Cena It) đhi РТШ, 19. decembra t958 Letnik XI Prva faza gradnje aluminijske industriie V Kidričevem l(ončana PcejÄn^ soboto, 13. decembra t. L, je pričeia s poskusnim ofcirato^^anjem noiva tovarna anodnih mas v Kidriičevem. Slav- nostne otvoritve so se udeđežili: podpredisednik Zvezne ljudske skupščine FRANC LESKOŠEK, predsednik LS LRS MIHA MA- RINKO, predsednik IS LRS BORIS KRAIGHER, podpredsednik IS LRS VIKTOR AVBELJ, član IS LRS JOŽE INGOLIČ, sekretar IS LRS za industrijo in obrt inž. VINKO KOTNIK, predsednik OLO Maribor JOŽE TRAMŠEK, org. sekretar OK ZKS JOŽE GRIČAR, podpredsednäc OLO Maribor TINE LAH, zastoipniki občine E4uj in drugi gostje. Svečanost ob otvoritvi je pričel predsednik upravnega od- bora. j>odjetja Ivan Veble, nato pa sta o poteku gradnje in po- menu novega obrata govorila predsednik delavskega sveta p^- j«ija Jože Šegula in direktor inž. Franjo Grunfeld. Predsednik delavskega sveta Jože Šegula je dejal: Ko danes S'puščamo tovarne enodne mase, kot zadnj.i objekt zgrajen v I. etapi do končne in- vesticjjske izgradnje giinice :ti aluim:^;^^ v Kidričevem v poiz- kuisno obratovanje, mi dovolite, da v zjvezi s te-m spregovorim nekaj besed o pcmenu te tovarne, Fričetek gradnje: ieta 1954 z itzgradnjo tovarne anodne mase smo pričeM leta 1954 in je ista bla v pianu izgradnje I. eta- :pe gHnice in aluminija v Kidri- čevem. Proiziviodnja ai^jminija zahteva veliko porabo te surovine, in sicer odpade na eno tono pro- izvodnega aluminija cca &00 kg, kar pomeni, da potrebujemo pri proizvodnji 17.000 ton auminija 11.200 ton anodne mase. Z last- no proicvodnjo tega artikla bomo postaOi neodvisna od uvoza, ki je bil veïiko breme za naš ko!ekt;v •in celotno jugoslovansko skup- nost, ker smio za uvoženo anodno maso plačali letno 760,000.000 din, ¿n to v devizni valuti. Prav tako pa je pričetek poiz- k\isnega obratovanja te tovarne vaižen dogodek za naš kolektiv, ki jo z današnjim dnem prevzema v dedavsko samoupravljanje. S tem momentom se obveznosti na- šega koleiktiva do jugoslovanske skupnostj povečajo, in sicer za- radi odplačevanje najetega inve- sticijskega posojila iz splosnega inve&t cijskega sklada, ker bcmo morali opravičiti zaupanje do smotrnega gospodarjenja s pove- čanimi osnovnim sredrtivi. Naš de'I(0\Tii kolektiv je v svojem ob- stoju кзког tudi razvoju proiz^ vodjnje aluminija že dosedaj opra- vičil zaupanje, ki mu je bilo рк>- verjeno od naše skupn^oeti, ko je prevzel pred 8 leti ta gigant v upravljanje. Če'prav delavsko sa- mcAj,prav:ljanie v času investicij- ske izgrsdnje ni prišlo do takega iizrsza kot danec v redni proiz- vodnji, je naš kolektiv smotrno godarski po- men za proizvodnjo aluminija, ima prav tako tudi poliitičnega. Brez te tovarne ozir. proizvodnje ne moremo proizvajati aluminija in smo dosedaj bili popolnoma odvisni od inozemstva, ker smo jo morald uvažati iz Francije, .Av- strije, Norveške, Italije in Ma- džarske. Pri uvozu anodne mase smo imeLi vedno težave zaradi plačevanja v devizah. Posebno viprašanje pa je bila kvaliteta, ki ni vedno odgovarjala našim po- trebam. Vsaka tovarna alumnija potrebuje določeno kvaliteto anodne mase. Strošiki za našo anodno maso bodo znašali 50 odst. od uvožene. Zaradi zigoraj omenjenega lah- ko trdimo, da je pppolna ren- tabilnost proizvodnje te tovarne zagotovljena. Če primerjamo ceno v inozemstvu in našo domačo, ugotovimo, da se bo v 5 letih ■toliko prlštedilo na devizah, ko- kkor je znašal 'n vest icijski kre- dit za gradnjo tovarne. Pri gradnji |e bilo prihranjenih 184,122.000 din Investicij je bilo planiranih za izgradnjo te tovarne 1.011,038.000 din, kredita pa smo U'pvorabili za dokončno izgiradnjo 816,961.000 din. Tako je bik> iprištedenih nad 1в4Д22.000 din. Sami smo pri- spevali 239,000.000 din ix skladov podjetja. Ko govorim o sredstvih, katere je vložala jugoslovanska sklonost za izgradnjo proizvodnje а1'гти(иђв v Kidt-ičevem, žedim poodariiti to, da se vsi skuipaj za- ivedamo, ki delamo v tej tovarni, da je to vložen trud in žuljii ju- goslovanskih delovnih ljudi. Naš kolektiv je dolžan vračati juigo- slovanski družbi vložena sredstva z rednim izpolnjevanjem ^proiz- vodnih in finančnih nalog. Dose- daij je bilo linvestì^rano za izgirad- njo tovaim glinice, aluminija in tovarne anodne mase ca. 23 mi- lijard din. To je ogromna mate- na'lna baza, s katero upravlja naš delovni kolektijv. Z doseda- njo redno proizvodnjo kot tudi z realizacijo proizvodnje smo opra- viči'M zaupanje družbe, ko smo sprejeli ta gigant v delavsko upravljanje. Iz leta v leto smo večal: proizvodnjo kakor tudi produktivnost dela, vso ski-b smo polagali razvoju kadrov ter v kole'ktivu ustvarjali socialistične odnose. V tem letu nam bo uspe- lo izkoristiti 100 odst. zm-ogljivost instaliranih kapacitet v proizvod- nji aluminija. Dosegli bi še lahko boljše proizvodne in finančne re- zultate, če ne bi imeii skoraj vsako leto obje^ktivn^ih težkoč, če ne pri prodaji proizvodov, pe pri redukciji električne energije. Kljub vsem težkočam in objek- tivnim težavam naš kolektiv v Kidričevem dokazuje s sr/ojim dedom, dai je delavsko upravlja- nje sposobno voditi najbolj komplicirane naprave. I>elavski razred Jugoslavije kakor tudi naš delovni kolektiv je s svojimi žuljii premagoval vse težkoče, ko je šlo za našo gospodarsko in po- litično neodvisnost. Ta tovarna, k: bo danes spuščena v poi2;laisno obratovanje, ima prav tako ve'ik pomen za preobrazbo naših de- lavcev. Zgrajena je na najnovej- ših tehničnih izkušnjah s pof>olno avtomatizacijo. Z njo bodo uprav- ljali delavci, ki so do nedavnega bili navadni obrtniki ali pa F>olj- ski delavci. V proizvodnji gldnice in alumi- nija se je že veliko število delav- cev usposobilo v redu in vestno izpolnjevati svoje dolžnosti v tehnološkem procesu proizvod- nje. Obviadalî smo proizvodnjo čeprav nismo imeiii nikaikih večjih irloišenj v proizvodnji glinice in aluminija, smo se na- slonili in tudi zaupali lastnim vjstvarja'linim salam. Učili smo se na lastnih napaikah, pa naj si bo to v •proi.zjvodnji, .роШгпет delu аУ delavskem upravljanju. V štir- letni proizivodnji glindce in alu- miniija smo si že pnidobiffli toliko strokovnih kakor tudi poditičnih izkušenj, da bomo kos nalogam v nadaljnjem razvoju in iizpopolnje- vanju proizvodnje glinice, alvimi- mija in anodne mase. V našem petletnem perspektivnem p la mi smo sprejeli velike in odgovorne obveznosti pri nadaljnji razširitvi proizvodnje aluminija m rekon-- strukcije na glinioi do leta 1961. Tako bomo po letu 1961, kot je že znano, podvojili proizvodnjo aluminija, pravtako .povečali pro- izvodnjo glinice, pri čemer bo vpeljana popolna avtomatizacija. Pri proizvodrkji glinice bomo po rekonstrukciji znižala stroške za 30 odst. od dosedanjih, ter s tem pnibkžalii evrops^kim normativom pri ceni glinice. Ptt izgradnji novih kapacitet proizvodnje aluminija in rekon- strukciji bo noeil glavni delež naš kolektiv na svojih ramenih, ker bodo tu ponovno investirana ve- lika sredstva — ca. 10 milijard. Vsi skupaj, ki delamo v tem ko- lektivu, se zavedamo važnosti na- daljnjega razvoja aluminijske in- dustrije v Jugosfaviji. Čeprav danes spuščamo v pogon zadnji objekt v I. etapi izgradnje, še nismo domočjo jugoslovanske skupnosti in s tem dali vsem ti- stim odgovor, ki so mislila, da sami ne bomo s:posobni dalje aditi naše industrije, če nam ne bodo dali kreditov, kot so to mislili voditelji SZ, ko so nam od- povedali kredite v ta namen. Pred našim kolektivom torej niso lahke naloge, vendar sem trdno pre- pričan, da bomo tudi nadalje opra- vičili poverjeno nam- zaupanje. Ko danes spuščamo to tovarno v (poizkusni pogon, čut.m dolž- nost se v imenu D S in celotnega delovnega kole'ktdva zahvaliti ljud- ski oblasti in vsem delovnim Iju.