Pofinfas {A3sfit f Bftlottal Leto X9 št. 126 Cena 2 Din RDk« Inosemstvo 40 Din. UretMMrot _____Ste Tclcteo M9f» 3132, »23, »124, »125 to »126. Maribor: AMamlmt cesta 13. Teklo« it «40. Mit Koceoora Teleta« Ker. 190. BofcopM m m mtnto. - Ocfarf po tarifo. Upravni itvoi UuMImul, PieSernor« *. U Telefon tt 3122, 3123, 3124. 3125, 312t (Merami oddelek: Uuhtjaaa Prešerno* ofica 4. Teletoo it. 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce«I it. 13. Telefon it 456 Podružnica Celje i Kocenova ofica it S. Telefon it. 190 Rnčtui pri poit tek. tavodih: Ljubljana M. IIM2-. Praha Cdsk) 78.180: Wiea Nr. 106 241 Ljubljana, 31. maja. Zdaj je znan končnoveljavni izid nedeljskih volitev v belgijski senat in poslansko zbornico. Katoliška stranka je v slednji nazadovala od dosedanjih 78 na 76 mandatov, socijalistična delavska stranka od 79 na 70 in Komu-nisti od 2 na 1. Napredovali pa so liberalci, in sicer od 23 na 28 in ilamski separatistični »frontisti« od 6 na 11. Brezstrankarji so dobili, 1 poslanca. V senatu ohranijo katoliki in liberalci svoje posestno stanje: 71, odnosno 23 sedežev, socijalistom pa so iztrgali frontisti 3 mandate, tako da imajo socija-listi sedaj še 56 senatorjev. V splošnem se razmerje med strankami ni iz temelja izpremenilo, česar spričo stabilnosti belgijskih političnih organizacij in dosledno izvedenega pro-porcijonalnega volilnega reda niti ni bilo pričakovati. Obe vladni stranki, klerikalci in liberalci, sta ohranili dosedanjo večino in jo celo pomnožili za 3 glasove v poslanski zbornici. Pač pa se je v nekoliko izpremenilo razmerje moči v vladnem taboru, in sicer v prid liberalcem, ki so v toliko narastli, da so sedaj upravičeni zahtevati večji delež pri državnem vodstvu. Napredek liberalne stranke v Belgiji je jako značilen, ker so ji še pred nedavnimi leti napovedovali neizbežno smrt, slično kot angleškemu liberalizmu in se je tudi stvarno dala ugotoviti izvestna dekadenca liberalnega pokreta. Sedanje volitve pa so dokazale, da je to bila le prehodna slabost. Zanimivo je tudi novo razmerje moči med opozicijskimi strankami. Nazadovanje socijalistov samo po sebi ni sicer tako močno, da bi moglo postati usodno za to krepko organizirano, re-formistično usmerjeno stranko. Ni ji škodovala komunistična protiagitacija, saj beleži belgijski komunizem lasten poraz. Glasove in mandate so pobrali socijalistom največ liberalci, deloma pa tudi ultranacijonalistični flam-ski »frontisti«, kar je daleko značilnej-še za razvoj narodnostnega vprašanja y dvojezični deželi. Vedno jasnejše postaja, da je fkm-sko gibanje tako močno, da bo izbojevalo absolutno enakopravnost v vseh panogah državnega in javnega življenja in da bo celo potreben enoten nastop vseh belgijskih državotvornih sil, da se prepreči razbitje Belgije. Najodločnejši flamski separatisti se ne strašijo sodelovanja z Belgiji sovražnim inozemstvom in smatrajo današnjo belgijsko državno enoto kot umeten stvor. Flaifl-sko gibanje je slavilo zadnja leta celo vrsto zmagoslavij; pod sedanjo kato-liško-liberalno Jasparjevo vlado je doseglo celo uvedbo dvojezičnega poveljevanja v belgijski vojski. S to reformo so občutno zadeti francosko govoreči Valonci, ki jim bo v praksi odslej zaprt dostop do višjih činov v armadi. Vsled tega se nekdaj vladajoči Valonci smatrajo danes že za zapostavljene. Belgiji se je posrečilo s skupnim naporom obvladati finančne težave in vrniti deželi blagostanje, ki ga je komaj poznala pred vojno. Zato se bo lahko neovirano posvetila ureditvi jezikovnega vprašanja, brez katere ni mogoča svobodna in enotna Belgija. Ker pa je svobodna in enotna Belgija nujna potreba ravnotežja v Evropi in obenem življensko važna zahteva za-padnih sil, ni niti malo dvomiti, da končna realizacija flamskih zahtev ne bo razbila belgijske države. Nasprotno! Uvedba popolne enakosti in upoštevanje ne le flamskih, marveč tudi valonskih pravic bo le okrepilo belgijsko neodvisnost, ki praznuje prihodnje leto svojo stoletnico. Sijajen uspeh delavske stranke pri volitvah v angleško zbornico Laburisti dosegli relativno večino z 289 mandati - Občuten poraz konservativcev - Chamberlain izvoljen s pičlo večino 23 glasov Pledojeji v Raeicevem pre cesu Državni tožitelj vztraja pri prvotni obtožbi - Zagovorniki dokazujejo, da je Račič ravnal v afektu in silo- branu London, 31. maja d. Parlamentarne volitve so pokazale zopet veliki smisel angleških širokih mas za reševanje političnega položaja. Udeležba volilcev je b'la doka.i velika in se radu-na, da je presegla 70%, tako da je glasovalo pri volilnih žarah okoli 20 milijonov volilcev in volillk. Volitve so se vršile v popolnem redu in miru ter ni do.^daj znan še niti en pr mer kakih volilnih spopadov ali nemirov. Kakor je bilo predvidevati že pred volitvami, so doživeli doslej v parlamentu absolutno gospodujoči konservativci težak poraz in izgub:li skoro 100 mandatov. Nad pričakovanje pa je porastlo število mandatov delavslke stranke, ki razpolaga po doslej znanih rezultatih z relativno večino. Slabo pa so izšli liberalci, ki so dosegli mnogo manj mandatov, kakor je bilo pričakovati. Volitve so se vršile od 7. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Takoj po zatvo-ritvi volilnih lokalov se je pričelo štetje glasov, ki je trajalo na mnogih voliščih celo noč. Na podlagi dosedaj znanih izidov je propadlo pri volitvah večje število odličnih politikov. Tako so izgubili med drugimi mandate tudi celo člani sedanje konservativne vlade, kakor minister za delo Artur Steemitland, državni podtajniik v ministrstvu za trgovino Willams. in drža vni podita mik v notranjem ministrstvu, Hemderson. Mandat je izgubil tudi eden najstarejših konservativnih poslancev Hope. ki je bil v spodnji zbornici že od 1. 1910. Poraženi so bili tudi komunisti, ki so računali na levičarsko orijentirano volil-stivo v delavsiki stranki. Izgubili so edini svoj mandat, ki ga je imel Indijec Saklatvala. Jedva je ohranil svoj man-da ttudi zunanji minister Chamberlain, ki je zmagal v Birmighamu nad delavskim kandidatom z malenkostno večino 23 glasov. Politični krogi se zaenkrat vzdržujejo še vsakih izjav in ugotovitev o bodočem delu in smernicah novega angleškega parlamenta. Gotovo pa je skoro že danes, da bodo imeli v njem liberalci navzlic slabemu rezultatu volitev zelo velik upliiv, ker bodo tvorili jeziček na tehtnici, kakor pred leti Irci. Negotovo je še tudi, kaka bo sestava bodoče vlade. Po dosedanjih rezultatih lahlko prevzamejo kot manjšinska vlada v roke državno krmilo laburisti ali konservativci kot predstavniki meščanstva. Skoro gotovo pa je, da se bo tudi v novem parlamentu nadaljeval boj med meščansko kapitalistično grupo in delavsko skupino. London, 31. maja s, Ministrski predsednik Baldvvin je bil v svojem volilnem okrožju izvoljen z večino 14.018 glasov. V Coventryju, kjer je imel konservativni kandidat svoj čas večino od 4824 glasov, je delavska stranka sedaj dosegla večino 11.719 glasov. Volilna udeležba se ceni na 77 odstotkov. Podlegel je tudi državr.i codtajnik v notranjem ministrstvu Henderson. Državni tajnik za zunanje zadeve sir Austen Chamberlain je dobil v svojem volilnem okrožju v zapadnem Birmingliann 16.842 glasov, dočim je njegov protikandidat delavske stranke Voil!ey dobil 16.819 glasov. Med izvoljeni je tudi solicitor general Marry-man, kandidat delavske stranke Oliver Baldvvin, sin ministrskega predsednika. Je porazil dosedajega konservativnega kandidata. ki je pri zadnjih volitvah imel večino 885 glasov, z večino 343 glasov. London, 31. maja, lo. Ob 21. uri je radio oddal naslednje poročilo o rezultatu volitev: Delavska stranka ima relativno večino z 289 pridobljenimi mandati, konservativci so jih dosegli 250, liberalci 52, ostali 5; skupno 596. K tem mandatom pride še 5 poslancev, ki jih volijo univerze, v 1 okraju se volitev ni vršila, ker je kandidat umri. Ostane tedaj še 13 volilnih okrajev, od koder še ni točnih rezultatov, kar pa ne more bistveno izpremeniti izid volitev. Konsternacija v borznih krogih London, 31. maja g. V Londonu vlada velika nervoznost, ki se opaža zlasti pred borzo, kjer množica študira plakate z volilnimi rezultati in kjer je prišlo že večkrat do prometnih ovir. Objavljeno poročilo londonske borze veli: Do sedaj objavljeni volilni rezultati so težak udarec za efektno borzo. Mešetarji se branijo skleniti kupčije pred objavo končnih volilnih rezultatov. Nadaljnji moment za znemirjenje so neugodna poročila o kralju. Strogo konservativna cit.v oddaja zaradi volilnih rezultatov svoje efekte, da s tem izraža svoje presenečenje. Boje se, da se bodo, ako pride do delavske vlade, odpravili vsi protekcijoni-stični ukrepi, zaradi česar bo zelo oškodovana zlasti industrija z gumi.jem, z avtomobili in petrolejska industrija.. Zaradi tega so bile ponudbe v teh efektih posebno velike. Strahovita potresna katastrofa v Argentini Potres je opustošil tri cvetoče pokrajine z neštetimi kraji_Na stotine človeških žrtev je še pokopanih pod razvalinami Angleški kralj ponovno obolel Beribt, 31. maja s. Po vesteh iz Londona zopetna bolezen angleškega kralia resnejša kot se je prvotno smatralo. Kot neugoden simptom smatrajo, da ie telesni zdravnik kralja, lord Dewson, ki se je mudil v Parizu, včeraj nemudoma odpotoval z letalom v London. Po angleških vesteh se računa z zopetnim imenovanjem regent-skega sveta zaradi česar se bo sestava kabineta zavlekla London, 31. maja s. Po oficiielnem bulle-tinu o zdravstvenem stanju angleškega kralja se je pod brazgotino zadnje operacijo napravil izpuščaj, ki so ga punktirali. Splošno stanje kralja je še dobro. Kralj bo moral ostati v postelji, vendar bo opravljal državne posle še v naprej. Najemnine v zagrebški mestni hiši Zagreb, 31. maja n. Danes se je na mestnem magistratu vršite seja stanovanjskega odbora, ki je določil najemnino za stanovanja v novi mestni stanovanjski hiši s 24 stanovanji za delavce. Za stanovanja z dvema sobama i«n prl-tiikl-iaiami je določena mesečna najemnina 550 Din, dečku bo za stanovanje v parterju, kjer so sobe nekoliko manjše, znašala najemnina 500 Din. Reflektanti. ki so zaprosili za stanovanja, so se pričeli že danes seliti v novo mestno hišo. Buenos Aires. 31. maja a. V provincah Mendoza, St. Luiz in Cordoba je napravil Potres velikansko škodo. Pretrgane so vse telefonske in brzojavne zveze. Posebno močni so bili potresni sunki v mestu Villatu-elo. kier je bilo porušenih nad 150 hiš. Pod razvalinami so pokopane številne žrtve in so do sedaj izkopali izpod ruševin že 60 mrtvih in okoli 260 težko ranjenih oseb. V celem Villatuelu ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Močno je bilo poškodovano tudi mesto Lasmalvillas, kjer je bilo ubitih 2o oseb in nad 50 težko ranjenih. Na kraj nesreče so bile odposlane številne vojaške ekspedicije in vlaki Rdečega križa. Buenos Alres. 31. maja a. Strašen potres, ki je v par hipih uničil tri cvetoče argen- tinske province, je napravil še dokaj večjo škodo, kakor so bili prvotno domnevali. Tako prihajajo poročila, da so potresni sunki popolnoma porušili tudi mesteci Atue in Ganga. Pod ruševinami je pokopanih doslej še neugotovijeno število žrtev in so samo v Atueji potegnili izpod podrtin 82 mrtvih in 135 težko ranjenih oseb. V Gan-gi je bila nesreča še večja, ker je takoj po potresu izbruhnil tudi požar, ki bo uničil še to, čemer je prizanesel potres. Porušila se je tudi osnovna šola, v kateri se je nahajalo 120 otrok, ki so večinoma umrli pod razvalinami. Po potresu je na mnogih krajih počila zemlja in so se odprli globoki prepadi, iz katerih bruha vrela voda. Nova sovjetska vlada sestavljena skoro brez izprernemb Kalinin, Rykov in Vorošiiov ostanejo v svojih funkcijah Zmaga desničarske opozicije nad Stalinom? Varšava, 31. maja, ra. V Moskvi za-sedajoči V. kongres sovjetov SSSR si je pred dvema dnevoma izvolil osrednji izvršilni odbor, nakar so se izvršile volitve predsedstva tega odbora. Izmed 27 članov predsedstva so bi'i nato izvoljeni poslevodeči predsednik Kalinin in podpredsedniki Petrovskij, Cervjakov, Musabekov, Hovajov 111 Aitakov ter tajnik Jenukidze. Iz vrst širšega predsedstva je izvršilni odbor izvolil narodne komisarje za posamezne vladne resore SSSR. Pri tem je Rykov obdržal predsestvo sveta narodnih komisarjev Sovjetske unije, podpredsedniška mesta pa so zavzeli narodni komisarji Rudsutak, Oidžoni-kidze in Šmit. V sovjetu narodnih komisarjev je došlo le do neznatne spremembe v deloma manj važnih portfeljih. Obenem s predsednikom Rykovim so obdržali svoje resore; Vorošiiov (vojna), Ciče- rin (zunanje zadeve), Rudsutak (promet), Mikojan (zunanja trgovina), Brju-hanov (finance), Ordžomkidze (poljedelstvo) in Kujbyšev (predsedstvo vrhovnega gospodarskega sveta). Na mesto Šmita je zasedel resor dela Ugljanov, na mesto Smirnova pošte in brzojav Antikov in na mesto Osinske-ga upravo za statistiko Miljutin. Vesti nekaterih inozemskih listov, da je kongres popolnoma potisnil v ozadje Rykova, so neosnovane. Res je le, da je Rykov odstopil kot predsednik sveta narodnih komisarjev RSFSR (Ruske sovjetske federativne socialistične republike), ostal pa je predsednik sveta narodnih komisarjev SSSR (Zveze sovjetskih socialističnih republik). Obe predsedniški mesti .ie opravljal nekoliko let in ga je sedaj na mestu predsednika vlade RSFSR zame-nil Syrcov. Beograd, 31. maja, p. Po petdnevni razpravi je bilo danes v procesu proti Puniši Račiču in tovarišema zaključeno dokazno postopanje. Po kratki izjavi državnega tožitelja Borivoja Nikoli-ča, ki je vztrajal pri svoji obtožbi, glaseči se na umor, so pričeli obrambni govori zagovornikov. Z ozirom na nenavadno veliko število zagovornikov bo proces po vsej priliki trajal še več dni. Danes je samo eden odvetnik govoril od 11. dopoldne z opoldanskim odmorom do 7. zvečer in bo še jutri nadaljeval svoj govor. Obramba si predvsem prizadeva dokazati, da ne gre za premišljen umor, marveč za čin v afektu, glede dr. Pernarja, glede Pavla Radiča, dr. Basarička in Ivana Grandje pa za silobran, dočim predstavlja poškodbe Stiepana Radiča le za nesrečen slučaj, za katerega Puniša Račič ni odgovoren. Državni tožitelj zahteva kaznovanje po čl. 155 srbskega kazenskega zakona, ki predvideva za premišljen umor smrtno kazen, obramba pa pledira za kvalifikacijo dejanja po čl. 156 točka 2., to je za uboj v afektu. Zaključek dokaznega postopanja Na današnji dopoldanski razpravi 60 bile prečitane še nekatere izjave v preiskavi zaslišanih prič, med drugimi izpoved vpo-kojenega kopetana Ivana Groje, ki se je udeležil seje kot poslušalec na galeriji, nadalje novinarja Jovičiča, ki je bil sotrudnik lista >Jedinstvo<, v katerem se je, kakor znano, že več dni poprej hujskalo k umoru Stjepana Radiča. Nadalje je bila prečitana izpoved brivskega pomočnika Rajka Gjer-manoviča, ki je bil zaposlen pri brivcu Ciž-miču ter je dan pred umorom slišal, kako je neka gospodična pripovedovala, da bo Puniša Račič 20. junija ustrelil Stjepana Radiča. Med drugimi je bila prečitana se izpo* ved bivšega poslanca Ivana Puclja, ki je sedel poleg Pribičeviča in se poteka usod« ne seje Narodne skupščine natanko spo« minja, ker je vse od početka seje pa do streljanja vodil natančne beležke. S svoje« ga sedeža je natanko videl, kako se je od« igral ves dogodek. Puniša Račič je streljal v kratkih presledkih, premišljeno in hlad« nokrvno. Uverjen je, da je obstojal kom-plot, in da je bil zločin dogovorjen. Bivši posl. Nikola Preka je sedel v peti klopi za dr. Pernarjem in je videl, kako je Puniša Račič pomeril najprej na drja. Pernarja, nato pa premišljeno in hladno« krvno na ostale žrtve. Bivši posl. Stjepan Kljujič izpoveduje, da je neka gospodična po dogodku pred zunanjim ministrstvom vprašala Tomo Popoviča, kaj se je zgodilo, ra kar ji je Toma Popovič odvrnil: »Kaj me vprašujete, to živino je treba vso pos biti.« Predlogi zagovornikov odklonjeni Sodni dvor se je nato umaknil h kratkemu posvetovanju o predlogih zagovornikov naj bi se na vsak način pozvala k razpravi zasebna tožitelja Ivan Grandja in dr. Pernar ter razne druge priče, ki jih je predlaga obramba tekom razprave. Sodišče je po kratkem posvetovanju vse te predloge odklonilo z motivacijo, da je iz rezultatov preiskave in poteka razprave vsa zadeva za presojo dovolj pojasnjena. Izjava državnega tožitelja S tem .ie bilo dokazno postopanje zaključeno in predsednik sodišča je podelil besedo državnemu tožiteliu Dobrivoiu Nikoliču, ki je podal naslednjo izjavo: »Ker je dokazno postopanje zaključeno ln so podani vsi momenti, potrebni za pravilno presojo vse zadeve, smatram odgoditev razprave in zaslišanje novih prič, odnosno prič ki niso prišle k razpravi, za nepotrebno. Sodno postopanje in potek razprave sta do* kazala upravičenost podane obtožbe In tudi predlogi obrambe niso ovrgli dokaznega materijala obtožnice niti glede kvalifikacije dejanja niti glede kazenske odgovornosti obtožencev. Zato smatram, da obstojajo vsa dejanja našteta v tožbi tako. kakor so naslikana in tudi četrto dejanje le smatrati glede na mišIJenie sanitetnega sveta za izvršeno. (Tu ie mišljen uboj Stiepana Radiča glede katerega je sanitetni svet podal mne. nje, da je smrt v posredni vzročni zvezi t dejanjem). Zaradi tega vztrajam v celoti pri svoji obtožbi In prosim člane sodišča, da izrečejo kazen v smislu predloga v obtožnici« Predsednik je nato ob 8.45 odredil kratek odmor, nakar se je razprava ob 9.15 nadaljevala. Govori zagovornikov Takoj po zopetni otvoritvi razprave je predsednik podal besedo obrambi. Odvet« niki so si odmorom razdelili vloge in se dogovorili glede vrstnega reda svojih govorov. Prvi je povzel b_>edo dr. Vinko Zore kt je začel svoj govor v slovenskem jezi* ku, nato nadaljeval v srbohrvaščini, kon* čal pa zopet v slovenščini. Dokazoval je v svojem govoru, da je bilo vse življenje Puniše Račiča častno. Čast naroda mu je bila vedno vodnica. Tradicija časti je pri Srbih živa; to je njihova življenska sila, ki dominira nad vsem. Mati doji dete in ga od zgodnje mladosti uči braniti svojo čast. Pleme Puniše Račiča ni bilo nikdar v turškem suženjstvu, a vedno je ščitilo siromake in reveže. Ves čas turških bojev je stal Puniša Račič na meji in branil do« movino. Dal je dovolj krvi za svobodo srbskega naroda, v njegovih žilah teče ju« naška kri. Vojna pa mu je zelo uničila živce. Zagovornik nato obširno opisuje nape* tost, ki je vladala v bivši Narodni skup« ščini. Politična borba je zapustila svoje meje in svoj pravi cilj. Narod, ki je pri* čakoval od Narodne skupščine dela, je doživel baš nasprotno. Strasti so dosegle tako stopnjo, da je Puniša Račič moral nastopiti v obrambo svoje časti. V taki situaciji ni čudno, da je Puniša Račič iz« gubil pamet in razsodnost in posegel po revolverju. Dr. Zore je zaključil: »Puniša Račič po zakonu ni kriv, zato naj bo sodba pravic« na in ga oprosti vsake krivde in odgovor« nosti.« Naslednji je govoril odvetnik dr. Ljubomir Kordič iz Cačka Najprej je tudi on govoril o značaju Puniše Račiča, o razmerah, v katerih je zrasel, o običajih njegovega plemena, ki ima značilno prislovico: »Dal Bog, da bi umrl v postelji.« Opisuje Punišo Račiča kot človeka, ki polaga na svojo čast več, kakor na vse drugo. Zato je tudi razum* Ijivo, zakaj je na tak način nastopil v obrambo časti v Narodni skupščini, ko je videl, da ne more na drug način dobiti zadoščenja za razžalitve. Če se upošteva njegovo duševno stanje v onem trenotku, ki ga je skušal Puniša Račič pij zaslišanju na razpravi figurativno pojasniti, ko ie navedel, da je bila njegova glava, kakor električna žarnica bogzna kolikih tisočev voltov, ne more biti govora o namerava« nem in premišljenem dejanju. Zato naj sodišče za primer, da bi se ne moglo od* ločiti za popolno oprostitev, upošteva do« ločbe točke 2. čl. 156. k. z. in kvalificira čin Puniše Račiča za dejanje v afektu. Po kratkem odmoru je povzel besedo kot tretji zagovornik odvetnik Zika Nikolič iz Cuprije Po njegovem mnenju je zločin Puniše Račiča skozi in skozi političnega značaja in sploh ne spada pred redno sodišče, marveč pred sodišče, ki bi se sestavilo ad hoc. Za dogodek 20. junija Puniša Ra* čič sploh ni kriv. Ne more se niti_ trditi, da je baš on oddal vse strele. Njegovo priznanje pri prvem zaslišanju je smatrati za čin v afektu, ker je bil takrat sc ves zmeden. Po kratkem odmoru .ie dobil besedo kot četrti zagovornik odvetnik dr. Josip Ljubic iz Knina, čigar govor je trajal od 11. dopoldne do 12., od 3. do 8. popoldne ter se bo nadaljeval še jutri dopoldne. Dr. Ljubic je sestavljal svoj obrambni govor 6 mesecev ter tvori debelo knjigo s strojem pisanih listov. Govori zeio obširno, razlaga zgodovino in politiko zadnjih 10 let, govori o etiki in morali, o Bogu in duši, o rodbini in družbi, o krvni osveti itd.. Dejanje Puniše Račiča kvalificira kot čin nujnega silobra-na. Izvršil je veliko politično in državniško delo. Redno sodišče bi ga sploh ne smelo soditi. Njegovo dejanje ni vzrok nego posledica. Za razmere; ki so jih ustvarile stranke, ni kriv Puniša Račič. To so krivice, ki so se vršile skozi vseh 10 let. Zakaj bi moral sedaj Puniša Račič nositi križ za vse. Nikdo ne sme metati kamenja na Punišo. Ob 8. zvečer je predsednik razpravo prekinil, nadaljevala se bo jutri ob 8. zjutraj. Dopoldne bo dr. Ljubic še nadaljeval svoj govor. Obtoženci so sicer mirno poslušali govore svojih zago%'ornikov, vendar pa je bi'o opažati, da so zlasti po kratki izjavi državnega pravdnika, ki je v celoti vztrajal pri obtožbi in zahteval smrtno kazen, postali zelo pobiti. Puniša Račič je ves čas sede! s sklonjeno glavo in skoraj nepremično strmel pred sebe. Posebno potrt je videti Tomo Popovič. ki mu z obraza odsevajo težki duševni boji. Na ulici pred sodiščem je ves dan zbrana večja množica, ki vsakogar, ki prihaja iz sodišča, radovedno vprašuje, kako poteka razprava. Besnenje umobolneža Sarajevo, 31. maja. 6. Včeraj je povzročil veliko senzacijo na ulici Pasterni neki Ali-ja Ahmed Dukič, ki je priletel na ulico s sekiro v roki ter pričel preganjati vsakogar, kogar je videl. Zatem se je vrnil v svojo hišo, razbil na dvorišču lopo za vozove in pričel razbijati tudi ostalo opravo. Večjemu številu policijskih stražnikov se je komaj posrečilo obvladati nesrečnika, ki so ga kot umobolnega pripeljali v bolnišnico. Ugotovljeno je, da je že dalje časa kazal znake duševne zmedenosti. Veliko zanimanje za letošnji velesejem Kakor je bilo pričakovati, je letošnji velesejem takoj prvi dan privabil v Ljubljano na tisoče tujcev, ki so nenadoma oživeli naše sicer precej tihe ulice. Čeprav smo ob koncu meseca je že v četrtek, na dan otvoritve, posetilo velesejem okrog »000 ljudi. Za danes in jutri pa se pričakuje pravi naval. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je že prve dni prispelo veliko število pravih interesentov in kupcev in da so bile sklenjene že lepe kupčije. Poleg gostov iz Slovenije je največ tujcev prišlo iz Srbije, pa tudi posetniki iz Hrvatske, Vojvodine, Bosne in Dalmacije so prav številni. Celo iz Amerike so že prispeli interesenti in naši rojaki, med njimi ameriški slikar Slovenec g. Perinšek. Neki ameriški interesenti se zanimajo za izvoz naših izdelkov v Ameriko, predvsem nekaterih specijal-nih proizvodov Kranjske industrijske družbe. Na podlagi povpraševanj vele-sejmskega urada pričakujejo razstav-ljalci po prvih vtisih prav ugodne kup-čijske zaključke. Posebno pozornost vzbuja na razstavišču 12 tonski parni tovorni avtomobil znane češke tvornice Škoda, ki se kuri s koksom, oljem ali pa s trdim lesom. Za ta avtomobil se zanima mestna občina ljubljanska, ki je poslala na velesejem že posebno komisijo. Njegovo obratovanje je zelo ekonomično ter znašajo prevozni stroški pri obtežbi 12 ton komaj 180 Din na 100 km. Veliko pozornost vzbuja zlasti med podeželskimi posetniki uspela razstava perutnine, ki bo otvorjena samo do 3. t. m., na kar posebno opozarjamo interesente. Jubilejna razstava meščanskih šol v Sloveniji je posebno za ria.še ženstvo prava atrakcija. Ta razstava, ki ;o prireja Društvo meščansKošo'skegi uči-teljstva ob priliki desetletnice ustanovitve slovenskih meščanskih šol, nam kaže ves ustroj naših meščanskih šol. Kot prva razstava iake vrste v naši državi nam nudi pestro s iko ogromne ga kulturnega dela niših meščanskih šol. Kaže nam pa tudi, ra kakšno vi soko stopnjo se je tekom desetih let povspelo naše meščansko šolstvo. Tu vidimo vzorna ročna dela gojencev in gojenk, pletenine, v-zcnine, parilo in druga ženska ročna deia, izdelke iz papirja, lesa, gline, krasna keramična :n kiparska dela, risbe, akvarele, učila za zemljepis, reliefe, modele, učila za pri-rodopis z akvarji in terarji, dalje učila za fiziko in geometrijo itd. Tudi za zabavo je na vessHčnem prostoru dobro preskrbljeno. V znanem sejmskem baru se dnevno dvakrat predvaja (ob 5. in 9. uri) plesni in glasbeni program, ki ga izvajajo inozemske artistke in artisti. Tudi v ostalih vese-ličnih paviljonih je izredno živahno, tako da pridejo na svoj račun tudi oni posetniki, ki prihajajo na velesejem tudi zaradi razvedrila. Ljubljanski občinski proračun Finančno ministrstvo je vrnilo ljubljanskemu občinskemu svetu proračun za 1. 1929., morda zaradi intervencije onih občinskih svetnikov, ki so se borili proti proračunu. Zavrnitev motivira ministrstvo s tem, da ne smejo biti izdatki višji kakor lansko leto. To pomeni, da se bo moral proračun ljubljanske mestne občine za 1. 1929. reducirati za približno 6 milijonov dinarjev. Doseči ta prihranek bo zelo težko že zaradi tega, ker mora mestna občina letos plačevati mnogo višje anuitete dolgov, kakor jih je morala lansko leto; tako se bodo morala odplačila dolgov izvršiti zaradi reduciranja proračuna na račun drugih izdatkov. Prizadeti bodo v prvi vrsti mestni uslužbenci, glede katerih zahteva finančno ministrstvo redukcijo v najvišji meri in znižanje njihovih prejemkov. Da bo izvedba te zahteve v sedanji dobi brezposelnosti še posebno usodna, je umevno, ker reducirani ne bodo mogli dobiti drugod službe. Nadalje zahteva finančno ministrstvo, naj se najemnine v mestnih stanovanjskih hišah povišajo, da bodo odgovarjale višini naiemnin. kakršne so sedaj v zasebnih hišah. Veliko število ljubljanskega prebivalstva bo pri tem občutno prizadeto, ker že sedaj mnogi najemniki najemnin ne zmagujejo. Zaradi redukcije proračuna tudi ne bo mogoče mestni občini letos izvršiti nobenih cestnih del. novih kanalov itd., ker bodo celo stroški za čiščenje ulic, škropljenje in odstranjevanje snega okrnjeni. Zelo težko bo prizadet proračun socijalnega skrbstva, kar se bo takoj sedaj pokazalo, ker bo treba ferijalne kolonije močno restringirati. Tudi proračuna za zdravstvo in šolstvo bosta znatno reducirana, odpadle bodo vse od občine določene, podpore za naše javne, prosvetne in humanitarne ustanove. Črtati se bodo morale vsaj deloma tudi podpore za prostovoljno gasilstvo K temu je treba še pripomniti, da so dajatve za državo v letošnjem proračunu precej večie, kakor so bile v lanskem letu, kljub temu pa je treba ta povišek kriti s prihranki v drugih postavkah. Iz ljubljanskega magistrat-nega gremija Ljubljana, 31. maja. Danes ob 17. se je vršila seja magistralnega'gremija, ki je trajala tri ure. Gremij je ugodil prošnji direkcije Srednje tehnične šole in Splošnega ženskega društva, da bi občina posredovala, naj bi se vsi prostori v Srednji tehnični šoli porabljali za pouk. Dalje se je gremij izjavil za to, naj bi se na tej šoli kot obvezen predmet poučevala-nemščina. Dimnikarska koncesija se je podelila dimnikarjema gg. Bevcu in Lipniku. Prošnja Dimnikarske zadruge za razdelitev mesta na ometalne okraje, se prepusti občinskemu svetu. Podeli ee g. Kancu koncesija za dro-gerijo; g. Karlu Moretu koncesija sodavi-čarske obrti; ge. Regini Tomažič koncesija za brezalkoholno gostilno; g. Antonu Kovaču pa koncesija za avtotakso. Prodaja sladoleda bo dopuščena še naprej, vendar pa pod strogo kontrolo mestnega fizikata. Stavbna dovoljenja so bila odobrena: g. Franu Rozini za visokopritlično hišo ob Ve-rovškovi ulici; g. Antonu Slaku za pritlično hišo ob Gerbičevi ulici; g. Franju Grčarju za adaptacijo lokala ob Gasilski cesti; gosp. Alojziju Jesihu za adaptacijo stanovanja v Bohoričevi ulici; g. Antonu Plešku za adaptacijo trgovskega lokala v Verovškovi ulici; g. Elzi Ženko za gradnjo enonadstropne hiše ob Kobaridski ulici; g. Ivanu Šimencu za gradnjo lope in ograje ob Lepem potoku; ge. Kristi Smrekar za gradnjo visokopritlične hiše v Veliki čolnarski ulici; isto g. Jakobu Erženu ob Podmilšakovi ulici; g. Karlu Pa-radišu za gradnjo prizidka ob Opekarski cesti: g. dr. Antonu Mavrinu za gradnjo vi-sckopritlične hiše ob Podlimbarskega ulici; g. Leopoldu Tratniku za napravo terase na Sv. Petra cesti; ge. Ani Arko za gradnjo čebelnjaka in ograje ob Cesti v Rožno dolino; g. Mihaelu Sernecu za adaptacijo loka-'■ in hodnika na Poljanski cesti št. 3; g. '—rju žužeku za gradnjo lope za avtomo- bile v Kolodvorski ulici; ge. Josipini Pukel-etein za adaptacijo lokala na Sv. Petra cesti; g. Franju Pozniču za gradnjo »nonad-stropne biše ob Podmilščakovi ulici ter končno g. Francu Slovši za postavitev odprte lope v Razlagovi ulici. Dovoli se tudi zgradba lop za športne čolne ua Ljubljanici. Končno je gremij izdal uporabna dovoljenja ge. Josipini Faganel za pritlično hišo ob Ižanski cesti; g. Martini Bužan za uporabo podstrešja in balkona v Janševi ulici; g. Franu Koširju za uporabo hiše v Apihovi ulici in g. Ivanu Mnvsarju za uporabo hiše v Podlimbarskega ulici. „Hrvat" prenehal izhajati Zagreb, 31. maja. č Danes je izšla zad« nja številka »Hrvata«, ki objavlja na čelu lista naslednjo kratko objavo: »Našim na» rocnikom, inserentom in prijateljem! To je poslednja številka dnevnika »Hrvata«, ki jo prejmete. Njegovo nadaljnje izhaja« nje se z dnem 1. junija ustavlja Osnovan in vzdrževan je bil v svrho, da bo glasnik stranke, danes pa, ko ne more biti stran« karskega življenja in udejstvovanja, mu je obstoj nemogoč. Poslavljajoč se od svo« jih naročnikov, inserentov in prijateljev, se toplo zahvaljujemo za vso moralno in materijelno podporo, ki so jo pri izdajanju »Hrvata« zlasti v zadnjih letih izkazovali tere beležimo z velikim spoštovan iem — uredništvo in uprava dnevr-ika »Hrvata«. Razdelitev dobička razredne loterije Beograd. 31. maja p. Ministra financ in poljedelstva sta podpisala skupen odlok o razdelitvi čisteča dobička razredne loterije. Cisti dobiček 16. kola iz 1. 1928. je znašal 2.9 miH.iona dinarjev. Od tega gre 50 odstotkov Direkciji za poljedelski kredit. 25 v rezervni fond razredne loterije. 3 pa v invalidcki fond. Ostanek "550.071 Din se razdeli takole: 40 odstotkov za podpiranje pol.iede'stva in živinoreje. 28 odstotkov za podpore zemlioradniškim zvezam in zadrugam. 6 odstotkov za posojila kmetovalcem in njihovim zadrugam. 4 odstotke za posojila obrtnikom in njihovim organizacijam. Proslava Račkega v Zagrebu Zagreb, 31. maja n. Danes je dospe! v Zagreb minister trgovine in industrije dr Mažuranič, k; bo jutri prisostvoval proslavi 100-letnice rojstva Frana Rafikega. Kralja bo zastopal na tej proslavi armijski komandant general Matic. 600 angleških izletnikov v Splitu Split, 31. maja n.. Dopoldne je dospel v siplit-siko luko velita' angleški potniški paraik »Ox-iord« s 600 angleški™ turisti. Izlet je organizirala znana agencija Cook. Ekskurzija angleških turistov po Jadranskem in Sredozemskem morju bo trajala 28 dni. Angleški gostje so se danes z avtomobili odpeljali v okolico Splita. Velik vlom v Osjeku * Osijek, 31. maja. č. V pretekli noči od 9. zvečer do 6. zjutraj je bil v Osijeku v Draš-kovičevi ulici št. 4 izvršen vlom v stanovanje vdove predsednika sodnega stola ge. Brošan. Vlomilci so odnesli iz predala neke omare zlatnine v vrednosti 250.000 Din. Petkratni morilec Sofija, 31. maja. č. V pretekli noči se je v Plevnu dogodil strašen zločin. Pekovski mojster Roko Karamašov je dobil nove« ga pomočnika. Ta je tekom noči ubil s sekiro dva delavca, s katerima je spal v isti sobi, nato vdrl v gospodarjevo stano« vanje, ubil dva njegova sinova, odsekal njegovi ženi glavo, nakar se je šele po» srečilo pekovskemu mojstru, da je pod i v« janemu morilcu odvzel sekiro. Morilec je zatem pobegnil v svojo sobo, kjer so ga poklicani orožniki Končno aretirali. Pri zaslišanju je moru^c izjavil da je hotel umoriti vso družino, oropati jo in nato pobegniti. Letalčeva sreča v nesreči Mostar, 31. maia č. Včeraj je podporočnik Z. Boljevič dobil od mostarske letalske komande nalog, naj v najkraiši smeri poleti iz Mostarja proti Jadranskemu morju ter potem ob morju proti Splitu in Imotskemu in se spusti na Imotsko polje. Svojo nalogo je izvršil zelo dobro, toda proti koncu poleta je opa-il, da mu aparat ne funkcijonira v redu. Podporočnik se je moral spustiti, ker mu je pretila nevarnost, da se mu motor zažge. Pri spuščanju na zemlio se mu je letalo v resnici vnelo, toda podporočniku se ni ničesar pripetilo. Seja ministrskega sveta Beograd, 31. maja p. Nocoj se je vršila v Topčideru seja ministrskega sveta. O seji^ ki ji je predsedoval general Peter Živkovič, ni bil nocoj izdan nikaik uradni komunike. Avdijence Beograd, 31. maja. p. Tekom današnje« ga dne je kralj sprejel v avdijenci mini« stra financ dr. Švrljugo, ministra poljedel« stva dr. Frangeša in dr. Silabo, profesorja prrfke univerze in osebnega zdravnika prezidenta češkoslovaške republike Masa« rvka. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 3 maja. p. Na današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta se je na« daljevala podrobna razprava o načrtu in« validskega zakona. Pričakuje se, da bo razprava o invalidskem zakonu na jutri« šnji seji zaključena in da bo načrt zakona osvojen. Zatem pride v razpravo načrt za« kona o srbski pravoslavni cerkvi, ki ga je sestavilo ministrstvo pravde. Naša mornarica v Tunisu Beograd, 31. maia p. Iz Tunisa poročajo. da je juginslovenska vojna eska-dra dospela v B;zerto. Ob njenem prihodu v pristan'šče so francoske ladje oddale 21 pozdravnih strelov. Jugoslo-venski admiralski brod »Dalmacija« je odvrnil strele. Jugoslovenska vojna mornarica ostane v Bzerti več dni. Tekom svojega bvanja si bo ogledala naprave francoske mornarice in prisostvovala pomorskim in letalskim vež-bam. Konferenca borz Beosrad, 31. marca. p. Danes se je vršila v poslopju beograjske borzo seja, ki so ji prisostvovali člani in odposlanci ljubljanske, zagrebške, novosadske, somborske, beograjske in skopljanske borze. Razpravljalo se se je o špeci.jalnih uzancah na naših borzah. Načrt nove ureditve je sestavila zagrebška borza. Zatem so bile pregledane in odobrene številne prošnje glede olajšave 2% refakciie od izvoza žita, ki so veljale do 31. maja t. 1. »Industrija Slovenije« Zagreb, 31. maja. (. Nocojšnje »Novosti« prinašajo povodom otvoritve ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma prilogo na petih straneh pod naslovom »industrija Slovenije« z opisi raznih tvrdk in nii-hovih ra?stavnih predmetov, z mnogimi slikami lastnikov raznih podjetij ter njihovih tvorn i c. Cerkev in država Zanimiva mnenja rektorja beograjske univerze. Rektor beograjske univerze profesor dr. Ceda Mitrovič je dal »Vremenu« intervjuv o aktualnem vprašanju »cerkev in država«. O tem predmetu se pri nas zlasti v zadnjem času mnogo razpravlja, ker so na dnevnem redu verski in šolski zakoni. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo sestavilo načrt osnovnošolskega zakona, ki sloni na načelu dalekosežne državne kontrole vsega šolstva. Temu stališču primerno in konsekvetno je tudi stališče, ki ga ministerijalni načrt zavzema do veronauku. Isto vprašanje se je pojavilo tudi tekom razprave o novem zakonu za srbsko pravoslavno cerkev. Dr. Mitrovič naglaša v uvodu svoje izjave, da zagovarja obsežno cerkveno avtonomijo. Velike zgodovinske verske zajednice, kakršni sta pri nas pravoslavna in katoliška cerkev, imajo popolnoma urejene notranje odno-šaje. Te zajednice uživajo popolno avtonomijo v vseh svojih notranjih poslih. Država priznava njihovo notranjo ureditev, a cerkve izvršujejo uredbo-dajno, sodno in upravno oblas*.. Država mora to avtonomijo cerkvam v polnem obsegu priznati. Cerkev razvija reMgijozno-moralno stran človska država pa ureja pravne odnošaje družbe. Glede sodelovanja laičnega elementa v upravi pravoslavnih cei »oenih občin je dr. Mitrovič dejal: »Zatnevo predstavnikov cerkvenih občin iz Bosne, fiercegovine in Vojvodine naj se do-vo'i aktivno sodelovanje bikov v cerkvenih poslih, zlasti pa pri urejanju imovinskih odnošajev, je treoa toplo pozdraviti. Taka zahteva je velik uspeh cerkve, kajti brez naroda ni cerkve. V obratnem primeru bi nastala nevarnost za cerkev.« O državi in cerkvi kot taki, oziroma o kontroli države je dr. Mitrovič izrazil naslednje naziranje: »Državi se mora priznati pravica vrhovnega nadzorstva na4 cerkveno imovino. Ta imovina se ne sme trositi za druge cilje, temveč le za smoter, ki si ga je cerkev postavila. Nadzorstvo države pa ne sme iti tako daleč, da se za vsak izdatek zahteva odobritev glavne kontrole in da se predpišejo pogoji državnega računovodstva.« Ustavo pravoslavne cerkve je treba po mišljenju prof. Mitroviča sestaviti v sporazumu med cerkvijo in državo. Vsaka enostranost bi pomenila prekoračenje delokroga ene ali druge zajednice. Glede vpliva cerkve na veronauk v ljudskih šolah je izjavil dr. Mitrovič: »Verski pouk v ožjem smislu spada brez dvoma v pristojnost cerkve. Na drugi strani pa gre vrhovno nadzorstvo nad šolo in iavnim poukom samo državni oblasti. Zato je treba poiskati nekak kompromis. Pri tem naj se upoštevajo že obstoječa izkustva v naši državi. Ni na mestu zanikati cerkvi pravice do veronauka. pa tudi državi ne smemo odreči pravice vodstva pro- i svetne politike v vsej državi.« Zopet proces zaradi „muškatelca" Tožba kaplana Hrastlia proti uradniki Vinarske zadruge. Maribor, 31. maja. Ravno v času, ko je začel zopet cveteti bezeg, se razvija po Mariboru silovita debata o fabriciranju muškatelca. Znani proces, v katerem so bili obsojeni odborniki Osrednje vinarske zadruge v Mariboru po vinskem zakonu na neznatne denarne kazni radi ponarejanja muškatelca, je vzbudil ne samo v Mariboru, ampak v celi oblasti, zlasti pa v vinorodnih krajih pravo revolucijo duhov. Posebno ogorčeni so nad tem ponarejanjem vina v vinarski zadrugi, ki so jo vodili duhovniki: katehet Rezman in pod-ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj, vinogradniki. Upravičeno se pritožujejo nad dejstvom, da je zadruga, ki bi morala predvsem pomagati kmetom vinogradnikom, da bi lažje prodajali svoj pridelek, sama delala največjo konkurenco s tem, da je kar na veliko sladkala vino, česar kmetje zaradi dragega sladkorja ne morejo delati in potem svoje naravno, toda bolj kislo vino mnogo težje spravljajo v promet, oziroma ga morajo prodati po nizkih cenah vinskim zadrugam, da ga te sladkajo in kot pristno robo drago naprej prodajajo. Še bolj pa so vsi vinogradniki ogorčeni nad iabrikacijo muškatelca iz bezga, ker nam je to ogromno škodilo na ugledu našega doslej dobrega slovesa v vinogradništvu. Kakor strela z jasnega neba pa je obsodba voditeljev vinarske zadruge udarila tudi v škofijo. Duhovniški krogi, ki niso zasidrani po gospodarskih korporacijah, so še vedno ogorčeni, češ, kaj sta se duhovnika Rezman in Hrastelj vtikala v stvari, ki ju nič ne brigajo, mesto da bi ostala pri svojem dušnem pastirstvu. Najtežavnejše stališče imajo kateheti po šolah. Komaj stopijo v razred, že šušlja med učenci o muškatelcu. kar je seve upravičeno mučno za neprizadete duhovnike. Blamirani so nadalje znani mariborski »Weinbeisserji«, tipični prijatelji in »poznavalci« zlate kapljice, ki kljub svojemu višjemu socijalnemu stališču obiskujejo le zakrite kotičke, kjer točijo le najžlahtnejše sorte. Tudi ti so lansko jesen s pristnim navdušenjem hvalili cenjenega »muškatelca« iz duhovniške kleti v Mel.iu. Izvedenec kemik dr. Cazafura pa je pri zadnji razpravi izrekel o teh »Weinbeisserjih« uničujočo sodbo. Ugotovil je med drugim tudi sledeče: Ravno pred dvema letoma smo imeli v Mariboru podobno vinsko afero. V nekem hotelu so prodajali izvrstno, sladko kapljico .Vinski »strokovnjaki« niso mogli dovolj prehvaliti te pristne žlahtnine. Mariborska izvedenca dr. Cazafura in inž. Mohorčič pa sta našla v tistem sladkem rizlingu iz Lajteršperga — saharin. Obtoženi prodajalec pa se je proti temu mnenju uprl in poklical ljubljanske in zagrebške izvedence. ki so rekli, da ni saharina v vinu, ampak da je isto pristno. Rizling je šel nato na izvedeniško instanco, na ljubljansko univerzo, ki pa je v isti steklenici, fc katere se je med tem vino že posušilo, še z mikroskopom našla — kristale saharina in mariborski »Weinbeisserji« so utihnili. Ni čuda, da so tudi sedaj ogorčeni, ker so hvalili in pili bezgov muškatelec. Nova razprava V to muškatelsko mariborsko ozračje je prišla ta teden nova razprava o muškatelcu v tožbi, ki jo je naperil užaljeni kaplan Franc Hrastelj proti gospe Milki Pihlarje-vi, bivši uradnici Osrednje štajerske vinarske zadruge, zaradi njene ovadbe proti F. Hrastelju, katerega je obdolžila, da je vedel za ponarejanje muškatelca v zadrugi in da je še on posebej poslal odbornika Lor-beka v Zagreb v svrho informacij o cenah špirita v tovarni Arko. Razprava se je vršila pred istim sodnikom kakor zadnjič, g. Štukliem Obtožitel.ia Hrastelja je zastopal dr Veble, obtoženo pa je zagovarjal dr. Reisman. Obtoženka Milk? Pihlarjeva je pri razpravi priznala, da je vloženo ovadbo poslala sodišču, nastopa pa dokaz resnice predvsem s kazenskim spisom proti odbornikom Zadruge, iz katerega je razvidno, da so bili obsojeni zaradi ponarejanja muška- teljca, med njimi tudi kaplan Hraste!]. Glede slednjega je obtožena Pihlarjeva še navajala: Naročilo za pot v Zagreb zaradi špirita »Drugi dan po neki seji Vinarske zadruge, kjer sem bila uradnica, je prišel v pisarno, kjer sva se nahajala jaz in mož, odbornik Lorbek in vprašal moža, če naj gre v Zagreb ali ne, češ, da je bilo prejšnji dan na seji sklenjeno, da mora ijj v Zagreb v tovarno Arko po informacije zaradi špirita. Lorbek je še pristavil, da mu je kaplan Hrastelj izrecno naročil, naj se on pelje v Zagreb. Moj mož je bil takrat še podnačelnik Zadruge in se je zaradi tega obrnil nanj Lorbek za svet. Lorbek mu je še izrecno rekel, naj pove on (Pihlar) svoje mnenje. Ravno isto jutro sem v zapisniku Zadruge čitala tudi sklep prejšnjega dne, da se pelie Lorbek v Zagreb po informacije. Zapisnik pa ni navajal, da je naročilo dal Lorbeku Hrastelj. Iz podpisov sem ugotovila, da je bil na seji tudi Hrastelj. Ko sem prečrtala zapisnik, sem še vzkliknila napram svojemu možu in Vilku Golobu, železniškemu uslužbencu v pokoju: »Ti norci gredo pa še to v zapisnik pisat« Pozneje pa tega odstavka v zapisniku nisem več našla. Sodnik je sklenil, da se razprava preloži do časa, ko bo okrožno sodišče rešilo sodbo proti odbornikom Vinarske zadruge, ki so bili že obsojeni zaradi ponarejanja muškatelca. Kakor znano, je bil g. Hrastelj v dotični zadevi obsojen na 1.500 Din ali 4 dni zapora. Lorbek pa na 2.000 Din ali 6 dni zapora. G. Hrastelj je pri zadnji razpravi s poudarkom naglašal. da bodo sedaj v njegovi tožbi proti Pihlarjevi nastopili soobtoženci kot priče in se bo potem izkazala njegova nedolžnost, med tem ko so bi'i v tožbi javnega obtožitelja vsi odborniki zadruge obtoženi in tudi vsi obsojeni. O nadaljnjem poteku zadeve bomo poročali. Štok oproščen obtožbe umora 10 let ječe xaradt tatvin Zagreb, 31. maja. č. Danes opoldne je sodišče razglasilo razsodbo v procesu pro« ti Alojziju Štoku, ki je bil obtožen zaradi umora branjevca Alojzija Škorjanca. Sodi« šče se ni moglo prepričati, da je Štok res izvršil ta umor in prav tako ga je opTosti« Io tudi obtožbe zaradi zapeljevanja h kri« vi prisegi tekom sodne razprave. Obsodi« lo na ga ie zaradi raznih tatvjn in drugih deliktov na 10 let težke ječe, poostrene s postom. Imenovanja v katasterski službi Beograd, 31. maja p. Na predlog ministra financ sta bila pomaknjena v 1. skupino H. kategorije in postavljena za šefa kaiasterskib uprav gg. Henrik Horvat v Kranj« in Rudolf Didek v Celju. Ljubljanska opera Ga. Vesel-Polla kot gost v »Travlatl«. Po izvrstno uspeli operni turneji v Dubrovniku in Splitu je naš operni ansambl včeraj zopet pričel doma s predstavami in to v prvi vrsti za obiskovalce ravnokar otvorjenega velesejma. Včeraj v četrtek je bila vprizorjena opereta »Pri treh mladenkah« v običajni zasedbi, a je bila obiskana zelo slabo. Bol.ie se .ie godilo današnji »Tra-viati« z go. Vesel-Pollo v vlogi Violette. Ga. Vesel-Polla je pri nas na glasu kot umetnica-koloraturka sijajne kvalitete, prekrasno izvežbanega glasu v vseh legah, izredne pevske tehnike in najtoplejšega občutenja. Vse te svoje velike vrline je pokazala tudi včeraj ter zanje žela na odru med igro in pred zastorom neskočne aplavze malodane polne hiše. Poleg nje sta se srečno uveljavila gg Grba in Janko, manj uspešno g. Kovač. Tudi imejitelji manjših vlog so k lepo zaokroženi predstavi z zborom in orkestrom vred prispevali po vseh svojih močeh. Opero je vodil g. Neffat kot vsikdar, tako tudi sedaj z veliko spretnostjo in rutino. —č. VELIKI SEJEM KOLES »Ljubljanski dvor«, Pražakova ulica 19. Na.rzadovoljnejše uporabljate za mesto in vas kolesa svetovno znanih znamk Tudi na obroke! „D€RKOPP" Tudi na obroke! »Tehnik« J©SIJ* EAIJAI »Ljubljanski dvor« LJUBLJANA Pražakova ul. 19. v neposredni bližini glavnega kolodvora Poselite nas na velesejmu ! 