Luí u korlail d.l.v-.k.g. I|u4*ohila štrajkarje, ali da bo iz vode vino delal — toda naj le čakajo. Toča je že potolkla pamet kranjskim skel>oin in ze|H\ Lukec se pa smeje neumnim skehom in se gosti s plenom. Prav ima! Živela katoliška skebarija! Sledi še več. Stavkar. Ne maramo cerkve! Cerkev je za skebe!" Dodgeville, Miieh., 7. sept. — Dragi urednik Proletarca! Poročati vam iiiiaui nekaj vesti i/, naše V številki 3U. ste deli moje ime noter kot skeba in da drugim delavcem kruh iz rok jemljem. Jest nisem niti |k>I silita napravil za Calumet kompanijo ml kar je štiajk. Sedaj prosim da prekliče-te, ie ue bom pa drugače pogledal. Spoštovanjem Mike Kotze, Keratin, Winn, il>ox Ç213." Piamo je datiranoz dne 30.« avg. in zadržano je bilo vsled tegs, ker smo se popn j obrnili ns wutpnc stavkarje v Cslunietu /a pojasnilo v tej zadevi. Dobili smo odgovor, da je tam več rojakov a tem imenom in da eden Kotle je gotovo med stavkokazi, toda naš poročevalec, kateri je poslal imena skebov, ni vedel, dali jc dotičniku prvo ime Mike ali kako drugače. C parno, da bo rojak Mike Kotze v Keewatinu s t era zadovoljen, kajti če ni nič Velikanska parada stavfcnjoHh itn, moi in otrok. velike stavke. Ta teden je bilo par skeWv malo tepeaih in v sredo je neki skeb ustrelil štirikrat iz revolverja proti stsvkafrjera, toda zsdel ni nikogar in morsl je bežati. Kapitalistične novine sicer pišejo, da je streljal v zrsk, ksr pa ni res. Meril je naravnost v štrajkarje .toda med streljanjem se imi je roka tresla, da so krogle letele v zemljo. V četvrtek smo se zbrali akupaj vsi tisti, ki smo dali denar za cerkev na Dodgeville in sklenili smo, da zahtevamo naš denar nazaj. Sprevideli smo namreč, da cerkev j« samo za »kebe — in zato je mi ne potrebujemo. Popje nam priporočajo, da naj gremo delat, to se pravi, da držijo s kompanijami in s skebi. Škandal in sramota! Lepo ste si postlal i za l>odočno8t, kriv, ni gotovo nihče mislil na njŠgk. Mi ne bi tudi za ves g vet radi obdolžili koga skebstva po nedolžnem. Glavni tajnik Slovenako-Hrvst-ske Zveze — skeb! 4 4 Hrvatska loboda", katera izhaja v Calumetu, piše z dne 8. sept. tole: "Glavni tajnik Slovensko Ilrv. Zveze, podporne hrvatsko-sloven-ske organizacije, John D. Puhek, je — skeb, kakor smo izvedli od njegovega sina. Puhek dela v rudniku, dssiravno je štrajk. (>n je rudar. S tem delom se more na ravno ponašati vsakdo, pa magari bi bil tajnik Slovensko-Hrvatske Zveze, kajti rudarstvo je koristno delo v človeški družbi. Vsi pošteni ljudje so spoštovali John D. organizacije — skeb, med tem ko imajo Slovenci gotova druitvs in je dno te, ki skeba enostavno izklju čijo iz svoje srede, a i sama N. I i. Z., dasiravno ni tako radikalna v tej stvari, odtegne svojim članom podporo, ako skebajo. Itd." Trikratna slava katoliški ske-barijil John V. Puhek .tajnik S. H. Z., je seveda veliki pristaš l>opa-šerit'a Lukes, kateri je pa tron vseh slovenskih skebov v Calumetu. Čakamo kaj zdaj poreče "Glasnik", tisti listič, kateri je veliki "prijatelj" stavkarjev in kateri je v začetku stavke pisal z debelimi črkami: "Proč i «tav-kokazi!" Seveda, mi čakamo zastonj. "(ilarfnik" ne bo o/igosal Putieks niti ostale skebarije, pačita bo prodajal neslanosti o socialistih, kakor da so oni krivi, da je tajnik S. 11. Z. — skeb in da mnogi drugi kimovci Lukca — skebajo. Proč s hinavstvom, gospodje pri "Glasniku"! Ožigosajte skebe, ali pa odprto povejte, da držite s skebi in da ste nasprotniki stavke in unije, kar ste v resnici! gospodje v Copper Country. Da- Puheka, dokler se ni sedaj poka- Parada otrok v cal. štrajku. nes gremo v South Rangc na shod, kjer bodo govorili govorniki vseh narodnosti. Tisti, ki žive v kompa-nijskih hišah, so dobili pozivnieo od kompanije, da se morajo seliti: seveda hc.vsi, ampak le tisti, ki jih ima kompanija "zamarkane". Cma/ani "Glasnik" piše, da bi se pogovorili kakor nekje v Missou-ri, toda mi ne popustimo niti naj manjše stvarce. Cnija mora biti priznala! Pozdrav stavkarjeni. skebom in njihovim pokroviteljem a la Klopčič, Medin. Richer in Režek pa naš največji prezir. Rudar. Pravi, da ni itavkokaz. Preji^i smo sledeče »pismo in priolHMijemo ga v celoti: "Spoštovani urednik Prolelarea' zal v pravi luči. Danes pa niti en slovenski niti hrvatski delavec, niti noben prijatelj delavstva, kateri je spoznan resnico, da delav stvo bo tako dolgo izkoriščano, dokler ae samo s pomočjo organizacije ne reši robatva, ne more smatrati John I). Puheka drugim kakor izdajalcem delavskega vprašanja. Čakali smo, da zvemo resnico. Nismo hoteli poprej INi-heka žigosati v javnosti, dokler se nismo dodobra (prepričali, da je on v resnici tak. a postavi Litka Klopčie, kranjski pop, kateri se ob belem dnevu vezi |>o calumet-skih ulicah v avtomobilu z mo-rilnimi barabami. Ne vem aï i na ta način kaže svojo 'železno moč svojim izgubljenim Ovčkam, ali kaj. Katoliški duhovni so res veliki prijatelji delavstva, kaj lic "Amerikanski Slovence"! Tukaj sledijo imena nekaterih Klopčičevih ovčie, ki se z njim dobro razumejo in ki delajo v rudnikih« med tem ko mi stavkamo : John Mukavec, John Sterk, Jos Gregorič, Peter Majerlc (hodi na delo s kovčekom v roki kakor kak doktor) ; zadnja dva sta neoženjena. Dalje: Joe Gešol, Joiin M. Sdiar (deputi) Karol Jerela. »Toč Rom, Matt Rogina, John Kocjan Nick ftajc, Steve Verderbar, Mar k„ Osterman. Joe Lok ar, A. Ran gus, Jaek Butala (oče), Jack Bu tala (sin),^ Joe Butala (sin) in John Spreitzer. Sram vas bodi/ Jude/i in rzda jalei delavstva! Ali zainorete po št enemu delavcu pogledati v oči Ostali skebje pridejo pozneje na vrsto. Ta teden sta bila grdo po bita dva slovenska skeba, ko sta opravljala izdajalsko delo v rud nikn. George Mavrhru je zlomilo nogo in Frank Brezovarju, kateri je skebal v Red Jaeket shaftu, je pa stisnilo prsi, tako da ima teške notranje poškodbe. Oba sta teh časih, ko so rovi v največjem neredu, bo še marsikateri skeb zapadel nesreči, ker prvič ne razume dela, a drugič pa v svoji zmešanosti ue ve kaj dela. Stavkarji stojimo trdno kot skala. Naša unija dobiva nove člane vsak dan. Mi se ne jKMlamo — ne nehamo, dokler ne zmagamo. >ozdrav. Kdenimisti. Razne vesti iz atavksrgkega okrožja. Miner's Bulletin in izvirna poročila.) — Mi*. Mary Puhek, katera ima več rojakov na stanovanju na sedmi cesti v Red Jaeketu, je dala tistim, ki spadajo v unijo, ultimatum: Ali na delo, ali se pa selite! Dična gospa Puhek seveda tudi spada v Klopčičevo čredo. Ako gospa Puhek ne neha pomagati skebariji, !>omo posegli nazaj v njeno /.godovino, v tisto dobo, ko je ua Ileeli gospodaril captain Wilson in ko je bilo delo na prodej za $50 do $100. Ta zgodovina je za gospo Pulikovo zelo črna. Torej pozor! — (Kden stavkarjev.) — Champion Copper County Company je obvestila nekatere stavkarje, ki stanujejo v njenih tišali, da naj gredo na delo ali pa selijo ven. Unija je pa »zposlovala proti družbi sodnijsko prepoved, da ne srne nikogar vreči iz svojih hiš, ker to je proti pogodbi, ksters je bila sklenjena med družbo in dotičnikij ki so prevzela stanovanja. O vzdržnosti te prepovedi bo sodišče obravnavalo 15. aept. Dobro je, da enkrat tudi ks-pi tal ist i okusijo tisto orožje, katerega tako radi vporabljajo proti delavcem: is junction. — Eden rojakov, kateri patru-lira v Calumetu, je v privatnem pogovoru izjavil, da se mu že studi taka služba. 4'Mi nimamo nobenega busincsss tukaj" — dejal je vojak — mi nisnio šli k vojakom, da streljamo štrajkarje, temveč da branimo domovino." Kadar bo tako mislila večina vojakov, tedaj zapoje kapitalizmu smrtma ura. — Stroški ta vzdr/iavanje milice v stavkarskem okrožju do 1. sept. so narasli na $200.000. Vsak dan stane približno $2000, Wad dcll-Mahonovc barabe so dobile za mesec avgust $10,31*4.83, posebni deputiji $4,208.75, za vožnjo v avtomobilih je šlo $1650 in za orožje ter strel ji vo $2140. Poleg tega se pa računa, da imajo družbe izgube približnjih 40 milionov dolarjev odkar traja štrajk. Kako imenitno zna gospodariti kapitalistična vlada! — Neki skeb, kateri je delal dva dni pri Cv & II. in potem opustil skel»arijo, je dobil za dva dni — $4.92. torej jh> *2 na dan. Delal je od polu sedmih zjutraj do petih popoldne. Koliko je bil torej na boljšem? Ali se mu je grdo izdajstvo splačalo? Prav mu je! KATOLIŠKI DUHOVNIK, MO RILEC. Ravno pred zaključkom lista so prinesli dnevniki vest, da je kat Rev. Hana Sehmidt, pomožni duhovnik cerkve sv. Jožefa v Ncw Torku, umoril Ano Aumuller. jo sesekal lia kosec in jih potopil v Hudson Riverju. Zagovarja se s tem,.da je to na rodil v čast in slavo sv. Elizabete na Ogrskem. Policija je pa mnenja, da je imel rečeni ž njo 1 ji i -Imvno razmerje in da je prišla ž njim v blagoslovljeno stanje. Na tančnejše motive dožene sodišče. ennali a Puhekom tisti, katerih se ta stvar tiče; kajti sramota je, da I si sama kriva nesreče in ne zaslu-je gl. tajnik slovensko hrvatske žita niti najmanjše simpatije. V S številko 316 "Proletarcs" bo mo vgtavili list vsem tistim, ki jim je potekla naročnina, pa se ne javijo, če bodo naročnino ponovili. Pazite, da ne boste med priza detimi. jr ve prolbtarrg Iz naselbin* Hnrrv K Th«w. Koliko »e je I varna. ki bo .tala na«l 4. milijone Z SJtoj *JL"ie o njem, d,, dolarjev. Seveda bo v«, ta tal»-te pisalo lil se se . • _ Kn « tu.Im.-im tiru «otre- gradi tirkaj jeklarna, ki bo stala 25 «tilijonov doiarjev. To poč ni majhna reč. Razven tega »e gradi tu tudi cementna to- oceana; Vam št rs j kar jem pa želim skorajšnjo zmago! A. Ogrin. Cleveland, O. 30. avg. 1913 Erjavčeva zadeva in kaj ae i tega učimo. Na zadnji seji slov. aoc. kluba štev. 27. v Clevelandu ee je med drugim tudi sprejelo poslati resolucijo na guvernerja John Tener-ja, v kateri se zahteva, da se rojaku Erjavcu da nova obravnava. V takih slučajih bi človek rad malo več govoril in z besedo opisal cel položaj človeka, ki se nahaja v takem stališču. Ali pri izbruhu vseh čuvatev.ki ae ti zbujajo v srcu včasih, to ni mogoče. Komaj si spregovoil eno besedo, so možganske celice že dve drugi izpustile. Zatorej sem ni namenil stvar ali pot malo podaljšati, to je po roki in peresnem držalu na j>apir. Marsikateri rojakov si morda misli, zakaj da se je rojak tako daleč ¿pozabil in se s tem tepežem hotel maščevati nad Petkom, kar sam pripozna, da je tega tudi kolikor toliko .deležen, a iz poročil je bilo in je jasno, da on ni ubil Petka. * V spomin mi pride slučaj izza mojih šolskih let. Bilo je na šolskem vrtu, ko je moj učitelj meni in nekemu aoučencu obljubil, da dobi "groš", kdor izmed naju vrže drugega na tla. Midva z dotič-nim sva se prej že dostikrat metala ali drugače sva biLa vedno zopet dobra prijatelja, ne oziraje se na to, kdo je zmagal. Drugače je pa bilo pozneje. Nastalo je sovraštvo in s hujšimi sredstvi sva skušala eden drugega premagati ali natepsti in da se nismo po do-vršitvi ljudskih šol razšli na vse vetrove, bi se bilo sovraštvo mor da nadaljevalo in se gojila ta grda strast. Tako pa sva se zopet videla kot vojaka na dopustu v domačem kraju in si stisnila roki. Vprašal sem ga meti drugim razgovorom tudi, ali se še kaj tepe. ""Ne," — mi odgovori, "ta^ navada je menda samo na Kranjskem še". Ne smemo se preveč čuditi temu, da se mogoče še na gimnaziji uče predmeta. Ni dolgo od tega, ko je urednik nekega slovenskega lista v Ameriki, (ki je go-. tovo toliko let hlače trgal po klopeh omenjenega zavoda, kakor ima ljudska šola razredov v enem izmed kranjskih mest,) priporočal to teorijo svojim bralcem. Na drugi strani se je ta praksa prav skrbno gojila od strani kranjskih duhovnov. Da je to res, lahko dokažem s tem, da je hotel neki kaplan v neki večji fari na Gorenjskem ustanoviti kompanijo strelcev s puškami in uniformami. Stvar je šla celo na ministrstvo, katero je po izvedbi okrajnMi oblasti to reč krat kom alo odklonilo s pripombo, da je že tako dovolj pobojev v do-tičnem okraju, ne da bi nosili fan tje še orožje. In kdo se ne spominja tepežev po Gorenjskem, ravno po cerkvenih obredih in naukih, ki so bili kakor male bitke, pri katerih je dostikrat padlo več lepih in krepkih fantov. Iz tega se vidi, da cerkev na Kranjskem ni imela in še nima vpliva po svojih naukih: "ljubi svojega bližnjega in ne ubijaj", da bi bila tepe že preprečila. ------Naj ze prtpitfujettnr'W ¿\o našemu narodu po legi južnega podnebja in vročekrvnosti, ali zgoraj omenjeni vzgoji in ščuvanju, ali celo morda Nitsche-jevi filozofiji o obstanku slovanstva. kateremu pripisuje veliko bodočnost v tem, da ima Slovan ogromne množine eneržije nakopičene v sebi, katera je pri drugih narodih že izrabljena in da je morda ravno ta izbruh eneržije, ki se za drugo ni porabila, vzrok hitre jeze in maščevanja. Gotovo je, da so Kranjci znani po celi Avstriji, da so se radi tepli in se še sedaj, da-' siravno je zadnja leta dosti boljše. Pripisovati se mora ta naprednost strokovnim organizacijam, v katerih se uče delavci izobrazbe. Kar se tiče rojaka Erjavca, ga gotovo zadenejo omenjeni vplivi. Mi rečemo samo, da je človek pro dnkt družabne vzgoje. In ko se spremeni ta izkoriščevalni sistftn, ki goni človeka kakor divjo zver. v pogubo, izginili bodo tudi hudodelci. V tem slučaju nam je samo sve ta dotfnost, da storimo vse mogo če, da se Erjavcu da novo obravnavo. Vsi na noge in rahtevajmo pravice delaven, pravice našemu razredu! Poglejmo v kroge milijonsrjev, kazalo se mu je >«.10. da je u*tre- ntrija, ko bo v polnem tirii potre-h^arbitekta! Standard White., abovala «eterno vehko delavak.h kako"' je ''rojaka Krjat trt ''tk.arna. kakor,», bo „kaj > mi kakor «oidja!i«ti, tudi nobene- v re-nicii pravi mu ne želeli ker je to barbarstvo. To dokazujejo rame neareie iz Pogle jmo »i človeka, kateri ji bližje nas, ali spada k našemu še spominjam nato sem «ei» * razredu in kater,nu pomagati - veliki jeklarni v -^ ola M mi moramo. Premogokop, ne, to m mil dan da bi i ne ^lj.1, „t to ni i>ravo ime zanj. Po sodbi ds- vsnie mrtvega ah j* ranjenega našnje vre^bosd nid in žlahtnih delavca, včasih seveda tudi vee, kamenov, bi se mogel nazivati ko ne samo enega. palec črnih diamantov in to po Tu pri nas ne bo menda ič vsej pravici. Kaj nismo vsi in v« boljše, ker drvi kapital vedno ns- svetovni promet odvisni od pre- prej s polno paro Tl Na delavsko varnost se ne bo Drugače bi se moralo postopati Ud alo nič bolj kakor do sedsj. 