- dem Jugos.lavije kakor tudi vsem sodelavcem za vso pomoč in so- delovanje pri izgradnj. te tovarne. Prav tako obljubljam predsta>v- nikom ljudske oblasti in poLitič- nih organizacij, da bomo ta ob- jek-t vestno upravljali v interesu delavskega razreda Jugoslavije in naše socialistične skupnosti. V im:enu delavskega sveta naj izrečem vso prizni?nje in pohvalo graditeljem tovarne anodne mase s pozivom, da še nadalje kažejo tako požrtvovalnost pri svojem delu in izpolnjevanju nalog, ka- kor so to delali do sedaj. Posebej pa apeliram na kolek- tiv tovarne, ki jo danes spušča- mo v F>ogon, da z današnjim dne- vom prevzema v upravljanje ta objekt, da bo vestno upravljal z naipravami, zavedajoč se, da so tu vloženi ŽT^lji deCovnih ljudi Ju- goslavije. Delavski razred priča- kuje, da boste opravičili zaupa- nje, ki ga ob tej priložnosti pre- vzemate. Pred rojstnim eneucim noše ormaiie Zra.sla pod Titovo skrbjo in z napori vsega našega ljudstva, ojeklenela v ognju NOV in dokončno zgrajena v obdobju naše socialistične graditve, slavi naša armada 22. decembra svoj rojstni dan in 17-letnico svojega obstoja. V njeno silo, v njene uspehe in zmage za časa vojne so vgrajena življenja najboljših sinov naših narodov. Ramo ob rami so^ se borili v njenih vrstah Slovenci, Srbi, Hrvati, Make- donci, Črnogorci in drugi, ustvarjajoč tako bratstvo in enot- nost in učvrščujoč neuničljive vezi med ljudstvom in armado. Ob njej so se razbili kakoc valovi ob skalah razni naei'lniki, armada je strìa mnoge ofenzive, osvobodila svoje ljudstvo in tako postala jamstvo njegove svobode in mirnega socialistič- nega razvoja. Ko je naše ljudstvo začelo s svojo socialistično graditvijo, so se nad njim zopet razgrnili čmi oblaki, ki so mu pretili z uničenjem, toda bili so razbiti z enotno silo ljudstva in njegove armade. Svobodno sonce sije nad našimi svobodnimi glavami, sijalo pa bo še svetleje — jamstvo za to je naša armada, naša oborožena sila, vojska, ki se v njej nahajajo sinovi naših na- rodov, cvet in ponos vsakega našega državljana. Bilo je potrebnih mnogo naporov, da je dobila naša armada erožje, opremo Ln drugo najpotrebnejše. Bilo se je potrebno nasloniti na lastne sile in zgraditi vse z lastnimi rokami. Naro- dom Jugoslavije ni bilo žal truda in naporov, da so dali svojemu naraščaju v armadi, svoji oboroženi sili vsega, kar ji je^ bilo potrebno. V topovih, letalih, puškah, strojnicah in v drugi oboro- žitvi je vgrajen trud in znoj vseh naših ljudi, ki se dobro za- vedajo, da služi ta oborožitev edino le miru, obrambi naše so- cialistične domovine in da nikdair ne i>o uporabljena v dcuge svrhe. In ko se razvije v tej ali drugi enoti danes kolo ali se oglasi pesem, so v krogu livar z Jesenic, pastir s Šar planine, splavar z Drine, orač vojvodinskih polj in ribič z Jadrana. Ar- mada bratstva in enotnosti, armada moči in ponosa, armada miru in napredka slavi svoj rojstni dan. Armada, ki vzgaja svoje pripadnike v zvestobi do svojega ljudstva, jih usposablja obvladati sodobno tehn&o, jih uči, kako se je treba boriti in žrtvovati za svoje ljudstvo in njegovo boljšo bodočnost. Pod skrbno Titovo roko in s skrbjo vsega ljudstva je zrasla naša armada v močno oboroženo silo, postala je borec za mir m čuvar svobodne in neodvisne — socialistične domovine. Danes, ko nas klevetajo in napadajo na raznih straneh samo za to, ker želimo biti in ostati svobodni, čepirav nam pretijo, stoji naša armada skupno s svojim ljudstvom pripravljena in močna, sposobna, da se upre vsakemu, ki bi ogrožal našo socia- listično domovino. Letošnja proslava bo še enkrat pregled moči in enotnosti oborožene sile jugoslovanskih narodov, pregled uspehov v delu m odi^nosti, še nadaHje vztrajati na poti, po kateri stopa naša svobodna, socialistična domovina. Miroslav Tafra Pred dnevi so v New Yorku zaključili prvi del letošnjega red- nega zasedanja Generalne skup- ščine. Tokrat se bodo zbrali fe- bruarja še enkrat, da bi pretresi vprašanje odvisnih ozemelj, koi so Kamerun, Togo in druga. Če- prav niso rešili vseh svetovnih vprašanj v taki meri, da bi med- narodna organizacija zagotovilo dokončno odpravo teh vprašanj z dnevnega reda, lahko sodimo, da je letošnje leto zopet pripomoglo k zmanjšanju nasprotij. 'Na dnevnem redu je bilo 73 točf^. Najvažnejše so vsekakor Ciper, Alžir, razorožitev, gospo- darska vprašanja in predvsem po- moč nerazvitim deželam ter vpm- šanje ozemelj, ki so pod skrbni- štvom OZN. Niti Ciper, še manj pa Alžir nista doživela v Gene- ralni skupščini tako resolucijo, ki bi z velikim zamahom odpravila krizo, pač pa so delegacije poka- zale, da začno razumevati ciprsko in alžirsko vprašanje mnogo bo- Ije. Nikakor drugače to ni razvidno, kot po številu glasov. Za resolu- cijo 17 držav azijsko-afriške sku- pine o Alžiru so v političnem od- boru glasovali s potrebno večino, kar se doslej še ni zgodilo. S tem so obsodili francosko politiko, ob- enem pa se izrekli za neodvisnost dežele. Na plenarni se ji, Generalne skupščine predlog sicer ni pro- drl, zanimivo pa je, da je manj- kal samo en glas. Podobno je s Ciprom, z raz- orožitvenimi vprašanji in s Šte- vilnimi drugimi problemi. Svetov- na javnost počasi spoznava, da je moč urediti svet in s' zagotoviti mir samo z odločnimi dejanji. Kar tako seveda ne morejo pre kiniti s preteklostjo in z v^emi zvezami, toda glas na glas k po- zitivnemu reševanju problemov je največji uspeh letošnjega zaseda- nja. Le nekaj dni po zaključku prvega dela zasedanja, se je v Parizu zbraio nad 150 raznih mi- nistrov, da bi pretresali politična, gospodarska in vojaška vpraša- na zahodneaa bloka. V nedelio so najprej trije zunanji ministri iz ZDA, Velike Britanije in Francije odločno zavrnili sovjetsko noto o ustanovitvi svobodnega demilita- riziranega zahodnega Berlina. S tem so napravili ' dokajšn jo napa- ko, kajti vsak odličen in pretkan politik bo pustil za vsak primer odprta vrata in ne bo na ves glas vpil, kaj hoče. Zahodnjaki so s tem ^ onemogočili sporazumevanje in pogajanja, preko katerih bi morda uredili še nemško vpraša- nje in druge probleme. Mnogi ko- mentatorji pa so mnenja, da so vse tokratne sovjetske note v zvezi z Berlinom m zasedanjem sveta zunanjih ministrov Atlant- ske zveze v Parizu le manevri, s katerimi hočejo vznemiriti za- hodne draave, ne pa tudi želja, da bi nekaj storili. Za tokratno zasedanje pa je značilno, da so zahodnjaki še vse bolj pokazali svoja nasprotovanja, kot so to ljudje sploh prioakovali. Zahod je sicer enoten po svojem kapitalističnem družbenem redu, ta pa nikakor ne jamči, da med posameznimi državami ne bo pri- šlo do trenj, ker je to nujno, saj kapitalizem ne more v bistvu tr- peti politike višjih človeških in- teresov, ki bi prerasli ozke kapi- tahstične. Zato so trenja v go- spodarstvu povsem razumljiva. To se odraža potem v politiki. Tru- dijo se, da bi ustvarili enotno go- spodarsko področje, s katerim bi se uprli vse močnejšemu vzhod- nemu bloku, obenem pa bi preko tega enotnega gospodarstva zbli- žali interese posameznih naro- dov v taki meri, da bi opustili lo- kalistične težnje Gre seveda tudi za to, da bi preko enotnega ev- ropskega trga nastopili proti Ame- riki. Pariški sestanek bo poskušal Odstraniti nasprotovanja, ali pa Jih bo še bolj poglobil, kajti na svetovnem odru sta dve državi, ki sicer zagovarjata interese at- lantske skupnosti, vse preveč pa rešujeta vprašanje po svoje — to $ta Nernčija in Erarvcija^ M iiiiii {nliilma ligi trine uišlfe ¡1ШБ!1|§1гШ рг1Е1вШои u letu 19iS Na vprašanje o ostanku tržnih viškov krompirja in sadja na ob- močju kmetijskih zadrug Zadruž- ne poslovne zveze Ptuj in odkup- nem območju »Kmetovalca« Ptuj so pri »Kmetovalcu« našemu so- delavcu dali nekaj odgovorov, ki jih priobčujemo. Dogovorjene cene se bodo obdržale Glede sedanjega ostanka tržnih viškov krompirja sodijo pri »Kmetovalcu«, da se bo odkup še nadaljeval kljub temu, da je že večina ljudi po mestih in indu- strijskih centrih oskrbljena z ozimnico. Cena krompirja, torej dogovorjena cena krompirja, na trgu krompirjevih viškov ne daje nikakega upanja, da bi imel krom- pir spomladi ugodnejšo ceno od sedanje, zato tudi ni razloga, oa bi kmetovalci čuvali krompir v kleteh in zemeljskih jamah v prepričanju, da bodo s tem nekaj prigospodarili. »Kmetovalec« in KZ so letos odkupile nad 1000 vagonov jedilnega krompirja, pn tem pa se je izkazalo, da za tu- kajšnji krompir ni takega zani- manja kot za enak krompir okrog Kamnika in Dravograda. Tudi druga območja gojijo jedilni krompir poznejših sort, nimajo pa takih pogojev za pridelovanje ranega, k'\;alitetnega krompirja kot ga imajo predeli na našem Dravskem polju. Ob letošnjih izkušnjah z odku- pom krompirja si morajo pride- lovalci in odkupna podjetja že se- daj biti na jasnem, kako bo s sajenjem in prodajo krompirja prihodnje leto. Občine, ki so pre- vzele skrb za preskrbo prebival- stva s sadjem in zelenjavo, se že sedaj resno bavijo z vprašanjem, kako bo z industrijskim in jedil- nim krompirjem prihodnje leto. Občina Beograd je že v pogajanju s »Kmetovalcem« v Ptuju za po- godbeno dobavo poznih sort krom- pirja v prihodnjem letu in siper je že poslala »Km.etovalcu« v pod- pis predpogodbo za dobavo 285 vagonov krompirja Merkur in 150 ton belega krompirja v septem- bru in oktobru 1959. Tej občini bodo z enako skrbnostjo sledile tudi druge občine v Srbiji, Hrvat- ski in BiH. 