in tudi ne tako, da bi se žalila javna morala. Da se prepreči zloraba teh svoboščin, se z zveznim zakonom do- loča, v katerih pogojih in v katerih primerih ima protiustavno izkori- ščanje teh svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved. 42. člen Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizi>ovedi, spolu, jeziku, izobrazbi aU v družabnem položaju. Vsi občani so pred zakonom enaki. 43. člen Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in na- rodne kulture ter svobodne rabe svojega jezika. Jeziki narodov Jugoslavije so enakopravni. Pripadniki narodov Jugoslavije imajo v skladu, z republiškim za- konom v drugi republiki pravico do pouka v svojem jeziku. Izjemoma se v Jugoslovanski ljudski armadi pri poveljevanju, vojaškem pouku in v administraciji uporablja srbskohrvatski jezik. Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje ali izvajanje narod- nostne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje narodnostnega, rasr nega ali verskega razdora ali nestrpnosti. ii. člen Občani imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico, pridobivati si potrebna znanja in izobrazbo na šolah in drugih izobrar ževahiih zavodih vseh yrst. Obvezno je osnovno izobraževanje, ki traja osem let in se finan- cira iz družbenih sredstev. 45. člen Znanstveno in umetniško vistvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetnišluh del ter izumitelji imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Obseg in trajanje teh pravic določa zvezni zakon. 46. člen Vsaki narodnostni manjšini je zajamčena pravica, svobodno uporabljati svoj jezik, izražati in razvijati svojo kulturo in ustanavljati ustanove, ki to pravico zagotavljajo. Na šolah za pripadnike narodnostne manjšine se poučuje v jeziku te narodnosti. Narodnostna manjšina ima tudi druge, z ustavo in zakoni določene pravice, 47. člen Izpovedovanje vere je svobodno in pomeni zasebno stvar občanov. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri oprav- ljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti lahko ustanavljajo verske šole za vzgojo du- hovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. 48. člen Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se žali ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti človeku sile ali omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih v skladu s to ustavo določa zakon. 27 49. člen Protiustaven in kazniv je vsak nezakonit odvzem prostosti. V kazenskem postopku sme biti obdolženec priprt in obdržan ▼ priporu samo, če je to v zakonu določeno zaradi samega kazenskega postopka ali zaradi varnosti občanov. Pripor odreja sodišče; samo izjemoma v primerih, ki jih določa zakon, smejo odrediti pri^r z zakonom pooblaščeni upravni organi, vendar najdalj za tri dni. Pripor po odločbi sodišča prve stopnje sme trajati najdalj tri mesece, izjemoma pa se sme v primerih, ki jih določa zakon, z odločbo vrhovnega sodišča podaljšati največ še za šest mesecev. Ce do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. O priporu mora biti izdana obrazložena pismena odločba, ki jo je treba ob odvzemu prostosti ali najkasneje v 24 urah od odvzema prostosti naznaniti tistemu, na katerega se nanaša. O pritožbi zoper odločbo o priporu mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v 48 urah. 50. člen Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali na zakonu temelječ predpis pjej, preden je bilo storjeno, določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazen. Kazniva dejanja in kazni zanje se smejo, določati samo z zakonom. Cfospodarski prestopki in kazni zanje se smejo določati z zako- nom ali z uredbo na podlagi zakona. Za storjeno kaznivo dejanje ali storjeni gospodarski prestopek se smejo izrekati kazni ali drugi ukrepi samo z odločbo, ki jo izda pri- stojno sodišče v postopku, predpisanem z zakonom. Upravni organi smejo izrekati kazni in varstvene ukrepe samo za prekrške, in sicer ob pogojih in v mejah, ki jih določa zakon. 51. člen Nihče ne velja . za krivega, dokler ni njegova kazenska odgovor- nost za storjeno kaznivo dejanje ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem postopku in v postopku za izvršitev kazni. Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristoj- nemu organu, ne sme biti obsojen za kaznivo dejanje, če ni bil po zakonu ^zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. 28 Obdolženec ima pravico, vzeti si med Icazenskim postopkom zar govornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo obdolženčevih pravic. Kdor je bil neopravičeno obsojen na kazen za kaznivo dejanje ali mu je bila nezakonito vzeta prostost, ima pravico zahtevati iz družbenih sredstev odškodnin© za škodo, ki mu je bila s tem storjena. 52. člen Občani uživajo svobodo gibanja in nastanitve. Omejitev svobode gibanja in nastanitve je mogoče določiti z zako- nom, vendar samo, če je to potrebno za zavarovanje liaSenskega po- stopka, preprečitev širjenja nalezljivih bolezni, varstvo javnega reda aU za obrambo di-žave. 53. člen Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme proti volji posestnika vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih preiskovati brez odločbe, izdane na podlagi zakona. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. Preiskava stanovanja ali drugih prostorov se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Ob pogojih, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da se prime storilec kaznivega dejanja ali zavarujejo dokazi v kazenskem postopku, ali za varnost ljudi in premoženja. Kaznivo je protipravno vstopanje v tuje stanovanje in v tuje prostore ter njihovo preiskovanje. 54. člen Tajnost pisem in drugih občevaJnih sredstev je neprekršljiva. Samo zvezni zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od-načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občevaJnih sredstev, če je to neogibno za kazenski postopek. 55. člen Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodišči, upravnimi in drugimi organi, zavodi in organizacijami, ki odločajo o njih. 29 56. člen Občanu je zajamčena pravica pritožbe zoper odločbe sodišč ter drugili organov, zavodov in organizacij, s Icaterimi se odloča o kakšni njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. 57. člen Občan ima pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki mu jo pri opravljanju službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma zavoda ali organizacije, ki opravlja službo javnega pomena, B svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo oziroma dejavnost opravlja. SHodo mora povrniti družbeno-politična skupnost, zavod oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. S tem pa ni prost odgovornosti po splošnih predpisih tisti, ki je škodo storil. 58. člen Delavcem je na načelu vzajemnosti zagotovljeno zavarovanje za bolezen, zmanjšanje ali izgubo delovne zmožnosti in za starost, ter druge pravice iz socialnega zavarovanja. Zavarovanje za bolezen, pravica do oskrbnine ob delavčevi smrti In druge pravice iz socialnega snavarovanja so ob pogojih, ki jih določa zakon, zagotovljene tudi članom delavčeve družine. Z zakonom se uvajajo zavarovanje za bolezen in druge pravice iz socialnega zavarovanja tudi za druge delovne ljudi. Sredstva in službo socialnega zavarovanja upravljajo zavarovanci neposredno in po svojih organih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo. 59. člen Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavaro- vani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. 60. člen Družbena skupnost daje posebno varstvo materi in otroku. Družbena skupnost zagotavlja delovnim invalidom usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva. Občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo za preživljanje po- trebnih sredstev, zagotavlja dnižbena skupnost socialno pomoč. 30 61. člen Zakonska zveza se veljavno sklepa s prosto privolitvijo tistih, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost, skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Nezakonski otroci imajo do staršev enake pravice in dolžnosti kot zakonski. 62. člen Zajamčena je pravica dedovanja. Nihče ne sme imeti na podlagi dedovanja v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot je to določeno v ustavi ali zakonu. 63. člen Jugoslovanski državljan uživa v tujini varstvo Federativne sociali- stične republike Jugoslavije. Jugoslovanskemu državljanu ne more biti vzeto državljanstvo, ne more biti odstranjen iz države in ne izročen drugi državi. Z zveznim zakonom se sme določiti, da jugoslovanski državljan zaradi odsotnosti lahko izgubi jugoslovansko državljanstvo, vendar sar mo, če ima drugo državljanstvo. 64. člen Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi svojega zavzemanja za demokratske nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človeške osebnosti ali za svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. 65. člen \ Medsebojna razmerja med občani morajo temeljiti na vzajemnem sodelovanju ter na spoštovanju osebnosti, pravic in dolžnosti človeka in občana. ' Dolžnost vsakega človeka je, da priskoči na pomoč drugemu, ki ie v nevarnosti, in ga podpre. Opustitev te dolžnosti ima ob pogojih, ki jih določa zakon, za posledico kazensko odgovornost. 31 66.eiea Vsak občan je dolžan vestno opravljati Javno an drugo družbeno funkcijo, ki mu Je zaupana, in Je zanjo osebno odgovoren. 67. člen Obramba države je pravica in dolžnost vsakega občana. 68. člen Vsak občan Je dolžan, ob enakih pogojih za vse, prispevati za potrebe družbene skupnosti. 69. člen Občani so dolžni držati se ustave in zakonov. 70. člen S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in tudi ne omejiti z nikakršnim predpisom. Občani uživajo sodno varstvo teh svoboščin in pravic. Samo z zakonom se lahko predpiše način uresničevanja posamez- nih v tej ustavi določenih svoboščin, pravic in dolžnosti, kadar je v ustavi sami tako določeno ali kadar je to za njihovo uresničevanje potrebno. IV. poglavje TEMELJI POLITIČNEGA SISTEMA 71. člen Delovno ljudstvo je edini nosilec politične oblasti in upravljanja družbenih zadev. Nihče ne more izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z zakonom poverili občani ali organi, ki jih ti volijo. 72. člen Občani izvršujejo politično oblast in upravljajo družbene zadeve neposredno ali po svojih delegatih, ki jih volijo v organe upravljanja 32 delovnih in drugih samoupravnih organizacij in v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti, da odločajo o družbenih zadevah, ki jih določajo ustava in zakoni. 73. člen Funkcije politične oblasti in družbenega samoupravljanja izvršu- jejo predstavnišlta telesa in njim odgovorni organi. Sodna funkcija je poverjena sodiščem kot samostojnim organom družbene skupnosti. Za kontrolo ustavnosti in zakonitosti se ustanovijo ustavna sodišča. 74. člen Samoupravljanje občanov v občini je politični temelj enotnega družbeno-političnega sistema. V občini se ustvarjajo in uresničujejo temeljne oblike kar najbolj neposrednega družbenega samoupravljanja, iz katerih izhajajo temeljni organi politične oblasti. Enotnost družbeno-političnega sistema je zagotovljena s pravicami In dolžnostmi vseh družbeno-političnih skupnosti ter z njihovimi medsebojnimi v ustavi in zakonu določenimi razmerji. 75. člen Člane predstavniških teles občine volijo neposredno občani in delovni ljudje v delovnih organizacijah, člani predstavniških teles drugih družbeno-političnih skupnosti pa se volijo po načelu delegacije občine. Neposredne volitve članov predstavniških teles družbeno-političnih skupnosti se opravljajo na podlagi splošne, enake in neposredne vo- IDne pravice s tajnim glasovanjem, 76. člen Predstavniško telo družbeno-politične skupnosti je skupščina. Skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti družbeno-politične skupnosti. Skupščina določa v mejah pravic in dolžnosti družbeno-politične skupnosti politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, kulturno in družbeno življenje tn razvoj družbeno-politične skupnosti, sprejema temeljne predpise, druge splošne akte, družbeni plan in proračun, določa temeljno organizacijo 33 In pooblastila vseh organov skupnosti, voli odgovorne javne funkcio- narje ter izvršuje proračunsko kontrolo, kontrolo nad delom politično- Izvrsilnih in upravnih organov in družbeno nadzorstvo. Skupščina kot splošni družbeni politični zbor ustrezne družbeno- politične skupnosti obravnava vprašanja, ki so splošnega družbenega pomena za družbeno-politično skupnost, s predstavniki družbeno-po- Utičnih organizacij In javnostL 77. člen Vsaka družbeno-poUtična skupnost ima po ustavi, zakonu oziro- ma statutu politično-izvršilne organe skupščine. Politično-izvršilni organi skrbijo za uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih aktov skupščine, da- jejo pobudo za določitev njene politike in za njene akte, določajo upravnim organom smernice za delo in opravljajo druge pK)litično- izvršilne zadeve. Politično-izvršilni organi so odgovorni za svoje delo skupščini, ki Jih voli in razrešuje. 78. člen Skupščina ustanavlja na podlagi ustave, zakona ali statuta upravne organe, da izvajajo politiko in predpise predstavniških teles in njihovih izvršilnih organov, spremljajo Izvajanje In obveščajo o stanju njiho- vega izvajanja, predlagajo in pripravljajo akte predstavniških teles ter organizirajo in opravljajo posamezne službe, upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti na posameznih ix>dročjih iz pristojnosti družbeno-politične skupnosti. Upravni organi morajo s svojim delom omogočati uresničevanje pravic in interesov občanov ter delovnih in drugih samoupravnih or- ganizacij in pa uresničevanje nalog in interesov družbene skupnosti, v skladu z ustavo, zakoni ali drugimi splošnimi akti predstavniških teles ter njihovih politično-izvršilnih organov. V mejah svojih zakonskih pooblastil so upravni organi samo- stojni in za svoje delo odgovorni skupščini in njenim politično-izvršil- nim organom. 79. člen Delo državnih organov In drugih organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, je javno. Način zagotovitve javnosti se določa z zako- nom in statutom. 84 Skupščina ima mešano skupščinsko politično komisijo, Id ji je poverjeno javno obravnavanje in pripravljanje predlogov v zvezi z izvolitvijo in postavitvijo javnih funkcionarjev ter obravnavanje drugih kadrovskih vprašanj, za katera je pristojna skupščina. Vsak nosilec javnih pooblastil je za njihovo izvrševanje osebno odgovoren. Zakon določi, v Itaterih primerih sme nosilec javnih pooblastil opravljati posamezne zadeve v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah. Za kršitev ustave in zakonov so nosilci javnih pooblastil odgo vorni po zakonu. Nosilec javnih pooblastil ima pravico odpovedati se svoji fimkciji in odpoved utemeljiti. . 80. člen Mandat članov skupščine traja štiri leta. Vsaki dve leti se voli polovica članov vsakega zbora skupščine. Mandat članov skupščine more prej prenehati ali se podaljšati samo po sklepu skupščine v primerih, Id jih določa ustava. 