(iSLOVE.MC PEOPLE) * * NAROČNINA! Za Zd- dr- Cartado & Mexieoi Ce*«f«tn# . _ $1— f’ol ictno '.—-bO Čet-Pstno . —•C5 Za inozemstvo: Celoletno ., $1-50 Posamezna štev. 2 centa. NEW Y0RK, PITTSBURGH, PA., četrtek, 17. februarja (Tbursday, February 17.) 1916. OBSODBA VELIKEGA KVARLJIVCA INTERE¬ SOV SLOVENSKEGA NARODA. FRANK sakser, privatni bankir v new yorku Š1FKAETAŠ m LASTNIK LISTA „GLAS NARODA" JE BIL CD DEŽELNE SODNIJE NA DUNAJU OBSOJEN ZLOČINA VELEIZDAJE TER SE MU JE ZAPLENILO VSE V AVSTRIJI NAHAJAJOČE SE PREMIČNO IN NEPREMIČNO PREMOŽENJE. Ljubljanski , Slovenec" prinaša v svoji številki z dne I 7. januarja 1916 i.e\! dnevnimi novicami sledečo vest; — FRANK SAKSER OBSOJEN VEIEIZDAJNIŠTVA, - „Wiener Zeitung" prinaša: — C. kr. deželna sodnija v kazenskih zacevah Dunaj je na predlog c, kr. državnega pravrirAva Dunaj odredila v prid sodniji c. in kr. 5. armad¬ nega poveljstva vršeč: se kazenski stvari zoper Franca Sak- serja, izdajate!»a lista ,,Glas Naroda" v Novem Yorku zaradi zločina po $ 58 c k o. in $ 327 v k. p. v smislu § 2 cesarske naredhe od 9. junija 1915, d. p. I št. 156 v varstvo pravice države na odškodnino zaplembe vsega, obtožencu Francu Sakser spadajočega, na Avstrijskem ležečega premakljive¬ ga in nepremakljivega premoženja. Tako se glad obsodba rovarskega delovanja Franca Sak- serja, čegar podjetje smo vedno obsojali in ga odbijali od vseh poštenih ameriških Slovencev pri- iejo vsak kakršenkoli strik s tem možem, tni pečat izdajalca svoje domovine. Kdor ;, bi škodil sebi in svojcem v domovini. >teri sc noče odpovedati zvezam s staro !i Sakserjev list ,,G!as Naroda". Sakser f jrtj* rt vC*J v » Tako je pisal ljubljanski „Slovenec" in k temu nimamo dostaviti ničesar, razven to, kar se govori na drugem mestu. Dalekosežnih posledic svojega nastopa se zavedamo in ve- kaj nas čaka. Kljub temu pa ne moremo kaj, da bi ne opozorili slovenski narod na to dejstvo. — Njegova stvar je sedaj, da se odloči, da presodi, pretehta in stori svoje korake, sebi in slovenskemu narodu v dobro. ANGLEŽ! V EGIPTU V ZADREGI. našega naroda, eakujemo, da \r ki nosi na sebi si bo imel z njim Zato naj vsa! A domovi tik: k; vrne tud .SVA ^ORD KITCHENER JE IZJAVIL, DA JE EGIPET PRI¬ PRAVLJEN NA NAPAD OD STRANI CENTRALCEV. London, Anglija, 15. februarja. — v zbornic* lordov .je imel v ?»i,minister bed Kitchener. ob otvoritvi govor, v katerem se je ;Wal z ani vojnimi operacijami na različnih vojnih pozo- • -V i-Vam-ij,--. i,- izjavi! Kitchener, „se je sicer odpoklicalo indij- * eet.. a' klji.u , em u se naše vrste ojačale za celili osem divizij. Angleška divizija znaša 20.000 mož.) Egiptu s- 'jo odredilo vse primerno za eventuelno pretečo n- V Jfezop. .t a i ni i i pričakuje general Feilton A.vmlei nadaljn ...cvili »vije IH-oditauje Mr # “"»I«, Trn. .To ir isti srem-ial. ■*»» S v Kut-eJ-Amara. Op ored. « . v , • ••':! (i)Kle ato , p „o, ve" ki uvaja prisilno vojaško službo, '« Ki,..,,..,’.,. ,£ m-primenu: «**» ***** ***** "«™,„ v i,i Stotih, lOtko v,„ S|)C „ Izjavil, je nadalje, da po poznejši eas poku/a . ... Gledajo v samih .je izjavil Kitchener, da so jnizadeli rUgle ‘V™ oci ! .. „. k rt,o- A rras zelo velike izgl vbe ter da so za *l‘ c 'zelp važn/li točk. Nemški pr..ti naifebiL s<5 »e baje- J važnih tor k. Nemški proti musko*. -.„« r r , ns ke^a , . K.-.- .jr m,.i-,;:;, Nemči.^ odpoklicati veliko s' yJ ' A * >r O orožati so bili Rus! V stanji re-.rekinzirati svojo ai-niaelo ogtozat -Piet- ju, vseh 1 or k a h. . . ... . i., s0 angleške J. ‘Hede/ Sueškega prekopa je izjavil. KiteheJie . .Ko pa ’ 11 ; s lahkoto odbile par naskokov, katei e so 'P l ^o z( ,riti večjo *■» M«*, .te ■' !»l VlTjO rmttUm ’ 3,p j, * i, „,k„j „,l,...,lil« v»- rotvoteno, au * P"*'" u "'! "uhajajoče >,zemlje« _ reiških kolonijah ter : ■ N «duije .j,- omenil Kitchener se boj« ‘ " . . važnejše da M, ,i praktično končani in da se nahajajo v rokah Angležev. , _ ' j i > . „ ’ ^ NEMO! ZMAGUJEJO U FRANCIJI. 12 NEMŠKEGA GLAVNEGA STANA ‘ S £m 0 roUšČU DA napredujejo nemci na zapadnem bo.. 1 , B <*lin. Nemčija 14. februarja. V dunusiijem j 0 -. ka h ^ Poroča. da A je zavzelo francoske p«atojy»V ^rpzapadno od Tal.ure ter v -bhzi.m Bct&ep- , ufesk ;' h e ksplozi- . Poroča o francoskih naskokih v Champa= , fronte- ■ ); -9 močno od St Dir. ter o artilerijskih bo.Jlb ua vetji Geslo: ^Slovenijo Slcv«neem , ‘« Leto X. Št. 7. Frank Sakser, obsojen rabi veleizdaje! kojega premoženje v Avstriji se je zapičilo. Berhn, Nemčija, 1»3. lebntarja.•.— V lišrie ..i.,,k.t,r,,v.eieor*' 4> in ..Tageblutt" se poroča; da je poslal nemški poslanik v. tVashmgtonu, grof lJernstortT. poročilo, d« bo v kratkem končan spor radi „Lusi- taida" zadeve. Ameriško in nemško stališče se je glasom istega po¬ ročila 'približalo drug drugemu. ,,LokaIanzeigor“ pravi v svojem tozadevnem članku, da je treba le še ene poslanice, na« podlagi katere se bo smatralo celo zadevo za rešeno. VA GROZOTA ZA ANGLEŽE, London, Anglija, 15. februarja. Nemei so zgradili nove po¬ morske čolne, v obliki monitorjev, ki so opremljeni z mečnimi bate¬ rijami ter zavarovani z oklopi. ki jih popolnoma ščitijo proti vihar¬ nemu morju. Ti monitorji razpolagajo baje z veliko naglico ter se jih more uporabiti tudi nad vodo. Kakor hitro pa se pokaže kaka sovražna nujna ladija, pa ti monitorji naenkrat izginejo pod vodo. ZMAGOVITO PRODIRANJE AVSTRIJSKIH IN BOLGARSKIH ČET V ALBANIJI. London, Anglija, 15. februarja. — Avstrijske in bolgarske ceste obkoljujejo Drač in Avlono v Albaniji glašom nekega poročila, ki .je došlo iz Aten. Glasom neke brzojavke iz Avl one so zasedle bolgarske čete.mesto Fieri mi cesti, vodeči iz Klbassana, nekako 16 milj severo- iztoeno od Avione. V istem poročilu -se glasi, da se je zasedlo Elbas- snn pred nekaj časa. SKRIVNOSTNA ZASTRUPLJEVALKA POROČA SE, DA SE JE HOTELO ZASTRUPITI NOVEGA ČIKAŠKEGA NADŠKOFA, MUENDELEINA. Pri raziskovanju glede prejšnoga življenja ljudi, ki (Mmbrii areti¬ rani na podlagi sunmje, da so hoteli zastrupiti novega čikaskega nad¬ škofa Muendeleina in vdeieženee pri nekem banketu, s ta prišla ci- kaška policija in zvezni justični department na sled veliki anarlii- ,.;tički zaroti, kuje namen je .bil razdejanje življenj m imetja., V Neve Vorkn je aretila policija nekega, Alberto Goda Camflio, natakarja, ki je priznal, da je bil intimen prijatelj Jean »Grones-a, katerega se je v Chicago aretiralo pod obdolžite, da je zastrupil juho, servirano na banketu nadškofa Muendeleina. Camillo je nadalje priznal, da je anarhist in policija je zaplenila pj i njem mnpgo anarliističbih brošur in drugega materija!«.. OBISK BULGARSKEGA KRALJA, Dunaj, Avstrija. 15. februarja. — Danes je dospel semkaj bul¬ varski car Ferdinand. Na kolodvoru ga je-sprejel nadvojvoda Karl | Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik. Pozneje sc. je odpeljal i bulgarski car v Sckoenbrunu. kjer je imel posvetovanj«.- s cesarjem I Francom Jožefom, AMERIŠKI POSLANIK MARTE JE ZBOLEL ITALIJANI ČUTIJO, KAJ JE VOJNA. 0 NAVDU¬ ŠENJU NOBENEGA SLEDU VEG, Washing-ton, D. C.. 15. febr. — George T. Marye, ameriški posla¬ nik v Rusiji, je baje bolan vsled prenapornega dela ter se poroča, da bo zapustil svoje mesto. Nje¬ gov tajnik, Ray Baker, se je mu¬ dil danes pri državnem tajniku Lansingu. Pozneje je slednji izja¬ vil, da ni Mr. Marye še resigniral. Poroča še. da se je Marve po¬ sebno odlikoval v zadevah oskrbe vojnih Jetnikov, nahajajočih se v Rusiji. OB BELEM DNEVU SO VRGLI AVSTRIJSKI AEROPLA- NI BOMBE NA ŠTEVILNA ITALIJANSKA MESTA, MED NJIMI NA MILAN. ZADEVA ..LUSITANIJE" NI ŠE POVSEM REŠENA, Berlin, Nemčija, 15. febr. — Nemški odgovor na zadnjo posla¬ nico Združenih držav glede poto¬ pa,parnika ,,Lusitanije“ je odšel včeraj v ŠVashington. V odgovru se sprejema eno iz¬ med dveh izprememb, kateri je predlagal državni tajnik Lansing. Za drugo pa se predlaga druga¬ čno besedilo. Washmgton, D. C., 15. febr. — Glasi se, da je privolila Nemčija v predlog Združenih držav, da se stavi mesto besed „Recoguizeš lia- bility u -- Priznava krivdo — be¬ sedi. ,,Assumes liabilitv 1 * — Pre¬ visnim odgovornost. Glasi se, da je pristala Nemčija tudi. v par drugih zahtev Združc- nilt držiLv. ki .sp tm utrnite vaz- nosti. ■ Splošno prevladuje v oficijel- n ih krogih mnenje, da je Nemčija praktično sprejela vse ameriške zahteve, katere se je stavilo v zad¬ nji poslanici. Kakor hitro se bo rešilo še potrebne formalnosti, bo nesrečna zadeva enkrat za vselej rešena. London, Anglija, 14. o. mj. — Šest oseb je bilo ubitih ob priliki nekega zračnega napada, katerega so vprizorili avstrijski aeroplani na Milan, drugo največje mesto v Italiji. \ neki Reuterjevi brzojavki se glasi, da s,, se prikazali nad me¬ si om krog devete ure zjutraj aeroplani, katere so pa pregnali / obrambni topovi, prodno so mogli napraviti občutnej.šo šk«xto. Najbližja točka avstrijskih črt je oddaljena 70 milj od Milana. Rim, Italija, 14. februarja-. — Oticijelno se poroča, da so vrgli danes avstrijski letalci bombe na Monzo. En mož je bil ubit in pet drugih oseb je bilo ranjenih. Ena bomba jc padla na spominsko ku- pelo pokojnega kralja Umberfca. (To je isti kralj, ki je sklenil zvezo z Avstrijo!) Dve požigalni bombi sta padli v Treviglio in dve v Ber¬ gamo, a te niso napravile nobene škode. •Sest avstrijskih tieroplanov je. skušalo poletiti preko Brescie, a so jih odvrnili obrambni lopovi. NE REJO IZ ZAGATE. SPUSTILO 5E JE V SVET „VELEVAŽNO“ VEST, DA HOČE NAPOVEDATI ITALIJA NEMČIJI VOJNO, ONA ITALIJA, KI NI MOGLA KLJUB VSEM PRIPOMOČKOM NIČESAR OPRAVITI PROTI AVSTRIJI. London, Anglija, 15. februarja. — V neki brzojavki iz Rima 3e glasi, da kroži v političnih krogih vest, glasom katere namerava na¬ povedati Italija Nemčiji vojno in sicer v pričetku meseca marca. Poroča se, da hi bil moralni učinek te napovedbe na Grško in Eumunsko upoštevanja vreden (!) ter da bi konečno razjasnil goto¬ ve težkoec, ki so nastale v. zavezniki Italije. (To je največji „bluff“, kar se jih je k'sl a j .spustilo iz Londona. Italija ,je lahko vesela, da kna opraviti diimi, /. Vvsfrijo. ki je zaposlena na treh frontah in »vi je Gi/S-.' .; or. g.jč .. .« it n.;.. ..-Mnumr na; :.o' 7ia- lijanov. Gorica ji* A • vedno avstrijska in bo tudi ostala. Velikansko razočaranje Italije se kaže v tej vesti, s katero se namerava pomiriti ljudstvo, ki pa resno mislečim kaže, da je Italija na robu splošnega poloma. — Op. ureik i SLAMNATA BILKA V VIHARJU, NOVA RUSKA ARMADA, Poroča se, da je reorganizi¬ rana ruska armada priprav¬ ljena pričeti z ofenzivo. Petrograd, Rusija, 15. febr. — Poroča se iz zanesljivega vira, ta je ruska armada popolnoma re¬ organizirana in da bo kmalu pri¬ čela z ofenzive*. Očividci, ki so ži¬ veli v Rusiji za časa. mobilizacije in pozneje, izjavljajo, da je opazi- ti v .celem življenju radikalne iz- preraembe. Kjer je vladalo pred vojno najhujša korupcija, vlada sedaj najlepši red. Podkupovanja ni zapaziti in državi je bilo vsled tega prihranjeno veliko denarja. Reorganizacija armade se je izvr¬ šila na korenit način ter jc na razpolago dosti vojnega materija- la, inunicije in provijanta. Poroča se tudi, da se bo v krat¬ kem sestala Duma ter uveljaivls par radikalnih reform. Ena glav¬ nih nalog Dume pa bo, da privede do boljšega sporazuma med seboj ter rusko vlado. PREŽIVELI S POTOPLJE¬ NE ANGLEŠKE BOJNE LADIJ!. KOT SE OPRIJEMA VTOPLJENEC VSAKE BILKE, PO¬ SVEČAJO ZAVEZNIKI NAJVECJO VAŽNOST BEDASTIM POROČILOM OBSKURNIH POROČEVALČEV. Chatham, Anglija, 15. febr. V soboto zvečer je dospelo sem¬ kaj nekako 300 preživelih potop¬ ljene angleške križarke, „Arethu* sa“, ki je zadela na iztočni obali Anglije na mino. Sedemnajst mož posadke, ki so se nahajali v notranjosti bojne ladije ob času potopa, je našlo tre notno smrt Nica, Francija, 15. februarja. — Charles Peggioli, francoski pi¬ satelj, ki je bil oproščen' s svojo ženo in dvema otrokoma po osem- najstmesečnem jetništvu v Budimpešti, izjavlja danes, da jc Avstrija na robu propada in da bo prišel konec v aprilu. „Inteligentni (!) Ogri obsojajo vojno in vsi družabni razredi protestirajo proti i>/Vk«uli katero jc občni iti e tej agrarni deželi, kjer je življenje običajno poceni. Živež j ■ redek in eene so -naravnost nezaslišan e. Mesto kruha, se rabi rezanico,“ C To prosimo dostavno- v poročilu!) , ..Ekonomske razmere bodo prisilile dvojno monarhijo, da bo prestala z bojem. Položaj ji neznosen ter bo postal še hujši. Grofa Tiszo, ogrskega nun istrskega predsednika, -e smatra odgovornim za to, da je potegnil deželo v vojno. Narod sam -• zove nasprotnikom Francozov, a ne sovražnikom". ■ Tako budalo«.« si im«rc izmisliti le kak francoski žurnalist, ki niiea niti najinanjše.e-n pojma o not ra njem ustroju avstni-ogrske monarhije. Kako more kak minister z-t vesti deželo v vojno:’ Resnica je, da mora civilno prebivalstvo v mo¬ narhiji trpeti, a to vatle' volje stori, tločim ne more biti o resničnem pomfaJnjkanju niti govora. Celo po ■ -nlo pa kaze. cta se oprijemajo Zavezniki tudi naj.-labolnejše laike, k, .u-ii vsaj mJ.dik«« n panja ne rešitev. f I'o je simptom U«»t si ' > -G -< - - - - ; i, ■ utoremo m:sliTi. -— Oj«. Gr.) TUOI V MEZOPOTAMIJI NIMAJO ZAVEZNIKI NITI NAJMANJŠEGA USPEHA. London, Anglija, 10. februarja. - V reki brzojavki iz Aten se glasi, da ve je odposlalo turške čete v Velikanskem številu v Mezopo tamijo. čete. ki so bile dosedaj zaposlene im (Jalipolisi: in v Darda¬ nelah, se nahajajo na poti na t" vojno (»oz«•riše«« in -totako se je tud? odposlalo čete iz Trm-ije. Vse to znači, da se skusa na vfc načine pri¬ siliti angleško posadko v Kut-el-Amara k predaji. RUSI ZAVZELI UTRDBO PRI ERZERUMU, London, Anglija, 14. februarja. \ ofieijelneui ruskem poro¬ čilu se glasi, da so zavzeli Rusi en fort pri Erzcrumu, potem ko je ruska artilerija povzročila v fovtii eksplozijo. Pri zasledovanju Tur¬ kov se je napravilo mnogo jetnikov, zajelo več tonov ter precej voj¬ nega materijala Slov«nci i« Slovenke, naročajte 8e na »Slovenski Narod", najboljši slovenski Ust v Ameriki’ c* ‘S K)V.uiXt&&!I iiASUi? .