OBČINA MORAVČE PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI 2016 Konec januarja smo iz Ministrstva za kultu­ro dobili vprašalnik, kaj bo občina letos ob 25. letnici samostojnosti pripravila za dan državnosti, oziroma kako bomo v naši občini obeležili praznovanje. Ministrstvo bo te podatke objavilo na svoji spletni strani. Odločili smo se, da tudi vas, občanke in ob­čane, pravočasno obvestimo o dogodkih, na katere ste v lepo vabljeni. 1. 24. junija 2016 ob 21. uri vabimo na osre­dnjo občinsko prireditev v počastitev dneva državnosti na prostem v središču Moravč. V kulturnem programu bodo sodelovala domača društva in posamezniki. Praznični govornik bo župan občine Moravče, Martin Rebolj. 3. 25. junija 2016 vabimo na pohod ob dnevu državnosti društva in posameznike po delni Morav­ški poti s startom ob 7.30 uri iz avtobusne postaje v Moravčah. Pot nas bo vodila skozi Javoršico, preko Murovice in Cicelja do Planinskega doma, potem pa nazaj v dolino na Kmečko tržnico v Moravčah, kjer bomo nazdravili prazniku. 4. 25. in 26. junija 2016 od 9. ure dalje vabi­mo na dvodnevni nogometni turnir v malem nogometu ob dnevu državnosti. Na vse prireditve bo vstop prost. Vljudno vabljeni! OBČINA MORAVČE v sodelovanju z Društvom upokojencev Moravče vabi starejše na telovadbo enkrat tedensko brezplačno v telovadnico vrtca. Pogoj je, da se včlanite v projekt ZA ZDRAVO STARANJE, da ste občan naše občine, da ste stari najmanj 58 let in da se evidentirate v Društvu upokojencev Moravče (torek od 10 do 12. ure). Potrebni so podatki o prebivališču in rojstni podatki. VAJE POTEKAJO OD 18. do 19. URE VSAK ČETRTEK. Vljudno vabljeni! Spoštovane bralke in bralci! Mesec maj zagotovo najbolj zaznamuje praznovanje praznika dela. Kljub temu, da se je poudarjanje dela in de­lavstva nekako utrudilo, pa s poglabljanjem razlik med bla­ginjo ljudi in socialnimi stiskami prevelikega števila državlja­nov dobiva novo, drugačno podobo. V naši občini pa imamo še posebno prireditev, ki jo or­ganizirajo prizadevni krajani Tuštanja. Ta vsako leto privabi na tisoče ljudi. Tako je bilo tudi letos, ko je neugodno vreme zahtevalo še velike dodatne napore organizatorjev. Delo so opravili z odliko in jim seveda za to tudi čestitamo. Županu lahko pritegnemo, da Evropa ne izpolnjuje priča­kovanja svojih 500 milijonov prebivalcev. Odločitve nacio­nalnih držav se oddaljujejo od skupne politike. Če bomo že­leli, da bo delovala kot nekakšna federalna država, bo treba prenesti več odločanja na Bruselj. Za to sta potrebna vizija in pogum. Ali so sedanji nacionalni voditelji tega sposobni? Župan in svetniki so se v Termitu seznanili s sanacijo peskokopov. Očitno so bili s prikazanim zadovoljni. Neokr­njeno okolje, varstvo narave, zdrava pitna voda in čist zrak so kar sinonim za našo lepo dolino, ki jo moramo ohraniti našim otrokom in vnukom. Pri kulturnih dogodkih pa ne moremo mimo srebra Ko­mornega zbora Limbar, ki so ga osvojili na Naši pesmi v Mariboru in seveda dobro obiskanega bogatega koncerta Mešanega pevskega zbora DU Moravče. Odgovorni urednik Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno­bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico na www.moravce.si. Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče KARITAS tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes.: 17 - 19 ŽUPNIJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET: 9 - 10; 16 - 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035 PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13 BANKA Tel: 7231-017 PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17 POŠTA Tel: 7296-510 PON - PET: 8 - 10.30; 14.30 - 17 SOB: 9 - 11 POLICIJSKA PISARNA PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10 OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210 PON - PET: 7 - 15 informacije tudi na: www.osmoravce.si VRTEC Tel: 7231-227 