St. 74. V Trslu, v sredo 16. septembra 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva zsr Primorsko •T »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in ubiti o poludne. Cena za v«e leto je €i pld., za polu leta 3 gid.. za četrt leta 4. pla, da t mi i koroškim Slovencem napoč' nra narodnega preporoda. S tem se pripomore ljudstvu mnogo v dušnem obziru, ker sedaj zbog tolikih Sol je primorano trpeti pod težo vsiljene nemšč ne, koja jim i naobraženje in oliko zavira. Herder veli: Wer seine Muttersprache, «iie siisseti, beiliger. Tone seiner Kindheit. die mahnende Stitnme seiner Heimath nicht llebt, verdient nicbt den Namen: »Mensch«. Slovenec svoj mili jezik ljubi goreče ter mu je v srce žal, da se tako izbacuje iz učilnic, njemu namenjenih, celo iz ljudskih šol. Zato se vedno zanj poteguje. Ljubezen do svojega materinega jezika je vsacemu v srcu vkorenjetia ter nečloveško postopa oni, ki mu ga hoče Izruvati; po državnih postavah je vseoi narodom zagolovljena njih narodnost; zato upa ter željno pričakuje slovenski živelj po Koroškem izpolnjen|a teh pravic in gorko poklada na srce svojega poslanca, do katerega veliko zaupanje noji, naj se on p:i vladi zanj potegne ter pridobi, kar se mu je doseduj vsakikrat odreklo; on naj vladi žalostne odnošaje na Koroškem pove; on naj si kolikor možno prizadeva, da sh koroškemu Slovencu kolikor možno prej žalostni stan zboljša, da se bode moral i on omikati in krepčati, kar je vsem dovoljeno. Vanj omike ne jemljite zvestemu in krepkemu naiotiul Ljubomir. (Konec prih.) Politični precried. CJ Notranje dežele. Cesar ie pred odpotovanjetn iz Celovca poslal koroškemu deželnemu načelniku lastnoročno pismo, v katerem se je zahvalil za dokaze zvestobe in u l«nosti ter se posebno pohvalno i/.rekei o lepej deželnej raz-tavi. — Celovec je zapustil cesar II. t. m. ob 2 '/,, drugi dan ob 10dopo-ludne pa je t>il uže v Požegi. Pripeljal se je z ministerskim načelnikom in pred njim se je vozil hrvatski ban. Ljudstvo je cesarja sprejelo z nepopisljivim navdušenjem. Pred mestom ga je čakal župan z mestnim svetom in spodobno pozdravi/, cesar se mu je zahvalil za si fini sprejem. Pred županijsko palačo so ga čakali generali, duhovščina m magnati. Cesar je najprej pozdravil nad vojvodo Jos pa, potem duhovščino in generale. — Ob uveli popoludne je sprejel bosniško-hrcegovinsko deputacjo, obstoječo iz 167 udov. zastopnikov vseh okrajev in ver. Na čelu tej deputaciji so bili dostojanstveniki raznih vir in sarajevski občinski sv^t; vodilje deputacijo deželni načelnik general Appel, ki je cesa- Suj draga tugovala je zelo. Odšla je. Kako najdem njeni sled > Lo se prekrasna jj dotaknola 7. nogami zemlje, prav namočene Po rosi, ki je pala tja na log, Gotovo zasledim pot urnih nog Z rudečo barvo kaj okrašenih. (Šeta se in gleda okolo veselo). Znamenje zasledil sem, ki pove, Na ktero stran se napotila je. Opranim zelena, kakor je Trebuh papigin, pala jjj je z neder Ko jema tavula je sem tor tja ln x solzami jo namočila zlo. (llodi sem ter tja in reč prav spojna). Kaj vidim ? To je trava z rudečimi hrošči.* Kako morem tukaj v pustem logu glas dobiti od ljubljene žene? Na rebrih gore na kamenu, ki ga je pral dež, sedi pav, ki Si ogleduje megle tam na vshodu Od koder močen veter veje, da Mu giblje repec sem ttr tja močno! Ponosno dviga glavo in kriči. (Bliža se ttiu). Tega hočem vprašati. Ti, tiček dragi, z modrim vratom in Pa z belimi očmi, si videl mar V tem logu deklico, ki vredna je Srce človeško da si je želi? J) Kar je poprej imel za onrsnico, to je bila trata obsipana z rudečimi hrošči. (Dalje prih J rja pozdravil; potem so se zahvalili *n muhamedanfc, višji rabin in župana iz Sarajeva in Mostara cesarju za očetovsko skrb, in oba župana sla izrekla tudi željo, naj cesar Bosno in Hrcegovino z