81. člen Občan ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega ebora iste skupščine in ne za člana njenega politično-izvršilnega organa. Nihče ne more biti hkrati član 25vezne skupščine in republiške skupščine, član republiške skupščine, Id je izvoljen v Zbor narodov Zvezne skupščine, obdrži tudi mandat republiškega poslanca. Član Zbora narodov je lahko izvoljen za republiškega ali zveznega poslanca tudi za naslednjo štiriletno dobo, vendar pa v tej dobi ne more biti delegiran v Zbor narodov. Posamezni člani izvršnih svetov smejo biti ob pogojih, ki Jin določa ustava, zaporedoma izvoljeni v to funkcijo še žž^no štiriletno voUlno" dobo. Član okrajne skupščine, ki ga je izvolila za delegata občinska skupščina, je lahko zaporedoma še zai eno volilno dobo izvoljen' za člana občinske skupščine, vendar pa v naslednji dobi ne more biti delegiran za člana okrajne skupščine. 82. člen Zvezni in republiški državni sekretarji, sekretarji ter drugi zvezni tn republiški funkcionarji, za katere zakon tako določi, ne morejo 35 cstati ▼ taki funkciji dalj kot štiri leta in ne morejo biti znova po stavljeni v tako funkcijo za naslednjo štiriletno dobo. Posamezni taki fimkcionarji so lahko izjemoma, ob pogojih, ki jih določa ustava, zaporedoma postavljeni v kakšno tako funkcijo, vendar največ še nadaljnja štiri leta. Uslužbenec upravnega organa in sodnik ne moreta biti hkrati člana skupščine iste družbeno-politične skupnosti. Zakon oziroma statut predpisuje, kateri drugi funkcionarji in vo- dilni uslužbenci v organih državne uprave in v zavodih družbenih Blužb, ki imajo javna pooblastila, morajo biti po preteku določenega časa znova voljeni. 83 člen Skupščine, njihovi politično-izvršilni organi in upravni organi opravljajo svoje zadeve na .podlagi in v mejah ustave in zakonov. Vsi ti organi izvršujejo funkcijo oblasti samo v mejah pooblastil, / ki so jim dana z ustavo in zakonom ali na podlagi zakona. 84. člen Državni organi imajo do delovnih in drugih samoupravnih orgar nizacij samo pravice, katere jim daje zakon. 85. člen Skui>ščina uresničuje z družbenim nadzorstvom javno kontrolo nad izvrševanjem pravic in dolžnosti državnih organov, delovnih In drugih samoupravnih organizacij ter drugih organizacij, ki razpolar gajo z družbenimi sredstvi ali izvršujejo javna pooblastila. Z družbenim nadzorstvom se ne sme omejevati v ustavi in zakonu določena samoupravna pravica delovnih In drugih samoupravnih orgar aizacij in ne pravica državnih organov, da samostojno odločajo. 86. člen Medsebojni odnosi med organi raznih družbenorpolitičnih skup- nosti temeljijo na pravicah In dolžnostih, ki jih določajo ustava in zakoni v skladu s to ustavo. Z republiškim in zveznim zakonom se smejo določati v skladu 6 pravicami in dolžnostmi republike in federacije pravice in dolžnosti republiških oziroma zveznih upravnih organov do republiških, okraj- nih in občinskih upravnih organov glede kontrole nad Izvrševanjem republiških In zveznih predpisov. m 87 Člen Na svojih zborih obravnavajo občani vprašanja. Iti imajo pomen za življenje in delo v naselju in v občini, ter vprašanja, ki imajo pomen za druge družbeno-politične skupnosti, sprožajo pobudo in dajejo predloge za rešitev takih vprašanj ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določata zakon in občinski statut. 88. člen Skupščina družbeno-politične skupnosti lahko razpiše referendum, da se občani naprej izjavijo o posameznih aktih ali vprašanjih iz pri- stojnosti te skupnosti ali da potrdijo zakone in druge njene sklepe. Zakon ali občinski statut lahko predpiše obvezen referendum o posameznih vprašanjih. ♦ V. poglavje DRUŽBENO-POLITIČNE SKUPNOSTI 1. Občina 89. člen Občina je temeljna družbeno-politična skupnost. V občini občani neposredno in po svojih organih družbenega samoupravljanja: 1. uresničujejo temeljne funkcije družbene skupnosti na področju družbenoekonomskih odnosov, zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj produktivnih sil in za delo ljudi v skladu z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov; usmerjajo in vskla- jujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; samostojno razpolagajo' z družbenimi sredstvi občine; izvršujejo temeljno vsklajevanje indivi- dualnih in skupnih interesov s splošnimi interesi; ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov; 2. uresničujejo kar najbolj neposredno družbeno samoupravo; organizirajo organe oblasti in družbenega samoupravljanja ter druž- bene službe skupnega pomena; urejajo odnose neposrednega skupnega pomena za občane; varujejo zakonitost, skrbijo za varnost IjudT in premoženja in opravljajo družbeno nadzorstvo v občini; uresničujejo druge funkcije družbene skupnosti, izvzemši tiste, ki so po ustavi , pravica in dolžnost federacije ali republike. Pravice in dolžnosti občine določajo ustava, zakon, statut in drugi splošni akti občine v skladu z njenimi, v tej ustavi določenimi funk- cijami. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev in pa v dru- gih oblikah neposrednega odločanja o splošnih družbenih zadevah ter v medsebojnih odnosih med temi organi in drugimi organi družbenega samoupravljanja v občini. Za kar najpopolnejše uresničevanje in krepitev samoupravne pra- vice, svoboščin ter drugih pravic in interesov človeka na vseh področ- jih družbenega življenja ustanavljajo in organizirajo občani v občini družbeno-politične in druge organizacije. ♦ 90. člen Območja občin se določajo z republiškim zakonom v skladu s po- goji za izvrševanje njihovih z ustavo določenih funkcij. Velika mesta imajo lahko po več občin. 91. člen Vsaka občina ima svoj statut, ki ga samostojno sprejema. Statut občine določa v okviru ustave in zakonov zlasti: samo- upravno pravico in dolžnosti občine ter način njihovega.uresničevanja; razmerja med občani ter delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju skupnih zadev občine; način zagotavljanja javnosti dela organov, zavodov in organizacij v občini; pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede družbenih skladov občme, uporabe družbenih in drugih služb, dobrin v splošni rabi in drugih družbenih sredstev, s katerimi občina razpolaga; ustroj občinskih organov ter njihove temeljne pravice, dolžnosti in pooblastila. 92. člen Občina samostojno razpolaga z dohodki in z drugimi sredstvi, ki ji pripadajo po ustavi in zakonu. Občina, ki ne more z lastnimi sredstvi financirati svojih nalog in družbenih služb, dobiva- ob pogojih, ki jih določata republiška ustava in zakon, iz republiških sredstev dopolnilna sredstva za financiranje neogibnih služb, 38 • 93. člen Občinski organi neposredno izvršujejo zvezne in republiške zakone ter druge zvezne in republiške predpise, če ni njihovo izvrševanje po ustavi ali zakonu v pristojnosti okrajnih, republiških oziroma zveznih organov. 94. člen Občine sodelujejo med seboj, se prosto združujejo in združujejo svoja sredstva za opravljanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ali za ustvaritev pogojev skupnega pomena; ustanavljajo skupne orga- ne, zavode in službe; začenjajo skupne akcije in izmenjujejo izkušnje. 95. člen V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občanov vaških In mestnih naselij občani neposredno uresničujejo samoupravo na področju dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo osnovne komunalne, kvilturne, zdravstvene, socialne in druge njihove potrebe ter potrebe skupnosti. 2. Okraj 96. člen Za zadeve, ki so skupnega pomena za dve ali več občin, so v republiki okraji. - ' Republiška ustava lahko določi, da repubUka nima okrajev. 97. člen Pristojnost okraja se- v mejah pristojnosti federacije in republike določa z ustavo in zakonom. Republiška ustava lahko določi, da izvršuje okraj nasproti občinam tudi posamezne s to ustavo določene pravice republike. Občine lahko po sklepu svojih skupščin prepustijo okraju tudi opravljanje posameznih zadev, ki so zanje skupnega pomena, repu- bliška skupščina pa lahko s svojim sklepom naloži okraju, da mora opravljati take zadeve. Republiška ustava lahko določi, da v mestih, ki imajo več občin, opravlja posamezne zadeve skupnega pomena za vse mesto okrajna skupščina aH da se ustanovi zanje skupen organ občin na območju mesta. 39 98. člen Člane okrajne skupščine volijo občinske skupščine izmed svojih članov. Vsak okraj ima svoj statut. Okraj ima samostojne vire dohodkov, ki se določajo z zakonom. 3. Socialistična republika 99. člen Republika je državna socialistična demokratična skupnost, ki te- melji na samoupravi in oblasti delovnega ljudstva. V republiki delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravo, ureja družbene odnose, ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva in za organiziranje družbenih služb, zagotavlja uveljavljanje pravic ob&',nov In zakonitosti ter opravlja vse družbene zadeve, ki so skupnega po- mena za gospodarsko, kulturno in socialno življenje in razvoj repu- blike, izvzemši tiste zadeve, ki so po tej ustavi pravica in dolžnost federacije. Pravice in dolžnosti republike ter pristojnost republiških organov določa republiška ustava v skladu s to ustavo. 100. člen Ozemlje republike se določa z republiško ustavo in se brez pri- volitve republike ne more spremeniti. Meje med republikami se lahko spremenijo "po sporazumni odlo- čitvi republiških skupščin. 101. člen Republike sodelujejo med seboj in razvijajo medsebojne odnose v zadevah skupnega pomena. Za uresničevanje posameznih ciljev skupnega pomena* republike sporazumno ustanavljajo skupne organe in organizacije, vodijo skupne akcije in spodbujajo izmenjavo izkušenj ter druge oblike gospodarskega In drugačnega sodelovanja. Upravni in sodni akti ter listine državnih organov in pooblaščenih zavodov in organizacij ene republike imajo enako veljavo tudi v drugih republikah. «0 102. člen Republika skrbi za izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih in republiških predpisov, ki so jih pristojni izvrševati občinski organi. Republika lahko neposredno po svojih organih zagotovi izvrševanje zakonov ter drugih zveznih in republiških predpisov, ki so jih pristojni izvrševati občinski organi, če jih ti organi ne izvršujejo. 103. člen Na območjih s posebno narodnostno sestavo ali z drugimi posebnost- mi lahko republika, če je to volja prebivalstva takih območij, z ustavo ustanovi avtonomne pokrajine. Odločitev o ustanovitvi ali odpravi avtonomne pokrajine začne ve- ljati, ko je potrjena v ustavi Jugoslavije. Socialistična republika Srbija ima avtonomno pokrajino Vojvodino in avtonomno oblast Kosovo in Metohijo, ki sta bili ustanovljeni po odločitvi Ljudske skupščine Ljudske republike Srbije, ker je bila to volja prebivalstva teh dveh območij. 104. člen Avtonomne pokrajine so družbeno-politične skupnosti na določenem ozemlju republike. Avtonomne pravice in dolžnosti in temeljna načela o organizaciji avtonomnih pokrajin določa ustava republike. 4. Federacija 105. člen V Federativni socialistični republiki Jugoslaviji uresničujejo in zagotavljajo delovno ljudstvo in narodi Jugoslavije suverenost, teritorlp alno celotnost, varnost in obrambo Federativne socialistične republike Jugoslavije, svoje mednarodne odnošaje, enotne temelje družbeno-eko- nomskega in političnega sistema, enotnost gospodarstva države ter usmerjanje in vsklajevanje splošnega gospodarskega razvoja, družbeno samoupravo, temeljne svoboščine in pravice človeka in občana ter sode- lovanje pri uresničevanju drugih funkcij, ki so skupnega pomena za njihov politični, gospodarski, kulturni in sploh družbeni razvoj. Da bi mogla federacija uresničevati te skupne funkcije, so v tej ustavi določene njene pravice in dolžnosti. a Svoje politične, gospodarske, kulturne in druge skupne cilje ures- ničujejo občani tudi po skupnih organizacijah in ustanovah, ki delujejo na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije. 106. člen Federacija varuje suverene pravice in socialistično družbeno-politično ureditev republik. Pri uresničevanju svojih nalog se opira federacija na sodelovanje republik, občin in samostojnih družbenih organizacij ter na zavestno politično akcijo občanov. 107. člen Enotni temelji pravnega sistema Federativne socialistične republike Jugoslavije se zagotavljajo s to ustavo in z zveznimi zakoni. Zvezni zakoni in drugi zvezni splošni akti so obvezni na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije, če ni v samem predpisu oziroma aktu določeno, da se uporablja na ožjem območju. Na področjih iz izključne pristojnosti federacije in na drugih pod- ročjih, za katera je v tej ustavi določeno, da se urejajo edinole z zveznim zakonom, smejo izdajati republike svoje zakone le tedaj, če so z zvez- nim zakonom za to pooblaščene. Na drugih področjih, na katerih izdaja federacija popolne zvezne zakone, lahko republike urejajo posamezna vprašanja, če ni zveznega zakona ali če so z zveznim zakonom za to pooblaščene. Na vseh drugih področjih, na katerih izdaja federacija temeljne zakone, urejajo republike s svojimi zakoni v skladu z zveznim zakonom vprašanja in razmerja, ki niso urejena z zveznim zakonom. Z dnem, ko začne veljati zvezni zakon, izdan za republiškim zako- nom na področjih, ki sodijo v pristojnost federacije, nehajo veljati tiste določbe republiškega zakona, ki se nanašajo na vprašanja, urejena z zveznim zakonom, če ni v samem zveznem zakonu drugače določeno. Zvezni zakon lahko pooblasti republike, da v svojem zakonu dru- gače uredijo posamezna vprašanja. 108. člen Federacija skrbi za enotnost denarnega in kreditnega sistema, emi- sije denarja in kontrolo denarnega obtoka. 42 Emisijo denarja opravlja Narodna banka Jugoslavije. Federacija določa pogoje in način za uporabo deviznih in monetar- nih rezerv ter obveznih depozitov bank pri zveznih bankah. 109. člen Federacija ureja in kontrolira zunanjetrgovinske, valutne in druge gospodarske odnošaje s tujino. 110. člen Ce je to potrebno za zagotovitev in razvoj enotnosti družbenega in političnega sistema, sme izdajati federacija splošne zakone, s katerimi določi enotna načela za zakonodajo iz pristojnosti republik. Splošni zakoni se ne uporabljajo neposredno. Na področjih, na katerih izda federacija splošne zakone, izdajajo republike svoje zakone v skladu s splošnimi načeli, ki jih določa splošni zakon. Republike so dolžne spraviti svoje zakone v sklad s splošnimi načeli, ki jih postavi pozneje izdani splošni zakon. 111. člen Da se ustvarijo kar najugodnejši pogoji za gospodarski napredelc države in krepitev socialističnih ekonomskih odnosov, določa federacija z družbenim planiranjem splošno smer gospodarskega razvoja države in temeljna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, vsklajuje material- na razmerja za kar naj skladnejši razvoj gospodarskih panog in področij, določa smer in pogoje za ekonomsko menjavo s tujino, izenačuje sploš- ne pogoje za delo in pridobivanje dohodka, da bi se uresničevalo načelo delitve po delu, ter ustvarja kar najbolj ugodne splošne pogoje za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in delovnih organizacij ter funkcij drugih družbeno-političnih skupnosti. Družbeni plan Jugoslavije se uresničuje na vsem njenem ozemlju. 