- •*«. leciUiMja - e-n+-f* K8 5= ČRNA GORA - SE JE VDALA! Začenja se novo poglavje sve¬ tovne vojske. Krvavo korenje v črnogorskih divjeromantienih pečeh in kotli¬ nah je končano. Zmagal je razum nad zaslepljeno domišljavostjo. Junaško so se borili Črnogorci vedno, kar jih pozna zgodovina. Kdor bi jim pritrgaval na vrlo za¬ služeni vojaški časti, b: delal kru¬ to krivico temu junaškemu rodu, hkrati tudi junaškim četam, ki so te žilave orle premagale v njiho¬ vem skalnatem gnezdu. Da se je Crnagora vdala av¬ strijskemu orožju, ji ne bo v sra¬ moto. Oba dela sta dokazala pred vsem svetom, da sta si stala napro¬ ti borilca, ki sta zaslužila drug drugega odkrito spoštovanje. Bilo je pred par leti, ko sem i strmečimi očmi vozil skozi ro¬ mantično Boko Kotorsko. Veliča¬ stni razgledi z gladkih morskih valčkov, tejnnobarvanih od orjaš¬ kih gorskih senc, na ogromne skal¬ nate velikane se tako globoko vti¬ snejo v dušo, da jih ni mogoče po¬ zabiti. Starodavna mesta pozdrav¬ ljajo iz daleč zavlečenih kotov re¬ ga dolgega in zavitega pristaniš¬ ča, ki nima več vrstnika na svetu v taki veličastni slikovitosti. Kam¬ nite stavbe, med njimi palače v benečanskem slogu, so danos delo¬ ma čisto zapuščene m porušene, kolikor jih ni ohranila poraba za. vojaške namene. Slike nekdanje srednjeveške zgodovine, polne spo¬ minov na krepak rod v boju zBt- nečani, Arnavti in Turki! Kamor pogledaš, samo kiklopsko razpo¬ loženje! Človek se zdi sam sebi neskončno majhen v tem orjaškem svetu. Na levi Orjen s Krivošijo, na desni Loveen, gigantski stra¬ žar nad morjem in črnimi gorami! Tisoče svetovnih krasot vidiš in jih pozabiš. Pogled iz Boke Kotor¬ ske v črnogorske skalnate velika¬ ne pa ostane neizbrisno v spomi¬ nu vsakemu, kdor je enkrat gle¬ dal ta nepopisni prizor’. Sanjalo se mi ni tedaj, da sera na krovu avstrijske bojne ladje v prijateljski družbi občudoval ta divni svet, da še bodo tu tako k malu odigravali ves svet pretre¬ su j oči dogodki, da bodo po teh navpičnih stenah plezali naši vo- jaki v z'raskem vremenu na nepre¬ magljivi Lovčen. Pa dogodki so si sledili z elementarno silo, nepri¬ čakovano kakor strele z-neba. Črnogorski kralj Nikita je spro¬ žil prvi strel v prvi balkanski voj¬ ski. In črnogorski kralj Nikita je sprožil sedaj nov strel, od katere¬ ga odmeva ves svet. Seveda ves drugačen strel, nekdo ga je marsi¬ kdo pričakoval. Sprožil ga je - - nazaj. Veliko borenje držav in naro¬ dov širom zemske oble je skalne višine črnih gora dobilo novo luč. Krvava igra se nagiba h koncu. Strašna drama, ki je pahnila najbolj cvetoče države v nepopi¬ sno nesrečo, se je začela v Srbiji. Prva dejanja so se razvijala na franeozkih in ruskih bojiščih, a peripetija te krvave drame je bila zopet na Balkanu. Odločilno zna¬ menje je dala Bolgarija, ki se je postavila na našo stran, in sedaj je pokazala Črna Gora, da je Bolga¬ rija zadela pravo. Srbija, Bolgarija, Črna Gora, — evo treh vrlo poučnih zgledov! Naj jih sodijo strategi v vojaške¬ ga stališča! Za politično raznii- šljevanje ni hvaležnejših predme¬ tov! Srbijo je končala nezrela ideolo¬ gija fantastičnih polizobraženeev, ki so žal dobili v roke usodo te ne¬ srečne zemlje. Srbski kmet, ki je izkrvavel v.bojnih.grozotah, je ne¬ dolžen na zločinih, ki jih je zakri¬ vila politikujoea kavarniška polin- teligenca. Pruski kralj Friderik II. ni bil plemenit človek, a je bil prakti¬ čen in izkušen politik, in ta je ne¬ koč rekel: Če bi hotel kakšno de¬ želo hudo kaznovati, bi je dal vla dati literatom, In Srbijo so vladali taki ljudje kakor jih je imel pred očmi pru ski kralj, ki še ni poznal kavarn v kakršnih se ne delala belgrajska svetovna politika, ona politika, k je bazirala na meglenem literar nem panslavizmu in ni imela izku šnje v težkem delu priborjene...kul¬ turne-in politične zrelosti. Ni bolj nevarnih ljudi, ki s plehko lakomi šl.ienostjo vse kritizirajo, kar u stvarja dolgotrajno in naporno de¬ lo resnih mož, kateri znajo teh¬ tati moči in meriti dogodke njihovi realni vsebini. V polizohniženosti je megalo¬ manija, Pravi politik zna meriti razdalje, da po njih uredi svoje načrte. Pravi politik je skromen v svojih ciljih, ker ve, da njego¬ vi stvari najbolj škodi, če pretežko zadaeo zgreši vsled premajhne si¬ le. Pravi politik misli na svojo delo in nima časa orati po tujih njivah. Kdor lioee svojemu narodu v re¬ snici, dobro, sc uglobi v njegove dejanske potrebe in ne bo sebe in svojega ljudstva pehal v vratolom¬ ne eksperimente. Srbija je postala žrtev svojih vihravih, polizobraženih in bre¬ zvestnih politikov in časnikarjev, ki šo svojo razbrzdano frazeolo¬ gijo hoteli prenesti v realno- živ¬ ljenje. Kar se lepo bere v rimani pesmi ali v napihnjenem članku, pa cesto kaj malo odgovarja de¬ janskemu položaju. Kdor si ustvari svoj svet v zrač¬ nih oblakih, naj ne vodi ljudstva, ki mora živeti na teški in trdi zem¬ lji! Pravi voditelj ljudstva mora ostati na, onem realnem temelju, iz katerega rastejo mogoči in do¬ segljivi smotri za razvoj v resnem delu se borečega ljudstva, Spbofili in literarni panslavisti jadrajo v oblakih. Ideologieno zrakoplovstvo pa ni šport za trez¬ nega državnika. To je .Srbijo pokopalo in bo po¬ kopalo vsakoga, ki ne zna svojih ciljev umeriti po preizkušenih za¬ konih politične modrosti. Kje so sedaj kričavi radikalni Velesrbi, kateri ko sletpili svoje j skega zavezništva je p.adla. Adri- ja se nam odpira, naš Lovčen jo straži. Težišče monarhije se je po¬ maknilo znatuo proti jugu, koder se odpirajo nove možnosti za pri¬ hodu j ost. Nov čas se pripravlja. Kdor ga bo znal modro izrabiti, mu ne bo žal. Dr. Lampe. P Prinašamo ta uvodnik iz ljub¬ ljanskega “Slovenca”, ki je vrlo zanimiv z ozirom na Srbijo in Or- nogoro. (Opom. ured.) . TRAGEDIJA, judstvo z umetnimi fantomi? Bi¬ lo je vso skupaj velika prevara. Zločinstva, ki so bila združena z A jo, razsvetljujejo moralno ozra¬ čje te politike. Bolgarija je šla drugo pot. Fra¬ zeologija je ni zaslepila. Bolgarija je videča, da Rusija ni identična s slovanstvom, ampak da je tatar¬ sko bizantinski cezaropapizem ru¬ skega carstva velika ovira za kul¬ turni razvoj toliko milijonov kro¬ ječih različnih narodov, ki so na¬ seljeni v tej ogromni državi. Kdor hoče prinesti svobodo dru¬ gim, naj prej doma dokaže, da jo pozna! Bolgarija se ni dala pre¬ motiti od franeozkih fraz o reševa¬ nju kulture, ovptpde^ člgvečan,- stva itd., ker se je navadila bese¬ de tehtati po njihovi resnični vse¬ bini. Tudi tuji denar ni premagal bolgarske hladnokrvnosti. Bolgar¬ ske politike ni vodila vihrava po¬ litična polinteligenca, ki se nasla- ia ob radikalnih pozah in visoko- donečih besedah. Mirni razum je pokazal tej od britkih prevar izu¬ čeni državi ono pot, po kateri edi¬ no je mogoče doseči uspeh. Zasta¬ vila si je cilj, ki ga je — vsaj po dosedanjih dogodkih soditi — do- slegla. Srbofili so ji očitali izdajstvo na slovanstvu. A mi vprašamo, kdo je slovanstvu več koristil: ali zločinski Velesrbi v Belgradu, ki- so strmoglavili svojo državo propad, ali trezni Bolgari, ki so noložili trden in zdrav temelj svo¬ ji državni bodočnosti in veličini? In sedaj Crnagora? Kralj vseh Črnogorcev je ponudil utrujeno roko k miru. Kralj Nikita ni sentimentalen, da ši je bil v mladih letih pesnik. On je trgovec izrednih zmožnosti. Špekuliral je na vseh dvorili in vseh borzah — ne brez uspeha. Hi¬ potekarna podlaga ni bila velik; zato je dajal bolj na osebni kre¬ dit. Eno se 'mora pustiti črnogor¬ skemu kralju Nikit-i: On ima fin občutek za položaj, in zna) izva¬ biti šanse. Če se je.seda j brezpo gojno vdal Avstriji, mora dobro vedeti zakaj je to storil. Iiprevi- del je, da, je to edina rešitev zanj in za njegovo ljudstvo. črna Gora je pokazala, da je za¬ man trud nasprotnikov, .z vojaško silo zdrobiti Avstrijo, in s tem je izpodbila temelj sovražni zavezi prt ti nam. Nikita prizna, da se je avstrijska državotvorna misel raz¬ širila na Balkan. Zato brezpogoj¬ no odloži orožje. Proti neizpodboj- nemu dejstvu se ne.če več boriti, da ne prelije brez koristi nedolžne kr¬ vi. Avstrijski orel je z Lovčena razprostrl svoja krila čez črno Go¬ ro daleč na A dri jo. Ali je to prvo znamenje h kon¬ čnemu miru? Kdo to ve? A pot je pokazana. Črna gora je zgled, ki edini vodi do miru. Iz meglene bodočnosti vstajajo V noči dne 15. t. m., to je s so¬ boto na nedeljo,, se je dogodilo v bližini Cerkna na Goriškem ne¬ kaj silno pretresljivega, tako da ga niti v tem hudem času najkr- vavejših dogodkov nj človeka, ki bi ga ta dogodek ne pretresel. Včeraj smo priobčili kratko po¬ ročilo, danes naj sledi še kaj po¬ dal kov. Nedaleč od Cerkna se na¬ haja, na samem posestvo družine Mažgon, vulgo pri Bičku v Rab¬ inih. Mož gospodinje (roj. Jerebi je pri vojakih, tako da je bila sa¬ ma doma s šestimi otroci, katerih najstarejša. je bila v 14. letu sta¬ rosti, a najmlajši otrok je imel tri mesece. Pri nji je bila menda tudi neka sorodnica, ki je pa v o- menjeni noči ni bilo doma. Nekako od 1. ure po noči do dveh je zapa¬ zil vojak, stoječ na straži, da gori omejena hiša, in ustrelil s puško, nakar so prihiteli ljudje in šli na lice mesta. Hiša, zidana s hlevom v eno po¬ slopje, je bila vsa v plamenu. Re- šitijc bilo mogoče malenkosti, ker vode ni bilo blizu. Toda kje so ljudje? Kje je ona s šestimi otro¬ ci ? Še je bilo čas, da bi se rešili, ogenj je bil šele v gorenjih delili. Toda nikjer nobenega, ne v sobi, ne v veži . . . Klicali so jih, ogla silo sc je samo prasketanje in j>o- kanje tramov, ogenj je lizal niže. Nikjer nobenega! Nekaj groznega je ležattfo na vsem tem, pretresujo- ča negotovost, hujša kot ogenj Moj Bog, sedmin življenj!- Nazadnje so stopili v hram, ki je vodil iz veže na gorenjo strani Hram prazen — nihče se ne ogla sil. Toda še ena temna vrata vo¬ dijo naprej v— v liram,-ki jo popol notna v tleh, temen in brez oken Vrata so bila zaklenjena. Toda silo so se morala vdati. Zagledali so prizor, ki ga skoraj ni ponavljati Na: tleh je ležala čudno sklju¬ čena žena-mati, ki je imela na sebi samo nogavični spodnje' krilo in tnal oprsnik, skoraj pol gola in gle¬ dala s čudno razprtimi očmi, pol nimi neznane groze. V zibelki je ležalo trimesečno dete in istotako upiralo oči v strop. Po krompirju drugi otroci v čudnem položaja. Vsak v svojem kotu pa sta čepela dva dečka in tudi upirala oči ne- znanokant, prestrašeno, ko so o- gledale smrt. Na vseli ni bilo opaziti ničesar posebnega znamenja kake nasilne smrti ali kaj podobnega, bil hram zaprt s zapahom od zno¬ traj. Kl.jrib temu je ostalo oza¬ dje polno zagonetnih vprašanj. Ko so znesli vojaki mrtva trupla,pred hišo in jih položili po Vrsti na tra to, ogrnjene in zavite v rjuhe in odeje in ko so- štrleči goli zidovi pričali o neoporečnem dejstvu, so to 'vprašanja vstajala tem silnej Kdo je zažgal? Zakaj se je mati z vsemi\Otroei zaprla v hram in našla strašno smrt? Ali je zblaz nela? In če bi bila, ali se ne bi 14 letna Marička izvila smrti i objemi) in planila iz ječe na svo bodo? Biti je moralo tedaj nekaj kar je držalo to družilo vklenjeno v zatišju, z strahu in grozi, da s: ni upala na dan, potom pa je bilo prepozno, ko jih je objel zadaš ljiv vzdah in omamil. Biti je mo ra hi tedaj tretja oseba, zakaj vra ta v hišo so našli odprta, drugih sledov ni bilo, a. Če so bili, jih je zabrisal ogenj. Ljudje so ugibali različno,'podtikalo to in ono sum njo in najverjetnejša je sledeča .iz pričba ; Obli. uri zvečer (drugi pravijo o polnoči) -je potrkal nekdo na vrata hiše, ki stoje nekoliko nižj kot Bičkova, tudi na samem. Kav no so se bili potuhnili, a oglasil se s prva ni nihče. Oni spodaj je pri čel 'razbijati, nakar se je oglasil dala (gospodar in pogledal skozi okno,; neznance, mu je zaklical v neme škem jeziku, naj odpre. Imel je ba je v rokah svečo, gospodar je vi- preti, kar mu je pa žena odločno odsvetovala m razgrajač je zginil. V isti noči je nekdo Ukradel hišo nedaleč proč od prej omenjene, -ki pa leži na drugi strani, /tudi bi¬ je kot Bričkova, Ubil je šipo, od¬ prl okno in šel k omari. Kaj in ko¬ liko jc ukradel, je poročevalcu ne- z.iianui. a: vazno je dejstvo, da sc je od okna pa do omare poznal sled capl jajoče sveče. Ob kateri uri se je to zgodilo, ni znano, vendar go- ovo pozneje, kot je trkal pri zgo¬ daj omenjeni hiši in preje, kot se je izvršila grozna drama pri Bi¬ ku. Pri Bičku pa je začelo goreti ob . uri ponoči. Vsa dejstva so/pri- ala proti temu neznancu, o kate- em se pa ni vedelo ničesar goto¬ vega. Oblasti so ukrenile potreb- dognale, da jc res izginil vojak delavec in. uvedle poizvedo¬ vanja za njim. Trupla su prepeljali v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne v Cerkno v mrtvašnico k sv. Jerneju, kamor je hodilo ljudstvo glodat nesrečne žrtve, mnogo jih je šlo na žalosten ra j pogorišča, a nihče ni ostal bez solz v očeh ob pogledu in misli, na vse kar se je izvršilo. Pogreb se je izvršil v torek dne 18. t. m., katerega se je udeležilo velikansko število ljudi, čuvstvo- jočili in žalostnih ob misli, da ži¬ vim niso mogli priii na pomoč. Udeležila se ga je tudi šolska mla¬ dina v polnem številu, zakaj štir¬ je, izmeči ponesrečenih otrok so ho¬ dili v šolo in bili med.najplodnej¬ šimi in najbrihtnejšimi, sploh je slovela družina kot ugledna. Po- lažili so jih v skupen grob; sku¬ paj v trpljenju, skupaj v večnem življenjVi. Na brdu je ostalo samo golo zi¬ dovje, grozno zijajoče pod nebo. Živina jc zgorela, razen enega o- pcklega juiVčka, ki je bil ušel, a so ga potem zaklali. Kaj bo storil ubogi mož, ki izve vse? Ali ne bo klical kot Slovaekega “Arabcc- oče okuženih”, ko sc bo vračal: O, nikdo ne pozna te bolesti, kakršna spi danes v mojem srcu! Vračam se na >Siban, v svoj dom — na mojem dvoru me vpraša po¬ maranča divja: Starec, kje je tvo¬ ja deca? —- na mojem dvoru me vprašaju cvetlice mojih hčera Starec, kje so tvoje hčerke? Inj vprašajo me na Sibanu sinji blački no sinu, po ženi, po mojih btrblulTt tsi' spe pokopalu ta pod strašno gomilo Seha. — m vsi odmevi me bodo povpraševali in vsi ljudje, če se vračam zdrav.— Kaj jint odvrnem?” — Ali ne bi pel tako? Ubogemu možu poguma in naše sožalje! Dodatek: Človeka, ki je bil osumljen, da je zakrivil omenjeno grozodejstvo, so ujeli v ponedeljek 17. t. m., zju traj v vasi Sabinje blizu Cerkna. Spoznal ga je bil nek mož-in ga naznanil vojaški straži, ki je ta¬ koj zapustila svoje mesto in šla za njim. Ko ga je zagledal, se mu na poziv ni hotel ustaviti, zato je streljal za njim. Obkolili so ga na to sabinjski fantje in pomagali prijeti. Izročen je vojaškemu so dišču. Potek nadaljnih stvari je š neznan. V vsem je. ša mnogo za¬ gonetnega in nejasnega. Poročalo se bo še o tem. Fric. KOSOVO POLJE, sedaj nejasni obrisi bodočih tvorb, poj Avstrija pridobiva na moči proti idol, da ima vojaško suknjo, dolge ‘ jugu. Neznosna veriga italijau-lbrke in brado. Hotel je že iti od- / Ker se danes mnogo govori in piše v domačih in tujih časopisih 0 Kosovem polju, ter naši slavno junaški možje rose s svojo krvj: ta zgodovinska tla, zdi se mi pri merno, izbrati iz raznih bolgar skih in srbskih virov nekoliko zga dovinskih, narodu- in zeniljepi snih črtic. Mer reko Iber in Šar-planinh' Črno Goro in Bolgarsko Moravo se nahajate dve kotlini, razdelje ni v dva'okraja Kosovo polje in Metohija ali Meto ja. Kosovo po 1 jo objema dolino reke Sitnice pritok Ibera, kateri teče proti sc veni; dolgo je okoli 70 km a širo ko 35, km. Metohija se razprostira ob ljpki Beli Drin kateri teče pro ti jugu kjer se združuje s Črnim Driiiom: izlivata sc združeno Jadransko morje. Te dve kol' deli neznatna dolinska veriga. Na Kosovem polju so se nahajala starih časih mesta Novo Brdo in Lipljan, a sedaj Priština, Mitro vica in Ferizovič. V Metohiji s sledeča mesta Ipek, Djakovo i Prizren. ' Kosovo polje jc tako imenova¬ na ..zgodovinska grobnica". Po¬ gled na zemljevid nam pokaže, da Zdravje v Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta kn jižica pove enostavno, kako se neka. terc bolezni, kakor jc sifilis ali zastruplja nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare ran«, knoavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno. tok mehtime in ledvične teškoče, nalezljive m dm ?f , moške ter ženske bolezni na spolno-urmarnih organih, So zdravijo privatno doma in z majhmmi stroški, Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolrani, kakor so nerodnosti želodca in jeter, iolčmca, zapeka, dat, žila revmatizem, katar, naduha ju slojne lesko«-. ALI TRPITE i " * _ ,.lnhn oo ni n olnHncT in razburjenost- nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jut,ib, frm,kolobarji nod o6mi sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem m v redu m da potre- <1 pcLIlu. '-J ,1 J . • .-t v . o v razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob_jutrih,- frn-kolobarj; bujete zdravniških nasvetov in pomoči. Kaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede to h simptomov m teSkog. novo vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do- zdravja, moči j„ svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, bi se name. ravno ženiti Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi M vaše teškoče obvladale. Čitajto to knjižico, kažipot k zdravju, m okoristite sc z njo. r 7 Pošljite ta kupon še danes DR. J. RUSSELL PRIČE CO.. S 1002. 208 N. 5tb Are.. Chie.*o. III. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. je tam jako važno križišče in se v slučaju vojne na Balkanu sreča¬ vajo tam armade od severo-zaho- da, Srbije in Bosne z onimi od vzhoda. Zgodovina dokazuje koli¬ kokrat se je na Kosovem polju prelivala kri •. Leta 1073. se je vodila tam ve lika bizantijska vojna; leta 1170, ko je osnovatelj srbske države Ne¬ manja nadvil svoja brata, podpo- magana od Grkov, Trmkov in na¬ jetih Frankov; lota 1389., ko je srbska država padla Turkom v ro¬ ke ; leta 1403., ko je sin kneza La¬ zarja, Štefan, na istem mestu pre¬ magal sultana Musa,- no brez poli¬ tičnega rezultata. Dalje '"se je lefa 1448. ogrski vojskovodja Hunija 1 tri dni junaško boril s 50.000 mož¬ mi proti 150.000 Turkom, a je kon¬ čno pretrpel strašni poraz; leta 1869., je bil avstrijski vojskovod¬ ja Pikolomini na Kosovem polju razbit od Turkov; leta 1831. so bi¬ li bosenski janičarji, ki so se roje¬ vali za stari mohamedanski režim, poraženi od sultana Mahmuda; le¬ ta 1909. so Turki zadušili na Koso¬ vem albansko vstajo. Na tem zgodovinskem mestu so se legendarni srbski junaki zakli¬ njali, kakor se je izrazil njih vo¬ dja knez Lazar: „Kad bi nebo pa-, dnulo na jimaeku ernu zemlju, oni bi ga primili na svoja bojna kop¬ ija." (Ako bi nebo padlo na ju¬ naško črno zemljo, oni bi ga pre¬ stregli na svoja bojna kopja.) Ko so dospeli Srbi na balkanski polotok so bili naseljeni daleč od Kosovega polja in Metohije. Te kotlini narodopisni nikdar nista bili v pravem zmislu srbski; kri¬ va je misel, da je tam zibelka Sta¬ re Srbije. .Naseljeno je bilo tam ono slovansko pleme ■— Sloveni, od katerega se jo pozneje obrezo¬ val bolgarski narod. Ea časa prve¬ ga bolgarskega carstva, zapadne- gf carstva 'pod Snmuiloin in dru¬ gega Trnovskega carstva pod Ase- i-ovei, je to slovensko pleme bilo v vodnem stiku z bolgarskim car¬ stvom, bilo so tudi z Bolgari cer¬ kveno zedinjeni (cerkveno in ver¬ sko edinstvob Šole .koncem NTf. stoletja so se začele krepiti župe Rasa-Novipazar (kjer so bili na¬ stanjeni Srbi) in-so zavladale ob- ',ia. Kar je še ohranjenega starega prebivalstva na Kosovem in Me¬ tohiji, sc imenujejo „Starinei“. Ti imajo svojo župo Sredsko v Pn- zrenskeni. Po narodnosti so razde¬ ljeni na dva dela: „Razprsnati ' posamezno stanujoči — Srbi; ,.Zgrupirani“ blizu skupaj živeči - Bolgari „Zgrupirnne“ vasi se razprostirajo od Vranskega okra¬ ja do Kosovega polja a „Razprs- r_ate“ vasi se nahajajo na sever¬ nem delu Kosovega polja in v No- vopazarskem okraju. ZANIMIVA PRAVDA PROT! LASTNIKU „PICCOLA !, | MAYERJU. Na tem važnem -zemljepisnem kraju, kjer se prelivajo spet v tem časti potoki krvi, tam v tuj „zgodovinski grobnici" izkopan je sedaj tudi grob nesrečni — za¬ peljani Srbiji. DRŽAVNI PRAVDNIH V SA¬ RAJEVU UMRL. Iz Sarajeva poročajo, da je tam kaj umrl državni pravdnik Fran Švara. Pokojnik, Slovenec, je bil rojen leta 1859 v Ajdovščini pri Gorici. V bos.-liereegovsko službo pa je vstopil leta 1891. „Piccolovi" uredniki, kater je po izbruhu vojne z Italijo osi lo v uredništvu od 30 samo šc tožijo lastnika lista, Teodorja) yerja, za izplačilo mesečnih pl ki jim jih je bil obljubil da,jati! ves čas vojne, ne da bi smel urad niško osobje v tej dobi odslovil Tako se je glasila usfna pogodbi sklenjena med uredniki in pav« teljern lista, dr. Prezioson. ^ ( je potrdil tudi novi rav: eo, ki ga pa pri obrav ..nn šea spomin... Kljub v "n >; začel pa prokurist Ro'-r.-. v.nbn ke odpuščati, dasi bi i ! udj; vedi podpisati tudi drugi proks rist Ghiesa. Urednike jc pri ob ravna vi na okrajnem sodišču t trgovinske in pomorske stvurii; Trstu zastopal odvetnik dr Pl ničli, toženca pa odvetnik dr.š it z. Sodnik dr- Tommasini jes ra! pravo zaradi zaslišanja novii prič odgodil. Milil hf POZOR ^ DELAVCI V PENNSYLVAN1J1! prihoda Tur- 'menuje neki !,Bolgavi- ku 18: turške (r>r«rtivalst \ a širnejše oblasti kov. A še leta I potnik Kosovo* ( ja". Koncem XVII stoletja zn časa vojske se je ve od teli dveh žn| - arcselila v Av¬ strijo pori vodstvom srpskega pn- trijarha Arzenija. Cernojeviča. a manjši del od teli, se je naselil v Moravski dolini. Vsa prazna me¬ sta so potem zasedli Albanci. Na Kosovo polje in Metohijo so prišla še razna plemena iz bližnjih kra¬ jev. Danes jo večji del teli dveh okrajev naseljen z Albanci,.le ne¬ znaten del s Srbi. Albanci so iz Mi riditskega in Malisorskegu pleme- J Sl. januarjem letošnjega leta je stopila v državi Fenn# • vama v veljavo postava, ki pomeni v tej deželi velikanske in- 2 dustrije resničen napredek k zboljšanju soeijalnih razmer ruti 2 delavstvom. Postava se imenuje — \Vorkmen 's Coroppus*^ 0 ® 2 Lav, ali delavska odškodninska postava, za katero sc jekih 2 velike boje, prodno jo bila sprejeta v sedanji obliki.' S _ Slovenci, živeči v Pennsylvaniji, morajo biti bolj kot drugi 2 mteresirani na tej postavi, kor so povečini zaposleni v nevar- 2 nib podjetjih, kjer jim preti skogn vsaki dan popibelj ali trajno • poškodovanje. ^ na.jvceoTn interesu vsakega delaven pa je, da pozna . stavo, katero se jo uveljavilo izključno v njegovo korist. Kaj* 1 2 K v tem slučaju ve. do česa jo upravičen in le v tem sla««® 2 Use more izogniti velikim stroškom, ki nastanejo, ako • odvetnika. Uredništvi - „ ^ y° »Slovenskega Naroda" je v polnem nvaže«' . n važnosti to postave za naše delavstvo v Pennsvlvaniji P"' v lito hr m " ri ' P r VOd 1 ° P0Stav0 lor prevod tudi odtisnilo sletz l ate? 1 ' 6 ; katpl ’° ^ si moral omisliti vsak delavce. ^ slea z kateremkoli podjetju v Pennsvlvaniji. Brošura obsega poleg uvoda sledeče točke navedene» postavi : 1 oripuia, do katere je upravičen delavec v mu i JU P° nps i'oeeij ja • K'T a “ j z " ub o posameznih udov; i lavlea do odškodnine- pSlat^ ^ i t. d. i 'i V . • • • • i tuv IHHHlftirVUL I Kadnie ' "i'*" hadpru- ali adškodnina; - 1 *>«•<■ podporo ali odškodnina; h' ali smrtne ponesrečim; Gene pa le $1 Opomin dedičem, posamezno brošure O ki v Ponnsvlv -PoStnioa jo'ir,;';;!;)-.;™'"'-. ajd »*' vračunana. .Slovenski Narod' a 'Mi, naročajte, dok8«r zaloga n*' pod 1 4o Vosov Št.. — New York, ^ i IMENIK IN G E NIK SLOVENSKIH KNJIG, iJ~NasefJericf' *'- Na valovih južnega' morja.]~*f r 5 Nemščina brez uritAi:^ t ^ i’*’ *—‘20 Mai^: •_ ~ . uc,te| ja I. del .. S_*7r ■I JElui , t 5CSS- - J!. =*rs =“—==== O u Nekai iv d . MU,reija A * <*«! S— 70 O £tik? RUSke 290d0Vine . $-20 P Oče naš (PoveLt)'!!!'! " ". °glen,ca ali hudobija in 'nedolž'- ~ KATERE lahko naroCitepII" fcg pri NASI upravi. ».:::::::::::::: tS Posledni Mohikanec ' i" j. Postrežba bolnikom ."Z" Amer ika, ali povsod dobro . $—20 ovest ' slov enskemu ljudstvu v ' ° Arumugan, sin indijskega kneza $—.28 Požh^l 2ab . avo . $—5C Bi‘ka pri V.su . $-.3E Pre ko moriš. $-.25 Boa pomaga . $— .45Prihajač . $—.40 Burska vojska . $—.30 Prisega Htironskeaa i l2E Car in tesar .. $-.25 Revolucij« „a • $—.50 • $—.85 • $—.20 • $—.25 • $—.25 • $—.25 »lucija na Portugalšker Cesar Jožef II. .. $—.30Rodbinska sreča Cvetina Borograjska . $—.45 Romarica .. Darinka . $—.25 Roparskoi življenje Darovana . $—.35 s Prestola na morišče. Evstahija . $—,20 Stanle y v Afriki Fabijola . $— 40 Strelec .. Izdajavec . $—.40 Stezosledec ... »_ |z dnevnika malenoga poredneža $—.95 St0,etna pratika _.s_sa Jaromil ... $_,20^ re ^ n l katekizem . Juan Miseria . $_.65T al ' i ' vi Jaka . juri Baron Vega .$_.25y" T ' 0te l ' n Fi, e*tu>n . '/] Kaj se je Makarju sanjalo . $—.40|j tr,nk ' . ZAKAJ SO SE ZVIŠALE GENE KRON? $—.45 $—.25 $—.25 $—.75 $—.95 $—.50 $—.25 $—.25 $—.25 $—.40 Kar Bog stori vse prav . $_; 50 y"?. n ‘ k ' etar ’ .•••••.. Kako sem se jaz likal (J. Ahešovec) Venček časrnk^ "" , ■ IV !:: k . $-.90Vilje m baron Tegetthof I ZVe26k .’. $ .90 Vrtomirov prstan HI. zvezek . $—.90V srca globini Kraljičin nečak . $—,35Zadnja kmečka voiska. tun Kratke zgodbe .,.$-_. 35 Zaoblj u ba .j””. | Pl* Korejska brata . $— 3 gZlatokopi . . ®_' 4 ^ Ljubite svoje sovražnike.$—.30Zlatarjevo zlato (Hišt. povest) ' $ 1 10 Ljubljanske slike ... $ 1.30 Znamenje štirih-Darovana __ $ l’ic . $—.25 ?al°st in veselje .. ik[ “•'[•srir ■' ■ sb oT j.»IS "fes ■ ■pj-ijffiMfjha č7 'i »inijsij! fcUiKir M ■ fjt __ I m< nm ž pT 1 mmw — r H "v,- nmrngrn n ii *.hs, in, >4 Sivon ton S A10 ZA NAŠE NAROČNIKE, FONOGRAF brez rogi), najmoder¬ nejši zadnji model, velik 16x10x8 pal¬ cev, izdelfm iz najbo- Ijega lesa, uku- «110 politiran s Ii no pnnikl.jan.imi ko- vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vic- tor plošče Daje čist in močen glas, kate¬ ri se lahko po poljub--' ni hitrost i nravna va. Navija se lahko med sviranjom. Znano nam je, da naš narod rad posluša lepo' glasbo. Da pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere, so se v zadnjem času prt nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da sij brezskrbno nalmvi tj')’) gkidmni. st" = ' ' Pogoj je sledeč. Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.- in priloži še za fonograf $10.—, prejel ga l>o z obratna pošto, /a fonograf jamčimo. Komni- bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10.—. . Za dobavo teh fonografov*, katerih vsak je vreden najmlanj j n ga izpod te cene ne morete nikjer kopiti, smo sklenili po¬ godbo z dotično izdeloval nivo fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Imenik plošč s slovenskim napevi nahaja se malo nižje. Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe m domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj sc P os u/jl te nadvse ugodne prilike. Uprava. ■at* 'iSS. jŽi & .______ Naši rojaki so hrezdvomno opazili v našem časopistj, da so' banke 1,1 'j ar| kirji v zadnjih rlneh povišali eene za pošiljanje kron v stari Kavno kakor krono, tako so nemške Marke gor. , kred kakinij štrimi tedni so nemški bankirji prišli dejstvu na ‘•led.^da je hilo mogoče kupiti za dolaro v N T e\v Vorkn veliko večjo množino nemških mark, kot v Berlin amerikanske dolarje za marke, t rejskali so stvar in slednjič prišli do prepričanja, da so Nemčiji in Avstriji sovražne banke.nakupovale na Holandskem nemške marko in krone in jih prodajale v Nev Vorku /. izgubo, le da bi škodovale avstrijskemu in nemškemu kreditu. To je bil vzrok, zakaj so eene mjirk in kron tako hitro padle. Berlinski bankirji' in nemška vlada so sedaj sestavili poseben •»dbor. skozi katerega mora iti ves menjalni promet z Ameriko in drugimi nevtralnimi državami. Avstrn-Ogrska je pred dnevi ukreni¬ la ravno tako. Radi tega nadziranja celotnega denarnega prometa z inozemstvom je bil storjen konec spekulaciji. Posledica jo bila. da sc, takoj šle cene za marke in krone gor. Razim tega se vrši na Nemškem in Avstro-Ogrskem živahna agi- ■m-ije. stremeča za tem. da se potom zakona /.obrani uvoz razkošnim iuksus-blaga j. A ko tak.zakon prodore, bosta obe deželi imeli plače vati še manj denarja na inozemstvo in kurz za marke in krone bo potem še dalje rastel. Potem ne bo tako težko vzdrževati eene mark m kron in se že sedaj govori o tem. da so bo del denarja, ki ga Av- strn-Ogrska in Nemčija dolgujeta inozemstvu, izplačeval v zlato, in ne — kakor sedaj — v papirju. Seveda ni mogoče z vso gotovostjo prerokovati, hodo-li šle eene se bolj gor, ali za slučaj, da stopijo v veljavo gori navedeni zakoni m da bodo uvedena plačila v zlatu proti inozemstvu, se da to trditi sprecešnjo gotovostjo. Mi smo omenili to stvar za to, ker mnogo naših rojakov pošilja denar v stari kraj in so se prav gotovo čudili, zakaj se je oona za po¬ šiljanje kron kar n,a enkrat tako zvišala. Prva Druga Narodna Banka v Pittsburghu. Pa., je morala v,sled gori omenjenih okoliščin seveda zaporedoma zvišati svoje cene za pošiljanje kron. Storila pa jo to le v toliko, kolikor ,ie bilo res nujna potreba. Ako cono zopet padejo, bo ista Banka takoj znižala, svojo ,,rato‘‘.. Klijentom, ki od zunaj pošiljajo svoj denar radi riadaljno pošiljatve v stari kraj, bo zaračunala one eene, ki veljajo«uta dan vročitve. Na tak način bo- v slučaju znižanja cen zaračunala več kron, kakor jih je klijent nameraval poslati, ali pa, na izrečno zhtovo, vr¬ nila istemu razloček, ki mu.gre v korist. (Adv.) V Gospodični Kati Kodre v Vrh- j kor, da je .pri nas bolj varno, pa polju piše njena prijateljica Veli-j najbolj je naše stanovanje priza "Doma, kaj bi pa vadi?" Včeraj mi je naročil, naj pri¬ dem pomeril čevlje N am in njemu : prosim pokličite ga." 1 se je šlo kakor po loju, in Xi- 1vO je dobil na račun za dva pari čevljem trideset kron. * ' ‘ Pustni dnevi so pri,š : i in tudi po¬ mlad se je približala svojemu kon¬ cu. Napočil je vojni čas iu prine¬ sel splošno mobilizacijo. Niko m Tonče sta se morala ločiti, ker je niko služil pri topničarjih, Tone« pa pri pehoti. Trdnjava, kamor je bil poslan Niko, se je od onega časa, ko jo hodil ondi na stražo kot novinci-, precej izpromoniis, vendar si- jv sc vsega dobro spominjal In tam na kamcii.it cm vrhu je našel staro znanko — ogromno kačo, ki je sv vedno prihajala pod kuhinjsko v kno pobirat ostanke in koščke sla dkrrjn. ki so jih ji metali častniki. Ukazano jo bilo, da ne sme kač nihče storiti hudega, pa se je tudi nihče bal ni. Tako je žival miru > živela dalje in uživala dobrote v n jaške kuhinje. Večkrat, je. posedal Niko na pe -čini in gledal proti Jadranskem t morju. Mislil je na svoja prva vo¬ jaška leta in jih primerjal se se¬ danjimi dnevi. kakšna razlika mir in vojna! A čas za razmišljanja je kmalu mi¬ nil : Niko je bil premeščen k od dolkn, ki je imel odriniti dru gam. Oh tej priliki jo izgubil svoj kovčeg in vse, kar je bilo v njem Oz nekaj dni so kicnili v Sr¬ bijo. Izpočetka je bilo lepo, kor j, bilo dovolj jela in tudi slivovicc se je dobilo, tako da si je Niko lahko večkra-t razkožtl želodce. Toda čim dalje so prodirali v Srbijo, tem slabše.je' bilo v tem oziru, ker so naše četo zelo hitro napredovale tor je tron ostal .daleč nazaj. .4*5 eitn iz Gorice: Draga Kati! Naj Ti opišem, ne¬ koliko o granati ki jo padla v naš vrt. Bilo' je 2. decembra ob 5. uri popoldne, ravno mračilo se je, srn la sem pri oknu v kuhinji, kur prigrmi in prižvižga; odletim proč od okna, ki je šlo v hipu na tisoče kosov. (Zdaj kuham brez okna. imam vedno lopo zračno, ni mi ga treba več odpirati-) Le¬ lini k vratom, zdelo se mi je, da se hiša podira : moje sobe vratu so se Sama odprla, ključavnica je odletela in ’čše je šlo narobe. Go¬ spod je mislil, da sem že mrtva, ker me je klical pa sc nisem mo¬ la odzvati, trcnotno sem zgubim j las, moč in zavest. Potem smo se začeli skupaj zbirati. Ko smo vi¬ deli, da smo še živi, začnemo misli ti. kako je z gospodom monsg. Ko laveič, ali še živi? Njegove služki¬ nje so bile ena pri meni, druga' slučajno v kleti, torej sam gospod drugem nadstropju. Hitro zbe¬ rem vse moči in grem prosit, voja¬ ke, naj gre jo gledat, kar so takoj naredili. On je pa ostal <>isto hla¬ den in prav mirno vprašal voja¬ ke. kaj da je? Potem pridejo vs? iz drugega nadstropja k nam k u - SLOVENSKE PESMI: SLOVENSKA kmečka godba, ii i); C- . '% % 10-lnch 75c. (Canada $1.00). -U cor.7 Pastirska. Mazurka. Maškera, Polka. ® 6058 Domžalski, Valček. Marzolin. n G059 Mazurka Ljubica. Kmečki tramplanb R 6060 Planinski, Valček. Ribenška, Polka. ŽANE 12 LJUBLJANE. Stdrcli. Lu > spremi. Ljubljana. Slovenka. A 4«? 10-lnch 75c. (Canada $1.00). R 6062 Mastne pripovedke, 1- Mastne pripovedke, 2 . T. 1626 Nov štajerski ples. Štajerska polka E 1627 Štajerski kmetski ples z vris¬ kanjem, 1. del štajerski kmetski oles z vris- kanjem, 2 . del. R 1628 Kmečka l del lendler. Kmečka 2 del lendler. R 1620 Koračnica grenadirjev. Igra • newyorška vojaška godba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV ..GLASBENE MATICE 11 , LJUBLJANA. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). R fiOlkt Domače veselje (narodna), i, / , Fantovski nabor (narodna).. '* 6664 O ja, zmiraj vesel, vesel (nat.) # a) Bog je vstvaril zemljico, ‘(narodna). b) Tam za goro škrjančki pojo, (narodna). ‘‘ 6065 Na planincah, narodna.^ Krogospev: a) En hribček, b) Kranjski fantje. ' J 6066 Šopek narodnih, 1 . Šopek narodnih, 2. R 6067 Dva nesrečna Italijana, naro . Oj ta botdaški boben, narodna. 4 ^068 Soča voda jc šumela. 'Po polju že rožce cvetejo, nar. R 6186 Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba, Ljubljana.-^ _ Glihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet slovenskih pevcev. .. p. 1633 Klarinet duet. 1' 6157 Sijaj, sijaj solnčete. Kvart • qj blatna vinska Kan J slovenskih pevcev. : « Ponočni pozdrav dovik Bajde, z ' spremljeva- njem sdasovirja. R ??^fT 0 T N R , 0Š Č-'"--« C ( VORK. z ORKESTROM. 