svojim obiskom osreči. Cesar je odgovoril : «S posebnim zadovoljstvom sprejemam zagotovilo udanostl tako tnnogobrojnega zastopa prebivalstva Bosne in Hrcegovine in vidim izzigotovila udanosti in hvaležnosti z veseljem pravo spoznanje očetovskih Mojih namenov in skrbi Moje vlade blagost in srečo teh liežel. Posebna Moja volja j-, da vsi raznovemiki morejo svojo vero svobodno spoznavati in da se jim njih pravice nikder ne kratijo. Bodite prepričani, da bom vse verozakone pri spoznavanji njih vere vedno enakomerno varoval in podpiral. Prav tako pa tudi Jaz trdno upam, da se bo tudi prebivalstvo v mirnej slogi in s poštenim delom marljivo prizadevalo za prospeh teh dežel, katerih sreča mi je tia srci, in o čemer se nadejam, da mi bo le mogoče, sam osobno se prepričati. Povejte to svojim sodeležanom in zagotovite jih cesarske Moje blagovoljnosti in milosti, katera tudi vas na vaŠej poti proti domu z najboljšimi željami spremlja.« — Veliko navdušenje je nastalo, ko je cesar omenil o obisku Bosne in Hrcegovine. Govoiil je potem tudi z raznimi udi deputacije. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno in 400 meščanov je napravilo bakljado. ia. t. m. je bil cesar zjutraj ob osmih pri maši; potem je sprejel deputacijo Častnikov, rimsko-katoliško duhovščino, patrijarha A ngjeliča in pravoslavno duhovščino, škofa Szasz-a, kakoV voditelja deputacije helvetiŠkega verospoznanja, potem naČel-ništvo hrvatskega deželnega zbora, deputacije in županstva pod banovim vodstvom, zastop mesta Požege in zastop mesta Zagreba. Cesar je vsakej deputaciji odgovoril; kardinalu Mibaloviču je cesar rekel, da se zlaga z očetovskim njegovim namenom, ako podaniki v miru, slogi in bra-tovskej ljubezni delajo za težnje, ki vodijo k sreči in blagosti posehe in skupno. Ako bo duhovščina — rekel je cesar — svoj vpliv obračala na prebivalstvo posebno v dosego teh namenov, in sama dajala najlepši izgled, potem ne boste pospeševali le dobrohotnih Mojih namenov, temuč tudi izrečeno zvestobo in udanost najlepše dokazovali. V ministerskem svetu, ki bode 22. t. m., določi se proračun za prihodnje leto. Delegaciji se imate sni ti 20. oktobra. Srbska kraljica je prišla 13. t. m. v Abacijo, srbski kralj pa v Gleichenberg. Pruski kraljevič Viljem pride 24. t. m. v Laksenburg, od kodar se napoti s prestol-nikorn Buiolfoiu na razstavo v Budim pest. Nekdanji minister in deželni namestnik na štajerskem baron Mecsery je 13. t. in. umrl. Dalmatinski namestnik feldmarlal laj tenant baron Icanović je 14. t. m. obhajal petdeseto službeno obletnico. Cesar sam mu je čestital v lastnoročnem, jako laskavem pismu, v katerem omenja njegovih izvrstnih zaslug v miru in vojni ter mu izreka najsrčnejšo zahvalo in želi, da ga Bog obrani Š* iuuogo let njemu in državi. — Čestitali so mu tudi vsi udje cesarske obitelji in dobil je na tisoče brzojavnih čestitk, posebno izmej vojaških krogov, osobito pa iz Dalmacije, tako sicer, da jih je v ponedeljek zvečer seženj visoko ležilo v dunajskem glavnem brzojavnem uradu, ker se zarad velicega števila niso monle otdati v Baden, kder Ivanovič zdaj prebiva. PraUi mestni svet je 12. t. m. zopet izvolil Černy a za župana. Ali on se je zahvalil za zaupanje ter si volitvi odpovedal zarad ozirov na svoj poklic in svojo obitelj. Včeraj je bila nova volitev, katere izid nam Se ni znan. Vnanje dežele. Izganjanje Poljakov Prusije se z veliko ostrostjo nadaljuje. Nemška vojna mornarica nema sreče. Korveta »Augusta« se je nedavno popol noma zgubila i ni več dvombe, da seje potopila in so utonili vsi mornarji, ki so bil na njej. — 8. t. m. pa se je zopet potopila ena torpednica. Ponoči od 9. na 10. pa je nemfiki vojni parnik «Blitz» trčil z angleškim parnikom c«Oakland» in se po-sleiui potop;!; izmej 17 mornarjev, ki so bili na njem, otela sta se le