5000 ton krompirja za predelavo špirita Na tukajšnjem območju bo v prihodnjem letu potrebno več kot doslej misliti na kvalitetni in in- dustrijski krompir. Upoštevati je namreč treba tudi to, da bo »Pe- tovia« Ptuj adaptirala obstoječe objekte na Bregu in nabavila ooremo za predelavo krompirja v soirit, za kar bo potrebnih nad 5000 ton industrijskega krompir- ja. Kmetijske zadruge bodo zato nujno morale oskrbeti svoje član- stvo s kvalitetnim semenskim krompirjem z zamenjavo ali z na- kupom semenskega krompirja. Osnovno vodilo pri tem pa bo, da bomo s semenjem kvalitetnega krompirja tega lahko sadili na manjših površinah kot doslej v korist krmnih rastlin za živinore- jo in bomo dosegli kakovostno boljši krompir in tudi v zadost- nih količinah. Nekaj čez zimo prihranjenega krompirja bodo kmetovalci vsekakor porabili za zamenjavo za semenski krompir, nekaj za prehrano ljudi in živine, ostanek pa bodo KZ postopoma še odkupile, kakor bo pač zahte- val trg, ki že kaže tudi delno na- sičenost s krompirjem. Sadje še odkupujejo Prilično ugodne cene so še za odkupa ostanka viškov namiznega sadja tudi iz krajev, ki so doslej zaostali v prodaji jabolk zaradi pomanjkanja vagonov. Odllitično življenje pa Ш posegal, biil pa je versko vzgo- jen. V svojem bistvu je bil za- veden Slovenec, zato se je s sim- partijami pridružH sodelavcem OF, posebno se zato. ker ga je k temu nagovarjal brat Miha, štu^ dent agronomije. Dne 10. avgu- sta 1942 so ga aretira,h z doma- čim. Ш odpeljal: v Ptuj, nato pa v Maribor, kjer je prebi>l z do- mačim; le nekaj ur zasliševanja. Od tu so j;h odpeljal v celjske za-pore, 17. avgusta pa so Anže- love odpeljali v ta^borišče Au- schwitz, kjer je podlegel tifusu decembra 1942. BEZJAK ANTON .se je rodil 17. januarja 1923 v Novi vasi pri Markovcih v kmečk. družin:. Po zgodnji smrti svojih staršev se je naselil pr- stricu Martinu v Za- bovc.h. kjer je hodil v osnovno šolo v Markovc.h. Po šolanju se je oprijd kmečkega dela na stri- čevem domu. Tako je učakal v4)j- no z Nemčijo. Leta 1942 so ga mobiiliziral:. Kot vojak je moral na Češkem delati na kmet.h, nato pa je odšel na rusko fronto. Ne- ko noč je moral v patruljo, a se nazaj ni več vrnil, najbrž je iz- koristil priložnost m pobegnil na rtisko stran ali pa so ga zajeli. Še pred Beogradom se je boril v partizanskih vrstah, o čemer po- trjujeta Janez Toplak in Franc cài iz Spuhlje. Od takrat ni več sledu o njem. BEZJAK JAKOB se je rodil dne 2. avgusta 1915 v Markovcih v kmečki družini. Ko je dovršil osnovno šolo v Markovcih, se je prežiivljal s kmečk m delom. Po- litično se ni udejstvoval. V času narodnoosvobodilne borbe je od- šel z bratom Francem 20. maja 1944 v NOV za Zagorsko brigado. Domov se je vrnil decembra 1944. Marca 1945 so prišli iz Goršnice sumljivi fantje, nekateri-so bili prej pr partizanih in so dobro poznala raizmere v Markovcih .n v okolici. Prvi dan so le prisluško- vali in hodili po hišah ter preis- kovali. Ta dan je bii! v Novi vasi sestanek na številj^. 45. Jaka je bili na straži. Izdajalci so obko- lili hišo, Jako so prijeli, drugim pa se je posrečilo zbežati. Jakoba so odpeljali k cerkvi :n ga lju- dem razkazovali v strahovanje. Ko se je okoli nabralo vel .ko lju- di, je zbežal. Toda na nekem dvo- rišču so ga ujel; in mu s puški- n m kopitom zilomili čeljust. Od- gnali so ga nato v Celje, ud tam pa na morišče v Mari^bor. OPOMBA. V današnji številiki smo začeli objavljat: življenjepise, ki jih je zbrala organizacija ZB v letošnjem letu. Izvzeli bomo že objavljene. Kratke iz Ptuia Turisîiëni svetovalec za važnejša gostišča Svet za turizem in gostinstvo občine Ptuj zbira podatke o zani- mivostih in posebnostih važnejših gostišč po krajih občine, ki jih bo uporabilo uredn.i.štvo »Pavlihe« v Ljubljani za sestavo m izdajo »Turističnega svetovalca«, ki bo v veliko olajšavo vsem domačim in inozemskim turistom pri obiskih naš-ih krajev. Vsa v poštev vzeta gostišča bo obiskal član redništiva »Turistič- nega svetovalca« in se bo z upra- vami gostišč do podrobnost: do- govoril o cenah m drugem, kar ix> važno za izdajo pr.ročnika. 40-stcmovciiriski blok TGÄ Kidnčevo v Ptuju Vzporedno s ptujsko baln;šn:co bo v' Ptuju s.tal skoraj 70 m dolg m 11 m širok 5 etažni 40-stano- vanjski blok ob Ljutomerski ce- sti. V njem bo 15 stanovanj s po 5 ležišči in 10 stanovanj s po 6 ležišči, ostala stanovanja pa b-odo imela po 7, 2 in 1 ležišče. Nova veVka stanovanjska zgrad- ba Tovarne g lini ce .n aluminija v Ptuju bo imela centralno kur- javo m lastno trafopoetajo. Sta- la bo skupno z vodovodno in elektrona^pelj aivo nekaj nad 140 milijonov dinarjev. Licitacija za to graditev bo predvidoma 6. januarja 1959 v Kidričevem. Z delom bodo pričeli takoj po :zlic:t;ranju del. Mos! čez Studenčnico bo tudi kmalu gotov Podjetje »Tehnogradnje« Vu- zenica, ki gradi nov dravski cest- ni most v Ptuju bo kmalu gotovo tudi z novim mostom čez Stu- denčnico. Te dni je bil zbetoni- ran še 4. opornik za most čez Studenčnr.co, sedaj pa priprav- ljajo opaže za betoniranje airmi- rane betoneke plošče za ta most noisii'nost: 60 ton. Te dni je tudi končalo zadnje betoniranje na konzola h mostu čez Dravo. Sedaj bodo polotili gotove nosilce na konzole mostu. Nagajivo \тете je to delo nekoliko zadiržalo, sicer b, to bilo gotovo že ob 29. no- vembru. Napredujejo tudi dela na cestnih priključkih na oba mosta. Na priključkih med Draivo in Stu- denčnico so že položeni robniki ceste in f. cestnim valjarjem utrjujejo cestišče, k: bo nazad^ nje asfaltirano. Tudi Obrtno-trgovsko prosvetno društvo je zborovalo v sredo 17. decembra t. 1. 2:v€- čer je bil v Narodnem dormi v Ptuju redni letni občni zbor Obrtno-trgovskega prosvetnega društva 'v Ptuju. Preprečeno pustošenje mkdih gozdov ob Novem letu Vsako leto doslej je bilo v ma- ribcirskem okraju ob božiču in Novem letu posekanih nad 60.000 najlepših smrekovih in jelkovih drevesc višine 80 om do 3 m za izložbe, dvorane in domove, kar predstavlja večmili jonsko škodo za naše gozdno gospodarstvo. Uprava za gozdarstvo OLO Ma- ribor je za letos izdala navodilo o načinu- in ix>gojih sečnje novo- letnih jelk za območje maribor- skega okraja, ki določa, da je le- tos dovoljeno posekati po pred- hodnem odobrenju občine le tista drevesca, ki jih bo odkazal občin- ski organ za odkazovanje lesa za čiščenje 'П sečnje. Vsi prodajale: drevesc bodo morali imeti potrd - lo o izvoru drevesc. Kdor se ne bo izkazal s takim potrdilom, bo kaznovan po določbah zakona o zaščiti gozdov. O tem so obvešče- ni vsi občin-ski IjTjdski odbor: v okraju Maribor. 7ñ novečanie kapacitet našegci cfostmstva in turizma že vsa leta p>o o^voboditv" se kaže potreba po zgraditvi turistič- nega doma — hotela v Ptuju, k bo lahko sprejel domače in tuje goste na prenočišče in celotno preskbo v času turističnega ali znanstvenega zadrževanja v Ptu- ju in okolici. Ta želja ;n p>otreba se bliža uresn čtv; s tem. d? jc ;zdelan projekt za zgraditev no- vega ptujsk^ia turist enega do- ma T vsaj 35 do 40 ležišči, bife- jem kavarno ;in restavracijo ter primam m letnim dvoriščem. Dne 22. decembra 1.1. dopoldne bo v Ptuju ustna razprava o lo^ kaciji hotela v trikotu med Trste- njakovo in Masarykovo cesto, na katero je povabijemh 11 pred- stavnikov ;nvestitocja in prizade- det;h strank. Po ogledu prostora M razpravi o lokacij, bodo pro- uöiäii investitarjeve zahteve in ugotovili ntožnosti za lokacijo na predlaganem trikotnem prostoru. Ta lega turističnega doma — hotela v Ptuju bo toliko primer- nejša glede na projecirano novo cesto mimo pKDStaje skozi Brstje v Spuhljo, ki bo peljala mimo hotela, k: bo na prometni točk; in lahko dostopen domačim in tujim gostom. Tudi ob sedanji za- časn' rešitvi priključka ceste z novega mostu na Ormoško cesto bo lega hotela v celoti odgovar- jala. Obdaritev otrok za Novo leto Zadružno trgovsko podjetje »Slovenske gorice« Ptuj je name- nilo novoletni obdaritvi šolskih otrok iz Haloz in Ptuja 52.000 di- narjev. Šolam v Leskovcu. Pod- lehmiku in Cirkulanam je dalo po 10.000 din za novoletno obdaritev šolskih otrok, šolam v V.dmu in 2^vrču po 5.000 dm in ptujskm šolam po 12.000 dinarjev. V podjetju bodo obdarjena otro- ci delavcev in uslužbencev. Za celotni kolektiv in za otroke bo- do imek v dvoranr. predstavo »Rdeče kapice«. Minerski tečaj za kmetijska gospodarstva Kmetijsko gospodarstvo Zavrč je predlagalo občin E*tuj, da b: organ zirali v Ptuju pa^rdnevn m.nersk tečaj za minerje v go- gospodair. zlast: v vinogradništvu, ki morajo znat: pravilno ravnati z eksplozivom ob obnovah vino- gradov m pn drugih obnovitvenih, del.h. Kolikor tega ne bi mogla organzira:! občina, naj bi dala tozadevno pobudo Okrajnemu ljudskemu odboru v Mar.boru, da bi organ-.ziral minersk. tečaj za minerje vseh km^tij^k/i gospo- darstev y okraju Mar.