8 človekom, ki opravlja človeški Ako pa hočemo, da se to stori, družbi to koristno delo Na drugi bomo morali delavci na dan voh- strani imamo človeka, ki vse svo- tev porabiti svojo moč, katero je življenje ni storil nič za člove- unsmo v tem, da lahko volimo i» ško družbo in je storil zločin v bomo isvohh prsve ljudske ^ svoji naduti presitosti. In oglej- stopnike v državne m druge sbo- mo si tudi korumpirano justico! re. Kakšna pravica se meri kapitali- ^voliti moramo socialist*ne stu in kakšne pravice se z nogami kandidate potem se bodo sele o teptajo napram delavcu trpinu, lajšale muke delavca v mdustlfel- katerega se tebi nič, meni nič ob- lnem peklu. ' sodi na smrt Veselimo se, da delavstvo danes Tukaj nam je potreba solidar- že povsod vstaja. Zato imamo ja nega nastopa in zmaga bo gotova. I «me dokaze. Protestirajmo in pokažimo, da se Opazoval sem delavsko gibanje je delavstvo pričelo zavedati raz »a delavski praznik (I*bor day) redne zavednosti in narodne soli-1 v Duluthu. darnosti, kar bode za to akcijo za- Vse duluthsk* unije in soeiali- dostovslo. Ako pa nas kličejo med etične organizacije so imele izlet narodne zveze in organizacije. Iv park West I>ulutb. kjer moramo stati vsi skupaj, ne V parku so nastopih razmi de-oziraje se na narodnost, vero, ali lavski govorniki. Zastopani so bili pleme se učimo solidarnosti, ka-¡razni narodi kor jo je pokazalo delavstvo v I*let se je vršil v najlepšem re Belgiji in vspehi so nam zagotov du, čeprav je bilo na tisoče ljud-ljeni, najsi bode na industrijel- »tva. To dokazuje, da se delavci nem aH politčnem polj». Pristo- zavedajo svoje bratske sloge, pajte v socialistične organizacije, Kar se tiče sedanjih delavskih v katerih se učite solidarnosti in razmer tu, za sedaj še m tako sla-izobrazbe na vseh poljih in akor)0- . zadene katerega »lična imoda, ka l^duvedno dolrt. dasj ¿e kor rojaka Erjavca, socialistična tu veliko delavcev. ..«idnji as je organizacija bo stala za njim. Da pri*lo vet*- delavcev iz Michi-je le v nji moč in strah kapitali kjer «•» ™larji na fttrsjku stov, smo dokazali v bojih v Wwt m «voje pravice in za veeji kos Virginiji, ki so se bili med delom jkruhs. in kapitalom. In vi sodrugi. ki že Hrabrim borileem želim, n<'> bo,i «kupaj naselili, ker je sec dni in pokazalo se bode, ali lia naiin ,aži<* 8,0Ž!n0, delovati smo bili dovolj delavni, da smo v vseh zadevah tudi na drustve-preprečili zopet en justični umor. n*m in političnem polju za pro Joseph Jauh. levit in napredek naroda. Nabiralo ae je tudi za obrambni Pozdravljam vse zavedne delav-fond in darovali so sledeči sodni- ce- Tehi Proletarec \>a želim vse-gi in rojaki: stranski napredek! Joseph Yauch .$1.00; Dr. F. J. I J l^rgsnt. Kern $2.00; Ant. Pozarelli 25rosnn »prejmite moj prvi do-Marn 25 c; Matija Petrovčič 25c; Ant. Bajec 10 c; Joseph Uakovec 25c; Josipina Graomo zdramili iz tega dolgega s(>anjaT! Bomo li vedno potrpežljivo gledali in trpeli, ko nas bodo izkoriščali? Da so take razmere sedaj, smo največ krivi mi delavci sami. ('emu je drug drugemu nevoščljiv i«i gleda, kako bi katerega spravil ob delo. . Delavci, ali bi ne bilo boljše, ko bi bili složni? Ali bi no bilo l«*p-še, ko bi drug drugega zakriv al; tie pa tako kakor zdaj, ko komaj čakate, kdaj boste dobili kak vzrok, da lahko brž koga zatoži-~fe boasu ali kaptnu. Delavci, vzemite delavsko časopisje v roke, da luwte videli, kje se nam krivica godi in zakaj se nam krivica godi. Ne poslušajte kaj vam drugi pripovedujejo, ne poslušajte takih. ki hočejo delavce vedao na zaj tlačiti ampak prepričajte se sami. «— Dokler ne Ih> vsak dela ec naročen na delavski list, je nemogoče napredovati. Saj naročnina vendar ni takšna vsota, da >i je ne mogli plačevati. Za 2 do-arja dobite list vsak teden skozi eelo leto. Ta list je "Proletarec". Naro-en bi moral biti nanj vsak raz-edno zaveden delavec. Pozdravljam vse zavedne de-avcc in naročnike tega lista, Tebi list pa želim veliko uspeha, da li kolikor mogoče poprej postal lnevnik. Zastopnik. KONVENCIJA v Milwaukee, Wis. Snidli smo se iz vseh Združenih držav, s polnim namenom, da delujemo za slavno, ponosno S. S. P. Z. ter za brate in sestre. Konvencija jc bila otvorjena po prejšnjem gl. preds. A. M. Nadaljevalo se je z volitvijo časa konvenčnih sej. Ob 8ih zvečer so tu skupna dru štva in klubi namdili banket. De legat je in stari odbor smo bili povabljeni »na ta veseli večer. Mšli smo v pohiem številu. Dvorana je bila čisto polna. Igral nam je milvvauški socialistični tamburaški zbor. Pel nam je pa isti pevski mož ki zbor in sicer je zapel narodno "Živela svoboda". Našim izkoriščevalcem je k to žal, da naa ne morejo izkoriščati v toliki meri, kakor po nekaterih neorgsnizirsnili drža vali. Ako bi poznsli slovenski izdsjal ci v Mich, vrednost unije, bi gotovo ne jirodsjsli svojega napol izrabljenega telesa za par grošev in še to le ob času štrajka, kajti potem'jim bodo dali zopet tako sramotno nizko plačo, s katero ni mogoče živeti. Ako {»ogledamo, kdo so ti izdajalci, vidimo, da jih ima črna rini-■ska kuga v svojih krempljili ter jih tlači nazaj v temo — v temo inkvizicije. Bratje v Mich., držite se! Zmaga bode na vaši strani. Akoravtno imate par Judežev, vendar Vam ti še ne vzamejo kruha. Ako bodete potrebovali podpore, imate lepo število organiziranih delavcev in zavednih rojakov za seboj. Priskočimo na potnoč tudi Jos. Erjavcu! — Op. ur.: Imena darovalcev so priobčena na drugem mestu. — Vinc. Pugelj! pit commj^Ltce. Posebni pozornost je obračal obsebi je umevno da je zagotovljen napredek mestn, kjer se prične taka železna industrija, kakor se misli pričeti tukaj. videli, da se mora uresničiti pre govor, ki pravi: "'Kdor ne dela naj tudi ne je." Na društvenem polju dobro na Vendar delavcem ni treba pri predujemo in tudi zabave imamo čakovati tu medenih časov*. Dela dosti. Vodno napravi kako dru bo seveda dovolj, toda delavec ne I štvo veselico, bo imel od trodapolnega dela pri bolj prijazno bi pa bilo, ko čakovati ničesar druzega„ kakor bi ne bilo vmes tudi par takili, ki zmuČene roke; — Steel Truat bope radi bahajo s svojo močjo in pa kopičil milijone in milijone! pipcem. dolarjev. Prijateljski pozdrav vsem za Vsemu svetu je že znano, da se vodnim delavcem to in*-onkraj BLACK DIAMOND, WASH. Zadnjič sem poročal o stavki, katero so povzročili tuk. premogovni baroni "Pacific Coast" dn^ žbe s tem, da so odslovili Ameri-kanea Georg Ayress. On je eden najuglednejših čla- . nov unije ter vrl agitator za or-Clsn društva štev. 24 je natol ganizacijo F. M. W. of A. nastopil z govorom, navdušenimi I*ri tukajšnji uniji je bil t. z. svobode in socializma. Nato (nastopi milvvauški mešani zbor s prav izvrstnim petjem I na Slovence, kakor tudi na ostale narodnega venčka. inozemce. Vsakemu je pomagal, Govoril je potem A. M. ter se kjer je le mogel, zahvaljeval za tako lep vzprejem: Kadi tega je bil kompaniji triu J. Kalan se je pa zahvaljeval vsem v peti in zato so ga pri prvi pri-za polno udeležbo. liki premogovni carji in njih bos- ('lan samostojnega druži. "Slo- si odslovili, ga" nas je navduševal za združi- Slovenci imamo radi odslovitve tev in sploh za napredek S. S. P. brata Geortre Avresa nenadomest-Zveze. Ijivo izgubo. Nato nam je zopet zapel N. M. Po 17 dnevni stavki smo se po-P. zbor in N. M. Z. P zbor. vrnili radi prigovarjanja od stra- Govoril je mato še naš prvi kon- ni distriktnih uradnikov zopet na-venčni zapisnikar. Kazmotrival je zaj na delo. Celo zadevo smo pre-o delavstvu, o združitvi, o jedno- pustili v rešitev distriktnim urad-tah in zvezah ter še o raznih po- nikom v trdni veri, da bodejo vso sameznih društvih. zadevo rešili in sicer ugodno za Z izvrstno zabavo in z velikim nas premog«rje. veseljem se je vršil, ta banket. Obljubili ho nam to, a v resniei Razšli smo se vsi veseli šele o se pa isto ni zgodilo, temveč na-polunoči. sprotno in tako smo prejeli zopet Zahvaljujoč se celemu banketu Ln ndarec od požrešnih kapitali-del.J. M. 22. Utov.lB Priliko so seveda porabili tu-kajšni kapitalistični listi ter so celo afero po svoje zavili, kar je oač že njih nesramno načelo. Blatili so našega vrlega agitatorja 7.a delavske pravice v javno- PANAMA, ILL. Cenjeni sod ni g! V naši naselbini smo nabrali za Jos. Erjavca za novo obravnavo 150 podpisov in zraven pobirali prispevke za obrambni sklad! i.« i*. Darovali so sledeči: Po en do-K f" J^največ dalo da bi lar: Fr. Goličnik in John Mahnič-I** Ja ^ka/ah ^'etu v kol,kor le SECTION THIRTY, MINN. Cenjeno uredništvo! Dovolite, da Vam s par besedicami opišem našo naselbino. Section 30 je mala naselbina oddaljena tri milje od mesta Ely Tu je en ž. rudnik, v katerem je vposlenih okoK 200 mož. Ti so večinoma Finci, le malo nas je Slovencev, toda kolikor nas je .«•.lo večinomir-navedni dv'&wt irt složni med seboj. — V nedeljo, 31. avgusta, smo se zbrali in zložili za sodček pive, da malo dolg čas prežeinemo. Pri tem smo se spomnili tudi rojaka Erjavca in obrambnega sklada, da se mu reši življenje, če je mogoče. Zložili »mo zato, kolikor smo mogli. Vsak je prispeval po svoji moči in sicer sledeče: Po 25 c: G. Gornik M. Grahek, J. Kremenee, J. Arko, J. Košorok, L. Košorok, M. Pušič, A. Slogar, •Toč Košorog, J,. Južna, J. Kardel, J. Skufea, F. Rozman, A. Tavš, — skupaj $3.50 in 10 c za poštnino. Soc. pozdrav vsem zavednim delavcem širom Amerike, Tebi "Proletarec" pa 5000 naročnikov, da nas skoro obiščeš vsaki dan, namesto samo enkrat na teden. M. Grahek. po 50 e: John Rozman, Fr. Petrič, Aug. f'ermelj, Joe Viglioceo, Joe Aristto, John Sturman, John Cer-kvenik; po 25 c: Joe Mihalič, J. Mihalič, Joe Može, John Lipovš, Fr. Smolič, Ant. Nagode, John Falleti, John Monte, Rud. Gabri-jan, Max Barnadie, Jams Bass, Fgo Porfcti, A. Bat isto, Joe San-toro, Leo Kravs, Ant. Kravs, Joe Kaučič, And. Ileršič, John Brk, mocroče slabi luči. Tukaj-šni kapitalistični dnevnik Seattle Times" je priobčil notico, kjer trdi, da je bil Georg Ay-res član I. \V. W., kar pa je seveda nesramna laž. Omenjeni list ni imel drugega namena, nego blatiti člane U. M. W. of A. Dalje je omenjeni lažnjivr list kapitalistov poročal, da je splošno An d V Danko, Mart. Pavlin, Leo|zna,'?< M v d rte vi pMUt. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKAN PAVLOVÖlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newton, P». Tajnik* ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, P». Pomoini tnjoik: IVAN PBOSTOB, box 120, Export, Pa. , • Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomokni blagajnik: JOSIP MABINČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDBIH, box 523, Coifcemaugh, Pa. NADZOBNIKI: VILJEM 81 TT EH, 1. nadsornik, Lock box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOMAŽIC, 2. nadsoraik, Gary, Ind., Toleaton, Sta., box 73. NIKOLAJ POVftE, 3. nads., 1 Craib st., Numrey Ilill. N. S. Pittsburg, Pa- POBOTNIKI: IVAN GORAEK, 1. porotnik, West Mineral. Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABUNOER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PBOLETABEC. Cenjena dr uit v a, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poiiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae potilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Omenjam to le radi tega, ker sem na svoja lastna uše«a 6uT reči nekaj naših rojakov: uJa, sedaj pa, ko ni ta spor ugodno stekel "fca nas, bedem pa "sukar", kakor so drugi bratje Slovenci!" — To ni logično in ne možato. Bodimo trezni! Ne bodimo, kakor stare klepetulje! Ne bodite kakor oni Jud, ki je šel v gozd po drva, pa si je naložil večje breme, kakor je mogel nest i. Radi tega se je razsrdil, vrgel breme raz sebe — pa naloži si še enkrat toliko, če«, za kazen, ker ¿e bil preslaboten in ni zmagoval prvega bremena. — Pa še nekaj! Nekaj je takih, ki zvračajo vso krivdo na distriktne uradnike. Po mojih mislih so oni storili, kolikor je le bilo mogoče storiti. Kdor je ■zasledoval vso stvar trezno in nepristransko, mi bode brezdvomno to tudi potrdil. Na kako podkupovanje v tem oziru ni niti misliti, Prazno govoričenje brez dokazov je torej odveč! Kdor pa zamore kaj dokazati, pa le na dan z dokazi. Oni, ki kaj ve, pa noče povedati, je pa sokriv «ločina. Do tedaj moramo torej re^pek-tirati distriktne uradnike kot dobre, vestne voditelje nase slavne delavske organizaije U. M. W. af Amerika. Pozdrav vsem proletarcem. John Leksha. PINEY FORK, O. Dne 20. septembra priredi organizacija U. M. W. of A. velik shod v Wheeling, W. Va. Med raz nimi govorniki bode tudi predsednik omenjene organizacije J. P. White. -— Nad 30 tisoč rudarjev bode praznovalo ta darr. Želeti je da se tudi Slovenci udeleže mnogo številno. Iz več krajev bodo vozili posebni vlaki na ta dan. Pokazali bomo našo jekleno voljo, solidarnost in disciplino, (posebno onim, ki se niso odzvali stavki v .tuu*jqj/vra .boju .¿meraje*w.-Arilve).f kar bo moralično precej učinkovalo. Pozdrav L. G. AURORA, MINN Protest. Allegheny County Jail, Pittslmrg, Pi, 27. junija, 1913. Naži ta rdeči. Pod tem naslovom piše morilec Frank Mali v na božnem listu Ave Marija, katerega izdajajo slov. frančiškani v( New Yorku ter blati zavedne delavce Sirom Amerike, oziroma Sirom celega sveta, če«: da »o mu, (Fr. Maletu) krivi socialisti, da je postal morilec. Morilec Frank Mali! Mi (socialisti) te vprašamo javno: Kedaj je socializem priporočal nasilstvo, (umor)? Kdaj je socializem priporočal pijamstvo! Kdaj in kje je socializem priporočal oroatitucijo? Kdaj in kje je socializem trdil, da ni Boga itd! — Nadalje pise'Fr. Mali, da je prišel v roke strupeni kači v obliki nesrečne žertske (!t) T'dan pijači, v neveri sem ustrelil moža te ženske." Mi te vprašamo, ali uči socializem moriti t Ali ni narobe! Mali! Vemo iz lastne skušnje, da "i tako, kakor nam pripovedujejo, da je kača napeljala Evo m Eva Adama, pač pa ravno nasprot no. Ali ni bilo pri tebi M. ravno tako! Nadalje omenja M. da je sin dobrih katoliških staršev. Verjamemo, tudi lokalni list iz Calumet a, Mich, piše, da ne bo drugi žaloval za milico, kakor tiste spri-dene žene in dekleta, ki cel teden častijo Boga in se postijo, (ter so po njih nazorih dobri katoličami). Mali, ali so tudi te prostitutke so-eijalistinje? Nadalje piše M., da izhaja v Chicagi list, ki pa ne ve, kako mu je ime in da ga je tudi on včasih čital. Pravi: "Ta časopis trdi, da ni Boga itd.",-tudi pravi: "Kakor sem videl drug»' delati, tako sem tudi jaz delal. Kaj bi v cerkev hodil; duhovniki le ljudi za nos vodijo, sem si mislil." To je resnica. Poglej /an-darja Klopčiča iz Calumeta, ki je oznanil: "Pojdite delat, štrajk je končan itd."