dva, vsi drugi so utonili. Avfgansko pralnnje je rešeno, 10. t. m. se je v Londonu podpisal angleško-ruski zapisnik glede avfganske meje. Polovico malega nerodovitnega ozemlja, ki je bil v prepiru, dobi Busija, drugo polovico pa Avfganistan. O karolinškem praianje se jehrup zelo polegel. Bismark je nenavadno miroljuben in spravljiv, ali on dobro ve, zakaj tako dela. Prijateljstvo z Španijo ima za Nemčijo veliko vrednost in Bismark gotovo rajše pusti Španiji vse karolinške otoke, nego da bi Španjci v srdu na Nemčijo izgnali iz Španije kralja in ustanovili republiko, ker Španjska republika bi brez dvombe bila zaveznica francoskej republiki; te dve republiki v zvezi pa bi Nemčiji bili velika nevarnost i nova srdita vojna mej Nemčijo in Francosko, kattra vstane uže tako prej ali slej, ponovila bi se poprej, i Nemci bi imeli veliko trše boje. nego so jih imeli v zadnjej francoskej vojni; mogoče je celo, da bi združeni Francozi in Španjci prodrli do Berolina, kakor so pred 15. leti prodrli Nemci ilo Pariza.— VRe to Bismark dobro vidi, in zato deia in bo delal iz vseh moči na to, da Španiji ohrani kralja. — Zato se vede Španjski poslanec v Madridu tako, kakor ne bi se bilo nič zgodilo, kakor ne bi se bil raztrgal in sež gal nemški prapor, kakor ne bi Nemčija bila razžaljena. — Spanjski odgovor na nemško noto neki zahteva, naj se Nemčija odpove pokroviteljstvu nad karolinškimi otoki, potem pa ona da zadoščenje zarad razžaljenja nemškega prapora. Iz Tonkina se poroča, daje Curcy zahteval, naj mu francoska vlada da oblast, da odstavi mladega anamskega kralja, ako se mu bo to zdelo potrebno. Francoska vlada mu je dovolila prosto roko, vendar pa dostavila, naj se ne anektira Anam. Courcy je kralja res odstavil in bil je za kralja proglašen Channong, ki bo 19. septembra kronan. DOPISI. DulOVlje 14. sept. [Vojaki- cikorj aH, kultura italijanska). 10. t. m. smo se nadejali sploh lepega dne, ker zvedeli smo bili, da nas obiščejo domobranci, ki so pri vajah v Sežani. In res, pohod v Dutovlje je bil tudi letos, kakor druga leta, prav mnogobrojen. Uže poprej smo se veselili ogledati si ogromno množico bataljona, posebno še, ker pri nas nemamo vsak dan pr like videti obličja vojaku, tem manj pa toliko število vojaški oblečenih mladeničev in u-ož. Vse je bilo živo, vse se gibalo, mrgolelo. Tam je žena prodajam sadja in kruha, zopet na drugem mesta je bilo opazovati, kako pozorno so otročiči obračali svoje oči na vojaški ponos in starček, ki je bil tudi radoveden, majaje z glavo je stavil se v položaj za časa njegovih vojaških let, strogo obsojaje vedenje, ponašanje nekojih razuzdanežev tržaških. Precej popoldne pride kakih 30 podčastnikov v dobro znano gostilno Žvab-ovo. kder so si bih uže prej naročili kosilo. Bili so Bkoro vsi Tržačani, a menda brez izjeme vsi ital. narodnost'. Ko so se dobro najedli in napili kraškega terana, bilo je vriska, ropota, Šumenja. da joj! Uže pred kosilom, komaj vzdrževaje, da si duše privežejo, bili bi krčmarju od lakoti malo da ne lonce po-L'rizb, a ko jim je naš teran ušesa ogrel, raziegnolo s<; jun je ntl", ko urhom, na ves glas zi|aje: vivva c korija m .... al Nabergoj. Izzivanje jim je potem takem bilo veselje. Tako so pokazali našemu svetu na slov. tleh, da znado tudi po Krasu Štovati cikorijo in psovati vi leg t, poštenega i za nje same zasluženega Nabergoja. Bot; zna, kaj si je ta kopa mislila, svoio »izvoljeno« pevaje. Jr-|j qj ir jim bilo, da nas kupujejo? Ne bo, za vaga nel Se ve da, ko je trebuh poln in ko »Bacchus« nadvlaiuje pau et, takrat je mogoče, da se vresniči pregovor »in vino veritas«, a povedati moram, da so ti ljudje imeli opasan meč, ndino sveto, kar ima vojak. Meč naj bi jim bil v obrambo, a s tim hočem reči, naj ca rabijo, v kar je sploh namenjen, pa njim je bil jezik oni zbadljiv