12-lnch $1.25. (Canada $1.50.) E 5064 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava. (Vihar). Na tujih tleh. - . decembra se nas jc zopet spomnil. Okolu pol 11. ponoči, ko smo že sladka spali, prižvižga en šrapn.cl in razpoči se na ulici rav¬ no pod oknom gospodove spalne sobe, en kos prileti na njegovo po¬ steljo, ki je prerezal balh, tisti ki smo ga mod ve naredile. Hvala Bogu, gospoda ni ranilo nič. Zdaj sem pa vstala ob 5. uri ker so za¬ čele padati bolj gosto granate, pa ijj nobena več.zadela.. Dno. 13. xL- cembra opoldne so postregli v se¬ menišču z n jimi; ena je padla ra¬ vno na stolp, kjer je plapolala za¬ stava Bdečega križa“, druga bli- zo stolpa, dve na hišo, 25 v bliži¬ ni. Mi smo pri glavnih vratih ven gledali, bili,smo vsi besni, da n? prizanesejo niti ubogim ranjen¬ cem. Tako znajo naši ,,zavezniki'' Sc nekaj, moj gardelin je celo _ i- sto noč na oknu med deli šip pre¬ bil, prav gotovo sem mislila, da je poginil, pa je prav korajžno pre¬ stal, zdaj ga šc-le čislamo, ščinko- voe se jo pa dan poprep ,,obesil 11 , da ni vžil več toliko strahu. |miH-EXPELL4l| Hef* U:3.PaV0rf 49% ALCDl»OI. ' ;v;l l|KAiRlCHTER&Cb.t| . - » -z- /uipii DR. RICHTERJEV P Al N EXPELLER / ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lok se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonite ga, ako na zavitku ne najdete varnostne znam¬ ke ,*S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74—80 Washinglon St., N E W Y 0 R K, N. Y. GRNOVOJNiK, N ", 3 shodu“ IjubljansKih. M EZ M°, LK a' R S A C H N E?DO V A 05 " A 10-lnch 65c. (Canada85). ^ i rolka hitra. E 1609 Držimo »kuP» ‘ ki hra m. Sezidal sem si v E 1630 Polka na posKOk. ^. napov . Tiček in T.cica.JNai E 1631 Veseljaška , P ol ^ a ‘ - e . Natočimo v čase Avstrijski ples. Povsod me poznajo. E 1632 Niko in Tpilče sta bila dobra prijatelja : poznala sta se od mla¬ dih nog. Bila sta delavna in po¬ štena. toda slaba družba jc na¬ prej pokvarila Nikota, ki jc po- čafei potegnil za seboj Tončeta. ! / dala sta se pijači. Kadar je bito, se je pilo, kadar pa ni bilo, je bilo dobro vsako sredstvo, da sc.pri J do pijače, vina ali žganja, vseeno, samo da teče. Bibi je o pustu predlanskim, ko sta sc prijatelja sešl-i pri običaj¬ nem jutranjem frakelcu. Tom-e pravi Niki: "Cuj, Niko, kupil sem poceni cel telečji drob; jaz bom dal jelo, ti pa preskrb: pijačo, ne¬ kaj bodo dati tudi drugi. l?ri "Pe¬ telinu" si damo napraviti oe.l.o gosti)o, da je bo pust vesel, pa tudi mi " Rečeno storjeno. A Nika ,)•? skrbelo, kje dobiti dgnar za pi¬ jačo. Kmalu jo iztuhla. Zaviha si rokave,, pomaže roko s še svežo krvjo telečjega drobov¬ ja. oškropi si s njo srajco, pa hajd domov k ženi Ko ga žena za¬ gleda vsega okrvavljenega, se sit¬ no prestraši in vzklikne: "Za božjo /voljo, Niko. kaj si na¬ pravil? UsmRjcni Bog! ■■■''/ j Ne jokaj, saj ni nič. Stepli smo j se v gostilni in razbili pohištvo. Prišel sem po denar, da zlepa pla¬ čam svoj delež, kor-drugače grozi (krčmar, da pošlje po policaj/.” dolžan ?' ’ “Ni veliko, kaki A štirideset kron bo; nekaj imam tudi sam.” “Dobro, grem pa kar s teboj' ;*i bom plačala zate." * "Tega pa ne; če sc v take stvari mešajo ženske, .je vselej narobe. Daj mi denar, da' nesem sam in plačam, na to pa pridem takoj 'lo¬ mov." ‘Ti moj ljubi Bog, koliko si■ po I doma?” Zaman je potem reva žena ča¬ kala na Nikota cel dan do pozne¬ ga večera. Vznemirjale so jo raz¬ lične misli, ob vsaki stopinji, ob vsakem ropotu je prestrašena po- slnlmila, Češ:..sedaj g>e; a ni ga bilo. .Šele nožno po noči je prišel, in sicer precej mirno, brez hrup;:. In tako jo stvar tudi tu pot minila brez posebnih zapletljajev kakor navadno. Nekaj dni kasneje jo bila vr¬ sta na Toneetu, da plača prijate¬ ljem za pijačo. Ni imel okroglega v žepu. Kaj storiti? Zeha ima pač nekaj prihranjenega, a ne bo ta¬ ko neumna, da bi dala njemu z,i pijančevanje. Na pomoč mu pri¬ de Niko, ki mu pravi: “Cuj, Tonče, naredi tako - le: Pojdi domov in lezi.M jz si medtem izposodim čevljarski predpasnik in pridem k tgbi na dom kot eev- ji$tr. Boš videli da bo vse glad¬ ko šlo". Tonče uboga in gre domov. Knin ln za njim pride Niko 'v čevljars¬ kem predpasniki!. Dober dan, gospa ; ali je Tonče Naš Xi ko je bi' primoran, da si je tu in tam preskrbel večerjo. Bil je krasen dan; vse jc bilo pokrito s belim plaščem, a žark solnee je s svojo toploto tešilo tu zna siva. Nikdo ne misli na nevar nosti, na preteči smrt, marveč sa mo na svoj pražni želodec. “Poza bil sem že, kdaj sem zadnji krat jedel,-’’ si je rekel, “moj ubogi že¬ lodce me vedno silneje opominja, naj ga ne zapustim popolnoma. Moram enkrat tudi njega posluša¬ ti; sovražnik bo pač imel tolik,) rešpekta pred mojo lakoto, da me bo pustil, da se najem.” Pogleda na desno in levo in kma lu opazi, kar je iskal: sto korakov proč je ležal mrtev konj' — prav¬ zaprav jih je ležalo mnogo vse na- okol — ; k njemu se napoti in si odreže lop kos. kake tri kilogra¬ me. En del sije namenil privoščili takoj, drugega pa shraniti na re¬ zervo. .Napravil si je ogenj in pri¬ stavil meso. Toda ni imel sreče: še preden mu je zavrela voda, je so¬ vražna krogijd prebila skodelo na sredi, voda je iztekla in pogasila ogenj, katerega je bil -Zanetil s tolikim 'trudom. Treba je bilo z >- pet čakati druge priložnosti. Potekel je dan in še eden; ne¬ prestano se juriša, a nikjer niče¬ sar, da bi si človek potolažil že¬ lodec;: kuharji so ostali daleč za¬ daj, najbrž, so se bali. da bi tudi i jim juha ne pogasili, ognja. Niko je bil torej primoran, da si skuša s'iin pomagati, kakor ve in zna. . Čez nekoliko ur so prišli naši v tnalo vas. Niko se skrbno ozira na vse strani in res kmalu za¬ gleda lepega kozlička. Dobro po meri, pMka poči in kozlič se zvr¬ ne. Niko ga hitro pobaše in se i- makne v njim v bližnjo prazno kočo, kjer ga odere in razreže. Bu¬ tom si zakuri ogenj in pečenka j 1 bila kmalu gotova. Toda že so vo¬ zači .zavohali, da se nekod nek:j peče; prišli so v kočo častniki 1 i vprašali, kaj ima. “ Ujel sem kozliča, gospod po¬ ročniki in ,si ga spekel, kajti v že¬ lodcu imam že pravo revolucijo. “Dobro, dobro' ;toc:a daj nam pokusiti, kajti duh j; 1 tako zape¬ ljiv, da mora biti tvoja pečenka nekaj čisto posebnega. ’ Pokuša eden, pokuša drugi, n ko hi ne bil z zvijačo izmaknil ve¬ čjega kosa, bi bil Niko tudi to pot ostal na cedilu. Po' kratkem odmoru je bilo tre ha odriniti naprej; to je bila ona lepa ali žalostna noč, ko še je a Siko njih za vedno poslovilo «o sveta. A naš Niko, ne da bi ve¬ del kaj un kako, se'jc naslednji dan znašel a' bolnišnici v . . . ni¬ koder so ga poslali dalje v T. Od- ondi jc pisal svoji ženi Ruži: su Ti morem, hvala Bogu. z vese¬ ljem naznaniti, da' sem bil lahko ranjen ter se mi je obrnilo že ze¬ lo na bolje. Niti misliti si ne mo- eš, kaj sam vse pretrpel, vendar drage volje za našo/milo domov- no. Zaklel sun se. da. ako ostanem /tv. nočem nikdar veš biti pijan, marveč bom živel po tvoji želji m jiodal boni. da spravim na pralo pot tudi Tončeka. Upam, da v kratkem pridem bliže pomit, pa ti bpm vse drugo ustno povedal. Sr¬ čno te pozdravlja tvoj Niko. No, še preden je odposlal to pi¬ smo, je prejel vest; -la je njego* - prijatelj Tonček padel junaške smrti un bojišču. Napisa! sem te vrstice v sponi*- nik vrlemu črnovojniku, želeč mr. da bi se živ in zdrav vrnil k svo¬ ji dobri ženi Ruž.i. I—ič. KAJ PRAVIJO OGRI O NOVEM LETU. Budimpešta, 1. jan. Pri novo. lel.nejn.. vsprejemu je grof• Khjtett kni načelnik 'defovne stranke 'po¬ udarjal. da se Ogrska zvesto drži zvezo z Avstrijo, ker ji to ne za go-j pravdnih ta vi ja samo njenega državnega priziv. interesa, ampak ker v svetovnem stališču monarhije nudi Ogrski tudi zasluženo mesto. Poslance Berzoviezv jc pa rekel: Junaštvu, katero nas veže s hrvatškimi bra¬ li. je kot opora-dinastije in mo¬ narhije opravičila velike idej 1 nagodbe in dualizma. Naša juna¬ ška odločnost mora preprečiti vsako proti” naši samostojni dr¬ žavni obliki naperjeno contralizu- jočo tendenco, kakor je to izraže¬ no tudi v volji vladarja, ki .je re¬ šil vprašanje grbov in zastav. - ,,Nimes \Viencr Tagblatt" poroča da se je med vlado in opozicijo dosegel sporazum centralo denar¬ nih zavodov. DR. DRINKOVIČ OBSOJEN. I/. Gradca poročajo, da se ,u >x tamkaj vršila dne 21. decembra sodna obravnava proti znanemu dalmatinskemu politiku dr. Drut- koviču, pri kateri je bil Obsojen na (i meseci ječe. Ker je bil eno le¬ to in pol v preiskovalnem zap/ru in se mu je ta vračunal v kazen, je bil izpuščen na svobodo. Razpva va je trajala.oij lil. do 23. decem¬ bra. Branil ga jo dr. La gin ja. So¬ dilo je tržaško sodišče. Državni je vložil proti obsodbi KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE .DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. —- Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.—), na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. t I v ♦5* i * *j« »j* »j« **»*j< *** * -i 1 -m* | y ¥ I 'i : ;!: t A i: KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, ^ NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter sc tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede c Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi 'smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo thdi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori oinennjeno, se obrnite na: ,.SLOVENSKI NARO D“. 45 VESEY STREET. Ljubljena Ruža ! Po tolikem ca N E W YORK, N. Y. **» M X M W* \****%» I I ! I i ! T i 4 — ..SLOVENSKI NAROD 11 , 17.'februarja 1916, s i n lUu o v t \ l ji 9 f A i s 6 i J (SLOVENiC PEOPLE.) TTstablishetf J S, 06 . Ppblishea every Thursdny. -i KOT ZAŠUITNIGA DENARJA. Nhrod Pulil. C IllC. i'Vtix Dolinar, I?rea. r. Kolstad. ŠWy & Tre«s \ A MERIC The best a V N U ŠPIRIT. FORKJGN l \ r LANGUAGE ONLV- i§ i.iedium to rtacl) the Slovenie jpeople in the [Tnitefl States and ''Canada- Katere cond elass of mail matter at -the acf ot CofW4ress ol) March \ew York Post Office under 3- 1879. naročnino po&\jit.e po Posi_- Kxi>ress~ ali Bank Money Orderjiii ali pa v registriranem pismu na: SLO VENSKI NAROD 11 45 Vesey St N e w ¥ o r k, N. ¥. lOth YEAR. - Thursday, February, 17. .1916. No. 7. vsega, na Deželna sodnija na Dunaju je toraj odredila zaplembo Avstrijskem nahajajočega se premakljivega in ne¬ premakljivega premoženja Franka Sakserja, v Ljubljani ro¬ jenega ameriškega državljana. Kaj pomeri to? To pomeni, da ne more imeti Frank Sak ser v Avstriji niti vinarja premoženja, niti kupa kamena, na katerega bi sedel. To bi pa ne bilo še tako hudo. Kar ima denarja. — in tega menda ni dosti — ga ima v Ameriki in smejal se bo v pest J er se rogal avstrijskim oblastim, ki so ga obsodile radi veleizdaie. Te pa druga stvar, kateri se Sakser gotovo ne bo smejal. V komentarju k tol obsodbi nravi Ijublianski ,, Slovenec”, da škoduje vsak Slovenec samemu sebi in svojcem, če bo ime! v bodoče sploh kaj posla s tem človekom, kateremu se Vsakdo mora imeti pri sebi nekoliko gotovino; vsakdanje živ- ijenske potrebščine potrebujeta pač gotovega denarja. Koliko« de¬ narja moramo nositi pri sebi? To je vprašanje. Pravilno, ne več ka¬ kor ga je treba od dne do dne. Kajti človek, ki nosi s seboj velike svote denarja, je ne le v nevarnosti, da denar izgubi ali da mu je okraden, marveč zagrešuje s tem trojno krivieo: nasproti samemu sebi, banki in javnosti. Nasproti samemu sebi, ker prevzema s tem na-se riziko izgube in se istočasno odreka obrestim, ki bi jih mu banka izplačevala za vloženi depozit; nasproti banki, ker isto pri- krajšuje za denarno zalogo, ki bi jo banka znala plodonosno izrabiti; nasproti javnosti s tem, da isti odteguje del denarne zaloge, naha- joee se v cirkulaciji, in ga spravi pri sebi stran od prometa ter tako povzroča javnemu kreditu, ki je temelj vsega modernega gospodar¬ skega življenja, veliko škodo, katera se pa končno prej ali slej mo¬ ra tudi na njem maščevali. Kjer ni bank, mora vsakdo skrbeti sam za varnost svojega de¬ narja. Da ga obvaruje, ga skriva. Denar, ki je za to ustvarjen, da kroži, postaja skrit zaklad, ki, vsaj dokler ni dvignjen, nc prinaša nikomur nobene koristi in je za to brez vrednosti. Toda vsako skri¬ vališča ima veliko hibo: to namreč, da se jo lahko odkrije. Če bi ‘no bilo bank, vrnili bi se k barbarstvu; pohlepnost po sosednem zakla¬ na bi naganjala siloviteže k tatvini, roparstvu'in ubojstvu, miro¬ ljubne k zavisti, nezaupnosti in elovekomržnji. Ali hvala Bogu, imamo banke. Ako pride k banki nekdo, ki una več denarja, kakor mu ga je treba za vsakdanje potrebe, mu l artka reče: ,,Shraniti in obvarovati Vaš denar, to jc naša stvar. Kaj¬ ti mi imartio sigurne podzemeljske shrambe, alarmne aparate proti vlomilcem in straže. Mi plačujemo mnogo denarja, da ščitimo denar, ki je pr: na.s. Mi že vemo kako —.saj so‘banke za to tukaj“. Gotovo ste že slišali o neštetih slučajih, ko so ljudje švoj denar izgubili, ker niso zaupali bankam in s:o sami prevzeli shrambo svo¬ jega denarja. Enega so tatovi olajšali, drugi je izgubil denar sam no ve kje, tretjemu so bankovci zgoreli itd. Ali še enega sovražnika našega denarja treba jemati v ozir: to smo mi sami. Pride-li skušnja¬ va čez nas, pa imamo'veliko denarja pri.sebi, bo denar kmalu šel v krtovo deželo. Ge se pa naš denar nahaja v banki, se bomo vendarle Srbiji 87.358 kvad. km.; v Črni go¬ ri imajo zavezniške armade zase¬ denega približno 4000,- v Albaniji 6000 kvad km ozemlja ; razen tega je v rokah zaveznikov 180.000 kv. km kurskega in zjipadno-ruskega ozemlja.. Izguba naših sovražni¬ kov na prebivalstvu — 30 milijo¬ nov duš — v primeri s 1 tem, kav jim še ostahe — 850 milijonov duš —• seveda ni prevelika, saj imamo mi s svojimi zavezniki le 157 milijonov prebivalstva; toda tako ugodna za nasprotnike je vi¬ deti stvar samo po številkah, v resnici je pa tudi ta izguba zanje zelo občutna, ker gre izključna za evropska ozemlja in gospodarsko in vojaško najvažnejše dele ded¬ nih dežela naših sovražnikov. ie Utisnilo na Čel.O sramotni pečat izdajalca svoje domovine.prodno ga dvignemo in ne postanemo žrtve vsa. io se pravi toliko kot to, da je osumljen sovražnega mi- Vsakemu svoje: vsak pri svojem poslu. Tn bančin posel je ta, shema D roti Avstriji vsak. ki ima sploh kak stik S tem člove- »» shraili dehar in <*a m ščiti. To je njena prva in poglavitna nalo¬ ga: Seveda, banka ne drži vse denar, ki ga dobiya, pri sebi v goto- kom. ki pošilja skozi njega denar, ki se bo pozneje poslu¬ ževal njegove agencije za »Jifkarte" ali kdor je naročnik njegovega reklamnega lista ; ,G!asa Naroda". Za svoja dolžnost smatramo da opozorimo rojake na ta dejstva, ki se v resnici dejstva in ne dobrodošlo orožje v boju proti tej pijavki na narodnem telesu slovenskem v Ameriki. Ni naš namen škodovati Sakserju in njegovi legitimni trgovini, Obvarovati pa hočemo rojake pretečih izgub, ki jih bodo gotovo doletele, če takoj in'za vselej ne prekinejo j zveze s tem človekom in njegovim podjetjem. Da je stvar prekleto resna, je razvidno iz nadaljnega iz¬ vajanja Slovenca" v isti številki. Glasi se: — Zato naj vsa¬ kdo, kateri se neče odpovedati zvezam s staro domovino, vn?e tudi Sak^erjev list „Glas Naroda". Sakser je s svojim početjem obsodil samega sebe. — Tako torej pravi ljubljanski ,,Slovenec", ki dobro ve, kaj piše in ki hoče s tem opozoriti rojake v Ameriki na po¬ sledice, ako bi še nadalje podpirali podjetje in list avstrij¬ skega veleizdajalca Sakserja. Kakor že rečeno, ni naš namen škoditi Sakserju in nje¬ govi legitimni trgovini. Časnikarska dolžnost nas pa veže, da opozorimo na to narod, ki bo moral sam presoditi ter se odloči, če je s Sakser jem proti Slovencem in stari domovini ali proti Sakserju in njegovemu podjetju. Kdor se hoče še kedaj vrniti v staro domovino, kdor ho¬ če obvarovati sebe in svojce pred izgubami in kazenskim za¬ sledovanjem, se mora za vselej odpovedati Sakserju in nje¬ govemu listu. Tu ne pomaga nobeno zavijanje, nobeno opra¬ vičevanje, da se človek ne strinja z vsebino lista, da čita le v informacijo, da pošilja denar skozi njega le zato, ker je to zanesljiva tvrdka. Na Slovenskem je izigral Fr. Sakser svojo ulogo m vsled tega mora tudi prekiniti vse zveze z Avstrijo in avstrijskimi podaniki. On lahko pošilja denar v Italijo, Francijo in Angli¬ jo, a v Avstrijo ga ne bo mogel več. Njegovi potniki se bodo lahko vozili v Italijo, na Francosko in v Anglijo, a vozni li¬ stek se ne bo smel glasiti do Ljubljane, ker bi imel dotičm potnik mnogo sitnosti z oblastmi ter bi si nakopal velike neprilike. Z obsodbo Franka Sakserja pa se niso avstrijske oblasti prav nič vmešale v notrajne zadeve Združenih držav. One svare le svoje podanike, ne pa ameriške državljane, ki se nikdar več ne mislijo vrnili v rojstni kraj in to niti na obisk ne. Tem ne morejo delati avstrijske oblasti nikakih predpisov ■ ni; — saj to bi bilo brezmiselno in ne bi prinašalo nobene koristi. Ali Ona drži pri sebi zadostno gotovino, kakršno potrebuje za sčoje ' sakdanje potrebe; ostalo posojuje proti gotovim garancijam. Tn ■mate drugo veliko nalogo banke: podelitev kredita; iz tega ona čr¬ pa dobiček za-se in za svoje depozitorje. - Ali to si zapomnite: Pravo inesto za Vaš denar je v banki; saj za to so banke tu. Kot svojo banko izberite si banko, ki Vam vsled svoje denarne sile in svojega dobrega imena vzbuja posebno spoštovanje iu ki je stanu, de Vam je v vsaki stvari koristna. Kajti banka mora biti lenem prijatelj in svetovalec. Vsaka banka je stvorjena za posebno ■ rsto občinstva. Za to ni treba hiteti kar k prvi banki, ki jo imate pri roki. Čemu pa imamo pošto. Pred vsemi bankami je brez drugega priporočljiva našim roja¬ kom Prva Druga Narodna Banka v Pittsburghu. (Adv.) n BDEČ I ¥ P l V LJUBLJANI, Osrednji odbor ..Rdečega križa njih članov v Ljubljani 1 ' sestoji iz nasled »redsednik: PETER PETEK. 