112. člen Za izvrševanje nalog in zadev organov federacije ter za zagotav- ljanje skupnih sredstev, namenjenih za razvoj gospodarstva Jugoslavije in za uresničevanje drugih skupnih interesov delovnih ljudi in narodov, določa federacija vire in višino sredstev, s katerimi razpolaga ali glede katerih ima s to ustavo in z zakonom določene pravice in dolžnosti. Sredstva federacije so namenjena: 43 1. za financiranje potreb narodne obrambe in drugih nalog in obvez- nosti federacije ter za dotacije republikam; 2. za intervencije v gospodarstvu, s katerimi se vsklajujejo razmerja med posameznimi dejavnostmi, zagotavlja gospodarska stabilnost in založenost trga ter omogoča promet s tujino; 3. za financiranje hitrejšega gospodarskega razvoja nezadostno raz- vitih republik in krajev; 4. za udeležbo pri investicijah, ki so bistvenega pomena za vsklaje- vanje in usmerjanje gospodarskega razvoja Jugoslavije, ter za investicije, določene z mednarodnimi sporazumi. 113. člen Za financiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in krajev ima federacija poseben sklad. Zvezni zakon predpisuje pogoje in način dodeljevanja sredstev Iz tega sklada. Republikam, ki ne morejo s svojimi sredstvi financirati neogibnih družbenih služb, daje federacija dotacije ob pogojih, ki jih določa zvezni zakon. 'll4. člen Federacija sme na podlagi zakona: 1. nalagati delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupno- stim, da morajo ustvarjati rezervna družbena sredstva; uvajati kontrolo cen in predpisovati način oblikovanja cen za posamezne proizvode in storitve; nalagati delovnim organizacijam, da morajo določen del svo- jega dohodka uporabljati za razvoj materialne osnove svojega dela ozi- roma za gospodarski in družbeni razvoj, če so taki ukrepi v splošnem interesu gospodarske stabilnosti in uresničevanja temeljnih razmerij, ki jih določa družbeni plan Jugoslavije; 2. predpisovati delovnim organizacijam in družbeno-političnim skup- nostim omejitve v razpolaganju z družbenimi sredstvi, kadar je to po- trebno, da bi se preprečile in odvrnile večje gospodarske motnje in večja nesorazmerja v izvrševanju družbenega plana Jugoslavije, ali kadar to terjajo narodna obramba ali druge izredne potrebe države; 3. nalagati delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupno- stim obveznosti, ki imajo pomen za narodno obrambo. 115. člen Federacija sme določati vire in vrste dohodkov občine, republike In drugih družbeno-političnih skupnosti in sme, kadar je to potrebno, 44 da bi se delovnim ljudem in delovnim organizacijam zagotovili enaH pogoji za delo, ali kadar je to v interesu gospodarske stabilnosti in uresh ničevanja. temeljnih razmerij, ki jih določa družbeni plan Jugoslavije, postavljati meje, v katerih smejo te skupnosti določati svoje dohodke in druga sredstva. 116. člen Za občane Jugoslavije je enotno jugoslovansko državljanstvo. Vsak državljan republike je hkrati tudi jugoslovanski državljan. Državljan ene republike ima na ozemlju druge republike enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo njeni državljaru. 117. člen Republike izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če so za to pooblaščene z zveznim zakonom ali če so z zveznim zakonom urejene zadeve, ki so jih pristojni izvrševati organi v republiki, v, zvez- nem zakonu pa ni določeno, da izdajajo predpise za njegovo izvrševanje zvezni organi. Republike so odgovorne za izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov na svojem ozemlju. Na področjih iz izključne pristojnosti federacije izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov zvezni organi. 118. člen Pravice in dolžnosti federacije uresničujejo njeni organi v mejah svoje pristojnosti ter samoupravne organizacije, ki delujejo na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije. Pri izvrševanju pravic in dolžnosti federacije sodelujejo republike, občine in druge družbeno-politične skupnosti v skladu z njihovimi, v tej ustavi in v zakonih določenimi pravicami in dolžnostmi. Na področjih *iz izključne pristojnosti federacije so njeni orgam odgovorni za popolno uresničevanje pravic in dolžnosti federacije tudi tedaj, kadar so za izvrševanje posameznih zadev po tej ustavi pristojni drugi organi in organizacije. 119. člen Federacija sme na ozemlju republike in drugih družbeno-poIitičniH skupnosti z zakonom ustanavljati upravne organe za opravljanje posa- meznih upravnih zadev iz njene izključne pristojnosti ter predpisovati lepublikam in drugim družbeno-političnim skupnostim, da morajo usta- noviti upravne organe za izvrševanje takih zadev ali zadev splošnega pomena za federacijo, ki so prenesene v njihovo pristojnost. Republiški, okrajni in občinski organi so dolžni skrbeti za izvrše- vanje zakonov, aktov in ukrepov zveznih organov na teh področjih ter V ta namen sodelovati z njimi, kadar zvezni organi v skladu z zveznim zakonom to zahtevajo. Zvezni organi občujejo z organi drugih družbeno-političnih skupnosti V republiki po ustreznih republiških organih. Samo na podlagi zveznega zakona je mogoče določiti, da imajo pri izvrševanju posameznih zadev iz izključne pristojnosti federacije in zadev splošnega pomena za fede- racijo zvezni organi pravico, dajati upravnim organom v republiki ob- vezna navodila, in pravico nadzorstva nad njihovim delom ter da smejo zvezni upravni organi v zadevah iz izključne pristojnosti federacije zadržati izvrševanje splošnih aktov upravnih organov v republiki, ki' nasprotujejo zveznemu zakonu ali kakšnemu drugemu na podlagi zakona izdanemu zveznemu predpisu, in odločati o pritožbah zoper upravne akte republiških upravnih organov. Federacija sme neposredno po svojih organih zagotoviti izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov, ki so jih pristojni izvrše- vati organi drugih družbeno-političnih skupnosti, če jih ti organi ne izvršujejo in dokler jih ne začno izvrševati. Zadeve splošnega pomena za federacijo so z zakonom določene za- deve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje tistih pravic in dolžnosti federacije, ki jih neposredno izvršujejo organi v republiki. 120. člen Z zveznim zakonom se smejo prenesti posamezne zadeve izvrševanja zveznih zakonov na področjih iz izključne pristojnosti federacije ter druge zadeve iz njene pristojnosti v pristojnost republiških, okrajnih in občinskih organov, pri tem pa je federacija do^na zagotoviti jim ustrezna sredstva oziroma vire dohodkov za izvrševanje takih zadev. . ■ 121. člen Zvezni organi, ki opravljajo inšpekcijo ali nadzorstvo, smejo v skla- du z zveznim zakonom opravljati te zadeve na vsem ozemlju Federativne socialistične republike Jugoslavije, da bi lahko kontrolirali izvrševanje zveznih zakonov ter varovali zakonitost in pravice občanov, zavodov in organizacij. #6 VI. p o glav J« SODIŠČA IN JAVNO TOŽILSTVO 122. člen Sodno funkcijo izvršujejo: občinska sodišča, okrajna sodišča, repulv liška vrhovna sodišča in Vrhovno sodišče Jugoslavije. Za sojenje o gospodarskih sporih ter za odločanje o drugih pravnih stvareh, ki imajo pomen za gospodarstvo, se lahko ustanavljajo z zvez- nim zakonom gospodarska sodišča. Za sojenje vojaških oseb za kazniva dejanja ter za odločanje o drugih pravnih stvareh se ustanavljajo z zveznim zakonom vojaška sodišča. Z zakonom se lahko ustanavljajo tudi druga sodišča za odločanje o posameznih stvareh iz sodne pristojnosti. Z zakonom se lahko predvidi ustanovitev razsodišč, arbitražnitt svetov, poravnalnih svetov in drugih ustanov za obravnavanje medseboj- nih sporov med občani, zavodi in organizacijami. 123. člen Pristojnost sodišč se sme določati in spreminjati samo z zakonom. 124. člen Sodišče odloča o kazenski odgovornosti ter o kaznih in drugih ukrepih zoper storilce kaznivih dejanj, o temeljnih premoženjskih in drugih z zakonom določenih pravicah občanov, samoupravnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti ter v upravnem sporu dokončno presoja zakonitost posamičnih aktov državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij. Pri izvrševanju pravosodja sodišča spremljajo in proučujejo druž- bene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njihove funk- cije, in dajejo predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti. Najmanj enkrat v letu dajejo sodišča skupščini ustrezne družbeno- politične skupnosti v obravnavo poročilo o stanju in o splošnih proble- mih pravosodja na svojem območju. 125. člen Sodišča so neodvisna in sodijo po ustavi in zakonu. 126 člen Pri sojenju sodelujejo sodniki in sodniki porotniki. Ki so pri sojenju enakopravni. Sodnike in sodnike porotnike voli skupščina ustrezne družoeno- politične skupnosti. Zakon laliko določi, da volijo sodnike in sodnike porotnike posameznih sodišč neposredno občani. Sodniki in sodniki porotniki se volijo za čas, ki ga določa zakon, in so lahko znova Izvoljeni. Sodnike in sodnike porotnike sme pred pretekom časa, za katerega so izvoljeni, razrešiti te dolžnosti samo predstavniško telo, ki Jih je izvolilo, in sicer po pogojih in postopku, kakor določa zakon. 127. člen Sodnika in sodnika porotnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal o vprašanju, o katerem Je soodločal. Za kazniva dejanja, storjena pri opravljanju sodniške dolžnosti, sodnik in sodnik porotnik ne moreta biti priprta brez dovoljenja pri- stojne skupščine. 128 člen O pritožbi in o drugih z zakonom določenih pravnih sfedstvih zoper sodbe sodišč odloča višje sodišče. Na prvi stopnji izdajajo sodbe občinska ali okrajna sodišča, razen če nI z zakonom določeno, da je za sojenje na prvi stopnji pristojno kakšno drugo sodišče Samo pristojno sodišče sme spremeniti, izreči za neveljavno all razveljaviti sodno odločbo. 129 člen Sodišče sodi v senatu. Zakon lahko določi, da sodi v posameznih stvareh senat, ki ga se- stavljajo samo sodniki, kakor tudi, da sodi na prvi stopnji sodnik kot sodnik posameznik. 130 člen Obravnavanje pred sodiščem Je javno. Zakcn določa, v Katerih primerih se zaradi varstva splošnih ali oseb- nih interesov pri obravnavanju pred sodiičem izKljuči javnost. «8 131 člen Javno tožilstvo je samostojen organ, ki so mu poverjeni kazenski pregon ter ukrepi in prt..na sredstva, s katerimi nastopa za enotno uporabo zakonov ui za uresničevanje zakonitosti. V uresničevanju teh tunkcij začenja javno tožilstvo kazenski posto- pek, sodeluje v njem ter v drugih z zakonom določenih primerih sode- luje v postopku preo sodišči m drugimi organi, vlaga zahteve za varstvo zakonitosti in drugih na zakonu temelječih interesov družbene skupnosti ter druga pravna sredstva zoper nezakonite akte sodišč in drugih orga- nov ter zoper nezakonite odločbe, ki jih izdajajo zavodi in organizacije v izvrševanju javnih pooblastil. 132. čler Javno tožilstvo je samostojno v svojem delu in izvršuje svoja po- oblastila na podlagi zakona, v interesu zakonitosti in varstva pravic občanov in splošnih interesov. Javno tožilstvo opravlja zadeve svoje pristojnosti v skladu s smerni- cami pristojnega izvršnega sveta. Funkcijo javnega tožilstva v Jugoslovanski ljudski armadi izvršuj? vojaško javno tožilstvo. 133. člen Republiškega Javnega tožilca postavlja in razrešuje zvezni javni tožilec v soglasju z republiškim izvršnim svetom, druge javne tožuce pa postavlja republiški Javni tožilec. 134. člen Višji Javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegove delo. Višji javm tožilec sme prevzeti izvrševanje posameznih zadev, ki jih je upravičen opravljati nižji javni tožilec. 49 VII. poglavje .VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 135. člen Da bi se uresničevali z ustavo in zakoni določeni socialistični druž- beni in politični odnosi in enotnost pravnega reda ter varovale svobo- ščine in pravice človeka in občana ter samoupravne pravice delovnih in drugih samoupravnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, se z ustavo določa posebno varstvo ustavnosti in zakonitosti. Skrb za zakonitost je dolžnost vseh organov, zavodov in organizacij. 136. člen » Republiška ustava ne sme biti v nasprotju z ustavo Jugoslavije. Zvezni zakon mora biti v skladu z ustavo Jugoslavije, republiški zakon pa tudi v skladu z zveznim zakonom. 137. člen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z mednarodnimi ob- veznostmi Federativne socialistične republike Jugoslavije. Mednarodne pogodbe in druge sporazume, ki so ratificirani in so začeli veljati, sodišča in drugi organi neposredno uporabljajo. 138. člen Statuti, pravilniki in drugi splošni akti, ki jih izdajajo delovne in druge samoupravne organizacije v mejah svojih z ustavo in zakonom določenih pravic, morajo biti v skladu z ustavo in z zakonom. 139. člen Ustavnost in zakonitost predpisov varujejo ustavna sodišča. Z republiško ustavo se sme funkcija ustavnega sodišča poveriti republiškemu vrhovnemu sodišču. 50 140. člen Ce je republiška ustava v nasprotju z ustavo Jugoslavije, se uporabi ustava Jugoslavije. Ce republiški zakon ni v skladu z zveznim zakonom, se uporablja do odločitve Ustavnega sodišča Jugoslavije zvezni zakon. Kadar misli sodišče, da zakon, ki bi ga bilo treba uporabiti, ni v skladu z ustavo, predlaga pristojnemu vrhovnemu sodišču, naj začne postopek za presojo njegove skladnosti z ustavo, 141. člen Zvezni izvršni svet sme do odločitve Ustavnega sodišča Jugoslavije zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta republiškega izvrš- nega sveta, ki je v nasprotju s to ustavo ali z zveznim zakonom. Republiški izvršni svet sme do odločitve ustavnega sodišča zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta občinske ali okrajne skup- ščine ali kakšnega njunega organa, če je v nasprotju z ustavo ali zako- nom. Ce republiški izvršni svet ne zadrži predpisa ali drugega splošnega akta katerega izmed teh organov, ki je v nasprotju s to ustavo ali z zveznim zakonom, sme to storiti Zvezni izvršni svet. Občinska skupščina sme do odločitve ustavnega sodišča zadržati izvršitev splošnega akta delovne ali druge samoupravne organizacije, če nasprotuje ustavi ali zakonu. Z zakonom se lahko določi, da izvršitev splošnih aktov posameznih delovnih in drugih samoupravnih organizacij ob enakih pogojih zadržuje kak drug organ družbene skupnosti. 142. člen Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi začenjajo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem zakonu ali predpisu izrecno predpisano, da začne veljati pred pretekom ali po preteku tega časa. Samo iz posebno opravičenih razlogov se sme določiti, da začne veljati zvezni zakon ali drug zvezni predpis prej kot v osmih dneh po objavi. Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi, ki se nanašajo na občane,' zavode ali organizacije, se objavljajo v uradnem listu federacije v štirih avtentičnih besedilih: srbskem oziroma hrvatskem, slovenskem in make- donskem. 143. člen Predpis ne more imeti učinka za nazaj. Samo zakon sme določiti, da imajo posamezne njegove določbe m določbe drugih predpisov in splošnih aktov učinek za nazaj. 51 Odgovornost in kaznivost za kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške se presojata po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon milejši za storilca. 144. člen Vsi akti in ukrepi upravnih organov ter drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter akti, ki jih izdajajo zavodi in druge organizacije v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali kakšnem drugem zakonito izdanem predpisu. 