meč, s katerim so hoteli svojo srčno srd trositi, vplivati na naSo narodno zavest, da se v nas uniči zaupanje, ki ga pri nas uživa velecenjeni Nabergoj, kar naj ne bi storil nikdo, še manj pa vojak, ki ne sme žaliti nobene narodnosti, ki so pravi avst ijski državljani. Prepevalo se je dosti, a!i bolje rečeno, vpili so, od tukošnih ljudi bi se smelo vendar kaj več, kaj lepšega petja pričakovati, tuli več omike, kajti Če so se izjavili, da imajo toliko denara, da vse Dutovlje kupijo, lebko si mislim, da jim ga e bilo tudi toliko na razpolago, dr. si vsaj potrebne olike, ča uže ne omike, pridobe, iia se morejo dostojno vesti, kakor Bog in pošten svet hoče. A pravcati vpijati so se holeli s pesnijo ukazati, ki je menda posvečena uredniku ital. lista »II Soldo«. Povzel sem iz one le toliko, kolikor se mi zdi glavno, namreč: prima 1 . , . ., adesso sp . , pri k oje j slednej besedi so čute izražali tudi z rokama, nogama, ramenoma, z usti iti' očirna. in tako hoteli, da njih angeljčki v nart čji ne^o ta prelep pozdrav uiedniku listi >11 Soldo«. Mej odmorom so nabirali cvetja, s kojeua vonjavo zopet pokade njih zaščit-nici »cikoriji«, nasprotno pa drgajo ob žolč, da polijo Nabergoja. In glejte, efekti so se po par kozarcih pomnožili. Vnovič naperijo svoje v petje nepripravne aparate in udarijo quella di vivva Cikorija, m . ..» al N. »Ali čudo se podi« — na enkrat vse potihne, lil duha ni sluha. Kaj neki to pomenja ? Nek gospod, povsem naroden, ni več mogel mej stenami tičali in je pred go-stilničarjevim poslopjem hotel z ozbiljno besedo poizveietl, j* |i »provokaciji« vojaštvu dopuščena ali ne, a ne mene se ž njimi, ter f-1 o i- i 1 tudi korak do c. kr. Žandarmerije. Postajnvodja je kmalu tu, ostal do zadnjega tam, ter Čuval, da ne bi se jelo uganjati kaj političnega v strožjem pomenu. Uže nov prizor! Od tedaj se je vpilo: vivva Cik. e vivva Nabergoj ter so došli vsi iz sobe pred hišo, k mizi kamnati, kder sem se tudi jaz veseli v diužbi z svojim prijateljem Stefkom in drugimi znanci. Hoteli so se neki opravičevati, da oni vlože tožbo proti onemu gospodu, češ da jih je obdolžil, da se pogajajo s politiko proti Avstrij'. Na to sem jim na kratko razložil, da vse t'> ni nič res, ter vendar ni prav, da družijo naš narod s takim petjem. Posvaril sem jih dalje, naj se takih dejanj v bodoče tia slov. zfm ji varujejo, da ne bi se jim danes ali jutri tako zgodilo, kakor ajševskim gospodom, katerim se presneto hudo piše. Gotovo, da so mi ugovarjal', rekoč mi, da to ni nič političnega, ker se celo sami sebe nazlvajo po pridevku Slovencev »cikoiijaši«. A jaz, ne bodi len pri tej priliki, opozorim jih, da poštenega društva, posebno svojega ne bi imenoval tako, kakor bi kedo drug želel, dodavši jim v dokaz, da je dosti sramotno, če se oni mesto »Concordia« kot »perjota za kafe« smatrajo, da tako poniževanje je na svak način neopravičeno. K malu potem se spravijo zopet na svoje prejšne mesto, ter pijejo dalje. Da jim je pa bilo kaj v smeh, in komu drugemu v spoznanje njihovega vedenja, tudi v službi kot vojaki, gre jeden izmej onih po žensko krilo, ki je bilo na snšilu, obleče si je, obrne kapo vojaško naopak, vzame metlo v roko iu se tam kakor kaka vla-čuga sprehaja, mej tem ko vpije na ves nlas, ker so ga njegovi lirugi grabili, tako, da v resnici lečetn, da ti ljudje bi nas pohujšaii, da so nam vtčKiat pred očrni s takim postopanjem. Nekoji so se bili zgubili in šli k drugemu krčmarju. Pa krčmar ima v sobi tudi podobo, ki nam predstavlja shod našega presv. cesarja in umršega Emanuela. Iz gotovih virov sem poizvedel, da so se tu.il pri tej sliki nekam čulno vedli, pa molčimo. Kot navriek mojemu dopisu moram še pristaviti, da mi je pravil krčmar, ki ie prodajal vino na Beč«vcih, da sem ter tja kakemu pride prav tudi kaka steklenici, kak