308 E. — 6th St. New-York City 9th St. New-York City. Tajnik: JOS PAVLIC, 341 — E Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS. star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. AI.OIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub !jani“ prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- 5ih se »Rdečega križa v Ljubljani* 1 , na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 'Varren St. Brooklyn. N. Y. ir 1 jih tudi nočejo. Svoje ljudi pa ima vsaka država pravico man | NAZNANILO, Vsem cenjenim rojakom v Grčater Ne\v Torku in oko¬ lici je že gotovo znano, kot je bilo epetovano že nazna¬ njeno na tem mestu, da priredi Slov podporno društvo »Orel 11 Štev. 90. J. S. K. ,J. v New Yorku plesno'veselico in sicer v soboto dne 26. februarja 1916 v Schiitzen Hall štev. 12. St, Mark’s Plače, N. Y. Ker je čisti dobiček name¬ njen le slovenskim ranjencem v stari domovini, upamo in smo docela prepričani, da se bodo cenjeni rojaki in rojaki¬ nje te prireditve zagotovo vdeležili v kar najobilnejšem številu, za kar se .zahvaljujemo že vnaprej. V SPORED. Prosta zabava; šaljiva pošta in žrebanje lepe podobe »Blejsko jezero 11 , katero je podaril rojak gosp. Jakob Sešek. Vstopnina ni določena in sprejemalo se bode le proste prispevke pri vstopu. Sviral bode znani orkester Albert Fuchs. Za mnogobrojno udeležbo najuljudneje vabi Odbor. posvariti ter jih opomr.iLi na posledice, ki lahko nastanejo, | ako ostanejo is nadalje, raroer iki lista, ki je sovražen državi in nje obstoju, ako še nadalje »odpirajo podjetje človeka, kateremu se je v Avstriji zaplenilo vse premakljivo in nepre¬ makljivo sedanje in bodoče premoženje. Vse to, kar srno napisali tukaj, naj rojaki premislijo. Do¬ govore naj se s svoiimi prijatelji in znanci in odpovedo zveze s človekom, ki je skušal osramotiti slovensko ime v domo¬ vini, ki je delal štafažo političnim komedijantom in srbskim emisarjem, ki so skušah ribariti v kalnem ter loviti v Ame¬ riki svoje jugoslovanske kaline. Obsodba je izrečena in slovenski narod v Ameriki mora sedaj pokazali, na kateri strani stoji, ali s Sakserjem proti r r r riiimmuiiijnmiiinii ii inip i iuniT iir m m TMniii T iiiinnmi i nmf r mTO. TEVILA IN ŠTEVILKE Sedanja vojna se po vsej pravici imenuje svetovna vojna; to nam e 9 * * ■> 4 overup di pa 2 Slovenijo proti Sakserju. kažejo naslednja števila in šte¬ vilke : Dosedaj v vojno zapletene dr¬ žave merijo s svojimi kolonijami 74,764.308 kri), površine, na kateri živi 1.005.893.017 ljudi. Razen te- 'ga treba prišteti vojnemu ozem¬ lju še Grčijo z 20.000 km. površi- Albanijo z 28.000 km. in 850.000 prebivalci. Od okroglo 10 milijoni evropske površine s 452 milijoni prebivalstva je v vojni udeleženih okroglo 8 milijonov km. in 40 (mi¬ lijonov ljudi. Neposredno po vojnih dogodkih in grozotah prizadeto ozemlje ob- Ogromnemu obsegu vojnega ozemlja odgovarja tudi razsežnost front. Skupna dolžina front na ev- ropiskih bojiščih: na vzhodu in za¬ padli, na jugozapadu In jugovzho¬ du ter na Galipolju utegne prese¬ vati 3000. km. Samo posebi se ra¬ zume, da treba za hrambo na tako ogromni fronti tudi primernega števila vojakov, Te številke bi bi¬ le posebno zanimive, toda danes .je nogoče podati le približno cenitev dočim se bodo natanehe številke zvedele šele po vojski. Raeunimo, da je od evropskega prebivalstva samo 10 odstotkov neposrednih ojnih udeležencev, tedaj dobimo ogromno število 40 milijonov obo¬ roženih mož samo v Evropi; od teh utegne stati na frontah pri¬ bližno 15 milijonov. V resnici pa število!v vojno službovanje pokli¬ canih mož, ako prištejemo še voj¬ ne. dajatve, znatno presega navede no'številko. Sicer pa pridemo do te številke tudi na ta način, če u- postevamo, da je znašalo mirovno stanje sedanjih vojujočih ar¬ mad okroglo pet milijonov mož in pomnožimo to število z vpoklici vseh rezerv in vseh črnovojnikov od 17. do 50. leta in ponekod še čez. Ob takih velikanskih, vojnih si¬ lah so zavzele tudi posamezne bit¬ ke obseg, kakršnega ne pozna zgo¬ dovina. Vršile so se bitke, v kate¬ rih so si stali v boju nasproti mili¬ joni vojakov; tako karpatska bit¬ ka, katere se je udeleževalo goto¬ vo 2 do 3 milijone borcev, potem ofenzivne bitke zaveznikov proti celokupni ruski vojski, začetne bit ke na zapadli, kakor tudi zadnja ofenziva naših nasprotnikov ondu- kaj, v kateri je na nas-proti strani nastopalo 93 divizij s 5000 topovi, torej nad poldrugi milijon mož. Tem ogromnim številkam pri¬ merne so tudi izgube. Na prvem mestu stoje izgube ruske armade v naši majski ofenzivi in nadaljniii bitkah. Samo na ujetnikih so iz¬ gubili Rusi 1,200.000 mož, potem 2684 topov in 2531 strojnih pušk. K temu treba prišteti še krvne iz¬ gube, tako da je utegnila Rusija v tem boju izgubiti dva milijona vojakov. Najtežje izgube tekom ene same bitke so imeli Rusi v po- zimski bitki v Mazurih (7-15. feb. 1915), v kateri so izgubili 100.000 ujetnikov in 300 topov, in v biti pri Tannenbergu (26.-29. avgusta 1914), v kateri so Nemci ujeli 92 tisoče Rusov in uplenili 516 topov. Razmeroma velike so bile izgube naših nasprotnikov v pozimski bit¬ ki v Champagni, ki jih je stala 45.000 mož, dočim je plačal Joffrc svojo deeembcrsko ofenzivo s pri¬ bližno. 150 tisoč možmi, september- sko ofenzivo pa z 250.000 možmi. Italijani so izgubili v soških bit¬ kah krog 350.000 mož svojiii naj¬ boljših čet. Vojaško najslabša An glija naznanja oficijeino svoje ce¬ lokupne izgube, ki so znašalo 551 tisočo 108 mož, na morju pa 40 voj n ih ladij in 624 trgovskih parni¬ kov. DOPISI, Prosim, pn- sti- Reliance, Wyo _ ; obeite v našem listu sledeče vi.-,^ ce. Kar se tiče dela, je težko poro¬ čati, ker se v zadnjem času vsaki teden izpreminja, nekako kot list, ki izhaja na S2 Gortlandt M...... V-.. ..i , - N- ... bojiščih se tudi Sakser jeva novimi samo da gre kupčija napi e j. it govor sc glasi, da ni človek, vsaki dan drugih misli, nič prida in tako je tudi ta list kaj malo vreden. Sploh pa je dolgočasen k oh k a je zimski večer, kajti polo¬ vico lista zavzemajo oglasi zi tvrdko Frank Sakser iu Slovenie Publishing Go., potem pa kakšen zasmehi ji v odgovor raznim dopis-, n ikoni pod Ustnico uredništva, kajti takšnim gospodom je tez-io kaj po volji napisati. Ako pa slu¬ čajno kak dopis priobčujo, ga na vsili koncih ju krajih postrižejo, da je v sramoto dotičniku, ki je podpisan. Sploh pa, kdor hocs hvaliti in priporočati Sakserjevo kupčijo v dopisih, je boljše, še, kako si verolomni Lah zastonj razbija lažnjivo glavo ob braniku naše mile domovine, lepe solnčne Goriške. Pri takih mislih človek nehote vzdihne in želi, da bi s vresničile besede našega Simona Gregorčiča, ki poje svoji Soči: Tačas pridrvi ,vse na dan. Narasti, vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez bregove stopi Ter tujec, ‘zemlje lačne vtopi Na dno razpenjenih valov! Pozdrav vsem Slovencem iu Slo¬ venkam širom Združenih držav! ko nestrpnosti kot ra vito pri Sr¬ bih. Vzgled nam j« Macedonija, „jer sp hoteli v par mesecih v s, posrbiti in asimilirati- Tu nc p 0 , magaio nobena zatrdila in nobcim idealistično fra^avenjo. Pod okri. Ijem velike, dobro organizirat^ države pa se morejo mali narodi prav tako razvijati. Pravice pa m morajo izvo.jevati sami, kajti im. bonega. naroda ni mogoče potuj, čiti, če tega sam noče. To nam pri. čajo Poljaki na Pruskem iu v R lu siji, kjer tvorijo kljub Vsem šika- nam še vedno .ustaljeno, narodno zavedno maso. Italijani bodo rešili zaveznike na Balkanu. Naprej Savoia! — l z Avlone v Brindis'! Geeeo Beppe pravi „11 Progrcs. so Italo-Americano" avstrijskemu cesarju. — Velesrbski in „jugo- slavenski 11 listi mu pravijo »ubi¬ jalec 11 in „krvolok“. — Bivšemu srbskemu kralju Petru, ki je „po. magal“ spraviti Obrenoviče s prestola, pa pravijo: — Njegovo veličanstvo Peter 1 '. Angleški kralj jim je navadni kralj, ruski car »batjuška 11 i n car vseli Rusov, dočim je nemški cesar baje blazen in avstrijski krvolok. Kako se to sklada? Drugim se očita, da so »pasje lojalni 11 , a sami bi se zgrudili na kolena pred vsakim potentatom, ki je na strani zaveznikov- Na eni strani sc piše prepriG. valuo proti monarhiji in dedni- mu carstvu, na drugi pa zagovar- ja največjega krvosesa iu tirana svojega v nevednosti držanega na roda, črnogorskega Nikito. Kje je konsekvenca? PROTEST GRŠKE PROTI ZAPLEMBI PARNIKA, Mihael Ortar. * Sheboygan, Wis. — Naznaniti moram žalostno vest, da sc je za vselej poslovila od nas dobro zna¬ na in skrbna gospodinja gospa Ana Hočevar, p. p. Trenklnova iz Št Janža v Savinjski dolini. Po dolgi in mučni bolezni je dne 31. jan. mirno zaspala ter zapustila žalujočega soproga ter enega tri in pol leta starega sina. Pogreb se je vršil dne 3. t. m. dopoldne na tukajšnjem katoliškem pokopali¬ šču. ji T*° lahka tuja zemljica, možu pa izrekamo svoje sožalje! Anton Zakrajšek. Listnica uredništva. G. V» Pittsburgh, Pa. — Vaše- ga dopisa ne moremo priobčiti, ker m niti resen; niti šaljiv. Nalo-’ ga društev pa menda vendar ni, o.a bi zavajali svoje člane v pijau- eevanje, ki je že itak preveč raz¬ širjeno. Kadar nam pošljete k., j bolj resnega in stvarnega, bomo z veseljem in takoj priobčili. Oim, ki pišejo, da ni hotela Srbi n \ elesrbije, temveč le bratsko dr- zavo jugoslovanskih narodov med temi je tudi Čedo Mijatovič bi prav prijazno vprašali, ke , bi se zgodilo, če bi bili zavezniU res zmagovali. Ali to tako i^h mo m ter *, bi Italij ^- stila slovenska Primorje v vJX jugoslovanske države ter f a na drugi strani ki bi tvorila za njo ,, t- rZav * varnost? Majhni narodi So £° no plačali spore velikih -n *> ‘mu sUj. iivtSR';j; h lj -- šrbija m Grnagora *Tt n r' ;t prokleto Wg'u b ' ,« r»J° ter jo tudi skušah. f '" f c bi . že !>«» ^tanovlj^a ko«t'Sa "»»lija i„ London, Anglije, 15. V neki Reuterjevi brz Aten se glasi, da so naa Grško ter zavezniki diplomati« težkoče glede za plenjenja grške¬ ga parnika ..Mavrakratmuia" ter aretacije 200 Bu+garov, ki so« . nahajali na krovu tega parnika. Grške oblasti zatrjujejo, d& so ti ljudje grški podaniki, ker so do¬ ma iz krajev, katere je dobila Gr¬ ška po drugi balkanski vojni T' neki brzojavki iz Soluna M pariški »Tempa 11 sc glasi, da gra¬ de Nenp-i železnico iz Skoplja v Monastir, preko Kruževa. V nemškem olicijelnem poroči¬ lu se glasi, da ni poročati z Balko¬ na ničesar novega. DEBELA RACA. Petrograd, Rusija, 15. febr. - Vojni urad je n <..„nrnč>l. da so S' ne uprl oficijeino sporoči ie niške čete v bližini™ - neki n- da je bil pri tem ub:t -i nemški poročnik. Nadalje 5 -' glasi v istem poročilu, da so vpn- ''-onu .Nemci v tem odseku več p°‘ oplnoma brezuspešnih naskokom avstrijske fronte se poroča, da je oddelek in uničil neki avstrijski odd eI( južno od Pripeta, v bližini Ebeb Gb srednji Stripi je streljal* r ška artilerija mi štiri sovr&ž) aeroplane, izmed kojih jc P a ^ i umv ovz x . i rozakov napad« 1 \ stri jski oddeli i EbetzV ru- •ažir’ eden v sov Mil list suri . izmed kojih jc P a(Ji :‘ iižiiihkf črto. NEMŠKI KARDINALI OD¬ GOVARJAJO BELGIJCEM Sil 0X1 skupen odgovor nc no belgijskih Škofov. . j belgijski kardinal Merek 1 ',' Ulslovil ni. avstrijske ill 0 C ®*J na avstrijske m r j ^.i (VI mene. da bi me imel le ti. Bila 1 sem nekoč žena, enega ,moža, a ne bom nikdar več! Ivan je zadrhtel vsprieo polju¬ bil Nahide ter strastno objel po¬ stavo, ki je štabi pred njim, Nje¬ gove oči so visele na njenem lian in srce mu je burno utripalo. Nalahno se je Na h id a oprostim njegovega obj-. :na. — N** take strastno, moj dečko. ('as beži in jaz ti moram še veliko povedati. Nato mn je spnpočila o svojih m črtili za bodočnost ter irrrr zago¬ tovila pri tem eno glavnih ulog. Sele pozno- zvečer se je poslovil od nje s st rg stil im i poljubi- ter si poiskal počitka. Nabit!« pa je stala še dolgo ča¬ sa, oh oknu ter se ozirala v nebo, dočini ji je igral krog listen zado¬ voljen smehljaj. Divji dečko je ta. Ivan. poln ognja in eneržij« 1 , ki se ne; ustraši nobene sjvari in ,bi šel zame po zvezde na nebu. S Karolom, in Iva nom. z tnojim očetom in Cirilom ler s pomočjo črnih bratov se mi oh posrečilo izpolniti testament moje matere ter se maščevati nad vsemi, ki so se pregrešili utici njo in nad drugimi sirotami brez 0 - hrambe. 12. POGLAVJE. Pri pastorju. Več mesecev je poteklo izza umora kneginje Dama rov. Ta umor je vzbudil velikansko s. m- 1 zacijo. Vsi listi so pisali-"o njem- ler tudi o tem, da se je našlo taj¬ nika, kneginje zadušenega in da. je izginila Sonja. Dvedena |>re- iskava pa ni prinesla nobenega pojasnila. Niti Nahida, niti Ivan .Marko, nista omenila pri zaslišanju ime na pravega, njima dobro znanega ■ morilca. Anouimnrf Ovadbo, krit J-' ro se jo odposlalo sodišču in v ka¬ teri se je dolžilo Nnliido. se. je mo- Kjilo pustili, na strani, ker se ' * glasom izpovedi služabnikov vr¬ nila baronica dolgo časa poten., ko ji- bila kneginje že mrtva. Baronica se je kljub prošnjam Ivana, naj preživi zimo v Kistc- novki, preselila v gubernijsk-o ny- sto in v hišo paslorja HagePa, kojega družin« jo je sprejela z od prtimi rokami. Nahida je storila lo iz Ireli na¬ gibov. Prvič je hotela dodobra spoznati, družino, ki je tako ljubi¬ la njeno pokojno mater. Drugič si je hotela te,kom zimskih mesecev dobro privadili ruskemu jeziku ib tretjič je hotela ostati v bližii i sodišča, ki je urejevalci zapuščino zamrle kneginje. Nahida je prijavila svoje • za¬ hteve na podlagi oporoke knegi¬ nje. v kateri sc je postavilo Mašo za dfdinjo in sodnik Kubov .ji je že 'zagotovil, da se bo dedščino skoro gotovo prisojilo njej. Ta sodnik, ki je svojeeasnb tu¬ ni vodil preiskavo v zadevi smrti Nahidine sestre ter mladega gro¬ fa Trn j'kurova, je bil, popolnoma (Faran od N i h ide in njenega du¬ ha. Ni skoro minil dan, ne'da bi jo obiskal. N.aliida je bila dosti pametna, da ni odklon je.valnci nastopila pro ti temu njej malo simpatičnemu Kusu. lci je bii v prvi vrsti vdele- žen pri izpadu procesa, radi de.l- ščine. V sled tega je trpela njego¬ vo družbo, ne da bi ga drugače kaj posebno odlikovala. Sploh pa je prihod Naliide tudi drugače vzbudil v mestu veliko pozornost in skoro vse družine-so tekmovale med seboj, da se spo¬ znajo z baronico. V prvi vrsti je bila sličnost z uiSiHo sestro -MašoV kar je zanimalo ljudi iu drugič je kmalu po‘svojem prihodu rešil i s posrečeno operacijo peki bolni ženski živijci.ije. Konceh« pa se popolnoma skrivnostim tudi poja¬ vila vest. da je bila Nahida, ki >e zastrupila kneginjo Damaro.v. Vse. okoliščine so seveda veliko pripomoglo k temu. da se je ob¬ dalo Nallido z nekim skrivnost, nim čarpiri in posebno mož,ki svet Se je pehal ž-i njo. če se je kectaj slučajno pokazala v družbi. • Ponavadi p« je živela v hiši pastorja, kjer se ji je odprlo 'či¬ sto novo življenje, ki je naspro¬ tovalo njenemu dosedanjemu. Na.jraj.še pa je občevala s liano. na.jmLa.jšo hčerko pastorja. Pri njej in njenem očetu se je učila ruščine ter je kaj hitro napredo¬ vala, Strogo vrnjeno in mirno življe¬ nje v pastoral n je .kaj blagodej¬ no iipliv.alo na-Nallido- in zelo so je pomirila. Večkrat se je preše- netila pri misli, da hi celo njeno nadaPjno življenje poteklo tako mirno. Krog sedme ure zjutraj, se jo zbirala družine, v salonu, v kate¬ rem je stal harmonij. Pastor ;;c opravil jutranje molitve. uakarV/s so šli vsi k zajutreku. Po zaja- trekn je šel vsak za svojini po¬ slom in na večer se je vedno zbra¬ la majhno družba prijateljev, na¬ kar se je igralo, pelo in drugače; kratkočasilo. Tako je potekel CTan za dnem in le nedelja je prinesla nekaj izpremombe. Nahida se> je v pričetku smeja¬ la temu enakomernemu življenju ter se tudi ni vdeleževala pobo¬ žnosti. Noben izmed družine pa ji ni raditega kaj očital. Kmalu pa se je pričela zanimati za to in po.