! Poglejmo Bilbana na Evelethm, ki je v letu 1907. rekel : " Boljšc je za $1.00 delati, kakor pa stavkati* za boljšo plačo. Spomnimo se Salovana tz Bi-wabika, ki je napal organizatorja W. F. of M. leta 1907 na "Side Woks" med vasjo in kolodvorom, češ- "Lopovi, kaj puntate verne Slovence, ki bi radi delali". Poglejmo Pollaka, ki zahteva za delo, ki se opravi v eni uri, za pogreb $36.00 in povrhu še, da bi mu šla soproga pokojnikova za kuharico delati za-lioglonaj-. In zopet poglej Bilbana, ko je rekel ob ustanovitvi dr. Napredek, štev. 69. S. N. P. J.: "Nobenega čliana tega društva ne bcm pokopal", pa jih je vseeno, kar vemo vsi itd. itd." — Ali se ne pravi to za nos voditi, Mali! Mi socialisti vprašamo Tebe in Tvojo bando: "Ali je bil morilec nepozabnega Lincolna tudi socialist! Ali so bili morilci Francisco F<4rrerja tudi socialisti! Ali so bili morilci Krista tudi socialisti! Ali je bil morilec Me Kenleva tudi socialist! Ali so bili morilci raznih namišljenih coprnic tudi socialisti! Ali je bil pater ¿V-sto&cvakj tedi seotaltst? Ali je smatrati Crusejeve barabe tiidi 7.a socialiste! Ali mi ravno narobe? Ali niso i to dobri verniki in celo katoliški duhovniki irTrazjiih dnu gih verskih sekt! Ali niso socialisti celega sveta protestirali proti splošni morit vi — vojni! Ali niso katoliški in drugi duhovniki blagoslavljali morilno orožje; samo da bi več ljudi pobili! Ali si imel tudi ti, morilec Mali, blagoslovljeno orožje! — O, — dohro si pogodil. Mali piše meti dmgim, da je bil bltozen, — potem zopet, da se kesa. Verjamemo, — tudi pater čenstohovski se kesa za li-mor; ali prepozno je. Zatorej mi, slovenski socialisti, na redni klnbovi seji odločno protestiramo proti pisavi Ave Marija in Fr. Mali, to tem bolj, ker mora celi svet pripoznati, da vedoma laže in zavija, — tako Mali, kakor urednik Ave Marija. Izjavljamo, da se ima Mali zahvaliti le edino socialistični stranki, da ni plačal svojega zločina s smrtjo po rimsko katoliškem jisfemu: "zo»l> za zob", in: "oko za oko", ker le mednarodni socializem se bojuje zoper smrtno kazem. Nadalje odločno protestiramo proti izjavi zločinca Malija, da so mu sociali- sti krivi, da je zašel na kriva poti. To tembolj, ker socializem je proti vsaki aili umora, kakor tudi, da je socializem zoper vero in Boga. Izjavljamo, da nam socialistom je vera nepristranska stvar, ker se pravi: "Vsak naj veruje po svoje". Nadalje odločno protestiramo proti namigavanju Malija in Ave Marije, da smo mi socialisti in socialist in je, prečestnice. Povdarjaino in trdimo, da je ravno nasprotno, povdarjamo in trdimo tudi, da v hišah, kjer so popolnoma versko blazni, je največ pohujšanja in prostitucije. Toraj iščite krivice nenravnosti, poboja, goljufije in uly>jstva ter zapeljevanja ženš, pri klerikalcih, in ue pri socialistih. Pečat kluba. S soc, pozdravom t J. B. Mihelieh. JOS. ERJAVČEV OBRAMBNI FOND. Zadnji izkaz štev. 312 .. $7.00 Ch. Pogorelec, Pueblo, Colo. 1.00 Poslano po M. Mlakarju, A. Rn par ju in Ti. Cvet kotu iz Yale, Kana.: Jos Vimler 50 c; Adam Raabar-šek 25Cf Matevž Izlakar 25c; Frančiška Izlakar 25 c j Ig. Juvan 25c; Frank Priman 25e; Fr. Ber-gant 25 c; Leopoldina Bergant 25 c: Alois Korb 25c; Karl Stain-bauer 25c; Frank Piohler 25c; Peter Partei 25c; Frank Piohler II. 25 c; Josef Teršina 25c; Paul Fl en k 25 c; Martin Kožuk 25; Anton Radi 25c; Fr. Mencin 25 c: Fr. Kranjc 25 c; Josef Grafel 25 e; Frank Klečevšek 26 e; John fcrap 25c; John Jenčjč 25c; Fr. VVais 25 c; Fr. Abrain 25o; John Homec 25c; Alois Radi 25c; M. Videmšek 25 c; Ant. Kotnik 15 c; Fr. Schule 15c; Cristian Krnni 10 c; Fr. Pichler III 10c; Ivana Papež 10c; Anton Prelogar 10c; Leop. Bergant 15c; Fr. Hudomal 50C; Jaek Bogataj 50c; Gregor Ho inee 50c; Wilhelm Podpečan 50c; Ant. liirpar 25 c; Fr. Planko 25 c; John Pečar 25 c; Lov. Grego rač 25c; Jaek Vidmar 25e; John Sajovic 25 c; Aug. Wetl 25 c; Fr. Novak 25 c; Gašper"Setina 25c; Jaek Mohorič 25 c; Blaž Podpečan 25c; Fr. Markovie 25c; Jos. Jerman 25e; Fr. Aleš 25c; John Zupančič 25 c; John Janežič 25 c; Mihael 'Stergar 25c; Jos. Cesek 25 c; Ant. Adamič 25 c; Fr. Kosmač 25 e; Louia Wehar, 25c; Markus Aldrian 25e; John Rebolj 20 c; Peter Rozman 20 c; Mat Bratu ž 30 c; John Po buk 10 c; Vermon Längerer 10c; Jaek Pe-ternel 10 c: Ivana Baje 10 c; Jaek Warbek 10c; Karl Koch 10c; Johni Podpečan $1.00; John Dolar $1.00; John Reieh 50 cf Frank Male 50c; Ant. Stois 50c; Ignac Konvic 50c; Mary Stiu« 50 c: Agnes Korošc 50c; Jos. Zirnigast 50c; Mart. Lokač 35c; Jos. Demšar 25 c; Franeiska Demšar 25 C; John Tomec 25c; John Minhart 25 c; Paul Kumer. 26 c; Jo«. Cokli 25c; I¿oiiis Cvetko 25c; Lov. Setina 25 c; Luka Setina 25 ; Georg Bogataj 25c: And. Jama 25c; Fr. Miklučič 25 c; Val. Čudni 25 c; Jo«. Alič 25 c; Ivana Raieht 25 c; Izid. Kastor 25c; Aina Zemlak 25 c; Mike Zemlak '25 c; Andrej Pene 25c; Fr. BernOt 25c; Mary Bernot 25 c; Fr. Potočnik 25 c; Mary Petek 25 c- Markus Petek 25 c; Loui« Jesernik 25 c; Terezia Jesermk 2&c; John Brisland 2Tr c; Fany Brisland 25c; Jos. Pihnik 25 c; John Koflan 20c; Tony fiir štaršič 15. Iz Johnston City, III.: M. Hren 10c; M. Smol ich 25c; J. Sedlar 10c; V. P. 25c; M. Gerdanc 10c; F. Smolieh 10c.; M. Pangerl 10c; J. Renitz lOc; F. Goričan 10c; M. Zaletel 15e; J. Plane 15c; J. Mež-nar 10c; L. Brie 25c; F. Sekš 15c; F. G rogu rieh 25c; S. Jadro 10c; A. Blasich 15c; F. Vozel 10c; J. Vozel 10c; F. Hribar 10c; J. Oblak 10c; J. Lusiel 25e; M. Post 25c; Jc; Jos. Germ 25c; Pete Ercul 25c; Ant. Prijatelj 25c; Juis Markowitz 25c; Ant. Kau-šek 25c; John Krenkar 25c; Joz. Mesec 10c ;J*>zef Dolanc 20c; M. Žavli 25c;, John Prašuikar 25c; Vineenc Novak 50c; Rudolf Kre-ča 25e; Anton Poznajevšek 25c; Anton Lesjak 25c; Th. Fliss 25c; Anton Brntan 35c; John Rutar 25c; Jozef Klinton 25c; Franc Wovk 25c; Jozef Rezin 10c; Martin Simončič 10c; Franc Slanšek 25c; Andrej Zupančič 25c; Paul Mesojednik 15c; Anton Bregar 10c; Vincenc Čeč 25c; Franc Čeč 25c; John Homer 25c; Jak. Pod-čepan 1 "»c; Math Lenarčič 15c; Oglarjeva Marij 25c; John Holina 25c; Stefan Prašuikar 25c; Mihael Glcš 10c. Livingston, III.: Po A. Kropui* ku:^Anton Krojnišek 25c; John Cister '25c; John Hribar 10c; M. Boglič 10c; Peter From 15c; Fr. Černe $2.00;Anton Kuttin 25c; Henri Folit 10c; Anton Konig 20c; Konrad Cuga 10c; Luka». O-rišnik 2T); Loui« Orišnik 25c; Ka-rol fetunek (Staunton, III.) 25c; Stefiin Masefaki 25cj Matis Vola-novitz 20c; Karol Schvartz 25c; Anton Majevski 25c; Simon Flor-jančič 25c; Adolf Gabrian 25c; Gustav.Major 20c; Bern. Sauerbaum 30c; Ignac Kirbiš 25c; Joz. Žabjek 10c; John Krivasich 25c; John G»oldasich 15c; Givanini Co-vi 25e; Elik« Suster 25c; Franc Kopravi 25c; Tom. Kleinajer 5c; Victor Covi 25c; Henri Leppi 50c; Albert Švajgar $1.00; Franc Pucel 30c; Franc* Cappi 25c; J. Medved 50c; John Muvrin 10c; Endro Pub 15c; Franc Repovz 25c; Franc Kurent 10c; Ignac Reneo 10c; Simon Kropušek 25c; Anton Vovčko :K)c; John Dolenz 25c; John Renen) 25c; John Repovz 25c; Frank Kropušek 10c; John Gornec 15c; Jakob Difm 20c; Neimenovani 15c; Martin Zorko 10c; Franc Novak 50c; Jakob Korošec 25c; John Fritz 25c; Vilm Kevala 25c; Anton Tovornik 25c; Anton Smagl 25c; Rudolf Maseli 25c'; Ad. Taifet 25c; Anton Gorjana 25c; Vinc. Orišnik 25c; Frank Sebič 50c; Frank 50OrFrttz-OSek 25e; Fro:tk Loučnar 25c; Endro Mozir 25c; Ben. Bozoviear 25c; Fred. Hcn-slut 25c^ Od raznih darovalcev $17.95; Soc i al ist m* ni klub štev. 64, $5.00; Slovenska Narodna Podp. »)ed-nota št. 96, $4.00; Slovensko in penzijsko ilruštvo štev. 7., $4.00; Slovenska Svobodomiselna Zveza št. 33, $4.00. Sodr. J. Jauch poslal iz Cleve-landa. O., $7.20, Skupaj do danes......$115.70 Vsem darovalcem iskrena zahvala. — Frank Matko, ki se zavzema za zadevo J. Erjavca, javlja, da so se odzvali na poziv Ae sledeče stranke s sledečimi svotami, poslane direktnro njemu: .lugosl. soc. klub štev. 73. Red Lodge, Mont., $10.00; g. I Pajk, Oone-maiign, Pa., $5.00; g. D. Sanskar, Witt, 111., nabrano $5.40; Fr. Zaje, Pleasant Valley, Pa., 50c; Blaž Vebašek, 50c; dr. št. 169 S. V. P. J., Fitz Henry, $10.00; razni dobrotniki dali $9.45. Društvo štev. 9. S. D. P. Z. Skidtnorc, Kans $5.00. Soc. klub, štev. 31 W. Mineral, Kan»., $3.25. Blaž Mezori, Carona, Kana., na bral m hI rojaki $2.95. Sodr. Ig. Verba Ji, Forest City, Pa., nabral z tovariéi ined rojaki v Forest City in Browndale, Pa., $22.05. John Ijeksha nabral v Black Diamond, Wash. $6.25. Martin Stnipek, nabral v Midway, Pa., $9.50. Frank Podboj, nabral v Cone-maugh, Pa. in okolici $34.00, Frank Zaitz, nabral v Huntington, Ark., $23.65. Soc. klub Arcollo, Ark., $10.00. Jos. E. Pangerc, Globe, Ariz., nabral in poslal $7.50. Frank Ovnič, Pittsburg, Kan«., nabral in poslal $6.45. Frank Herga, Milwaukee, Wis., nabral in poslal svoto $6.65. John Prudich, Lorain, O. $4.05. Jos. Ferjančič, Panama, 111., «m-bral in (Kielal $16.85. Društvo Edinost, S. N. P.. J. Bridgeport, O. iH.90. Dr. sv. Barbare, štev. 60 Red Lodge, Mont. $10.25. Soc. klub štev. 91 Stone Cyty, Kans, $5.00. Člani gore j imenovanega kluba $6.75. Rockus Baz i ch nick nabral $3.10 Frank Rugelj, Pittsburg, Kans. nabral in poslal vsoto $4.10. Jobn Teran, Ely, Minn, nabral in poslal vsoto $6.80. Frank Primožič in Val. Murin, Marianna, Pa., nabrala in po«lala $11.02. Ivan Suhadolnik, St. Mitchell, Pa., nabral in poslal $6.00. f Martin Smolčnik. Breezy Hill, Kans., nabral m poslal $7.40.4 Frank, Franko, t'anton, 111., nabral in poslal $6.00. Frank Ko« in A. Čebula, Vand-ling. Pa. mubrala in poslala $12.05. Člani društev štev. 18. S. S. P. Z. in štev. 49 S. N, P. J., Girard, O. $21.40. * • Skupaj <303.27. Naslov Frank Matkota je: Keystone Hotel, Greensburg, Pa.« Popravek. V predzadnji številki se je pri tiskovnem fondu vrinila neljuba pomota, kjer stoji, da je dal $1.00 listu podpore Ant. Richter iz San Frančiška, prav bi se moralo glasiti Ant. Serjak. Upravništvo. KAKO SI OHRANIMO ZDRAVE IN TRDNE ZOBE? Na roditeljskem večeru I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani predaval zobozdrav-i nik dr. E. Bretl. Ponatisk iz "Domačega ognjišča". o • • "Zdravi zobje so velikega pomena za dolgo življenje, ker so neobhodno potrebni za dobro pre-bavljamje hrane in človek, ki izgubi zgodaj svoje zobe, si pripravlja takorekoč že sam pot na orni svet". Te zlate besede slavnega Hufelanda, navedene v njegovi svetovnoznami knjigi "Makrobio-tik" (Nauk o dolgem fiivljenju), naj bodo navodila za sledeča izvajanja. Žalostna resnica je, da skrbi «a mo majhen del ljudi vseh slojev — tudi olikani niso izvzeti — popolnima, resno za »voje zobe. Statistieiui raziskavanja na sto tisočerih ljudeh razne starosti krt raznega stanu so prepričevalno dokazala, da ima najmanj 95% vseh ljudi slabe zobe. To je strašno število, ki nas sili, da razmo-trivamo, kje da tiči vzrok tega žalostnega dejstva. Gotovo je, da je vzrok tej najbolj razširjeni ljudski bolezni tudi kultura ter da tudi podedovanje igra veliko ulogo. V tem slučaju na« ne zadene nikaka krivda, tukaj tiči le početek zla, da se pa to zlo razvija naprej, mnogokrat do ostud-nosti, to je naša krivda in krivda naših staršev. Kar se tiče gojenja zob, vladajo ne samo med prostim ljudstvom, ampak tudi med izobraženci še popolnoma napačni nazori. Kaj čuda tudi, saj je šele v zadnjih sesetletjib medicinska veda začela obračati • svojo pozornost, na zobovje in šele v zadnjem pol stoletju so zdravniki začeli poznavati važno«t dobrega zobovja. Za to se veselim, da smem danes tukaj razpravljati o predmetu, ki je za nas vsekako eminentne važnosti. Veselim se posebno, da smem tukaj predavati staršem in učiteljem, zakaj oni imajo vzgojo otrok v r»« di. Ča pa hočemo, da bodo bode «peneraeije imele bolj še zobe, a«. HM začeti pri mladini. Zobem *) »overjene v ustroju človeškega Mesa razne naloge. Zobje imajo ' elik eatot-iični pomen Dama z dikiače lepim obrazom izgubi bre» i^oma na lepoti, ako ima slabe in nasprotno pa mnogo prid I» l nelep obraz s celo vrsto lepih i i. Zobje nadalje o-inogočujejo i azločno govorjenje. Njih glavna \ aloga pa obstoji v tem, da raz k osa v a jo in razdrobc hrano in jo tako pripravijo za nadaljno prelvavljenje v Želodcu. Prebavljanje jedi, posebno moč-natih, se začne že v ustih, kajti sline imajo za take jedi prebavno moč. Ako pa se hrana dobro ne žveči, se ne spoji zadostno s slino in pride v velikih kosih v želodec, ki jo naj prebavi s svojimi sokovi. Za tako delo pa želodec ni zadosti močan m kmalu ni več kos pvoji nalogi. Posledke ne izostanejo; kmalu se pojavijo želodčne in črevesne bolezni, vsled katerih slabi ve« organizem. Narava je dala človeku 52 zob, 20 mlečnih in 32 stalnih. Z ozirom na mnogostransko delo, ki ga morajo opravljati posamezni zobje, imajo tudi različno obliko. Tako razločujemo sekavce, podočnike, kočnike in meljače. Pri vsakem zobu razločujemo krono, korenino in med.obema ležeči del zobni vrat. Sprednji zobje imajo po eno, kočniki in meljači pa po dve in tri korenine. Krona je preoblečena z emajlom, ki je najtrša snov v človeškem telesu, trša kot jeklo. Barva omajla je različna; rumeni ali rumenkastobeli zobje so jako trdi in trpežni, dočim so čisto beli in modrikast obeli mehkejši in silno radi ohole ni» gnilobi. V notranjosti zobne krone je votlina, ki hrani v sebi zobni mozeg: od tu pelje v vsako korenino fin kanal, v katerem se nahajajo oživljajoče krvne žilice in zobni živci. Jako zanimivo je vedeti, kako Re razvijajo zobje. Seveda moram o tem tukaj le toliko povedati, kolikor je neobhodno potrebno, da razumemo poznejša izvajanja. Prvi začetek razvoja vseh zob spads v drugi mesec otroškega življenja v matemem telesu, V sedmem mesecu so krone mlečnih zob večinoma gotove in kmalu po rojstvu že tudi njih korenine. Ti zobje so še skriti v čeljusti in se prikažejo še-le v tem času, ko je otrok sposoben, da vživa tudi trde stvari. Včasih se pač zgodi, da pride kak otrok že z zobmi na svet; Napoleon n. pr. je baje že kot novorojenec grizel. Stalni zobje se razvijajo nekaj pozneje; nekatere krone so že v drugem letu gotove» in oetaonejo tudi skrite v čeljusti, dokler ne prevzamejo me«ta mlečnjakov. Prvi zob se prikaže pri otroku s šefJtimi meseci, mnogokrat pa tudi več ali manj pozneje, kar je popolnoma brezpomembno. Na tem me«tu moram omeniti neki splošno razširjeni, toda popolnoma napačna nazor. Takrat, ko dobiva otrok prve zobe, se pojavi pri njem mnogokrat vročina, božjast in drugi znaki bolezni. Mati zvraea krivdo na to, da dobiva otrok zobe. Temn pa ni tako, kakor so dokazair strokovnjaki po natančnem opazovanju. Dobivanje zob je pojav naravnega razvoja in kot tak ne more povzročati bolezni. Vzrok temu je ve-čjidel le bolan želodec, mnogokrat pa tudi angleška bolezen (Rabit is). S tridesetimi mc«eei ima navad no vsak otrok celo mlečno zobovje, t. j. 20 zob; polagam vam na srce, častiti starši in učitelji, ki poznate važnost zdravega zobovja mogoče že iz lastnih slabih izkušenj, da vestno poučujete otroke o rednem negovanju zobovja, da obranite otrokom mlečno zobovje, dokler se ne nadomestijo s stalnimi. Žal ¡bog vlada med občinstvom še vedno mnenje, da za mlečnjake ni treba skrbeti, saj zrastejo drugi zfibje. To je popolnoma napačno na z i ran je; mlečni zobje so za otroka najmanj tolike važnosti, kakor stalni za doraslega. (Dalje prihodnjič.) V rudnikih v Oumberland, B. Canada so delavci na štrajku. Delavci, na hodite v te kraje dokler bode tralal boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre veriga kapi-talizma. p H( ITAMBC l*ROLITARIC ust za imrcmt* okla v skic a LJUDSTVA. SHAJA VSAKI TOREK. LuMkkia4i)iM)i delavska tUkevaa t Chkage, III. Marefeiaa: Za Ameriko $2.00 m eelo Ui«, 1 00 m pol leta. Za Evropo $8.50 ■a eelo leto, $1.25 um pol leta. PROLETARIAN u4 p«biia*«d Kvut Tuesday by Slavic Wertuaea'« PaMshiaf C Chicare. I. OUoilo Slovenske organisacije Jufosl. socialistično Zvoae t Ameriki ____r Jea retee: Uaited States and fltaada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Fureige countries $2.50 m year, $1.25 for half year. Advertieieg Ratee oa agreeieet. NASLOV (ADDRESS): «•PROLETAREC* 8146 Blue Island aye. Chicago, 111 ZMAGA SOCIALIZMA Velike reči so se zgodile dne 8. in 9. septembra v Washington«. Senatorji ko se zavzemali za konfiskacijo velikih premoženj. Senator Morris je govoril za svoj amendment o tarifni ¡predlogi in se je pri tem posebno naslanjal na premoženje mladega Vincevjca Astorja. Tudi senator Clapp, progresivni republikanec, se je zavzel za stvar in je lepo ilustriral, kako je n, pr. prišel mladi Astor do tako ogromnega premoženja 80 milijonov dolarjev. Ni mu bilo treba niti z mazineem migniti, nobene kapljice potu m« ni bilo treba preliti, da si je osvojil to bogastvo, ker ga je enostavno podedoval. Amendement k postavi o zapuščinskem davku, v kojem se zahteva en procent, odstotek, od 50 000 dolarjev» in do 75 odstotkov od one zapuščine, ki presega 50.