kozarec in da bi tudi brez plačila radi postregli svoj želodec, kakoišnim početjem so vojaki, rodom Tržičani, kaj navajeni, o čemur imam tudi «am dokaj lastnih skušenj. Tako je, drugače pa, kakor piš> kak tržašk italijanski list. da Kraše»ci beračimo po Trstu, da v Trsiu so »Arine Beisende« i Carsoglini. Z >pet mi je toraj bil en dan v to, ua sem opazoval ital. kulturo. Dopis bi mi h I predolg če hočem vse povedati, sploh pa -ein le natančneje to opisal, kar sem z listnima očima videl in ušesotna slišal. Zdelo se mi je potrebno, celo zanimivo, posebno za tržaške in okoličanske Slovence, poročati, da cikorija tudi pri nas išče. česar more brez uvetov dobiti. Sledmič pa prosim, tukajšne gg. krčraarje, da ne bi mi zamerili, ako bi moi dopis prouzroč I, da nas ne obiščejo več v prihodnje taki vojaki, kajti jaz sem tega menenja, da lebko živite, če tudi »cikorija« v Trstu ostane, saj suma ob sebi ni nič vredna, le kavi moč krade, ^vam toraj tudi dobička ne more dajati. Se enkrat: oprostite, če mislite, da vam goste odganjam! _ Opazovalec. I»» nedeljo ob 11. uri predpol. so povabljeni v prostore del. podp. društva v>| odbori slovenskih društev Trsta in okolice v posvetovanje, da bi se napravila ?a Trst in okolico pevska zveza, v kateri namen bi se prej ko prej razpisal* službi pevovodje, ki bi imel podučevati \se pevske zbore okolice in pevske zbore mestnih društev, kakor so Čitalnici, Sokol, Delalsko podp. društvo itd. Dobra misel, pa prav lehko izvršljiva. Pa je lu li potrebno, i1a se kaj stoii v tem obziru, ker petje mnogo povzdiguje narodno stvar v Trstu. Naj se torej v nedeljo udeleže prav gotovo posvetovanja \si odbori domačih društev. Zapovedano slavljenje koz za šolske otroke. Tržaški mestni magistrat razglaša, da se otroci, ki niso spolnili še desetega leta, v šolo le pod tem pogojem sprejemajo, da so dokazali, da so jim bile koze stavljene; priletuiši učenci pa imajo dokazati, da so jim bile kozć v zadnjih petih letih stavljene; brez spričevala o stavljenju koz se smejo sprejemati v šolo lo tisti otroci, ki bo dokazali s zdravniškim spričalom, (in če je to spri-čaio dal zasebni zdravnik, mora biti potrjeno od okrajnega zdravnika ali proto-fiz kaj, da se jim koze ne morejo staviti zarau kroničnih ali drugih bolezni, ali da so imeli koze pred krajšim ali daljšim časom. Pri tej priliki naznanjamo, da so kozo brezplačno stavijo v zavodu via Chiozza št, 10 in sicer 15., 16., 17., 18., 19 in 21. t. m. od 4. do 0. ure popoludne. Itazpls zakladanja s lira Slovili! lesom. Za c. kr. pomorski arsenal v Bulji se bo leta 1886 potrebovalo 50 kubičnih metrov štiri oglato obtesanegu hrastovega lesa za laoije Dne 30. sept. t 1. ob 4. uri popoludne bo pri c. k. poveljni-štvu pomorskega arsenala v Puiji ofrtna obravnava o pisanih, zakladanje z omenjenim lesom zadevajočih ponudbah. Pogoji so done tudi pri trgovinskiti iti obrtnih zbo-nicah Služba poštnega ekspedl-Jenta je razpisana v Divinu. Kavcija znaš a 200 gld., letna plača 200 gld. pisar« ti ina 00 gld. In 500 gld. za vsakdanjo poštno vožnjo mej Divinom in Nabrežino. Prošnje naj se vložč v treh tednih pri c. k. poštnem vodstvu v Trstu. Tržaške novosti: Svarilo magistratovcem\ Nek zidar o 1 sv. Ivana je zidal vodnjak pri Verdelji, magistrat mu ima po pogodbi plačati na to delo 5) kI I. Zidar hodi uže tri tedne po to borno svoto, ali g. Pimpacb venomer zavlačuje plačilo, in ko je bil v nedeljo zopet na magistratu ter tirjal svoje, dreg-nol seje nanj Pimpach-jv pisar češ: »Pojdite k Nabergojn, naj vam on plača«. Zidar je mlidega clkorjaša dobro oštel in mu rekel, da ou pozna g. Nabergoja za poštenjaka, kateri bi ga plačal, ako bi bil zanj delal, ali da je delal za magistrat, kateri mu mora plačati. Sramota, da se smejo goditi take stvari. Tepei. Na bregu Grumula sta se d' a