145. člen Državni organi ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna poobla- stila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij ali na pod- lagi zakona uporabljati proti njim prisilne ukrepe ali omejitve njihove dejavnosti samo v postopku, predpisanem z zakonom, v katerem je občanom ter delovnim in drugim samoupravnim organizacijam dana možnost, braniti svoje pravice in interese in zoper izdani akt uporabiti z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo s svojimi akti le tedaj nalagati delovnim in drugim samoupravnim organizacijam obveznosti glede njihove dejav- nosti, kadar so z zakonom izrecno pooblaščeni, da s svojimi akti v po- stopku, ki je z zakonom določen, odločajo o njihovih pravicah in obvez- nostih. 146. člen Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne sme biti ovira za obrambo in uveljavitev pravic in opravičenih interesov občanov, zavo- dov ali organizacij. Vsakomur je zajamčena pravica, uporabljati v postopku pred sodišči, drugimi organi, zavodi in organizacijami, ki pri opravljanju družbene službe'Odločajo o pravicah in obveznostih-občanov, svoj jezik in se v tem postopku v svojem jeziku seznanjati z vsemi pomembnejšimi dejstvi. 147. člen Zoper''Odločbe, ki jih izdajajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni prgani ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna po- oblastila, je dovoljena pritožba na pristojni organ. Z zakonom se sme izjemoma, v določenih primerih, izključiti pritož-, ba, če je na drug način poskrbljeno za varstvo pravic in zakonitosti. 52 148. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi odlpčajo dr- žavni organi ter zavodi in organizacije, ki izvršujejo javna pooblastila, o pravicah ali obveznostih občanov, zavodov ali organizacij, odloča sodišče v upravnem sporu, če ni za posamezno stvar z zakonom predpi- sano drugačno sodno varstvo. Samo z zveznim zakonom se sme izjemoma, v upravnih stvareh določenih vrst, izključiti upravni spor. 63 DRUGI DEL ORGANIZACIJA FEDERACIJE VIII. poglavje PRISTOJNOST FEDERACIJE 149. člen V izključno pristojnost federacije spada: 1. varstvo neodvisnosti in teritorialne celote države; organiziranje oboroženih sil in obramba države; 2. varstvo s to ustavo določenega reda (državna varnost); varstvo s to ustavo določene ustavnosti; 3. predstavljanje Federativne socialistične republike Jugoslavije; politični, gospodarski in drugi odnošaji z drugimi državami in med- državnimi organizacijami; mednarodni sporazumi; vprašanja vojne in miru; 4. zvezno državljanstvo; zavarovanje in kontrola meje; pravni položaj in bivanje tujcev v Jugoslaviji; urejanje in kontrola zunanje- trgovinskega in deviznega poslovanja ter drugega ekonomskega poslo- vanja s tujino; carine; določanje emisijske politike in kontrola nad obtokom denarja; kontrola nad prometom blaga čez mejo; kontrola nad mednarodnim prometom in zvezami; 5. organizacija federacije in izvrševanje nalog in zadev, za katere je po tej ustavi pristojna samo federacija. 55 Na teh področjih sprejemajo organi federacije zakone in druge pred- pise, jih neposredno izvršujejo in so odgovorni za njihovo izvrševanje tudi takrat, kadar je opravljanje posameznih takih zadev v pristojnosti drugih organov. 150. člen Na področju zakonodaje spada v pristojnost federacije: 1. popolna zakonodaja: o družbeni lastnini in drugih oblikah last- nine; o obligacijskih in drugih temeljnih premoženjskopravnih razmerjm; o razlastitvi; o denarju in drugih plačilnih sredstvih; o plačilnem pro- metu; o kreditnem in bančnem poslovanju; o družbenem knjigovodstvu; o merah, standardih in tehničnih normativih, patentih, znamkah, vzorcih, modelih in avtorski pravici; o osebnem položaju občanov; o volilni pravici; o produkciji in prometu mamil in strupov ter o prometu zdravil; kazenski zakonik; zakonik o gospodarskih prestopkih; o izvrševanju kazenskih sankcij; o ureditvi gospodarskih sodišč; o ureditvi javnega tožilstva; o sodnih postopkih; o splošnem upravnem postopku; o uprav- nih sporih; o civilni zaščiti; o drugih za enotnost gospodarskega pod- ročja pomembnih odnosih ter o tistih odnosih, za katera je v tej ustavi določeno, da se urejajo samo z zveznim zakonom; 2. temeljna zakonodaja: o gospodarskih organizacijah in njihovem združevanju; o poslovanju delovnih organizacij; o gospodarskem poslo- vanju; o delu in varstvu pri delu; o delitvi družbenega proizvoda; o prispevkih, davkih, taksah in drugih davščinah; o javnih posojilih; o pro- računih in skladih; o zemlji, gozdovih in vodah, cestah ter o izkoriščanju prirodnih bogastev in drugih prirodnih sil; o javnih dobrinah; o prometu blaga in storitev; o projektiranju in graditvi; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o tisku in drugih oblikah informacij; o društvih; o social- nem zavarovanju; o zakonski zvezi, rodbini in skrbništvu; o zdravstve- nem varstvu, ki ima pomen za vso državo; o varstvu živali in rastlin, ki ima pomen za vso državo; o varstvu pred elementarnimi nesrečami; o prekrških; o družbenem nadzorstvu; o ureditvi sodišč; o službi notra- njih zadev; o odvetništvu in pravnem zastopanju; o položaju državnih uslužbencev in delavcev, ki opravljajo službo javnega pomena; o odgo- vornosti funkcionarjev; o pravnem položaju verskih skupnosti; o stati- stiki, evidenci in drugih podatkih, ki imajo pomen za vso državo; o dru- gih odnosih, ki imajo pomen za enotnost gospodarskega sistema in osnove političnega sistema, ter o tistih odnosih, za katere je v tej ustavi določeno, da se urejajo z zveznim zakonom, pa niso obseženi v 1. točki tega člena; 3. izdajanje splošnih zakonov. 56 151. člen V pristojnost federacije spada tudi: 1. določanje politike izvrševanja zveznih zakonov in drugih aktov Zvezne skupščine, skrb za njihovo izvrševanje in izvajanje ter druge politično-izvršilne in upravne zadeve v mejah pravic in dolžnosti federa- cije; opravljanje upravnih dejavnosti neposrednega izvrševanja teh pred- pisov in drugih aktov, kadar je tako določeno na podlagi zveznega zako- na v zadevah, ki imajo pomen za več republik ali splošen pomen za vso državo, ali kadar je treba zagotoviti enotno uporabo zveznih zakonov; 2. zagotavljanje enotne uporabe zveznih zakonov in enotne kazenske politike na področju pravosodja; 3. opravljanje zadev statistike, evidence in zbiranja drugih podatkov, ki imajo pomen ".a vso državo; evidenca o izvrševanju zveznih zakonov, družbenih planov Jugoslavije in o stanju na posameznih področjih druž- benega življenja, ki ima splošen pomen za vso državo; 4. nadzorstvo in upravne zadeve glede zavodov in organizacij, ki opravljajo za uresničevanje pravic in do^osti federacije pomembne zadeve; 5. organiziranje službe družbenega knjigovodstva in kontrole nad njenim delom; 6. opravljanje drugih s to ustavo določenih zadev. IX. poglavje ZVEZNA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnost 152. člen \ Zvezna skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije. Zvezna skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave. 153. člen Zvezna skupščina kot temeljni nosilec pravic in dolžnosti federacije neposredno in izključno: 1. odloča o spremembi ustave Jugoslavije; 2. sprejema zakone; razpisuje zvezni referendum; daje avtentično 57 razlago zveznih zakonov; daje amnestijo za kazniva dejanja, ki so dolo- čena z zveznim zakonom; 3. sprejema družbene plane Jugoslavije, z\'ezni proračun in zvezni zaključni račim; 4. obravnava splošna politična vprašanja v mejah pravic in dolžnosti federacije ter določa temelje notranje in zunanje politike; določa obvez- nosti zveznih organov in organizacij glede izvrševanja zakonov in drugih aktov ter politike skupščine; 5. voli in razrešuje predsednika republike; 6. voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Zvezne skupščine, predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta in odborov skupščine, predsednike in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije, Vrhovnega sodi- šča Jugoslavije in Vrhovnega gospodarskega sodišča; postavlja in razre- šuje zvezne državne sekretarje, generalnega sekretarja Zveznega izvršne- ga sveta, zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca ter druge funkcio- narje in člane organov upravljanja organizacij, za katere tako določa ta ustava, zvezni zakon ali kakšen drug akt skupščine; 7. opravlja politično kontrolo nad delom politično-izvršilnih in upravnih organov federacije; kontrolira izvrševanje družbenih planov Jugoslavije in zveznega proračima ter finančnih načrtov z zakonom določenih skladov federacije;, opravlja v skladu z zveznim zakonom družbeno nadzorstvo; 8. odloča o spremembi meja Federativne socialistične republike Jugo- slavije; , 9. odloča o vojni in miru; ratificira mednarodne pogodbe o politič- nem ali vojaškeih sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov; 10. obravnava poročila sodišč federacije in zavzema načelna-stališča glede enotne kazenske politike sploh ter glede politike v izvrševanju zveznih zakonov po sodiščih; obravnava poročila samoupravnih organi- zacij, za katere tako določa zvezni zakon; 11. opravlja druge v tej ustavi določene zadeve. Zvezna skupščina lahko v mejah pravic in dolžnosti federacije spre- jema deklaracije ter resolucije, v katerih določa svoja stališča glede politike na posameznih področjih ter glede načina njenega uresničeva-" nja. , . Zvezna skupščina lahko daje v mejah pravic in dolžnosti federacije priporočila organom, zavodom tn organizacijam, v katerih je izraženo njeno mnenje o vprašanjih splošnega pomena. 58 2. Sestava in izvolitev 154. člen Zvezno skupščino sestavljajo: Zvezni zbor. Gospodarski zbor, Pro- svetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Politično-upravni zbor. Člani Zveznega zbora, ki jih izvolijo republiške skupščine in skup- ščine avtonomnih driižbeno-političnih skupnosti, sestavljajo Zbor naro- dov. 155, Vsak zbor Zvezne skupščine ima po 120 poslancev, ki se volijo kot delegati občin v skladu s pravilom, da se voli en poslanec na enako število prebivalcev in da se voli v vsaki volilni enoti po en poslanec v vsak zbor. V Zvezni zbor voli tudi republiški zbor vsake republiške skupščine po deset poslancev izmed svojih članov. V republiki, ki ima v svoji sestavi avtonomno družbeno-politično skupnost, voli skupščina te skupnosti v repubhško delegacijo za Zvezni zbor še po pet poslancev izmed svojih članov ali izmed članov republiškega zbora republiške skupščine, ki so bili izvoljeni na območju avtonomne skupnosti. 156. člen Poslance v vsak zbor Zvezne skupščine voli skupščina ene občine ali jih volijo skupščine več občin. * Člani občinske skupščine volijo poslance v vsak zbor Zvezne skup- ščine na podlagi kandidatur, ki jih postavljajo občani na svojih zborih ali na kakšen drug z zakonom določen način. 157. člen Za člana Zveznega zbora, ki se voli v občini, ima pravico biti izvo- Ijen vsak občan, ki ima volilno pravico. 158. člen ■ Za člane Gospodarskega zbora imajo pravico biti izvoljeni delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah na področju produkcije, transporta, trgovine, gostinstva in drugih gospodarskih dejavnosti, ter kmetje, ki so člani zadruge, in obrtniki, ki so člani zbornice. Za člane Prosvetno-kulturnega zbora imajo pravico biti izvoljeni de- lovni ljudje; ki delajo v delovnih organizacijah na področju znanosti, 59 prosvete in kulture, za člane Socialno-zdravstvenega zbora pa delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah na področju zdravstva in socialnih služb. Za člane Politično-upravnega zbora imajo pravico biti izvoljeni člani organov samoupravljanja delovnih organizacij ter člani občinskih in okrajnih skupščin in njihovih svetov. Za člane vsakega teh zborov so lahko izvoljeni tudi člani organov upravljanja samoupravnih organizacij, strokovnih združenj ter drugih družbenih organizacij, katerih dejavnost se nanaša na vprašanja z ustrez- nega področja, kakor tudi drugi občani, ki se ob pogojih, predpisanih z zakonom, kot družbeni delavci stalno ukvarjajo z vprašanji z ustrez- nega področja. 159. člen član Zveznega zbora postane tisti kandidat, ki je bil izvoljen v občinski skupščini oziroma v občinskih skupščinah in ga je na referen- dumu potrdila večina vseh /olivcev volilne enote, med več kandidati pa tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Član Gospodarskega. Prosvetno-kulturnega, Socialno-zdravstvenega oziroma Politično-upravnega zbora postane tisti kandidat, ki ga je z zakonom določeno večino izvolila občinska skupščina oziroma občinske skupščine. 160. člen Volitve na poslanska mesta tistih članov zborov Zvezne skupščine, ki jim poteče mandat, in volitve, kadar se Zvezna skupščina ali kakšen njen zbor razpusti, razpiše predsednik skupščine. Volitve na poslanska mesta tistih članov zborov, ki jim poteče mandat, morajo biti najmanj en mesec pred iztekom njihovega man- data. ' Če je razpuščena skupščina ali če je razpuščen kakšen njen zbor, morajo biti razpisane volitve najpozneje v 15 dneh od dneva razpusta. Od dneva razpisa volitev do dneva volitev poslancev ne smeta preteči več kot dva meseca in ne manj kot en mesec. Z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih poslancev, preneha funkcija poslancev, ki jim je iztekel mandat. 161. člen Zvezna skupščina lahko v izrednih razmerah podaljša zveznim po- slancem mandat za toliko časa, dokler traja tako stanje. Volitve se 6j razpišejo takoj, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih je bil mandat podaljšan. 3. Delovno področje in delo 162. člen Zadeve iz pristojnosti Zvezne skupščine opravlja Zvezni zbor skupaj z drugim pristojnim zborom enakopravno ali pa jih opravlja samostojno posamezen njen zbor. Določene zadeve iz njene pristojnosti opravlja Zvezna skupščina na skupni seji vseh zborov. Zvezna skupščina opravlja določene zadeve iz svoje pristojnosti v odborih, komisijah ter v drugih telesih zborov in skupščine. 163. člen Na skupni seji vseh zborov voli in razrešuje Zvezna skupščina pred- sednika repubhke ter svojega predsednika in podpredsednike, odloča o svojem razpustu in o i>odaljšanju mandata svojih poslancev ter ugo- tavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil poslancem podaljšan mandat. 164. člen Zvezni zbor sodeluje enakopravno z enim od pristojnih zborov pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter pri opravljanju drugih pravic in dolžnosti iz pristojnosti Zvezne skupščine, razen če ni v tej ustavi določeno, da opravlja posamezne zadeve samostojno kakšen drug njen zbor. 165. člen Zvezni zbor samostojno: 1. obravnava splošna vprašanja na področju mednarodnih odnošajev in narodne obrambe ter določa temelje politike; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih ter ratificira med- narodne pogodbe; 3. voli tn razrešuje predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta, predsednika in člane svojih odborov tn komisij, predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije, Vrhovnega sodišča Jugoslavije in Vrhov- nega gospodarskega sodišča; postavlja in razrešuje zvezne državne sekre- tarje, generalnega sekretarja Zveznega izvršnega sveta, zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca ter druge funkcionarje in člane organov uprav- ljanja organizacij, za katere tako določa ta ustava, zvezni zakon ali kak- šen drug akt skupščine; 61 4. odloča o plačilu za delo zveznih poslancev ter drugih zveznih funkcionarjev, ki jih določa zakon; 5. opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki ne spadajo v enakopravno ali samostojno delovno področje drugih zborov. 