PON - PET: 7 - 15 POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233 PON - PET: 7 - 15 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 TOR, ČET: 14 - 19.00 SRE: 7-9 in 11-14, SOB: 9 - 12 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TOR: 10 -12 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 Zavod za gozdove, revir Moravče TOR, SRE: 7 – 9 Tel: 7247-147, 041/657-223 KMEČKA TRŽNICA SREDA 14 - 18 SOBOTA 8 - 13 Info oddaja o občini na ATV SRE 20.00 ČET 21.00 LEKARNA Tel: 7232-780 PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19, prva SOB. v mes.: 8 - 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in SRE: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, ČET in PET: 7 - 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 PON in SRE: 13 - 19.15 TOR: 7 - 10.30 ambulanta; 10.30 - 13 posvet ČET: 7 - 13.30 ambulanta; PET: 7 - 8 ambulanta; 8 - 11 sistem.; 11 - 13.30 ambulanta Patronažna služba, tel 7232-944 PON – PET : 7 - 8 DIAG. LAB. PON in SRE: 13 - 18, TOR, ČET, PET: 7 - 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, SRE: 6.45 - 13.15 TOR, ČET: 12.45 - 19.15 PET: 6.45 - 12.45 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30 Evropa rabi pogumne odločitve Potrjen zaključni račun občine Dvanajsta redna seja občinskega sveta se je, kot obi­čajno, začela s potrditvijo zapisnika prejšnje seje in sprejemom dnevnega reda. Po podrobni obrazložitvi direktorja JKP Prodnik Marka Faturja so svetniki potrdili nove cene za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Po domače: gre za ravnanje s komunalnimi odpadki. Cene, ki so sicer 4% nižje, pa veljajo od 1.5. naprej. Občina Moravče je pristopnica nadgradnje Re­gijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana, ki pa se baje že sooča z nekaterimi težavami, ki zadevajo dimenzijo kapacitet. V naslednji točki je občinski svet soglasno podal pozi­tivno mnenje k imenovanju stare-nove ravnateljice OŠ Nuše Pohlin Schwarzbartl. Čestitamo! Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila zagotovo sprejem zaključnega računa proračuna občine. Iz obra­zložitve župana je bilo razbrati, da občina ni imela in nima likvidnostnih težav in da je opravljala svoje naloge v skladu z načrti. Zaključni račun je bil pravočasno poslan AJPES-u in posredovan Ministrstvu za finance. Obravnaval ga je tudi nadzorni odbor občine. Za sprejem zaključnega računa je glasovalo 11 svetnikov. V nadaljevanju je svet sprejel še spremembe in dopol­nitve odlokov o koncesiji za opravljanje lokalne gospo­darske službe vzdrževanja javnih cest in vodovarstvenih območij vodnih virov ter potrdil dvig cene za storitve programa pomoč družini na domu. Zadnji je posledica dviga plač v javnem sektorju, na katerega pa občina seveda nima vpliva. EV Po sledeh napredka naše občine V zadnjem mesecu in pol je občina na Hribu nad Ribča­mi zgradila oporni zid in nujno potrebno odvodnjavanje brežine z opornim zidom in prestavila del ceste iz smeri Hriba proti Ribčam. Prestavitev je bila potrebna, saj je del cestišča potekal po plazečem terenu. Sledilo bo asfaltira­nje tega dela ceste. Potekajo dela na tretji fazi gradnje vodovodov iz kohezij­skih sredstev Hrastnik – Kal -Tlačnica. Zgrajen bo nov vodohran med Kalom in Tlačnico, ki bo napajal obe vasi. V vodohranu Hrastnik se bodo montirala hidroforna postaja, iz katere se bo napajal omenjeni vodovod. V Zalogu pri Moravčah se izvajajo potrebna dela za pola­ganje asfalta na rekonstruiranem delu ceste. Predstavitev občinskih nagrajencev za leto 2016 nadaljevanje iz prejšnje številke Občinsko priznanje v letu 2016, PRIZNANJE OBČINE MORAVČE: MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE Predlagatelj: Martin Rebolj, župan občine Moravče Obrazložitev predloga za priznanje: Pred skoraj natančno tridesetimi leti se je v Društvu upokojencev Moravče porodila ideja za ustanovitev Meša­nega