365
Anarhisti.
v Nachodu na Češkem je žandarmerija prijela nekega Karola Glaserja, kateri je sumljiv, da je vrgel nedavno bombo. Udal se je toliko, da je gledal atentat, ali pa taji, da bi ž njim bil v kaki zvezi.
V Forliju na Laškem so prijeli v njegovi vili vodjo -anarhistov barona Dominika Frankolinija, kateremu je od-
kazan otok Sardinija za bivališče. Frankolini ima kacih 10 milijonov lir premoženja.
Rimski policiji se je posrečilo dobiti v pest vseh 18 oseb, katere so metale bombe. Seveda če se policija ne moti. Večkrat je že zaprla vse anarhiste, ali kmalu se je pokazalo, da najglavnejših še nima.
Italijo bi skoraj lahko imenovali deželo bomb. Od nikoder, niti s Francoskega se ne sliši toliko o bombah, kakor iz Italije. Sploh je v italijanskem narodu neki puntarski duh se ukoreninil, čemur se pa ne čudimo, ker zjedinjena Italija je delo prekucij. V Livornu so zopet zaprli nekaj anarhistov, pri katerih so seveda našli nekaj bomb. V Jakinu je dne 6. t. m. v nekem zabavišči mej predstavo pala bomba, ki pa ni naredila nobene škode. Užigalka je prej ugasnila, predno se je razletela. Narejena posebno umetno ni bila, kajti hudobnež je bil porabil kar šampanjsko steklenico, da je naredil bombo. Policija je, kakor je ob tacih prilikah navada, prijela več oseb, če je pravega dobila, se ne ve. Na Francoskem imajo večkrat velike neprijetnosti, če jih preveč zapro, ker sodnik ne zna krivcev ločiti od nedolžnih. V Italiji bode to ložje, ker pregnali jih bodo na kak otok, ker po novem zakonu za to že zadošča, da je kdo le sumen anarhizma, če je kriv, za to ni treba.
V  Castiglione Cervi pri Raveni so bili veliki nemiri. Policija je hotela prijeti dve osebi, ali hitro se je zbralo kacih 20 oseb, da so je iztrgali. Začel se je hud poboj, ter je bilo več oseb ranjenih. Iz Ravene so se odposlali vojaki, da so naredili red.
V  Appii odpustili so iz službe štiri profesorje na tehnični šoli, ki so očitno se izrekli, da je Caserio prav ravnal, ko je umoril Carnota. To je pač pomenljivo znamenje sedanjega časa, ako že celo profesorji postajajo anarhisti.
Celo v Vatikan sta se priklatila dva anarhista, če je verjeti italijanskim listom. V nedeljo zvečer je papeževa žandarmerija zapazila na vatikanskem vrtu plaziti se dva človeka, ki sta zbežala, ko ugledata stražnike.  V
v
begu sta od sebe pometala orožje. Zandarji so ga ju vendar prijeli. Drugi dan so ju izročili italijanski policiji, ki pa o vseh stvari molči.
Že deset let se pečajo v Franciji s tem, da bi se odpravila javna smrtna kazen. Čas bi za to že bil vse-kako, kajti Francozi se ne obnašajo na morišči kakor se spodobi, temveč večkrat ploskajo in kriče kakor v gledališči. Tako se ljudstvo le bolj razdivjava. Dvakrat letošnje leto se je o tem že razpravljalo v zbornici, ali vselej je bil ta predlog odklonjen. Proti njemu so glasovali monarhisti in pa radikalci in to čisto iz nasprotnih uzrokov. Prvi se boje, da bi to bil le prvi korak za odpravo smrtne kazni, drugi so pa ravno nasprotnega mnjenja, da bi se odprava smrtne kazni zavlekla, ker bi jo narod več tako ne zahteval, ko bi več ne videl javnega ob-glavljenja.
Mnogi so mislili, da anarhiste javna kazen straši-Marsikaj pa kaže, da je baš nasprotno resnica.   V svoji
f:ini«'j(TU)sti so. {.1 inliistuin vdi tak.i k.i/en l»ulj blavna nego bi se vjšila kje v kaznilnici. Celo domnevajo nekateri, da te smrtne kazni zavajajo mlade Ijudij v anarhizem. Zaradi tega se bode v francoski zbornici menda še letos stavil predlog, da se odpravi smrtna kazen, ker to je v interesu javne nravnosti, pa tudi v interesu zatiranja anarhizma. V Saargemiindu obsodili so v trimesečno ječo nekega prijatelja in častilca Caseriovega, ker je ob Carnotovi smrti se bil izjavil, da je Caserio prav naredil in bi bil on naredil ravno tako. Sodišče je v njegovih besedah našlo hujskanje k kaznjivim dejanjem.
Tovorni vlak, ki je v soboto vozil iz Peterburga v Moskvo je skočil 20 vrst iz Peterburga s tiru. Skočil je čez nasip, kjer se je stroj globoko vdrl v zemljo. 18 vagonov se je preobrnilo. Jedna oseba je mrtva in 3 ranjene. Seveda vse drugačna nesreča bi bila, da bi se kak oseben vlak tako ponesrečil. Poročilo iz Peterburga pristavlja, da je uzrok nesreči to, da je iz hudobije bil poškodovan tir. Če pomislimo na ruske razmere, skoro lahko rečemo, da je to delo nihilistov. Veljalo je kacemu csebnemu vlaku, pa je poprej prišel tovorni vlak. Kdo se je vozil z dotičnim osebnim vlakom, kateremu je veljal ta napad, ne vemo, ker v Rusiji take nihilistične napade radi prikrivajo.
Ruska policija se že dolgo let zastonj trudi, da bi naredila konec nihilizmu. Koliko jih je že pregnala v Sibirijo, ali vse ne pomaga. Najnevarnejše je pa, da je mej častniki nihilizem močno razširjen. Stvar bi bila gotovo imela že nevarne posledice, da ni ruski prosti narod tako udan carju. Častniki se zatorej ne upajo razširjati nihilističnih idej mej vojake. Kdo ve, če s časom ne postane drugače. Te dni so zaradi nihilizma obsodili stotnika Zajčeva v petnajstletno prisilno delo v rudnikih v Sibiriji. Koliko jih je že prej zadela jednaka osoda in lahko rečemo, da on tudi še ni zadnji.
366