brodolastnika v nedeljo o belem dnevu pretepala in ranila, kakor da bi bila poulična pobalina, policija je odgnala oba v zapor. Detomor. V smetilnici neke hiše na »piazza d»l sal°« so v nedeljo našli par dni starega na hrbtu razrezanega otroka. Prišla je komisija ali naŠia ni še dosedaj brezsrčne matere. Napadla je neka Dalmatinka svojega moža z nožem, da bi se nad njim mašče vala. K sreči so bili blizo ljudje, ki so zabranili večo nesrečo. Maščevalno ženo |e policija v uedeljo piav ob istem času !n skoro na iatein mestu na piazza sale prijela m odpeljala v zapor, kder so našli trujl.ee umorjenega otroka. Čitatelj si lehko misli, koliko hrupa je b;lo v nedeljo zjutraj na solnem tigu. Napadel j- tuli čevljar Jožef J., ki sta nuje v ulici Madonina, svojo ženo in jo s kneftro tako nabival, da s-j je morala z 4 otroci rešiti na ulico, vsled česar je po licija odpeljala suroveža v zapor. Samomor. V nedelo so našli piloti v takozvanej saketi poleg morske preluke truplo nekega Feliksa Ercolessi, 40letuega mornarja iz Itavene, očeta 4 otrok. Vzrok samomora je neznan, Nesreča. Ko so hoteli finančni stražniki te dni na nek angleški parobrod, da na njem opravijo slulno, prelomil re je most na sredi in sta dva stražnika padla v morje, Mornarji so ju poteguoli na suho. Ali ubila bi se bila lehko oba, da ni nad-stražnik spretno skočil na zadnji konec mosta in zatiran 11. da most padu v morje. K ljubil nesreče pa »Tiiester Zeitung« napada stražnike, češ. da 30 prevroči v službi. — Pa zakaj to / Ker je bil urednik tega lista nek dan na kolodvoru viz.tiran od finančne straže, akoprem je zase zahteval nedotakljivost, kakor da bi bil poslanik kake tujd države. Taki sol Policijsko Znani policijski kan-celist. c. Titz je prejel v nedeljo jako nevarnega tatova, nekega Franca Borett a iz Milana.— Ta človek je sedel zdaj uže več let v Kopru; te um je dostai sv< j > kazen; pri vsem tem pa iz koperske kaznilnice haŠ zadnji dan svoje kazni ušel s tem, da je nek zid preluknjal. Pa z- kaj to? — Ker ga je imela zdaj naš i vlada izročiti Ital j', oa ga tam z.iš'jejo za daljnih 8 let, ker ludi t.iin je nii obsojen ZMai tatvine, pa pete odnesel. Z prli n. oni več pustop'ič«- v in o ulačug«. katere vse pošljejo v Kratkem na zra«, S tone občine I Železnica Spodnji Drav-burg-Uelje. Pripoveduje mo srebrni denar, da robo platimo«.— Oui, Monsieur! odgovori zadovoljno inetl irski škof, kanonik stopi v kočijo in se odpelje in tudi lukaji, ki so do tedaj okolo koćje krožili, ne opaženi se oddahjo. Trgovec si prizadeva šk tu čas kratiti. Prafa ga, ne bi li mu drago bilo, kaj zavžiti? ne zebe li*škofovske milosti itd. Metlar pa mu vedno z «Oui, Monsieur« odgovarja. Minolo je mnogo čisa, ali škofovskega spremstva ni bilo nazaj. Trgovec jame sumiti in zato popraša Škofovsko milost, kaj to znači, da se toliko časa ne vrno. Ali vse nič ne pomaga — navidezni škof pobesi odi in vedno čveka svoj: Oui Mbnsieur. Slednjič, ko je už^ minolo tri ure, kar so odšli, zgubi trgovec potrpežljivost in spoštovanje, zgrabi nazovi škofa za ramena, strese ga močno nekoliko krati in primora, da izpove to Čudno poČenjanje, kar je on prav vesel storil, da se je le odkrili te njemu vsiljene igre. Opeharjeni je stvar koj naznanil redarstvu, koje je takoj začelo iskati zločincev — ali zamau — svoje robe trgovec ni nikoli več videl. Ubozega meti u j i je policija kmalu izpustila, ko je izpovedal, da ga je primoral to igro igrati Cartoucbe, ter da jo je on sprejel, samo da si je rešil iivenje. Dogodek je uže star in morda uže znan kateremu naših bralcev, pa vendar Zanimljiv in zato smo ga jim z novič po« dali. Gospodarske in trasfco stvari. Pravila okrajne gospodarske zadruge za sodnijski okraj Podgrad. Ta odbor ima se izvoliti pri prvem občnem zboru in ima poslovati do konca leta 1SS7, pred iztekom ktere^a ima biti Zopet sklican občni zbor za volitev novega odbora, kteri bo posloval do konca 1890; tako bo pred iztekom triletne dobe vsa-kikrat ponovljen, ru vršiti dopolnilna volitev in ta velja le z i ostalo dobo odhorovega poslovanja. § 7. Oiborništvo je častna služba brez plače, ampak gotovi trošlci za družbene namene imajo biti povrneni iz blagajnice zadruge. $. 