-DOf. Občinski komunalni in stanovanjski svet bo zopet zasedal Občinski sivet za komunalne in stanovanjske zadeve v Etuju bo zopet zajedal 23. decem^bra t. I. dof>oldne v zvezi z odobritvijo graditve stanovanjskega bloka Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo, ustanovitve dimnikarske- ga podjetja, komsijskega pregle- da očiščenih potokov in strug, ureditve kanalizacije v Ptuju, v zvezi s kopališčem v Ptuju in Kidričevem, z rejo malih živali v Ptuju in Kidr:čevem ;n z drugi- mi vprašanji, ki jih je potrebno rešiti. Sporočilo naročnikom in bralcem Obveščamo naročnike in bralce, da bo izšla zadnja letošnja šte- vilka »Ptujskega tednika« v pone- deljek, 29. decembra 1958. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Okrajna obrtna zbornica Ma ribor, pododbor Ptuj, bo v ja- nuarju 1959 organiziral pr kroje valn; tečaj za moško an žensko krojaštvo pod vodstvom tov. Verdonika z Maribora. P.smene pnjave sprejema pododbor Ptuj, F^šemova 27, 1. n., do 30, decembra 1958. Podrobna navodila pr pod od boru. ŽIVINSKA SEJMA V TOREK IN SREDO, 16. IN 17 DECEMBRA 1958 Na sejmu konj in goveda je bilo 16. t. m. na prodaj 145 krav, 118 konj. 46 telic, 41 volov in 13 bikov Za kg žive teže telle, volov in bikov je bila cena 90— 130 din. za 1 kg žive teže krav 70—120 din in konj od 30—90 din za kg Prodanih je bilo 69 krav, 50 konj, 23 telic, 20 volov in 6 bikov- Na svinjskem sejmu 17. t. m. je bilo na prodaj 138 svinj do 2 let in 109 odojkov. Prodanih je bilo 47 svinj in 15 odojkov. Svi- nje so bile po 170 do 190 din za kg žive teže. odojki p» po 2500 do 5500 dinarjev. {Nadaljevanje s 1. strani) stvu. Treba je že upoštevati bliž- nje uresničevanje načrtov za zgraditev predelovalne industrije v krajih, kjer je za njo dovolj surovin, za kar je tudi planiranih okrog 100 milijonov dinarjev. V času razgovora pri »Kmeto- valcu« je stalno zvonil telefon. Klicala jih je ta ali druga KZ, drugič zopet kupci, ki se zanima- jo za blago ali pa ga tudi ponu- jajo. Našemu sodelavcu so tam še povedali, da bo v kratkem po- svetovanje z upravniki KZ v zvezi s pogodbami za dobave krompir- ja in sadja v prihodnjem letu, ob skrbi občin za svoje prebivalstvo in ob skrbi, da bodo v sadjarskih in poljedelskih krajih izpolnjeva- li plan ter da bo tako zagotov- ljena izpolnitev že sedaj sklenje- nih pogodb za dobavo sadja in zelenjave v prihodnji jeseni ob dogovorjenih cenah. V. J. issisene l^ígio mmì mu Àpno ustvarja v zemlji življe- nje in je osnovni steber za utr- ditev in vzdrževanje zemeljske rodovitnosti. To spoznanje pa mo- ramo vedno bolj v naši praksi upoštevati, ker le tako bomo do- segli na kislih zemljiščih zado- voljive in celo prekomerne pri- delke. Apno uporabljamo na ki- slih zemljah prvenstveno za iz- boljšavo zemlje in le v manjši meri kot rastlinsko hrano. Kisla zemlja vsebuje slabo strukturo (zlog), v čemer razu- memo slab medsebojni položaj (odnos) posameznih zeineljskih delcev. V kisli zemlji so se posa- mezni zemeljski delci tesno spri- jeli, tako da voda, zrak in toplota ne morejo v zemljo prodreti niti krožiti. V takšni zemlji rastline ne morejo dobro uspevati. V kisli zemlji sta živ'jenje in delo drobnoživk ovirana, obliko- vanje humusa (sprstenje) je ma- lenkostno in obstoja nepravilna in nezadostna izraba rudninskih gno- jil- Na kislih zemljah večkrat pod- ležejo ozimne in rastline, ki zla- sti rabijo apno (lucerna, detelja, sladkorna pesa, oljna repica, ječ- men, kapusnice) zelo slabo uspe- vajo. Izboljšavo zemeljnega zloga in dodelanost zemlje pa ne moremo trajno doseči le z mehanično ob- delavo zemlje, temveč bomo od- ločilno in' pozitivno spremembo dosegli le z uporabo zadostne ko- ličine apna. Kako bomo ugotovili kislost zemlje? Najbolje bodo ugotovili kislost zemlje v pedološkem la- boratoriju in sicer pri Kmetij- skem inštitutu v Ljubljani, pri /Zavodu za pospeševanje kmetij- stva v Mariboru in Kopru. V teh laboratorijih bodo kmetijski stro- kovnjaki tudi ugotovili potrebe zemlje po ostalih kem.ičnih prvi- nah (potrebe po' fosforju, kaliju, dušiku itd.). Lahko pa si pomagamo tudi sa- mi s pomočjo razredčene solne kisline, ki jo lahko dobite v dro gerijah ali lekarnah. Vzamemo povprečni majhni vzorec zemlje na katerega spustimo nekaj kap- ljic razredčene solne kisline, na- to ugotovimo kako vzorec zemlje reagira (manj ali bolj vzkipi). Če sploh ne vzkipi, potem je zemlja zelo kisla in jo moramo takoj apniti. Če je kipenje slabo in kratko, potem zemlja vsebuje ¡e malo apna, tako da moramo zem- ljo apniti. Če pa opazimo trajnej- še in močno kipenje, potem zem- lje ni treba apniti. KAKŠNO KOLIČINO APNA BOMO POSIPALI 'PO ZEMLJI? — Na srednje in težke zemlje bom.o posipali vsaka tri do štiri leta 1000 do 1500 kg mešanega apna po ha. Na lahke zemlje in zelenice (travniki, senožeti in pašniki) pa bomo posipali 1500 do 2500 kg apnenca po ha vsakih 3 do 5 iet. Zelo koristen, za apne- nje pa je saturacijski mulj iz sladkornih tovarn, ker le-ta vse- buje poleg apna še kalij, fosfor in dušik. V perspektivi ga bomo dobivali tudi iz prve slovenske to- varne v Ormožu. KDAJ JE UGODEN ČAS ZA APNENJE ZEMLJE? Zemljo lahko apnimo praktično skozi vse leto, od januarja do de- cembra, pri čemer pa si delo lahko razdelimo tako, da se izognemo delovnim konicam in izrabimo ugodne vremenske pogoje. Ja- nuarja in februarja apnimo zele- nice, ter krmne rastline. V marcu in aprilu še lahko apnimo ozimi- ne na glavo. Maja in junija lahko apnimo krompir, peso in stročni- ce ter zelenice po prvi košnji. Julija in avgusta apnimo strni- šča, septembra in oktobra še ap- nimo strnišča pred preoravanjem, v tem času je priporočljivo apniti tudi lucerno in deteljo po zadnji košnji. Novembra in decembra lahko apnimo ozimno in zelenice. V tem času lahko apnimo tudi preorane njive namenjene za po- mladansko' setev. V bodoče bo potrebno našim kislim zemljam posvetiti več paž- nje in jih bo potrebno poleg od- vodnjavanja še apniti, da bomo tako spravili kislo zemljo v bolj- šo kulturno stanje in proizvajalne pogoje in bomo tako z boljšimi in kakovostnejšimi pridelki dosegli večji čisti dohodek po ha in oi posredno izboljšali našo življenj- sko raven. Ing. Kind Vladimir OLO MARIBOR Okolje pri trafopostaji na Bregu pri Ptuju se bo po dograditvi nove ceste popolnoma spremenilo V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici sledeči ponesrečenci: Hertiš Gera, Lovrenc 52, padec, poškodba noge; Kandrič Ivan, Tr- govišče 21, konj ga je brcnil v tre- buh; Habrun Tomaž, Cvetlin 5, konj ga je podrl, poškodba desne roke; Lozinšek Olga, Sedlašek 37, usekala se je v levo roko; Jan- žekovič Martin, Žabovci 5, žaga mu je poškodovala levo roko; Žumbar Stanko, Bukovci 1, podrl ga je motorist, poškodba na gla- vi; Horvat Janez, Gruškovje 97, železo mu je padlo na nogo; Ahep Franc, Stopno-Lešje, poškodba ro- ke; Kovačec Janko, Juršinci 16, podrl ga je konj, poškodbe na glavi; Zakelšek Silva, Ptuj-Novo naselje 21, padec, poškodba noge; Ljubeč Marija, Ptuj-Spolenjakova 1, padec, poškodba noge; Apatie Martin, Strmec pri Veliki Nedelji, usekal se je v nogo; Vajda Janez, Bukovci 118, padec, poškodba no- ge; Matjašič Albina, Sakušak 4, padec, poškodba roke; Obran Mi- lena, Moškanjci 5, padec, poškod- ba noge. Ptuj. dne 19. dpcembrti t9B8 PT1ÎJSKI TEDNIK Stran 3 iz Velike iledelie v nedeljo, 14. decembra t. 1. je bil občni zbor Rdečega križa za Veliko Nedeljo. Člani 50 z zani- manjem poslušali poročila uprav- nega odbora organizacije, ki šteje okrog 250 članov in sodi med najmočnejša tovrstna društva v občini. Največja zasluga, da je društvo aktivno in tako močno, gre uči- teljici tov. čičevi, ki v njem ne- umorno in nesebično deluje. Na zboru je bilo sklenjeno, da bo v zimskih mesecih priredila organizacija tečaj za dekleta, v katerem bi se naj naučile kuha- nja, seznanila bi se z najnovejši- mi dogajanji higijene in vzgoje otrok in drugimi vprašanji, ki se tičejo družine. Tečaj bo vodila medicinska sestra tov. Miklova iz Velike Nedelje. Novi upravni odbor organizacije bo skrbel, da dejavnost organiza- cije ne bo popustila. V šoli pri Veliki Nedelji bo v kratkem urejena obednica, v ka- teri bodo dobivali otroci topel ob- rok hrane. Mlečna kuhinja sicer že deluje, toda sedaj bo prostor dokončno urejen. Učiteljstvo šole pri Veliki Ne- delji si prizadeva, da bi šolski mladini