-000.000 dolarjev je, torej popolnoma pravičen »n ne oropa s tem nikogar. Ako mora n. pr. Astor od svojih 80 miljonov $ plačati državi +3,799.500 dol. pade njemu še ve-dtoo lepo premoženje 36.000.000 dol. kar samo v naročje. To premoženje mu mora menda ja zadostovati za življenje. Med dvanajsterimi senatorji, ki so glasovali za omenjeni amendment, takorekoč za konfiskacijo nezasluženih velikih bogastev, je celo 84 letni starček Isaak Stephenson iz Wiskonsina, ki lastuje tudi sam okroglo 20.000.000 dolarjev. Določilo se je nato, da se sprejme tarifna lista drugi dan. 9. septembra popoludne je bila nato sprejeta tarifna lista s 44 proti 37 glasovi. S tem, da je bila sprejeta ta Underwood-Simmonova tarifna li sta se bliža tudi ¿as izpolnitve glavnih točk, katere je zagovarjal predsednik Wilson, namreč prost bombaž, prost sladkor, prosto meso in velika carinska redukcija vseh za življenje potrebnih stvari. Lista pride še na konferenco obeli zbornic in v teku 10 dni se pričakuje končnega rezultata med tem, ko se je stvar do zdaj skozi 5. mesecev zavlačevala. I>va - reoublikfrft&a nenatorj«,-Lafolette rz Wiskonsina in Poin-dexter iz Washingtona sta glasovala za demokratično listo, medtem ko sta dva demokrata, senatorja Thorton in Koasdell glasovala proti njej. Glasovalo se je malo pred 6to uro popoludne. Galerija zl>omice je bila nabito polna in gromovito ploskanje in odobravanje je izbruhnilo, ko jo vice predsednik Marshall naznanil» da je senat listo sprejel. Kakor hitro je Čtil predsednik WTilson o sprejemu liste je razglasil sledeče: "Boj za narod in prosto trgovino, ki je trajal tako dolgo je končno popolnoma dobljen. Voditeljstvo demokrat, atranke obeh zbornic jc bilo tako delavno, da zasluži popolno priznanje. ' Ponosen sem, biti v zvezi z vlado nahoda 0t> času, ko se gode take reči in delovati skupno z možmi, ki ustvarjajo taka dela. Povsem je pričakovati, da bo sprejeta tudi bančna in denarna reformna lista — in, ako se to zgodi, si pridobi 63. kongres no svoji prvi seji veliko odlikovanje. Posebno Mr. Underwoodu, tnr. Simmon«- in njegovemu komiteja izrekam svoje občudovanje in spoštovanje!" čemu je treba mMdnarod nosti. Zarja. Navidezno gredo nekaterim ljudem pojmi strašno težko v glavo. Navideano pač, zakaj verjetno ni, da bi bili reo tako slabe pameti, kakor se delajo. Po desetletjih prakse «i. pr. še vedno nočejo ra-zumeti, kaj je mednarodnost. Če bi jim človek verjel, da res ne ra-«umejo tega, bi bili lahko užaljeni češ da jih ima za slaboumne. Pa vendar postopajo tako, kakor da so res slaboumni, ter mečejo mednarodnost, breznaro kar jc samoniklo zraslo na narodnih tieh, me pa klavrni plagiat, ki je komaj za silo škropljen z narodnimi barvami. Če bi bila narodnjakom narodnost res ona svetinja, kakor trdijo, da je, tedaj bi »e morali sami braniti "narodnih delavskih organizacij" z vsemi štirimi. Ker tedaj ne bi smeli dopustiti, da se zlo rablja njih sveta ideja kot pretveza za hinavske dobičkarske namene. Ali narodnjaštvo se je prav tako izpremcnilo kakor krščanstvo. Na svetu je pač še peščica verskih idealistov, ki zaupajo v silo Kristusovega nauka; toda o-samljeni so in zasmehovani od tistih, ki imajo oficielno krščanst vo v zakupu, in če se upajo s svojim prepričanjem iz tihe izbiee na dan, tedaj jih Cerkev izorfbči in pre kolne kakor Leva Tolsteia. Tupa-tam je idealen naeionalist. ki loči v svojih mislih narodnost od sejma in kuponov, ali koinpatna večina ga pomihvje ali pa se mu roga, ker ni na svetu prostora za ti-topije. V splošni kapitalistični poplavi sta tudi vera in narodnost predmeta kupčevanja. In zato je narodnjakom všeč, da se z geslom naitodnosti zaslepijavajo delavci in sveta narodnost degradira za kapitalistično priganjalko. Mednarodnost ni za delavstvo kakšna trma in muhavost, atnpak neizogibna, živa jmtreba. Brez mednarodnosti je boj delavskega razreda nemogoč. Zato, ne pa iz skrbi za narodnost, odvračajo nasprotniki delavce od mednarodnosti. Kajti narodnost se nima od mednarodnosti ničesar bati. Mednarodnost ne zanikuje narodnosti, temveč je na njej zgrajena. Od na cionalizma pa se bistveno razlikuje v tem, da se ozira na vse narode enako; internaeionalizem je mogoč le na podlagi enakopravnosti vs<4i narodov, ki je nogo j mirnemu skupnemu življenju. Mednarodnost je skupnost, solidarnost narodov, izključuje torej hegemonijo, šovinizem in privilegije posameznih narodov. Če bi narod-njaštvo resnično hrepenelo po e-oakoprsvnnMj, bi nailo je» medna-. ro če nhna uboga para kaj drnze-ga odnesti na trg, mora kupce vat i s svojo delovno močjo. Trgovina je pa mednarodna. Industrija mora nabavljati surovine tam, kjer jih je dobiti, ne tam, kjer bi jih velevalo nacionalno srce. Prodajati mora svoje izdelke, kjer jih kupujejo, ne glede na jezik, ki ga govore kupovalci. Knako ae po-sredovalna trgovina ne more nacionalno vezati; vprašala ho pae, kje je več profita, ne pa kje je vir bolj nsroden. Kdaj ve modemi človek, i no suknjo in srajco ima na sebi T Krojač, ki mu je napravil obleko, je nemara Slovenec, tudi P**0" dajalna, v kateri je bilo l>lagf kupljeno, je lahko slovenska. Toda, kdo ve v kompliciranem mehanizmu kapitalistične produkcij«, kje so bili prvi začetki sukna, ki zdaj odeva njegovo telo in skozi kakšne roke je šlo. preden *e|l i«-premenilo v hlače in frak? J Mehanizem moderne produk cije je mednaroden in ne uiore biti drugačen. Lahko si naroden v dno duše, pa si vendar mednar-rodno oblečen, stanuješ v mednarodni, iz mednarodnega materiala z mednarodnim delom zgrajeni hiši, je mednarodno, od vseh vetrov anešeno hrano, se voziš P« mednarodnih železnicah iu žriviš materielno vseskozi mednarodno življenje. Mednarodnosti se ni mogofe izogniti; in to čuti najbolj delavstvo, ki je odvisno od mednarodnega kapitalizma. To je sila, ki drži v «mi moderni svet v svojih krem-pljih. In nihče se jih no inors ote-ti. Delavci pa naj bi se razdkuže-vali, medtem ko se njih vovražuik vse tesneje združuje! Kapitalizem se organizira kot svetovna sila, a delavci pa naj bi se drobili po verah in narodnostih, da bi teai za-lieslivejše opešali in da bi združeni kapitalizem tem lože ugonobil posamezne kosce! Ideja ni -zrastla na pofeju narodnosti, ampak na zelniku kapitalističnega izkoriščanja. Njen na men ni varovati «narodnost, ampak vzeti delavstvu potrebno moč. Delavcu pa pridigajo neslogo in ga hočejo zavajati v šovinistične prepire, da ne bi moglo izsiljevati svojih delavskih nalog. Sami se naravnajo po teh naukih. Iz narodne solidarnosti ne Ik> noben podjetnik svojim delavcem — rojakom zboljšal plače, skrajšal delovnega časa, dajal plačanih počitnic, da bi se obranila narodna moč. Ampak če zahtevajo kaj podobnega, pa se mu ponudijo tuji delavci za slabšo f>ogoje, bo svoje brez pomiselka nadomestil z njimi. In> to ni niti očitek, ampak enostavno koustatiranje; kajti predobro vemo», kakšna je moč gospodarskih razmer. Prav zato pa je potrebna mednarodna organizacija profc**fiata. Samo od onih podjetnikov, pri ka terih so vposleni slovenski delavci, ni mogoče us|j«"šno zahtevati boljših delovnih pogojev, ker mo-rajo ti podjetniki skrbeti, da se njih položaj ne poslabša v primeri z drugimi kapitalisti, Najuspešnejše bodo zahteve tedaj, če se imajo izvršiti v celi industriji in zadeti vse podjetnike enako. Zakaj tedaj odpade izgovor iu» kon-korenco. Seveda s«» bo takim zalite vam vse podjetništvo solidarno po stavilo v bran in se upiralo, dokler se bo moglo. Ves šovinizem ho tisti hip obmolknit in vsi izkoriščevalci bodo mednarodno združeni. Ali zato je treba, da jim stopi nasproti mednarodno združeno delavstvo. To so odločilni boji, v katerih gre za velike interesi» delavcev, za načelne in trajne uspehe. Kajti stavka za par vinarjev mezdnega priboljška je le orožna vaja. ker bo prvo podraženje že v kratkem času unfrilo tak uspeh. Delavstvo P°treb\ije. vcliks več kakor take, malenkostne pridobitve. Ne glede na zadnji cilj mora že v sedanji družbi dobiti pravico soodločevan ja v podjetjih, ki ne olmtojajo le od podjetniškega kapitala, ampsk še veliko bolj od delavskega dela. Doseči mora delovne pogodbe, ki veljajo z vso industrijo in zagotavljajo delaveerii vsaj za primerno dobo gotovo višjnp življenja, ki mu omogoča mirnejši razvoj. Dosegi mora tudi zakonito vSrstvo svojih gospodarskih pridobitev. Za take reči pa niso dovolj močni ne slovenski, ne nemški, ne i-talijanski delavci. I*c vsi skupaj v tesni združitvi, v enotni armadi lehko izvojujejo take boje. In zato je mednarodnost za delavce neizogibna. Razbijanje te mednarodnosti jo zločin. SODRUOIt Vsak socialist hi moral naročiti "PROLETARCA," lnjti list H vi samo od svojih naročnikrv. Vsak socialist bi moral Uriti "PROLETARCA", kajti to j$ prva naloga naše stranko. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA," ker ls na ta način so samoro ooifnrati napredek našo. M listn *—» IZZA MIROVNE POOODBE. Belgrad, 23. avgusta Vojna iu Balkanu je končana V Bukarešta so napravili vsakovrstne črte po zemljevidu in rekli, da ao to nove meje balkanskih držtov. Razdelili so si Balkan in mislijo, da ho opravili imenitne delo. Razim Bolgarske so vsi zadovoljni in veseli; v Sofiji pa so da ne« potrti in jutri bodo nemara besni. Vojni ukaz, ki ga je izdal car Ferdinand takoj po sklenjenem miru, je zelo značilen doku ment. Ako bi bil to samo izliv Ferdinandove jeze, bi «e lahko potolažili h tem, da srd (tosamezui-ka, tudi če je vladar, ne dela zgodovine. Ali to, kar pravi omenjeni ukaz, je brez dvoma mišljenje vseh takozvanih odločujočih krogov na Bolgarskem. To, kar smo prerokovali ves čas, se izpolnjuje; razdelitev Balkana kaže nore nevarnosti, ki dane* le zaradi tega niso akutne, ker je Bolgarska tako oslabljena, da so ne more geniti. Ali če- poziva Ferdinand svoje vojake, da naj zavijejo svoje zastave do boljših časov, ko se bodo mogli izpolniti sedaj nedoseženi cilji, izreka gotovo to, kar misli na Bolgarskem militarizem, birokracija in buržvazija. Kakor smo rekli, preden so šli delegati v Bukarešt na konferenco, tako je; mir na Balkanu bi zagotovilo ze-dinjenjc, razdelitev pa imineni novo vojno nevarnost. Na tem nič ne rz pre iu eni današnja bolgafska slabost in sedanja koalicija vseh balkanskih držav proti Bolgarski. Zakaj prejalialej se Bolgarska lehko zopet okrepča, koalicije se pa lehko menjajo, če se izpreinene interesi Iniržvazij, vlad in kapitalistov. V Bukareštu sklenjeni mir je ¡ueral Bolgarski vcepiti idejo re* vanše. V življenju razrednih držav ni važuo, če je to, kar se je sklenilo in podpisalo, pravično ali krivično. V tem ožim bi se o razdelitvi Macedonije lehko veliko govori j. Taka, kakršna je, ni pravična, drugačna pa tudi ne bi bila veliko pravičnejša, kajti pravzaprav je bila \saka pravična razdelitev nemogoea. Ali kakor smo dejali — za to ne gre. Bolgarska ima ofbčutek, da se ji je zgodila velika krivica, da ae ji jc vzelo, kar bi moralo biti njeno, da je ponižana. Podpisala je mir, ker je morala : ali tisti hip se je porodila v njej misel na maščevanje. In tej misli bo posjej posvečeno vse njeno državno delo. . Zaradi te ideje ho povečavala svojo vojsko, bo kupovala orožje, da se bo utrjevala, bo uredila svoj proračun in svoj davčni sistem po utilitarističnih zahtevah in bo |»ovzročHa, da se bodo tudi ostale balkanske države ravnale po njej. Iz Aten že prihajajo vesti, da se pripravljajo tam na izredno povečanje vojske, zlasti pa na veliko pomuo-žitev mornarice. Kdor količkaj razume oficialno politiko, pa ve, da bo "morala" Srbija slediti njenemu zgkedu in da se bo v Ru-muniji "moralo" goditi ravno tako. Militarizaeija Balkaina je prva posledica tega miru. V militari/a-eiji pa je večna vojna'nevarnost. Vzporedno z oboroževanjem pa pojdejo diplomatiene intrige. Dokler stoječ proti Bolgarski vse ¿stale -Nalkavtske dr/are združene, je izključena misel, da bi mogla zmagati na bojišču in si z orožjem vzeti, kar misli, da bi ji moralo pripasti. Zato bo gledala, da Najde zaslombe pri kakšnih velesilah, obenem pa da razdruži sedanje balkanske zaveznike. Da je to mogoče, je pokazala zadnja, preteklost z razpadom balkanske zve. ze, kateri je Bolgarska sama pripadala. Diplomatično splet kar-stvo se bo potem razvilo po vseh balkanskih državah, in tedaj ne bodo balkanski narodi nikdar sigurni, da se ne skali vnovič mir. Na vsak način je bukari>ška pogodba nesrečno delo, ki im bilo izvršeno v interesu balkanskih narodov. Mi smo kazali smer, v kateri bi se morala iskati rešitev, od začetka vojne. Balkanskim narodom je treba adružitve in demokrat rzma. Srl>ska socialna demokracija je to naglašala v neštetih izjavah ,ali trobila je gluhim ušesom. Dinast¡carjem, militaristoin in kapitalistom je šla le Velika Srbija j »o glavi. Sedaj jo imajo, in ta uspeh slave s pijanimi orgijami, ki imajo premotiti narisi, da se ne bi zavedal strašnih izgub, ki mu jih je prizadela vojna in da »e bi spoznal težkih posledic, ki jih ho plačeval. Krvoloki so zadovoljni. ker imajo od vojne same koristi. Vso škodo imajo- ljudski sloji. Ali narod bo spoznal, kako je bil zapehjaii. Zgradil je Veliko Srbijo s svojo krvjo iti plačeval jo bo s svojimi sragami. Masti!i pa s«* bodo v njej tisti, ki se že danas v svojem zmagoslavju odmikajo od ljudstva in razmišljajo, kako bi uničili' demokratrzem. Srbija je velika, ali delavsko IjiKlstvo bo imelo v* uijej še l>olj sužensko življenje, kador doslej. Za kapitali-stično buržvazijo so s»» prilike zboljšale; t0 pa pomeni, da sc bo izkoriščanje delavstva še povečalo. In da ai utrdijo svojo moč, bodo