8. Zunanje zastopstvo za Iruge je izključljivo predsednikova ali njegovega namestnika stvar j ampak vse za zadrugo obvezna pisma ima podpisati izven predsednika ali namestnika tudi tajnik in blagajnik, vsi vkup so pa solidarno odgovorni in odvisni od pravomočnih sklepov oočnega zbora vsled S. 14. teh pravil. §. 9. Odbor sklepa, kar potrebno pri notranii upravi zadruge s pravomoćnim sklepom. K temu je potrebna relativna večina glasov navzočih odbornikov, ako so ti bili vsaj 8 dni pred sklepanjem poklicani k posvetovanju ter je bil vsem odbornikom s poklicem tudi pre imQt posvetovanja naznanjen; drugaie j* pa potrebna k pravomočnemu sklepu absolutna večina glasov vseh odbornikov. g. 10. Dolžnosti odbora so: a) podpirati javno upraviteljstvo in posebno deželni kulturni svet v pospeševanju kmetijstva, kakor organe, ki so poklicani, da izvršujejo gospodarske postave in sicer po splošnih določbah, ki bi utegnile v tem smislu iziti, ali za vsaki slučaj posebe ; b) skrbno gospodariti s premoženjem zadruge in skrbeti zi nje razcvet v dosego svojega namena; c) skrbeti za povz iigo kmetijstva, in gospodarstvu sploh podredjene stroke. V dosego tega namena in kolikor dopuščajo gmotna sredstva zadruge, ima odbor skrbeti zi praktične poskuse; sm-i najeti ali kupili potrebno posku-ševalno zemljišče in orodje ter ustanoviti i zgledno gospodarstvo; d) razsoditi s pravomoćnim sklepom vse prepire, ki utegnejo nastati v društvenih zadevah med družbeniki; zoper take razsodbe ni dopuščeno nobeno pravno sredstvo; e) sprejeti nove ude zadruge na pollagi S. 3. deželne postave o gosp. zadrugah. S. 11. Odbor se snide za posvetovanje in sklepanje na poklic predsednikov ali njegovega namestnika, ako j« prvi zidrzin; Bicer pa kadarkoli to zahteva : a) deželni kulturni svet, b) c. k. politična oblast, ali e) ako dva odbornika to želita; predseduje pa vsekako le predsednik ali njega namestnik in obravnavanje je kolegijalno ter se ima po tajniku zabiležiti v poseben zapisnik. 12. Kadarkoli potrebno mora p re i -sodnik zadruge sklicati vse ude k občnemu zboru in v ta namen objaviti poklic z 'nevnim redom v časopisu, kteri je v m najbolj razširjen. Mora se pa občni zbor sklic »ti najmanj enkrat v letu in pri tej priložnosti ima se obravnavati: a) p-eg!e iovanje in potrjevanje računov o gospodarstvu s premožjnjem zadruge /.'i pretečeno leto; b) ustanovitev proračuna za prihodnje leto in ustanovitev letnega doneska vsled 5. b) teh pravil; ć) volitev novega odbora vsako tretje leto počenši od leta 1887; d) nasveti posamičnih družbenikov ali olbornikov zadruge, kteri pa morajo biti pravodobno naznanjeni predsed-ništvu, da jih postavi na dnevi i red. S. 13. Občni zbor, pri kterem imajo biti obravnani računi o gospodarstvu, ima biti vsaj 14 dni preje napovedan in dnevni red naznanjen c. k, politični ob'asti. Med tem časom je pa vsakemu družabniku dovoljeno, pregledati račune zadruge. S. 14. Obravnavanje pri občnem zboru ima biti parlamentarno in sklepa se z relativno večino glasov navzočih družbenikov ter tajnik zabileži vse skiepe v zapisnik. Vsak družbenik ima pravico se udeležiti občnih zborov, govoriti pri splošni dihati, predsednik določi pa vrsto govornikov In sploh skrbi va vzdrževanje reda; dalje ima vsak družbenik pravico predlagati in glasovati o predmetih; pregledati račune o gospodarstvu zadruge ter izjaviti svoje opazke občnemu zboru v presodbo, biti v prvi vrsti deležen po zadrugi vata-novljenih ali izposlovanih dobrot in koristi z ozirom na gospodarstvo ali kmetijstvo, ampak odbor natančneje določi vrsto udeležit?