pevskega zbora, ker je imelo društvo več takih članov, ki so radi zapeli v domači družbi pa tudi v jav­nosti. Gotovo jih je gnala programska vsebina, razni nastopi in tekmovanja pa seveda druženje ob pesmi. Sezna­njali so se z lepoto slovenske ljudske pesmi, skupinskim petjem, pri tem skupno reševali probleme in se vese­lili uspehov. Ob tem so širili kulturno kamor koli so povabljeni. V domovih Ob njihovem jubileju 30 let, za ohra­in naravno dediščino, razvijali svojo za starejše so zelo dobro sprejeti. njanje kulturne dediščine, reševanje ter poslušalčevo nacionalno zavest. Nastopajo na občinskih proslavah, ljudskih pesmi pred pozabo in širjenja Kljub temu, da so starejši, jim ni ni-večkrat pa se udeležijo srečanj in tek-dobrega imena domače občine, pre­koli zmanjkalo volje za petje in zato, movanj v okviru Društev upokojencev dlagam Mešani pevski zbor Društva da drugim podarjajo veselo vzdušje po Sloveniji. Število članov zbora se upokojencev Moravče za prejemnika in bogatijo življenje. Radi nastopajo, giba okoli 20. občinskega priznanja. Občinsko priznanje v letu 2016, PLAKETA OBČINE MORAVČE: gospod JANEZ PERGAR Predlagatelj: Martin Rebolj, župan občine Moravče Obrazložitev predloga za priznanje: Kolarstvo je bilo v minulih stoletjih izjemno pomembna dopolnilna ali samostojna obrtna dejavnost kmečkega gospodarstva. Življenja brez izdelkov, ki so jih izdelovali kolarji, si skoraj ni bilo mogoče zamišljati. Gospod Janez Pergar se je v lesarski šoli izučil za kolarja, pri mojstru Fuggerju pa se je obrti izučil praktično. Poleg vozov je kot kolar izde­loval in popravljal sani, ročaje za orodje in kmečko orodje. Največ je bilo dela z vozovi. Z množičnim pojavom traktorjev pa je obrt kolar­stva začela izginjati. Toda ne na Dolah, kjer je doma gospod Janez Pergar. Tu se je kolarstvo nadaljevalo in toliko bolj cvetelo, kolikor je te obrti primanjkovalo. Stranke prihajajo iz raznih krajev po Sloveniji in večinoma si želijo zapravljivčke, samokolnice in celo prave vozove, največkrat v namen turizma. Danes je kolarstvo skoraj le še kulturno naravna dediščina, h kateri gospod Janez veliko pripomore. Njegovo ime gre po vsej deželi, njegovi vozovi v roke ljubiteljev naše dediščine. Zavedamo se, da je v Sloveniji le peščica takih mojstrov. Gospodu Janezu želimo še mnogo ustvarjalnih let. Zaradi njega se Slovenija bogati z zgodovinskim spominom na kolarstvo, ki pa v naši občini še dejansko živi. Njegovo delo, lahko rečemo, da je danes že oblika umetnosti. Za vse mu iskreno čestitamo. Nad Češnjicami ob prazniku dneva upora V gozdu nad Češnjicami, ob spo­meniku, kjer so vzeli življenja štirim partizanom tik pred koncem druge svetovne vojne, je tudi letos potekala spominska svečanost v organizaciji ZB za vrednote NOB Moravče i n občine Moravče. Žalosten dogodek se je zgodil 23. aprila 1945 leta, zato prireditev vedno obeleži tudi spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte, 26. aprila leta 1941, kar praznujemo kot državni praznik dan upora proti okupatorju. Izredno slabo vreme, snežni metež in veter, niso vplivali na ljudi, da bi ostali v toplih domovih. Lepo je bilo videti, kako so prihajali po strmini proti spomeniku in drug drugemu dajali korajžo. Prihajali so praporščaki iz domačega in sosednjih društev. Kot navadno se je prireditve udeležila tudi delegacija vojnih veteranov za Slovenijo iz Moravč. niki ZB za vrednote NOB in župan so v Ljubljani ustanovili OF Slovenskega Tokrat zaradi slabih vremenskih raz-ob spremljavi dueta trobent položili naroda. Sestavljalo jo je več kot 15 mer pihalna godba ni mogla nastopiti. venec k spomeniku. Peški oktet pa je skupin različnih svetovnih nazorov, ki Vsekakor pa je bila dobra zamenjava s pesmijo spomnil na težak vojni čas: pa jih je združevalo skupno hotenje, duet trobent, Tomaža Vavpetiča in Vida Na oknu, Hej brigade in Pesem o svo-da Slovenijo