izkusali Ijmlstvo tudi poli-tično spraviti v Čim večjo od v is nost. Kajti če hočejo gosjH»darsko vladati, morajo vladati politično. To je dobro, zakaj razredno nasprotje, ki ga sedaj pokrivajo s pijanimi patriotičnimi frazami, bo postajalo ljudstvu jasno in razvil se bo prepotrebni boj med izkoriščevalci in izkoriščanimi, dokler ne iztrga narod svojim tiranom moči iz krempljev. Tako bo v Srbiji, tako 1k> v ostalih balkanskih državah. Kadar pridejo naro-li do moči, tedaj IkhIo sami sklepali mir na Balkanu. Ta pa ne bo tak, kakršen je hukareški. Narodi bodo napravili konec mejam, pa tudi konec tistim, ki potrebujejo meje. Od svojih zatiralcev osvolio-jeni narodi bodo zedtnili Balkan. In to bo šele balkanslja mir. Zarju. DELAVSTVO IN POLITIKA. Zarja. . Polagoma priznavajo tudi nasprotniki, da je delavstvu potrebna organizacija. Kar je tako očit-ijo, da se ne more skriti nobenemu količkaj normalnemu očesu, ae je dalo zatajevati nekaj časa, ne pa za večnost: Med življenjem jiose-dujočih slojev in delavstva je kričeča razlika. Včasi nt bilo treba govoriti o tem, ker so. delavci sami kolikor mogoče skrivali svojo bedo. Bilo jih je sram lakote, raz-trganosti, smradnega stanovanja in nesnage. Če ni .bilo drugače, ko vtopili svoje gorje v žganju, ne misleči in ne vedoči, da ga s tem le povečavajo. Da bi bila zoper njih trpljenje mogoča kakšna pomoč, jim aii bilo znano. Kajti videli so razmere, kakršne so bile, pa sc jim je zdelo, da mora biti tako in da ne more biti drugače. Iz tega sc je porodilo nekaj, kar je bilo podobno zadovoljnosti; resnična zadovoljnost pa to ni bila in ni mogla biti. Topa vdanost v navidezno ncizpremonljivo usodo, izvirajoča iz nepozuavanja razmer in nezaupanja v svojo moč je u-klciieTa proletariat močneje kakor železne verige, (»ospodujoči sloji pa so bili s tem popolnoma zadovoljni. " To se je izpremcnilo, ko je socialna demokracija adramila dc^ lavstvo in mu pokazala, da miso razmere, v kateTih živi, predpisane od nobenega božanstva, ampak da ima človek moč do njih in da jih lehko nadomesti z drugimi. To delo prebujen ja se ni dalo izvršiti igraje: na eni strani je bila o-topelost ljudstva prevelika, na drugi pa je bil cilj, ki je kazal novi nauk, plesijajon, prebleččeč. Vladajoči sloji so pogreznili množice v tako nevednost, da so se zdele njih zanemarjenemu razu-TJ.tr iiurr.r.wta-mejše resnice"* pretežke. Ali socialna demokracija je premagala tudi te ovire, in polagoma so začeli moderni sužnji spoznavati, da imajo pravice do življenja, katerih pa ne morejo pričakovati od nobene milosti in nobene dobrote. Začeli so se organizirati, da si ustvarijo moč in sposobnost za boj. Odgovor vladajočih je bilo kru to preganjanje. Delavsko gibanje se jo smatralo za puntarsko. Kakor na vojni se je zdelo mogotcem vsako nasilstvo dovoljeno. Vsaka stavka je veljala za rebel-stvo. Delavci so postali "notranji sovražnik". Vsa sredstva, s katerimi razpolaga kapitalistična država, so morala pomagati za zatiranje "družabne nevarnosti" In ko ni mogla najkmtcjša uporaba zakona ugonobiti naraflčujočega gibanja, »o postavili socialiste izven zakona. V Nemčiji so napravili posebno postavo proti socialistom, v Avstriji so Tazglasili izjemno stanje. Ali tudi to ni dovolj zaleglo. Skoraj bi se >ehko trdilo, da je preganjanje socialni demokraciji tem več koristilo, čim okrutnejšo je bilo. In ko je fiasko vsega uničevanja i>okazal brezuspešnost sile, so vladajoči «loji oznamili novo vero: Delavci majo pravico, da ii, čejo pomoči, imajo prav, če se organizirajo, ali svoje organizacijo morajo pootaviti na podlago obstoječe organizacije, morajo posta viti podlago obstoječe družbo in ne smejo pridigati razrednega bo^ ja. Kajti da se delavcem v primeri z drugimi sloji slabo godi, je resnica; zato s«' jim ne sme prepovedati stremljenje j*) aboljsan-ju. Tedaj je »bilo treba le še enega koraka: Da ustauove gospodujoči sami organizacije za delavce. Tudi ta korak se je storil. Nastale so delavske" organizacije m verski in narodni podlagi. Ali "vera" in "narodnost" sta le pretvezi za nekaj druizega, kar se ne sme glasno povedati; braniti imata kapitalistični drui«bni red in odvračati delavstvo od razrednega boja, brez katerega je vsaka resnična rešitev delavstva nemogoča. Take organizacije hočejo biti strokovne; od politike pa imajo biti ločene, ali pa se imajo uvrstiti v obstoječe meščanske stranke. Za kratkovidne ljudi je taka va ba mikavna. Čemu naj bi delavec tratil čas s politiko, če se brez nje lahko pomaga'! Naj se z njo u-kvarjajo drugi, ki imajo zanjo časa dovolj; saj so delavci zadovoljni, če dosežejo gos|Kxlarske uape-hc, in zato bodo menda zadostovale tiste "strokovne organizacije"? |Zavednemu delavstvu, ki se ne zadovoljuje z zavestjo, da ima pre malo plače jn preveč napora, ampak, ki |K>ziia tudi vzroke svojega položaja, se seveda ne bo mo^ glo s takimi sladkimi besedami do povedati, da je pametno, prepuščati izkoriščevalcem skrb za izkoriščane. Zaveden delavec bo ravno na političnem polju iskal neodvisnost, ker ve, da se gospodarska vprašanja ne dajo ločiti od političnih in da si je kapitalizem ravno s politiko utrdil svojo moč. Politika ni nič druzega kakor zastopanje svojih interesov. In če so interesi delavstva razMčni od kapitalističnih interesov, tedaj ni mogoče zastoj>ati obojih po enem kopitu. Vse meščanske stranke, pa naj slone na narodni ali cerkveni ali pa kakšni drugi podlagi, hočejo ohraniti in obraniti aedan-ji družabni red. V njem pa ni re-iitve za delavstvo. Kajti to je razumnim delavcem že davno znano da si morejo v družbi, ki je zgrajena na kapitalizmu, v najboljšem slučaju nekoliko olajšati bremena, nikakor pa ne morejo niti izkoriščanju. Tudi če bi mogle narodne ali verske "strokovne" organizacije v posameznih slučajih pridobiti svojim članom kakšno zboljšanje, n. pr. kakšno povišanje meadc, bi bil ta uspeh nezadosten, dokler je zakonodajstvo v rokah delavskih nasprotnikov. Za kaj to kar si je delavec v tovarni pridobil, mu zakonodajstvo s politiko dvakrat in trikrat lehko vzame. Za delavce je samostojna politika najvažnejša potreba že v sedanji družbi, še «bolj pa za prema-ganje te družfoc. Ako pripada delavec stranki, v kateri sede agrar-ci, tedaj ne more pričakovati, da bodo njemu na ljubo opnetili visoke agrarne carine, ki mu podra-žujejo kruh in meso. Gospodje ga v h 'i m j o v svojo stranko zato, da jih ne bi motil, kadar delajo zakone za svoje prof it e na njegov račun. Knako je, če je v stranki, v- kateri odločajo industrijski delodajalci. Tudi oni ne bodo sami sebi rez,ali v živo; če bo treba skle pati recimo o skrajšanju delovnega časa ali o odpravi nočnega dela, bodo gotovo bolj mislili na svoj žep, kakor m a potrebe delavcev. Fraze o skupni politiki so lima-nice. V stranki, ki ni njegova, ne bo mogel delavec nikdar uveljaviti svojih zahtev. Zato potrebuje lastno stranko, in če je to egoizem. je zdrav egoizem. Tudi kapitalisti ne snujejo svojih strank za to, da bi v njih zastopali interese drugih in izdajali svoje koristi. Vsako strankarstvo je egoi-stično, in ravno zato, ker zastopajo vsi drugi politično svoje interese, jih nora tudi delavstvo politično zastopati, in sicer kot delavstvo, torej v delavski politični strauki. Glasilo hrvatskih socialistov jo "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodnifOT pa "Narodni Glas", 231C Clv>ourr A ve., Chicago. Prvi stane fcttO. drugi pa $1.00 sa celo lete. rte. V PBOLSTARBC 6 ..................... t 1 i Stran K.9 \ M......M............ ZAPISNIK seje VB J. 8. eksekuti z. dne 6. septembra 1013. Navzoči SO ml Glavnega odJ>ora Masten, Savn-, liajakič, Petrič, fcušnjar, Položna, Godina in Kr pan. Od urednikov »o navzoči Vr. Skof za Proletarea, V. Bornemis-aa za Narod. Glas, Masten za Rad. Stražo. Od nadzortuiiškega odbora je uavzoč J. Ž v aim t. — Zapisnik zadnje seje ae prečita in sprejme brca popravka. Nato ae preide na poročilo o sklopih po zapisniku, vsled česar «w» prečita tudi zapisnik prciakovahnuga odbora, ki je imel ualogo preiskati zadevo lista Bodoetuoat, radi katere je, kakor je izjavil na seji glav nega odbora v august u sam oja, kot člana eksekutive, ki ostane v Co-nemaugh, Pa. Sodr. Sušnjar omenja zadeva bivšega sodr. O. Popoviča, ki jo bil svoječasno član org. štev. 20 in je bil izključen radi nekakšnih neporavnanih računov* za knjižni co. Pravi, da je dotični račun že davnaj poravnan in on želi posta ti zopet član zveze. Ker je na men jen, da odpotuje v Detroit, 'bi rad spadal k detroitski organiza ciji. Po kratki debati, ki se je vde leže Savič, Polovina, Petrič Krpan, se »klone, da ga zamore detmitska organizacija sprejeti kcf člana, če ga želi. -—ml t* j»u»¥o Jum/cmnfft za Ohio — vztoč. Pa. se i-zroče tozadevnemu odboru, ki ima na skrbi, da izdela splošna pravila za vse tozadevne taj. konference. Sodr. Sušnjar poroča, da se ob rača sodr. Glumac do njega želi vedeti, če bi glavni odbor za mogel odmeriti kakšno delo. Ker zveza ne nastavlja drugih urad nikov kakor tajnika, se zaključi da se mu poroča, inaj se oibrne na iipravnwki odbor, od katerega pričakuje, da bi nru Izposlova mesto. Zaključni se na predlog sodr Godine, da se skliče za 27. septem ra skupno sejo vseh jirgoslovan skih socialističnih klubov v d*i eagi, na kateri se izvoli naroest nike izpraznjenih mest v gl. w boru. To se sprejme. Dalje pravi sodr. Godina, da se bo na tej konferenci vzela inieia tiva, da se J. S. Z. postavi zopet na staro — federativno — avto nomno stahšče. — Sodr. Masten opozori Godino, da se e tem lahko razpravlja na kfinferoiici, kar vza me sodr. Oodina na znanje. Sodr. Suinjar, Petrič in SaviČ kritizirajo način, potom katerega je klub štev. 1 utemeljeval za po bijsnje predloga o povijanju pri »pevkov za financiranje zveznih agitatorjev in .govornikov. Sodr. •Suinjar pravi, da kaj takega od starih sod rti go v ni pričakoval. Taka postopanja niso socialistična in ne morejo utrditi solidarnost jugoslovanskih delavcev v Ameriki; k večjem se vzbuja &ovimiz*m, za katerega že dovolj skrhe naši meščan k k i krogi. (»mirno poročilo o svojem agi-tatoričnem potovanju poda sodr. Cvetkov, ki je obdržaval po Peizn-ylvaniji shode za tainošnjo taj tonfereuco. Pravi, da je treba, da >odo člani klubov naročniki naših glasil in da se skrbi za nabavo mjig. V enih krajih je našel, da ;je treba čvrste agitacije od strani govornikov, zlasti je teba slovenskih govornikov. Vacm našim sodrugom je treba stalne, splošne in socialistične naohrazhe. Dalje poda |>oročilo o finaimn-jelnem stanju za N. (i. sodr. Polovina. Pravi, da je bilo koncem avgusta dohodkov s prenosom ...................$127.12 izdatkov pa........-...1881.92 >rimanjkljaj...........$169.86 Sodr. Masten poda izročilo za tadničko Stražo. Dohodkov v airgustu.... .$604.041 izdatkov...............561.17 prebitek...............$43.47 Sodr. Polovina od trbakega u pravniškega časnikarskega odl>o-ra poroča, da so odstavili urednika N. G. sodr. Bornem i sso. Vzroki — pravi — so glavni tem, ker list ni pisan v pravilnem srbskem jeziku; je pa šc drugih vzrokov. O tem poroča daljše tudi sodr. Savič, ki je član tega odbora. Sodr. Bornemiasa smatra, da g.i po pravilih ne more odsloviti srbski upravniški otHior, anlpak eksekutiva, zato odpovedi ni vacl na znanj«1. Savič. pravi, da ima vsak upravniški odbor ¡»polno pravico nastavljati in odpovedovati službe urednikom, le glede taktičnih vprašanj ima ukrepati in izrekati odloke eksekutiva. Na vprašanje sodr. Petriča, če je to resnica, kar trdijo o zadevi sodr Polovina in Savič, izjavi Borne-missa, da ni resnica. Kom-čno se zaključi soglasno, da je bila od .poved srbskega o«H>ora v redu ker pa sodr. Bonnemissa zavrača obdolžit ve izjavljene po sodr. Po lqrvini in Saviču in ker navaja o nekem ueredu, ki ga je l>aje ra/. kril sodr. Borncmissa v uprav >i G., se sklene, da zadevo preinčeta sodr. Masten in. Petrič in poroča ta rezultat na prih. seji. Sodr. Petrič poroča o finančnem stanju zveze. Pravi, da je bilo go tovine na roki s 1. septembrom $276.10. Dolga je bilo zvezni ti skami za prispevke po "h? $435.72 ostali dolg z>naša pa še $209.36 Tirjatve znašajo okroglo $150.00 skupnega dolga bi bilo torej s 1 septembrom $308.98. Sodr. Petrič vprašuje srhsk uprav, odbor, če je kdaj priol»či v N. G. imenik zveze. Sodr. Savič pravi, da dosedaj še ne, pač pa da bo prihodnjič. Sodr. Oodina stavi predlog, da se odstavi enega tajnika, ker ima zveza deficit. Soadanja člsmstva zveze je neinformiran vzHc temu, da mu je poslal na za htevo poročilo o »tanju članstv iveze. J. S. Z. ni bančno podjetje, hi bilo treba računali z njo samo s financami; vse poMtifea stranke ho imele iu imajo še danes začasni deficit. Pogledati je treba skupno stranko, ki je imela čez H15.Ö00 deficita in članov je od-jadlo o*l jcMini 45,000, ¡m ne pri* d« nikomur na uiiael, da bi ta deficit pokrili na ta način, da bi oddajali službo takemu človeku, bi naredil v glavnem uradu morda za dva ali tri druge. Na ta način se ne pokrivajo deficiti. — Odlomek zapitmika — govora sod. Zavertnika — kot utemeljitev za protipredlog |k> višanj a prispevkov, ni odgovarjal resnici; ker nikakor ni res, da bi bila zveza tadla za 400 na članstvu. Godina iravi, da je to razvklno iz ptača-tiih prispekvov v stranki, ampak na ta način' se ne šteje faktičuo oh/'ostojeec člane, če se govori o do^rost o ječi h članih. Zveza jo cupila takoj v začetku svojega poslovanja, prve mesece, 1200 štainp-sov, a faktičuo ni imela več nego do 700 dobrostoječih članov. To snači, da je okrog 400 mark vedno v takozMinem pasivnem prometu, ki izkazuje svojo vrednost raz-dohno od tri do štiri mesece. Ne more razumevati stališča, ki ga zavzema napram tajništvu in deficitu sod. Godina. Sodr. Savič se čudi, kako mori sodr. Godina kot član eksekntive, ki je na zadnji seji glasoval sam za po\išanje prispevkov, .nastopiti »ri klubu št. 1 proti temu pred ogu. To znači, da sodr. Godina ne ravna in ne dela «po svojem fnvpričanjn, ampak dobiva navodila od nekoga drugega. Tako nelogičen ne bi mogel biti noben samostojno misleč član ekackuti vc. To je slabo znamenje, ki kaž«e, da se od gotove strani ne misli socialistično. Sodr. Godina zavrača trditev, da bi bil ooprej. To, pravi mora priti v javnost. Sodr. Petrič se ne strinja z na stopom sodr. Godine. Pralvi, da taki nastopi ne morejo roditi do brega sadu ne enim ine drugim (V se hoče kaj doseči, se bo mo ralo doseči sporazumno, ne pa neumestnimi ni izmišljenimi sred stvi Obžaluj«- 'neprimeren na«top sodr. Godine. Sodr. Šušnjar podaja resigna eijo, eeÄ, da je to najjasneji dokaz nezaupanja v tajnintva, pod kate rim pritiskom bi resigniral vsak kilo. Proti resignaciji ugovarjajo Petrič in Savič. Sodr. Sušnjar vzdržuje romgrnaoijo. Resignaeija sodr. Sušnjarja se ne sprejme; vzlie temu pa slednji vztraja pri svoji izjavi/ Zaključi se. da se v bodoče nalaga novce, ki prihajajo za tiskarno na posebno lvančno vlogo. Sodr. Petrič izjavi, da nastopi z 8. septembrom mesto upravnika pri "Proletsrcu", njegovo mesto pa da zavzame v kratkem sodr. Sava. Dotlej pomaga še v gl. uradu po potrebi vsak teilen en ali dva dni, kakor je izjavil že na augustovi seji. Se vzame na znanje." Zaključek seje. V petek 12. sept. je nenadoma umrl pri delu v tovarni rojak eiin liro vat. Ranjnki je bil' doma iz Vavtevasi, na I>olenj-skem in je bil v Ameriki nad 20 et. V Chicagi zapušča soprogo z vema nedoraslima otrokoma, brata in nekaj ožjih soroduikov. okojni je bil razrednozaveden delavec — socialist in je svoje-časno spadal tudi k jiLgoal. soc tlttbu št. 1. Med svojimi ik>ananci v Chicagi, je bil spolšni priljub je«. N. v. m p JOHN HROVAT UMRL. TISKOVNI POND ZA DNEVNIK. rejšnji izkaz ..........