= /noje je ni nikdar manjkalo pri jutranji molitvi in |6 pesmi' katero želi zapeti.’Nato se be osebno preli¬ sta vil ( Vse sc je smejalo, a kmalu so zadoneli iz salona zvoki in kra¬ sen tenor je pričel peti neko Iju- bav.no pesen. Po končani«pesmi se je vse gne¬ tlo v salon in ostala je le Nahida! Ko so ji prišli na uho prvi zvo¬ ki. je prestrašena skočila na no¬ ge. Cim dalje pa je pel pevce, tem bolj je pričela polniti njena prša razkošna radost. Pevce je bil Karl Sand. ijjen Karlo in pesen, katero je pel, je bila njena ljub¬ ljenka. Tako je stala par sekundi ter se z blestečimi očmi ozirala pvoM vratom! Tedaj pa se je prikazal« možka postava, z bujnimi rjavimi .lasmi in brado! Z razprostrtimi rokami je pohi¬ tel proti baronici in solze veselje, so se |im pojavile v očeh. Karl, moj Karl. —je šepeta¬ la ona ter mu zrla v oči. — Ali si zopet ^tri meni’? Za vedno^ unija draga lju¬ bica. -- je*odvrnil on ter jo pri-' tisnil na prša. Nato sta se oba vrnila v salon. godbi, (lovoril.o se je o moči in kjer je medtem dr. Sašev povedni uplivu glasbe ter p«,navijalo pn-ldružbi, da je 1 il inhulKdoktor mo- vesti ud Siren Odiseja pa do naj-! divine na njegovo lastno prošnjo novejših skladi . Omenilo se je tu- nastavljen od ruske vlade kol po¬ di pripovedke o nemški vili Lo- možni zdravnik v mestni bolnici, relei, ki je s,svojim petjem vodila Svojo ilevesto Nnliido pa je botri ribiče v propast. s svojim pelji m presenetiti. Ko sta stopila oba hi la da člove¬ ka v salon, je, stopil k njima pa¬ stor 1 la ge n ter rekel z globoki ginjenim glasom: - — Iz' pesni, katero vam je pM vaš 'zaročenec, - ste sedaj gotiAo izvedeli’, kakšna je večna Jdaž nost. Ali boste mogli kedaj poza¬ biti krasne trenutke, katere ste ravnokar preživeli ? ■Nahida je poljubila pastorju ro ko, nakar je slednji blagoslovil par. Vseli nav/,bčili se je imlastiho praznično razpoloženje in še dol¬ gu so ostali skupaj. Nahida in Sand pa sta sedela v skritem količku tor si pripove¬ dovala. kar sta bila .doživela, od¬ iral' sta se ločila v Cnrilm. Sand je pozna odšel m Nahida je vsa zamišljena poslušala zvon* čkanje trojke, v kateri sta se orl- peljala Sašev iu Sand. 13. POGLAVJE. Beg' iz Kistenovke. Karl Sand je dobro uporabil čas, ki je potekel izza razstanka z Nallido v Curiliu. Napravil .,e doktorski izpit in po - prvem obve¬ stilu , baronice se .jo pridno lotil učenja ruskega jezika. Na toza¬ devno prošnjo je dobil mestu po¬ možnega zdravnika v bolnici iste¬ ga gubcrni.jskega mesta,, kamor se je bila zatolkla Nahida po ne¬ pričakovani ii. nasilrfi smrti kne¬ ginje. B.arnniei s katero je bil nepre¬ stano v pismeni zvezi, ni hotel na¬ lašč ničesar spordgiti o svojem prihodu. Tem večje pa je bilo seveda njujr.io veselje, kb sla se sešla in mogla povedati vse, kar. sta doživela v tem času. Tudi •> o ..enem očetu, ki je živel v Parizu in katerega je bil na poti v Kusi jo obiskal, je prinesel ^Jaliidi sporo¬ čila in' ta ni mogla dosli slišati o svojem starem; očetu. S prihodom Sanda se je pričelo v mirni hiši pastorja čisto dru¬ gačno življenje kajti Sand je p; i tedil za božični večer igro, v 'ka¬ teri naj bi nastopilo par, mešča- nov-znaneev ter tudi Nahida in Karl. Nahida je ivla neizrečno sreč m ter se je '•('dno iskrenejše oklenn- ifi ljubimca, ki si j* $ P ribwr . il '* mestu odlično mesto, odkar se mu j,, posrečilo ozdraviti edinega si- na ifovorner.pi. Bil je na mu >"'.r še m 'potn, da poslane slaven vnnz in družina pastorja je obema '•> tudi prav iz srca pr.vošcila. Tako je, tudi prišlo, da je n - koč žena pastorja tekom pogovo¬ ra omenila skoraj,šno poroke. Sand. kt je sedel baronici naspro¬ ti, j,, menil opaziti v .očeh Nabi¬ je toliko veselja, da je takoj po¬ leni, ko sta bila sama. obrnil po- o'ovor lh bodočnost. Vse je poskusil. zanje za večno zaprt. Da se mor- uživati v polni nteri njegova ve¬ selja. je treba čistega značaja, fte- omadeževanc preteklosti in manj burnega in občutljivega, srca kot je bilo položeno v moja prša. Ce bi hotela slediti' tvojemu pozivu ter ti ustvariti dom, bi se midva oba prav kmalu kešala. 1'soda m - je vrgla na druga polja. Z e v zgo¬ dni mladosti srni morala izprazni¬ ti kelih ponižanja in sramote, ka- terega mi je potisnila beda \ i (1 - ke. In kdo me je potisnil v sramu to že tako zgodaj’ Ničvredneži, ko j ib imena so mi pa seVla.j do¬ bro znana in kojib glave bočen in moram zadeti, kajti glas moje mrtve matere kriči iz groba po maščevanju. Moja življenjska pot je jasno in razločno začrtana No¬ čem te potegniti po strmi poti na¬ vzdol, kamor gre moja pot ter ti 'vsiod tega vračam prisego, da Imš moj v dobrem ali slabem. Vsa ihteča se je vrgla na nje¬ gova prša. — Za božjo volja, draga, kaj pa 1i je? — je rekel Karl. do smr¬ ti prestrašen. — Jaz grem s tein-j in naj te vodi pot v večno pogub¬ ljenje. Sedaj stojiva oba na raz¬ potju. Na eni strani je mirno, sre¬ čno življenje, na drugi pa boga¬ stvo in moč, a obenem boj. ki po¬ meni lahko zmago ali propast. Ti e n 5 iijj/i 'k moraš voliti, Nahida; in jaz se edina k nam od tvoje strani. j\T srce in moja duša sta tvoja. Poljubil jo je na ustni, f i oi ; mu je ona zrla v oei. -r Torej oslane pri tem, K ai ,j je rekla. - /Ti greš z m eno .' kamor je in jaz ti s svoje sti-ap obljubim, da bom izključno tv,-' kakor hitro bo, izvršena na] n. liro; ja ga. naložena,mi od matere.' — Hvala ti. Nahida! Boo- a da doživiva to srečno — — A} i ži pomenku ' vi stor.ja, ki je -topil neopažen bo. — Pajdita v 'salon. ( Ivan Kristijanovi«' je prišel steno vke na obisk ter zeli ti z vami, baronica. zopet v ljubezenskem« - je bilo čuti glas p,,;,.: v so. Gospod ' iz Ki. S-evo).,, Takoj pridem. ■- j,. 0( j vrn o la Nahida. Nato pa se jo obrnil- proti Karlu ter mu rekla; _ «p| je' moj zaveznik, maščevalec še. o katerem sem ti že toliko p.„' pove.dovala. . / (Dalje prihodnjič.) • S**«»********»**(l*«i M |POŠLJITE SAMO: | 25 centov i • na upravo ,SLOVENSKE Š J GA NARODA' kot četrt- • • letno naročnino in dobi- • Z vali boste najugledneji in l • najneodvisneji časnik * Ameriki. * v * *» •s W.50 V $1,~ •> naše kra- J! Polletna naročnina .. Celoletna naročnina . (Opozarjamo vas na o sne darove! i SLIKE Z BOJIŠČA^ PR.IitA.TAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO POBITE POPOLNOMA BREZPRAVNO tori vsa inu 1 beiuii imšernu »mi-ifniljn, Ica- i nuni na i«l<* novega naročnika zu pol leta in pošlje njegovo ' in naročnino oi Pitanje 5flc) na upravo bcile ilbbil gon un« ton lire: na zahfev bojne slike za pok- r>n«lnino rirnotr, —— ’ ZGODOVINA PRVE-DRU6E NASOBNE BANE, • Že leta 1852. obstojala je' Prva-Druga Narodna Banka v Bitlsburgu, Pa. Ista novil jo je dne 28. januarja pokojni James Luiighliu. vtcmeljitelj današnje velike Jones and Langhlin jeklarske družbe, kakor' ..Pittsburg Trusf & Savings Cop. . Banka se je tedaj nahajala na Pen n a Ave.. blizo 11. utice. V aprilu 1. 1S;>2.. kupila iu prevzela jc banka dobrn gredočo denarno tvrdko 1*'it‘1 h \Yard Banko. v. I. * 1853. imenovala s«> je Pittslmrg Trust Co„ leta 1,85-1. se je glavnica povišala na , $200.000. V tem času preselila seje na \Yood Street poleg Pitth A venite \y to zemljišče je (b-l lot n, na kterem danes banka stoji. L. 1803. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila. prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, k te-. re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnini Prve Narodne Banko bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu, samo 12. Dne 1. sept.. J875. povišala s«- je glavnica banke, na $750.000 a v leju 1SD2. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. * . J ‘ \ ■ Dne 1. avgusta 1001. je bil inozemski, in pambrodski oddelek utemeljen po konzulu' Max Scbanabergu, poznan pod imenom Max Scbamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo'; posebno z našimi rojaki. - Mr. \Vm. V. Benkisor, ki je bil s i vrdko Max Scllambvrg & Co. od leta Isbl . postavljen’ je bil zn upravnika novega oddelka, in razim upravnika^ 1 lem inozem¬ skem oddelku bilo-je takrat, nastavi j ep ib se šest oseb.- Danes ima bank, v svojem inozemskem oddelku nastavljenili ne šest, oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 41 oseb. ^ \ T let ii 1914. spojila si' jr Prva Narod na Banka v Pittsburghu z Dni go Narod¬ no Banko in jiovi zavod se imenuje zdaj PrvaDruga Narodna Banka v Pitlsbur- ghli. Pa. Clavnier ‘mui'$4.000.000 in prebitka $1 .lb8.027:04. / Dalje poglejte Stat^immt od 2. septembra 191,"). ¥ 1 ¥ ¥ * * * ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ■ f - ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ S&KPJSg i|g Si šili , „ . efe*».IS886L jmgjjM f TOBDTOfiJCDlIllijd 4«xt32 JIM (iiliilJ-EJifc n s H n&fi# '1P sBBMlB8DB mm r>> o > o ro 4‘P POŠILJAMO DENAR V SJTARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA! SVETE IN VSE P k OTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ak 0 se isti Večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovjno naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko f . — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost, je naše geslo. * A * * * A ¥ A k k A A A A A A ☆ A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A k « A A A A « THE FiRST-SEGONO NATIONAL' BANK ' OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS DECEMBER 31 , HM 5. RESOURCES Loans and Discounts .... $ 8,721.041.17 Overdrafts .. ’ 3^94 U. S. Bonds, at Par. 3,601.000.00 Other Stocks and Bonds .4,463.05123 Real Estate, Furniture and Fixtures . 1,237.113.88 Cash on hand $1,901.412.43 Dne from Pittsburgh Banks .... 562.005.84 Dne from other - ■ ■ ^,942.636.60 5,396.054 87 Duc trom Treasnr« U s. 203.000.00 $23,621.300.09 LIABILITIES Capital . $ 4,000.000.00 Surplus and Profits . 1,231.839.66 R e s e r v e s For Interest and Taxes . $ 44.355.85 Spccial Reserve 119.890.66 164.246.51 De P° s ‘ts . 14,758.964.02 Circulation .$3,500.000.00 Less Dne from U. S. Treas 33.750.00 3.466.250.00 $23,621 300.09 V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO 00 NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI o F F i c e & a T' MKLIČV, Chairnian of Roard K 8 AN P?. Freside.U FF»Y DE (/ 1 'p v v j oh ' ^ C#s, “^ lAlGOrt, .\ssistan t. Cashi.-r II 1*)S. niRTnoo a WM - P - ^NKlŠEj , ^lg> r I F Si ! -7 ■ .L.« ~L,„ iAM ° V AME ®, TEMUČ HU CELEM SVETU ♦ ***»« C or. FiltK venue and Wood St. pa. —L MALI OGLASNIK. C1 ASSIflED AD'8 Wanted: lahorers. fr.r ona Inaertlon ... I 1-— NAŠI TERITORIJ ALNI ZASTOPNIKI; /a. Calumet, Mich. In okolico: gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ. Za Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. Za Cleveland, Ohio: gosp. C. M. SPIGELSKI. Za New York in okolico: \ gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo. / U p r a va. - ‘"'J ~ • i... «* 7 P00 SVOBODNIM S 0 L N G E M. DOVEST DAVNIH DEDOV. F r. F i n ž g a r. n ^ ^ ^ rlo zanimiv roman c« „ x gn želi člt-ati in ni nreitn a 3 . Zafel v 5e ®d ste ' ,niii S1oyenskegra Naroda 1 11 SPSie 111 nalaljnih številu, na/ai lil, naknadno Kdor n ■'roč) NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. Joe Adamich, Kitzvjllo, IPnn. Frank Ambrož, Tooelc. Ftah. Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn. Jos. Aidich, Milwaukee, tv is. Joe Abel, Blocto\n Alah. John Andolšek, Cleveland. O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Anton Babnik, Rveleth. Minn. Jerry B. Bartl, Butte, Mont. Frank Bregar, Clinton, Inrl. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kellog Ida ho Frank Cerjak, Readvitle, Colo. T .Chadez za Reliance. TVyo, Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radiev, Kaos. John Debelak, Eveleth, Jjdiim. Leo Dolenc, Export, Ra. Peter Erzar, Chicago. 111. John Fedran, Rort AVashington, Wis. Tony Fedran, Ritle Falls, N. T. Peter Fugina, So. Chicago, 111, Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsich, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Pueblo, Colo. Frank Hajny, Lusk,. Pa, Joe Hribernik, Gleneoe, Ohio. Frank Hrovatich, Virginia, Minn. Mihael Jakofčič, Rradle.v, lil. Frank Janškovech, Peoria IH. Ant. Jazbinšek, Ulllton, Ra. Jerry Jerich, Pueblo, Col,,. Anton Komar, Milwaukee, Wi«. Frank Koren. Milwaukee. Wls. John Koren, MUwaukae. Wls. Frank Križnar, Chisholm. Minn. Frank Lesar, Calumet, Mich. Louis Lesjak, Bridge.port. O. Frank Leskovec, Little Falls, N. Y. Mat. Leskovec, Oirard, (>hio. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Lovr. Mesarič, Miltvankee Wia. Ignacij Medved, Collintvood O. E. J, Mensinger, Pueblo. < 'olo. Mike Muhvič, Baltlc Mich. Andrej Pirc, Ely, Minn. Mike Použek, Bosvell, 1*11. Ivan Purnat, Utrlo FalP N. V.^ Frank Pucelj, Aurora, 1)1. Rudolf Puzelj, BnVherton, O. • Frank Repenšek, Milu-auKoe, Wis. Matt Reven, Moundsville. W. Va. Frank Rotar, Tioga, Colo. Anton Sakrajšek, Shebovgatn, TVJs. Mike Škufca, 1 [ostetter. Pa. Jos. Simčič, Pitlshnrg. Pa. A. Sneller, Plttsburg, Pa. Frank Smuk, Claridge, Pa. Jos. Stariha, Kast Helena, Moi. . Joe' Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Ciril Svetlin, Duryea. Pa Peter Ušaj, Dnrldn. \V. Va. R. Valto, Miltvankee, \Vis. John F. Vesel, Almieek. Mich. John Vodovnik, Miltvaukr-o, is. Ant. Zidanšek. Plttsburg, Pa. Vsak pošt en (lefavf šj 1,‘MilvO Ztt&iu/ v svojem pffl- steni času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se, ta¬ koj obrne na upravo ,.Slovenskega Naroda 1 * za pojasnilo. OGRSKI MINISTRSKI PRED¬ SEDNIK O DRAGINJI ŽIVIL. Na posvetovanju vladne o ga s m stranke je dne 14. decembra izja¬ vil Tisza : Stvari .poizkušajo tateo predstavljati, kakor da bi tu pla¬ vali v množini živil ali da jili ima¬ mo vsaj dovolj in (la povzroča te¬ žavo v preskrbi in draginjo uosp ■- sobnost in brezbrižnost posame/ niti oblastvenih i" gospodarskih . činitcljev.. Tak nazor je zelo ne¬ varen in zelo krivičen, žita J‘‘ *’* ’ manj, kolikor ga zahteva uporaba prebivalcev v Avstriji m na Og;- skem, Množine, ki so bile potreb¬ ne, da se pokrijejo najpotrebnejše potrebe, smo dobili le, kei sme kmetijstvu odtegnili znatne mno/t ne koruze, vsled česar je trpela živinoreja in pitanje živine. 1> vil sc je nato položaj, ki smo doživeli glede tia slanino in masi. Upoštevati se tudi mora, da at maoTa veliko zaideva. No ni oveni obljubiti ugodnih razmer in on nosti ogrskemu narodu, a oblju¬ biti moram, da poskrbimo, da ne nastane lakota in da. <■(' nas ogisui narod ne zapusti, ostane v drug* m letu vojske tisti gospodarski na¬ pad naših sovražnikov ravno tjm brezuspešen, kakor so ostali bi'z uspešni vojaški napadi. in nadaljr (Nadaljevanje.) . ’ n 1 J 30 !- 0 'ih. nisem lagal! Toda nazaj ne grem. s teboj ho grem T draZ1 ! no - ~ R ekel sem ti: ne vprašuj! V meni se dviga žolč - c<- se mi razlije po udili...“ . ^H f !°' an -1' gledal srdito in dvigal pesti. Nnmida sc pa iii ga nji ,la le ™' starčeva jeza ga ni vznemirila. ..1 npoveduj o Ireni, o Epafroditu ! ProsiDsem te. Spoštuj sta- + i u -b‘ nie sam Epafrodit. in ii mi kljubuješ? Razodenem ti da bos hodil, kakor hi ti s prstom pokazal: tukaj je Iztok. In če )0 * s< ( ° s * N eterjaš — sf‘ naspiš, in on pride. Ali s teboj nemo- j! m ' 111 smera ■ Obljubil sem ti. da ti povem jutri, ko se posloviva, in os m * ne draži več. Zakaj strašen je Radovan, če pobesni! 11 ■j..godce. Ne silim te več, da hodiš z menoj. Pogoltni svojo •arevnosti. Meni opišeš pot -- in zato zalivala v Kristli!" .. Radovan so ni branil vrča. Jeza se mn jo polegla, Nnmida je Jui 'ineel s povestjo. .Epafrodit je zbežal ono noč — in se srečno otel na (trško". ,.0 tem ne dvomim. Za njegovim čelom je solnea — ho — nič, i; oliko! In Irena? 11 ..•le šla v Toper k stricu Rustiku". .. loper je ob Nestu. Poznam to gnezdo". ..stric jo je izdal Azbadu, Azbad je povedal despojni !" ..A Sl oven ih ni takih stricev. Obsedel ga j<) hudič, krse.enika gni¬ lega !‘ 1 •Despojna jo je zahtevala nazaj na dvor!" ..Da pogosti z njo Azbada, kozoprska !" \ Irena je omedlela in zapadla v vročico, ko ji je naznanil stric, Ida mora na dvor 11 . • Omedlel bi jaz ne bil. ampak zadavil hi takega strica pri tej priči. Pri Perunu!“ ..Epafrodit pa .je poslal vohat za Ireno evnuha Spiridionn. 11 . .tla poznam. Prida pa ni. Zakaj vsi evnuhi so lopovi". ..Ni prida, ali koristen je in privezan na vrvici. Spiridion je na uirec vse to zvedel in pribežal v Solun Uprav tedaj sva priplula 1ja nepoznana z Epafroditom iz Aten. Nnmida, mi jc rekel jasni go¬ spod, Nnmida, otmi jo! — Dvignil som roko in s' dotaknil ikone Kri- • ta ter sem rekel: Tako mi mojega zveličanja, otniem jo". ,,Nnmida, izbral te je Krist, kakor so meno bogovi, da otimavn! Nnmida, ti si velik pred tvojim Bogom! Vse ti odpuščam m te lju¬ bim. Pijva!" * Starec se je iztegnil prošenih oči po vinu in nazdravljal Numidi: ..Vicior sis semper!" Afrikaneu se je talila resnoba na licih. Godčeva hvala mu je pri¬ jala, segel je takisto po vinu in odzdravil: ..Mnoga leta, oče junaka — Iztoka! 