7620 SEPARATOR pobira ostro, se lahko pere in dobro obnese vsled konstrukcije lamel. PovoHirf plačilni pogoji Dolgoletna garancija glavni zastopnik j ude viti Klein DIABOLO SEPARATOR A. B. Stockholm (Švedska) ZAGREB, Račkoga ul. 5 a. ~ Sprejmemo marljive zastopnike. Upravni odbor Ljubljanskega velesejma Sedeči gospodje od leve na desno: preidsedhlk velesejma Fran Bonač, pred-sexM< upravnega odbora Avgust Praprobnik. Zadali stoje od leve na desno: Karel Deteta, inž. Milan Šuklie, tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič, ravnatelj vde-seima dr. Milan Dular, dr. Ciril Pavlin, glavni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran "VVindischer, Ha>n>uš Krof ta. Novi častili doktorji beograjske univerze Kakor znano, je pred dnevi dospel v Jugoslavijo sloviti angleški publicist Seaton Watson (Scotus Viator), znani prijatelj Ju-goslovencv. Mudil se je par dni v Ljubljani ter je včeraj dopoldne posetil tudi ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, s katerim je ostal skoro poldrugo uro v razgovoru. Zvečer je odpotoval dalje v Zagreb ter bo pose-til na svojem potovanju po Jugoslaviji tudi Beograd, kjer bo promoviran lia tamošnji univerzi za častnega doktorja filozofske fakultete. Profesorski svet filozofske fakultete beograjske univerze je namreč izvolil nedavno za svoje častne doktorje splošno znane publiciste in znanstvenike Seatona Watsona, Avgusta Gauvaina in Hermana Wendla. O tem so bili že obveščeni pismeno od dekana beograjske filozofske fakultete ter so se tudi zahvalili za izvolitev. Svečana promocija vseh treh novih častnih doktorjev beograjske univerze je določena za 27. junija t. 1., ni pa izključeno, da se bo promocija Seatona Watsona za častnega doktorja izvršila že prej. Osebno se svečane promocije ne bo mogel udeležiti samo Avguste Gau-vain, ki se je opravičil, ker je zadržan od nujnih poslov. Zanimivo je. da je bil za prvega častnega doktorja beograjske filozofske fakultete izvoljen in promoviran dr. Tomo Masarvk, predsednik češkoslovaške republike. Izmed inozemcev so bili proglašeni za častne doktorje iste fakultete gg.: Millet. Emile Hau-mant ter nedavno Charles Oilles, izmed naših znanstvenikov pa sta bila promovirana za častna doktorja vojvoda Živojin Mišič ter univerzitetni profesor Bogdan Popovič. Odlikovanje in g o s! oven skega učenjaka v Parizu Pariz, koncem maja. V tukajšnjih kroaih znani zdravnik in so-trudnik slavnega profesorja dr. Fourmierja, naš rojak dr. Mih. Jovanovič, je bil odlikovan z redom francoske častne legije za svoje delovanje na zdravstvenem polju v bofu proti luesu in želodčni bolezni. Dr. Jovanovič je v Parizu takoj po vojni dovršil svoje medicinske študije in imel je srečo, da je postal najprej asistent, potem pa najintimnejši sotrudnik velikega pariškega učenjaka. Kmalu je vzbudil pozornost po svojih uspehih v praksi, kakor tudi s svojimi razpravami v znanstvenih revijah. Postal je ravnatelj eenega največjih laboratorijev za serume. Jugoslovenska kolonija bo svojemu mlademu rojaku, ki je proslavil ime svojega rodu v delu za blagor človeštva, priredila svečan banket, da mu izrazi zahvalo in priznanje. ____ Sijajen koncert Slovenskega krožka na Dunaju Dunaj, 30. maja. S ponosom poročamo svojim rojakom v domovini o sijajnem koncertu našega Slovenskega krožka preteklo nedeljo v veliki dvorani Češkega doma. Vse točke sporeda so bile na odlični višini umetniškega proizvajanja. Viškovičev tamburaški zbor je dovršeno prednašal tri komade, med temi njegovo najnovejšo skladbo »Ne plači, ne plači« v obliki tanga, katere bariton solo je pel tehnik g. Zlatko Bisail. Moral je zadnji del ponoviti. Viškovič se je s to skladbo uvedel v dunajski glasbeni svet ter postal celo član društva avtorjev in komponistov. Pevke mešanega zbora so nastopile v kroju »Dečve«, ki je izzval splošno pozornost. Zbor je zapel pesem »Pod oknom« v Hubadovi harmonizaciji in pa »Prišla je miška« divno, dovršeno. /Vsi v dvorani smo bili ponosni na tako dovršeno pet.ie pod mojstrskim Viškovičevim vodstvom. Oktet je pel Ipavčevo »Danici«, solo g. Zlatko Bisail. Ta stara in vedno lepa pesem je bila seveda na Dunaju novost, posebno pa je izzval občudovanje Bisailov obsežni, silni, Zahtevajte , v vseh špecerijskih trgovinah ^r5 čisti bariton. Moški zbor pa je dovršeno zapel Klaičevo »Svračanje«. to večno krasno in sladko pesem. Castitamo zborovodji Vi-škoviču, da je napravil iz našega pevskega zbora nekaj takega, kar nam je v ponos in vzpodbudo. Nato je Zlatko Bisail zapel Gerbičevo »Pojmo na prejo« in pa »Serenado« z občudovanja vredno dovršenostjo. Bisail je tehnik, konstrukter tistih brezmotornih letal, ki so jih nemški listi slavili kot delo »mladega Dunajčana« — je vnet član in sodelavec našega krožka. Doseženi uspehi v so-lopetju pred dunajsko publiko so nam v posebno veselje, našemu krožku pa v ponos. Spremljala ga je na klavirju gdčna H. Balzar, kateri je bil poklon.ien šopek cvetja. Mlada umetnica komtesa Lotte Paum-garten - Holiensclnvangau, hči graščaka na Studencu pri Ljubljani, je svirala YVienaw-skega A-dur Polonezo. Na klavir jo je spremljala gospa lili Wertiieim-YVa!dmann. Mati je čitala v ljubljanskih listih, da prireja naš krožek koncert in ie opozorila nanj hčerko, ki se nam je takoj javila. Veseli smo te pridobitve v Slovenskem krožku in se nadejamo, da jo bomo še slišali. Umetnica je gojenka znanega profesorja Jul. VVinklerja in je na Dunaju že na glasu nadepolne umetnice. O njenih koncertih na Dunaju so izredno laskavo in pohvalno pisali vsi dunajski in razni inozemski listi ter nekateri naši listi. (Slov. Narod« 9. maja 1926). V Rogaški Slatini je svirala ob spremstvu dr. Čerinove filharmonije. Ni treba še posebe naglašati. da nas je očarala s svojo umetnostjo in da si jo želimo še večkrat slišati. Med prisotnimi na koncertu smo videli več gospodov in dam z našega poslanstva in konzulata, zastopnike češkega poslaništva in pa odlično število dunajskega glasbenega občinstva, samo večina akademske mladine iz bivše Kranjske se ogiba vsega, kar je v zvezi z našim gibanjem na Du-naiu. Koroški in primorski akademiki so do zadnjega povsod tam, kier jih krožek potrebuje. Tudi nekaj kranjskih akademikov lepo razume svojo narodno dolžnost do slovenske družine na Dunaju. Hvala vsem tem! Nad 50 pa jih je. ki jih v naši družbi še nismo videli, kljub vsem vabilom in prošnjam. — A. G. Koroško pismo V Celovcu, koncem majnika. Koroški deželni odbor je ored kratkim imel kratko zasedanje. Drugi dan tega zasedanja se je razpravljalo o splošni kmetijskih nadaljevalnih šolah. L. 1923-24. je bilo takih šol na Koroškem 79 z 2072 tičer-ci. V štirih letih se je ta nouk toliko razvil, da je bilo letos že 184 takih šol. ki so štele 4684 učencev. Nadaljevalne šele na deželi so javne obvezne šole in jC za ustanovitev take šole potrebnih 15 učencev. O ustanovitvi šole odločuje deželna vlada na podlagi izreka pristojne občine. Starši, namestniki njehovi ali delodajalci so odgovorni za to, da učenci redno zahajajo v šolo. Zamude se kaznujejo kakor na ljudskih žo-lah, a odgovoren je tudi učenec, če je sam zakrivi! zamudo. Za plačilo 'fazni jamči delodajalec z enomesečno mezdo. Učenci se lahko prisilijo, da zahajajo v šolo. Pouk traja od jeseni do 30. aprila in sme obsegati največ 125 ur v letu s poučnimi izleti vred. Učni predmeti so: kmetijstvo, računstvo, jezik, domoznanstvo in zakonoznan-stvo, zdravstvo, za učenka pa še gospodinjstvo in negovanje dojencev. Učna snov je razdeljena na tri leta. O učnem jeziku se sicer vpoštevajo činitelji, ki vzdržujejo šolo, odloča pa vendarle deželni šolski svet. Ravna se običajno po učnem jeziku v višjih razredih ljudske šole, in ker je učni jezik v teh nemški, so tako tudi vse nadaljevalne šole nemške. Ženska mladina ni obvezana na ta pouk, pač pa ga more prostovoljno obiskovati. V deželnem zboru se je mnogo razpravljalo o vprašanju, ali naj se uvede v te šole tudi pouk veronauka, pri čemer je govoril za ta predlog tudi poji. Stare, toda večina je predlog odklonila. Zakon o kmetijskih nadaljevalnih šolah pa je bil v ostalem sprejet z majhnimi izpremembami. K svoječasnemu poročilu o veliki pevski slavnosti v Borovljah, ki je dosegla naravnost neverjetno lep uspeh, bi bilo treba še pripomniti, da se je z nemško-nacijonalne strani storilo vse mogoče, da bi bila ostala slavnost »strogo koroška«. Raznašali so vest, da pride na slavnost zelo veliko gostov iz Jugoslavije, pa so v obrambo proti temu navalu tujcev nastopili celo z oboro- Prl boleznih želodca, črevesia in pre-snavljania privede uporaba naravne »Franc Josefove« vode prebavne organe do rednega delovanja i.n tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja povdarlajo, da se »Franc Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. ženo silo. Na dan prireditve se je pripeljalo z auti v Borovlje nad sto Heimatsschutz-lerjev, ki so imeli s seboj celo sanitetni oddelek in potem v Borovljah strelne vaje z ostro municijo. Zastopniku vlade so pri-rejevalci pevske slavnosti razložili, kako jim je razumljiv ta naval oborožene sile v Borovlje ob priliki njihove prireditve, in zastopnik je vsled njihovega posredovanja končno odredil, da mora Heimatsschutz še pred 3. popoldne zapustiti Borovlje. Tako se je tudi v resnici zgodilo in slovenska pevska slavnost se vendarle ni vršila v senci heimatsschuzlerskih bajonetov. V Hodišah je tamošnje izobraževalno društvo »Zvezda« praznovalo jubilej petindvaj-setletnice svojega obstanka, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva iz vse bližnje in daljne okolice. Nastopili so trije pevski zbori, razdelile so se diplome članom ustanovnikom in uprizorila se je gledališka igra, ki je do solz ganila gledalce, zlasti pa ženstvo. Društvu želimo še nadaljnjega najlepšega razvoja in napredka! Bilo .ie leta 1905.. ko sta se pri zadniih dopolnilnih državnozborskih volitvah za dunajski državni zbor. ki so se vršile še po volilnih možeh, borila za zmago slovenski kandidat Grafenauer in nemškonacionalni Seifritz, posestnik na Miklavčevem in je zmagal Seifritz. Od tedaj se ie mnogo iz-premenilo na tem lepem posestvu ob cesti, ki vodi iz Sinčevasi preko Železne Kaple in Jezerskega vrha proti Kraniu in Ljubljani. Danes ie lastnik terra posestva sin tedanjega nemškonacionalnega kandidat/. Kari. Njegov brat Fritz. bivši stotnik v avstrijski vojski, ie bil meseca marca t. 1. pred okrajnim sodiščem v Dobrlivasi obsoien na dva meseca strogega zaoora zaradi pre-greška piianosti. Kazenski postooek proti njemu zaradi zločina uboia niecove tašče na je bil po dolgi preiskavi vendarle ustavljen. Koncem meseca marca pa ie njegov brat Julij z revolverjem v roki ogroža! nekega kmeta in njegovo družino, pri čemer ie bil kmetov hlapec ranjen z dvema streloma. Tuli ia Seifritza so zaprli, pa ie bila preiskava nroti niemu te dni ustavljena, ker so ga sodni zdravniki snoznali za neodgovornega. Na binkoštni toTk ' 'e! ■/:•.' " •streljati, je orožnik dvigni! n^ško m n:V nanj pet strelov. S petim ga ie smrtjo del. Od razbojniške trojice se ie re-MI s-im< eden preko meje. Drugega, nekega Tai l c • ja pa so prijeli in odvedli v zapore. Ujeti rokovnjač bo gotovo izdal >vo>e pajdaše i" tako je upati, da bo sedaj konec tolpe, ki ie toliko časa strahovala Prektnurje. Popolnoma novo! /fv a * * * Smeh in zabava! ve&eta ptemijcta!11 Vesele pustolovščine mladega princa, ki je ratvse 1 ubil svojo svo-toJo in se niaakor ni ho;ei poroč ti v korist svo e dimovi e. Ljubezen v maju.. V glavni vlogi ob( ževani Jj€ Sytn Predstave ob 4, pol 6, po! 8 in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 I Otvoritev moderne javne hladilnice Trbovlje. 31. maja. Mprilo za napredek občin je. kako one skrbe v prosvetnem, zdravstvenem in soci-jalnem pogledu za svoje obrane. Naša oblina ie. v kolikor ji je v danih razmerah mogoče, v vseli treh ozirih vršila svojo dolžnost. Te dni je bila izročena svojemu namenu moderna javna hladilnica, ki stoji v neposredni bližini tržnega prostora. 7.e z zčin se a-nonijakova para spremeni « tekočino. Elek'1'čni ventilator meče na te cevi zrak, ki st tako ohladi, da se nabej" na ceveh /račiit- vlaga v obliki ivja, zrak s«;m f-a oohaia po lesenih ceveh ohlajen in osaieu v hladilne prostore. Omeniti je še fabrikacijo umetnega ledu. ki se napravlja iz čiste vode občinskega vodovoda in bo nudil našim slaščičarjem in drugim obrtnikom, pa tudi ostalemu prebivalstvu ugodnost brezskrbnega uživanja hladilnih pijač. Dnevno se bo izdelalo do 6flO kg umetnega ledu, ki bo prišel v promet v j>o-dolgastih kockah jia 12 '/i kg. Po potrebi bo lahko izdelovalo umetnega ledu tudi več. _ Ko iskreno čestitamo občinski upravi na tej važni pridobitvi za našo dolino, povdar-jamo še, da je nujna potreba in tudi splošna želja, da se priključi na ta hladilni objekt še moderna klavnica, ki bi odpravila še ostale nedostatke pri klanju živine s samo-tarnega in upravnega stališča. Toplo bi j>o-zdravili takojšnje nadaljevanje dela in s tem izvršitev celega projekta. Deček padel v Ljubljanico Ljubljana. 31. maia. Danes okoli 16. so pasantje na Frančiškanskem mostu zapazili, kako je po Ljubljanici proti mostu plaval nek deček, ki se ie že boril z valovi in začel potapljati. Takoj so zagnali obupen krik: »Rešite utopljenca! Fantek plava po Ljubljanici.« V tem trenutku je že skočil postrešček Janez Kal-čič po stopnjicah v Šolskem drevoredu v vodo ter prijel dečka za roko, ki jo je pomolil ven ravno, ko je priplaval skozi mostno kolono. Potegnil ga je na suho, kier so ga začeli takoj z umetnim dihanjem obujati k življenju. Bil je že nezavesten. O dogodku je bila obveščena tudi rešilna postaja, ki ie tja poslala rešilni avto, s katerim so dečka odpeljali v bolnico. Ker je bil deček že popolnoma pri zavesti, so ga zdravniki le preiskali, če ni morebiti pri padcu v vodo dobi! kake težje poškodbe. Imel je le na čelu majhno prasko, ki so mu jo z jodom namazali, nakar so ga izpustili. Kakor so pozneje ugotovili se je deček — 5!etni sin knjigoveza Matko Siirer, stanujoč v Stritarjevi ulici št. 7 — igral z drugimi dečki na Cankarjevem nabrežju v bližini kostanjev. Naslonil se je nekoliko na obrežni zid. kier je izgubil ravnotežje ter je padel kake 3 m globoko. Ljudske kinematografske predstave (Ob globoko ^niža"ih cenah v kinu Idealu.) Z današnjim dnem se zopet oživotvorijo v kinu Idealu ljudske filmske predstave. Izredno nizka vstopnina bo omogočila tudi najširšim krogom ljubljanskega prebivalstva ogled repriz onih velikih filmov, katerih si največji del občinstva v premijeri zaradi višjih cen ne more ogledati. Spored bo izredno lep in pester: filmi se bodo menjavali zelo naglo, da se bo moglo nuditi občinstvu v kratki dobi poletnih mesecev kar največ lepega in zanimivega. Občinstvo pa naj s posečanjem predstav hiti in si ogleda vsak najavljen film že prvi dan, da ne bo potrebno imeti filmov več dni na sporedu. Da je moglo vodstvo ljudskega kina nastaviti kar najnižje cene. obenem pa nuditi svojim posetnikom kar najboljše filmske programe, je bilo prisiljeno štediti pri režiji (godba) in pri reklami, kar naj blagovoli cenjeno občinstvo blagohotno upoštevati. Namesto dosedanjih velikih časopisnih in-seratov in pouličnih lepakov bo vsakodnevni spored ljudskega kina razviden v izložbenih oknih kina Ideala, obenem pa bo vsakokratni naslov filma dnevno objavljen v »Jutru« pod rubriko »Ljubljana « in v »Slovenskem Narodu« v »Beležnici«. Ljudske kinematografske predstave so tedaj namenjene najširšim, denarno šibkejšim, a isto tako razvedrila in zabave potrebnim krogom našega prebivalstva, zaradi česar naj jih prav ti krogi v prvi vrsti podpirajo z mnogobrojnim obiskom. Čim lepši bo poset. toliko več lepih in dobrih filmov se bo lahko občinstvu nudilo. Uprava ljudskega kina se bo nadalje rade volje ozirala na želje iz krogov publike. Cenieni posetniki naj zato svoje eventualne nasvete glede sporeda ali sličnega javijo upravi ljudskega kina. ki bo tem prošnjam po mSžnosti vselej šla rade volie na roko. NOVOST! NOVOST! Hrvatska peeeniea (Šinkenbraten) prvikrat v Ljubljani. Oglejte si to na velesejmu, kiier se mudi vsakemu prilika. da si to prvovrstno novost; pogleda zraven .paviljona Dalmacija. Se priporoča JOSIP DRENSKI. Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 27. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000,— št. 5703, 10.870, 70.355, 91.720, 97.309. Din 8.194, 20.095, 34.701, 55.815. 70.249, 84.584, 97.460, 103.155, 109.816, 115.683, 123.S90, 500.— št. 10.810, 20.142, 30.909, 55.877, 70-284, 84.598, 99.701. 103.173, 109.818. 115.690, 123.S94, 1 5.703 10.S33, 20.170, 30.969, 5S.225, 70.302, S4.600, 99.707, 103.196, 109.834, 115.693, 23.930 5.737, 10.881, 22.004, 30.991, 58.227, 70.318, 84.647, 99.742, 107.918, 109.S46. 120.191, 103.106. 5.741, 7.562, 7.577, 7.612, 7.620, 7.632, 7.652, 10.888, 10.930, 17.929, 17.938, 17.946, 20.025, 20.03S. 22.029, 22.064, 22.077, 34.602, 34.612, 34.646, 34.682 40.523, 40.539, 46.011, 46.124, 46.185, 46.200, 53.499, 58.254, 58.266, 58.310, 58.326, 58.365. 58.379, 70.226, 70.336, 70.366, 74.610, 74.680, 75.791, 84.512, 84.576 84.680, 91.705, 91.800, 96.865, 96.894, 97.360, 97.388, 99.7S5, 99.7S6, 99.796, 99.832, 99.845, 99.S99, 100.715, 107.955, 108.160. 108.215, 108.219, 108.249, 108.265, 109.793, 109.847, 109.879, 109.887, 115.621, 115.630, 115.544, 115.670, 120.253, 120.270, 123.501, 123.532, 123-537, 123.590, 123.850, 8. maja 871. 1929 Žrebanje 28. Din 4000,— št. 108.254, 109-Din 2000— št. 20.176, 115.634, 120.185, 123.843. Din 10.841, 20.051, 40.540, 58.278, 70.324, 97.301, 99.719, 108.150, 120.290, 500,— št 10.879, 20.047, 40.564, 58.376, 75.77S, 97.302, 99.805. 108.169, 123.902, 7.521, 10.884, 20.076, 46.056, 5S.342. 74.617, 97.341, 99.811, 108.189, 123.940, 7.599, 10.954, 20.100, 46.106, 58.389, 74.647, 97.347, 99.839, 108.198, 123.973, 7.621, 8.102, 8.121, 8.144, 5.711, 5.787, 10.S02, 14.133, 17.924, 17.928, 17.978, 17.923, 17.951, 20.029. 20.105, 20.144, 22.005, 34.606, 34.627, 34.660, 34.779. 46.115, 46.159, 53.468, 53.490, 55.851, 58.224, 58.264 58.392, 66.607, 66.649, 66.658, 70.205, 70.265, 70.280. 74.668, 74.691, 84.618, 84.638, 91.747, 91.777, 91.791. 97.367, 97.441, 97.462, 97.470, 96.886, 99.708, 99.713. 99.854, 100.746, 100.749, 103.156, 103.177, 103.197, 107.998. 108.217, 108.299, 115.601, 115.689, 109.781, 109.824, 120.257. 123.561, 123.579, 123.5S9, 20.091. Din 2000.- Žrebanie 29. maja 1929. 97.469, 107.935. Din 500.— št. 5.758, 5.776, 7.523, 7.533, 10.982, 11.922, 17.959, 17.982, 17.992, 34.622, 34.626, 34.681, 34.715, 34.754, 58 226, 58.229, 58.330, 70.242, 70.304, 91.775. 96.821, 97-345, 97.447, 97.463, 99.$47, 100.704, 100.711. 100.723, 100.730, 108.144, 108.17S, 108.181, 10S.207, 108.221, 120.240, 120.345, 123.855, 123.858, 123.866. 10.940, 4 615, -,5 SS0. ;4 671, ') 803. ' 9S8, i 3'. (0. 7.614, 8.115, 8.170, 10.804, 10.819, 20.064, 20.097, 20.108, 20.112, 22.0S2. 40.558, 46.022, 53.424, 53.491, 53.498 74.639, 75.767, 75.773, 84.560, 84.56S, 97.4S0, 97.482, 97.498, 99.749, 99.751, 103.108, 103.185, 107.961, 107.964, 107.98S, 109.741, 109.746, 109.765, 120.140, 120.199, Dobitki se bodo izplačevali po 21. juniju. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. + Odlikovanje. S kraljevim ukazom sta odlikovana z redom Belega orla. 5. razreda H i! ari j -Vodopivec in dr. Josip Sertič člana glavne kontrole v pokoju. * Imenovanje v državni službi. S kraljevim ukazom je bil imenovan g. Ivan Kosti, nadzornik finančne kontrole pri ljubljanski iinančni direkciji, za inšpektorja fin kontrole v 1. skupini II. kategorije. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta strojnik Franjo Bencina v Liubliani skupno z ženo Antonijo in maioletnimi otroci ter učitelj Franc Bole v Gornji Ponikvi skupno z ženo Marijo in maioletnimi otroci. * Odposlanca minstrstva pri zaključnih Izpitih. Minister trgovine in industrije je določil za svoiega odposlanca pri zaključnih izpitih trgovske akademije v Ljubljani koncem junija inšpektorja Mihajla Prešla, ravnatelja trgovske akademije v Liubliani dr. Ludovika Bohma pa pri zaključnih izpitih r.avtične akademije v Kotoriu v začetku julija. * Rezervni oficirji., ki so vpoklicani na vaje a nimajo uniforme ali io od udruženja niso prejeli, dobe v začasno uporabo uniformo v komandi, kjer bodo vršili vaje. S seboj naj prineso kapo s kokardo, epole-te, čevlje in usniate gamaše, ešarpo in sive rokavice. * Uradniške razlike. Po odloku ministrstva za finance se izplačajo iz monopolnega posojila razlike v prejemkih za čas od 1. oktobra 1923. do 30. aprila 1924. tudi vsem državnim uslužbencem, ki so bili prevedeni in razvrščeni po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, a so bili pozneje odpuščeni iz državne službe, ali pa so dali ostavko na državno službo. Vsi taki nekdanji državni uslužbenci morajo predložiti finančni direkciji slične priiave, kakor so bile predpisane za upokojence, zlasti pa navesti točen svoj naslov. * Novi vagoni za naše železnice. Kakor se doznava iz prometnega ministrstva, bo naša država v kratkem pre.iela tisoč novih ozkotirnih vagonov na račun nemških reparacij. * Smrtna kosa. V Beltincih ie ugrabila neizprosna smrt po dolgi bolezni 45 letno gospo Drago S t r a g e r j e v o. soprogo šolskega upravitelja. Danes io polože k večnemu počitku. — V Ljubljani pa ie preminul po dolgem trpljenju g. Franc J u v a n, zo-botehnik in posestnik. Njegov pogreb bo jutri ob 16. na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! * Poučni iilmi za deco podeželskih šol. (Sporočilo ZKD podeželskim šolskim vodstvom). Zvezi kulturnih društev ie bilo jav-ljeno iz podeželskih šolskih krogov, da si žele nekateri šolski razredi ob času izletov v Ljubljano ogledati tudi kak poučni film. ZKD ie radevolje pripravljena ustreči tet želji, če se prijavi za predstavo dovolj udeležbe. Predvajal bi se v tem primeru ob poučni razlagi veliki živalski film »Divje zveri v afriških džunglah«, k.ier imaio učenci priliko videti lov na leve, slone in druge živali, ki žive v neprodirnih pragozdovih Afrike. Vstopnina za šolsko deco ie izredno nizka in znaša od 2 do 4 Din za osebe. Prva taka predstava bi se vršila v soboto 8 junija ob 14. v prostorih kina Matice. Šolska vodstva naj zato izjavijo ZKD (Ljub Liana, Kongresni trg) najkasneje do srede 5. junija število udeležencev, da bo mogoče v primeru dovoljne priglasitve za predstave vse potrebno ukreniti in pripraviti. V primeru, da se bo predstava mogla zaradi zadostne udeležbe vršiti, bo ZKD vsako šolsko vodstvo, ki bo prijavilo število svojih udeležencev, še posebej obvestilo, da se predstava vrši in da je za poset učencev vse pripravljeno. Poleg izredno nizke vstop nine bo dovolila ZKD nekaterim najubož-neišim učencem brezplačen poset predstave. V primeru velikega zanimanja za to akcijo je mogoče ZKD prirediti tudi več predstav tega filma. Ctvorjene in oskrbovane planinske koče, SPD v Ljubljani naznanja, da so otvorjene :u oskrbovane naslednje planinske koče: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki pla itini, Koča na Kamniškem sedlu. Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Dom na Krvavcu, Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča vrh Golice, Aljažev dom v Vratih, Orož-nova koča in Malnerjeva koča pod Črno prstjo. * Spalni vagoni na progi Sušak-Miinchen. Zveza za pospeševanje turizma na Gornjem Jadranu ie ministrstvu za trgovino in industrijo ter ministrstvu prometa izročila spomenico. nai bi se družba »Wagons Lits« do-vedla do tega, da na progi Sušak-Miinchen zopet uvede spalne vagone. Spomenica poudarja, da omenjena družba, ki ima v naši državi koncesijo za spalne in restavracijske vagone, ne posveča nobene pozornosti našemu turizmu. V spomenici se navaja, da bi se s ponovno uvedbo spalnih vagonov na progi Sušak-Ljubljana-Miinchen znatn« pomagalo našemu turizmu. Zveza za pospeševanje turizma apelira končno na omenjeni ministrstvi, naj se koncesija za spalne in restavracijske vagone pri prvi priliki odvzame družbi »Wagons Lits« ter podeli družbi »Mitrop«, ki je pripravljena, da uvede na turističnih progah spalne vagone II. in lil. razreda. * Skupno glasilo vseh turističnih organizacij. »Jugoslovenski turizam«, glasilo za propagando turizma v naši državi, ki izhaia že drugo leto v Splitu ie bi! doslej glasilo vseh turističnih društev v državi razen Slovenije, ki ie imela svoie lastno ilustrirano glasilo izhajajoče pod imenom »Slovenija«. Lep napredek »Jugoslovenskega turiz- Svetovno voino v živih slikah vidite, ako posetite bojno igro „KAiVARIJAw dne 1. in 2. junija ob 20. uri na Kode-ljevem. Predprodaja vstopnic »Oriient«, Dunaj-ska cesta 14. \omače vesti ma< je slovenska društva za propagando turizma vzpodbudil, da so sklenila opustiti izdajanje lastnega glasila; za svoie glasilo so si izvolila »Jugoslovenski turizam«, ki bo odslej vršil propagando tudi za slovenske kraje. S tem sklepom slovenskih turističnih društev je sedaj turistična propaganda za vso državo koncentrirana v Splitu. Okrajno učiteljsko društvo za litijski okraj nima zaradi nastalih zaprek zborovanja v nedeljo 2. junija. Prihodnje zborovanje bo sklicano pravočasno. * Spomenik umrlim internirancem v Bi-haču. Med meščanstvom v Bihaču se ie pričela akciia, da se postavi spomenik nacijo-nalnim Srbom, ki so bili v vojnem času internirani v Bihaču in so pomrli v tamkajšnjem vojaškem taborišču. Med drugimi je bil tamkaj v internaciji tudi poznejši minister dr. Uroš Krulj in književnik Čorovič. * Našim kadilcem. Monopolska uprava ie izdala za Ljubljanski velesejem posebno vrsto cigaret Vardar, ki se prodajajo poleg vseh naših speciialitet v seimskih trafikah za obiskovalce veleseima. Ena teh trafik ie v glavni aveniji, ki vodi od glavnega vhoda proti češkemu paviljonu, druga pa v Lat-termannovem drevoredu, ki je odprta tudi po 6. zvečer, na kar opozarjamo zlasti obiskovalce veseličnega prostora. Omenjene cigarete se prodajajo v škatlicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne cigarete Vardar. SENZACIJA! Kralj pustolovcev v gl. vlogi Luciamo Albernni. Znižane ljudske cene v kinu IDEAL. * »Vrata zapirati!« Pišeio nam: Take napise delajo pri nas ljudje, ki nimajo prav nikakšnega čuta za slovenski jezik. Ti dve besedi morata tistega, ki pozna vsai osnovne poime naše slovnice, pošteno pogreti. Zapiši na vrata »Zapiraj!« ali »Zapirajte!« Poslušajte preprosto ljudstvo, oddaljeno od mestne kulture, kako govori in naučili se boste govorice slovenskega srca. Istotako ie povzeto po tujem jeziku: Ne trkati! Tukaj odrezati! Nič več izplačati! V nekem uradu je neki uradnik celo zapisal: Sluga k meni priti! Človeku se obrača želodec. * Kontrolne ure za tovarne F. Čuden, Prešernova 1. * Aloizij Stok, ki je bil obtožen umora branjevca Škerianca in je bil včeraj zaradi dveh tatvin v Zagrebu obsoien na 20 let ječe, od obtožbe umora pa zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, je rodom iz Litije. Večkrat je prišel v Ljubljano in iskal tu de-lo Tako je prišel tudi v hišo gospe P. ter je baš v kritičnem času nekai dni snažil podstrešje in pospravljal premog. Sprejeli so ga edino le iz usmiljenja kot brezposelnega delavca in ker je ga. P. na razpravi tudi pričala, kdai je bil zaposlen v njeni hiši se je rešil težke obtožbe * Samomor mlade filozofke. V Beogradu je preteklo sredo izvršila samomor sluša-teliica filozofije na tamkajšnji univerzi Ru-žica Stojilkovičeva. Popila ie večio količino lizola. Našli so jo mrtvo v ni eni sobi. Vzrok obupnega čina ni znan. * Mačeho s sekiro ubil. V slavonskem se-lu Budinci je bil prošlo sredo izvršen grozen zločin. Dvajsetletni Rado Čalič. ki ie s svojo mačeho živel v večnem prepiru, se je po kratkem prerekanju tako raztogotil, da ie pograbil sekiro in svoio mačeho na kose razsekal. Morilec je bil aretiran in izročen sodišču, v Osijektt. * Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Reich. * KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 Iz Ljubljane u— Iz gledališča. Trodejansko opero »Mi-gnon« bo izvajala opera danes 1. junija ob pol. 20. Zasedba ie naslednja: naslovno vlogo Mignon poje ga. Thierry-Kavčnikova, Filino ga. Popovičeva, Friderika ga. Ribičeva, Viljema g. Banovec, Lothari.ia g. Be-tetto, Jarna g. Janko, Laertesa g. Mohorič in Antonija g. Perko. Opero dirigira in režira g. Balatka. Predstava bo za red D. — »Vdovo Rošlinko«, to izvrstno in velezabavno Golarjevo komedijo iz narodnega življenja bo vprizorila ljubljanska drama posledn.iič v letošnji sezoni danes 1. junija ob 20. kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah. Vse glavne vloge so v rokah dosedanjih izvajalcev. — Jutri v nedeljo, 2. junija se bo pela ob pol 29. v operi opereta »Grof Luk-senburški«, v drami pa bo ob 20. komedija »Theodor & Comp.« Zakonskega moža predstavlja gospod Cesar. Ostala zasedba običajna. Obe predstavi ljudski pri znižanih cenah. u— K nocojšnjemu koncertu Vinohrad-skega Hlahola v Ljubljani. Po 47 letnem neumornem delovanju na glasbenem poliu prihaja Vinohradsky Hlahol drugič v naše kraje. Prvič ie bil pri nas na »Slavčevem« jubileju pred 25. leti, drugič bo koncertiral nocoj v veliki dvorani Uniona. Zbor bo nastopil s 70 članicami in člani pod vodstvom dirigenta Karla Šejna. Izvajal bo težak umetniški repertoar, pa tudi prelepe slovaške narodne pesmi v izvrstni koncertni obdelavi. Zbor užiVa v Češkoslovaški velik sloves Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od pol 8. dalje pa v veži pred koncertno blagajno. u— Bela Iiubljana! Pokaži danes zanimanje za pevsko umetnost bratov Čehoslo-vakov in napolni na koncertu Vlnohradske-ga Hlahola ob osmih zvečer veliko dvorano hotela Uniona do zadnjega prostora! Vstopnic ie še dovoli na razpolago! Po koncertu prijateljski sestanek naših pevskih društev z gosti istotam. u— Društvo »Pravnik« bo priredilo letošnji pomladni izlet v nedelio 9. junija v Domžale. Odhod ob 9. od črnuškega mostu preko Rašice in Dobena v Domžale, kjer bo skupno kosilo. Popoldne, po prihodu popoldanskega vlaka, ogled radiiske-postaie. Povratek z večernim vlakom. Izletniki naj se priglasijo do 6. junija pri tajniku. u— Promenadni koncert v Zvezdi. Krajevni odbor Rdečega križa priredi jutri v nedeljo od 11. do 12. v Zvezdi promenadni koncert. Pri koncertu bo sodelovala godba dravske diviziie pod vodstvom g. višjega kapelnika dr. Čerina. Med koncertom sc bodo pobirali prostovoljni prispevki in razprodajah" znaki za Rdeči križ. Slične prireditve se bodo vršile ta dan po vsej državi. Cenjeno občinstvo naj pokaže z odkupovanjem znakov svojo naklonjenost Rdečemu križu. Vsak še tako majhen dar nam je dobro došel. Pomagajmo bednim liudem! u— Predavanje o pomenu in delu Rdeče-ga križa. Jutri ob 10. bo predaval v radiu g. Josip Skalar, računski svetnik in predsednik nadzornega odseka Rdečega križa, o pomenu in delu te pomembne institucije. Občinstvo se naj potom radija prepriča, kaj ie Rdeči križ in kakšno delo vrši. u— Poziv članom Sokola I. V nedeljo 2. junija bo telovadna slavnost Sokola I. na Taboru. Začetek ob 16. Vabimo vas, da slav nosti z nastopom vseh telovadnih oddelkov prisostvujete in s svojo navzočnostjo dokažete, da se prištevate k živim čianom so-kolske družine na Taboru. Ker bo prireditev pri razvitem sokolskem praporu, naprošamo vse brate, ki imate sokolski kroj, da pridete pravočasno in v slavnostni odori. Odbor. u— Sokolska slavnost na Taboru 2. junija. Sokol I. bo priredil ta dan svojo vsako letno javno telovadbo vseh oddelkov s posebnimi točkami, da pokaže javnosti vzgojo in napredek dela v telovadnici. Telovadni spored bo iako pester, vsi oddelki močno zastopani ter bo razveseljivo gledati živahnost in slikovitost celotnega sporeda. Po javni telovadbi bo velika narodna veselica, v večernih urah pa bo ves prostor slavnostno razsvetljen. Na prireditvenem prostoru bo postavljeno veliko piesišče po primorskem običaju. Da bo vse veselo, je poskrbljeno za stare plese (valčke in polke). Svi-rala bo godba Sokola I. Moderni plesi na radijsko glasbo. Tukajšnje znano podietie »Radiotelinika« (lastnik g. Tone Poljšak) Aleksandrova cesta 5. bo opremilo za ta dan ojačevalec za radijsko glasbo, ki prenaša godbo gramafonskih plošč potom velikega orjaškega zvočnika in bo za Liubliano prijetno iznenaden.ie. Naše narodno občinstvo nai s svojim posetom dokaže, da zna ceniti marljivo delo in vztrajnost Sokola L, posebno še, ker zasluži to društvo vso pozornost. ,.Schnlz Fniverzal" tehtnica pospeši rtelo t obratih, zato j« dane? por*o<1 neob-horlno potrebna. Zahtevajte brezohvpzno ponudbo ali poset zaetopnika. Jugo Sehuli ti. z o. t., Ljubljana. u— Ljubljanski Sokol naznania svojemu članstvu, da bo od 31. maia redna telovadba vseh oddelkov na letnem telovadišču pod Tivolijem. Za deco in naraščaj ostanejo do-sedaj določene telovadne ure neizpremenje-ne. Telovadba članov bo v ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do 8. zvečer, telovadba članic pa v torek in petek od 7.—8. zvečer. — Prednjaški zbor. u— Ljubljanski Sokol opozaria članstvo na svoj izlet, katerega bo priredil v nedelio 9. junija na Vransko. Združen bo s telovadnim nastopom. Člani kolesarji (v kroiu) se odpeljejo v soboto 8. juniia ob četrt na 4. izpred Narodnega doma, ostalo članstvo (v kroju) pa v nedelio 9. junija ob 8. zjutraj; zbirališče istotako pred Narodnim domom. Kdor se namerava pridružiti avtokoloni. naj se javi najkasneje do 5. junija v društveni pisarni med 6. in 8. zvečer, da se tako omogoči pripraviti zadostno število vozil. Na kasnejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Izleta se bodo udeležila tudi naibližnia društva Celjske sokolske župe. Vljudno vabimo tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. — Odbor. u— V kinu Ideal se bo predvajal danes kot otvoritvena predstava ob globoko znižanih ljudskih cenah izvrstni film »Kralj pustolovcev« z Lucianom Albertini.iem v glavni vlogi. Nizka vstopnina „omogoča najširšim krogom ogled tega sporeda. Predstave ob 4. pol 6. pol 8. in 9. u— »Kalvarija«, boina igra ki bo na prostem, je bila v četrtek odpovedana zaradi neugodnega vremena in veljajo za isti dan kupljene vstopnice za danes v soboto ob 20. ko se bo predstava prvič vprizorila. Predstavo je obljubil poseliti tudi pisatelj g. Ma-tičič sam. Prometne zveze ostaneio iste kakor že objavljeno. — Igralci, igralke in reditelji nai bodo najpozneje ob 19. na prireditvenem prostoru. 755 u— Stalna higijenska razstava na vele-sejmu v Ljubljani bo predvajala danes film »Bela kuga« v šestih delih ob 11. in 16. Ob 17. pa bo predaval sreski zdravnik dr. 2iv-ko Lapajne o obrambi in lečeniu tuberkuloze. Predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. u— Mestna zastavljalnica, bo imela redno dražbo oktobra 1928. zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, sre-brnino itd.) 6. junija, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 13. junija od 15. dalje v uradnem lokalu. u— Počitniške kolonije za deco se z vsakim letom ninože. Pri tem povzroča največ težkoč pomanjkanje primernih poslopij. Zaradi tega nedostatka se je odločilo Društvo »Skrb za mladino« v Litibliani. da sezida slo venski mladini počitniški dom v Aleksandrovem na otoku Krku. V prid tej stavbi bo prihodnjo nedeljo na Kongresnem trgu velika tombola s prekrasnimi dobitki. Kdor kupi tablico, ie dobrotnik slovenske dece, ker ji pomaga graditi dom. a— Društveno veselico priredi Sokolsko društvo Moste jutri ob 16. na vrtu brata Ivana Rahneta. Svirala bo železničarska godba »Sloga.« u— Vlom v podstrešje. V času od 1. do konca tekočega meseca je vlomil v podstreš no stanovanje Angele Berličeve v 2apužah št. 3. neznan tat in ji ukradel leseno šatu-ljo, v kateri so bile razne vrednosti, kakor hranilna knjižica Mestne hranilnice v Liubliani z vlogo 8000 Din na ime Pavla Marn, zlat poročni prstan, več drugih prstanov s kamni, 12 srebrnih žličk za kavo. zlata bro-ša, več zlatih verižic, nekaj srebrnih kron in 2800 Din gotovine. Sled za tatom je popolnoma neznana. u— Surov napad. Ko ie šel predsnočniim 25 letni strežaj Josip Šparovec po Kersnikovi ulici, sta ga nenadoma ustavila dva neznana moška in ga nahrulila z besedami: »Kai pa delaš tukaj!« Neposredno nato ga je starejši že udaril z roko po glavi, in sicer tako silno, da je Šparovec padel po tleh. Da se umakne pijancema, se je napadenec umaknil nato v vežo bližnje hiše. a sta mu moška sledila. Pričela sta ga zopet obdelovati s pestmi po obrazu, da se ie napadencu pocedila iz ust kri. Na silen krik ie priletel slednjič od nekod stražnik, ki ie aretiral naiprei starejšega napadalca, kleparja Fr. G., nato pa spravil na stražnico še drugega šoferja Viktorja P. Oba alkoholiziranca so pridržali čez noč na polici:i. zaradi dejanskega napada samega pa bosta imela oprav^ ka še prj sodišču. u— Trpinčenje živali. Mesarski vajenec Miha T. s Posavja .ie že zgodai zatrl v sebi čut usmiljenja do živali. Res ie. da mesar skoro ne more biti zelo krotke narave, po. trebno pa zopet ni, da je surov pri živini. Miha je gnal predvčerajšnjim dopoldne po Dunajski cesti v mesto teličko, k: jo ie ves čas surovo pretepal. Luidie, ki so to opazili, so se začeli zaradi niegovega početja zgražati, kar pa ni nič zaleglo. Pobalin .ie slednjič tako udaril po živinčetu. da je celo zdrobil debel bičevnik. To ie bilo zadosti in ie neki upokojeni uradnik privedel stražnika ki se mu je moral mladi surovež legitimirati. Policija bo seda.i menda poskrbela, da si bo Miha dobro zapomnil, kdai ie zlomil bičevnik nad ubogo živaljo. u— Občni zbor I. mn?ke podružnice Druž be sv. Cirila in Metoda v Liubliani bo v ponedeljek 3. t. m. ob 6. zvečer v pisarni CM družbe, Beethovnova ul. 2. 754 Iz Celja Celjska redakcija »Jutra* ima telefon štes vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191 e— Zbornični dan v Celju preložen. Zaradi zadružnih tečajev, ki jih prireja Zbornica za TOI od 3. do 5. juniia. se preloži prihodnji zbornični dan v Celju na torek 11. t. m. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440. a— Iz gledališča. Gostovanie g. Daneša v ganljivi in zelo simpatično sprejeti ljudski igri Oča Boštjan se ponovi danes 1. t. m. — Mnogi gledališki abonenti. ki še niso izplačali svoiih obveznosti, so nujno napro. šeni, da store to najdalie do 5. t. m. a— Donski kozaki v Mariboru. Program tega edinstvenega zbora, ki koncertira v nedeljo, 2. junija, v Unionski dvorani, je sledeči: I. del: Kredo, Tebi pojemo. V cerkvi, Bog, usliši mojo prošnjo, Obožuiem moč ljubezni. M. del vsebuje samo posvetne, in to umetne, kakor tudi najlepše ruske narodne pesmi in sicer: šaljivka. 3 narodne, slovesni Ei uhnjem. Pesem rajanja. Mirno zvoni zvonček, Signalka Konjenice. Stienika Rasin (Volga, Volga), Kozaška pesem. a— Novosti v Ljudski knjižnici. Včeraj je prispela v Ljudsko knjižnico nova poši-liatev najnovejših knjig. Knjige bodo še danes v Narodnem domu (pritličje) čitateliem na razpolago. Med drugim opozarjamo na novo zbirko del Edgarda \Yallaceia ter druge novitete. a— Šolske razmere v Mariboru. Oblastni šolskio dbor ie ponovno odklonil odobrenie za prostore v Mestni hranilnici, ki naj bi služili šolskim namenom. S tem seveda odpade možnost, da bi se moglo s prihodnjim šolskim letom število šolskih prostorov v Mariboru povečati. Ker pa je povečano število prostorov za ljudske šole nuino potrebno, si krajevni šolski svet ni mo«el drugače pomagati, kakor da je sklenil na svoji včerajšnji seji, da bo v prihodnjem šolskem letu odklonil vse učence, ki niso doma v mestu in stanujejo zaradi pomanikania stanovanj izven mesta. Posebno bodo prizadete zaradi tega meščanske šole. a— Ustanovitev podružnice Rdečega križa v Mariboru. Drevi, ob 8. se bo vršil v dvorani pri Gambrinu ustanovni občni zbor podružnice Rdečega križa v Mariboru. a— Opozorilo splavarjem na Dravi. Gradbeno vodstvo pri zgradbi kopališča na Fel-ber.ievem otoku opozarja, da je vsled piio-tiranja v levem rokavu Drave ob Felberjc-vem otoku splavarienje otežkočeno in pro-si, da se splavarji po možnosti drže običajne poti po desnem rokavu. V slučaju nujne potrebe pa se pri vožnji po levem rokavu prosi za največjo opreznost. a— Preminula je v četrtek ponoči v Mariboru gospa Antonija \Veixl, soproga vc-letrgovca in predsednika Zveze trgovskih Kino Ljubljanski dvor Danes prvič V okovih harema Greta Jfissen! Ob 4, četrt na 7, pol 8 in 9. uri Ljudske cene Din 3, 5, 8. gremijev, obč. svet. g. Vilka Weixla. Po-kojnica je bila simpatična žena. ki je vžl-va!a splošno spoštovanje. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 2. juniia, ob 15.30 na pokopališče na Pobrežju. Blag ii spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno soža- lie! Iz Ptuja j— V ptujskem gledališču se bo pred« vajal v ponedeljek 3. t. m. ob 20. veleza« nimiv film o Češkoslovaški (lepa mesta, najlepše pokrajine, umetnine itd.). \ stop« nina znatno znižana. — Jugoslovenske^ češkoslovaška liga. Iz Škofje Loke šl— Znižana cena na a\>tomobil*ki proi gi Škcfja Loka « Ljubljana in obratno. Ce; na enkratne vožnje za eno osebo iz Škof= je Loke do Ljubljane ali obratno je 12 Din. Mesečne karte po dogovoru s pri* m črnim popustom. S 1. junijem odhaja av< tobus iz škofje Loke zjutraj ob pol osmih in popoldne ob 1. uri (cb delavnikih). Iz Ljubljane pa vozi izpred Kmetske posojil« niče dopoldne ob tri četrt na dvanajst ter zvečer cb polsedmih (istotako samo ob delavnikih). šl— Kopanje v Sori se je že pred dnevi začelo. Kopališče je pridobilo s poveča* njem okrepčevalnice dovolj prostora tudi za one, katerih ne more ohladiti voda, pač p-a gostoljubni Nace. ki je na praz« nik slovesno izjavil, da ima voda že 18 stopinj. Kopališče se bo otvorilo v nedeljo 2. junija z godbo. š!— Športno življenje se v našem mestu lepo razvija. Na nedeljo in praznik so go« stovali kranjski nogometaši in bili po na« peti igri poTaženi v razmerju 6 : 4 in 6 : Z za Škofjeločane. Gledalci, okrog 100 po številu, so vzdržali kljub hudemu dežju do konca in igTalce burno pozdravljali. Iz Hrastnika h— Gledališka predstava. Jutri ob 16. bodo gostovali zagorski igralci v Narod« nem domu v Hrastniku z igro -»Dobri vo« jak Švejk«. V Zagorju je bila pri tej igri dvorana dvakrat nabito polna. 