ob za to primernih pri- ložnostih pripravilo čim vep ve- selja. in razvedrila. Tako jim bo pripravilo tudi letos veselje pri novoletni jelki, ko bo Dedek Mraz obdaril vse otroke. Vas Trgovišče se iz leta v leto vse bolj urejuje in dobiva lepši izgled. Skozi njo pelje lepa asfal- tirana cesta, lansko leto pa je ob- čina uredila še cestno električno razsvetljavo. Ob glavni cesti so prebivalci odstranili zastarele plotove, grmovje in drugo navla- ko, okrog gasilskega doma pa so bile odstranjene stare vrbe in urejena kanalizacija. Nato pa so se vaščani zelo začudili, ko so ne- kega dne zagledali tik ob glavni cesti grmado hlevskega gnoja, ki pritegne pozornost slehernega potnika skozi vas. Na kupu se najdejo tudi pomarančni olupki in gnila jabolka. Vaščani se vpra- šujejo, kdo je ti.sti nesramnež, ki je olepšal njihovo vas s tem, kar je odložil tik glavne ceste, LU V naši vasi ima žetalska kme- tijska zadruga trgovsko posloval- nico, ki oskrbuje potrošnike na precejšnjem področju. V zadnjem času pa se ra'znašajo govorice, da bo ta naša trgovina s 1. ja- nuar jem'likvidirana. Vaščani me- nijo, da bi to bil zanje velik udarec, ker bi morali nekateri izmed njih hoditi tudi po 8 ali 9 km daleč v najbližjo trgovino. To bi bila huda izguba časa. Za- to pa prav tako trdno pričaku- jejo, äa bo poslovalnico prevzelo eno ptujskih trgovskih podjetij ter tako omogočilo vaščanom še nadalje nakupovati vse potrebno v svoji vasi. V našem okolišu se pridno de- la pri elektrifikaciji. Trafopostaja je že dograjena, ostala dela pa so v teku. Če bodo v prihodnjem letu {>okazali kaj več iniciative še okoli.ški prebivalci in če nam bo prišla v pomoč kakšna dota- cija smemiO upati, da nam bo v doglednem času zasvetila elek- trična luč- Tudi prebivalci Strajne se živo zanimajo za elektrifikacijo. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Nega krhkih in suhih las če so vaši lasje po trajni on- dulaciji izgubili. nekdanjo čilost in svežino ali pa so tudi iz dru- gih vzrokov pestali presuhi in se radi lomijo, jih operite z oljna- tim šamponom, ki ga prav lahko tudi same pripravite. Prednost umivanja z oljnim šamp>onom je namreč v tem, da se lasje hitro posušijo, da jih ni treba izpirati in da zopet pridobijo svoj pri- rodni sijaj. Postopek je kaj enostaven. V en in pol decilitra vode tanko narežemo 2 dkg mila m mu do- damo 1 veliko žlico jedilnega olja- Ta emulzija potem odlično odstranjuje z las maščobo in jim dovaja novo. Omenjeno zmes je seveda treba prekuhati, ohla- diti do normalne topline roke, na približno 35 stop. C. Lase pred umivanjem dobro oščetkamo v vseh smereh, da jih prezračimo in odstranimo z njih ves prhlaj. Nato jih naj- prej operemo v prvi polovici pripravljenega šampona in tudi dodobra zmasiramo lasičke. Za- tem uporabimo še ostali šam- pon- Lasje so tedaj že čisti in polni bele pene^ ki jo dobro obrišemo z brisačo. S tem smo jih že na pol posušili. Potrebno je samo še, da se pK>češemo in napravimo frizuro, ki jo želimo. Če se ne navijamo, bodo lasje suhi že v 10 minutah, sicer pa nekoliko kasneje. Imeli bodo lep sijaj in ne bodo preveč živi. Negovan obras je lepši Obraz si moramo čistiti redno, predvsem pa pred spanjem. Če katera uporablja puder, ga mora zvečer popolnoma odstraniti. Že- ne z občutljivo kožo, si lahko umivajo obraz samo s prekuhano vodo ali z deževnico. Če je koža mastna, jo obrišemo z eno izmed obraznih vod. Po očiščenju obra- za nalahko zmasiramo kožo. Pri tem moramo paziti, dà obraza ne nategujemo in da ne masiramo navpično na gube. Uporabljamo prste obeh rok brez palcev. Lah- ko trepljanje kože poživi krvni obtok. Če koža na obrazu ni či- sta, priporočajo kozmetiki parno kopel- Obraz parimo 10—15 mi- nut nad soparo iz kamilic. Po kopeli nalahno iztisnemo ogrce, nato kožo zbrišemo z vato. namo- čeno v 2% salicilnem 'špiritu. Za nego kože, posebno pri raz- širjenih porah, priporočajo nati- ranje kože z limonino rezino, nato pa mazanje s hranljivo kre- mo. Gube nastajajo zaradi stara- nja in zaradi pomanjkljive pre- hrane in nezadostne prekrva- vitve kože. Preprečujemo in omi- limo jih z zdravo prehrano (mno- go sadja); nadalje z izmeničnimi toplimi in hladnimi obraznimi kopelmi; s toplimi in mrzlimi obkladki; s kamilično .soparo; z maskami za obraz, narejenimi iz kašaste zmesi pšenične, riževe ali ovsene moke ter mleka ali citronove kisline, kumaričnega soka ali kamiličnega čaja; kaša- sto zmes ' nanesemo na obraz, vendar pustimo oči in usta pro- .sta; masko obdržimo nekaj časa na obrazu. Zatem namažemo kožo s hranljivo kremo. CudnI zakonski predpisi ZDA ijvrščamo med ruaipredne dežeJe, če pa maio pobrsikamo po njihovih zakonikih, bomo v to podvomili. Nekaj izvlečkov iz njiihovih zakonskih predp:sov nam pove: — da se v Arigon': tat, ki je ukradel milo, mora tako dolgo umivati, dokler ne porabi vsega ukradenega mite. — da v Ford Madisonu v lovvi morajo gasiici 15 minut vad ti, pa-eden se odipravijo gasit požar; — da, kadar se v New Hamsli- nu »srečaita na kržišču dve po- tomi vozili, morata obe ustaviti in nobeno ne sme^ nadaljevati vožnje, dokler drugo'ne od:pelije«; — da v Kaliifomiijii ne morete nastavljat: mCšjiih patsti, če ni- mate lovskega dovoljenja; — da v Garryju v Indiani kršite zakon, če se vo.zite s tramvajem, pa še niso mtiniile štiri ure, odkar ste jedii česen; ravno tako n dovoljeno zapeljati mlade dame, ■medtem ko jo uč;te kotalkanja; — da se v državi Min es sot a пз sme moško m žensko perilo su- šiti na isti vrvi. Brez komentarjia. Za dooro voljo 4» Južno sadje za naše potrošnike Iz uvoza iz Grčije, Egipta, Li- banona, Izraela, Maroka in Cipra bodo v kratkem na našem trgu pomaranče, limone, mandarine in čebula. Prodajne cene južnega sadja na debelo in na drobno bodo dolo- čili občinski ljudski odbori in bo vzdrževanje teh cen pod nadzor- stvom tržnega inšpektorata. Naše vino gre zopet v izvoz Trgovsko podjetje »Slovenske gorice« Ptuj je izvozilo preko »VINAGA« konec oktobra in v prvi polovici novembra t. 1. v Češkoslovaško, Poljsko, Belgijo in Anglijo nad 2300 hektolitrov na- ših vin, predvsem belega sladke- ga vina, laškega rizlinga, muškat- nega silvanca, renskega rizlinga, zelenega silvanca in šipona. Prevoz in dobavo vina že oprav- ljajo lastne vagonske cisterne, ki jih je «SlovenskiVn goricam« iz- delalo ptujsko pod jet za popra- vilo železniških voz. Mesnica tudi na Hajdmi Podjetje »Mesni-ue« Ptuj name- rava odpreti na Žg. Hajdini svo- jo mesnico, v kolikor ji bo odgo- varjal tam razpoložljivi lokal v te namene. GALANTNOST »Joj, dragica, kako te je vino polepšalo!« »Vino? Saj »nisem pila.« »Ti ne, ampak jaz .. -« VSE JE PREDVIDENO »Veste, tale desen na blagu pa ni lep . ..« »No, lep res ni,« odgovori pro- da jaiec. »Toda veste, tovarišica: tovarna jamči, da bo pri prvem pranju izginil.« BLAGAJNIŠKA »Greš na tramvaj?« »Ne; jaz se nikoli ne vozim s tramvajem. Tam je zmerom kon- trola.« Filmsko podjetje je priredilo kosilo na čast mladi igralki. Di- rektor je na koncu nazdravil si- jajni prihodnosti mlade umetiyce in dodal poklonom njeni materi, ki je tudi bila pri kosilu. »Toda na noben način ne smemo poza- biti goske, ki je izlegla to zlato jajce .. •« Prijatelj Borisa Karlova, igral- ca demonskih vlog v filmu, so nekoč pripovedovali o njem tole zgodbico, tipično za njegov hu- mor v besedah. Nek človek je hotel govoriti z ženo Borisa Karlova. — Ali je gospa Karlov doma? — Ni. — Ali dovolite, da jo počakam? — Da. Po enoumem čakanju mož spet vpraša Karlova: — Mi lahko |x>veste, kje je vaša žena? ■ — Na ix>kopališču. — Kdaj se bo pa vrnila? — Ne vem. Že šest let je tam. Živela sta dva soseda. Eden izmed njiju je imel lepo knjiž- nico. Pa je prišel k njemu sosed in ga prosil, naj mu кчк§по knji- go posodi. »Zelo mi je žal,« ga je zavr- nil sosed, ki je imel knjižnico. »Knjig ne posojam- Če bi rad kaj bral, pridi k meni na dom in lah- ko bereš ves dan.« Čez nekaj dni je prišel on k svojemu sosedu in ga prosil, naj mu posodi lopato. »Zelo mi je žal.« ga je zavrnil sosed, ki je imel lopato. »Lopate ne posojam. Če bi jo rad imel, pridi k meni in boš lahko kopal ves dan.