$261.94 Jurij Brimešk, Chisholni.. .26 ofcn Bergant............50 «kupuj ...............$262.69 A0ITAT0BIÖEN FOND sa pošiljate v Proletarca med itrajkujoče rudarje v Mich., io darovali: V blagajni dne 30. augusta 1913..................$17.10 Vv. dr. Prešeren, Spring- field, III............... Filip Godina, Chicago, III. Cahs. Pogorelec, Pueblo, C'olo. ................. South Fork, Pa.: Jak. Rupert ............. Jak. Govekar ............ T. Sivec ................ Andy Milavee .......... Vr. Mišnik ............. John Klun .............. Najdenih ................ St. Mihael, Pa.: tlul. Gmeiner ............ 1.00 Miha Castelo ............ .50 M. Golob ................50 J. Kušnik ................25 Feliks Pruepol ...........26 Chas. Allmond ...........25 J. S#adolnik ............25 J. Voličak ...............50 J. Dolenc ................50 F. Zaletel ................50 2.00 2.00 1.00 .50 .30 .25 .25 26 .25 .10 Skupaj ..................$28.50 Stroški: tuMiMisov Prol. št. 312...$ 8.00 5. sept. V blagajni dne 1913 ..................$20.50 Jngosl. soc. klub št. 82____ 1.00 J. MuSič, LaSalle, 111.,....' .50 J. Petrič, Youngstown, O., 1.00 Skidmore, Kans.: M. Debelak ..............25 Fr. Keršeko..............25 F. Kersek, inl.............25 J. Kramar ...............25 Val. Platišč ..............26 John Seme...............25 John Kovač ............. .25 Frank Župančič ..........25 L. Hubernik .............25 Ant. Svetik ..............25 John Zgone ..............25 Kr. Cemazer . . ..........20 Fr. Kančič ...............10 Joe Zaletel ...............10 Leop. Soba ...............10 Lov. Malli ...............10 Fr. Padan ................10 J. Alič ...................10 A. Ohlin .................10 A. Jamnik ...............1' Val. Vrtič ...............10 Jokl ZabcrsKi .... .T!T.:. 'M Neimenovan ..............05 Fr. Verbole ..............06 Bart. Bencdik ............05 Fr. Pauše ................06 Geo. Britnsek, Minn........52 Joe KenJČ ...............50 Mike Kebcr. Ohieago......55 Jugosl. soc. klub štev. 45, \Vaukcgan, 111.......... 4.00 Jugosl. soc. alub, štev. 8., Cumberland, Wyo., .... 4.06 Jogirsl. soc. klub štev. 107, Ilunting, Ark......... 7.02 West Mineral, Kans. Obvešča se vse sodruge, oziroma člane kluba štev. 31. J. S. Z., da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne redne seje, katera se bo vršila 21. septembra ob 3. uri popoldan. Dolžinost vsakega sodruga je, da vpoÄteva obvestilo in pride na sejo ob navedenem časa, ker imamo več važnih zadev rešiti, |H)sebno zaradi prihodnje veselice. Le tem potom nam je napredak zagotovljen, ako se bomo udeleževali sej in razmotri-vali o zadevah, katere upadajo v področje socijalistične stranke. John Oorfcek, tajnik. Skupaj 750 iztisov 313 .... kjiseji ____ ..............$43.79 Prolet, št. .........$7.50 .......... 3.50 $11.00 V blagajni dne 12. septembra 1913 ..............$32-79 . Dva farmarja prideta k advo^ kat*k Kden izemd njiju mu pove svo jo reč, vmes pa vplete polno laži Nato ga druffi farmar, ki je po slušal, lepo pouči: "PosluiUj me, lagati ne sme* bo že sam lagal, kjer bo treba! Rasiirits tvoj« manj«! PoudiU so o socializmu! Basvedrite d duha! — "Proletarec" ima v svoji knjiievni zalogi »ledene knjifs in brošure. Pošljit« naročilo i« danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbia Kristma: •,»a»«svoJ,\ mehka »Mba............................. M Uptoa Sinclair (psslev. Joa Zarartaik ta Iv. Kaker): MDA«BCSl". Parati is ekieaiklk klavaie......................................... Etbia Kriataa: "Francka la drugo"................................. Jt Paral MikaUk: "Is Blila ............................................»• "Tajnosti ipanaka Inkvizicij*". (Doaadaj iaili samo štirje eaopiii). — Saapi« f .......................................................• , BBOftUBB EA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Earica Farri: Saciallasoi in modama voda............... .............•• "Brtou prlkodnjoatl" ...................................................JO ....................................................................w Etbia Kriataa: "Morami oodaUsoa"...............-.................li "Strahovi." (Priporoiljiro)......................................li "Komuniatitni maalfoot"........................................... -M "Zakaj smo socialisti" • ,...,............................................................................li "Kdo uničuje prolavajanje v malem"...........n......................li *'Socializem" • . ,•••...*...•••••.•.........................•......... 1« Naia bogatstva" . . .......•..•.................•.•••••*........... . i Vojna.............................................................13 KNJIGE IN BBOftUBB EA PEOTTKT.EBIKAT.N6 PBOPAOANDO Prof. Wakrmuad (poale*. A. Kristan): "Katolliko svetovno naalranje in svobodna snanoet"............................Ji Krat iv. Tladlmirja" (V ver tik. Priporočljive.) ..............................Jt T dobi klerikaliama". (Priporočljive.)............................................................Ji DRUGE KNJIGB IN BBOftUBB: O kensumnik dmktvlk".............................................li Jtarodno vprašanje in ttoveaci".•••..••••.........•..«.,..*.•••••..« Ji Modemi politični rasvoj. — Modemi goapodaraki rasvoj. — Cilji se- CtftliflUk*99 o ••••aa*ooeeaeeee*eoooeo.eoeeeoeeeee*ooo*eeoeeoeo«eeeeo Primot Trubar ......................................................05 Zadruina prodajalna ali konanm......%................................15 Štiri črtico". (Poljndae tbirke "Več Inčit" 6. aaepič.) 1. Nekaj ia življenja fajmočtra Kosamemika. 2. Kako dolg rep Jo imel pes svete-piaemakefa Toki je. t. V nebeaik. 4. Konec aveta i» eedeft sa "no- biikft ' e e eaeeeeeea«aoeeoeeee«a«eeeeeeeeeee«e»«o9«eeo JUI Kake Jo le» vojaški etan." (Poljndae abirke "Več loči!" 6. aaepi«.).. ▼so to knjifo ia breiure polijemo počtnlne prost». HUDIČEV HLAPEC. Lev. N. Tolstoj: V atarih časih je živel dober bogat človek. Mnogo hlapcev mu je slutilo in ponašali so se svojim gospodom. Oovorili so: "N'i pod nebom boljšega gospoda od našega. Hrani in oblači nas dobro, delo deli po naših močeh, nikogar ne žali 7i besedo, nič ne očita — on ni kakor so drugi gospodarji, ki ravnajo s svojimi hlapci slabše kakor z živino, jih kaznujejo za krivdo in nekrivdo in nobenemu ne privoščijo dobre besede. Xaš gospod nam želi dobro in nam stori dobro in nam govori dobro. Boljšega življenja ne moremo ime^i." Tako so se hvalili hlapci s svojim gospodom. Hudiča pa je jezi-o, da žive hlapci v dobroti in ljubezni s svojim gospodom. In polastil se je enega izmed hlapcev, Ki se je imenoval Aleb; temu je za povedal, da zapelje druge hlapce. In ko so nekdaj vsi hlapci hvalili svojega gospoda, se je Al ob oglasil m govoril: 'Zastonj se bahate, bratje, z dobroto naš« ga gospoda. Celo hudič hi del»»- »dadke obraze, če bi rmi vse storili |H> volji. Dobro slu>-žimo svojemu gospodu in vse mu storimo po volji. Karkoli poželi, mu storimo, njegove misli uganemo. Kako naj bi ne bil dober z nami! Prenehajte pa mu delati vse po ,v$>lji in storite mu slabo, tedaj vain poplača kakor vsi drugi hudo s budim, hujše od najhuj. šib gospodov." Drugi hlapci so se začeli z Alc-bom o tem pričkftti in so stavili z njim. Aleb je prevzel nalogo, da žali svojega dobrega gospoda; prevzel jo je pod jmgojem, da izgubi svojo praznisko obleko, če se mu ne posreči žaliti gospoda; če se mu pa posreči, tedaj mi» rz-ročo drugi hlapci svoje prazni»ke obleke. Razentega so morali obljubiti, da bodo Aleba ščitili pred gospodom, če bi ga boleli vkovati v železje. Aleb je obljubil, da bo drugi dan žalil gospoda. Aleb je bil čuva? ovčje ograje, pazil je na drage plemenske ovce. Ko je torej prišel dobri gospod z gosti v ograjo in jim je kazal svoje dragocene ljubljene ovce, je pO mignil hudičev hlapec tovarišem: Pazite, takoj razhudim gospoda. Vsi hlapci so se bili zbrali, stali s0 ob vratih in gledali čez plot. Hudič je splezal na drevo in % njega zrl v ograjo, kako mu ko služil njegov hlapec. Gospod je sel po ograji okrog, kazal je gostom ovce in jagneta ter jim hotel pokazati svojega najlepšega kočtruna. "Tudi drugi koštnmi so lepi/' je dejal za onega s zavitimi rogovi pa ni kupne cene in dražji mi je od očesa." S plasma vsled ljudi je planila čreda ob kraj, tako da gootje niso mogli poazovati dragocenega koštmna, v tistem trenutku pa, ko je obstal koštnm ločen od drugih, je hudičev hlapec kakor pomotoma segnal vse živali skupaj, da so se pomešale — in zopet niso mogH goetje razločiti, kje je dragoceni kostrun. Tedaj je dejal gospod Alcbu: "Aleb, dragi prijatelj, previdno vjemi imenitnega koštrnna z zavitimi rogovi in drži ga." Ko je bil gospod izrekel te besede, je planil Aleb kakor lev v črede, vjel je dragocenega kočtru-na za volno, ga zgrabil za levo prednjo nogo in jo snnil kvišku, da je počila: koštrun je zabeketaE in padel na prednja kolena; ko ga je Aleb zgrabil za dc«mo prednjo nogo, je leva bingljala in nihala kakor bič: pod kolenom je bila zlomljena. ftostje in hlapci so kriknili in hudi£ se je veselo razradostil, ko je videl, kako modro je ATeb u-krcnil. Na gospodovo obličje je le gla mračna senca, povesil je glavo in ni dejal besedice. Tudi gostje in hlapci so molčali — pričakovali so, kaj pride. Gospod je se vedno molčal, nenadno pa se je zdrsnil, kakor da hi hotel breme vreči s sebe, dvignil je glavo in pogledal k nebu. Gube na njegovem čelu so se izravnale, z milim smehljajem je pogledal Aleba in dejal: MAleb, Aleb! Tvoj gospod ti je zapovedal, da me /aliA, moj gospod pa je mogočnejši od tvojega: ti si žmlil mene, jaz pa bom talil tvojega gospoda. Toraj vedi, Aleb da te ne bom kaznoval — hotel si biti prost in jaz ti dam prostost tu pred gosti. Pojdi v miru in vzemi seboj svojo prazniSko obleko." In dobri gospod je odftel z gosti v hišo. Hudič pH je škripal z zobmi, planil je z drevesa in se pogreznil v globino. SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA. i (Dalje.) . Življenje poedincev, skupin in velikih družb razodeva, da prevladuje, če je zagotovljena hrana, gmotna podlaga obstanka, zakon interesne skupnosti nad zakonom konkurence in hoja ter obratno. V barbarskih razmerah sta deto-mor in umor očeta ne le dovoljefui, temveč celo zapovedani in versko sankcionirani dejanji, če živi člo-Vek na revnem otoku, n. pr. v Polineziji ; postaneta pa nenravni tn zločinski na kontinentih z boga tirni in gotovimi življenakimi sred atvi 3). Iz negotovosti vsakdanjega kruha, ki muči ogromno ve» čino, izhaja še dairves surov in brutalen boj za obstanek ali "prosta konkurenca", kakor ga imenuje indrividualirzem. ('km so pa a kolektivno lastnino slednjemu človeku zagotovljeni življen. pogoji, zagospoduje nedvomno zakon interesne skupnosti. Pojav, da se priselita harmonija in vzajemna dobrohotnost v rodbino, če gre vse po sreči in če je vsakdani ji kruh zagotovljen, dočim spremlja bedo prepir in boj, se razodeva v velikem v vsej dnržbi in ga kot stalno pravilo potrdi boljši red bodoo nosti. Tako ho izgledala zmaga socializma in tako slove, maglašam se enkrat, najdovršenejša in najplo-dovitejša razlaga neizprosnih po Darwinu odkritih prirodnih za' konov, ki jo zahteva socializem. preživetek najboljše prilagodenih. Tndi tretji in poslednji ugovor Hiiokelna in hiiekeljaneev se ne da proti socializmu porabiti tako», kakor bi radi, četudi je v svojih terminis tecFmicis na polju biologije in darvinizma popolnoma pra vilen. Olasi se: Hoj za obstanek ohranjuje v življenju najboljše ali najbolje oborožene in rodi aristokratski proces prirodnega izbo ra v nasprotju z demokratičnim niveliranjem kolektivizma v smislu socialističnega slikanja bodočnosti 1). V čem pa obstoji anani prirod ni izbor, ta nedvomni rezultat konkurenčnega boja? Izraz Hiickelnav in mnogih drugih: ohranitev najboljših in naj že začenja razvoj socialistične do-be, koje kultura bo svetovna i). Trditev, ra, kajti šibke in slabotne ded k in je se lažje oinože kot najkrepkejäa dekleta iz ljudstva ali malomeščanstva, ki zvenijo v celibatu ali pa končajo še žalost-neje. V vsem spletenem stroju družabnega življenja je očiten vpliv kapitalističnega monopola, ki privilegiranim poedincem kar vnaprej zagotavlja zmago, tako da Jh> gati slabiči dalj žive kot slabo hranjeni proletarci. - Hkrati slalma odraslim moškim naloženo trdo delo podnevi m po- boij prilagodenih treba popraviti noii in še škodlivejše izkoriščanje in črtati besedo "najboljši", ki izdaja ie ostamek teleologije, katera verjame na končni smoter v prirodi in družbi, ki ga je dosegali z neprestanim izpopolnjevanjem. Darvinizem in pa splošni razvojni nauk pa sta !z modeme vede in iz opisa dejstev in resničnosti izločila teleološke pojme. Razvoj obsega tudi povratni raavoj in razkroj. Morda je oftaziti, če primerjamo akrajni točki v razvoju človeštva, napredovanje, komplicirano izboljševanje, mika kor pa ae ta napredek ne vrši v ravni vzpeti črti, temveč, kakor pravi Goethe, v spirali, v ritmični monjavi izpopolnjevanja in razkrajanja. Vsaka kvišku namenjena razvojna faza v individualnem in družabnem življenju nosi v sebi kal razkroja in raakroj |>ovrroči z razpadom izžitega organizma * večno stvarjajočem laboratoriju prirr.de -nastajanje novih življen-akih form. Omljivo je, rta V eiovflJtki družbi vsaka kulturna stopnja proizvaja kali svojega lastnega razpada, ki i-z njega vzraste — mogoče kje drugje — nova kultura. Stare iztočne teokracije razpadejo in njih sledovi ožive zopet v grško-latinskem svetu; nato sledi kultura fevdalnega plemstva v osrednji Kvropi, ki pogine kakor njene prednice, vsled lastinih izgredov, da jo nadomesti meščanstvo, kakor se nam najrazločnejše pojavlja na anglosaškem plemenu. Toda meščanstvu se že naznanja razkroj z mrzličnim drgetanjem in ženskega in otroškega dela po sedam jem kapitalizmu zmerom bolj življenske pogoje velike piroletar-ske mase 2). Temu se pridružuje »e iabor nravno sla4>ejših, kajti kapitalizem je v svojem boju proti proletarian! zainteresiran na izboru hinavcev in na izločitvi značajnih ljudi, ki niso voljni prenašati jarem sedanjih družabnih razmer. Prvi vtisk teh dejstev hi utegnil zapeljati zanikanje veljavnosti in porabnosti zakona o prirod-nem izboru za človeštvo. Nasprotno sem bil in sem mnenja, da ta .popačeni socialni izbor ni v protislovju z darvinrzmom in da je le nov argument za socializem, ki zahteva prav na tem polju dobrode-jen vpliv neizf>rasnega priroilnoga izbora in ga bo tudi realiziral. Se-lekcijska teorija me pomenja pre-živetka najboljših, temveč "najbolj prilagodenih". Oči vidno olaj šujejo degenerativni učinki socialnega izbora in zlasti sedanjega gospodarskega reda t riuiuf tistih, ki se tem družabnim razmeram najzvestejše prilagajo. Če izhajajo v gotovih okolnostih izmečki 1) Primerjaj "Lutte ou accord pour la vie" (V Revue Socialiste" Paris, maj—junij 1894). 