166. člen Gospodarski zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja gospodarstva, financ in dela ter določa temelje gospodarske politike; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjihj 3. sprejema družbene plane Jugoslavije. 167. člen Prosvetni-kultumi zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja presvete, znanosti in kul- ture; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih. ^ 168. člen Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialne politike; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih. 169. člen Politično-upravni zbor enakopravno z Zveznim zborom: 1. obravnava splošna vprašanja s področja organizacije državne oblasti, družbeno-politične graditve in z drugih i>odročij iz pristojnosti skupščine, izvzemši tista vprašanja, ki spadajo po tej ustavi v enako- pravno ali samostojno delovno področje Itakšnega drugega zbora; 2. sprejema zakone in druge akte na teh področjih; 3. sprejema zvezni proračtm in 'zaključni račim. 170. člen Gospodarski zbor, Prosvetno-kultumi zbor, Socialno-zdravstveni zbor tn Politično-upravni zbor lahko v svojem delovnem področju samostojno obravnavajo vprašanja v zvezi z uresničevanjem zveznih zakonov in skup- ščinskih odlokov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne 62 In dmge samoupravne organizacije ter druge družbeno-politične skiip- nosti, da bi se spravili v sklad njihovi odnosi in razvijalo prostovoljno medsebojno sodelovanje. Ti zbori imajo pravico dajati delovnim in dru- gim samoupravnim organizacijam ter državnim organom o takih vpraša- njih priporočila. Vsak od teh zborov lahko v svojem delovnem področju samostojno zahteva poročila od Zveznega izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja. Vsak od teh zborov lahko v svojem delovnem področju zahteva poro- čila in pojasnila od zveznih državnih sekretarjev in zveznih sekretarjev ter izraža svoja mnenja Zveznemu zboru in Zveznemu izvršnemu svetu glede odgovornosti teh funkcionarjev. »t 171. člen Vsak zbor Zvezne skupščine sklepa veljavno z večino glasov na seji, na kateri je navzoča večraa njegovih članov, razen če se po tej ustavi ne zahteva posebna večina. Na skupni seji vseh zborov sklepa Zvezna skupščina veljavno z veči- no glasov, če se po tej ustavi ne zahteva posebna večina. Za sklepčnost je potrebna navzočnost večine članov vsakega posameznega zbora. 172. člen Pravico predlagati zakone in druge akte imajo vsak član zbora v svo- jem zboru. Zvezni izvršni svet in odbor zbora. Vsak zbor lahko predlaga tudi zakone in druge akte z delovnega področja drugega zbora. Pobudo za izdajo zakona lahko dajo tudi delovne ali druge samo- upravne organizacije, družbene organizacije ali z zakonom določeno šte- vilo volivcev. - ' 173. člen Vsak zbor ima pravico obravnavati predlog zakona ali vprašanja z delovnega področja drugega zbora ter dati o njem mnenje pristojnemu zboru, če predlog oziroma vprašanje posega tudi v njegovo delovno po- dročje. Pristojni zbor je dolžan obravnavati tako mnenje in zavzeti stališče do njega. 174. člen Pristojni zbori skupščme lahko sklenejo, naj se da predlog zakona na javno diskusijo občanom ter njihovim družbeno-političnim in drugim 63 ©rganizacijam, ali pa pri obravnavi zakona ali kakšnega drugega akta lahko pokličejo predstavnike delovnih organizacij, njihovih združenj tn drugih samoupravnih organizacij, družbenih organizacij ter drugih strokovnih društev, da dajo svoje mnenje tn predloge. 175. člen VsaJc zbor zaseda tn sklepa na svojih sejah posebej, vendar pa zbori lahko tudi sklenejo, da bodo zasedali in delali skupaj. Dva zbora ki enakopravno sodelujeta pri sprejemanju zakona ali kakšnega drugega akta, lahko skleneta, da bosta ta zakon oziroma akt obravnavala ali pa tudi sprejela na skupni seji. Dvoje ali več zborov lahko sklene, da bodo na skupni seji obravna- vali vprašanja, ki so zanje skupnega pomena. Kadar zbori sklenejo, da bodo glasovali na skupni seji, glasujejo člani vsakega zbora posebej. 176. člen Zvezna skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejemajo vsi zbori skupščine. Vsak zbor Zvezne skupščine si predpiše poslovnik za svoje delo. 177. člen Vsak zbor Zvezne skupščine samostojno verificira mandate in odlo- £a o mandatno-imimitelnih vprašanjih svojih članov. 4. Sprejemanje zakonov 178. člen Zakon ali drug akt, ki ga skupaj sprejemata dva zbora Zvezne skup- ščine, je sprejet, če je v obeh zborih izglasovan v enakem besedilu. Ce zbora niti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta soglasja glede enakega besedila zakona ali kakšnega drugega akta. Izvolita skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila njimih članov, in ji poverita sestavo predloga za rešitev spora. Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje ah če en zbor ne potrdi l)esedila, ki ga predlaga komisija, gre predlog zakona ali drugega akta na skupno sejo obeh zborov. Ce se niti na skupni seji ne doseže soglas- je, se sporna zadeva umakne z dnevnega reda Zvezne skupščine tn se sme znova dati na dnevni red na predlog enega zbora ah Zveznega 64 IrvrSnega sveta Sele po šestih mesecih od dneva, ko je bila imiaknjena. B dnevnega reda, prej pa le po sklepu obeh zborov. 179. člen Ce zaradi spora med zboroma ne more biti sprejet družbeni plan Jugoslavije ali zvezni proračun do takrat, ko bi moral začeti veljati, ali če ni sprejet zakon, za katerega je predsednik republike ali Zvezni Izvršni svet mnenja, da je nujen, se oba zbora razpustita, družbeni plan, proračun oziroma zakon pa velja za sprejetega v besedilu, ki je bilo izglasovano v Zveznem zboru. 5. Pravice Zbora narodov 180. člen Člani Zveznega zbora, ki sestavljajo Zbor narodov, se zberejo kot Zbor narodov obvezno ali kadar sami tako sklenejo. Obvezno se zbere Zbor narodov, kadar je na dnevnem redu Zvezne- ga zbora predlog za spremembo ustave Jugoslavije. 181. člen Zbor narodov Se lahko zbere tudi, kadar je na dnevnem redu Zveznega zbora predlog zakona ali kakšnega drugega akta ali vprašanje, ki ima pomen za enakopravnost narodov in republik ali se tiče s to usta. vo določenih pravic republik. Zbor narodov se zbere, če to zahteva večina delegatov ene republike, deset njegovih članov ali predsednik Zvezne skupščine. 182. člen SJftor narodov lahko predlaga, naj se predlog zakona ali kakšnega drugega £ikta spremeni ali naj zakon oziroma drug akt ne bo sprejet, če sodi, da vsebuje kršitev enakopravnosti narodov ali republik ali drugih z ustavo določenih pravic republik. ^ Ce Zvezni zbor ne sprejme predloga Zbora narodov, lahko Zbor narodov znova sklepa o sporni zadevi. Ce Zbor narodov vztraja pri svojem prvotnem stališču in se glede spornega vprašanja niti tokrat ne doseže soglasje z Zveznim zborom, izvolita oba zbora skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila nju- nih članov, in ji poverita sestavo predloga za rešitev spora. 65 Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje ali če Zvezni zbor oziro- ma Zbor narodov ne sprejme rešitve komisije, se ustavi nadaljnja obrav- nava spornega predloga. Takega predloga ni mogoče več dati na dnevni red Zveznega zbora, preden ne preteče eno leto od dneva, ko je bila obravnava ustavljena. Zvezni zbor razpravlja in odloča kot enoten dom tudi o vprašanjih, ki jih obravnava Zbor narodov. 183. člen % Ce zaradi spora med Zveznim zborom in Zborom narodov ne more biti sprejet družbeni plan Jugoslavije ali zvezni proračvm do takrat, ko bi moral začeti veljati, ali če ne more biti sprejet zakon, za katerega je predsednik republike ali Zvezni izvršni svet mnenja, da je nujen, se Zvezni zbor razpusti, družbeni plan, proračun oziroma zakon pa velja za sprejetega v besedilu, ki je bilo izglasovano v Zveznem zboru. Ce je razpuščen Zvezni zbor, traja njegovim na novo izvoljenim čla- nom mandat do rednega izteka mandata članom razpuščenega zbora. 6. Predsednik skupščine in predsedniki zborov 184. člen Zvezna skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed članov Zveznega zbora. Vsak zbor narodov ima svojega predsednika. 185. člen Predsednik Zvezne skupščine predstavlja skupščino, sklicuje skupne seje zborov, jih vodi in skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku. 186. člen Predsednik skupščine z njenimi podpredsedniki in predsedniki zbo- rov rešuje vprašanja pristojnosti in zavzema stališča o drugih vprašanjih skupnega pomena za delo zborov, ki jih določa skupščinski poslovnik. Predsednik ^kupščine sopodpisuje ukaze o razglasitvi zakonov tn sam podpisuje druge skupščinske akte, ki jih sprejemajo zbori. Pred- sednik skupščine razglaša akte o razpustu zborov in izvršuje druge pra- vice, ki mu jih daje poslovnik. Predsednik .--kupščine lahko skliče skupno sejo vseh zborov, da se na njej obravnavajo vprašanja, katerih splošni politični pomen to zahteva. 66 Predsednik skupščine je dolžan sklicati skupno sejo vseh zborov na zahtevo predsednika republike ali najmanj treh zborov skupščine, skupno sejo dveh ali več zborov pa na zahtevo dveh zborov. 187. člen Seje posameznega zbora sklicuje njegov predsednik po sklepu samega zbora ali po lastnem preudarku, dolžan pa je sklicati sejo na zahtevo Zveznega izvršnega sveta ter v drugih primerih, kadar je v tej ustavi tako določeno. Ce predsednik zbora ne skliče njegove seje, kadar je v tej ustavi tako določeno, se zbor zbere na vabilo dvajset svojih članov ali predsed- nika Zvezne skupščine. 7. Pravice in dolžnosti poslancev 188. člen Vsak poslanec ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge zakonov, odlokov, priporočil, deklaracij in resolucij ter sprožati druga vprašanja z delovnega področja zbora. 189. člen Poslanec ima pravico predlagati zboru, katerega član je, obravnava- nje vprašanj, kL se nanašajo na politiko in delo Zveznega izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo zveznih upravnih organov. Vsak poslanec ima pravico postavljati Zveznemu izvršnemu svetu ali funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe, vprašanja, ki se nana- šajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. O postavlje- nem vprašanju mora dati Zvezni izvršni svet odgovor na seji zbora, katerega član je poslanec, ki je vprašanje postavil, ali pa pismen odgo- vor. 190. člen Vsak poslanec ima pravico zahtevati preko svojega zbora pojasnila od zveznih državnih sekretarjev, zveznih sekretarjev in od drugih funk- cionarjev, ki vodijo samostojne zvezne upravne organe. Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, je dolžan dati zahtevano pojasnilo pismeno, razen če zbor ne sklene, naj ga da ustno na zborovi seji. 67 191. člen , Zvezni poslanec ima pravico sodelovati pri delu skupščine občine, v kateri je bil izvoljen. * 192. člen Poslanec uživa imuniteto v Zvezni skupščini m izven nje. Poslanec ne sme biti Idican na odgovornost, ne sme se mu vzeti pro- stost in tudi ne sme biti kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v skupščini. Ce se poslanec sklicuje na imuniteto, se mu brez dovoljenja zbora, katerega član je, ne sme vzeti prostost in tudd ne začeti zoper njega kazenski postopek. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, se sme vzeti poslancu pro- stost samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je poslancu vzel prostost, to takoj sporočiti predsedniku Zvezne skup- ščine. Ta predloži vprašanje ustreznemu zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imunitetno pravico tudi poslancu, ki se ni skliceval na imuniteto, če je to koristno za opravljanje te javne funkcije. Ce zbor ni zbran, da dovoljenje za odvzem prostosti tn za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca mandatno- imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora; isto velja za vzpostavitev njegove imunitetne pravice. 8. Odbori in komisije " 193. člen Za obravnavanje splošnih političnih vprašanj in dajanje predlogov o teh vprašanjih Zvezni skupščini, za proučevp.nje predlogov zakonov in drugih aktov skupščine, za obravnavanje izvrševanja zveznih zakonov in drugih aktov skupščine ter za obravnavanje drugih vprašanj z njenega delovnega področja ima Zvezni zbor stalne odbore. Odbor ustanovi tn njegovo delovno področje določi Zvezni zbor s svojim odlokom. Vsak odbor ima svoj poslovnik 68 194. člen Stalni odbori Zveznega zbora v svojem delovnem področju zlasti: 1. obravnavajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja, spremljajo izvrševanje zakonov in drugih aktov Zvezne skupščine in predlagajo pristojnim zborom skupščine in Zveznemu izvršnemu svetu določitev i)Olitike za izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine ter ukrepe za njihovo izvrševanje; 2. proučujejo predloge zakonov in drugih aktov ter druga vprašanja Iz pristojnosti skupščine in dajejo pristojnim zborom svoja poročila in predloge; 3. določajo predloge zakonov in drugih aktov skupščine in imajo pra- vico zahtevati od zveznih upravnih organov, naj pripravijo osnutke za posamezne zakone in druge akte skupščine. 195. člen Stalni odbor lahko zahteva od Zveznega izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje, aU mu pošlje svoje mnenje o osnutku kakšnega zakona ali drugega akta. Odbor ima pravico zahtevati od zveznih državnih sekretarjev, zveznih sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe, naj mu razložijo stanje na ustreznem upravnem področju in dajo poro- čilo o izvrševanju zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov ter o drugih vprašanjih z delovnega področja ustreznega upravnega organa, kakor tudi, naj mu ustno ali pismeno odgovorijo na vprašanja ter dajo obvestila in pojasnila. 196. člen Zakonski predlog, ki spada v delovno področje odbora, mora biti, preden se predloži v obravnavo pristojnima zboroma Zvezne skupščine, obravnavan v ustreznem stalnem odboru Zveznega zbora, razen če pri- stojna zbora ne skleneta, naj se predlog obravnava po hitrem postopku. 197. člen Stalni odbor lahko opravlja ankete in zaslišanja; v ta namen sme zahtevati od vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij potrebne podatke, spise in listine, vendar pa ne sme oprav- ljati preiskovalne ali sodne fimkcije. 69 Odbor lahko pokliče predstavnike posameznih zavodov, organizacij In društev, da mu dajo mnenje in predloge aU da se z njimi posvetuje o posameznih vprašanjih. 198. člen Zvezna skupščina in njeni zbori lahko ustanoAdjo stalne m občasne komisije ter druga iz poslancev sestavljena telesa in jim poverijo pro- učevanje posameznih vprašanj, sestavo osnutkov za posamezne zakone in predlogov za druge akte ter opravljanje anket. V te komisije in v ta telesa so lahko imenovani za člane tudi strokovnjaki in javni delavci. Skupščina ima lahko tudi strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za njeno delo ali za njeno delo in delo Zveznega izvršnega sveta. 