« med drtiŽneniki. 15 Zid ruga se razide. kadarkoli število nje družbenikov se skrči pod število dvajseterih in se to število ne dopolni v Času od c. k. politične oblasti določenem. V tem slučaju pripade vsa imovina zadruge deželnemu kulturnemu svetu v nskrbništvo po § 13 deželne postave; deželni kulturni svet se bode pa po možnosti oziral na okraj Podgrad. Tržno poročilo Kava — dobro ohrajtana, prav tako sladkor, katerega se je te dni še precej prodalo po n«premenjenih cenah. Olje — gre Se precej od rok po ne-spremenjenej ceni, enako je tudi s pe-troljem. Domači pridelki so prav malo iskan1; nekoliko boljši grč 86 žitom, katerega cene so se bolj utrdile. Les je vedno dobro obrajtan. Seno stane denes f. 1 — do 1-30, najboljše f. 1-40. Borano poročilo. Borsa je postala bolj živahna, in ker prevladuje veliko zaupanje v evropski mir, zato so »udi kurzi skoro vseh papirjev poskočili. Špekulacija je sploh zdrava in s» ni bati nobenega prenagljcnja. Dunajska Borna dne 15. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 20 kr Enotni drž. dolg v srebru 83 • 70 • Zlata renta......109 » 91) * 5*/0 avst. .... 100 • 05 » Delnice narodne banke . . 870 » — ■ Kreditne de'^ce .... 289 . 40 » London 10 lir sterlin . . 125 • — » Napoleon.......— » — » G. kr. cekini...... 9 • 90 . 100 državnih mark ... 5 » 87 » iz dobre hiše, Tržačan. ki zna slovensko, nemško in italijansko, bi rad šel za praktikanta v kakoršno p odajalnico raznega blaga, tuii na deželo. — VeČ pove naš urednik. »Ljubljanski Zvon.« St. IX. tega leposlovnega h.sta prinaša naslednje spise: 1. A. Funtek: Gizino svp-t šče. Pesem. — 2. J. Cimpsimun; Osehio c^etj , Sonet1. — 3 D". Fr. D-teU: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalj .) — 4. J Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hrufko. — 5. J. Staie:Pisma I z Zagreb«. Xt. — 6. F. G. P.: Božica Pesem. — 7. Dr. J. Vošnjak: Odlomki iz človeške tragikomedije. 1. Popita. — 8. Ivan Vrhove: SlavniSlovenci. III. Peter Pavel Glavar. Dalje.) — 9. J.Stritar; Pogovori. VII. — 10. A. Fekonj Slovenci v književni vzajemnosti« Hrvati.—-H.Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). — 12. J. Suman: Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice.— 13. Slovenski glasnik: Fr. vit^z Miklošič. — Nove knjige slovenske. — Die Ka-ntn^r Slovenen. — Preširen v Rusih. — Kratke opazke. — 14. J. Kalan: Šah. ■Ljubljanski Zvon« izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole velik* osmerke obsežnih, tpr stoji pol leta 2 gld. 30 kr., Četrt Ma 1 gld. 15 kr. Prodaja naravnega vina. Letina JH84. po for. 7 50 do for. 10.— hekt. « 1883. » » 12'— » » 14-— ,, . 18-42. » » 16 — » • 18-- fl Sodčki na ogled od GO litrov in več na raspolaganje. F\ O. 8chwab 2—3 PlMj (Pnttau) Štajerska. Akviziterj i za zavarovanje življenja sprejmo se za jako ugolnih po«ojev pri glavnem zastopu banke SLAVI JE v Ljuk>lj ani, 1 -3 [Platana po'vračila';' Assi curazioni generali \ TrMu (društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ružtegnolo svoje delovanju na vse vej« zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnicu in reserva dne 31. decembra 1884. f. Pr.-mije za poterjati v naslednjih letih f Glavnica za zavarovanja žive-nja do 31. decembra 1884. f. u) v letu 1884 f '8BSS8SSSaSSSaH«g81»ra!d.l!ta1&* "ruštv" đ0 3I; V soboto 12. t. m. se odpre gostilna j Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od- —<1 -J- škodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in V—f JcV. l^J 1 j U »ploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu /ai Falco* i v uradu društv"; Tergesteo, scaklll. v prvem Via sapone: poleg stare mitnice. 1 nftdstroPJi 5