« Tihožitje na gostilniškem namiznem ргш Ali veste, kaj je to tihožitje? Seveda veste. Slikar naslika v ži- vih barvah košarico z breskvam , grozdjem, sMvami, zraven pa po- .staivi še vazo s pisanim svetjem. Vse je napravljeno tako živo :n resnično, da bi člove^k nehote stegni roko in si vzel ali pa bi si vsaj želel, da b: vse te dobrote in le^p^te postale resnica. Enkrat pa sem videl naslikano drugačno tihožitje: par starih, F>ošvedranih in raztrganih čevljev. Moral sem občudovati delo, ki je bila prava m-ojstrovina. Besede, ki so j h govorili ti zavrženi čevlij'. .40 bile besede obuipa. bede in brezmejne otožnosti. Taka tihožitja, pa ne naslikana, temveč živa in resnična, najdemo tudi po naš h pitujskih gostilnah. Tudi v nijiïh so tihožitja dvojne vrste: lepa, ugodje zbujajoča, in taka, ki so podobna prej opisane^- mu persiflažnemiu tihožitju z raz- trganimi čevlji. Tako lepo tiho- žitje je na primer udoben, sm.- selno urejen kotiček pri »Roziiki«, pri »Zupančiču«, pri »Novem sve- tu« in morda še kje. Miza je po- grnjena z belim ali rožastim či- stim prtom, na njem vazica s cvetjem (pa čeprav umetn.m), snažnim pepeßnikom. Peč prijet- no greje, tla so pometena ali celo obrisana, na oknih zavese. In kar je poglavitno: ko sede k taki mizi družba, da bi ob prigr-i'zku in pijači malo |X>kramiljala, ko j pride prjjazna točajika in povpra- šuje, kakšne so želje gostov. Seveda doživljamo take gostil- n ške idile le ob času, ko ni na- vala vsakodnevntth aibonentov, ki j;m jie treba čimprej postreči ali ob semanjih dneh, ko se krep- čajo po ptujskih gostilnah naš. podeželski ljudje ali po prihodu avtobusov in vlakov in podobno. Takrat naše prizadevne natakari- ce ne zmorejo vsega taikoj, pa če bi imele tudi po več parov rdk. V takih primerih mora vsak uvi- deven človek potrpet, in čakati, kdaj bo prišel na vrsto. Resnica je, da so ob neikaterih dnevih in urah naše gostilne pretesne in je strežnega osebja premalo. Kako to urediti, o tem ne bom pisal. Druga taka nerodna zadeva so tcčilne mize, ki so v nekater-'h gostilnah od jutra do pozne noè oblegane od stoječih gcstov. Naj- večkrat mora natakarica streči vsem cmizjem pa še tistim okrog točilne mize. Občudujem nekate- re (pa samo nekatere) teh usluž- benk, kaiko to zmorejo. Ne pre- zro niti enega gosta, pa naj sede v najbolj oddaljen kotiček. Pre- cej je postrežen, pa čepraiv na te- legrafski način. Pri takem pro- metu n. časa premi šljevati in raz- pravljati s tcčajko, ali boš rajši to ali onô. Ona zdrdra: golaž, vampi, jetrca, pečenka, kurja obara, hrenovke, kranjske... in že se ozira po novem gostu, ki je pravkar vstopil, ti pa se v tre>- nutku odiloči in reci: golaž! Naj- boljš.e, da naročiš istočasno Se pijačo, da ne bo treba točajki hodit; dvakrat. Glede stoječih gostov okrog točilnih miz je bilo že večkrat kaj rečeno. Po mojem naj bi uslužbenka v zelo prometnih go- st.lnah stregla le gostom pri mi- zah. Za goste, ki bi radi popili svojo 'merico kar mimogrede, naj bi bilo urejeno drugače, in sicer tako, da ne bi ves božjd dan za- krival'. s svojimi hrbti točajki razgleda po lokalu in bili poleg tega še v napoto vsem mimoido- čim. Morda se bo to nekoliko zboilijšalo, ko bo odprta nova to- čilnica pri Bračiču. Najbrž pa ne. Težko je gledat: uslužbenko, ki svoj nalogi v prenapolnjen-em lo- kalu ni kos. Ni vsak zia to. Površ- na, počasna, včasih nevljfudna po- strežba odvrača goste. Kmalu bo imela taka točajika nranj dela ... Alt pa bo ostala sploh brez posla, ker nii bila siposobna.. Pa povrnimo se k tiihožitju, saj o tem sem govoril že v začetku in bom o tem že nekaj povedal. Moj znanec se je pozno- zvečer pripe- ljal '.z Ljubljane v Ptuj. Prvič je bil v našem mestu. Srečala siva se po dolgih letih. Šel sem z njim in mu preslkrbetl prenočišče. Nato je bilo treba večerjatii. Šla sva v gostil.no, ki je bila še pred nedav^ nim prenovljena in moderno ure- jena. B.l sem skičajno tik pred otvoritvijo tam in občudoval smo- trno in estetično ureditev: parket, lesena stenska obloga, zavese, pri- jetna razsvetljaiva, nove mize čn stoli... Še v kuhinjo sem poku- kal in videl novodobno kuh.njsko opremo. No, sem si mislil, to je pa nova pridobitev za naše mesto. Bilo je četrt na enajst, ko sva vstopila. V prvi sobi: stoječi go- sti! Dva al. trije so natakarici talko vneto nekaj priipvovedovali. da naju sploh ni ne slišala ne opaaila. kaj šele pozidravila. Šla sva v sosedno sobo in sedla v kot pri peči. Na miizi sva ugledala imen.tno tihožitje: pol prta je bilo poTitega z vinom, da je vin- ski duh kar v nos silil; po prtu so bile raztresene krušne drob- tine; rjava golaževa omaka, ki jo je bil prejšnji gost razl.l, je po svoje prispevala k ži-vobarvnosti tih ožit j a ; p ep ein i k, pre na poln jen s cigaretnumi ogorki, je kraljeval sredi m.ze, ne^kaj pepela pa je biflo raztresenega tudi po prtu. Čakava. Čakava pet minut, deset minut — nič. V prvi sobi pa je okrog točilne m"ze kaj živahno. Sliš.jo se šale. smeh. Čakaila sva pol ure, ko je pr.šla. Bila je vsa nasmejana, še vsa pod vtis-om laskavih besed svojih častilcev okrog točilne mize. Ali ko je naju zagledala in pristopila k najini m zi, sem se v trenutku spomnil kitice iz znane Aškerče- ve pesmi »Atila in slovenska kra- ljica«: Ko Vida hotela pa peči je kruh, zmrači se prekrasno j. lice... Odnesel bil At ilov je ogled uh poslednji je memik pšenice. Tako se je zmračilo lice najini lepi točajki, ko je naju opazila. Lep., pravim, morda ne tako lepi, kakor je bila slovenska kraljica Vida. vendar še kar čedni. Ne- voljno nama je rekla: »Vsak mo- ment bomo zaprli, kmalu bo enajst. Ne morem pomagati.« »Ali midva čakava tu že pol ure, vi pa ste se me,dtem zaba- vali z onimi tam pri šanku.« »Ne morem pomagat..« »Tovarlšiica, ali veste, da je ta človek potoval pet ur, da je da- nes prvič v Ptuju in da je potre- ben okrepčiHa?« »Pojdite v Evr-opo, mi m-oramo zapreti.« Bik) je deset minut pred enaj- sto, ko sva odšla iz negostoljub- nega lokala. Znanca sem povabil k sebj in mu postregel s skrom.- nim prigrizkom. S. F. LAŽ ZA LAŽ Jim z Aljaske in Bili iz Te- xasa se srečata in beseda na- nese besedo. »Pri nas je včasih tako mraz,« pravi Jim, »da mo- ramo pod krave postaviti grelce, da jih lahko pomolzemo. ker jim v vimenu zmrzne mleko.« »Vaš mraz je res hud.« odgo- vori Bili, »vendar malenkost v v primeri s poletno vročino pri nas. Takrat je tak ovroče, da mo- ramo dajati kokošim piti vodo z ledom, sicer bi znesle trdokuhana jajca.« NEDELJA, 21. DECEMBRA €.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenske napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Igra pihalna god« ba ILA. 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje pri potoku. 8.45 Sk'adbe za violino in klavir. 9.00 Za- bavna matineja. 9.40 F. Chopin: Scher- zo v F=duru; Barkarola v Fis duru. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Jevrem Popo» vič: Daleč od rodnega kraja. 10.30 ,,lz domače skrinje" (prenos javne glasbene oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana). 11.30 Orkestralne miniature. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvesti'a. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušal- Napoved časa, poročila in vremenska na» poved. 15.10 Reklame. 15.25 Aram Ha- čaturjan: 4 odlomki iz baleta ,,Spartak". 15.40 Vedri zvoki. 16.00 Tomo -Marte- lanc: Sinajske razglednice. 16.30 Iz spo» minske knjige Giacoma Pucciniia. II. 17.30 Ernst Schnabel: Po s'edovlh Ane Frank íponovitev). 18.45 Klavir in vio- lina 19.00 zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 lugoislovanski orkestri, ansambli in solisti pred mikrofonom Radia Ljub' liana. 21.00 Obiski pri naših sk'adate- Ijih. I. oddaia: Anton Lajovic (ob skla- dateljevi 80-Ietnici). 22.00 Katioved ča- sa. poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 v plesnem ritmu z orkestrom Herbert Beckh iz'Münchena L 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke in zabavne me'o- dfie. 24.00 Zadnja poročlia in zaključek oddaje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 19. do 21. decem- bra t. 1. italijanski barvni film »SIMFONIJA UUBEZNI« in od 23. do 25 decembra 1.1. jugo- slovanski film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. KINO MURETINCI predvaja 20. :n 21. decemibra 1.1. slovenski film »SVET NA KAJ- ŽARJU«. KINO MAKOLE predvaja 20. .n 21. decembra 1.1, nemški fiikn »LAŽNI AD.AM«. Letošnja zima brez mraza — kako dolgo še? NOVI KRVODAJALCI Dne 20. novembra so daili kri iz C rkovc in okolice. Iskrena hvala vsem, zlasti organizatorki in kr- vodajalki tov. Žnidarič Štefki. — Pal Rozalija, Š en i ca Marija, Gra- dišnik Ivanka, Jevševar Marija. Peršuh Neža, Kajzer Ana, Fran- gež Neža, Rajtmajer Karla, Ferk Marija, Kovačič Liz ka. Vnuk Ma- rija, Purg Amalija, Žnidarič Štef- ka, Medved Jože, Pleteršek .An- ton, Franflež Štefka. Klasinc Fr.