199. člen Zvezna skupščina ima posebno komisijo, ki spremlja in obravnava kadrovska vprašanja v zvezi z volitvami oziroma postavitvami, za kate- re je pristojna. Komisdjo sestavljajo poslanci in predstavniki družbeno-političnih organizacij, ki jih voli skupščina. Zakon natančneje določa naloge in način dela te komisije. 9. Sprememba ustave 200. člen O spremembi ustave Jugoslavije sklepata Zvezni zbor in Zbor narodov enakopravno ob pogojih, ki jih določa ta ustava. Spremembo ustave lahko predlaga 30 članov Zveznega zbora. Zbor narodov, predsednik republike ali Zvezni izvršni svet. Predlog ima lahko obliko ustavnega amandmaja aU ustavnega zakona. Zvezni zbor in Zbor narodov sklepata najprej o opravičenosti predlagane spremembe ustave. Ce se niti po dveh zaporednih obravnavah ne doseže med Zveznim zborom in Zborom narodov soglasje o tem, ali je sprememba ustave opravičena, se predlog za spremembo ne more znova dati na dnevni red, preden ne preteče šest mesecev od dneva, ko je bila obravnava ustavljena. 201. člen Pred obravnavo predloga za spremembo ustave pošlje Zvezni zbor predlog Gospodarskemu zboru, Prosvetno-kulturnemu zboru. Socialno- zdravstvenemu zboru in Politično-upravnemu zboru. 70 Ti zbori obravnavajo predlog za spremembo ustave in dajo Zvez- nemu zboru o tem svoje mnenje. Ko dobi mnenje drugih zborov, začne Zvezni zbor sam obravnavati predlog za spremembo ustave. 202. člen Pred obravnavo v Zveznem zboru obravnava predlog za spremembo ustave Zbor narodov. Sprememba ustave ni sprejeta, če se Zvezni zbor in Zbor narodov ne strinjata. če se Zvezni zbor ne strinja z mnenjem Zbora narodov glede spre- membe ustave, se obravnava odloži za dva meseca. Po preteku tega časa sta lahko o spornih vprašanjih v Zveznem zboru in v Zboru narodov samo še dve zaporedni obravnavi, če se niti po teh obravnavah ne doseže soglasje, lahko oba zbora skleneta, naj se o spornem vprašanju razpiše referendum ali naj se Zvezni zbor razpusti. Razpust Zveznega zbora ali razpis referenduma lahko pred- laga predsednik republike ali Zvezni izvršni svet. 203. člen Med obravnavanjem predloga za spremembo ustave zavzema Zvezni zbor stališče tudi do mnenja drugih zborov skupščine. Sprememba ustave je v Zveznem zboru sprejeta, če glasujeta zanjo dve tretjini njegovih članov. 204. člen če se takoj potem, ko je sprememba ustave sprejeta v Zveznem zboru, ugotovi, da najmanj trije drugi zbori Zvezne skupščine še vedno vztrajajo pri svojem mnenju, ki ga Zvezni zbor ni sprejel, ali izrazijo, da se ne strinjajo s sprejetim besedilom, se sprememba ustave, ki je bila sprejeta v Zveznem zboru, da na referendum. Sprememba ustave, za katero je bil razpisan referendum, je spre- jeta, če glasuje zanjo večina vseh volivcev. - Referendvun o spremembi ustave, ki ga razpiše predsednik Zvezne skupščine, mora biti opravljen v enem mesecu od dneva, ko je bila sprememba ustave sprejeta v Zveznem zboru. Akt o razglasitvi ustavne spremembe izdata predsednik republike tn predsednik Zvezne skupščine. X. poglavje Ij PREDSEDNIK REPUBLIKE 205. člen l*redse(lnik republike predstavlja Federativno socialistično repub- liko Jugoslavijo doma in v tujini in opravlja druge s to ustavo dolo- čene politično-izvršilne ftmkcije v mejah pravic in dolžnosti federacije. Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije. 206. člen * ..Predsednik republike poveri enemu od članov Zveznega zbora man- dat za sestavo Zveznega izvršnega sveta in lahko predlaga Zvezni skupščini razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta. Predsednik republike lahko sklicuje seje Zveznega izvršnega sveta in daje posamezna vprašanja na dnevni red njegovih sej ter predseduje sejam, na katerih je navzoč. Predsednik republike je predsednik Sveta federacije. 207. člen V izvajanju svojih funkcij predsednik republike: 1. razglaša z ukazom zakone; 2. razglaša odlok Zvezne skupščine o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; predlaga izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije, članov Sveta federacije in namestnika vrhovnega poveljnika; 3. postavlja in odpoklicu je z ukazom veleposlanike in pooblaščene ministre ter sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akredi- tiranih tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb in drugih sporazumov; 4. daje v skladu z zveznim zakonom pomilostitve za kazniva dejanja, ki so določena z zveznim zakonom; 5. podeljuje odlikovanja in častne naslove; 6. razglEiša vojno stanje, kadar gre za neposredno nevarnost napada ali za dejanski napad na neodvisnost in celotnost ozemlja Federativne socialistične republike Jugoslavije, če se Zvezna skupščina ne more zbrati in odločiti o teh vprašanjih; 7. izvršuje druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti. Predsednik republike izdaja med vojno skupaj z Zveznim izvršnim svetom uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Zvezne 72 skupščine. Predsednik razglaša te uredbe in jih mora predložiti v potr- ditev Zvezni skupščini, brž ko se ta lahko zbere. Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma ia začasno suspendirati posamezne določbe ustave Jugoslavije, ki se tičejo posameznih svoboščin in pravic občanov, pravic delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter pooblastil in sestave izvršilnih in upravnih organov, če to terja obramba države, Zvezna skupščina pa se ne more zbrati. 208. člen Predsednik republike ima pravico zadržati izvrševanje uredb m drugih predpisov Zveznega izvršnega sveta, preden so objavljeni. Ce predsednik republike zadrži izvrševanje predpisa Zveznega Izvršnega sveta, svet pa vztraja pri svojem predpisu, predloži pred- sednik republike sporno vprašanje takoj Zveznemu zboru v odločitev. 209. člen Predsednik republike izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah te ustave in zveznih zakonov. Ce je predsednik republike izvoljen izmed poslancev, mu preneha poslanski mandat. 210. člen Predsednik republike se voh za štiri leta in je lahko zaporedoma izvoljen še za eno volilno dobo. Določba o omejitvi izvolitve za predsednika republike ne velja za prvega predsednika republike, Josipa Broza Tita. 211. člen Zvezna skupščina voli predsednika republike na skupni seji vseh zborov mesec dni pred pretekom mandata tedanjemu predsedniku. Kandidata za predsednika repubUke lahko predlaga skupščini naj- manj trideset poslancev na lastno pobudo ali na predlog zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Izmed pred- lagateljev jih mora biti najmanj po pet izvoljenih v vsaki republiki, polovica vseh predlagateljev pa mora biti članov Zveznega zbora. Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki dobi večino gla- sov od skupnega števila vseh zveznih poslancev. Predsednik republike poda takoj po izvolitvi pred skupščino slo- vesno izjavo. 73 212 člen Predsednik republike uživa imuniteto in Je odgovoren Zvezni skup- ščini za opravljanje svoje funkcije v skladu z ustavo Jugoslavije in z zveznimi zakoni. Predsednik republike obvešča skupščino o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posa- mezna vprašanja in sprejme sklepe. 213. člen če je predsednik republike daljši čas odsoten ali daljši čas za- držan, ga v vseh njegovih funkcijah nadomestuje predsednik Zvezne skupščine. 214. člen Za obravnavanje politike in stanja v državi ter dela politično- izvršilnih in upravnih organov in za predlaganje stališč in ukrepov odgovornim državnim^ organom lahko predsednik republike skliče Svet federacije. člane Sveta federacije imenuje Zvezni zbor na predlog predsednika republike izmed zveznih in republiških državnih fimkcionarjev ter izmed fvmkcionarjev drugih družbeno-političnih in drugih organizacij in predstavnikov javnega življenja Jugoslavije. XI. poglavje ZVEZNI IZVRŠNI SVET 215. člen Zvezni izvršni svet je stalen izvršilni organ Zvezne skupščine, ki mu je poverjena politično-izvršilna funkcija v mejah pravic in dolž- nosti federacije. Zvezni izvršni svet je odgovoren za izvajanje politike federacije, za katero določa osnove Zvezna skupščina. 216. člen Zvezni izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih voli Zvezni zbor izmed članov Zvezne skupščine; pri tem mora gledati na narodnostno sestavo. 74 Predsedniki republiških izvršnih svetov so po svojem položaju člani Zveznega izvršnega sveta. Po svojem položaju so člani Zveznega izvršnega sveta tudi zvezni državni sekretarji, njegov generalni sekretar in zvezni sekretarji. Zvezni izvršni svet voU izmed svojiih članov enega ali več pod- predsednikov sveta. - 217. člen Predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta se volijo na predlog mandatarja, ki ga določi predsednik repubUke. Zvezni zbor lahko na posebej obrazložen predlog, ki ga poda man- datar oziroma predsednik Zveznega izvršnega sveta v soglasju s pred- sednikom republike, izvoli za člana Zveznega izvršnega sveta poslanca, ki je neposredno pred tem že štiri leta opravljal to funkcijo, in sicer najdalj še za nadaljnja štiri leta. Pred prehodom na volitve Zvezni zbor z večino glasov najprej sklepa o utemeljenosti takega predloga. Predsednik Zveznega izvršnega sveta ima pravico v soglasju s pred- sjednikom republike predlagati skupščini izvolitev in razrešitev posa- meznih njegovih članov. Razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta ter odstop večine njegovih članov ima za posledico odstop celotnega sveta. 218. člen --- > V izvrševanju svojih politično-izvršilnih funkcij Zvezni izvršni svet: 1. predlaga Zvezni skupščini določitev notranje in zvmanje poli- tike in skrbi za izvajanje politike, ki jo določi skupščina; skrbi za izvrševanje zveznih zakonov, družbenega plana Jugoslavije, zveznega proračuna in drugih aktov skupščine; nadzoruje delo zveznih upravnih organov in jim daje splošne smernice za delo; 2. predlaga skupščini zakone in druge akte in ji daje mnenje o zakonskih predlogih, ki jih predložijo skupščini njeni zbori, odbori Zveznega zbora ali poslanci; 3. določa predlog družbenega plana Jugoslavije, zveznega prora^ Cuna in zaključnega računa; 4. izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje zveznih zako- nov in drugih splošnih aktov Zvezne skupščine, če je v skladu s pri- stojnostjo federacije z zakonom ali s takim aktom za to pooblaščen; 5. določa splošna načela za.notranjo organizacijo in delo zveznih upravnih organov; 75 6. ustanavlja zvezne upravne organe, če ni za to pristojna skup- ščina, ter. strokovne službe, ki so potrebne za njegovo delo; v mejah pravic in dolžnosti federacije ustanavlja v skladu z zakonom zavode- ih gospodarske organizacije; 7. razveljavlja ali odpravlja predpise zveznih upravnih organov, če so v nasprotju z zveznim zakonom, uredbo ali s kakšnim drugim predpisom Zveznega izvršnega sveta; 8. ratificira mednarodne pogodbe in druge sporazume, če ne spada njihova ratifikacija v pristojnost skupščine; 9. predlaga Zveznemu zboru izvolitev in razrešitev predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča Jugoslavije in Vrhovnega gospodarskega sodišča ter postavitev in razrešitev zveznega javnega tožilca in drugih funkcionarjev, za katere zakon tako določa; 10. postavlja fimkcionarje v zveznih upravnih organih ter direktor- je zavodov in organizacij, za katere tako določa zvezni zakon; 11. razpolaga v mejah te ustave in zveznih zakonov z določenimi skladi federacije; 12. opravlja v mejah pristojnosti federacije druge z zveznim zako* nom določene zadeve. 219. člen Zvezni izvršni svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah v ožji in širši sestavi. Zakon o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta določa, ka- tere zadeve iz svoje pristojnosti opravlja svet v širši sestavi. Zvezni izvršni svet lahko ustanavlja odbore in druga telesa za koordiniranje dela zveznih upravnih organov in za obravnavanje vpra- šanj, ki šo skupnega pomena za več upravnih organov. 220. člen Predsednik Zveznega izvršnega sveta predstavlja svet, skrbi za Izvajanje sklepov in uresničevanje politike Zveznega izvršnega sveta in je osebno odgovoren za njegovo splošno politiko. Predsednik sveta sklicuje seje sveta po lastnem preudarku, na zahtevo predsednika republike ali na predlog najmanj petih članov sveta. Predsednik sveta lahko sklicuje zvezne državne sekretarje, zvezne sekretarje in druge zvezne funkcionarje na obravnavanje vprašanj, ki imajo skupen pomen za zvezne upravne organe. 76 221. člen Zvezni izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah te ustave in zakonov. Zvezni izvršni svet je za svoje delo odgovoren Zvezni skupščini. Skupščina lahko odpravi predpis ali drug akt Zveznega izvršnega Bveta, ki ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zakonom. 222. člen Zvezni izvršni svet mora vsako leto predložiti Zvezni skupščini splošno politično poročilo, ki ga obravnavajo zbori skupščine v svo- jem delovnem področju. Zvezni izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, naj se odloži obravnava predloga zakona ali kakšnega drugega akta ali naj se za obravnavo posameznega vprašanja sestavi skupna komisija članov pristojnega zbora skupščine tn njegovih članov ali naj se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bo razložil svoje stališče. Ce kljub obrazloženemu mnenju Zveznega izvršnega sveta tudi Zvezni zbor sprejme predlog zakona ali drugega akta. Zvezni izvršni svet pa misli, da ne more zagotoviti njegovega izvrševanja, lahko poda Zveznemu zboru kolektiven odstop. Do izvoUtve novega Zveznega izvršnega sveta ostane svet, ki je odstopil, v svoji funkciji. XII. poglavje ZVEZNA UPRAVA 223. člen Za opravljanje zadev državne uprave iz pristojnogti federacije se ustanavljajo zvezni državni sekretariati, zvezni sekretariati in drugi zvezni upravni organi. Zvezni državni sekretariati se vistanovijo za tiste upravne panoge, ki spadajo po tej ustavi v celoti v izključno pristojnost federacije, ter za tiste upravne panoge, v katerih je precejšen del upravnih zadev v pristojnosti federacije. Za opravljanje upravnih zadev na drugih področjih iz pristojnosti federacije se ustanavljajo zvezni sekretariati in drugi zvezni upravni organi. T7 Zvezni državni sekretariati in zvezni sekretariati imajo enak položaj. Za opravljanje posameznih zadev s področja pravic in dolžnosti federacije se lahko ustanovijo tudi sveti. V Zveznem izvršnem svetu in v zveznih upravnih organih se lahko postavljajo tudi funkcionarji, ki se jim poveri samostojno izvrševanje posameznih nalog in zadev. 224. člen Zvezni državni sekretariati so: Državni sekretariat za zunanje za- deve; Državni Sekretariat za narodno obrambo; Državni sekretariat za notranje zadeve; Državni sekretariat za finance in Državni sekretariat za zunanjo trgovino. Delovno področje zveznih državnih sekretariatov se določa in spre- minja z zakonom. Zvezni sekretariati in drugi samostojni zvezni upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo z zakonom; z zakonom se določa tudi njiho- vo delovno področje. 225. člen Zvezni upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pri- stojnosti na podlagi in v mejah te ustave, zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov. Zvezni upravni organi so dolžni zagotavljati izvajanje zveznih za- konov in drugih zveznih predpisov ter politike, ki jo je določila Zvezna skupščina, in splošnih smernic Zveznega izvršnega sveta. 