11 Radovan se je ugriznil v ustnico, ker je že pozabil ukane, da je nalagal ves Bizanc, kakor da j,e Iztokov oče. Nnmida se je naslonil na komolce na kozjo kožo in ponosno pri¬ čel povest o Irenini osvoboditvi. ..Očka, veruj, ni igrača, če iztrgaš plen iz zob takemu levu. ka¬ kor je R usti k. Kolikokrat mi je šlo že za glavo, ne vem. Toda to pot sem mislil, tia ne ostane toč ma vratu. ~ V • ‘ tesas? Irena jo bila zapria v pretoriju — sredi Topcra — sredi trdnja¬ ve. Kroginkrog vojaki, vsepovsod straže in . ob sami pi-ejasni dvor ja niči, kakor lev pred stajo ovčice,, stric Rustik. In Rustik ni Az¬ bad. Kamor seže njegova roka, se pozna. Vso noč sva čepela s Spiri- dionom ob brleči lučiv Solunu in snovala Ukane. Pošlo nama jc olj na vzhodu je zažarel lan — in midva sva bila še brez načrta. Pred naju .je stopil Epafrodit. Zavit v črno lialjo, z glavo v kapuci, kakoi filozof. Levo oko je zapičil vame, z' desnim je ošinil Spiridiona. Nič ni vprašal, vedel pa vse. ,,AH je vredna vajina pamet, da bi spletla zanko za vrabiča 5 Sramota! Kpiridiop, poišči kola in jadrno v Toper! Sporoči po Cirili jušni dvorjanici, naj bo bolna, dokler ji ne naznaniš - Vse je pripra vi jen o! Napoti se — Hodi in izvrši — ter čakaj Numide!" Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos ponižno vprašanje: ,,Gospod, ko bi mi denarja. . ." Epafrodit se ni ozrl. S suhim prstom mu je pokazal proti izho d n. Nato meni: ..Ali sedaj veš, kaj je tvoje delo? 1 . 1 ,,Vom r gospod!" ..Pojdi torej v klet do blagajne in mislti,'da so zlat i bizantinei -- suho listje! 11 vv Epafrodit se je zavil tesneje v filozofski plašč, se okrenil m sel. še pomisliti nisem upal. ali bom izvel ali ne bom. kar mi je naročil gospod. . Pred volnenim vzhodom sem že Jezdil iz mesta v deželo narbn- r ,, v Kjerkoli sem srečal široka pleča, kjer se je pojavila močna ro : ; i stksito telo. povsod sem postal in nagovarjal. \ 'e plahnela: na večer drugega dne sem potrošil zadnji zlat; terim som kupil štiridesetega moža. Segnal sem jih v gosto šum o, k jer smo zapalili ogenj Očk-i ti obrazi, te mišice, ta pleča! Vsi rojeni gladijatorji. Raz- bolj nagi kot oblečeni, tatovi in tolovaji po poklicu, brez do- A, r ; 7 svojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hophtov e/, vojske Bo- Btrieve uri .lovu. ostrmela bi in ne bi potegnila mečev. Kakor h, ' "J.. y.en,l ja'in bi jih izbruhnil Kad ^ taka je bila moja eota hk »- ’ ’ i‘ niso znali govoriti. Hripavo so grgrali, povedali v ec z licem, 'mi z »rožnimi pestmi, s Velim truplom, nego so znali povedati / edi,’ Med seboj brez ljubezni, za sad divje smokve so se zbili. ’’ 1 ' ‘ () j! ^ j j P110 jih je vezalo, namreč zlato in peklensko šo¬ te l-oca v. bizantinei s ka- z besei * i jjizanra. Ko sem jim povedal, da bodo, če meni pomo- ' l . lst '‘. ( t . „ in jath/emu očetu hčerko, udarili s tem v obraz samega icjo. t a " , ' p] vm ejo na despojno, šo se stisnili kakor-veriga. Pia- ‘ * I. v * „ -.»f. /-V šl »n ct-f eodl T Tl [ 7 prav men osvete jc - zagorel, njegova luč jc použil^t vse druge strasti ih kle- ob oo-nju so mi prisegli pri Kristu in pri vseh bogovih, da so mt lokorni do zhdn.je nego hi a pij e krvi in da jirn segni.je prej jezik, i uinirnil izda javsko besedo. K( 0 1 ’ s ’ pm vtihotapil v šmno orožje: nekaj mečev, sekir m dan • l, n" ? ' ‘“ii sem jim brašna in obljubil vsem deseti'dan po zmagi Suhe. I npia , ' y zlatUt Nato sem jih poslal posamič razkrop- 1UI ^ onl lf3(S U q" () por. Sara sera pred njimi dirjal na konju v To- ]jene po gozdih za 1 ' i, ‘ r is l ^ a !. S !.\ ,r, j!, < ‘" nagovoril evnuha. Z žarečimi ečmi in tresočimi ..Kako. • skunljeni denar v prodajalni.in računal dobiček rokami je prešteval I J- s trgovino. . mrmral Radovan. ,.Sedaj šteje ki »-a je nagrabil "..Lopov! 11 je Vsi evnuhi so lopovi: __ Kako? 11 sem P ’i j ‘ • nosloml s prsi na mizico. K,lsts ! t r Zr'“ ! " "Smrdljivec! Ali si ga po čeljustih, denar, evnuh ! on ovil. Zakaj prvič ni čul. S sključenimi prsti ,,Nisem ga. Ampak drugo jutro je moral poiskati’Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako, da se je razjokal iadi derinrjn. ko se jo vrnil. Tdoa opravil je-dobro. Cirila je prišla )■/. pretorija z izgovorom, da gre nakupoval za pot. in se je prikradla k evnuhu". ... ..Khko je z jasno dvorjanico? Ali’ odpotuje? 1 '' Sužnja je zaplaknla in se zgrudila k mojin nogam. ..Nnmida. oj Nnmida, otmi prejasno reši angela!" ..Otmem jo! Toda dva dni ne sme še zdoma". ...Mora. danes popoldne jo odpeljajo. Pomagaj, tako ti Krista, ■pomagaj! Dčspojna jo uniči!" Cirila je ihtela v obupnem, brezsolznem plačo. Iz pordelih oči ni bilo solze na bledo, upadlo lieo. ,;0. poglej me t Duša beži od mene od same bridkosti, [n jasna gospodarica — morje žalosti, grenke kakor mira. jo razlito po n je¬ nom sren. \ se noči sve prebedeli pred ikpno Bogorodioo. kadilo sva zažigali Kristli . o — in ni rešitve, ni pomoči. Nnmida, če naju ue rojšiš — umori naju! Spokoriš se za greh in med ve poletiva kakor golobici odtod". ..Ne hlodi, sirota! Dva dni ne sme še prejasna na pot. Potom sf.i ■ teti —- vse je pripravljeno". ..Dva dni je ponovilo Cirila in se sesedla kakor ndseeena bilka na tla. Tedaj se je nenadoma zasvetilo v evnuhovi glavi. ,,Pomoč! Jaz vem za pomoč", je vzkliknil. Obupana Cirila se ozrla vanj s prosečimi očmi. Poiskal je v šaluli drobna zrnca. „Dvorna skrivnost! Naj použije eno zrno - in zagrnil jo bo spanec — kakor omedlevica. Koliko šem zaslužil v Bizanc-u od dvorjanic za ta čudoviti lok! - Omedlele ne bo tiral Rustik na pot . „Ce je strup —“ je segla z. drhtečimi prsti po zrnih Cirila. ..Ni — pri Bogu, ni! Ne škoduje! Toda skrivnost je, da ji ni bil kos’prvi zdravnik same despojno. Kolikokrat sem ukanil'dvor s. tem b kom! Koliko sestankom — in kako nagrajenih!" ( irila je odšla s čudotvornimi zrni, jaz. za njo ter sem se stražee I mikal ol) skritih oglih krog pretorija. Opoldne je obstala lepa dvo- kolniea pred vrati. Za njo je prijezdila tretjina manipula lahko obo¬ roženih vojakov. Pot me je polival, noge so mi odpovedale v kolonih, da sem moral sesti na kamen*. Rustik jo odpelje, sem pomislil! Zrn¬ ca'niso pomagala. Izgubljena je! Z dvora je ne otme nihče vee Spomnil som so Ciriline prošnje, naj jo umorim. Zona me je spreletela-ob misli, da hi se dotaknil tega angela. In vendar ni rešit ve! Ko bi šel vnn — in počakal v zasedi! Planil bi na voz. sunil voz vtika in zbežal... Ne utečem. Vojaki me ujemo. \ grozi so tekli trenotki. Glavo mi je objela težka tema. kakor b: mi jo vkoval v sviiKu-. Srce so je stresalo, pred očmi so'kipele m gle. Mine ura. Iz pretorija pribeži suženj. Za njim centurio. Kriknil je na spremstvo. Strahu in čakanja so mi oglušela ušesa, da nisem i izumel. Toda videl sem, da so vojaki pognali konje, dvokolnica se je Zazibala — odšli so prazni brez Irene. V meni se je porodila moč tema je izginila izpred oči, začel sem šepetati molitve. Kinaiu se (jo vrnil suženj in z. njim —- zdravnik.* ,,Rešena !“ Spustil sem se v lok in hitel k Spiridionu. Gnusil se mi je ta la¬ komnik. A tedaj sem pokleknil predenj in mu poljubil sandalo. Od iadosti me je premagal smeh in solzč so mi -začno tekle iz oči. Ne vem, ali resnično toliko ljubim Epafrodita, ali Ireno — ali sarneg sebe, da sem blaznel od radosti. Ko bi jo bili odpeljali, bi bil pnčn kul na Rustika in ga zabodel. To je bil moj sklop. Nato bi bil planil v morje in bi se bil pogreznil na morsko dno. da bi ušel sramoti, ker je nisem otel. Zvečer sem šel s čolničkom na morje in na samotnem kraju pri tisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj in glej — vrlih barbarov .it-bilo že-HHd--t>ob*vieo zbranih. Bežali so kakor zver. Ne da bi čakal ostalih, sem se tiho splazil z njimi skozi gošč in soteske, ki obkrožajo Toper ter poiskal samotnega, dosti oddalj' nega kraja, da tabi počakajo z.n napad. Ker sem, vedel, kako močno bo Rustikovo spremstvo, so tiisem nič hal. Tudi s samo temi barbari hi si upal nad vojake. Zato sem 5e! k evnuhu, kamor je prihitela tudi Cirila zahvaljeval Spigidion.v. ..Povej gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zvečer. V hla¬ du, naj reče, je na bo napadla omedlevica'C Popoldne sem zopet odveslal po morju in šel iskat še ostalih bar barov. Vsi so došli. Odvedel sem jili v skrivališče. „Vrli borci!" sem jih nagovpril. ..Bliža se ura. Že ste zaslužili suhega zlata. To je šele polovica. Drugo dobite deseti dan. Toda be rem vam z lic nekaj drugega. Osveta je zapisana na vaših mrkih če¬ lih. Da. osvetu tistemu, ki vatu je z. davkom izpil kri in vas pogini med razbojnike. Cestitljivi razbojniki so tisti, ki hočejo sami peljali pravdo za kruto krivipo...Tudi oče te deklice, katero otmemo nocoj, je komaj ubežal despotu. Ker je imel nekaj denarja, je stcgnla po čast-po njem svojo roko. Toda utekel je. In sedaj troši zadnji osle. nek imetja, da otme otroka. Nocojšnje delo ni rop, ni umr. ni tlaka in ni suženjstvo nocoj je sveta noč-— ker bo opravdana krivica!" Divji obrazi so se razkremžili, iz. njihovih oči jo puhal ogenj, pokazali so se lačni zobje, pesti so se krčile, mišice valovile. « ..Kakor hostije!" sem se razveselil in prestrašil. Zbor lačnih le i ov v pustinji ni grozne.jši od te tolpe. Kamor udarijo, zavlada smrt. Ko se je zvečerilo, smo se sporedih oh cesti na levo in desno. ..Kadar plosknem z. rokama, udarite! Pazite, zadene prvi /a- niah. Ko pade drugi,naj že vsakega vojaka obsenei Morana. Voza se ne doteknite. Voz je moj!" Nihče mi ni odgovoril, nihče ugovarjal. Še z. očmi niso trenili. Vsak je stisnil svoje orožje in so prikril za drevje in grmovje na prežo. S tem trenutkom se jf- pričelo zame trpljenje, kakor ga ni i »j i o. Čimbolj se je temnilo, bolj se me je polašeal grozen strah. I/. njega je izviral obup. Objelo me je kakor z železnimi rokami. Co Ire¬ na ne pride? (.'e so barbari nezanesljivi ? Ko bi bil kdo celo izdal na¬ črt Rustiku? Za bogato plačo? Co prefekt podvoji, potroji sprem¬ stvo? Zatrepetal sem. Da bi imel sto rok in stokratno moč! Odslovil bi bil divje barbare. Pojdite! Opravili ste! In če uide en sam voj a it in poleti nazaj v Toper... Vsa posadka se dvigne za nami v divji pogon. Ne uidemo. Irena je izgubljena. Celo Epafroditu bi utegnili priti na sled. x Zamižal sem groze. Bela cesta, ki so*jo j.-- zlato in se usulo na cesto. Stisnil sem z obema dlanmi senci, kjer je kovalo in bito ka-mr ob baklo. Odprl sem oči. Kakor v vročici sem se tresel. Pred menoj je.tekla tiha in mirna cesta. ('daril sem se na čelo. Kaj delaš. Nnmida! Ne blazni! Mir, pogum! Zaupaj! ‘ j O Kriste, usmili so angela! Tedaj je zn klopotalo v dalja vič Prihajajo. Ob desni in levi je culo, da so počili sklepi v kolenih. Barbar' so se pripravili na skok. Kakor bi me nekdo prebudil iz težkih sanj. Naenkrat sem Ini miren. Hladna moč mi je napolnila ude. Strah in obup sta izginila. Ko je že bobnela cesta razločno od udarcev kopit, sem se celo na¬ smehnil od radosti, da izvršim to težko delo. Barbarom sem v tem m , ir I Al! kašljate ?' Ako kašljate, odpravite vas kašelj - To lahko storite, aso , . vtamete Sevora’s -Vodno Je kašljal rJ m Balsatn tor Lungs s (Severov Balzarr. za pijuča; ob pravem čas t. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripa\onč, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj- Je namenjen za ot.rei:a in za odrasle. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. -1-v.-,---' Bolečine v prsih, in razne druge bolečino se lahko odpravijo z nadrgnjetijom delov s SEVERA’S GO- THARD OH« t Sevcrovo C’Dthardsko Olj«*, j. Je to mazilo velike teši Itn: vrednosti. Cena £5C'in 50c v vseh lekarnah?- Severov Almanah za Slovence l leto :ij lahko dobi v Jekarnah lovi to se, da dobite sve- vedmo pri roki skozi celo W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA V & A z t Jb i f I <♦> '<♦> n JE CELE EVROPE 5,0 PALCEV SlRGS :tj 40 PALCEV HOLC. • 'sAMr 33 mm, Vsak. naš narožmk, i- a tun nai-v. pošlj- letnega novega naročnika m naroi v — ta veliki zemljevid kot mo, darilo. aj enega celo- 'obi na zahtev * v '4 VV v K* 'it v it it i i <♦; •:«< «• •;» <♦> <♦> <♦> •»> ■»> -:«• •»: tmiotku. zaupal kot samemu sebi. Oprezno sem se sklonil izza dreve - g i nji i-«*st i. Zli njim se dve in štir: in -J- jaz na vozu — voznik rtreboden pod brez besede in brez klicanja v ijia’ Radovan je dvignil roki. kakord.i < 1 i! l-.-ž • konje, in ječal: O-o-o-o, si jo ob l 11 Nnmida » Tedaj se sunkoma odmakne zagrinjalo v .' s,- razleže jo kriki nastane- vriše __ vojak, ki ..Vojska! Bežimo!" senci sta se po.ia- t. Nato žuraor ko¬ ši o je kakor blisk < . run je velik 1 inidov šotor, zunaj ■ vstopil, krikne: Kakor od gada pičen j,- NiimiJ:. jilan Radovana je pograbila pL JOSt. [II ga. in , ■'kucii 1 .)< It el I in i(Tf>. Tesno se je stisnil ob n j /ikoni golčal: ..Huni. - - \'arhuni Tuujuš Proti severu je rdelo nelio v k ,,Kola gorijo!' javi straža. ..Beg ni more in požigajo. Na beg!" ..Beg. beg. beg !" je kričalo \ jermefije'in si obrnili po cesti na/a ..Zajirezite voz!" je zagrmel N Štirje hlapci so jirignali konje ..Kako." je vjirašal Nnmida su/rija ..Popila je nekaj kapljic margarin Sedaj spe!" ..Čuvaj j»« skrbno! Na voz! Ne ' lo deklico —" -je mrmral zase. Na severu seje širil krvavi p, s poži na neosedlanih konjih.. Numidovo spr nje. Iz gozdov so. doneli zdyo.ieiii kile . bežalo! Celo tiee so zategnjeno krieee IVI proti .jugu na glavami bežečih. Nnmida je potegnil Radovana za terega niso utegnili razdreti. (Dalje prihodnjič.) al pred šotorom.' vrr in liežal za Nii- i pstim. s teškim jo¬ po ■sti! Slove- Polovili so konje, pripenjali ik< soka m i-asieo vinu. akšne skrivnost i s •seti so hiteli bc-gnnei je komaj krotilo ko- .je mukala —<- vse je begane in zdramljeni' >a vlekli v šotor, ka- Vi $ - ^SLOVENSKI KAIOD", 17. fetetarji 1910, * » * m m e m m m m American Line POD AMERIŠKO ZASTAVO PLOVEČI PARNIKI M 4 Rusa, ki »a je z bajonetom sunil 5 roko. Z veliko hladnokrvnost- J jo jse Mrak obrne, zabode so- J vražnildt in tore nazaj k patrulji, • jkjer je. naznanil, kar je dognal. • |To je bilo dragoceno sporočilo zi 'četo. ki je sedaj lahko začela boj, ne da bi bila v negotovosti. da strelja morda na' lastne čete. : Mrak je dobil svebrnO lirabro- stao svetinjo 1. vrste. 1 Jgfa I mm NEW Ml TEDENSKA V C Ž N J A. DOBRA HRANA. Parobrodi z dvostrokimi vijaki, KRASNE UDOBNOSTI. DOBRA KUHINJA. „ST. LOUIS u 11.629.ton ,,NEW YORK‘‘ .10.800 ton „ST. PAUL" . ..PHILADELPHIA" 11.629 ton 10.800 ton URADI AMERICAN LINE: New York 0 Broadvray. VVashington 1306 F St.. N. IV Minneapfclis 121 So. Thiril St. Quebec 83 Dnlhousie St. San Pranoisco 313 Gearj St. Pittsburgh 333' Olive: Avt? Seattle 610 Second Ate. Toronto 41 Kina: Št.. E. Boston Philadelphia S4 State St. 1319 Walnnt St. St. Louis lita & toenat St , New Orleans - tna St. Charles St. Montreal Winnipeg ■ 11S N o tre Dante SfW 333 Main SL Chicago 14 Nortl: Dearboru St Portland, Me. 1 India SL NEKAJ PR!G SLOVENSKEGA "(Izpod vojaškega peresa.) (Konec.) Bojjši živci 97. pešpolka. Na gričevju za vasjo Želvina leže zakopani Rusi. Zo cele tedne so tam in številne žične ovir' Iv!• sketajo okrog njih. glavne posto¬ janke na.vrlin 701, da se zdi, ka¬ kor da bi se rosna pajčevina orja¬ škega pajka svetlikala na umaza¬ ni višini. Da (toženo moč zasede¬ nih postojank so naši sklenili 28, februarja 1915 proti višini de¬ monstracijo. Hadrijan Leban, re¬ zervni praporščak 97. pešpolka je dobil posebno težavno in čast¬ no nalogo. Napasti mora, vrh 701, da spozna moč ondi zakopanih Kusov. Le 32 mož vzame prapor¬ ščak seboj: potem se odpravi. 7, • v Zdyniji ga napadejo Rusi. So vražni oddelek je trikrat močnej¬ ši kot njegov. Majhen boj se za¬ čne v ulicah, ob zidovih, za ploto¬ vi ; potem da praporščak zatrobi¬ ti ter srčno naskoči sovražno pre¬ moč. šaj so navajeni, ti naši orli tam gori. računati z mnogo , večji¬ mi številkami. Kratek in srdit je boj; mož ob možu; ko levi se bo¬ re praporščak in njegovi. Enega podčastnika ter 1!) mož ujamej.