^ Solatnik Jakob. Voga Anton. Do- lenc Anton, Peršuh Anton, Maj- dek Vili. — Ostali so še: Letenja Marija, Dretar Peter, Podgoršek Karel, Budja Stanko. Vindiiš Pav- la, Vindiš ' Franc, Petek Lenart, Horvat Janez, Rep Jakob, Rep Marija. Dne 27. novembra 1958 so dali kri iz Domave in okolice. Iskrena hvala vsem. zlasti organizatorki -In krvodajalki tov. Marin Frančiški. — Šarlak Zvonka, Osvald Antoni- ja, Toplak Ana, šestan Jožefa, Hrga Ana, Vavpotič Marija, Pi hI er ETzabeta, Vedemjalk Ivana. Feti Mani .ja. Šeaula Jožica. Vrtiš Kon- rad. Peteršič Anton. Toplak Fr., Cigula J-ože, Ciqula Martin, Anroš Anton, Ivanuša A-vguist, Amuš Martin. Vuizem Štefka, Piitler An- aela, Slat-č Marija, Kristwlc Ma- rija. — Ostali so še: Cesar Franc, Msirinič Tllčka, Brunčič Marija, Vogrlnec Matej, Medved Marija, Požgaj Sabina, Prelog Alojz, Plo- šenjak Franc, Kukovec Ana, Pe- trove Stanko, Voda Kon,rad. Dne 4. decemibra so dali kri iz Markove in okolice. Iskrena hvala vsem, zlasti organizatorki in kr- vodajalki Kaiol Ljudmili. — Vo- grinec Štefan, Simmič A'ojz, Bez- jak Vera, Primožič Marija, Stra- fela Ma.rko, Simonie Jera, Vršič Jera, Plohi Barbara, Najvirt Mir-- ko. Rožmarin Marija, Rožmarin Slavica, Megllč Liza,, Horvat Ma- rija, Zelenik Iv?na, Strafela Ma- rija., Kristovič Stana, Horvat Ja- nez. VrtačnjTc Janez, Prinkl Geno-' vefa, Kafol Ljtidmi.la, Roškar Ma- rija, Čemezel Barbara. — Ostali so še: Hvaleč Elizabeta,' Kotnik Stanko, Bokša Ciril, dr. Pozmk Aleksander, Jančič Marija, Vaida Ivan, Bokša Ljudmila, Ilovšek Eli- zabeta. Predikaka Štefan, Predi- kaka Franc. Dne 11. (iecembra so da'^i kri iz Trnovske vasi in okolice. Ls'krena hvsifc vsem. zlasti rrqanizatorju. — Horvat Mari'ia, Hraa .Ап<те1а, Talner Tončka, Svare Marija, To- D-lak Marija, Kranjc Rozaíija, Štumberger Marija, Štumiberaer Elizaibeta, Korada Ana, Vrečar Anica, Potrč Тегет!?!®, Potrč Ttm., Nedeîfko Joži, Zorč'č J^ne^, Vre- čar Joža, Ро4и»с Mar.ja. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 19. deceraSra 195R Nastopilo je obdobje plastičnih mas Danes že ni več mogoče našte- ti vseh predmetov, izdelanih iz plastične mase. Popoln seznam bi obsegal debelo knjigo, ki pa bi za branje ne bila zanimiva. Brez pretiravanja zato lahko zapišemo, da plastične mase že uporabljajo V\ vseh industrijskih vejah in pri številnih izdelkih vse od oblek do raket. Pri izdelavi raket uporabljajo plastiko pri sestavnih delih in kot trdo gorivo; na ladjah jo najdemo v opremi, notranjih ločilnih ste- nah, reševalnih čolnih itd.; v kmetijstvu uporabljajo tanke liste iz plastične mase za zadrževanje izhlapevanja zemlje in onemogo- čanje rasti škodljivim rastlinam, kar povečuje donos kulturnih rastlin; v Švici uporabljajo cevi iz pla.stike za mlekovode, po ka- terih dovajajo mleko s planinskih pašnikov v doline; v živilski indu- striji predstavlja plastika idealno embalažo in tudi mleko že preva- žajo v kartcnastih posodah, pre- vlečenih s polietilenom; v tiskar- stvu najdemo plastiko na platni- cah knjig in matricah; v elektro- industriji predstavlja razen izola- cijskega materiala zelo pomemb- no snov iz katere izdelujejo celo drogove za daljnovode visoke na- petosti; v glasbi so plastične ma- se osnova za gramofonske plošče; v filmski industriji pa najdemo nezgorljive filme iz plastike. Vse bolj se uveljavlja tudi v gradbe- ništvu, kjer že predstavlja plasti- ka osnovni »gradbeni material :n material za opremo.« Revolucija, ki so jo povzročile plastične mase v proizvodnji, je šele v začetku. To ugotovimo že če se za trenutek zadržimo pri umetnih vlaknih, izdelanih iz pla- stične mase: nylon. Orlon, Moril. Terital, Moplen itd. Obleko, staro potrebo in zahtevo ljudi, se je vedno pridobivalo iz volne, bom- baža, konoplje in svile. Milijone hektarov zemlje je določne za pašo ovac ali za pridobivanje rastlinskih vlaken. Prišel pa bo čas, ko bo treba to zemljo upora- biti za pridobivanje hrane za lju- di, katerih število naglo narašča in ki zahtevajo hrano, in zopet hrano. Tedaj bodo umetna vlakna, kvalitetno in po izbiri izpopolnje- na, poklicana, da v celoti nado- mestijo naravna. Največja laž člani kluba ameriških lažniv- cev v Buarlingtonu so nedavno tekmovali. Prvo nagrado je dobil član tega kluba, ki je pripovedo- val naslednjo zgodbo: »Neki kmet je zgodaj spomladi oral na njivi s traktorjem. Njiva je bila tako dolga, da je kmet na drugem koncu zamenjal plug in sejalni stroj s komlMjnom in se vmil. Ko je prišel domov ga je žena že proglasila za mrtvega in je dobivala dmžinsko pokojnino. Drugo častno nagrado je dobila naslednja zgodba: »Lansko leto je bilo v Kenetuckvju tako toplo, da je veverica smuknila v zakur- jeno peč, da bi se nekoliko ohla- dila. Ravnatelj ustanove za tuje šol- stvo v Bonnu je zbral pcdatke o 71 univerzah, ki v 15 deželah prodajajo za primemo ceno aka- demske naslove. Te univerze niso prav nič podobne redmim izobra- ževalnim ustanovam, marveč j'ih sestavlja nekaj pisarn, v katerih »rektor« pcdpiše dipiomo. Večino dela opravijo »pa'»redo- valci naslovov«. Ti iščejo kandi- date za doktorje, inženirje .td, Dkold milijon dinarjev stane do- kument, ki ga v »rektoratu« opremijo z naslovi in pečati. Ve- činoma imajo te univerze zelo zveneča imena, ki navdajajo bral- ca s spoštovanjem. Kdo bi si mi- slil, da se skriva navadna slepa- rija za diplomo, ki ma na vrhu napis »Universidad Sintetica La- tina Americana« v San Salva- dor ju ! Največ takih dozdevnih univerz ;majio v ZDA. Tam predaja dok- torske in inženirske naslove kar 22 ustanov, к^ nimajo prav no- bene zveze z znanostjo m teh- niko. V Evropi deluje devet ita- lijanski'li, dve švicarski ter po ena španska n češka »tovarna doktorjev«. Prodajalcem naslovov po tamkajšnji zakonodaji ne mo- rejo do živega vse dotlej, dokler ti ne zap šejo, da je univerza pri- znana od države aH pa če jih ujamejo pn slepariji. Zlasti Ita- lijani prodajajo do!cložaje v urad,h. Te dni je stopil pred sodnike štabni zdravn'ik in »šef-psiholog« v zveznem obrambnem ministr- stvu, Izvežbal je nad 700 preiz- kusnih in personalnih častnikov, kot TCsjii vojaški zdravnik pa je »potrdil« okrog 80.000 mož, ki so bi)'i s tem uvrščeni v nemško zvezno vojsko. Pol leta je trajala ta gîorijia. Dvojni doktor, medi- cine in fitlozofijiS, je užival ne- sporen ugled med civtilnimi in Hrana za vsemirske potn'»ke Kskor se človeštvo vedno bolj bliža polet'om v vesolje, na Luno, na Mars, tako se boljša tudi vprašanje prehrane vsemirskih potnikov. Nič 'več pilule, prava zel en jadna hrana se jim obeta v obliki skromne alge, ki v mahu podobnih šopih alii plasteh ¡»kri- va mnoge tihe ribnike. Ime ji je CHLORELLA. Po okusu spominja na surovo špinačo. Najibot'j zgo- ščene hranilne snovi na vsem svetu so prav v njej. Sto gramov Chlorelle zadošča za dnevno po- trebo življenjsko najvažnejš h vi- taminov. Če se posrečijo poskusi s posipešenjem n.jene rasti in raz- množe\'anja. bodo to čudno rast- lino na liliiputainsk h vrtičkih go- jiilli v vspki bodoč: vsem^ rski ra- keti, kjer ne bo le hranil.a njenih potnrikov, obnavljala bo tudi po- rabljeni zrak na daljni poti. wjaSkimi krogi. Zdaj se je izka- zalo, da je 39-le'tni Dunajčan Robert Schneider menda največji slepar povojne Nemčije. Njegovo življenje je pestro kot cenen ro- man. Po vojni — bil je desetnik v nemški vojsiki — se je znašel na Dunaju kot pomožni: zdravnik, čeprav je na unix'erzi komaij po- duhal medic no in psihologijo. MiSturitetno spričevalo je p>otvo- ril. Zaradi 90 goljufij je sedöl nad eno leto. Dal je Avstrrji slo- vo, v Zahodni Nemčiji: pa mu je šel sleparski posel znova v klasje. Najbolj v vojski, k; se je dala potegniti od »bonnskega stotnika«, kot sleparja zdaj povsod smeje nazivajo. Sto let pulmanskih vagonov Udobno potovanje z železnico v njen:h začetnih letih gotovo ni bilo. To je menda posebno mot:lo občutljivega 27-letnega Ameri- čana po imenu George Marb.mer PuiIHman, po pcklicu tesarja, k: je zelo rad potoval po železnici. Razmišljal je in snoval ter konč- no izdelal spalnico na kolesih^ Takoj jo je odkupila železniška družba, ki je obratovala med Chi- cagom n Albanyjem. glavnim mestom države New York. Naro- čila je takih voz še veČ. In tako je pred sto leti, 1858. leta, zdr- dral prvi spalni voz v zgodovin: človeštva po 1300 km dolgi že- leznišk: progi. Zaostati n:so ma- rale tudi ostale ameriške železni- ške družbe in Pullman je gradil, da je naročila komaj dohajal. Medtem pa je snoval dalje. Usta- novil je posebno družba in pet let kasneje je zapeljal iz njego- vi!! dela^'/nic prvi jediilni voz, še ¡sto leto pa tudi salonski voz. Vs: njegov, »pulmani« so bili zvezan: z medsebojnem.; prehodi, kakršne poznamo še danes, Starokopitna Evropa je sledila ameriškemu