1'pamo. da se bodo tudi Hrastničani zanimali za to velezabavno igro. Predprodaja vstopnic v gostilni Narodnega doma. BOHINJSKA BISTRICA. Prostovoljno gasilno društvo v Boh. Bistrici naznanja, da je prireditev, javJšeroo za 2. junija, zaradi nepričakovanih ovir preložilo na nedoločen čas. — Odbor. SEMIČ. Globoko nas je pretresla vest, da ie v ljubljanski garniziiski bolnici umrl naš rojak g. Ivan Poč. macor mornariške administrativne ekonomske strdke in posestnik na Serniou. Pokojni. ki jc dosegel komaj 51 let, je bil svak Ivana Cankarja. Bil je odločen Slovan in se ga z veseljem in občudovanjem mnogi spominjajo še iz dobe avstrijskega vojaškega siužbovanja v Pulju. Svoje štiri otroke je vzgojil v narodnem duhu in za vsakega rojaka ie tudi v najtežjih časih storil, kar je mogel. Toliko si je želel mirnega živijenea med semišlkiimt goricam: v krogu prijateljev in rojakov, »žc/va! pa ga je le kratko dobo. Bodi ma častem spomin! SEVNICA. SK »Sava« v Sevnici bo priredi v nedeljo 2. junija športni dan. Na programu, ki se bo začel ob p>il 2. popoldne, bo: štaietni tek od hotela »Triglav« do trga. na trgu polževa dirka (kolesari-;I. nogometna tekuna SK »Sava« (Sevnica) : O!d boy Ilirija« (Ljubljana), roko-borba. Na-io prosta zabava v vseh prostorih h-"— tela »Triglav«. Zmagovalci bodo dobili lopa darila. Na igrišču in veselici bo igrala domača gasilska godba. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Tudi pri nas obstoja že drugo leto obrtno-nadaljevaSni tečai. V nedeljo 12. maia smo imeli sklep tečaja s prav uspelo razsitavo. Prišlo je med mnogimi drugimi tudi nekaj obrtnikov, da si ogledajo de'o svoiih učencev. Za4 je še nekaj takih, ki ne pojmujejo važnosti tečaja ter mislijo, da sta edino igla in knajfitra ali pa nož in sekira dovolj za življenje — za izobrazbo. Videli smo zlasti prav dobre strokovne risbe, dobre obrtne spise, močne in lične čevlje, voziček, obleke, pletenine itd. V šoli dobi učenec zopet pero v roko, se vadi v računstvu in spisju, doma pa minevajo tedni, celo meseci, preden dobi knjigo pred sebe. V soboto 1. t. m. zvečer ob osmih in v nedeljo 1. t. m. popoldne ob treh pa bodo v prizor i'i učenci te šole igro »Doni«. Ta nam slika ljubezen do domače grude. Čisti dobček se bo uporabil za izlet učencev na naš Jadran. Pridite, pokažite, da ste nam naklonjeni, da pojmujete važnost izobrazbe obrtnega naraščaja. KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Sokolsko društvo Koroška P>pla - Javornik bo priredilo v nedeljo '2. junija na letnem telova li-šču veliko javno tombolo. Začetek tombole bo ob 15. Glavni dobitki so: kompletna sobna oprava, moško kolo. popolnoma nova otomana, vreča moke, zaboj sladkorja ter nebroj manjših, lepih in za gospodinjstvo potrebnih dobitkov. Apelira se na občinstvo gorenjskega kota, da si čim prej nabavi tombolske tablice, da jih ne bo zmanjkalo, kar se je zgodilo v nedeljo na Jesenicah. Železniške zveze na vse strani so zelo usodne. (Kopališče 19 ■S609 1700 m globoki 67° C žvepleni vulk. izvirki proti revmi gihtu — išiasu. Po statistiki 192S od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne kopelii v hiši, modern. Tennis — Golf, streljanje golobov, angl. kopa-liščni park. — Obalne šetnje. — Oddaljeno od Dunaja 3Vi ure. — Inormacije daje: L. SCHRFIBER. ZAGREB, Akademičkj trg l/H. ■ — Šport Prva runda državnega prvenstva V LJubljani: Gradjanski : Primorje V nizu letošnjih nogometnih prireditev bo jutrišnja borba med moštvi Gradjan* skega in Primorja tretja .važna tekma, t. j. taka tekma, kr privleče mase športnega občinstva na igrišče. Prva taka prireditev je bila zaključna borba za ljubljansko pr* ven stvo med Primorjem in Ilirijo, ki je privabila rekordno število publike na ze» leno polje, druga je sledila dva tedna po< zr.eje, ko si je moštvo Primorja-v finalni tekmi z Mariborom osvojilo naslov pod* saveznega prvaka in se s tem legitimiralo za jutrišnjo borbo z Gradjanskim. Stopnjevanje v važnosti teh tekmovanj je na dlani: od zaključka ljubljanskega tekmovanja preko podsaveznega prvenstva do borb za vstop v tekmovanje za držav« no prvenstvo. Vzporedno se širi tudi inte* resni krog: od čisto lokalnega karakterja ljubljanskih tekmovanj se je zanimanje razširilo v finalnih tekmovanjih za pod« sa vezno prvenstvo na vso slovensko šport« no javnost, dočim stopa tekmovanje naše« ga prvaka z jutrišnjim dnem pred široko jugoslovensko javnost. Izid te tekme bo zanimal športne ljudi od Ljubljane pa tja do Skoplja. Na petih raznih igriščih se bo jutri bo« rilo deset moštev za vstop v državno pr« venstvo. V Zagrebu bo zagrebški prvak Hašk meril svoje moči z osiješkim prva« kom Hajdukom. V prognozah pripisujejo skoro vse šanse Hašku in se lahko z goto« vostjo prerokuje zmago zagrebškega prva« ka. Beograjski prvak igra tudi na doma« čih tleh. in sicer proti prvaku Skoplja Po« bedi. Tudi v tem srečanju je zmagovalec skoro že v naprej znan, saj spada BSK med prve jugoslbvenske klube. Na drugo mesto se je v Beogradu plasirala Jugosla« vija, ki igra v Subotici proti Sandu. Tu« kaj pa rezultat ni že v naprej podan, Sand ni inferioren nasprotnik; z druge strani pa rudi Jugoslavija ni v najboljši formi, o čemer pričajo njeni rezultati naj nove j* šega datuma. V Splitu igra brezkonkurenč« prvak Splita s sarajevsko Slavijo,^ ki se letos v prvo pojavlja v kolu za držav« no prvenstvo. Pravijo, da je Slavija jako močan nasprotnik, sigurno pa bo njena borba s Hajdukom zelo interesantna. In končno igra slovenski prvak na svojih tleh z drugopla&iranim zagrebškim moštvom, z Gradjanskim. Zanimivo je. da smatrajo Zagrebčani — vsaj v športnih rubrikah svojih listov — Gradjanskega za sigurnega favorita. Res je, da je moštvo Gradjanskega izredno borbeno moštvo, ki pozna zlasti v važ« nejšrh tekmah samo en cilj: zmago; samo eno taktiko za dosego tega cilja: čim naj« več žog v nasprotno mrežo, čim najmanj v lastno Znana je tudi nad vse častna tradicija tega moštva. V tekmovanjih za državno prvenstvo je igralo vedno naj važ; nejso in najvidnejšo vlogo in si je tudi ponovno osvojilo častni naziv državnega prvaka. Toda v zagrebških športnih kro« gih samih nikakor niso mnenja o sigurno« sti zmage Gradjanskega prepričevalno so« glasna. 'Zlasti na ljubljanskih tleh prepu« ščajo nekoliko šans tudi Primorju. ki je v zadnjih svojih nastopih doseglo nekaj prav čednih rezultatov. Baš Gradjanski se gotovo še spominja januarskega rezulta« ta 2 : 2 na zagrebških tleh. Zato je več kot jasno, da »purgerji« ne bodo vzeli svojega nedeljskega srečanja s slovenskim prvakom z lahke strani. Naše simpatije bodo seveda na strani našega domačega moštva, in vse najboljše želje ga bodo spremljale v borbo. Toda ne za vsako ceno. Če naše moštvo nasprot« niku ni kos, je samoobsebi razumljivo, da mu podleže in da se s še intenzivnejšimi treningi in s še temeljitejšimi pripravami v prihodnji sezoni predstavi javnosti v ta« ki formi, ki bo nudila jamstvo za siguren uspeh. Ne da se tajiti, da stoji naš prvak morda pred najtežjo nalogo izmed vseh drugih moštev. Sigurno je. da si nobeno moštvo ne bi želelo za nasprotnika Grad« janskega, ki je sam nairesnejši aspirant za naslov državnega prvaka, in ki ga torej ne bo lahko vreči iz konkurence. Nekaj pa lahko pričakujemo in celo zahtevamo od slovenskega prvaka: da se bori mirno in odločno, da nastopi disciplinirano in da izbi je tak rezultat, ki mu bomo lahko re« kit, da je časten. Toliko je menda že tudi slovenski nogomet napredoval, da nekaj takega upravičeno zahtevamo od svojega prvaka. Športni drobiž O predvčerajšnji tekmi med Primorjem in Gradjanskim v Zagrebu bi bilo poro« šati šc naslednje: Pravilna postava Grad« janskega je bila nastopna: Bratu!id«Gmaj« nički, ' Tamhina«Mekič, Rupec, Kersting« Vidnjevič, Bobnar, Pasi-nek, Kralj, Kreč. To postavo je smatrati za dovolj močno. Desni branilec Gmajnioki, krilec Mekič in napadalec Kralj nastopajo stalno v prvi garnituri purgerjev. Primorjaši so odigrali prvi polčas z neverjetno tremo ter pred« vedli svojo zri-a o in plodno igro šele v drugem delu, ko so se uverili, da Zagreb« čani le niso tako nevarni tiči. Zaradi te treme je igralo slabo celo moštvo, poseb« no pa obrambni trio. Zopet so se morali mladi Primorjaši uveriti, da znači pri no« gometni igri elan, ambicija in požrtvoval« nost 90 odstotkov uspeha. To naj služi tu« di Primorjašem iz prve garniture kot opo« zorilo. Zagrebška publika se je ves čas tekme vedla dostojno ter Ljubljančanom, ki so izvzemši začetka imeli v drugem polčasu igro v svojih rokah, večkrat aplav. dirala. Tudi sodnik g. Bažant, star član Gradjanskega, ni napravil z izjemo ene nobenih hujših napak. Za domačine so seortali Pasinek 4, Kralj 2, a za Primorje Terček 2, Čamernik 1. Kolikor smo mogli doznati. bodo nasto« pili zagrebški purgerji v Ljubljani z na« slednjim moštvom: Mihelčič^Gmajnički, Rajkovič«Mekič, Pikic, Remec«Babič, Gum« halter, Perška ali Kralj, Cindrič, Stanko« vič. To je najmočnejša postava, ki jo tre« nutno zmore Gradjanski. S tem moštvom je triumfiral pred kratkim Gradjanski nad dunajskim Floridsdbrfom, aspirantom za prvo mesto dunajske I. profesionalne lige. Dalje se nam poroča, da se bo na nedelj« sko tekmo Gradjanski : Prtmorje pripe« ljalo v Ljubljano s posebnim vlakom ve« liko število Zagrebčanov. V Zagrebu me« nijo, da se bo te ekskurzije udeležilo nad 1500 drukerjev. Bog ve, ali sili purgerje strah, da jih spremlja tako veliko število drukerjev. Naše včerajšnje poročilo o lahkoatlet« skem mitingu SK Ilirije je bilo nekoliko netočno', zaradi česar ga s tem popravlja« mo. Miting je potekel brezhibno, organi« zacija je bila dobra, le udeležba tekmoval« cev je bila zlasti zaradi odsotnosti ASK Primorje, ki ima prepoved starta, slabša kot običajno. Rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Režek (I) 11.8, 2. Prstec (Marathon), 3. Outrata (I). Met krogle: 1. Jeglič (I) 10.81. 2. Zupančič (I) 10.45, 3. Banko (I). Skok v višino: 1. Zupančič 160, 2 Jeglič, 3. Boštjančič (I). Tek na 1500 m: 1. Kumer (M) 4:28, 2. \Vidmer (I), 3. Pre« gelj (I). Skok v daljavo: 1. Stepišnik 617, 2. Režek 610, 3. Outrata. Met diska: 1. Banko 33.45, 2. Stepišnik II. 30.55. 3. Rak. Tek 5000 m: 1. Šporn 17.18, 2. Tinta, 3. Zemljak (M). Štafeta 400 krat 300 krat 200 krat 100: 1. Ilirija I. v postavi Jeglič, Stepišnik, Režek, Outrata 2:12.5. 2. Ilirija II. Štafeta Marathona, ki je prispela na cilj kot druga, je bila zaradi prestopa pro« ge diskvalificirana. Izven konkurence se je še vršil met kladiva, pri katerem je zmagal mladi nadarjeni Nelly Zupančič r.ad Rotarjem z 31.25. Na pariškem teniškem turnirju je bila te dni odigrana tudi poslednja double«di« sciplina. Lanska prvaka Bennettova«Cochet (angleško«francoska dvojica) sta v semifi« naiu po hudi borbi zmagala nad Franco« zorna Mile Lafaurie«Lacoste 7 : 5, 8 : 6 in v finalu nad Američanoma Miss \VilI« sova«Hunter 6 : 2, 6 : 3. V singlu je po« membnejša Brugnonova zmaga nad Klein« ^^ tovarna ccGolade in bonbonov d. » o. z. ^ ^ m w mr—mr K/ m a^« &tcce - Slovenija Podružnica Hjuhlfana Oglejte sf paviljon H št. 470-472 Poskušno kuhanje čokolade vsaki dan popoldan schrottom 8 : 6, 6 : 4, 8 : 6, poraz Angle« ža Austina po Kehrlingu v 5 setih, naj« večjo senzacijo pa je brez dvoma vzbudil poraz močnega češkega Nemca Menzla po egipt.skem Francozu Grandguillotu 6 : 3, 0 : 6, 5 : 7, 0 : 6. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tefcmam dne 2. VI. ob 10. na igrišču Ilirije Svoboda rez. : Reka rez. k. Czerny; ob 15.15 na igrišču Primorja Svoboda : Reka g. Šetina. Stranska sodn.ika j>ri tekmi Primorje : Gradjanski; srz. Jesih in Lukežič. — Taijnik. SK Iliriia (nogometna sekcija). Da.nes, v soboto, ob 18. strogo obvezen trening Sitoplne I. (prvo moštvo in rezerva). Točno in vsi! — Načelnik. Plavalna sekcija SK Ilirija. Danes, v soboto, se vrši ob 20. važen sestanek vsega Slanstva sekcije v tohlbovi sobi v kav. Evropa. Na dnev-neim redu je razdelitev im določitev treningov. Udeležba za vsakogar strogo obvezna. Načelnik. SK Natakar. V nedeljo, dne 2. junija ob 7.3(1 zjutraj Se pozivajo nasiledmri igralci h Ka-oiču, Dunajska cesta za,radi razdelitve opreme: Laurič, Petrič I. Pctrič II. Šairc. Jerančič, Slap-ničar, Pe.rha.j, Narobe. Pip. Kukec, Podgomiik, Končar. Podikovšek. Točno ob 8.30 trening tekma s SK Svoboda jun. na igrišču Ilirije. Stroga točnost. — Načelnik. SK Svoboda. Jurrors-ko moštvo Igra v nedeljo ob 8.30 na igrišču Ilirije trening tekmo s SK Natakar. Prosim ob 8. uri v naši garderobi. Rezerva isjra na istem prosi*ora prvenstveno tekimo s SK Reko. Ob 9.30 nai bodo v naši garderobi nasilednfj igrači: Papler, Starman. Sušnik, Gimiperman, Ja.kše. Jereb. Oforupa, Šušteršič, Slavko, Bagsia, Vcčerin. Drnovšek. Prvo moštvo igra ob 15.15 kot predtefomo Gradjanski : Primorje na i«r. PrimoTja prvenstveno tekimo s SK Reika. Prosim ob 14.30 v naši garderobi. Načelodk. Motociklistom Motokluba Ljubljana. V nedeljo 2. junija k^bo.v izlet na Golico. Start ob 5. uri »jutraj izpred kavarne »Evropa« na Du-iralslkii cesti. Z motorji do Sv. Križa, nato peš-felet na Gobioo. Člani se opozariaijo, da se bo izlet vršil, ako bo startalo vsaj 10 vozače v. Ci@spodars£i/o Važnost perutninarstva za nase kmetsko gospo-*stvo (Povodom razstave na ljubljanskem velesejmu.) V naš idržavi, osobito pa v Sloveniji, so dani vsi pogoji za razvoj perutninarstva. Po svoji naravi spada prav za prav perutninarstvo v naše podeželje, kjer se nudi perutnini največ možnosti in dovolj prostora za gibanje. V takih okoliščinah je vzdrževanje perutnine veliko cenejše in tudi dobičkaao-stiejše. Toda baš na deželi, posebno pa v ljubljanski oblasti, je perutninarstvo po vojni izredno zaostalo. Perutnina, ki jo pri nas navadno oskrbuje le gospodinja, je večinoma prepuščena sama sebi. Na Dolenjskem opazujemo, da je perutnina v zelo slabem stanju in jajca, ki bi bila za izvoz namenjena, niso sposobna v te namene, ker so podrobna. Vele trgovci z jajci se pritožujejo, da so posebno v novomeškem, metliškem in litijskem ekraju jajca izredno drobna. Tu bo treba še mnogo dela. V naprednih državah, kakor v Franciji, Danski, Belgiji, so že davno uvideli izredne koristi perutninarstva za kmetsko gospodarstvo. V to svrho so v teh državah za pospeševanje perutninarstva storili mnogo s tem, da so prirejali špeoiialne tečaje za moške in ženske. Osnovanih je bilo na stotine pe-rutninarskih zadrug, vzrejnih postaj za čisla plemena, prirejene so bile razstave itd. z edinim namenom, vzgojiti čisto pasem^ko perutnino in organizirati prodajo jajc. Kako pa pri nas? Izjema je samo v mariborski oblasti. Povsod drugod je bilo za kokošje-rejo storjeno bore malo. Predvsem bo treba torej pouka v perutninarstvu našim gospo-diniam. kajti v njih rokah leži napredek ie prevažne panoge našega malega kmečkega gospodarstva. Ako opazujemo kokoš, kako pridno išče potrebno hrano, potem mora uvideti vsakdo, da je za rejo kokoši potreben primeren prostor, bodisi na dvorišču, v sadovnjakih, travnikih in njivah. Ne smemo misliti, da je kokoš na njivah škodljiva. Nasprotno,, ko se poberejo sadeži, pobira kokoš razne škodljivce, ki ji nudijo glavno hrano. S pravilnim krmljenjem dajejo kokoši lepe dohodke, tako da ima gospodinja vedno za vse kuhinjske izdatke potreben denar. Če pa pomislimo, kako žalostno je na kmetih ravnanje s kokoši, ko se nihče zanje ne briga in so same sebi prepuščene, potem se ne smemo čuditi, da nam nosijo tako slabo in da se perutninarstvo ne rentira. Dokazano pa je, da daje baš kokoš od vseh domačih živali največ dohodkov in da najbolj izkoristi hrano, če se pravilno ravna ž njo. Od perutnine imamo razne koristi, kakor jajca, okusno meso. perje in gnoj. Pri današnji prehrani ljudi zavzema ja.ice izredno važno mesto, zato zasluži perutninarstvo vso pažnjo in nego. Če pogledamo statistične podatke od leta 1927. o izvozu naše države, vidimo, da stoji izvoz jajc na tretjem mestu, in sicer z zneskom 600 milijonov Din, kar predstavlja še enkrat tako veliko vsoto, kakor jo dobimo Meteorološki zavod v Ljubljani, 31. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj čas Baroni. Temper. S ta "S Opazovanja ^ > Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 761 8 761.3 762-3 750-5 7617 18 19 20 22 M 60 70 70 70 60 Skopile 7. 757-5 20 50 Split 24 50 Smer vetra in brzina v m in se^k. SSE 2 SSE 2 ESE 3 NNW 8 mirno J = 5 | Padarvine Vrsta ▼ mm do 7. ure 8 Dež 13-2 7 Dež 17-0 6 dež 13-0 10 dež l-o 10 dež 80 2 dol, SSS* 1 de«, 1-0 \V 4 NE 12 Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.38, luna vzahaja ob 1.4, zahaja ob 11.2. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 22 C, najnižja 14 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Izpremenljivo, od časa do časa jasno vreme, ne zelo toplo. od izvoza goveje živine. Od nas se izvažajo jajca ponajveč v Švico. Nemčijo in Italijo. Prvi, ki je pričel v večjem obsegu baviti se l izvozom jajc, je bil gosp. Suppanz iz Pristave, in sicer že leta 18->8. Kmalu za tem so nastopile tudi svetovnoznane tvrdke, kakor Matheis. Brežice; Vajda iz Cakovca; Zadruga za izvoz jajc, Št. Jurij itd. Da se pozvdistne perutnarstvo tudi v naši oblasti, je priredila Kmetijska družba, odsek za perutninarstvo. razstavo na letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki traja samo od 30. maja do 3. junija. Ta razstava vzbuja občo pozornost. Velika množica ljudi neprestano oblega lepo izstavljene kletke in v njih razstavljene živali. Sestavljena ie bila tudi komisiia. ki je ocenila živali. V tei ocenjevalni komisiji so bili gg. kmet. svetnik Viljem Rohrman, Jakob Selier, železniški urad nik in inž. Wenko, oblastni živinorejski nadzornik iz Ormoža. Razstavljenih je 32 rodbin riave štajerske kokoši, ena rodbina bele štajerske kokoši, ena rodbina radvatij-ske, ena rodbina, »lcghorn« kokoši, štiri rodbine plimetke, šest rodbin orpingtonk, dve rodbini brama, ena rodbina belih vian-dotk, ena rodbina »Rliode Islands«. dve rodbini gosi, ena rodbina rac in ena rodbina bronatstih puranov. Tudi športna perutnina je letos zastopana. (Rna rodbina zamork in ena rodbina bantamk in pegatk) Nadalje je razstavila Zadruga za izvoz iaic v Št. Jurju ob i. ž. šest zaboiev sortiranih in pravilno pakovanih iaic. Novo šaleško perutninarstvo grofice Herberstein je razstavilo razne perutninarske priprave, kakor umetno koklo, zaklopna gnezda itd., ki vzbuja občo pozornost. Nekai posebnega zlasti pa za mladino nudi ograien prostor in paviljonček, ki ga je uredila g. Černeto-va iz Ljubliane. Na tem ograienem prostoru ie videti izredno lepe plimetke v raznih dobah starosti, mlade race in pure itd. Komisija ie ugotovila znaten napredek naoram lanskemu letu in to glede števila kakor tudi glede zastopanih pasem. Letos prevladuje na razstavi domača štajerska kokoš, ki je tudi za podeželske razmere najbolj pripravna. Hvalevredna ie tudi naprava kletk, ki so dovolj prostorne in ki odgovarjajo v vsakem oziru. Komisiia ie prisodila prvo nagrado sledečim razstavljalcem: T\vickelovo oskrbni-štvo, Maribor; Gosak Josip, šolski upravitelj, Teliarie; Rohrman Adolf. Kranj: Hafner Mate. Ljubljana; gospa Antonija Čeme, Ljubljana. Razdeljene so bile tudi druge iti tretie nagrade, katere bomo pa pozneje objavili. Nadalje .ie bilo podeljeno častno priznanje Zadrugi za izvoz iaic v 5t. Jurju ob j. ž. in grofici Herberstein, Velenie. Na razstavi je tudi veliko povpraševanje po živalih za rejo. Tako je bila prodana družina »leghorn«, petelin in dve kokoši za 1100 Din. Ker sta podelila oba oblastna odbora precejšnje nagrade, bodo razstavlialci nagrajeni tudi z denarnimi nagradami. Razstava je v vsakem pogledu prav uspela. Namen je imela razstaviti predvsem štajersko rjavo kokoš za naše podeželie. obenem pa tudi vzbuditi veselje do te panoge med ostalimi sloji, ki se zanimajo za športno rejo. __Fr. K. = Beograjski konburii. Na zadnji seji beograjske Trgovske zbornice se je razpravljalo predvsem o vprašanjih, ki so v zvezi z naraščajočim številom konkuraov v Beogradu. V javnosti se vedno bolj širi mnenje, da so številni konkurzi posledica lažnega in goljufivega bankrotstva. Zbornica ne sme dopuščati, da se na ta način pušča žig sramote na nedolžnih ljudeh, kajti med 'nsol-ventnimi trgovci so vseskozi pošteni ljudje, ki so pogosto zaradi tuje nepoštenosti propadli. Zbornica mora zahtevati, da se vsi oni, ki so e pregrešili zaradi lažnivega bankrotstva po zakonu in eksemplarično kaznujejo, ne sme pa dopuščati, da ee zara- di tega izpostavljajo sramoti oni pošteni trgovci, ki so zaradi obstoječih razmer in brez lastne krivde prišli v konkurz. Predsedstvo Trgovske zbornice je v tem pogledu podvzelo ie potrebne korake. Na seji se je razpravljalo tudi o številnih razprodajah blaga onih tvrdk. ki so prišle v konkurz. Te razprodaje povzročajo solidni trgovini ogromno škodo in morajo že itak kritično stanje beograjske trgovine še poslabšaM. Blago se na teh razprodajah proda po tako nizkih cenah, da so na eni strani upniki težko oškodovani, ostali trgovci pa trpijo veliko materijalno škodo. Tudi v tem Dogie-du bo uprava podvzela potrebne korake. = Ukinjcnje suboliške železniške direkcije. Kakor poročajo !z Beograda, bo v kratkem izvedena reforma glede razdelitve omrežja železnic na posamezne obTastne direkcije v vzhodnem delu naše države. Po teh vesteh je prometni minister podpisal otdok, s katerim se ukine oblastna železniška direkcija v Pnhotici ter se njeno želez-ir.ško omrežje prikloj i upravi beograjske železniške direkcije. Na drugi strani pa se za železniški promet v Južni Srbiji osnuj? posebna cblastna železniška direkcija za Južno Srbijo s sedežem v Skoplju. V območje novi železniške direkcije v Skoplju bodi; prišle vse proge jfžro od Niša, kakor tudi vse proge v Črni gori. Otvoritev te direkcije se n;.a izvršiti že prihodnji mesec. Borze 81. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo le v devizah na (Turih in Berlin. Tečaji so v glavnem ostali nespremenjeni, le deviza na Berlin je dalje čvrsta pri tečaju 13 5775. Večino potrebe je krila Narodna banka, dočim je privatna ponudba krila potrebo v devizah na Trst in Ne\vyork. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda no zadnjem močnem padcu zopet nekoliko okrepila. Kakor je podoba, se ie nazadovanje tečajev državnih j>apirjev za-ustavilo. Še včeraj je na beograjski borzi promptna Vojna škoda notirala _ 399. danes pa je bil na zagrebški borzi za aranžma zabeležen tečaj 402 — 4*!3. za kasa pa so bili zaključki po 401 — 402 (tudi beograjska borza beleži danes višje tečaje). Ostali državni papirji so se prav tako nekoliko okrepili ter je bilo investicijsko zaključeno j>o 86, agrarne obveznice pa so no-tirale 50.75 — 51.50. Med bančnimi papirji je bil promet v Unionu po '202. v Kreditni po 93 in v Zemaljski po 143 — 1-14. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v šečerani po 415 in v Narodni mlinski po 20. - Sfc Devize in valute. Ljubljana Amsterdam 22.8825. Berlin 13.5625—13.2925 (15.5775), BTuselj 7.909, Budimpešta 9.925, Curih 1094.4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.7806—8.0106 (7.9956), London 275.74—276.54 (276.14), Nevvvork 56.715—56.915 (56.815). Pariz 222.58, Praga 1 OS.03—169.03. (168.79), Trst 896.80_298.8f) (297.80). Curih. Zagreb 9.125. London 25.19125, Ne\vycrk 519.50, Pariz 20.31. Milan 27.1875, Berlin 123.84. Dunaj 72.97, Praga 15.38125. Bukarešta 3.<»8, Budimpešta 9 >.52, Sofija 3.755, Varšava 58.27. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 d, Praštediona 850 d. Kreditni 170 <1. Vevče 126 d, Ruše 230—240, Zagreb. Državne vredno*- : Vojna škoda aranžma 402 — 403, kasa 401 _ 403. za junij 402.5 — 405, za december 423 — 426. investicijsko 85 — 86, agrarne 50.75 — 51.50; bančne vrednote: Praštediona 85o _ 855. Union 202 — 203. Kreditna 93 — 94. Srpska 150 — 152. Jutro 83 _ 84. Narodna 7700 do 7800. Zemaljska 110 — 144. Ljubljanska kreditna 123 den., Poljn 15.50 _ 16: industrijske vrednote: Narodna šumska 30 bi.. (lutmann 200 — 210. Slaveks lt>3 — 110. Slavonija 187.5 — 195. Danica 130 — 140, Drava 410 hI., Šečerana 405 — 425. Narodna mlinska 20 — 22. Vevče 126 b!.. lsis 22 b!.. Dubrovačka 515 bi.. Oceanija 19o den.. Trbovlje 465 — 470. Union mlin 170 — 180. Beograd. Investicijsko 84 — 84.5. agrarne 50.5 — 51.5. Vojna škoda 400 _ 401. za junij 403 — 403.5. Blagovna tržišča -f Ljubljanska blagovna borza (31. maja.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 11 vagonov, in sicer 8 vagonov iieobrob'jp-nih bukovih plohov in 3 vagone tramov. Eksekutivno je bilo kupljenih 12 m3 hrastovih podnir' I., II., 2.80 m. 53 mm. 18 do 28 cm. pariteta fco vagon Tržič po 1400. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, nilev. tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 267.50 — 270, za junij po 275.50 — 278.50; moka: Og . fco Ljubljana, plač. po prejemu po 390—395; koruza: laplatska, slov. postaja, plač. 30 dui. promptna po 312.5 — 315. baška. času primerno suha. slov. postaja, plač. 30 dni, promptna |>o 297.5 — 300; ječmen: ozimni, 67 68 kg po 320 — 325; oves: baški. slov. postaja, navadna voznina |>o 295 — 297.5. + Novosadska blagovna borza (31. maja.) Tendenca mlačna. Cene pšenici so dalje nekoliko popustile. Promet: 85 vagonov [»ženice, 14 vagonov koruze, 3 vagone moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, baška potiska in sremska 205 — 207.5; ladja Begej 2l)2.5 — 205. Oves: baški 215 — 220. Koruza: baška in sremska 215 — 220. Moka: baška >0g" 315 — 325; >2 - 295 — 305; 2^0 — 285: :,6- 275 — 280. Otrobi; baški, srentski in banaški 150 — 160. Žimo cvilb ta drnge potrf>b5činr tupnjte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever tapetništvo. Marijin trg 2, ki vsi najbolje in najce nejše po=tre?e. I 99 Sk BT! A ^ zavodi jr.a proizvajanje ™ Vi -H- Kozmetičnih preparatov F. 11AX\ & COMP., LJIBLJA^A nudi cenjenim damam splošno parfumerijo kakor najboljša dnevna in nočna krema sedanjosti Oglejte si paviljon M 4«4— kateri Vam nudi najboljšo kozmetiko POZOM ! Prekajevaloi in mesarji, izdelovale! »alam in tvorniearji prekajenega mesa. Na ljubljanskem velesejmu so razstavljeni že nad 60 let svetovnoznani in prvovrstni X 0 NIA - stroj tvrdke Gebriider V/ommer A. G. Leipzig v paviljonu tvrdke F. Slamič. t^o^ a Novost: V obratu na sejmu so razstavljeni: kombinirani stroji z vzidanimi elektromotorji, polnilni stroji (Kraftfiillmaschinen) na električni pogon, poleg tega najmodernejši kuhalniki za gnjati iz aluminija. Opreme za mesarske in prekajevalske poslovnice iz trdega aluminija, novega srebra, belega emaila itd. Generalno zastopstvo Hans Trusisch, Sibin. Globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je moj srčno ljubljeni soprog, gospod Franc Juvan konces. zobotehnik in posestnik dne 31. maja t. 1. po dolgem, mučnem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. junija 1929 ob 4. ifi popoldne od doma žalosti, Krakovska ulica št. 31, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. maja 1929. Globoko žalujoča soproga Leopoldina in vse ostalo sorodstvo. CCtUJDftlLOtPITD0 ptfd • Usoda slovenske opere Razgovor z upravnikom ljubljanskega gledališča g. O. Župančičem in opernim ravnateljem g. M. Poličem. Ljubljana. 31. maia. Vest današnjega »Jutra«, da sta upravnik beograjskega gledališča g. M. Predič in upravnik zagrebškega gledališča g. VI. Tre-ščec sprožila akciio za popolno reorganizacijo Jugoslovenskih ooer v smislu ene same mobilne opere za vso državo, ie učinkovalo v naših gledaliških in kulturnih krogih kakor bomba. Liubliana nai zgubi svojo opero, ki ie na nio ponosna vsa Slovenija! Prevladuje mnenie. da ie to le ponesrečen ballon d' esai. enak onemu o amputaciii liublianske univerze. Ni oa nikogar. ki bi odobraval tako akciio. že > ozirom na nieno formo. Naš urednik je danes oosetil g. upravnika Otona Zupančiča i n ga vprašal, kai pravi k tei vesti. G. Zupančič ie odgovori! kratko in iedrnato to-le: O kakšni reorganizaciji oper vseh treh Narodnih gledališč ne vem ničesar, razen kar sem čital v današnjih listih. Da se o vprašanju, ki se živo dotika interesov vseh treh Narodnih gledališč. razDraviia brez vsakršne vednosti liublianske uprave, se mi zdi — naimileiše rečeno — iako. iako čudno. G. upravnik ie nadaiie iziavil. da se bo uprava danes posvetovala, kako nai liub-liansko gledališče odgovori na to akciio. če ie res nameravana tako kot poročaio listi. Dalie smo vprašali ravnatelja liublianske opere g. Mirka Poliča, kai sodi o tei vesti. G. ravnateli Polič nam ie odvrnil to-le: — Deial bi. da imamo dvoino tendenco: Morda je nekaka šahovska poteza dveh upravnikov, ki imata velike težkoče s svojimi ansambli in z organizaciio svojih gledališč. Potemtakem nekakšna demonstracija. Če je tako. tedai ie — blago rečeno — zelo nedelikatno in neobzirno. da sta gospoda popolnoma prezrla rahločutnost tretjega zainteresiranega faktoria in ga zadela v živo. Mogoče pa ie tudi to. da se skuša nadaljevati preišnia teatrska politika, ki preie ni mogla priti do pravega izraza: poznamo io iz iziav nekaterih merodainih oiniteliev. Po njihovi sodbi ie opera nekaka reorezen-taciiska zadeva države in nima z nacionalnim in kulturnim živlieniem naroda nikakih globočiih stikov. Na tei stoonii ie nemara beograjska opera, ne gre oa. da bi se na ta način kvalificirala slovenska in hrvatska orera. kj imata veliko tradicijo in globoke korenine v nacionalnem in kulturnem raz-voiu naroda. Naša uprava — ie izvaial g. ravn. Polič nima potrebe segati no sredstvih kot so orreniena. zaka? pri nas vladata red in intenzivno delo. Zato nas ta obunna akciia tolikani preseneča in žali. M; smo danes pred nekakšnim razmahom domače onerne Prodnkciie in reprodukciie. Kie nai se plasirajo domači komponisti, ali nai se na tujih oziroma potuiočih odrih razviia mlada domača umetnost? — Ali smatrate, da ie načrt gg. Prediča in Treščeca izvedljiv? — Po moiem mneniu ni samo neizved-Iiiv. marveč ie celo napačno, če se resno rszpravlia o takem skrotovičeniu iugoslov. operne umetnosti. Celo Italiia. čiie potuio-ča gledališča so slovela, odoravlia sistem staggiona in se vrača k sistemu stalnih oper. Mar naj mi lahkomiselno zapravimo to. kar že imamo?! Sodim, da bi potuioča opera, če bi hotela biti količkai dostoina. stala več kot vse tri stalne ooere skupai. Gg., ki to predlagata, nimata naibrž ooima. kai pomeni vzdrževanje mobilnega ansam«-bla. Uvažuimo razdalie Beograd — Zagreb — Liubliana. silne težkoče nri nastanitvi osobia. različne potrebe nublik. jezikovne razlike i. dr. Ovire bi bile take. da bi silno kompromitirale uspešno delo ansambla. Ce bi se ugovarialo. češ. sai ie zagrebška opera 1. 1914. gostovala v Liub. liani, ie treba poudariti, da nrovizorii ne more biti princip. To pot pa bi šlo za defi-nitivum. in prav to ie opasno. Taka opera bi bila v mnogo maniši meri aktivna, a producirala hi še mani nego sedaj beograjska in zagrebška. Živeti bi bila morala od splošne reoertoarne literature: izvaia-nie domačih opernih novosti bi se bilo nujno skrčilo na minimum, če ne bi bilo onemogočeno. — Ali ima slovenska opera kakšne specifične naloge? — Niena velika naloga ie odgaianie pevskega naraščaja, torei ie tudi vzgojna naprava: njen orkester je edini v Sloveniji, ki lahko pride v poštev za simfonična dela. Sploh na ie še več umetniških in materialnih razlogov, ki nas siliio. da ne moremo biti ravnodušni nasproti takemu atentatu. Simptomatično ie. da se snuieio take zarote brez vednosti kointeresiranih faktorjev. — Absolvirali ste z velikim uspehom turnejo v Dalmaciji — smo pripomnili in zdai ta kloiuta! — Da. — je odvrnil g. ravnateli Polič — značilno ie. da se ooiavlia amDutaciiski predlog v času. ko smo se vrnili s tretie turneie v Dalmaciji. Tam ie naša opera izvršila pomenljivo kulturno delo: s svojim modernejšim repertoarjem ie vzbudila duhove iz kulturne letargiie. Ne Dozabimo. da bi v trenutku, ko ne bi mogla nobena naših oper v Dalmaciio. nastODila ondi italijanska opera. Le-to bi iz Rima dovoli do-tirali. da bi po nienih gostovaniih bilo dolgo onemogočeno gostovanie naših skromnejših oper. Gostovanie v Dalmaciji radi Prepustimo vsaki drugi naši ooeri. vendar povdariamo. da nas lokalni činitelii vednt* kličejo: mi imamo dovoli dela v Sloveniii sami (Maribor. Celje), če bi nas merodaini krogi zadostno podpirali. Iz.iave g. Župančiča in e. Poliča dovoli povedo, kaj misli Liubliana iti z nio vsa Slo veniia o tem zagrebškem načrtu. Za „ Vodnikovo družbo" Prvi rokopisi letošnjih publikacij »Vodnikove družbe« gredo v tiskarno. Vsak dan prinaša pošta družbini pisarni izkaze poverjenikov, ki so zaključili zbiranje članov in pobrali članarino. Ti niso prvi. Mnogi so pravilno razumeli lanski poziv odbora »Vodnikove družbe« in so pobrali letnino že ob oddaji lanskih knjig. Nekateri so šli še dalje: zasigurali so si večje ali manjše število novih članov. Na nje je »Vodnikova družba« ponosna. Če bi imeli taki možje večino v njenem po-verjeniškem kadru, bi bil njen odbor lahko uresničil marsikak dober predlog in članstvo bi bilo še zadovoljnejše z njenimi knjigami. Upoštevamo pa razne lokalne težave. Poverjeniško delo je prostovoljno in zahteva včasi nemale požrtvovalnosti. Priznanje, ki ga je izrekel zadnji občni zbor poverjenikom, je pavšalno; vse je treba pohvaliti, da skušajo — vsak po svojih močeh pripomoči »Vodnikovi družbi« k razmahu. Toda marsikje bi se dali brez večjega truda doseči še boljši rezultati. Nekateri poverjeniki razumejo svojo nalogo preveč enostavno. Poverjenik književne družbe ie kulturni pionir. On je agitator in — kadar treba — bojevnik. Napredna kultura, ki jo zastopa »Vodnikova družba«, se ne more zadovoljiti s standardnim številom, ki obtiči na mrtvi točki. Naše gibanje mora zajeti čim širše kroge. Zato kulturni pionirji ne smejo mirovati, ko so dosegli isto število članov kot lani. Treba je agitacije, pridobivanja, osvo.ievanja. Sedaj, ko miruje politično delo, se mora na kulturnem polju občutiti prirast novih sil, višanje novih energij. Zato se poverjeniki »Vodnikove družbe« ne bi smeli čutiti osamljene. Z njimi morajo biti vsi, ki so naprednega duha, in kdor le more, naj jim pomaga pri pridobivanju novih članov. Letnina 20 Din je tako nizka, da ne more biti nikomur izgovor. Nekaj več ko liter vina. Kje je količkaj kulturno zaveden Slovenec, ki ne more utrpeti tega zneska? Da ni »Vodnikova družba« zajela svoj krog vseh, ki bi lahko bili njeni člani, ni krivo pomanjkanje denarja. Kriva je z ene strani ravno-dušnost mnogih ljudi nasproti knjigi, z druge strani pa preslaba agilnost poverjenikov. Ce bo vsak, kdor čita te vrstice, storil vsaj en korak zoper to ravnodušnost in neagilnost, se mora poznati efekt v stotinah novih članov. Koliko je kriva ravnodušnost, pričujejo že n. pr. naša večja mesta. Ali ne bi mogla Ljubljana, Maribor in druga mesta dati še več članov, če ne bi mnogi ljudje, ki sicer čitajo knjige (izposojene!) in dajejo denar za razne manj pomembne in manj vredne reči, čakali, da se čisto po naključju ujamejo v po-verjenikovo mrežo?! Na kmetih je lažje poverjenikom, ker se ljudje poznajo med seboj. V mestih pa bi se bilo moralo pokazati tako zanimanje za dobre in cenene knjige »Vodnikove druž- be«, da bi se ljudje sami priglaševali. To ravnodušnost lahko premagajo samo zavednejši znanci takih oseb. Zato je agitacija, propaganda od osebe do osebe eden najvažnejših pripomočkov za še večji razmah nase ljudske književne matice. Sedaj je še čas. Rokopisi gredo v stavnico, toda naklada še ni določena. Kdor se še ni priglasil za člana, si lahko zasigura letošnje knjige bodisi pri krajevnem poverjeniku bodisi naravnost pri ^družbi (Ljubljana, Miklošičeva cesta). Štiri knjige za dvajset dinarjev pomeni, da plačaš samo koledar, ostale tri knjige pa dobiš zastonj — za nameček. Koledar bo letos še boljši m vsebinsko pestrejši od lanskega; zlasti '• i se bo oziral na gospodarske sloje. Imel bo lepe priloge v bakrotisku. Ostale tri knjige so naslednje: Juš Kozak: Blatni grad. Zelo zanimiva izvirna povest priljubljenega slovenskega pripovednika. Snov je vzeta iz našega kmečkega življenja. Slavko Savinšek: Dirka življenja. Mladi pisatelj opisuje značilen pojav naših dni: težnjo po športnem razmahu. V športne dogodivščine se vpleta ljubezen. Tekmovanje v športu in v srcih! Živahno in napeto štivo iz domačega malomeščanskega okolja. Dr. Ivan Lah: V borbi za Jugoslavijo, II, del. V tej knjigi bodo opisani važni dogodki novejšega časa, zlasti med svetovno vojno, ki so pripravljali sedanjo državo. Knjiga bo obilno ilustrirana. £ Geslo, ki naj gre v teh dneh od ust d ust, je: »Vodnikova družba« mora imeti letos v sai 20.000 članov! Vsi, ki smo naprednega duha, ji pomagajmo na to višino. In ne pozabimo, da moramo prihodnje leto še višje! Zaključek prvega dela Cankarjeve ^Zgodovine likovne umetnosti" »Slovenska Matica« je izdala 3. snopič spisa dr. Izidorja Cankarja »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi«. Z njim je končan prvi del, ki tvori zaključeno knjigo. Prihodnje leto izide prvi snopič II. dela, ki bo posvečen umetnosti srednjega veka. Prvi del obravnava razvoj stila v staro-krščanski dobi in je razdeljen po treh panogah likovne umetnosti: slikarstvu, skulp-turi in arhitekturi. Obsežen in toliko obravnavan materijal dobiva pod roko slovenskega znanstvenika sistematičneiši red in v marsičem novo klasifikacijo, tako da Cankarjevo delo ni samo nekaka slovenska priredba raznih tujih zgodovin likovne umetnosti, kakor jih ima v svoji knjižnici marsikdo med nami. marveč samostojno delo, ki ima občo in trajno vrednost. Prvi del je dal lepo knjigo na več ko 300 straneh, s 141 slikami, imenskim kazalom in seznamom slovstva. Wl. St. Reymont „Kmetje" Roman, čigar prvi del nam je dala »Slovenska Matica« "med letošnjimi publikacijami, dobivajo ob istem času tudi tudi Hrvatje. In vendar smo med zadnjimi v Evropi, ki lahko čitamo to mojstrovino v svojem jeziku. »Kmetje« (Chtopi) so delo svetovnega slovesa, ovenčano z Noblovo nagrado in priznano kot eno najboljših, dasi ne največjih epopej vasi in kmetiškega življenja. Razdeljeno po štirih letnih časih daje v okviru enega leta sliko vsega bujno pisanega življenja na kmetih. Folklora in pripovedniška umetnost sta spojeni tesneje kot kje drugod, in le težko je najti še kak roman, ki bi tako verno in hkrati tako umetniško prepričevalno zrcalil vse. kar kmeta obdaja, živi v n.iem, z njim in krog njega — vse, od verskih zadev do konfliktov nagonsko-elementarne ljubezni. Letos je izšel prvi del »Jesen«. »Kmete« Prevaja dr. Jože Glonar. Že majhna primerjava z izvirnikom lahko poka?e, kako globoko ie proniknil prevajalec v Reymon-tov težki slog in obvladal obojestranske jezikovne težave, tako da .ie enako zvest izvirniku kakor je domač, slovenski. Omeniti je treba tudi hvalevredno deistvo, da .ie prevajalec pobral mnogo lepih kmečkih izrazov iz narečij na slovenskem Štajerskem. Ko bo izšel celotni roman, bomo Slovenci bogatejši za enega največjih umotvorov slovanskega duha. Mariborsko kulturno pismo Maribor, 29. mri a. Letošnji občni zbor »Ljudske univerze« v Mariboru, ki ge je vršil v ponedeljpk zvečer, je pokazal v pravi luči žalostno sliko n.aril orsk^ga kulturnega življenja. Ljudska univerza, ki je imela v pretekli <■(■■/.<,\si 57 prireditev — med temi 8 konejrto*, 4 umetnostna predavanja, 11 potopisnih, 7 literarnih, 5 gospodarsko-političnih. 3 medicinska itd., — in ki je nudila Mariborčanom prvovrstna predavanja naših domačih a tudi inozemskih učenjakov svetovnega elove-sa — na pr. Strzygowskega, Preobražen-skega, Maklecova, Pitamica, Hauptmana, Steleta, Vurnika in številnih drugih, stoji pred vprašanjem: biti ali ne biti. Kakor je Ljudska univerza krepka na notraj in je ravno v tej sezoni pokazala izredno živahno in plodonosno delovanje, ne da bi bila v najmanjše breme državi ali občini, ker že dve leti ni bila deležna ni-kake javne subvencije, tako jo grozi uničiti pomanjkanje primerne predavalnice o.i 1. junija naprej. Mestni magistrat ji je namreč javil, da soplaša s sklepom kuratorija Študijske knjižnice, ki ji je brez kakega utemeljenega razloga odpovedal čitalnico Študijske knjižnice, kj^r so se po večerih vršile prireditve Ljudske univerze. Ker kakega drugega primernega lokala radi svojih skromnih sredstev, ki se stekajo skoraj edinole iz vstopnine. Ljudska univerza ne more dobiti, se je sklenila likvidacija, ako se v prihodnjih mesecih posebnemu odboru, ki je bil v to svrho izvoljen, ne posreči pripraviti funkcijonarjev Študijske knjižnice do teza. da uvidijo, da skuša doseči Ljudska univerza z živo besedo iste cilje kakor Študijska knjižnica s knjigami. Izmed zadnjih prireditev Ljudske univerze omenjamo gostovanje graške Uranije z intimnim 3>veselim muzikaličnim večerom« na čast kralju valčka Johannu Straussu v veliki kazinski dvorani, v kateri se je zbrala številna hvaležna publika. Sodelovali so: operna pevka Pavla tlim (sopran), profe?or Legat (tenor), prof. Wagner in Iiming (violina), Kortsohak (čelo) in dr. Alfred Scbmidt (piano). Ob spremljevanju skioji-tičnih slik je izpolnil pavze z deloma hu-morističnim predavanjem o Straussovem življenju g. Kortschak. V Narodnem gledališču smo imeli v torek premijero ljudske igre »Oča Boštjanr, ki jo je po Cormunu in Orangeju priredil za naše prilike (Bled, Ljubljana z univerzo, Sušak) g. Rado Pregarc. Ta ljudska igra starega kova bi naj privabila široke ljudske sloje v gledališče, a je, morda samo radi pozne sezone, zgrešila nameravani cilj: večine stalnih obiskovalcev najbrž ni zadovoljila, pričakovanih ljudskih mas, ki bi jokali nad nehvaležnostjo izprijenega sina ter se veselili njegove prisiljene izpreobrnitve. pa žal tudi ni bilo. Igra je bila v splošnem zelo dobra, predvsem cospe Berte Bukšeko-ve, režiserja Rade Pregarca in gdč. Elvire Kraljeve. Deloma prav dobro je igral tudi srosl g. Josip Daneš naslovno vlogo očeta Boštjana. Pogumen korak na deske Narodnega gledališča so pretekli petek napravili dile-tantje »Ljudskega odra« v Mariboru z Ogri-zovičevo žaloigro »Hasanaginica« v prevodu prof. dr. Bornika, ki je pred uprizoritvijo iz-pregovoril nekaj besed o pomenu te predstave. Diletanije so se v obsegu svojih moči potrudili, naravno pa je, da so zadovoljili kvečjemu tiste precej številne obiskovalce te predstave, ki jih sicer ni videti v Narodnem gledališču. Škoda bi bilo vsake besede. če bi hoteli zavračati trditev nekega ljubljanskega dnevnika, ki je za reklamo napisal besede, da je ta predstava Ljudskega odra — kulturni dogodek za Maribor!! J udi ne vzdrži nobene primere z Nučičevi-mi predstavami pred desetimi leti. Praško pismo Praga, koncem maja V Češki akademiji znanosti in umetnosti so se izpraznila v literarnem odseku štiri mesta po umrlih članih E. Trevalu, Fr. Keritesu, J. Holečku in O. Brezini. Dne i 7. t. m. so se vršile volitve in vsa češka kulturna javnost je z zanimanjem čakala, kdo izmed poetov poicle med akademike. Zmagal pa je za sedaj samo Karel Toman, vsi ostali kandidatje ri^o dobili zadostnega števila glasov, tako da bo treba novih volitev. S Karlom To mano m vstopa v literarni odsek Češke akadennie. čigar kader je tvorila prej skupina Jaroslava Vrchlickega, zastopnik novejših struj v češkem pesništvu. Poleg Franja Šram\a in Viktoria Dy-ka .ie Karel roman splošno priznan kot najpomembnejši sodobni češki pesnik. Tomanova literarna produkcija ni kdo ve kako obsežna, vendar pa jo že dolga leta uvrščajo med najzrelejšo češke liriko. Pri njem se zdi. kakor da bi bil tehtal svoje pesmi na zlati tehtnici: odkar je dozorel, ni objavil ne ene pesmi, ki se ne bi v njem izkristalizirala do poslednje klene podobe. Tako označuje njegovo pesniško pot samo osem drobnih zbirk liričnih verzov: »Pravljice krvi«. »Melanholično romanje«, »Tor-zo življenja«, »Solnčne ure«. »Rodbinski in drugi verzi«, »Meseci«. »Glas tišine« in »Stoletni koledar«. Temu velja prišteti še nekaj prevodov in ne baš obilno kopico člankov, ki jih je objavil v v-Nar. listih«, dokler je sedel v njihovi redakciji: to je vse, kar je bil spisal. Toda ta avtokritici-zem pri ustvarjanju, večna bojazen, da ne bi bil pesniški zapravljivec in antipatija do lahke lirične improvizacije, mu je zagotovita mesto na višku današnje definitivne in čiste češke poezije. Karel Toman je bil tipičen predstavitelj tako zvane generacije devetdesetih let. V njegovih prvih knjigah se je zrcalil melanholični pesimizem fin de siecla. Njegov pesniški razvoj pa je kmalu krenil od subjektivne lirike k hladni in svetli objektivni poeziji. Od kozmopolitskega vagabunda, ki^ je zastrupljen od strupa svojega skeptičnega časa, ki pije neposredno in vroče življenje kakor onoino vino, je postal glasnik globoke kolektivne narodne modrosti. Zbirka »Meseci« je pravi evangelij češke vojne poezije; prav tako močno poslanstvo je izvršil v povojnih letih njegov »Stoletni koledar«. Na tej višini je Karel Toman še zdaj: iz njegovega peresa je potekla najlepša pesem o svetem Vaclavu. kar se jih je pojavilo ob priliki letošnje tisočletnice. Dr. Josef Knap. Jakopičev zbornik, ki ga ie izdala minule dni Tiskovna zadruga, vzbuja povsod nenavadno pozornost: vsi se striniaio s sodbo, ki jo ie izrazil naš list. da ie to najlepša s'ovenska kniiga. Neki čitateli nam piše: »Imel sem ma.ihen predsodek, ko sem či-fsl v listih vnaoreišno hvalo o tei kniigi. Ko sem io preiel. sem moral nriznati. da ie kniiga po opremi ena redkih bibliofil-skih izdai v slovenščini. Kot star biblioffl dobro poznam slične publikacije tuišh narodov in lahko mirno rečem, da ie cena te kniige glede na nieno deiansko vrednost dokaj nizka. Hvaležen sem »Tiskovni zadrugi«. da nam ie pripravila takšno veselie. Pri tem pa mislim predvsem vnanio plat knjige, grafično opremo. Čisto posebna ie vrednost Jakopičevega zbornika z vsebinske strani: vsi prispevki imaio fraino vrednost in niso samo efemrni izrazi navdu-šenia ob jubileju moistra slovenske likovne umetnosti«. Temu pismu ne moremo pristaviti nič drugega kot nrinoročilo: Ku-puite Jakopičev zbornik! 