226. člen Zvezne državne sekretarje, generalnega sekretarja Zveznega izvrš- nega sveta, zvezne sekretarje in druge zvezne funkcionarje, za katere tako določa zakon, postavlja in razrešuje Zvezna skupščina na predlog, ki ga v imenu Zveznega izvršnega sveta poda njegov predsednik. Funkcionar, ki je opravljal katero od omenjenih fimkcij že štiri leta, sme biti zaporedoma postavljen v tako funkcijo. najdalj še za štiri leta, če so za to posebno opravičeni razlogi. Zvezni zbor sklepa na predlog predsednika Zveznega. izvršnega sveta z večino glasov najprej o tem, ali so podani opravičeni razlogi, da se tak funkcionar znova postavi v isto ali v drugo tako funkcijo. 78 227. člen Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki na- čelu je jo zveznim upravnim organom, vodijo upravni organ ter so osebno odgovorni za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki vo- dijo druge zvezne upravne organe, smejo izdajati pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in uredb, če so za to pooblaščeni z zakonom oziroma uredbo. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in funkcionarji, ki vo- dijo druge zvezne upravne organe, so za svoje delo v upravnih organih materialno in kazensko odgovorni po določbah zakona. 228. člen ^ Zvezni državni sekretarji in zvezni sekretarji dajejo Zvezni skup- ščini in Zveznemu izvršnemu svetu poročilo o delu sekretariata, ki ga vodijo. Zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in drugi funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe, morajo dajati v svojem delovnem področju zborom, odborom in komisijam Zvezne skupščine na njihovo zahtevo sporočila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja orga- na, ki ga vodijo, in odgovarjati na vprašanja poslanfcev. XIII. poglavje VRHOVNO SODIŠČE JUGOSLAVIJE 229. člen Vrhovno sodišče Jugoslavije: 1. določa načelna stališča in načelna mnenja, s katerimi zagotavlja enotno uporabo zveznih zakonov po sodiščih; 2. odloča o rednih travnih sredstvih zoper odločbe republiških vrhovnih sodišč, kadar je tako določeno v zveznem zakonu; 3. odloča v primerih, ii jih določa zakon, o izrednih pravnih sred- stvih zoper pravnomočne odločbe sodišč, s katerimi je prekršen zvezni zakon; 79 4. odloča o upravnih sporih zoper določene upravne akte zveznih organov; 5. odloča v sporih o pristojnosti sodišč z ozemlja raznih republik; 6. opravlja druge zadeve, ki jih v mejah pravic in dolžnosti fede- racije določi zvezni zakon. 230. člen Pristojnost in organizacijo Vrhovnega sodišča Jugoslavije določa zvezni zakon. XIV. poglavje USTAVNO SODIŠČE JUGOSLAVIJE 231. člen Ustavno sodišče Jugoslavije: 1. odloča o skladnosti zakona z ustavo Jugoslavije; 2. odloča o skladnosti republiškega zakona z zveznim zakonom; 3. odloča o skladnosti drugih predpisov in drugih splošnih aktov organov delovnih in drugih samoupravnih organizacij z ustavo Jugo- slavije in z zveznimi zakoni; 4. odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in eno ali več republikami, med dvema ali več republikami ter med drugimi družbeno-političnimi skupnostmi z ozemlja raznih republik, če ni za reševanje takih sporov z zakonom določena pristojnost rednega sodišča; 5. odloča v sporih o pristojnosti med sodišči in zveznimi organi ter med sodišči in drugimi državnimi organi z ozemlja raznih republik; 6. opravlja v skladu s pravicami in dolžnostmi federacije, ki jih do- loča ta listava, druge zadeve, ki so po tej ustavi ali po zveznem zakonu v njegovi pristojnosti. 232. člen Ustavno sodišče Jugoslavije sestavljajo predsednik in določeno število sodnikov. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča se volijo za štiri leta in so lahko znova izvoljeni. 80 Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča ne morejo biti hkrati člani Zveznega izvršnega sveta in ne fimkcionarji ali uslužbenci državne uprave ali kakšnega drugega sodišča. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča smejo biti, v skladu z. zveznim zakonom, pred pretekom mandata razrešeni dolžnosti samo, če storijo neko kaznivo dejanje, izgubijo opravihio sposobnost ali po- stanejo trajno telesno nezmožni za opravljanje te funkcije, 233. člen Ce se začne postopek za presojo ustavnosti ali zakonitosti kakšnega predpisa ali drugega splošnega akta, ki hkrati nasprotuje ustavi Jugo- slavije ali zveznemu-zakonu in republiški iistavi ali republiškemu zako- nu, kontrolira ustavnost oziroma zakonitost republiško ustavno sodi- šče, ki presoja samo to, ali je tak predpis, oziroma splošni akt v skladu z republiško ustavo oziroma z republiškim zakonom. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko začne postopek za presojo ustav- nosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta še preden je končali postopek pred republiškim ustavnim sodiščem, če se s predpisom ozi- roma splošnim aktom očitno kršijo pravice federacije. Ce republiško ustavno sodišče odloči, da je predpis ali splošni akt v skladu z republiško ustavo ali z republiškim zakonom, pošlje zadevo Ustavnemu sodišču Jugoslavije, da presodi, ali je predpis oziroma splošni akt v skladu z ustavo Jugoslavije in z zveznim zakonom. 234. člen > Postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti lahko sprožijo: 1. vsak zbor Zvezne skupščine v svojem delovnem področju. Zbor narodov. Zvezni izvršni svet, zvezni državni sekretarji in zvezni sekre- tarji, republiške skupščine, republiški izvršni sveti in republiški sekre- tarji, če gre ^a skladnost predpisa z ustavo Jugoslavije in z zveznim zakonom; 2. Vrhovno sodišče Jugoslavije in republiška vrhovna sodišča, če nastane vprašanje skladnosti predpisa ali drugega splošnega akta z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom v postopku pred sodiščem; 3. skupščina družbeno-politične skupnosti ali delovna ali druga sa- moupravna organizacija, če je s predpisom prekršena kakšna njena z ustavo Jugoslavije določena pravica; 4. zvezni javni tožilec. Postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti lahko začne na lastno pobudo tudi Ustavno sodišče Jugoslavije. 81 235. člen Ustavno sodišče Jugoslavije daje Zvezni skupščini mnenje glede nasprotja med kakšno določbo republiške ustave in ustavo Jugoslavije in ga pošlje Zvezni skupščini in republiški skupščini. 236. člen Ce Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da zvezni zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije, ga mora Zvezna skupščina v šestih mesecih od objave njegove določbe spraviti v sklad z ustavo. Ce skupščina v tem roku zveznega zakona ne spravi v sklad z ustavo Jugoslavije, neha veljati ves zakon oziroma nehajo veljati tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo; to ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije s svojo odločbo. Ce ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije v primeru, ko gre za ne- skladnost republiškega zakona z zveznim zakonom, da zvezni zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije, odloči, da se do dokončne odločitve o tem ne uporabljajo tiste določbe zveznega zakona, ki niso v skladu z ustavo. 237. člen Ce Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da republiški zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, ki je z njo v skladu, mora republiška skupščina v šestih mesecih od objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije spraviti republiški zakon v sklad z ustavo oziroma z zveznim zakonom. Ce republiška skupščina v tem roku ne spravi republiškega zakona v sklad z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, neha ta zakon veljati oziroma nehajo veljati tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo Jugoslavije oziroma z zveznim zakonom; to ugotovi Ustavno sodišče s svojo odločbo. Ce Ustavno sodišče ugotovi, da republiški zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zveznim zakonom, odloči, da se do dokončne odločitve o tem ne uporabljajo tiste določbe republiškega zakona, ki niso v skla- du z ustavo Jugoslavije oziroma z zveznim zakonom. Ustavno sodišče Jugoslavije pa sme republiški zakon takoj odpraviti, če se z njim očitno kršijo pravice federacije. 238. člen Ce ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da kakšen predpis, ki ni zakon, ali kakšen drug splošni akt ni v skladu z ustavo Jugoslavije ali 82 z zveznim zakonom, razveljavi ali odpravi predpis oziroma akt oziroma tiste splošne določbe, ki niso v skladu z ustavo Jugoslavije ali z zvez- nim zakonom. 239. člen Zvezni zakon vsebuje natančnejše določbe o pristojnosti, pooblasti- lih, organizaciji in postopku Ustavnega sodišča Jugoslavije ter o prav- nih posledicah njegovih odločb. XV. poglavje NARODNA OBRAMBA IN JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA 240. člen- Neodtujljiva pravica in dolžnost narodov Jugoslavije je, varovati in braniti neodvisnost ter teritorialno neokrnjenost Federativne sociali- stične republike Jugoslavije. Obramba države je pravica in dolžnost vsakega občana, kolektiva, zavoda in organizacije ter federacije, republike, okraja in občine in drugih družbeno-političnih sl^pnosti. Za pripravljanje in organizacijo Jugoslovanske ljudske armade je odgovorna federacija, za pripravljanje in organizacijo narodne obram- be pa so odgovorne tudi republike, okraji in občine. f- 241. člen Vojaška obveznost občanov je splošna. Stopanje v službo Jugoslovanske ljudske armade in prenehanje te službe se ureja z zveznim zakonom. 242. člen Nihče nima pravice podpisati ali priznati v imenu Federativne socialistične republike Jugoslavije kapitulacijo ali okupacijo države. Takšen akt je protiustaven in po zakonu kazniv. 83 Izdaja države je zločin proti ljudstvu in se kaznuje kot hudo kaznivo deianle 243. člen Jugoslovanska ljudska armada je glavna oborožena sila narodne obrambe Jugoslavije. Jugoslovanska ljudska armada varuje neodvisnost države, njen socialistični ustavni red ter nedotakljivost in neokrnjenost ozemlja Federativne socialistične republike Jugoslavije. 244. člen Vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije poveljuje Jugoslovan- ski ljudski armadi in jo vodi ter določa osnove načrtov in pripravljal- nih ukrepov za obrambo države. Vrhovni poveljnik postavlja, povišuje in razrešuje generale in admi- rale ter druge vojaške starešine, ki jih določi zvezni zakon. Vrhovni poveljnik postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč ter vojaške tožilce. Vrhovni poveljnik ima lahko namestnika, ki ga nadomestuje v tistih zadevah narodne obrambe, ki jih določi vrhovni poveljnik. 245. člen Svet za narodno obrambo skrbi za organizacijo in mobilizacijo virov in sil države za narodno obrambo. Člane Sveta za narodno obrambo imenuje na predlog predsednika republike Zvezni zbor Zvezne skupščine. Predsednik republike je predsednik Sveta za narodno obrambo. 84 TRETJI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 246. člen Za izvajanje te ustave in za zagotovitev pretioda nanju do izdan poseben ustavni zakon. • 247. člen Ta usiava začne veljati, ko jo razglasi Zvezna siiupsčina. 85 OBRAZLOŽITEV PREDOSNUTKA^USTAVE FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 87 88 A. SPLOŠNE OPOMBE 1. STRUKTURA IN SISTEMATIKA 1. Pri določanju strukture osnutka je bila poglavitna naloga, čim- bolje in čimbolj natančno izraziti osnovne koncepcije, ki so prišle do izraza pri obdelavi ustavnega gradiva. Zato je struktura osnutka organ- sko povezana z njegovimi osnovnimi koncepcijami. Ker naj ustava določi temeljne odnose družbeno-ekonomskega in političnega sistema, so za strukturo Ustave Jugoslavije odločilnega po- mena nekatere temeljne postavke in načela. Predvsem je Ustava Jugo- slavije ustava socialistične demokratične skupnosti, ki sloni na samo- upravljanju in oblasti delovnega ljudstva. To je ustava, ki določa položaj človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca, čigar delo je name- njeno zadovoljevanju njegovih osebnih in skupnih potreb. Osnova drvižbeno-ekonomskega sistema v tej ustavi je družbena lastnina pro- izvajalnih sredstev. Načelo ustavnosti kot protiutež samovolje m arbi- trarnosti je prav tako ena izmed osnovnih koncepcij osnutka. Na strukturo Ustave Jugoslavije naposled bistveno vplivajo organizacijske značilnosti političnega sistema, zlasti pa načelo federalizma, status komune kot osnovne družbeno-politične skupnosti ter položaj delovnih organizacij kot samoupravnih in samostojnih združenj proizvajalcev. Ta struktura je bila potrebna tudi zato, ker naj bi nova Ustava na eni strani določila vlogo in položaj človeka ter temeljna načela družbeno- ekonomske ureditve in političnega sistema, ki so skupna vsem družbeno- političnim skupnostim, na drugi strani pa v celoti formulirala načela organizacije federacije in določila sistem njenih organov. 2. Upoštevajoč te osnovne koncepcije sloni struktura, ki Je pred- lagana v osnutku, še na teh izhodiščnih postavkah: a) Ustava Je zapisani, kodificirani, enotni in najvišji zakon Jugo- slavije. Njene določbe imajo in morajo imeti zakonski slog in morajo biti pravno precizne. Zagotovijo naj relativno pravno stabilnost Ustave kot enega izmed faktorjev stabilnosti našega družbeno-ekonomskega in 89 političnega sistema ter njunega razvoja. Pravna stabilnost pa ne pomeni, da je Ustava nespremenljiv in popoln dokument, in tudi ne more biti v družbi, ki se spreminja in nenehno prilagaja objektivni dinamita socialističnega gibanja. To je razlog, da Ustava tudi v praksi ne sme biti tog in zaprt doku- ment, ampak odkrit in usmerjajoč zakon. Zato naj Ustava omogoča, ne pa omejuje določeno nujno svobodo družbene akcije in svobodno gibanje naše družbe v smeri socializma in komunizma. To svobodno gibanje pa ne sme in ne more biti anarhično, samovoljno in arbitrarno. Iz vsega tega izhaja, da mora sama Ustava postaviti usmerjevalna načela za dejavnost človeka in družbe kot celote — za čedalje boljše in popolnejše uveljavljanje njunih načel in ustanov. Hkrati naj Ustava izrazi tudi svojo osnovno politično teorijo, ki naj omogoča, da se bodo akti, ki bodo razčlenjevali ustavo, razlagali, pojmovali in izpopolnjevali v skladu s to ustavno teorijo. Vse to je vplivalo na to, da so pri proučevanju strukture Ustave že takoj v začetku sprejeli misel, da mora biti v Ustavi del, ki ne bi imel strogo normativnega značaja in ki bi omogočil, da se izrazijo tudi idejno-politične osnove Ustave naše države le v sedanjem obdobju njenega ekonomskega in družbeno-političnega razvoja. Ta misel je prišla do izraza tako, da je vnesen v osnutek poseben del z naslovom: »Temeljna načela«. Ta načela so sestavni del Ustave, nimajo pa »nadustavne« veljave in tudi niso običajna deklaracija k Ustavi. Po svojem pomenu so to najbolj bistvena in temeljna ustavna načela, ki so pravno izdelana v ustavi in ki nakazujejo nadaljnjo smer njenega izpopolnjevanja, razvoja pa tudi preraščanja, ne da bi bile potrebne formalne spremembe Ustave. b) V Ustavi Jugoslavije kot socialistične federativne skupnosti mo- rajo priti do izraza koncepcije o bistvu jugoslovanske federacije, ki je specifična glede na položaj in funkcije federacije in socialističnin republik in glede na odnose med njimi. Ena izmed teh specifičnosti je, da ustave socialističnih republik niso in naj ne bi bile kopija Ustave Jugoslavije, pa tudi ne zakoni, ki določajo samo sestavo in pristojnost republiških organov oblasti. Glede na to mora biti Ustava jugoslovanske federacije v nekem smislu hkrati skupna in zvezna ustava. Kot skupna ustava mora vsebo- vati vse, kar je v družbeni in politični ureditvi enotno in skupno za vse družbeno-politične skupnosti od federacije in republike do občine. To so tiste enotne in skupne ustavne določbe, ki pomenijo temeljna načela, s katerimi morajo biti v skladu republiške ustave in samoupravm statuti. Kot zvezna ustava naj obsega določila, ki se nanašajo na pri- stojnost federacije, sestavo, delovno področje ter odnose zveznih orga- 90 nov oblasti in drugih zveznih ustanov. To je čista zvezna ustava v okviru enotne Ustave Jugoslavije. c) Ustava naj ne bo zbirka zakonov, temveč sistem načel in norm. Iz tega izhaja, da Ustava ne sme biti ne preveč obširna ne podrobna, pa tudi ne lapidarna in preveč splošna. Postavi in določi naj osnove in temeljna načela družbeno-političnega sistema, vendar naj ne posega v snov, ki jo obdelujejo zakoni in ki se laže spreminja z zakoni in z drugimi predpisi. Glede na to naj bo Ustava osnova in smer, jamstvo stabilnosti, pogoj zakonitosti in vladavine prava, ne sme pa preprečevati razvoja odnosov in tega, da se popolnejše konkretizirajo v posebnih zakonih, predpisih in ukrepih. Razumljivo je, da ni vnaprej določenih meril, ki bi zagotavljala, da bi Ustava zajemala samo ustavno snov in da bi bil pri tem zaokrožen in logičen sistem. Ta merila so odvisna predvsem od potreb konkretne družbe, od stopnje njenega razvoja in od drugih pogojev. Zato je tudi osnutek v posameznostih ponekod dovolj obdelan, ponekod pa morda tudi preveč posplošen. 