zgledu šele dvajset let kasneje. Uvedla je spalne vozove na že- leznišk progi med Londonom :n Leedsom. Beograd nekdaj m danes v številkah Beograd spada med tista ev- ropska mesta, ki so po porastu prebivalstva v zadnjih sedemde- set h letih najbolj napredovala. Čeprav je bilo mesto poškodova- no že v pnvi svetovni vojni, v drugi pa je hudo porušeno, je Beograd danss polmiltijonsko me- sto. Pred slabimi sedemdesetimi leti. leta 1890, pa je imel le 54.240 prebivalcev. Deset let po- zneje je ime! 69.769 prebivalcev, medtem ko je do leta 1910 po- raslo število prebivalcev že na 89.876, Po prvi s\'etovni vojni, ko se je še Zemun pridružil Beogradu, so pop:Sii prebivalstva pokazali naslednje podatke: 1921. leta — 130.267 prebivalcev, od tega 18.528 nastanjenih v Zemunu; 1931. leta — 266.847, računajoč tudi 28.074 prebivalcev Zsmuna. Leta 1940 je bifo v Be^ogradu (po oceni) ckrog 230.000 prebivalcev, a od tedaj do danes se je šte- v.lo prebivalcev jugoslovanskega glavnega mesta povečado za 200 tisoč oseb. ELEKTRIČNE ŽRMLJE z umetni- ma kamnoma prodam. Skor- ba 48. Preklic zcicsdi razžaljenja časti Podpisana obžalujem in prekli- cujem neresnične besede, ki sem jih govorila zoper Muzek Franca iz Vidma pri Ptuju 160, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega progona. .Merc Ana, Videm pri Ptuju. Obvestilo Obvezno cepljenje psov proti steklini bo za Ptuj, desni breg v ponedeljek, dne 29. 12. in za levi breg v torek, dne 30. 12. 1958, vsakikrat ob 8. uri na Tratah št. 19, Privesti je vse pse od pol leta starosti naprej. Občinski veterinar Šahovsko društvo Ptuj obvešča vse svoje člane in ljubitelje šaha, da ima odslej naprej svoje šahov- ske večere v Zadružni gostilni pri Slonu, vsak torek in četrtek od 19. ure dalje. Šahovsko društvo Novi naročniki »Ptujskega tednika« Alojz Golob, V. P. 5319-5, Džor- dže-Petrovo, Florjan Zavec, Fran- kovci 30, Ormož, Anton Pajnki- her, Popovci 5, Zg. Pristava, Jo- žef Kovačec, Smolinci 8, Vitomar- ci, Mirko Bezjak, V. P. 2550-9, Kragujevac-Srbija, Martin Kolarič, V. P, 7640-2, Mučiči kod Rijeke, Neža Verdenik, Majšperk 12, Maj- šperk. Slava Hebar, Zg. Pristava 35. na ptujskem živilskem trgu v sre- do 17. XII. 1958. POVRTNINA Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60—80, čebuljček 300, česen 200—250, ohrovt 25— 30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40—60, solata endivija 60—80, buče 10. luščen fižol 50—60, špinača 80—100, ki- slo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20. hruške 25—30, gobe 160—200, orehi 100-150, gobe sivke 120. Za dom in družino Oprema sodobni кшШп e Racionalizirati kako delo se pravi, urediti ga tako, da bo opravljeno s kar najmanjšim na- porom v čimkrajšem času. Pora- ba časa in moči pri kuhinjskem delu sta zato glavni merili za pre- sojo, ali je kuhinja urejena so- dobno ali ne. Za lacionalizacijo dela v kuhinji je potrebno, da se njena oprema spremeni. Stvar je podobna kakor v tovarnah in v delavnicah, saj je navsezadnje tu- di kuhinja le delavnica, v kateri dela gospodinja — kuharica. Ka- dar v novo delavnico nameščajo stroje, delovne mize in pulte, na- tančno vedo za kakšno delo je vsak od njih namenjen. Vendar to še ni dovolj. Treba je vso to opre- mo pravilno razmestiti v obdelo- valni dvorani na podlagi natančno preštudiranega zaporedja delovnih faz in vsega postopka proizvodnje. Če mora delavec pri pultu vzeti med delom v orke drugo orodja ali novo surovino, pač ni vseeno, ali mora po vse to mimo svojih sosedov v oddaljeno shrambo ali pa mu je treba le seči pod pult, pa ima že vse, kar potrebuje. Sa- mo po sebi se nam zdi razumljivo, da je v tovarni ali v delavnici tak premišljen razpored stvari nujen. Zakaj bi ne bilo tako tudi v ku- hinji? Da bi mogli kuhinjo dobro opremiti, moramo, kakor za to- varno, najprej ugotoviti kakšna posamezna dela se bodo v njej opravljala in v kakšnem vrstnem redu, in to od prvih priprav za kuho pa do poslednjega giba, ko pospravimo po kosilu zadnji po- miti krožnik na zanj določen pro- stor. Gospodinja ima v kuhinji tro- je glavnih opravil. To so priprava za kuhanje, kuhanje in čiščenje. Vsako od teh glav. opravil lahko še posebej razčlenimo. Tako spada k pripravi prapravljanje in treblje- nje, h kuhanju pa loihenje, peče- nje in serviranje, k čiščenju pa odnašanje z mize. pomivanje po- sode, odcejevanje posode in shra- njevanje pomite posode. Za vsako od navedenih treh skupin naj bo v sodobni kuhinji pripravljena posebna, ¿a to vrsto dela primerna oprava in ob njej delovno mesto, S tako ustvarjeni- mi središči je v sodobni kuhinji doseženo, da se vse gibanje v njej — tekanje od vodovoda k štedil- niku in od shrambe do mize — kar najbolj skrči. Prostor je do- bro izkoriščen, tako da gospodi- nja pri delu čimveč stvari doseže z roko. SREDIŠČE ZA PRIPRAVLJA- NJE. — Tu pripravlja gospodinja jedila za kuhanje in pečenja ali jih narezuje mrzla. Nepokvarljiva živiia (riž, kcnserve) posoda in orodje (sklede, kotliči, tehtnica, mešalke) — po vse to je treba le po.ssči z roko pod delovno plo- skev, v omaro na levi, v zgornje viseče omarice. SREDIŠČE ZA KUHANJE. — Glavna naprava tega središča je štedilnik. Naš običajni zidani or- jak ni le drag, temveč zavzema zelo veliko prostora m ga je mo- goče ogrevati le z drvmi in pre- mogom. V novih zgradbah ga že nadomešča kombiniran štedilnik, ki je za polovico cenejši, majhen in prenosen; grejemo ga lahko z elektriko kakor tudi z drvmi in premogom. Strešica nad štedilni- kom, tako imenovana mapa, lovi hlape in odvaja iz kuhinje paro in vzduh. Vse kuharsko orodje, po- soda in porcelan (sklede, pladnji) so v zgornji in spodnji omarici na desni. SREDIŠČE ZA ČIŠČENJE. — Izdelano je tako, kakor terja to postopek pomivanja posode. De- lovna ploskev sestoji iz kovinske plošče z dvema koritoma, nad nji- ma je tekoča voda. Priprave za čiščenje in čistilna sredstva so v omari pod delovno ploščo. Ko smo za vsako delovno sredi- šče določili potrebno opremo, po- glejmo še, kako je nameščena v kuhinjskem prostoru. Po vrstnem redu opravil, kakor je zgoraj opisan, bi mislili, da se zapore- doma vrste središče za priprav- ljanje, ob njem središče za kuho in na koncu središče za čiščenje. Ker pa potrebujemo vodo tudi med pripravljanjem (čiščenje ze- lenjave, mesa in med kuho), zato središče za čiščenje, središče, ki edino ima tekočo vodo, vrinemo med ostali dve središči. Ako nam razmere ne dovoljuje- jo, da bi svojo kuhinjsko opremo razmestili natančno po navedenih smernicah, imamo pa prav gotovo možnost, da jo temu stanju vsaj deloma približamo. V naših starih stanovanjih le redkokdaj vidimo majhno kuhinjo. Naše dosedanje kuhinje so veči- noma velike, da se v njih lahko odvija takorekoč vse dnevno živ- ljenje družine. Odrasli v njej be- rejo, pišejo, šivajo, otroci se igra- jo in učijo, vsa družina v njej je in se zabava. Da je v istem pro- storu ovirano delo gospodinje in delo družine, je samo po sebi ra- zumljivo. Posebno očitno je to v starejših kuhinjah z mizo in stoli v sredini, v katerih gospodinjino območje ni ločeno od ostalega družinskega. Vsa oprema, potreb- na gospodinji pri delu je razpo- stavljena po vseh stenah tako, da je gospodinja primorana nešteto- krat prehoditi ves prostor. Tako kuhinjo lahko s pravilno razporeditvijo pohištva mnogo iz- boljšamo, in sicer tako, da je živ- ljenje družine ob jedilni mizi lo- čeno od kuharičinega območja. Opremo, ki jo rabi kuharica, po- stavimo skupno s štedilnikom v eno vrsto ob umivalniku, mizo za obed pa ob drugo steno ali koti- ček. Na tak način bo delo gospo- dinje zelo olajšano, pa tudi dru- gim bo v taki kuhinji prijetneje. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ skl:cuje občni zbor za dne 21. decembra 1958 ob 8. uri zju- traj v dvorani ObLO Ptuj, Miklo- šičeva ul.ca 14. Dnevni red : 1. Otvoritev. 2. Izvolitev konferenčnih or- ganov. 3. Poročila predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta. 4. Razprava po poročilih. 5. Razrešnica dosedanjemu plenumu. 6. Izvolitev plenuma, nadzor- nega odbora in delegatov. 7. Predlog predračuna za leto 1959. 8.. Razglas izida volitev. 9. Sklepi in bodoče naloge. 10. Razno. Prosimo vse izvoljene delegate in dosedanje člane plenuma, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora! Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330—500, piščanci 300— 700, jajca 22. MAŠČOBE Uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300—400, masla 400— 500. Izdaja »Ptujski tednik«. Dlrek tor Ivan Kranjčif ilrejuje uredn išic Mbor Odqovom' urednik Ba uman Anton Urednfítvr