2) Ziegler popolnoma pregleda ta važni moment in pozna le sočutje kot omejujoč /aktor (1. e. p. 180 in si.) , 3) Primerjaj uvod mojega deka o umorih: "I/Omicid-io". (Turin 180M._ Ali si j« le vala organizacija naročila 100 istisov "Bodali stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storiti, skrbite, da se to zgodi 1) Čudno, da je Ziegler popolnoma prezrl ta protisocialistični argument. 2) Kden najznačilnejših znakov prihajajrčega razpada je opoživ-ništvo, primerjaj Massart in Van-dervvlde: "Parasitisme onganiijue et parasitisme social". ("Bul. m». de la France et dc la Belgirpie." 1893.^ 1) Hroca "Ur Selections" ("Mem d' A nt h rop". (Pariš 1877, III. 206). — Lapougc, "Les Selec tions Socialcs" ("Rev. d'Anth-rop". 1887, p. 519. — Loria, "Car-lo Danvin" (Siena 1882). — Ser gi, "Le degemerazioni umani' (Milan 1880), p. 158. — Bebci, " Die Fran und Sozialismus". 2)' Velevažni so rezultati Pagli-nnija, generalnega ravnatelja ita-lijttiskcga zdravstvenega urada ("Ar<4i. di statistica", 1877) glede različnosti človeškega razvoja, iz katerih *lra le podkrepitev Darwinovcga zakona o izboru "najbolj prilagodenih"; veda razlaga današnjo obliko izbora iz bioloških odnosa je v med lastnostmi miljeja in poedineev, ki w v njem porajajo, l>ojujejo in zmagujejo. Prav t^i pojav je težak argument za socializem; če Im> oproščena poedince obkrožujooa okolica od napak in madežev, ki jo danes vsled neomejene gospodarske anarhije pačijo, nastopi aamoodse-be izboljšanje učinkov, ki jih j»ov-zroča danes socialni izbor. Fizično in socialno zdravemu miljejn se l»odo najbolj prilegale zdrave na-ture in zategadelj bodo obstajale v življeiiskem lK>jn. Nagrada v tekmovalni borbi pripade potein zanesljivo tistemu, kateri je telesno in duševno naj krepke jš i in pa najzdravejši, in zategadelj privede kolektivistični gospodarski list roj ki slednjemu človeku zagotovi obstanek, fizično in nravuo zboljšanje človeškega rodil. In če nasprotniki me glede na harmonijo med socializmom in darvinskim izborom trde, da pomeni izbor najbolj prili^godcfiih aristokratičen proces, ki je nezdružljiv s socialističnimi niveliranjem, je naglašati, da zagotovi socializem vsem poedineeut nemoten razvoj lastne osebnosti. Potem pač obstanejo najboljši nns govito v življenakem l>oju, kajti v normalnem miljejusio si ztlrave natiire laliko v svesti zmage. In tako (»omenja darvinski socializem le nadaljevanje in požlahtni* tev prirodnih selekcijskih zakonov. T>alje je zavrniti trditev o neskončnem aristokratskem izboru z drugim prirodnim zakonom, ki por/ja v zvezi s prirodnim izborom ritmično menjavo učroka in odogubo, kar je vzdigni la kvišku, demokratizira človeštvo"!). (Dalje.) IZ BEBLOVSOA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA. (Zarja.) 1) Jacoby, "Ktudcs wir lrf se-lection dans ses rapports avw )' h-eredite chcz Vhlrmime" (Paris 1881), p. 60T). fte podrobnejše razvija ta zakon Lombroso v poslednjem poglavju "Degeneration und iJenie" (Lipsko 18i>4). Ta za kon prezirajo tisti, ki skušajo z Nietzsche jem duhovito in izvirno, toda fantastno in bolelino modernizirati radikalni aristokratizcm. Tudi moji predniki v obdelovanju našega vprašanja so pregledali ta zakon. (Ritchie, "Darwinism and Politica" (London 1891); Bou-eh'er, "Darvinisme et socialisme" (Paris 1W0.) ADVERTISEMENT SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVIH A. S. B. P. D. V MESECU AUGUSTU 1913. Veleiidajniški proces Stališče, ki sta ga bila zavzela Hebel in Liebkneoht med nemško-francosko vojno, je spravilo vse "patriote" v brezmejno besnost. To razpoloženje so hoteli izrabiti mogotci,da stro delavsko gibanje, ki jiin je postajalo od dne do dne neprijetnejse. Mislili ao, če stro voditelje, uniičijo gibanje mas in tako so obesili Heblu, Liebknech-tu in llepnerju zloglasni lipski veleizdjniški proces. Ta proces, ki ga je iBsmark baje povzročil, je najostuduejše lopovstvo, ki ga je učinila meščanska j ustica nad proletaria-tom. Ne da bi razpolagali z naj-znatnejšim obtežilnim materialom, so aretirali Hebla, Liebknechts in Hepnerja 17. decembra 1870. Dokaz«' za njihovo krivdo so hoteli poiskiati naknadno. Pri prvem zaslišanju je izvedel Hebel od preiskovalnega sodnika Ahnerta, ki ga označuje Hebel v "Spominih" za inteligentnega in vestnega moža, da je glavni del preiskovalnega materiala še v Hrušviku in da vsled tega ni mogoče nadgjjevati s preiskavo. Material je dospel potem in bilo ga je več kot preveč; kvantiteta Je bila ogromna, ali kvaliteta je bila kaj borna. Preiskovalni sodnik je dobil prepričanje, da obtoženci niso izvršili veleizdaje, da je niso poizkušali, da je niso pripravljali in zato je predlagal, da se ji in da svoboda. Državni pravilnik je ugovarjal temu predlogu in Hebel, Liebknecht'in liep-ner so oifcli šele 28. marca 1871 is preiskovalnega zapora.Med tem pa st»a bila 3. marca izvoljena Hebel in Schraps v državni zbor in Hchraps je zahteval v državnemu zboru Beblovo osvoboditev. Do glasovanja o tem predlogu ni prišlo, ker je vlada % prej odredila, da se obtoženci izpuste. Ali od procesa le ni odjenjela. Iskala je še "material" tako temeljito, da je bila končna razprava šele 11. marva 1872. Trajala je 14 dni! Predsednik je bil nek gospod pl. Mücke, nüiio omejen človek, kateremu se o socializmu še sanjalo ni. Hebel pravi o njem, da je bil "naiven do nezavesti". Vsak dan se je Mücke iznova bta-miral do kosti, «lasti se, ker mu je kanilo v glavo, izpodbijati socializem. Nrč boljše se ni odrezal državni praydnik. Od začetka pa do conoa razprave so obtoženci, nad-kriljevali duševno in inoralično svoje obtožitelje in sodnike. In ter je zbudil proces v vsej javnosti največjo pozornost, je imel velik agitatoričen učinek. Porotnike, ki so bili prišli že s predsodki proti obtožencem v porotno dvorano, so čuvarji pravice ohdelavali dan za dnem tako sodni dvorani k«kor tudi zunaj nje v zmislu obtožnice. Delo je tudi obrodilo zaželjeni u-speh. Hebel in Liebknecht sta bila spoznana krivim z osmimi proti štirimi glasovi — torej ravno z večino, ki jo je |>otreboval državni pravilnik — da sta pripravljsia veleizdajo. Sodni dvor ju je obsodil nato k najvišji, postavno do-1 no okrepčal. Ko je prišel v Hu- Bol. Pod, Društva H. f«bnnrs lakorporiiAiio t« UMvtfrtovi Sedež: Frontenac, Kan». GLAVNI URADNIKI t Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds : FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Minersl, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry. Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans NADZORNIKI: PONUKAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward. Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. lets znssa samo edee Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Novo pristopli člani in.članice: K društ. št. 3. Angela Orožen. K dr. štev. 13. Vroeenc Pesjak. K dr» štev. 16 Anton Pance. K dr. štev. 18 And. Drobež. K dr. štev. 20 Simon MaTolt in Frank Piškur. K dr. štev. 23 John Podgoršek. Prestopli člani: ,, , Od dr. štev. 10 k dr. štev. 16 1 mr,a 16- a»P»«ta 1913. Louis K obla r in Josef Laurič in | / n (T,ruitvu Stev- Adameon, od društva štev. 11 Jos. Plahuta. °k,a- R°zalija er. 957. t! Od dr. štev. 10 k dr. štev. 21 Fr. mr,a 28 Od dr. štev. 16 Ant. Vehovee. Od dr. štev. 17. Math in John Stcnfel in Josef Srinolc Od dr. štev. 18 Frank Kotnik in Frank Lampe. Od dr. štev. 20 Anton in Josefa Erdöl. Od dr. štev. 22 Mike An t al. Umrle članice: Pri društvu štev. 4 Mineral, Kans. Ana Beuc cr. 259. I'mrla 9. augusta in Mary Švajger, cr. 350. Po rent a. Suspendirani člani in članice: Pri dr. štev. 1 M. in Katarina Skerbinc, Jos. Bichelmeier, Frank Ilas«, Leon Boseti, Miha Hrezovar in Wank Kocjan. Pri dr. štev. 2 Peter in Mary (»oseh. Pri dr. štev. 3 Frank Prislan, John Stell, Hl. Bogataj in Mihael Stell. Pri dr. štev. 4 J. Mlakar, R. Masel. Frank Stimae, J. Berlisk, Frančiška Berlisk, Antonija Stimae, Rok Božičnik, J. Mrakič in Mihael Orisk. Pri dr. štev. 7. And. Malovašic. Pri dr štev, 10 Ant. Manjatz. Pri dr. štev. 11. V. Anselmy, J. Lucuau, Fr. in Mary Bostič, Gor. in Tirovanti Albertiny. > Pri dr. štev. 16 Josef Türk. Pri dr. št. 17 Frank Merkun. Pri dr. štev. 18. Frank in Terezija Kastelec. Pri <1 dr. štev. 6 Alfonzo Alberti-ny, Math in Franca Izlakar. Od dr. štev. 11 Joseph in Kina Fidell. Od dr. štev. 12 Angelo in Megi Pedro. Frank. John in Ana Heranich. OI*OMHA: Cenjeni društveni računovodje so prošeni, da pri pre stopnih, izobčenih in umrMh članih in članicah vedno vpišejo tudi njih pravilne certifikatne številke. Poslovanje v glav. tajniškem uradu je pač zelo ovirano, ako računovodje pošiljajo listine brez zaznamovanih crt. št. Opetovano opozarjam vse društvene uradnike, naj isti natančno pazijo, da se vsaki uradni list pra vilno izpolni predno se odpošlje v glavni urad, kajti nepravilno poslovanje od strani krajevnih društev napravi mnogo trmla gL tajniku ter mnogo nepotrebnih poštnih stroškov. Kot vsakemu znano, ¡10. sept. je zaključek četrtletnih računov; pazite torej, da pravočasno odpo-šljete pravilno izpolnjeno računsko poročilo. Ona krajevna društva, ki ne bodo do 5. oktobra doposlala računskih poročil v gl. urad, se njih računi ne bodo uvedli v skupni račun, ki se priobči v našem društvenem glasilu "Proletarec". Pomislite le — tudi mene veže dolžnost, pravočasno zaključiti račune v gl. knjigah. V zadnjem četrtletju so tri krajevna društva izostala s svojimi računskimi poročili, kar je pač slab ugled za dotična društva. Na tem mestu pa izrečem vso čast onim društvenim uradnikom, ki v vseh ozirih točno in pravilno poslujejo. Z bratskim pozdravom! ^ k John Črne, tajnik. Vid jeni kazni, na dve leti trdnjav ske ječe. Od obtožbe proti llepnerju je državni pravilnik odstopil sain. Hepner je bil torej o-proščen. Lipski sodrugi. ki so se bili razbu rili o>b i>hpovedi procesa tako, da so jih morpli " veleizdajalci" javno opominjati k razsonnosti, so bili skrajno ogorčeni nad sodbo. Bebci pa je imel še toliko humorja, da je predlagal t>o končani razpravi — vesel sestanek pri steklenici vina v Ahberbaehovi kleti. Heblova in Liebkni^chtova obsodba je imela za posledico še dolgo vrsto Jrugih obsodb. Zakaj vsepovsod so protestirali sodrugi po časopisju in shodih proti sramotni obsodbi v Lipskem in marsikdo se je pokoril za protest v ječi. Bebel v ječi. 9. julija 1872. je nastopil Bebel svojo kazen v Hubertusburgu. Če bi bili . vedeli gospodje, ki so s tako vnemo delovali za njegovo obsodbo, vnaprej, kako dobrodošla je bila Beblu kazen v vsakem oziru, tedaj hi si bili dobro premi-silili, tirati gs pred sodišče. oRTtisbnig. jv bilo njegovo zdravstveno stanje naravnost obupno. Onemogel je bil tako. da je bil tedne in tedne m^osoben za delo. Mir in sveži zrak sta ga učvrstila in leva pljuča,"ki se jih je že lotevala turberkuloza, so mu ozdravila. Ali še vse več kakor le telesno čilost je pridobil Bebel v ječi: imel je čas /.a učenje kakor še nikdar v življenju. Liebkneoht, njegov drug v ječi, je bil njegov učitelj. Bebel se je učil francoščine in angleščine, .študiral je ekonomijo, zgodovino, naravoslovje in se zatopil v dela klasikov. Predelal je še enkrat prvi zvezek Marxovega "Kapitala", seznanil se je z deli Kngelsa, Las-salla, Milla itd. Čital je Zimmer-mannovo slavno delo "Zgodovina nemške kmetiške vojne", ki ga je spodbudilo, da je napisal poljudno razpravo o kmetiški vojni. Prestavil je Guvotovo in Lacroixevo deko "Študije o socialnih doktrinah krščanstva" in napisal k temu delu nasprotno razpravo, kateri je pridelal spis o sedsnjem in bodočem položaju žene. S to snovjo se je bavil še leta in leta in sad teh študij je bila Pred vsem se je bil Bebel teles- leta 1879. izšla knjiga o ženi, ki je njegovo najboljše delo in ki je ismed \w sccialititične literature najbolj razširjeno, saj je doživela knjiga že nad petdeset izdaj in je nrestavljena že skoraj v vse jezike. Bebel je bil tudi v ječi v najožjem stiku s »odrngi. Celo kandidiral je v tem času za državni zbor. K temu mu je največ pripomogla neumnost lipskega o-• k rajnega sodišč«. Obsodila ga je namreč 6. julija 1872. na devetmesečno jeio zaradi razžaljenja veličanstva in mu ob enem odvzelo državnoeborski mandat. Be bel je za to pozvvoje organizirane tovariie. ANA KOVAČ, Main ulica, Aurora, Minn. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI S A L O O N s modernim keffljl&eo Svete pivo v oodAkih in btrteljft»* ta drnfo rs—nvratae pijane Ur «aijrt» sasodka. Potniki dobe Mao preao-tiMe aa mak» mm Poatraaba točna in lz borna. Vsem 8lov*ae«n in drugim BI» v— as teplo pri (Kvoio MARTIN POTOKAR, 1625 Se. Centra A ve Ohioafs BFLL PHONE 131S-J FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Bntler St. Pittsborgh, Pa. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis Izboma pijača, izvrstna postrežba. .Vsakdo uljudno sprejet. «JOS. A. FISHER Baff et Ims sa razpolago vsakovrstno pjp* via«, smodko, L t d. Izvrstni prostor za skrepčilo. STO« W. 26th St., Chicago, Dl — Toi. u«i4iu :?«i....... Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996. dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj »proti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, St. Lonis, Mo. ki hočejo postati samostojen in neodvisen gospodar v lepem in rodovitnem kraju, kjer je dobra voda, zdravo podnebje in kjer jih je le mnogo naselje nih, ki so vsi prav zadovoljni. Ce hoče kdo postati kedaj premožen farmer, se ne sme naseliti Um, kjer ie ni farrae-rjev, ki bi mu kos povedati, če bo za mogel na zemlji tudi res živeti. V o-koliei lepega in cvetočega me§ta Crivitz, Marinette County je že veliko farme rjev in rojakov in nikdo se ne pritožuje. Zakaj net Ker je zemlja redovit na. na njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem kraju, izvrstna pitna voda, zdravo podnebje, trave sočna te in redilne za živinorejo, ne hudih viharjev ne toče, ne su*e, ne močvirja, več jezer za ribji lov, z eno besedo vse dobre lastnosti, ki jih farmer potrebu je. Zemlja je zelo po ceni, ker ne kupi naravnost od lastnika samega T. Ker-sten. Nobenega dobička zemljiškim kompaaijam. Ker je že lastnik precej star, bi se rad hitro znebil vse zemlje, zato podari vsakemu kupcu v mestu Crivitz eno loto zemljo za hižno >tav-bi&Če do 25. avgusta, pozneje no več. Zemlja mora biti prej ko mogoče vsa prodana, zato prav po ceni »n lahka odplačila. PiHite *e danes v slovenskem jeziku na T^Kerstenovega zastopnika N. PI KLOR. 1526 West 21 8t. Chicago, 111. E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, 111. je največja česk oslov enak a delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po poŠti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Greevs St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. L STRAUB Klic lakote. Ljudje \bi bili mnogo zdravej-Si. ako bi jedli «nmo teoaj, kadar lakota kliče po hrani, in ako bi jedli potem pravo vrsto živeža in v pravi meri. To se zdi nemogoče pod sedanjimi pogoji življenja Sn zato je potrebno, imeti pri ro-, ki zdravilo, ki brzo popravi pokvarjene prebavila. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki irvmtno u-("inkuje v mnogih boleznih prebavnih organov. Drob vam izči-Sti. okrepi in napravi voljnega za delo. Dajalo naj bi se tistim, ki URAR 1010 W. 18th St. Ohirafe. m Ima večjo nalogo «r, veriftis, pro* nov tei drogi k drafotfcn. Isvr*n)e fc»4< vmkovrataa popravila v tej stroki pa mmmmmrn r yVatno upražanjej T\f% mi opravi M0 W nijbtijl m pijcmije Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo. Razno. v Philadelphia hO zaplenili 140.000 funtov blare ga mesa in kokošjiti jajc v ledeni < ah. Zaplenili so tudi 40.000 funtov divjačine, ki je ležala že od leta 1911 v ledenici. Krivce so zaprli. To je |>ač zanimivo dejstvo. Koliko družin mora stradati vsled vedno naraščajoče draginje — a živila, — |to katerih zastonj hrepeni stradajoče ljudstvo, — grnije — po ledenicah. — Pač, prekrasni družabni red! Socialistična probuja v Alaski. Daljna, ledena Alaska, zemlja zlata, ki meri milijon in polt kvadratnih (štrrijaških) kilometrov, šteje komaj okoli 70".000 prebivalcev; ima pa razmeroma precej močno socialistično organizacijo. Sodruginja Lena Morrow Lc-wis pravi, da je rzmed tamoanjih političnih organizacij socialistična najmočnejša in pri zadnjih volitvah je bik> oddano za kandidate naše stranke 35 odstotkov vseh glasov. Pomisliti moramo, da je to veliko, a v poste v moramo vzeti tudi dejstvo, da se mnogo rudarjev vsled slabega vremena in sploh vsled alaškega nepovoljnega pod nebja ni inogio udeležiti volitev. Zato tudi naši daljni »odrug^^ ^^ «odje,nillcev". Na niso mof^li zmagati, kakor so se nadejali Vendar ne »1>o dolgo trajalo, ko bo poslala Alaska čisto gotovo svojegs socialističnega zastopnika v kongres. Saj že dane« ni večjega mesta, v katerem bi ne imeli svoje knjižnice in prostora za seje. Eden izmed prvih njihovih u spehov je izvojevmnje ženske volilne prsvice in sicer za vsa gla so vanja. Mednarodni V Ulssgovu mednarodni zadružni kongres, ki se shajs ns tri leta. Zsstopniki tonsumnih zadrug iz vseli dežel se obirajo pri teh kongresih, ds se posvetujejo kako povzdigniti zadružno gibanje. Lepo število a vat. ksnsum. «ad ruga rje v se , udeleži tega kongresa. Kongres rsz^prsv-Ija o direktnem izmenjavanju bla ga med sadrugami različnih dežel, o ojačenju mednarodne skupne organizacije zadrug, o zadružnem časopisju in o zadružni vzgoji Delegat je bodo ogledali ob tej priliki vzorne ureditve velikih škotskih in angleških zadrug. Železniška nesreča 9. septembra je skočil iz tira 4 milje «apadno od New Madison-a New York—St. Louis ekspresni vlak Pennsylvania železnice. Nesreča se je zgodila na ostrem ovinku, kjer so bile slabe tračni ee. Stroj in tender sta z vso silo za-vozila v nek mostni obtok, šest voz je odletelo na polje, le zadnji voz je ostal pokonci. Trije uslužbenci so smrtno ne varno poškodovani, strojevodja sam je zadobil preccjšnjo rano ns glavi. Izmed 73 potnikov je ranjenih •15. a nihče smrtno. Da ni večjih žrtev je pripiso vati dejstvu, da je cel vlak obsts-jal iz jeklenih voz. KT A K K C Vas so morali prepustit» usodi in l>olezni. Polagoma je utihnil tudi jok in stok vasi. vse življenje je »renehalo in mir kakor na i>oko- paJiiču je zavladal na vasi. Samo star mož je blodil naokolo kakor irez uma. Vlada bo najbrž scžga-a vas, v okolici pa imenujejo odslej "Volikajo" vas smrti." Princ, vojvoda in »vodnica. Iz Londona Objavlja "Arbtiter Zeitung" sledeče zuaNtno poročilo : škandal, v katerima so zapleteni nekateri veljaki fine družbe in katerega hcfte angelska justica po sili zamolčati, razlsirja duhove na AfOfleskein. V stvari gre za neko «vodnico |*> imenu Queenie Qerald, ki je bila dne 10. julija t. 1. prml londonsko poroto obsojena na dva meseca zapora v» drugem, oddelku, ker je živela od zaslužka prostitutk. V njenem razkošno Opremljenem stanovanju so mašil najdragocenejše cvctttee, vroče aromatičue kopclji, biče iu šibe, ki se rabijo pri orientalskih orgijah. Policija je našla nekoliko deklet, dve ali tri so bile noseče in pred porodom. Več pisem brez podpisa je pričalo, da je avodnica na zahtevo svojih žlahtnih kiien-tov poskrbovala device. O svojiii čednih poslih je natančno vodila knjigo, in sicer je imela glavno knjigo, blagajniške knjige in žnr-nalc, v katerih so vpisana popolna Vabilo na koncertno veselico, i; _festere priredi- slov. pevsko in izobraž. dr. "Bled" i 11 mr1"- n" 27. septembra iveter v prostorih slov. tobr. doma, PROGRAM: 1 Marnellaise, Jo«. Kougrt U ----1*0* "Bled** iu Plauimiki Kaj" •»' i zgubljeni cvet, Dr. Auto» Hrhwal»..................Poje "Bled" 3. Mut»» t i muzikant, burka v euem dejanju po Jaku H oka OH KB K: Tomai Le*nlk. ojnkar ...............Krma- liokaič Mars, u jezova žena...,............... «df. Mary Zgonc. Kstrics, nlu »luikiuja ..............K d i. Amalija Savuik IMer Osebek, ¿evljar, S>* ljubčeek.,.......Luis Kra*ua Tone Lisica, klobučar ....................Avgunt (ioatifa 4. Dobro jutro, po l>r. Hrhaabu, pr. I. Hud*, .poje Med in Planiaski raj .V Planinska, A. Koemter ........................lnije Planinuki raj H. Vofer na Savi, Iv. pL Zaje*'............................|s»je Bled 7. Hlovanski brod, F. Uerblf ............................poje Hied Po zvrieuem progrui.iu pronta zabava iu plen. \\ V »i Slovenci in bratje Hrvati is Franklina. Conemsugk, Mozhaiu «» iu .Johu*town ae uljudno vul»|jo k obilni adele ¿bi. Veseliee ae »oude-leii tudi »lov. hoc. pevsk» .1*. "PlaniiiNki raj" in Cambria. Uodbo o*krbi hrv. tamb. dr. 4' Koostavili pred sodišče le zato, ker je živela od zaslužka prostitutk. Policija bi hila imela ltfhek )>osci, da bi bila Queenje Oeraldovi dokazala zvod-stvo iu s primerjanjem pisem z najdenimi imeni dognala indentič-nost trgovcev z dekleti. Prav tisti ča« je zlKiroval v Londonu mednarodni kongres proti tngovini z ort prineev. Če bi Irili Queenje Geraldovo obtožili kot zvodnieo, bi bila prišla imona teh visokih čuvajev ljudsko morale, ki hočejo na vsak način ohraniti ljudstvu vero, na dan. Keir Ilar-die je v parlamentu že večkrat pozival ministra za notranje zadeve v imenu delavske stranke, da naj postavi žensko zaradi -zvodstva pred sodišče. Toda minister ina haja venomer nove izgovore. Tako trdi, da ne gre iz|>ostav]jati oseb, le zato, ker so njih imena k pisavo svodnice vpisana v trgovske knjige te osebe. Medtem krožijo |»o Londonu najeudnejše govorice. Tako pravijo, da so videli zvodnieo svobodno, takoj |>o njeni are taciji. Tudi pravijo, da s« glavni svinjarji, ki so spravljali mlada, nedolžna dekleta v propad, že zapustili deželo. Pozneje poseže potem justica morda enkrat vmes kciar h z prepo«io. Tr. -¡ncr-G.la te pov«*sti? Princ, vojvoda in zvod niča lehko dalje žive v sreči in miru. — Vsa vas izumrla. Kratko poročilo razpošilja "Petenburftka br zojavna agentura": Vse prebivalstvo ruske vasi Volskaja na Sa-lialinu je umrlo za kozami. Samo 721eten Parček je živ . . U-radna vest, kratka in suhoparna, a razgrinja tragedijo cele vasi. 3e pred nekaj tedni je bilo v vasi 11000 oseb. Kakor v večini ruskih vaseh, tudi v Volakaji niso dosti gledali na snago in higijeno. Naenkrat je obolelo neksj otrok za kozami. Na cepljenje koz. ali pa sploh na zdravniško pomoč, ni mi sli! nihče. Koze veljajo za "sveto (bolezen". Zdrave otroke so celo kopali z bolnimi skupaj, ker je to baje sdrsvju dobro. Seveda se je zaradi tega epidemija širila neznansko naglico. V nekaj dneh je pomrlo do 100 otrok in odraslih. Na vasi Je niso delali nič dru gega, nego pokopavali in prireja ♦i pogrebiČine. Končno pa niso mogli nikogar več pokopati, ker je pop tudi umrl. Ko je vendar že odposlala vlada komisijo v vas, ni mogla komisijs vstopiti niti v eno hišo in je odSla, ne da bi bi fa kaj opravila zoper bolezen Ah ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne vstavi lista. ODGOVORI NA VPRAŠANJA: John Naglic, Sprinffield, 111. Novce za Krjavecv fond zbira ka kor vidite iz današnje številke Proletaree, pošljete ga pa lahko tudi direktno na Frank Matkota Kevstone Hotel. Ureciudmrg, Pa. Maks Juvau, Adamson, Okla. Tako knjigo dobite pri Šventncr ju, knjigotržcu, Ljubljana, Kranj ska, Avstrija. Ce pišite po ceni ga vam gotovo pošlje. Naročnik v Hutte, Mont.: "Kaj je skeb?" Vam bo razvidno rz št 313 "Proletarea". Mnogim, ki bi radi vedeli, kje je «los. Erjavec — za kSterega se zbira obrambni fond — doma, po jasnemo, d a je doma iz Zagrade ca na Dolenjskem. Tako se glasi poročilo, ki smo ga dobili od za nesljivih oseb. % POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke ■a|eeae|e la mltol) slfurie. NaAa parobrodna poslovnica je največja ns Zspndu in ima vse najboljše oceanske Me (linije). Sifksrte prodajamo po kompanliakib cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. Kak par Državna Banka kupole In prodal« In zan»en|u|c denar vaeb d rta» •veta. - Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za K5 $1, bm odbitka. * Največja Slovanska Banks v Ameriki. — Daie 1% obresti. - Slovenci poatra-icnl v alovenskem Iczlku. - Banks ima $6,118,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui I si in d Avs., SE» Vabilo na veselico, katere priredita slov. socialist kluba IZ JOHNSTOWNA IN CONEMAUGH, PA. v soboto dne 20. septembra 1913. f Slov. lzobra2evalnem domu, Franklin, Pa. Na vmeliei t>o»ta HO pričakuje, da »e te veneUee vdeleii viiak raKrednozavedai delavec. Na vcnclici bodo nastopili tudi razni govorniki in bodo razpravljali o go«podar«kem in polit vrnem položa ju delavstva. Začetek ve*eliee ob 6 uri zvečer. Vitipnina 25*., dame proste. ODBOR. ................................................. Raa allnininn nkaianLo uesefietnico oDsianKa Društvo Slavila, št lf S. N. P. J. dne f. oktobra, ltlf. v PUsen Andltorinm. 1M1 Bine Islnnd Ave. Začetek točno ob 2. url pop. V Z P O K K D : Korakanje po no*ednih ulicah •' Pozdrav .govori predsednik druitva "Slavila", brat Mat. Kure "Slavnostna /maga^..................deklamira gdč. Rozi Kaček " Veteraaom".. govori ptedn. 8NPJ., oziroma njegov poohlaAčeneo "Ilej Slovani"..............................godba "Sokol" Prosta zabava, »aljiva poita in ple* do 7. ure zvečer. DRUOI DEL: —Začetek ob 7. url svečer. "Serenada". poje Slovenski Pevski Zbor "Slovan" iz So. Chicago. "Življenje ni praznik"............deklamira gdč. Helena Cvenkel Slavnostni govor....................govori I. žvanut in J. Verfčaj "Mornar"....................................deklamira F. Akof "Pogled v nedolžno oko"................'K™ n» pi*č»»«o F. Skof 6. Igra: ."PRAVICA 8E JE IZKAZALA" OSEB K: Ferjan, krČmar.................................Anton Jalovee KruI jec. t>erač .....................................Ivan žvanut petcj ) ....................................brat Slave Troit Pavel, ) dijaka .....'.'.'.'.'.'.'."........................*>rat Fnjnk Svab .laaez, ) ........................br®t Anton Pengo.j France, ) popotna rokodelca.........................brat Frank Alei Abraham, ) ......................brat Ivan Andlovie I/ak. ) Žida kroinjarja....................»»«t Nikolaj Mensinger Vstopnina sa osebo, 25c. Dane v spremstvu moiklh in korporattvna društva so vstopnine prosti. Za obilno udeleftbo vabi ODBOR.__ »»»»oooooooo»»»»»»»eeeo»oooeeo»»eeeee>•o»oeooeooo »e< CLEVELANDČANI POZOR! Belaf & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. Izdelu)eva obleke po na|nove|šl modi. »♦mmmmim o oeeeeeeeeee»o»o»ooo»eeeeooeoooeeeeoooe» Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomfs ulice Cklcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PSKDSKOMIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK. Nato torej ie d 'Clearing Houaa ■ I 'KU »Inoma siru rao aaloioa. Ta banka prev go poétae hranilnice Zdr. dréav. Zvriuje tudi dsaarai promet 8. N. P. J. " «ikaákik baak, k tadi ale- tas jo pod aadserotTom popolnoma aifun ilnice Zdr. diéav Uradne ure od t:S0 dopoldne do t: 10 popoldne; v sobote jo baaka ta do S «to rreSer; ▼ asióle od 9 «re éspsláas do It ara dspeli—. tri Jo pel aas Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= Bine Islnnd A Cklcago. III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni »e.......................................... "Look Out! You'd better take care of Aburself Glavobol, bolečine ▼ grln, v prsih in straneh, slabe žleza in dmjri znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, i e bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice. Onvajte se ponaredb in pazite na • sidro in na6e ime. F. AD. RICHTCR * C0.. tlft Pssrl tt.. Ns« Y»rk. H. T. I>r. RtohUrJ.T. ConM Pllula oUMato. (Zte. «It 60®.) • Z t^ADAR potrebujete društvene po-• "" trebičine kot zastsve. kspe, re-gajije, uniforme, pečate »o vse drugo obrnite se na svojefa rojaka F. KERŽE CO.o 2616 South Lawndale Avenoe CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. ....................e».........»f Restavracija tn kavarna "Jugoslavija". 1134 - W. 18 Str^ CHICAGO» ILL. — Doimfa kuhinja. Odprto po dnovi in ponoči. Unljsk« ei|«n! — E. RICHTER, lastnik. .................II....................................»♦»»♦««»»<»> Conemaugh Deposit Bank ■■■PMnHHH 54 MAIN STR. C6NEMAIWI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. w. e wissinger: blagajnik. Pozor slovenski gostUnIčar|l! Moja tvrdka j«» prva in edina slovenska namostojna v Ameriki, ki importira ¿panje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 Rteklenic, od vtacega 3 steklenice brinjevca, alivovra, tropiajevea in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste 7ado volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijani. Prodajem nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov. Prodajem „amo n. debelo. A# HORVAT, Jolfet, III. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- ki. Poldruga* 1816 So. Centre Ave.