3. Glede na te postavke so osnovne kategorije sistematike osnutka naslednje: 1. Temeljna načela, ki so samostojen in integralen del Ustave; 2. P r v i del, ki obsega temeljna in skupna načela druž- bene in politične ureditve Jugoslavije; 3. Dr u g i del, ki obravnava organizacije federacije. Tretji del pa sestavljajo Prehodna in zaključna določila. Te določbe predvidevajo izdajo posebnega ustavnega zakona za izvedbo Ustave, ker se sodi, da Ustave ne bi smeli obremenjevati z vrsto določb, ki naj urejajo uveljavitev Ustave in pre- hodni režim, s kateri/n bo določen način prehoda od dosedanjega ustavnega sistema ter/ postopne popolne uveljavitve novega ustavnega sistema. Temeljna načela Ustave niso zbir vseh načel, ki so kot norme obdela- ne v Ustavi. Temeljna načela težijo za tem, da izrazijo bistvo Jugosla- vije kot socialistične federativne demokratične samoupravne skupnosti. V teh načelih so določene funkcije in naloge organizacij, ki ne prihajajo v strogi okvir Ustave, vend^ pa dajejo sami Ustavi pravi in stvarni pomen. Tako sta izražena položaj in vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze komunistov v naši družbi v sedanjih družbeno-političnih razme- rah. Temeljna načela izražajo tudi položaj in stališče Jugoslavije v med- narodnih odnošajih. Naposled nakazujejo ta načela poti in sredstva za gibanje socialistične družbe v komunieem in medsebojno prepletanje graditve socializma ter postopnega pripravljanja in prehoda v komu- nizem. Ne da bi se spuščala Ustava v opisovanje bodoče družbe, so tu poudarjena samo osnovna stališča marksistične znanosti o komunistični 91 družbi in so na podlagi naše dosedanje izkušnje poudarjene nujnosti in persf)ektive gibanja socializma v Jugoslaviji. 4. Razen kratkega uvodnega poglavja, ki podaja najbolj splošne zna- čilnosti Jugoslavije kot zvezne socialistično-demokratične skupnosti in njene embleme, je prvi del osnutka posvečen osnovam družbeno-ekonom- skega in političnega sistema, osnovnim subjektom socializma ter skup- nim načelom in ustanovam družbeno-političnih skupnosti. Te ustavne kategorije so obdelane v šestih poglavjih: a) o družbeno-ekonomski ure- ditvi; b) o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana; c) o osnovah političnega sistema; d) o občini, republiki, federaciji in drugih družbeno-političnih skupnostih; e) o sodstvu in javnem tožilstvu; f) o varstvu ustavnosti in zakonitosti. ' Sistematika, posvečena organizaciji federacije, je določena že s samo organizacijo. V skladu s tem obravnavajo posamezna poglavja naslednje . probleme: a) Pristojnost federacije; b) Zvezna skupščina; c) Predsednik republike; d) Zvezni izvršni svet; e) Zvezna uprava; f) Vrhovno sodišče Jugoslavije; g) Ustavno sodišče Jugoslavije; h) Narodna obramba in Jugoslovanska ljudska armada. Notranja razporeditev posameznih skupin vprašanj v posebnin poglavjih izhaja iz načel nase družbeno-politične ureditve in pomena teh vprašanj oziroma mesta in funkcije ustreznih ustavnih institucij. Prav tako sloni ta razporeditev tudi na ustrezni logiki sistematičnega obrav- navanja in na sistematiki naših prejšnjih ustav ali na tehniki ustavne strukture, ki se je stoletja oblikovala. Ta načela so bila odločilna tudi za notranjo arhitektoniko sistema- tike, ki je prišla do izraza v osnutku ustave. 2. POJMI IN IZRAZI 1. Med delom se je v zvezi s tem osnutkom pokazala vrsta termi- noloških problemov. Težave so nastale zato, ker naša pravna teorija še ni našla splošno sprejetih Izrazov za odng^e, ki se razvijajo v Jugo- slaviji, za takšne odnose pa tudi nI ustreznih Izrazov v splošni pravni teoriji. Zato se osnutek omejuje na to, da v mnogih primerih, zlasti na področju, ki ne sodi v klasično ustavno pravo, določa izraze za posa- mezne odnose samo, kjer je to potrebno, da ne bi prejudiciral nadaljnjega razvoja teorije In zakonodaje kar se tiče izrazoslovja. 2. Med pomembnejšimi ustavnimi kategorijami, ki so dobile nove izraze ali izraze z razmeroma novejšim pomenom, poudarjamo nasled- nje: 92 Izraz družbena skupnost v svojem formalnem pomenu zajema vse družbeno-politične skupnosti. Potemtakem je to generičen pojem za vse te skupnosti, pojmovane kot stvarne družbene kolektiv- nosti, ki po ustavi delujejo na določenem območju in v njim ustrezni strukturi. Splošni izraz družbeno-politična skupnost označuje vse teritorialne skupnosti, ki imajo elemente tako družbeno-ekonomske kot politične skupnosti (občina, okraj, republike in federacija). Kolikor se posamezne določbe ne nanašajo na vse družbeno-politične skupnosti, teži osnutek za tem, da podrobneje določi, ali gre za občino, okraj, republiko ali federacijo, čeprav je morda na nekaterih mestih še ostalo nejasno, ali gre za funkcije vseh skupnosti ali samo določene skupnosti. Avtonomne pokrajine, če v republiki obstajajo, so prav tako družbeno-politične skupnosti, vendar se določbe, ki veljajo za družbeno-politične skupnosti nasploh, uporabljajo zanje samo v okviru pravic in dolžnosti, ki jih za te skupnosti določa republiška ustava. Osnutek uporablja izraze »funkcija« in »pravice in d o 1 ž - nosti« v težnji, da bi določil splošna področja dejavnosti in obvezno- sti oziroma raven in okvir pooblastil družbeno-političnih skupnosti. (Izraz: »funkcija« — na primer sodna funkcija — v horizontalni organi- zaciji oblasti ima drugačen, bolj ali manj klasičen pomen.) Medtem ko se ti izrazi uporabljajo, kadar gre za družbeno-politično skupnost, označuje izraz pristojnost določene dimenzije dejavno- sti in pooblastil predstavniških teles in njim odgovornih organov m zavodov določene družbeno-politične skupnosti (n. pr. izraz »pristojnost federacije« v VIII. poglavju), ali še bolj natančno, delovno področje aktivnosti in pooblastil ustreznih organov. Izraz delovna organizacija je izraz za generičen pojem vseh organizacijskih oblik, ki se formirajo na podlagi združenega dela in samoupravljanja. Ta izraz ne opredeljuje oblik institucij, ki se bodo še naprej imenovale podjetja, ustanove, zavodi in podobno. V osnutku je določen ta generičen pojem na podlagi enotnosti družbeno-ekonomskega položaja človeka in s tem družbeno-politične vsebine raznih vrst in oblik delovnih organizacij. S pojmom delovne organizacije so mišljena tako podjetja in druge socialistične gospodarske organizacije (banke, zadruge, trgovinski in obrtni obrati itd.), kakor tudi ustanove in druge organiza- cije, ki delujejo na področju vzgoje, kulture, zdravstva, socialne zaščite in drugih družbenih služb. Iz tega izhaja, da delovnih kolektivov v dr- žavnih organih, družbenih organizacijah in združenjih v smislu osnutka ni šteti za delovno organizacijo. Potemtakem iz tega izraza ne bi smeli sklepati, da so te delovne organizacije oblikovno enake, ampak da jih je treba enotno obravnavati 93 kot osnove subjektov socialistične proizvodnje in uresničevanja đrugm družbenih dejavnosti. Osnutek ponekod uporablja tudi izraz samoupravna orga- nizacija. S tem izrazom so mišljene predvsem delovne organizacije; v osnutku pa so s tem izrazom mišljene tudi tiste oblike organiziranja družbenega dela in družbene dejavnosti, ki so organizirane kot samo- upravne institucije, niso pa formirane kot podjetja, zavodi družbenih služb ali podobne delovne organizacije (sem spadajo: zbornice, skupnosti in podobno). Kot družbene organizacije obravnava osnutek vse različ- ne oblike prostovoljnih društev občanov. Čeprav je to še vedno generi- čen pojem, so z njim dejansko mišljene različne kategorije teh organi- zacij, tako da označuje Ustava, kjerkoli je bilo to možno in potrebno, te kategorije z ustreznejšim izrazom, na primer družbeno-politična organizacija (Zveza komunistov. Socialistična zveza delovnega ljudstva) ali samo društvo. Glede na to, da imamo republiške ustave, veleva tudi uporaba izraza ustava ustrezno jasnost in natančnost. V osnutku je uporab- ljen izraz ta ustava, kadar določa konkreten odnos do nove Ustave Jugoslavije. Izraz »ustava« (pisan z malo začetnico) označuje, da se ustrezno določilo nanaša tako na Ustavo Jugoslavije kakor tudi na re- publiško ustavo. Izjemoma je uporabljen izraz Ustava (z velikim »U«), kadar je iz konteksta že sicer jasno, da je mišljena Ustava Jugoslavije. Za Ustavo Jugoslavije je posebnega pomena odnos med zveznim in republiškim zakonom. Ta odnos je izrazoslovno enotno urejen. V osnutku je uporabljen izraz zvezni zakon, kadar naj bi ustrezno snov urejal samo tak zakon, izraz zakon pa, kadar je predvideno, da je ustrezno snov mogoče urediti razen z zveznim tudi z repu^)liškim zakonom. Zvezni zakon, ki je mišljen v tem primeru, je »temeljni zakon«. Naposled je v osnutku zaradi ekonomičnosti besedila uporabljen tudi samo izraz zakon, kadar je iz besedila očitno, da gre lahko samo za zvezni zakon, tako da bi bil izraz »zvezni« ne le nepotreben, temveč v nekem smislu tudi nelogičen. Osnutek dela razliko med izrazoma družbeno planiranje in družbeni plan. Prvi označuje funkcijo, drugi pa družbeno-pravnl akt. Z družbenim planiranjem je mišljen zbir metod, aktov in ukrepov za usmerjanje in vsklajanje razvoja materialne osnove družbene skupnosti. Družbeni plan je poseben akt, v katerem so določeni ukrepi planirani za določen čas in za določeno družbeno-politično skupnost. V osnutku je uporabljen izraz o bč a n, kadar je mišljen aktivni politični subjekt, nosilec ustreznih, predvsem političnih pravic. V največ primerih je to naš državljan, to je državljan Jugoslavije. Pravice tujcev 94 so, ali izrecno navedene aH pa so mišljene v okviru določenih svoboščto človeka. V osnutku je zavzeto jasno stališče glede značaja družbene lastnine. Ta izraz je sprejet v osnutku, ker je že udomačen in je ustreznejši od vseh drugih, doslej predlaganih izrazov. Družbena lastnina je nova kategorija ustavne pravice, natančneje povedano, pravice druž- benega samoupravljanja. Ustava določa, da to ni več kategorija lastnm- ske pravice bodisi privatnopravnega, bodisi etatističnega tipa. Družbena lastnina označuje osnovne družberie odnose v proizvodnji in menjavi, ki so zagotovljeni s samoupravljanjem delovnega človeka v procesu osvo- bojenega dela. V osnutku pa je dosledno uporabljen izraz lastninska pra- vica glede tistih sredstev in stvari, do katerih lahko obstaja lastninska pravica posameznih subjektov (občanov, družbenih organizacij in civil- nih pravnih oseb). Z ločitvijo družbene lastnine od kategorije lastninske pravice osnu- tek hkrati precizira tudi obseg in pomen določenih lastninskih pravic izven sfere družbene lastnine. 3. Pri vrsti drugih področij, kot so pravni režim sredstev za proiz- vodnjo in drugih družbenih sredstev, delitev, planiranje, delo, uprava, uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, ostaja osnutek v okviru funkcije ustave in ne uporablja niti izrazov, ki so bolj ali manj običajni v neka- terih teoretičnih delih in v nekaterih zakonih. To velja zlasti za zaple- teno vprašanje pravnega režima družbenih sredstev v družbeni lastnini nasploh, vštevši tudi vprašanje delitve in planiranja Na tem in na dru- gih področjih se osnutek zavestno izogiba temu, da bi z uporabo posa- meznih, sicer konvencionalnih izrazov ne dajal podlage za napačna m enostranska pojmovanja ali onemogočal razvoj izrazoslovja. 4. Kljub vsemu prizadevanju pa v tem osnutku problemi izrazoslovja niso do kraja rešeni. Glede mnogih izrazov in pojmov, s katerimi so izraženi včasih različni odnosi, bi bile možne upravičene kritične pri- pombe, za mnoge izraze pa ostane odprto vprašanje, ali so zmeraj racionalno in pravilno uporabljeni. Pričakovati je treba, da bo javna razprava tudi na tem področju prispevala koristne predloge ali dala pobudo, da se najdejo boljše, popolnejše in ustreznejše rešitve. 95 Popravki Zaradi naglice pri pripravljanju gradiva za predosnutek ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije v slovenščini je pri natisu te brošure nastalo nekaj večjih in manjših napak. Zategadelj prosimo, da nam jih opravičite Bistvenejši popravki so tile; V prvem delu je treba v prvem odstavku 8. člena črtati besedo »vsa«, v drugem odstavku 16 člena pa v prvi vrsti za besedama »delovni enoti« postaviti vejico. V prvem odstavku 48. člena je treba besedo »žali« spremeniti v »krši«. Drugi odstavek 60. člena mora biti namesto »delov- nim« napisano »vojnim«. Zadnjo besedo v prvem odstavku 112. člena je treba nadomestiti z besedo »odgovornost'« namesto »dolžnosti«. V prvem odstavku 135. člena je treba popraviti besedi »z ustavo« v »s to ustavo«; v prvem odstavku 150. člena pod 1) »področja« v »območja«, pod 2) v istem členu za besedami »o prometu blaga ih storitev«; pa dodati izpuščen«!'besede: »o družbenem planiranju; o prometu in zvezah ter b varnosti prometa;«. V 2. odstavku 184. člena mora biti namesto »Vsak zbor narodov« pravilno »Vsak zbor in zbor narodov«. V drugem od- stavku 189. člena je treba za besedo »svet« dodati: »oziroma funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, usten«. V prvem odstavku 229. člena pod 5) je namesto »sodišč« pravilno »med sodišči«. V prvem odstavku 236. člena mora biti namesto »določbe« pravilno »odločbe«. Za besedo »organov« v prvem odstavku 231. člena pod 3) je treba postaviti vejico. Naposled bi se moral naslov »Obrazložitev predosnutka ustave Fede- rativne socialistične republike Jugoslavije« pravilno glasiti »Iz obraz- ložitve predosnutka...«, zakaj celotna obrazložitev je obsežnejša, mi pa smo v to gradivo zaradi tehničnih okoliščin uvrstili le prvi dve poglavji iz splošnih opomb.