140 Din za vezan izvod te lene kneiige ie nizka cena. tem-boli. ker Tiskovna zadruga dovoliuie iz-vestne plačilne olaišave. Zbornik ie izšel v omejeni nakladi. Naroča se Dri Tiskovni zadrugi v Ljubliani. Prešernova ul. 54. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Sobota, 1. junija: Vdova Rošlinka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2.: Theod-or & Comp. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 33.: Bitka. D. Torek, 4.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Pobota, 1. junija: Mignon. D. Nedelja, 2.: Grof Luksenburški. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota. 1. junija ob 20.: Oča Boštjan. B. Kuponi. Nedelja, 2.: Zaprto. Nekaj o naši gledališki kritiki Kadarkoli ima naš igralec ali režiser priliko. da izpregovori v javnosti o svojih križih in težavah, se dotakne vprašanja naše gledališke kritike. Tako omenjam izmed mnogih članke g. Lipaha v »Gledališkem listu ;< in izjave g. C. Debevca. Če je beseda o kritiki, ni jasno, ali se mislijo gledališke kritike v revijah ali pa gledališka poročila v dnevnikih. Naslednje dobrohotne opombe, spisane brez pretenzije, da bi bile kaj več kot pošteno mišljeno osebno mnenje, se tičejo zgolj gledališkega poročanja v dnevnikih. Zdi se, da imajo gledališki krogi v tem pogledu nekoliko pretirane zahteve. Če kdo išče v okvirju kronike, informacije in komentarja, ki so trije glavni elementi moderne žurnalistike, kritik, ki bi imele vse pogoje in vse strogo opredeljene kvalitete literarne in umetnostne kritike v točnem pomenu besede, tedaj se obrača na napačen naslov. Sodobna žurnalistika se zaveda. da je nieno razmerje do gledališča isto kot njeni odnosi do vseh ostalih interesnih skupin. To se pravi: ona hoče samo informirati in kronistično beležiti, sem in tja tudi kaj komentirati. Njeno pojmovanje tega odnosa je strogo konkretno in praktično. Visoke kriterije kritike prepušča revijam in specijalnim listom. To je delitev dela, to pa tudi zafiteva čedalje širši krog čitajočega občinstva in čedalje večje in raznovrstnejše naloge, ki se stavijo vsakdanjemu poročevalstvu. Napak je tedaj, če se hočeta režiser in igralec iz dnevnikov kaj naučiti za svoio stroko. Hermann Bahr je star gledališki lisjak, on tudi pozna bolje nego mnogi naši ljudje duha moderne žurnalistike. O gledališkem poročanju sodi takole: Občinstvo zahteva od časnika samo poročila o predstavi. Zanima ga, ali kaže iti v gledališče ali ne. Ker samo nima kriterija, ga ne zahteva niti od kritika. Njemu je kritik zgolj informator. V tem bo nemara videl kdo poplitvenie. (Pisec teh vrstih se vrača k mislim, ki jih je bil pred leti razvil o istem vprašanju na tem mestu.) Toda to .ie de facto posnloše-nje žurnalistike, ki je socijološki popolnoma naravno, v skladu z duhom in tempom našega časa. Če izvzamemo nekatere nemške in francoske liste, ki se drže tradicije, se pri večini velikih svetovnih dnevnikov opaža tendenca k izločevanju vsega, kar ni informativno poročanje. Zaradi speciial-nih želj, potreb in okusov se drugod razvijajo številne revije in magazini. Gledališkega poročanja v dnevnikih ne gre torej ocenjevati s kriterijem, ki ga zahtevamo pri revijalni kritiki. Brez dvoma je tudi v samem poročanju neka kritika. Če rečem, da mi je to zelo ugajalo, ono mani. tretje pa sploh ne, tedaj je to kritika. Toda zašli bi predaleč, če bi videli v vsakem vtisku sodbo in v vsaki sodbi kritiko. Zakaj kritika je po našem mnen.iu najbolj premišljena, z metodo in s kriterijem pridobljena sinteza vtiskov, sod- be, okusa in znanja. Mogoče pa je tudi manj strogo pojmovanje, kritike: tako n. pr. impresijonistična kritika nastaja na vti-skih. nje kvaliteta zavisi predvsem od intenzitete teh vtiskov, malo pa ji ie mar za tako zvane objektivne norme. Ljubljansko gledališko poročevan.ie se v najboljših primerih drži impresijonistične-ga kriterija. Impresija, vtisk je merilo, ki praviloma odločuje pri beleženju sodbe o dramatskem delu in igri. Za igralce sigurno ni prijetno, da javno presojanje njihovega dela zavisi od impresij, ki jih debi recenzcnt navadno pri eni sami predstavi. Toda tudi povprečen gledalec zaoušča gledališče zgolj z impresijami. Vsak gledališki srost izreka enako subjektivne sodbe. Knjigo pesmi imaš pred seboj, likovna umetnina je statična, muziko si lahko sam večkrat ponoviš — toda umetnost žive besede. mimike in gibanja ti daje samo trenutne vtise. Da spoznaš nekega odrskoiTa umetnika, ga moraš večkrat videti. Čim večja sila je v njem. bolj te bo prevzel z enim samim nastopom. Treba oa je. da ie spre.iemalec vtiskov še sam primerno na-stro.ien. Zato .ie pri uživanju igralske umetnosti najtežji prehod od vtiskov k neki čistejši, mirnejši in stvarnejši sodbi. Težko poročevalcu! Vsak gledališki rn^t sodi kakor on — namreč po vtisku (razlika je le v tem. da utegne imeti recenzent bolj razvit okus, več literarnega znania, podrobnejše poznavanje raznih tehničnih pripomočkov itd.). Toda — samo poročevalec piše. On niše za one, ki so bili navzoči in ki so dobili enake ali čisto drugačne vti- ske, za tiste, ki še bodo navzoči in še za anonimno maso čitateljev. On piše za gledališko upravo, za režiserja, za igralce, za avtorja, za bodočega »kritika kritik«. On piše . . . odgovarja za to, kar je napisal in žanje (če se njegovi vtiski ne strinjajo s tolikimi različnimi interesi in vtiski) samo nehvaležnost. Igralec zahteva, da ga neprestano uva-žuje.io. zakaj »igralci smo siino občutljivi za hvalo in grajo« slišiš ob vsaki priliki). Gledališka uprava nujno želi. da ji »kritik« ne kvari računov. Režiser bi imel rad, da bi naslednjega dne čital pri jutranji kavi analizo svoje režiie in morda celo še nasvete, pri čemer pa bi moral biti kritik boljši režiser od njega — protesijonal-ca. Vse to je sila pretirano in krivično za onega, ki piše. Strokovno najbolj kvalificiran kritik lahko napiše na osnovi ene predstave zgolj vtiske o igri; samo tehnično stran režije in inscenacije lahko obdela dokončno, če dobro pozna dotično delo. Igralsko občutljivost niso premagale niti največje avtoritete v gledališki kritiki. A tudi ob največji usposobljenosti so mogoče različne sodbe, ki jih tolikokrat srečujemo celo pri kipih in knjigah, kamoli ne pri živi in begotni igralčevi umetno-tL Vse, s čimer se mora igralec zadovoljiti, je zaupanje v poštenost in dobro voljo kritika ali poročevalca. Dejansko krivična je samo tista sodba, ki je izrečena neiskreno, s postranskimi nameni, iz osebnih ali drugih razlogov — sodba, ki ni čista in svetla pred lastno vestjo, ki ni potekla iz ljubezni do celotne stvari. Sigurno je, da bi se dal doseči višji procent neke kritične »objektivnosti« (zakaj absolutne objektivnosti ni) v vseh naših gledaliških poročilih. Smatram, da je sedanja ljubljanska gledališka kritika kolikor le moči stvarna in iskrena in zelo obzirna nasproti gledališču kot zavodu in nasproti posameznikom. Če bi imeli poročevalci več časa in več prilike za poglobitev v teaterske probleme, ako bi jim listi omogočili večkratna potovanja v velika gledališka mesta, če bi se v redakcijah en kon-denziran stavek takega poročila cenil za pol stolpca navadne pisanje, tedaj bi se utegnilo marsikaj še izboljšati. Poročevalci bi morali biti navzoči pri generalni skušnji, premijeri in prvi reprizi in bi šele potem napisali svoj pensum. Takšno specija-lizirano in mirno delo bi bilo brez dvoma v prid nivoju našega gledališkega poročanja. Toda v naših razmerah to m mogoče. Ne samo v naših razmerah, tudi vobče obstoji — kot že omenjeno — tendenca, da se v dnevnikih udomači samo informativno poročanje. Strokovna kritika -- edina prava kritika — mora v revije. Tam naj pišejo izbrani avtoritativni ljudje z zadostnim mirom, z vso odgovornostjo za vsako premišijeno napisano besedo, ljudje, ki imajo dovolj časa, znanja in okusa, dovolj teorije in Drakse. Same ti bodo lahko igralcem nekaki sodniki, režiserjem in gledališču pa vodniki. Da bi zadovoljili vse in vsakogar, ne verjamemo. Razlika pa je velika: ondi je mogoče dati toliko, kolikor ne more dati v naglem tempu vsakdanjosti niti najboljši gledališki recenzent! B. Na robu Herceg-Bosne S čolnom po Savi skozi slavonska sela Od Jasenovca dalje pa doli do Rače odrezuje Sava Bosno od slavonske ravnine. Razlika najočitnejša: na levi enolična planota, na desni pa gosto porasla pogor ja, vzvalovana kakor pri« jazno dolenjsko gričevje. Oko se zo« pet mirno in blago odpočije na zele« nju hrastovih gozdov in sveže pobra« nanih njivah, položenih na nizka po« bočja. Posevki na obeh straneh niso nič zgodnejši kakor pri nas. Mraz jc tudi tod bil »nezapamčen«, še pred mesecem je Sava valila ogromne skla« de ledu, ki so vso pot odščipavali ved« no nižjo strugo, a zadnje tedne od časa do časa nastopajo povodnii. Mnogo kalne vode prinašajo pritoki i7. Bosne, vendar je Sava zadnje dni še vedno v normalnem stanju. Boia« zen pred običajnimi velikimi pomla« danskimi poplavami še ni prestana. Na slavonski strani so nasipi v re» du; kier se pokaže kaka pomanjklji« vost, jo kmetje koj popravijo. Na bo« sanski strari pa se nasipi marsikod še« le gradijo. Kuluk. In prav je tako, da bo Sava z obeh strani spravljena v red in da zaradi noplnv ne bo razprti« je. Ta reč ni šaljiva. Pravil mi je neki kmet. da so Slavonci doslej ob vsaki povodnii budno čuvali svoje nasipe nele zaradi reke. ki je itak močneje bntala v bosansko plat. marveč — kdo mora jamčiti, da ne bo kak ubež« nik z one strani navrtal slavonskega nasipa in tako odvrnil jezo reke od nizkega robovja Bosne ponosne... Precej dolgo pot teče Sava v krasni ravnici. Daleč, daleč doli zreš ovinek, a preden se na nočasni vožnji, udobni kakor no bleiskem jezeru, priziblieš tja, brdo potekle tri tihe dopoldanske ure. Solnce prigreva zooet topleje, ozračje je zopet mirno. V senco go« stih šljivikov so skrite drobne hišice Bosancev, a na levi se kraj dolgega hrastovega gaja odraža čedno belo po« slonje — nekoč postaja strogih avstrij« skih financarjev, zdaj menda prebiva« lišče gozdnega čuvaja. Pokrajina je le redko obljudena. Tam kje gori v rebri uzreš seljaka. ki čez kratko njivo tira svoia dva mala konjiča. Drvarji z rde« čimi fesi na flavi obstanejo nri delu in zro in kličejo pol ure za čudno pri« kaznijo — rdečim čolnom sredi Save. Mlin se končno pojavi na ovinku. In brod. — Skelar! Skelaaar! vpije debelo ob« lečena seljanka na bregu, da jo čolnar prepelje na bosansko stran. — Odmaaa! se odziva iz trhle bajte mal fantiček in se požene s svojo »skelo« preko reke kakor riba. Izvrst« no znajo ti Posavci ravnati z malimi čolnički, izdolbenimi večinoma iz ene« ga samega debla. Stoji na zadnjem koncu in poganja z malo lopato, pa obenem krmari navzgor, navzdol, po« preko, kakor ga je volja. Mali pobci, ki so komaj nehali prodajati platno, se igrajo s čolniči na reki, kakor da so se rodili na mokrem. In drobna de« kletca! Sama se prevažajo od brega do brega, vozijo v mlin in hodijo ku« povat v štacuno. Nikakega strahu pred vodo. Rod za rodom raste ob njej. Na kitajske kulije te spomnijo vla« čilci čolnov, ki jih začneš srečavati proti Bosanski Gradiški. Po dva, po trije bosonogi kuštravci, umazani in kratkohlačni, stopajo ob bregu vpre« ženi v dolgo vrv, navezano na visoki jambor čolna. Stopajo, stopajo kakor kljuseta, v dobro natovorjenem čolnu pa sedi star dedec, priganja in krmari. Največ vozijo pesek in kamenje, les in cele skladovnice velikih sakov (bubnjevi). Nastavljajo jih noč za noč« jo, a rib nimajo. Ne vem, ali jih taje, ali jc plen res tako slab. Vprašal sem spotoma od Siska do Stare Gradiške najmanj 50 ribičev, pa ni imel nihče ničesar. Tudi na trnek se je vso pot ujela le ena belica. Hvalijo na se ven« dar vsi ti povodnji možje, da premore Sava razen ogromnih somov izvrstne šile, ščuke in še posebno slastne ke« čige. Kak muslimanski ribič na bosan« ski strani komaj da odpre usta za od« govor. Prekrižanih nog čepi v čolnu, leno suče veslo, na spodnji ustnici mu visi cigareta. — Ima li ribe? — Jok! — Kako se zove ono selo? — Ne znam... A tvoie? — Bider!... mi je nehote padlo v glavo. — Aaa ... daleko to! Bider! Tako pravijo Pohorci koštru« nom. V Gradiški Mesta ob Savi (malo jih je, malo) se vidijo oddaleč kakor najidealnejša pristanišča. Postavim: Gradiška. Na nizkem bregu se v solncu belijo hiše, med njimi konično štrle pod modro nebo zvoniki in minareti. Kar strmiš v to lepoto, ko se ob krasnem vreme« nu bližaš nizkemu pontonskemu mo« stu, ki veže Staro in Bosansko Gradi« ško. Na levi strani Save grade poleg starih poslopij novo visoko stavbo za prisilno delavnico. Okna so že zdaj, ko je stavba komaj pod streho in še vsa v sirovem, gosto zamrežena. Na desni, kjer je svoj čas stal turški fort, ie zdaj idilično urejen rondo z utico. V mestu samem dolgčas. Trikrat pre» meriš ozke, mestoma prav blatne uli« ce, pa že ne veš. kaj bi počel tod. Da bi tratil čas, prodajal lenobo pred ka« fanami. kakor razni fičfiriči s fesi in brez njih, pa prešteval muslimanke, koliko je še zabubanih in koliko »ke« maliziranih«? Njihova stvar!... Sava vabi, škoda je vsake ure. Ko se en» krat navadiš vožnjo in večno iz« premembo, ne vzdržiš dolgo nikjer, nosebno ne. dokler se obeta lepo vre« me. Prehod pod pontonskim mostom je za čolne svoboden, za splavarje pa podnevi samo v opoldanski uri. Slavonska tla pod Gradiško očitujejo imovitost svo« jega prebivalstva. Kakšna razlika od prejšnjih. In čim dalje te vodi pot, tem lepše in tem večje postanejo vasi. Hišice zidane in snažne, skoro brez izjeme vse krite z opeko. Cerkev dvi« ga glavo preko streh, a blizu nje po« vsod tudi šola. Visoke stopnice vodi« jo v cerkev: zgodi se često, da vašča« ni v čolnih prihite k nedeljski službi božji. Skoro vsaka slavonska vas ima svoj pendant na bosanski strani, kier je prebivalstvo večji del mu-limansko in ne zaradi tega, pa vendarle mnogo bolj siromašno, zanikerno. V gledanju, počivajočem zdaj na obronkih bregov in njunih vdrtinah, zdaj na vrbinju, ki se ponekod raz« prostre kakor oljčni gaj, zdaj na ora« ču in pastirju velikega stada, izginja« jo uro za uro mimo Save dolga sela Mačkovac, Dolina, Robac. Otroci se igrajo na produ, pozibavajo čolne in se obmetujejo s kepami blata. Njih veseli živžav te razvedri bolj kakor vsak dolgovezen pogovor z odraslimi vaščani. Dva radovedna fantiča celo zasedeta svojo »skelo«, jo odkleneta, prijadrata sredi Save in prav mešetar« sko povprašujeta, po čem bi bil na« jin rdeči čoln. Za deset forintov ga ponujam, pa jih siromaka ne zmo« reta... Gotovo ena najlepših slavonskih vasi je Dolina. Z veseljem jo ogledu« ješ s Save: lahko bi jo presadil k nam na dravsko polje. Večerna slika, ka« kor si lepše ne moreš želeti. Kakor ogromen rdeč balon tone solnce v za« pad, oblivajoč vso nedogledno ravni« no s škrlatnim sojem. V naimehkejših pastelnih barvah se večerna zarja od» raža v savski gladini. Nikjer, niti na planinah niti na morju nisem opazoval krasnejše večerne igre oblakov. Nagro« madila se je divna skupina, na las po« dobna triglavskemu pogorju, pa prav zares s snežnikov kranjskih sivim po« glavarjem na levi in dalje na desno z Razorom, Škrlatico, Rjavino. Fata morgana? Pravijo, da v teh krajih ni redka prikazen. V Vojvodini včasi gledajo v oblakih Budimpešto, včasi Pariz (lahko je tudi Dunaj ali Kriva Palan* ka) — gledajo ga pač. In jaz ne bom tega Triglava nad slavonsko ravnico pozabil nikoli. Tako drag mi je bil, tako prijazen, kakor da sem se v pre» lepem poletnem večeru vtopil v šu» menje žita na ljubljanskem polju. Koncert Orkestralnega društva Gl. Matice V sredo, 29. maja je priredilo O. d. G. M. svoj drugi letošnji koncert v filharmonieni dvorani. Poset koncerta je bil tokrat prav dober. Občinstvo je dvorano malodane napolnilo, kar je dekaz. da ima društvo že stalen kader zvestih ljubiteljev in podpornikov. Društvo ima predvsem namen gojiti domačo glasbo. Poleg tega pa nas seznanja z novejšimi deli tujih literatur. Da ni na sporedu več domačih del, ni krivda društva, nimamo jih. Zato .je posebno pozdravili idejo filharmonične družbe, ki je razpisala nagrado za najboljše orkestralno delo, kjer smejo tekmovati ie Slovenci. Izvedel sem, da namerava družba nagrade razpisati vsako leto in s tem dvigniti produkcijo naše orkestralne glasbe. Prepričan sem. da bo imel razpis znaten odziv in da nas bo kmalu presenetilo Orkestralno društvo s popolnoma slovenskim programom. To bo v zgodovini društva in naše glasbe eden najpomembnejših dogodkov in nekak prvi veliki vrhunec in povdarek velike življenske energije društva, ki ga tvorijo z ljubeznijo prepojeni idealisti. In obenem povdarek slovenskega kulturnega napredka. Na sporedu so bili zastopani skladatelji E. Bossi, G. Mahler. L. M. Škerjanc, Ra-meau, Poulenc in S. Saens. Bossijevi jTnter-mezzi Goldoniank so delo velikega kontra-punktika. V iznajdbi nič presenetljivega, pač pa temeljito izdelani. Čutil sem iz njih orgelski slog, ki daje prednost bnlj tema-ticni polifoni liniji kot pa močnemu vzletu fantazije. Pisani so v starejših formah ter deloma s fugiranimi ekspozicijami. Mahler-jev počasni stavek iz 5. simfonije za godala in harfo nam kaže vse znake velikega mojstra: široko kantileno, apartno harmoniko, mojstrovsko predajanje glavne misli iz enega inštrumenta v drugega in še bolj mojstrovsko črpanje zvokov posameznih in- štrumentov in skupin. Škerjančev ^Plesni motiv? je zgrajen v glavnem na kontraba-sove trdovratne figure (ostinato), ostali inštrumenti prevzemajo drug od drugega vodilno melodijo. Za marsikoga je ta skladba težje dostopna, ker je pisana v zelo modernem slogu. Inštrumentirana je prav posrečeno in je posebno ritmično zanimiva. Tudi zadnji bizarni takti so povsem originalno zamišljeni. Svetujem Škerjancu. da k temu kesu prida še tri, štiri ter jih združi v suito. Drugi del sporeda so tvorili Francozi. Klasik Rameau nas je s svojim konceriom osvežil s tremi stavki zdrave komorne glasbe, ki se danes posluša s posebnim zanimanjem. Sijajen je finale, mozartovski naiven. Zdi se mi. da je Mozart pri svojem delu dajal prednost maniram francoskih klavsci-nistov pred načinom Bachove in Haendlove polifonije. Poulencu se vidi, da je izšel iz Debussvja. vendar so njegove težnje za sodobnim izrazom že v enem prvih njegovih del očividne. Instrumentira frapantno, begat je zlasti v harmoniki in v kontrastih. Saint-Saensov »Živalski karnevak je parodija na zveri, osle in podobne individue, tudi če niso ravno štirinogi. Izredno posrečen je začetni tema (koračnica), želve, sloni, pianisti!, akvarij in zaključek. Nekatere točke so precej poceni, a ravno te so velikemu dehi publike najbolj dostopne. Koncert je dirigiral L. M. Škerjanc skoraj na pamet — s tem je mnogo povedano. Temeljito navežban je bil ves program. Pri Mahlerju je sodelovala operna barfistka gdč. Dubravska, pri Poulencu bariton wt Rus, pri klavirjih sta nastopala Šivic in Li-povšek. Moralno je uspel koncert popolnoma. — tudi gmotno se društvo tokrat mendi na more pritožiti. Slavko Pri vsaki zabavi celo pri trenutnem srečavanju se ne^stetrno občuti, ako prihaja iz ust slab duh. Včasih povzroča tudi kaka želodčna ind spnzicua stab duh iz ust, veči ioma pa jevziok le nezdrava, zanemarjena ustna votina. Zato pridno grgraj z Odolom! Odo! fe čudovito očvrstilo za usta. Odol prodre v vse gube in z Kodaria. — 22: Mascog-nijeva opera »Cavalleria rusticana«. Majhni !jud«e niso primerni za tolmače Podružnica neke ameriške banke v Parizu je dala v liste oglas, da išče za svoj biro perfektnega tolmača, ki pa ne sme biti manjši nego 1.75 m... T? Američani si kakšno izmislijo! B. Br.: Razgovor pri šahu Ni je bolj poučne stvari, nego neopa-žen poslušati pogovor dveh zapriseženih pristašev kraljevske igre — šaha. Igralca osredotočita vso svojo pozornost, vsa njiju duševna energija mrzlično deluje v pravcu kombinacije, vsa miselna sila igralcev je usmerjena v nekak čisto tehničen račun, zato pa ostale duševne sile sproščene divjajo preko vseh panog. V smelih asociacijah vstaja iz davno otopelih duševnih globin vsa pridobljena šolska navlaka, pestra zmes moderne im antike ter praznuje svoje bohotne orgije. Ako sedeš v kavarni, ki je glavni stan šahistov, preblizu dvema bojevnikoma, je zaman vsako prizadevanje, da bi spravil svoj dnevni perozum listov, nemogoče je celo pregledovanje ilustracij. Komaj se poglobiš v začetne stavfce uvodnika, ki te zanima, že te zmoti pol ljubeznivo, pol grozeče čebljanje od sosedine mize: »Gospod, ne bo se vam posrečil zahrbtni načrt, gnusen, in vse obsodbe vreden«. Preplašen se ozrem, toda te besede ne veljajo meni, marveč soigral- cu, ki si nervozno rije s prsti po laseh. »Vi mi hočete razbiti fronito pred njegovim veličanstvom«. »Uganili ste, o gospod! Do zemlje se klanjam vaši bistrovidnosti.« »In zato napravim potezo, ki se ji tudi šah pravi.