- ter druge zapode v beg. Seveda je to stalo tildi mnogo naše krvi. Od 32 jih je po boju še 23 tu; ti. pa gredo s praporščakom skozi drn in strm Kmalu imajo priliko. Kajti praporščak se plazi, sedaj ž njimi do žičnih ovir na : vrhu 702 Kusi jih zapazijo hi začno divje in brzo streljati na njč. Z želez¬ nim mirom (ugotovi praporščak smer, odkoder priha jajo napadi, riše in primerja, dokler nima, ja¬ sne slike sovražnih postojank; potem se šele umakne, izognivši se z ženialnim manevrom sovraž¬ ili obkolitvi. Pri tem pa je še na¬ šel časa zarobiti nove tf-i ujetih ke. Polku poda poročilo o svo¬ jem poizvedovanju, ki je natan eno podalo sliko o sovražni sj]i in ki je za poznejše napade po- . stalo (Jclločilne -važnosti. Za svo¬ je junaško postopanje je prapor¬ ščak Hadrijan Leban dobil ..zla 1 Dva Primorca. Ko je v boju pri Bukovi dne 21. decembra 1914 baterija gorič¬ kega 8. topniškega polka morala menjati svojo postojanko, ker so jo izvohali sovražni aerophmi, je sovražni izstrelek padel pred ne¬ ki municijski voz. Pet konj in enega topničarja je raztrgalo. Voz je moral ostati na cesti, med¬ tem'ko sV je baterija rešila na var no. Toda poveljnik tudi tega vo¬ za ni hotel pustiti ter jo poklica) moštvo, kdo s< prostovoljno'javi, spraviti voz nazaj. Komaj je Lilo vprašanje izgovorjeno, je že sko¬ čil po koncu korpora’1 Franc što- žir, ki se mu je pridružil takoj Še korporal Ivan Bolkovič. Vedela sta -sicer, da se je med tem ruška pehota vgnjezdila vrhu. hriba ler grozi vsakomur, ki se bliža,; a vze Ja sta dvoje konj. jih zajahala ter odjezdila v diru proti zapuščene¬ mu v tlzn. T im je bilo trdo delo. Naj prvo sta morala spraviti s po¬ ta poginule konje; dvigala sta. vlekla, potiskala z velikim napo¬ rom mrhovino s pota. medtem ko sta'.sc . konja vsled žvižgajočih krogel plašila in sla ju komaj ob¬ držala. Toda nista odjenjaia, do¬ kler ni bil voz naprežeu in sedaj je šlo z rešenim vozom v nailmj- šehi diru nazaj med divjim so¬ vražnim ognjem. Dospela sta ne¬ poškodovana nazaj, kjer so jima častniki in moštvo za njujin po¬ gum iskreno častitali. Kmalu je biki obema korporaloma podelje¬ na tudi velika srebrna kolajna. Zvesti „Pipec“. Pesem o vrlem možu. Častniški sluga, .Kipec" ga imenuje voja¬ ška šala. In vendar, kolikokrat se tudi on izkaže popolnega voja¬ ke. Cel mož, zvest človek je čast¬ niški sluga Janez Jelen od 4. do¬ mobranskega polka.- Med neko bitko je njegovega častnika ranila krogla' v spodnje stegno, razbila kost in ranjenec je obležal nepremično tqr brez po moči. Polje okrog njega je sovca žnik neprenehoma obstreljeval, ruske krogle so 'frčale v mehko prst, vrtale luknjo za luknjo tako gosto, da se je zdelo samomor, kdor bi hotel v to železno točo. ,,'Pipec" sc je upal. Hotel je biti pri svojem gospodarju in ga reši ti. Toda dokler je vršalo po z ra ku.in žvižgalo Ler so svinčene kap¬ ljice poželjivo iskale žrtev, toliko časa ni bilo misliti na rešitev. Tu poklekne. Jeien -poleg sA'ojcga častnika' ter izkoplje kljub vsem krogi japi zavetje, da vsaj prepre¬ či, da ne bi njegovega gospoda zadela še kaka krogla. To se mu je posrečilo. 'Poda sredi njegove¬ ga -samaritanskega posla tudi nje ga zadene krogla in sedaj leži sam brez. pomoči in nepremično poleg' svojega častnika in .oba ča¬ kata smrti. Bik) je pozno zvečer, ko *sc je boj premaknil ter so sovražne pu¬ šice merile v drugo strah.1 Tu jo našla sanif v Komenskega ulici veliko ljudi in to število je neprenehoma na¬ raščalo. znamenje, kako priljub¬ ljen je bil pokojnik med ljud¬ stvom. Točno ob treh se je vršil pogreb Pred liišo, kakor tudi na pokopa liscu je blagoslovil truplo pre- vzvišeni knezoškof Anton B. Je¬ glič, v spremstvu obilo ljubljan¬ ske duhovščine. Sam pogreb se je pomikal po Komenskega ulici, Resljevi eesti. Kopitarjevi ulici in Poljanski cesti v Stepanju vas na tamošnje pokopališče. Na čelu pogreba so šli otroci iz Ma.rijauišča,. gojenke gospodinj¬ ske šole. nato so rta sledile zasta¬ va...Slov. kršč.-soc zveze'', zasta¬ va društvo rokodelskih pomoč¬ nikov in „Ljubljane“, zastava iz¬ obraževalnega društva v D. M. v Polju in zastava moške Marijine družbe v Ljubljani. Nato sc. sle¬ dili krasni venci, katere so nosili dež. uslužbenci, venec mesta Lju¬ bljane so pa nosili mestni sluge. Nato je sledila duhovščina, ki se je '-ožila v treh VOZch, za njim pa krasen galavoz, v katerega so bili ipreženi trije pari konj. Pogreba so se udeležili: kot zastopnik de¬ želnega odbora dež. odbornik in poslance g. kanonik dr. Lampe (g. dež. glavar se u&hafa v ino¬ zemstvu), ki je zastopal tudi c, kr. kmetijsko družbo, in deželni odbornik dr Pegan, deželni posla nec Zure iz Kandije, dež. posla¬ nec primarij dr. Vinko Gregorič, poslanec Dimnik, ;dež., 'poslanec Pibcr, posl. Dermastja, podpredse dni k državne zbornice, drž in dež., posl. Josip vitez Pogačnik, držav¬ ni in.dež. poslanec Gostinčar. Vla¬ do so zastopali dež. predsednik baron Kclnvarz, grof ChoriuSkv 4* 4» * 4* USTANOV L J E Vplačujemo obsesti. | ™- 3 SfSSB» “T“ n 7 V M N I O D D E I. * 0 z ** m w ... ,, otavo domovino Zdaj pošilja« v sta™ ™ s() SSmjasH SSIS 110 ®hm*' §ss ajfflM®'.BMJMCTJDBIM - — • nnnocrfiEtrr.rp* Bcnri-CEns , 1 N tem slovesu. Le to nas tolaži, da slovo ne velja za vedno. Ljubi naš oče Povše! Svojo vero kot zvest sin katoliške Cerkve si izrazil Tej podobi nad Tvojo grobnico, v podobi [zveličarja sveta, ki ubo¬ go dušo dviga in pelje v nebesa. Prepričani smo, da je božji [zveli¬ čar Tvojo dušo prepeljal v rajske livade, da tam prejme plačilo za svoja dela. V imenu naših deželnih poslan eev, Tvojih tovarišev, v imenu od¬ bornikov c. kr. kmetijske družbe in vseh miiogotisočerih njenih članov, ki so videli v Tebi svoje¬ ga najvnetejšega zagovornika, se poslavljam sedaj od Tebe. Tvoj grob ne bo pozabljen slovenske¬ mu ljudstvu bo sve1 ta kraj, ko¬ der čaka Tvoje truplu veselega vstajenja. Tvojo dušo je Bog spre. jel v zbor svojih izvoljencev, mi pa Te ohranimo v svojih srcih in Ti obljubit jemo, da bomo nadalje¬ vali Tvoja dela za naše ljudstvo. Z Bogom, naš ljubi Povše! Bog Ti daj večni mir in pokoj! Tvoj spomin bo slaven med nami! Za dr. Lampetom je govoril v imenu Hr vatsko-slovenskega klu¬ ba posl. Jarc: Frančišek Povše! Ko si mi pred tremi dnevi čvrst in zdrav z mla¬ deniškim ognjem pripovedoval c •svojein. delu za korist našega ljud siva v teh težkih časih, pač nisem slutil* da Ti bom že danes v imenu Hrvatsko-slovenskega kluba sto ječ ob Tvojemu grobu govoril be¬ sede slovesa. Kakor vojaku, ki vrši do zadnjega diha svojo dolž¬ nost. za cesarja iu domovino, za¬ detemu od sovražne krogle nen doma obstane srce, tako si bil iz¬ trgan izmed nas sredi med delom, ki je bilo glavna vsebina lepega Tvojega življenja. Ob Tvojem grobu vidimo in čutimo vrzel, ki si jo pustil med nami iu ki jo bo težko izpopolniti z možem, kakr -šen si bil Ti! Izrasel iz lepe posavske zemlje itcl., mesto pa podžupan dr. Tri- dajal vse svoje življenje čast ller in mnogo obe. svetovalcev. Iz¬ med vojaštva smo opazili polkov¬ nika Klcinschrota, majorja Jegli- “»čjH in Kramaršiča, nadalje zastop : ulica ..Rdečega križa" g. Del Cot- t-a in Jagodiča. Pogreba se je ude¬ ležilo mnogo) županov in občin skiln zastopnikov volilnega okra¬ ja, katerega ji blagi pokojnik za¬ stopal. Predi hišo žalosti, pred domobransko .vojašnico in na po¬ kopališču v Klepanji vasi je za¬ pel .pevski zbor pod vodstvom g. Pavla Gorjupa tri mogočne, lepe žalostinke. Na pokopališču je bla¬ goslovil truplo i presvetli knezo¬ škof dr. A. B. Jeglič, nakar se je deželni pdbornik kanonik dr. Lampe poslovil v ginljivem govo¬ ru v imenu kluba deželnih poslan¬ cev S. L. S., c. kr. kmetijske druž¬ ile in deželnega odbora.; Naš ljubi Povše! Iger mu je nekdo‘zaklical besede: ..Ne puhajte Bošnjadi!“ nakar se je oglasi!-nemški odgovor: ,,Pridi te scin!‘‘ Nemške besede šo na¬ potile Mraka, da se je približal m pričevanje kmečki hiši in mn teti zemlji. V najtežjih časih si .- bil eden redkih mož, ki so klicali v javnih zastopih: Nazaj na gru do, nazaj k materi zemlji, ki daje edina tistim, ki jo ljubijo in vanjo zaupajo, da ne ginevajo lakote. Bil si konservativen v pravem na.jlepšcm pomenu besede, kakor je naš kmet konservativen v svo jem jedru, in mladini, ki so hoteli skokoma naprej, je veljal Tvoj očetovski opomin: Festina lent napredujte počasi! Kelih bridko¬ sti, odločen tistim, ki javno dobi¬ jo tudi Tebi ni bil prizanesen. Vzdržala Te je po vselej v vZtraj nem delu Tvoja filozofija življe¬ nja, Tvoj iz globokega in resnič¬ nega verskega prepričanja izvi¬ rajoči optimizem, dejanja, ki ga nam zapuščaš kot najdraži za¬ klad. — Frančišek Povše! Z vsc- Adaj posuje,- a | r 100 kron za ^15 Z A J A M-,Č E N J E M. THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK CORNEE FIFTH AVEKUE AND WOOD ST. p I T T S B U R G, PA. stari kraj- Kuverte la papir Vam Lastno poslopje. PiSite po tiskovine ra poši^anje na V aS naslov ooSlienio SEZNAMEK IZGUB. (Nadaljevanje s 5. st.) * * * * * % * * * * + + 3A Spremili smo Te na Tvoji zad- mi, ki jim je Tvoj spomin vide¬ nji poli. mi, ki smo hodili ob Tvo- p 11 v srcu, ker si'jim dobro hotel ji strani, na potili Tvojega tnido- in storil, Ti kličem; Pokoj Tvoji Ijubncgu in delavnega življenja, duši! Z Bogom! Velika množica, ki se nam je pri- Melika množica je vztrajala do dnižibi, kaže, kako splošna je na¬ ša žalost ob Tvoji izgubi. Vsa na¬ ša domovina žaluje po izgubi ene¬ ga svojih najodličnejših sinov, ki je vse bogate darove svojega urna postavil v službo svojega ljudstva Globoka žalost nam trga srca ob konca in se z žalostjo poslovila od grobnice, ki hrani veliko, • pleme¬ nito Povšptovo srce, ki je prezgo¬ daj, v hudih in težkih, časih bilo vzeto narodu. Mož, ki za seboj za pušča. Je dobra dela, bo ostal vzor d c. J a. še poznim potomcem ! Oče SaksČr sO' odšli na Berma- clo, kamor hodijo pozimi ameri¬ ški pravi, in tudi falsi-milijoiiarji, ki se boje mrzlega zraka, Sloven¬ iji naenkrat zagleda pred seboj ski premogarji in. šumarji. ki so lansko leto plačevali po $4.00 vee na. 100 K. yee kot je bilo treba, pa. so še vedno v jamah in šumah, Kdor zna pa zna — sb včasih re¬ kli. Fijanš Jožef, predtop. kan. p. 3; Gonobie, Štajersko, mrtev. Finžgar Valentin, kan. liavb. div- 3. 2. bat. Radovljica, Kranjsko, 1890. ranjen. Franza Jožef, peš. dom. p. p. o. 10. k. Dekani, Istra, 1879- ranj. F ajs Jožef, nad. res. p. p. 87. 1. k. Celje, Štajersko, 1889. ujet. (Obojan, Kursk, Kusija.). Ferleš Alojzij, nad. res. p- p. 87. 4. k. Ptuj, Štajersko, 1887. ujet (Obojan, Kursk, Rusija.) Flis Alojzij, peš. p. p. 87. 1. 1:. Celje, / Ktajersko., 1893. ujet. (Obojan, Kursk, Rusija-) Flore Anton, lump. p. p. 87. 11. k. ,Kt. Rupert. Štajersko, 1888. ujet. (Obojan, Kursk, Iius.) Florjane Franc, voznik, p. p. 87. 4. k- Kokarje, Štajersko, 1886. ujet. (Obojan, Kursk, Rusija.) Frank Ivan, peš. p. p. 87. 3. k, Celje, Štajersko, 1890. ujet, (Obojan, Kursk, Rusija.) Fuiir Vincenc, peš. p. p- 87. 3- k. I Celje, Štajersko, 1890. ujet. .(Obojan, Kursk. Rusija.) Fabjan Martin, peš. y. p. 17. 8. k. Krško, Kranjsko, 1885. ranj. Fink Alojzij, peš- p. p- 17. 0. k. Toplice, Kranjsko, 1S80. ranj. Fratnik Ivan, črnovoj, orbž. por. 7. ldersko, Goriško, 1874. u. Guček Karol, drag, p. 5. 7. esk. Trbovlje, štajersko, 1892. ujet. Išim, Tobolsk,. Rusija-) Ganz Anton, lov. lov- baon 30. 4. k. Hanca, Štajersko, 1891. ranj. Gruden Bart., peš. dom. p. p. 5. 11- k. Hrenovk-a. Kranjsko. 1891. ranjen- Glavnik Rudolf, peš. p. p. 87. 2. k. Polstrava, Štajersko, 1893. . ujet. (Rusija.) Gabrič Matija, peš, p. p, 17. 8- k- Blanca, Štajersko, 1892. vanj, Gabriel Anton, peš. p. p. 17. 2. k. Trebnje, Kranjsko. 1889. ranj. Germ Ivan, peš. p- p- 17. K. p, Podgora, Kranjsko. 1890. ranj. Gogola Matej, peš. p. p. 17. 8. k, Bled. Kranjsko, 1880. ruAijeu. Golob Franc, peš. p. p. 17- 8- k, Ljubljana. Kranjsko. 1893, r. Gubane Franc, peš. p. p. 17^ S. k. Modice, Kranjsko. 1895. ranj. Gaberšček Ivan, črnovoj. orož. odd- 7- Mersko. Goriško, 1874. ujet. Gabron Jožef, nad. res. p. p. Š7. l. k. Št. Peter, Štajersko', 1888. ujet. (Obojali, Kursk, Rusija; Gabrovec Ivan, nad. res. p. p. ST. 15. k. Št. Andrej-Leskov. Šta¬ jersko, 1881 ujet. (Obojan, Kursk. Rusija.) Ga-ropevšek Gregor, peš. p. p . H ?-. 3- k- Marija Prek, Štajersko 1892. ujet. a (Obojan. Kursk! Rusija'.), Glavnik Rudolf, peš. p, p . 8-7. 2 . J- • Polstrava,. Štajersko. 1893 u (Obojan, Kursk, Rusija.) Golenko Štefan, peš. dom- 26. 5. k. Maribor, 1890. ranjen. Golnar Franc, peš. p. p . . KI. Andrej, Štajersko, 1893 - (Bogbrpdskoje, NiznG NoV■ 9. k. Žirje, Štajersko. 1887- ujet (Obojan, Kursk, Rusija-^ )^ Gračner Karol, peš. p. p. 87. 3. -'■■ Brežice, Štajersko. 1891. ujet. j (Rusija.) lOrilc Rudolf, res. peš. p- p. 87. 4- k. Gonobič, Štajersko, 1884. u. (Obojan, Kursk, Rusija.) Hacin Fridolin, kad. asp. p. P- 6- k. Cerklje, Kranjsko, 1892. ujet- (Obojan, Kursk. Rusija.' Herman Jožef, drag .drag. p. •>. 4. esk. Celje, Štajersko, 1891. ujet. (Nižnij Novgorod, Rus.) Hodnik Anton, peš. dom. p. p- 36. 5- k. Bistrica, Postojna Kranj¬ sko, 1880, mrtev. Hrastnik Franc, lov. lov. baon. * 30. 4. k. Celje, Štajersko. .1895. ujet. Herzog Rudolf, peš p. p. 87. 3. s- Ptuj, Štajersko,’ 1892. ujet. (Obojan, Kursk, Rusija.) Hribarnik Jožef, peš. p. p. 87. 4. k. Gonobič, Štajersko, 1891- n, (Obojan, Kursk, Rusija.) Hafner Karol, gefr. p. p- 17. 2. k. Stražišče, Kranjsko, 1893. m. Hutovec -Jožef, peš. p. p, 17. 9- Stopič, Kranjsko, 1895. ranjen. Irgl Jakob, korp. p. p- 87. 4. k. Ptuj, Štajersko, 1886. ujet. (Ro sija) Ivanuša Franc, res. peš. p. p. 87. 3. k. Ptuj, Štajersko, 1885, n. (Obojan, Kursk, Rusija-) Ješovnik Jožef, lov. lov. baon. 8, 3- k. Velikovec, Koroško, 1885. ujet. (Rostov. Rusija.) Jaki Jakob, res. peš. p. p. 87. 1. k- Polstrava, Štajersko, 1882. ujet, (Rusija.) ; Januš Franc, peš. p. p. 17. (j. p Iržie, Kranjsko, 1892. ranjen. Japei Pavel, peš. p. p. 17. s. L Vrhnika, Kranjsko, 1893. 'ranj. Jemec Franc, peš. p. p . 17. 9 Trzin, Kranjsko, 1892. Cene so sliedeče: u . P' P. štajersko Jenko Jožef, Domek, ranjen pes- p. 1’ nizke cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj posluiijo te izredno Djod- ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znaitctm, j irst-Sccond Ncttionsi Bsnk of Pittsburgh, Pa. Corner P i FGfth Ave. & Wood Street. t t s b u t gh, P a. 7 o S? X Klančnik Friderik 2 , k. Gonobič št Kranjsko, 1890. rani vensterle Peter, peš. p. p . 17. 8 . k ^in, Kranjsko. 1881. mrtev Jančar Franc, peš. p. p. 87. 3 . k- , rrbovlje, Štajersko, 1893. ujet. (Obojap, Kursk, Rusija.) 'c®-” F 5 UC ’ »f P- P- «7. 3. b. Kokot Anton! 7, ktajersko, 1888. ujci (Obojan, Kursk, Rusija.) Jezermk Florijan, peš. p. p sr U k - Piršicc. Štajersko, T U ' K>t ' (Obojan, Kursk Jonke Konrad,, k Kerhlanko Franc, peš. p. p! k. Celje. Štajersko, 1891. ujet« (Obojan. Kuri Kiribiš Ivan, ms. k. Ptuj. Staje (Obojim, Kurs Kirbiš Karol, ko Ptuj, ŠVajerc Obojan, Kurs! Kladnik Mas, pe C-el,-je, . Štai (Obojan. B J> 1886. a.) P- 3. i. 1889. u. dom. j). ,, Štajersko. 1881. Rusija.) ,, , . - * r P- P- p. 87- 3. Oplotnica. Štajersko ,,. l O ct ' ' Obojan, Kursk. Kitek Martin, kun. art. »at. Celje, Štajersko. (lensa, Rusija-) Kovačič Andrej, peš. ’ ' k- Maribor. 1878, mrtev. Kocjančič Jožef, peš. dom. ,, „ - '““I' 1 '-' O"*-«- '885 Kompare Ivan, kan kan. „ s odraga, Postojna* Kr-mi V ' Krajcar Anton, peš. dom. p p Koper. Istra, 1884- ran iv o ' Lman F.anc, s « tl , . .V k - « 1 . Jakob. 8 ,, :' ! j "' 1-890- inrtei'. • ‘ Kumar Ivan, res. pe š „ n ^ v k - Medana, Gori ko ' U'- 6< ' " Kač Jakob, peš. p. p . bt ,je ’ bta 3^sko, 1882- ujm' 7, " .jam Ivur.sk. Rusija.) ' M ' Kardinar Jožef, koru k - Ljutomer, fttajeršl 1 '' «jet. (Rusija č 3 ko ’ l89r '- K " 0 i" «. *■... . «*• 'M»* 7 i 7 iir k p jor. Sts- et. (Oboja 1 - 1 - p. p. 87. i i; ' 1896. ' O ct ' Rus lerske p. 87-' -• * 1893. ujd Otuj. Štajersko. (Moskva Rusija, Korošec Jakob, pej jerslto, 1892. u Kursk. liusiia l Karpar Anton, peš. I tuj, Štajersko (Obojan, Kursk. Košar Alojzij, pejš. Ljutomer, Št (Obojan, Ku Košič Ludovik, Ljutomer ujet. (Oboja! Kotnik Jožef, pes. p- p. I opolščice, Štajersko. (Moskva/ Rusija.) Kovačič Alojzij, pt Ptuj; Štajerske, (Obojan. Kursk. Rusija-) Kovačič Rudolf, peš. p. p- 8<- 1 ’ Kačoviua, Štajersko. 1 ^- (Moskva.’Rusija. K . , Krajnc Ivan, peš., p- p. 87. Lrežiee^ Štajersko, 189- " ,t ' :(>l "*.ii.ii. ku Krajšek Franc ’ “ " Sl k. Loka St« p. p- o 1892. - n i. "- Busij cd. p 1 P- «oo. (Ob. Kranjc Ignacij, peš. p Ptuj. m 1890 Rusija- (Oboja 1 (Da 1892- Kursk. Rusija- Ije prihodnjič ' POZOR! VAŽNO! POZOR! ZNATNO ZNIZANE CENE PR| p 0 ŠILJATVAH DENARJA. Rusija., š. p. p. 87. :i. 1885. ujet. Rusija.) or O Ir J), p* Sl. 0. K' 1882. ujet ija.) 1. ji. 87. 1. k. . 1891. ujet- Kusija) pes. p- P- 8T ijevsko, 1891- 11 -sk, Rusija- 1 ). p. 87. e »- 1S9L ujel- ..'P- P- P- •^tnjersKo, Kursk, 87. -J- 1886-