« »Dobra poteza ... Huhu, kako ste me prestrašili, ampak takih potez gre dva- »Vi pravite šeh.« »Jaz pravim šeh.« »Da, šeh. Položaj ni zavedanja vreden. Vzame on, vzamem jaz. vzame on vzamem jaz. Der pološaj ist fercvikt.« Der pološaj, izvrsten pološaj. Vili-Iice s konjičkom dobite na grlo.« »Kake vilice, mladenič? Takole! Aha, glej, gleij, kako beži odlična dama. malo preveč verve je v tem begu, nevarnost ji je vzela njeno odlično umerjenost«. »Beži, da. Ne more prenesti mrtvaškega duha. ki se šri iz vaše trdnjave. Se sauve, qui reut...« »Ja. der poIošaq. ampak mi mu bomo prišli v okom s konjenico. Sek.« »Anahronizeim je konjenica. Poglejte, kmetic, zaničevani kmetič bo napodil vaš»ga chevaux!egerja. Sek!« »Ce pa tako igrate, potem tudi jaz ne bom prizanašal. Evo!« »Začeli ste boj, ne boj mesarsko klanje ...« »Tistega pa se sinete samo dotakniti, da po občih in tudi za vašega tekača merodajnih pravilih ne pride kirali v šah.« »Aha! No, pa začinimo s pojedino z druge strani!« Sledilo je premetavanje in ropotanje, celo pod mizo je palo nekaj figur. Par trenutkov molk, nato pa zopet besedmi boj vrlih Ahajcev: »Tedaj, gospodine, zdi se mi, da sta se grizla dva leva. Uspeh: dva repka sta ostala.« »Pa vaš ie bolj zajčji, ali ne vidite, da sem dobil kval'teto? »Kaj pa kmečki stan, glejte tri krepke molojce! Enemu sem določil visoko zadačo, da se povzpne od pluga do krone.« »Če mu bom pustil, da sirota vresniči svoje smešne megalomamsf litrov kupi Sterk, hotel »Bellevue«. 20513 Šotor za 2 osebi, kupim. Naslov na oglasni oddelek Jutra. 20670 Švicarske ure najboljše kupite samo pri »Otplati«, Beograd, Kraija Petra 64. mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovine. 20553 Pozor! trgovci, gostilničarji, posestniki in penzijonisti ki imajo žene in že odrasle otroke ter si hočejo zasigurati lepi svoj dom — naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi dom«. Vzamejo se 65—70 let stari gospodje, ki imajo prihranka za doživetje. Skrbljeno je za vso oskrbo, dobro hrano, stanovanje, kopanje in zdravnika. Vstopi te lahko takoj. 13089 Hišni posestniki! Stanovanja, ki jih oddajate bodisi za maj ali poznejši to.'mm prijavite ca oddajo tvrdki »Poseot«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje 3 sob. 6vetlo in zračno, v stari hiši v sredini mesta iščem za takoj ali av-gu-t. Event. plačam tudi za 1 leto naprej. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra 20602 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem. Naslov pove ogla»ui oddelek »Jutra«. 20599 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz dveh ali treh sob s pri-tiklinami išče miren zakon ski par brez otrok. — Po nudbe pod šifro »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra« tu-L 2000 Din mes. plače dobi boljši delavec, ki posodi podjetju 30.000 Din proti 5 % obrestlm. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izguba izključena«. 20610 Domačijo obstoječo iz 2 zidanih in z opeko kritih hiš, hleva, svinjaka, vodnjaka in pritiklin, ob hišah je 50.000 vrta 6 prvovrstno zemTo prodam za 150.000 Din. Po sestvo se nahaja v Banja lutki, ob žel. postaji. Prva hiša ima 3 6obe, kuhinjo in je podkletona, visokopritlič na; druga enonadstropno poslopje, ki se da urediti za obrt. Obe hiši ste mo demo zidani. Potreben kapital 100.000 Din. ostalo državna hipoteka. Ogled in ponudbe do 15. junija t. 1, na naslov: N.anut, Banja-luka. Alfonzova ulica 2 — Bosna. 20555 Več stavbnih parce in lepo vilo s sadnim vrtom ter z velikimi vinskimi kletmi prodam radi preselitve Stanovanje takoj na razpolago Pojasnila daje Anton štirn Sp. Šiška, Ljubljana VII 20201 Manjše posestvo z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, novo, šo ne izdelano, v bližini Pra-gerskega proda Anton Oa-Urijan, Sp. Gorica, pešta Pragersko. 20367 Hišo s trgovskim ali gostilniškim lokalom in neSiaj vrta vzamem v najem Izključena tudi ni sama hiša. — Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 20619 Novo hišo še ne čisto dograjeno — radi smrti takoj predam. Vrhovce št. 9. nad Vičeni 20621 Trgovsko hišo enonadstropno. v lepem trgu ob j-už. žel., s trgovsko opravo in pohištvom za 1-20.000 Din proda Ka rol Breznik, Celje, Dolgo poljo 1. 20659 Omaro za obleko dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Omara 22«. 20590 Jedilnica elegantna ter garnitura 7,a damski salon poceni naprodaj. Naslov v oirla-s. oddelku »Jutra«. 20616 Otroško posteljo v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Ogleda se lahko dnevno med 13. in 14. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20625 Stare kovine haker, med. svinec, kovinsko žlindro in litine kovin, cinklim, kovinske strugoti-ne, aluminij, železo, zlitino kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino »Ca-lin« k. d., Zagreb, Manda-ličina 6-b. 84 Stanovanjsko hišo lo]>o. s 6 sobami i.n 2 kuhinjama. elektrika, cirka 2000 m2 vrla, mirna in lepa lega v Zg. Šiilki, prodam i-a proste roke. 20673 Gostilno na račun v Ljubljani ali okolici prevzame takoj ali s 1. julijem debra kuharica.. — Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna na račun 40«. 20579 Mesnico dobro vj>eljano. na prometnem Ikraju. tu?di na deželi vzamem takoj v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesarija 27« 20647 Poljski tir najmanjše tipe k up t m. Pcnudbe na oglas. oddeU-k »Jutra« pod šifro »500 m -20605 Opremljeno stanovanje sobe. kuhinje in kabineta za stalno oddam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20577 Stanovanje sobe in kuhinje iščem v bližini mesta — brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20580 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoji čo iz 2 sob, Ikuhinje in priti klin, po mogočnosti tudi kopalnice, išče miren zakonski pa-r brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij«. 20540 Poletno stanovanje 3 sob in kuhinje, kompletno opremljeno oddam v najem blizu Ljubljane. Na.-iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20662 »Letovišče v bližini Ljubljane, komfortno stanovanje: soba, kuhinja in kopalnica, elfft-trična razsvetljava, senčnat park, savska kopclj, avtobusni promet. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20663 Zapestna urica srebrna se je izgubila v sredo zvečer po Sv. Petra cesti, Zmajevem mostu ali Poljan-f i cesti. — Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 20620 Opremljeno sobo s posebnim vhodom taKcj oddam v Gosposki ul. 10 I 20611 Prazno sobo z verando in kuhinjo oddam fini osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20607 1 ali 2 prazni sobi veliki in svetli, v sredini me«ta iščem za takoj ali avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20603 Opremljeno sobo nažno, v bližini kavarne Evropa ali Sp. Šiški iščem Pismene ponudbe ua ogl odd »Jutra« pod 1. junij 1929-5«. 20372 Opremljeno sobo posebnim vhcdom in elektriko. event. z uporabo kuhinje takoj oddam v Rožni dolini, cesta X/13. 20596 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvetljavo cddam takoj le boljšemu gos*jK)'iu v Gorupovi ulici 3/1, 4 vrata. 20595 Opremljeno sobo veliko in lepo. z elektriko ter [.arketem oddam takoj v Jenkovi ulici 12. 20626 2 gospoda sprejmem z vso oskrbo v !e]>o. veliko, solnčno in parket irano sobo z elektr. razsvetljavo s 1. ali 15. junijem na Taboru 5/11 — levo. 20627 Sobico s poipolno oskrbo ' oddam v Gorupovi ulici 3 II. levo 20623 Sobico s posebnim vhodom in elek tnčno razsvetljavo takoj oddam. Poizve se na Go-sposvetski ce*ti št 12/11. 20617 Sobo na Mirju z lepim razgledom, separi-rano. opremljeno oddam solidnemu gospodu. Vpra šanja na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba na Mirju«. 20365 Gospoda sprejmem kot sostanovalca takoj ali s 15. junijem ua Rimski cesti 24, pritličje. 2. vrata desno. 20639 Opremljeno sobo v centru mesta takoj oddam. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 20636 Sobo in kuhinjo v podpritličiu oddam mirni stranki v Robbovi ulici 2-r 20642 ->--*— 2 gospoda sprejmem takoj na (stanovanje v Mero.-odni ulici 1 — Žabjek 10. 20652 Opremljeno sobo solnčno, blizu opere oddam solidnemu gospodu ali go spodični. Ogledati med 10. in 12. ter 2. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20609 Zračno sobo z S posteljama, posebnim vhodom in elektriko oddam ta|:aj 2 gospodoma v bližini bolnice in glavnega kolo ivora. Nas-Iov v oglas, oddeiku »Jutra«. 20664 U T-s. Torek domov. — Ostanem morda teden. Mm. prideš? Hrepenim . . . T v. 20606 Gospodična v 22 letu. trg. izobražena, želi znanja z gospodom do 32 let. Dopise prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomanjkanje poznanstva«. 20628 Duša! Mislim volno na Te, pridem gotovo, potrpi še nekaj dni. Poljub Tvoj. 20656 A. K. Vič! V soboto pridite ob 20. uri v Zvezdo — običajno. V gostilni »Pri zvezdi« v Šiški se vrši v soboto in nedeljo koncert Točila se bodo zi>pe+ prvovrstna dolenjska. šta-jenska in dalmatin-ka vina. — Za dobro poslrežbo prerf:rb'jeno.— Sprejemajo se tudi abonenti na h'ano 20376 Klavirji Steinwav. Bfisendorfer, H81 zl & Heitzmann Forster in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke le wi tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg št 3. 20432 Klavirji Prodno kupite klavir, si oglejte mojo zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje in na naj. manjšo obroke. Izposojevalnica! Warbinok. Ljubljana. Gregorčičeva št. 5. v bližini Glasbene Matice. 20629 HALO! HALO! HALO! Igralci na harmonike! Dobra in svetovnoznana LnhaNora harmonika po reklamnih cenah Dobermana lepega, črnega, pet mesecev starega, prodam v dobre roke; starši večkrat premirani. Ivan Grilc, go-jitelj, Ljubljana. 20500 Ljubitelji psov! Sprejemam v striženje pse ob vsaki uri. Točna postrežba in nizki cene — Rimska cesta štev. 17 — dvorišče. 20272 Naznanilo otvoritve Siavuo občinstvo in svoje drage odjemalce vljudno obveščam, da otvorim s 1. junijem zopet delikatesno trgovino na Sv. Pftra c. št. 24 in priporočam priznano dobro šunlko. čajno maslo, razno pecivo in druge delikatese. Za obilen ohi-k prosi kar najvljudneje udana Marija Kaluža, delikatesna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24 — preje Marijin trg 8. 20436 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očeson, CLAVEiN je mast S e i* z h a Sejem za nas ni zatlnžek temveč reklama. Od 3Q. maja do 9. jnnija nndimo naše harmonike po na«.ednjih cenah: Mod. „Princeza", 3 vrstna, 2 krat glašena Din 20oO sedaj 1600 r »Kraljica", 3,3, „ „ 2300 „ 1SOO „ „ Sirena" 4 , 2 „ , „ 2^00 „ 1900 j) »Ljubica" 4 „ 3 „ „ „ 2600 „ SilOO Izrabite priliko in kupite si sedaj t^ko poceni Lubasove harmonike. F. Lubas & sin, Celovec, S t. Veiterstrasse 36, Avstrija. — FR. L.UISAS, Ljubljana, Dunajska ce»ta štev. 36 MOJE DAME! Zasigurajte si plašč s kožuhom najnovejšega kroja v bajni kakovosti in izdelavi ob poletnih c>nati. Oglejte si našo ogromno izbiro v koji štev. 565 do 569. MARIANNE H3MSCHAK & CO. GRADEC (Graz) Rade(zkysirasse 10 - DUNA I (Wien). Mariahilferstrasse 165 Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak Zahvala. Za pretimo se dokaže iskrenega sočutja, .ki smo iih prejeH ob prarani smrti našega nadvse ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Poča administr. majorja kr. mornarice se tem potom vsem najiskremeje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. zdravnikom vojne boln-ice, g. monsign. Kbbovsu. častniškemu zboru, darovalcem vencev, godbi drav. d:\iziic ter končno vsem prijateljem in znanccm, ki so dragega pokojnika v tako častnem števil-a spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 31. maja 1929. 7619 ŽALUJOČI OSTALI. (Delavci pozor! Ne hodite v Mojstrano v cementarno za delom toliko časa, da se mezdno gibanje. v katerem se delavstvo te tovarne nahaja, konča. Sedanje plače so skrajno slabe. — Splošna del. zveza Jugoslavije. 7623 ■■BBHHHHHHi Oglejte si razstavo na velesejmu, paviljon II — raznovrstnih einajliranih ter lakiranih štedilnikov vse-h velikosii svetovnoznane tovarno H. K o 1 o s e u s, Wels Zastopstvo Tehna d. z o. z. — Ljubljana. Mestni trg 25/1. Telefon št. 2580. 6941 Hglašuje ter popravlja klavirje in harmonije strokovna tvrdka €<• JIMA§EK Ljubljana. Ključavničarska ulica 3/11. vho<1 Mestni tr?r št. 22 in Cankarjevo nabrežje št. 13. 136-a Originalno ugoba na t^patenhmoko ppoiz vaja jo je din o ZJEDINJENI PAR0MLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE IMENUSLIČNUH POTVORB.' Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo pcceni oddam s 15. junijem v vili. 5 minut od centra. Naslov v ogla-nom oddelku »Ju-tra«. 20594 Opremljeno sobo parketirano, z elektriko in posebnim vhodom cddam v centru "mesta enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20586 Kabinet oddam za 80 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra 20592 Arnika cvetje f Drva . podleskovo seme in vsa dni- bukova in mešana, za iz- LlV© SOolCf ga zdravilna zelišča kupu- [ voz v Italijo. plačljiva'« pritiklinami, v mestu jem po najvišjih cenah. —. proti voznemu listu, ponn- iščejo 3 osebe. Ponudbe Zahtevajte brezplačni cenik ilite na: Ljubljana, poštni na oglasni oddelek »Jutra« Ed. Pisler, Vrhnika. 205471 predal 85. 20618, pod »Mirni 300«. 20622 Vsemogočni je odpoklical v boljše življenje iskreno ljubljeno soprogo, ne-n-adomestljiivo zlato mamico, sesliro, teto, .svakinjo, sestrično,_gospo Prago Stragerjevo roj. Majcenovič 762o soprogo šol. upravitelja V četrtek, dne 30. t. m., po dolgi mučni bolezni v 45. letu svoje starosti, previden a s svetotajstv', je izdihnila blago dušo. (Pogreb nadvse ljubljene pokojmice se vrši 1. junija i'z hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer bo njeno truplo čakalo vstajenja. Beltinci, dne 30. maia 1929. MILAN STRAGER, soprog, DANA, MARA, MILAN, otroci. ROZA IRGOLI-CEV.4, PEPCA SKOKOVA, REZIKA DEUCMANOVA, sestTe. IVA. TINE in FRANJO MAJCENO VIČ, bratje in ostali sorodniki. .s,- v<'r-v-%' \ Michel ZČTaco: 138 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. »Vprašali ste me, visočanstvo, zalkaj sem se zanimala za vas, čeprav vas nisem poznala. Odgovorita sem vam, da me je vodilo čuvstvo zelo um#ive.ga človekoljubja. Dodala sem fiuidi, da se je iz tega čuvsrtiva pozneje razvila simpatija, ki narašča tem bolj, čim bliže se seznanjam z vami. In jaz. dragi princ, ne poznam brezdelnih simpatij. Ponudila sem vam svoje prijateljstvo in vam ga še ponujam.« »Gospa, ganjenost, s katero me navdaja vaša dobrota, je tolikšna, da zanjo ne najdem besed.« Favsti se je zazdelo, da je prišel trenutek, ko sme ubrati močnejšo struno. V njenem glasu je zazvenelo tako vroče čuvstvo, da je omamljenega mladeniča kar izpreletelo, ko je nadaljevala: »Če bi smel človek poslušati samo nagibe svojega srca in če bi mogla jaz brez pomišljanja storiti to. kar mi narekuje moja notranjost. bi postali vi, dragi princ, eden najmogočnejših vladarjev na tej zemlji.« Ves presunien po teh laskavih besedah je vzkliknil Torero: »Vodite me, gos/pa. Govorite, ukazujte, zaupam se vašemu vodstvu.« V Favstinem očesu se je zasvetila bežna iskrica. Trenila je z roko, kakor bi hotela reči, da sprejme ta poziv in da se Don Cesar lahko zanese nanjo. ^ »Preden rečem da ali ne, moram z nekaj besedami očrtati najin vzajemni položaj. Povedati vam moram, kdo sem, kaj premorem in koliko ie vredno prijateljstvo, ki vam ga ponujam. Spomniti vas moram tudi, kdo ste vi, kaj lahko storite in kam vodi vaša pot.« »Poslušam vas. gospa.« je rekel Torero. »Toda recite mi kar- koli, že zdaj vam moram izjaviti, da spremnem dragoceno prijateljstvo, ki mi ga tako dobrotno ponujate. Vedite, da bi vas sam prosil zanj, če me ne bi bili prehiteli. Življenje bi se mi zdelo poslej mrko in neznosno, aiko ne bi imel upanja, da ga bo vsaj časih še razsvetljevala vaša svetla navzočnost.« Čeprav so bile te besede samo gatamtne fraze, s kakršnimi so ljudje, posebno pa Španci zelo razsipali v tistih časih, se je Favsti vendar zdelo, da sliši v njih odmev neutajlfiive iskrenosti. To jo je navdate z živim zadovoljstvom. Čim bolfj se je vmemalo Torerovo srce, tem bolj je bila olajšana njena naloga. S poudarkom je nadaljevala: »Siromašni ste, brez imena in brez možnosti, da bi se lotili česarkoli velikega; niti to, da vas ves narod pozna, vam ne more pomagati. Ako bi poiskusili kalk drzen udarec. ne bi šel nihče za vami razen nekaj ljudi iz preprostega ljudstva, ki jih ni vredno šteti. Bodite še tako nadarjeni in zmožni, vendar ste obsojeni v to, da prebijete svoie dni v neznatnosti. zalkaj vaše rojstvo vam zapira pot do vseh javnih časti. Ali govorim resnico ali ne?« »Čisto resn:co, gospa. Toda jaz si ne želim ne slave ne časti. Moja neznatncst me ne teži in tudi siromaštvo lahko prenašam. Sicer pa morda veste, da bi bil lahko bogat, če bi hotel pobirati darila, ki mi jih mečejo v areno plemeniti ljubitelji bikobotb.« »Vem.« je resnobno odvrnila Favsta. »O vas pravijo: hraber kakor Torero. A vendar, zdaj ko veste, da se pretaka v vaših žilah kraljevska kri, ne morete več nadaljevati svojega dosedanjega S:roimnega življenja.« »Zakai. gospa?« je prostodušno vprašal Torero. »To življenje ima svoj čar: ne vem, zakaj naj bi ga opustil. Kakor sami pravite, ne bom nikoli kraljevski princ. Zakaj ne bi ostal to, kar sem bil do današnjega dne?« Favsta je komaj opazno nagrbančila obrvi. V teh besedah se je razodeval nedostatek častihlepja, ki se ni ujemal z njenimi načrti. Vendar pa ni pokazala, da si kaj misli pri tem. »Pozabili ste,« je dejala, »da vam niti neznatnemu, siromašnemu ln ponižnemu ni dovoljeno živeti. Pozabili ste, da vas bodo ju tiri, ko se pokažete v areni, za vratno umorili in da vas ves svet ne more rešiti... aiko vas jaz zapustim.« Torero se je izzivalno nasmehnil. »Vem,« je rekla Favsta; »vi mislite, da se ne boste dali mirno zaklati.« »Uganili ste, gospa.« Favsta je sočutno skomignila z rameni. »Pozabili ste tudi to,« je hladno nadaljevala, »da ima trsti, Id hoče vašo smrt, vso oblast v tej deželi. Mar mislite, da se bo kralj zadovoljil s polovičnim delom in bo spustil na vas samo peščico klavrnih razbojnikov? Še vedno se smehljate; razumem vas. Vi menite, da boste izlahka našli nekaj drznih tovarišev, ki bodo radi izdirli meče v vašo obrambo. O, brezumnež! Vedite tedaj, če je že tako, da vam moram vse povedati: jutri bo zaradi vas vsa vojska na nogah. Tisoči oborožencev bodo z aikebuzami in topovi krotili seviljtsko mesto. Nadejajo se, da se pripeti karkoli takega, da bodo mogli navaliti na sodrgo. Vi boste prvi zadeti in vaša smrt se bo zdela slučajna. Povem vam, da je vaša obsodiba nepreklicno sklenjena. Ako bi se zgodil čudež in bi živi in zdravi ušli iz meteža, bodo pripravljeni, da prično iznova. In če jim tudi drugič uidete, bodo vrgli kiriniko z lic ter vas bodo očitno prijeli, obsodili na smrt in sežgali na grmadi.« Te besede, ki jih je govorila z naraščajočim povdarkom. so šle Toreru do živega. Toda ni se še vdal. »Zaradi kakšnegla zločina bi me neki obsodili?« je dejal. Favsta je iztegnila roko proti balkonu in pokazala na grmado, ki so jo zavese skrivale njun m očem: »Zaradi istega zločina kakor tega nesrečneža, ki je pred smrtjo zakričal, da je nedolžen.« Že drugič je namigavala na GiraMo! To pot je v njenem na-migljaju odločno zazvenela grožnja. Torero jo ie razumel in pre-bledel. Prednost našega obuuala: oblika, hualiteta in cena 5 CHEVROLET, rablj. osebnih *20 avtomobilov, v ceni od Din 20.000— do Din 35.000— OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-sedežni, odprti, « 3siyy> FIAT, 501 Šport. 4sedežni. no- ;K>-UW— ve gume, nova streha in novo DUCO ličan, » ROLAND PILLAIN. 35 HP. 4 eil„ teedežni šport touring > ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dezni odprti, ANSALDO, 35 HP, 4 eil., 6se-dezni odprti, ITALA, 24 FTP, 4sedežm\ > PEUGEOT. 24 HP, 4sedelni. s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > PEUGEOT. 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko, > PEUGEOT, 30 H P. mala 4se-dežna športna tipa , CITROEN, 24 H P, 4eedežni. r dobrem stanju > AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni, _ AUSTRO DAIMLER, r dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil., > S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP. 4 cil., > RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni, model 192& 35 HP > Vozovi t toi0ti18 pripravnem stanja, i deloma ie plačanimi taksami ia letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov 32.000,— 35.000,— 40.000— 50.000.— 32.000.—» 27.000.-4 19.000— 30.000— 25.000___ 15.000.— 45.000__ 20.000.— 52.000.— RAKEK: Posestvo: hiša z moderno betonir. kletjo (do 1500 lil), eno nadstropna, najboljše stanje, gospodarska poslopja, velika senožet in miiva, obe na Rakeku, Din 230.000.—. PLAŠIM: Posestvo 7. dobro znano gosflna ob meji, gostilniški inventar in kul binjiska oprema, opremljene 4 spa!4 ne sobe, klet, ledenica, prostorna* veranda. 6 oralov zemlje in 4 oral _ li črnega gozda. Ugodna cena. Pojasnila za prodajo: Dr. Ivan Č e r n ei gospodarska pisarna, Ljubljana, MikloJ šičeva 6. Patentirani Zatvoreni higijenski stalak" sa poklopcem na pljuvaonicu, izložen u higijenskom paviljonu, prodajem uz po-voljne uvjete. 7619 S. Miškovič, Zagreb Petrova 66 Razpis zmanjševalne licitacije vseh gradbenih del: a) za novo učiteljsko stanovanjsko poslopje, b) za adaptacijo nove učne sobe v novem šol. poslopju. Načrti in stroškovnik za oddajo zgradbe so reflektantom na ogled do 15. junija 1929. pri šolskem upravitelj-stvu v Domovi p. Moškanjci pri P mi ju vsaki dan od 14.—18. ure, ob nedeljah pa od 11.—15. ure. ^ Tozadevne pismene ponudbe je vložiti zadostno taksirane in opremile ne s potrebnimi dokumenti najkasneje do 10. ure dne 15. junija na krajevni šolski odbor v Domovi. Kraj. šolski odbor pa si pridrži pravico oddati gradbo brez ozira na nižjo ponudbo, tudi lahko drugemu stavbeniku. Krajevni šolski odbor v Domovi p. Moškanjci dne 1. junija 1929. 7611 Urejuj* Davorin Bavljtn. Izdaja za tonzoruj «Jutra» Adoii Ribnik«, Ia Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama ftaac Jezerfek. Za inseratni dal Ja odgovoren Aiojzi \lovak. V« ? Ljubljani,