nočejo kar prepustiti Capudra, ki sta zaigrala uvodno pesem bodi. Navzoče je pozdravil predsednik usodi. V teh dneh, ko se spominjamo Počiva jezero v tihoti. V nadaljevanju ZB za vrednote NOB Moravče, Jože ustanovitve OF poudarimo dejstvo, da so nastopili učenci drugega razreda Kveder. Zahvalil se je nastopajočim, sta Slovensko partizansko gibanje in osnovne šole Jurija Vege Moravče z praporščakom in še posebej obisko-OF kot del zavezniških sil porazila oku­mentoricama Barbaro Železnik Ste-valcem, ki jih vremenske razmere niso patorje, fašizem in nacizem ter Evropi gnar in Sašo Igrec s pesmijo Regiment ustavile. Ob prazniku je spregovoril priborila svobodo in demokracijo. To po cesti gre ter recitacijami. Predstav-župan Martin Rebolj: »Pred 75. leti so so zgodovinska dejstva, ki jih ni mogo­ če spremeniti in na katera smemo in moramo biti ponosni.« Župan je med drugim tudi spomnil, da so se ljudje v tistem času odločali vsak po svoje in na svoj način poskušali zaščititi imetje ter družino, da pa je seveda razume­vanje, kaj je pravilna odločitev, nekaj povsem drugega. Zato vsak nosi svoj del odgovornosti. Povezovalka Irena Ravnikar je prebra­la nekaj verzov s partizansko tematiko, njena vezna beseda je govorila o kru­tem vojnem času: »Žar minulih vojnih let v prsih nam budi spomine nanje, ki so iz temine v zarjo dvignili nov svet, nanje, ki v naš čas zazrti so odšli po poti smrti.« Zdelo se je, da je vreme obiskovalce še bolj zbližalo v zgodovinskem spo­minu. Na toplem so potem ostali na druženju še dolgo. VR Župan in svetniki v Termitu Na medmrežju in v kuloarjih so se zopet pojavili dvomi o odpadkih vgra­jenih v sanacijo peskokopov Termita. Zato je župan z občinskim svetom v aprilu znova obiskal naše edino večje podjetju Termit d. d. Drtija. V Termitu so jih sprejeli z razumeva­njem in zdelo se je, da tudi z veseljem, da bodo lahko občinskim možem po­kazali, da opuščene odkope sanirajo skladno s predpisi in dovoljenji. Na dvorišču podjetja je delegacijo čakal kombi, s katerim so jih direktor podjetja g. Anton Serianz in drugi odgovorni najprej odpeljali na mesta, kjer se sanacije vršijo. Ogledali so si največji že sanirani del v še delujočem odkopu Ples, kjer je že saniranih 10 ha površin in potem še odkop Drtija. Svetniki in župan so se sprehodili po površini vgrajenih predelanih odpadkov in si kupcih nastanejo iz moravškega peska. Po ogledih v naravi so obiskovalcem ga ogledali z vseh možnih smeri. Videti Kupci v Italiji jih že sami predelajo v predložili še dokumentacijo v zvezi s je bilo urejenost v skladu z dovoljenji. gradbene materiale, tako da prihaja iz sanacijo odkopov. Imajo slovensko Pogovorili so se tudi s kmetom -la-tujine samo gradbeni material. Enako tehnično soglasje, ki ga izda Zavod za stnikom že saniranega zemljišča. Ta velja tudi za podjetje Jub. Ostali kupci gradbeništvo, ki nato tudi redno na­je izrazil navdušenje nad saniranimi pripeljejo odpadni material iz Termito-tančno nadzira ustreznost vgrajenih odkopi, ki so sedaj spremenjeni v lepe vega peska v predelavo nazaj v Termit materialov. Dovoljenja za predelavo travnike in ugodnejši za kmetovanje. in potem se ta v določenih razmerjih natančno določenih odpadkov jim je Znano je, da mora podjetje zakonsko z mešanjem vgrajuje. Največ je vgra-dalo Ministrstvo za okolje in prostor. že izkoriščene peskokope vrniti v upo-jenega v sanirane odkope prav tega Ministrstvo za gospodarstvo je izdalo rabno površino. Zato se za nadome-gradbenega materiala. V manjši meri dovoljenje za vgrajevanje predelanih stilo izkoriščenih materialov vgrajujejo se uporablja še papirniški mulj, pepeli odpadkov v odkop. Nadzor opravljata predelani odpadki v skladu z dovoljenji. in drugi materiali iz vrtin v skladu z rudarski in okoljski inšpektorat. Mo-Ti materiali so nenevarni odpadki, ki pri dovoljenjem. nitoring izvaja Laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kjer so združeni vsi bivši zavodi za zdravstveno varstvo. Na koncu so Termitovi strokovnjaki povedali, da imajo trenutno 140 za­poslenih in da bodo zaradi novega od­delka jedrarne še zaposlovali. V tujino izvažajo okoli 60% proizvodnje. Peska pa imajo po raziskavah, ki trenutno še potekajo, za okoli 30 let. Okoljski inšpektorji predelavo in vgra­dnjo v sanacijo nadzirajo in nimajo pripomb. Zdelo se je, da so bili tudi predstavniki občine z obiskom zado­voljni. Dobili so zadovoljive odgovore na vsa vprašanja, tako da bodo lah­ko tudi občane ustrezno seznanili.. Vsekakor naj podjetje še naprej sledi vsem okoljskim zahtevam, da bomo zdravo živeli mi in naši otroci. Veliko uspeha podjetju Termit tudi v prihodnje! VR Daljinsko ogrevanje: Stroškovno učinkovito in okolju prijazno ogrevanje (1.del) Slovenija je bogata z gozdovi in le­som, ki je tako naš OVE z največjim potencialom za trajnostno ogrevanje stavb. Izraba lesnega bogastva mora biti najprej namenjena izdelkom z visoko dodano vrednostjo, za kar je potrebna ponovna mobilizacija do­mače lesnopredelovalne industrije. Manjvreden les pa se uporablja za kurjenje v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v gospodinjstvih. Je lokalni OVE in razmeroma poceni gorivo, vendar ima lahko tudi neželene učinke, zlasti povišano koncentracijo trdnih delcev v izpustih (PM10 in še nevarnejši PM2,5), kar je ponekod postal pereč problem. Pri iskanju ustreznejšega načina energetskega izkoriščanja velikega potenciala lesne biomase so razvija­joče se in nekatere že komercialno dostopne inovativne tehnologije (npr. kogeneracija s procesom uplinjanja lesne biomase) korak v pravo smer, v Sloveniji še posebno v kombinaciji s sistemi daljinskega ogrevanja v urba­nih, gosto naseljenih območjih. Sis­temi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso so eden najpomembnejših trajnostnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, saj je pri velikih kotlih ali kogeneracijskih sistemih mogoče bistveno bolj učinkovito nadzirati in uspešno zmanjšati pomanjkljivost lesnih goriv – izpust trdnih delcev v ozračje. Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na dru­žinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajno­sti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinko­vitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Lep primer so trenutno nizka cena fosilnih energentov, ki je marsi­koga prepričala, da (še) ne investira v ogrevalni sistem z bolj okolju prija­znim energentom. Izkušnje nas učijo, da že več kot leto dni privlačna cena fosilnih goriv (na meji rentabilnosti z okoli 30 $ za sodček, ki je nekaj let nazaj dosegal ceno že okoli 150 $) ni stabilna in je posledica strateških in krhkih političnih razmer v svetu. Raba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) za ogrevanje v gospodinjstvih se je v zadnjih 20 letih v Sloveniji več kot prepolovila ravno na račun visoke cene energenta, vendar se je ta poziti­ven trend z lansko pocenitvijo fosilnih goriv močno upočasnil. Enoznačnega odgovora na vprašanje, kateri način je stroškovno najbolj učin­kovit za trajnostno preskrbo gospo­dinjstev s toploto, ni mogoče podati brez poznavanja njihovih možnosti, potreb in želja. Gotovo pa pogovor z neodvisnim energetskim svetovalcem in drugimi strokovanjaki o napredku tehnologij, vseživljenjskih stroških p o s a m ez n i h s i s te mov, m o reb i t n i tehnični (ne)primernosti želenega sistema za našo stavbo ipd. lahko pomaga pri odločitvi, s katero bomo dolgoročno zadovoljni. Ob tem je tre­ba poudariti, da gre učinkovita raba energije, torej skrb za dobro izolacijo ovoja stavbe in energijsko učinkovi­to stavbno pohištvo, z roko v roki z odločitvijo o primernem ogrevalnem sistemu in zagotavlja celovito rešitev za naš dom. V M orav č a h kotl ovnica n a le s n o biomaso deluje že več kot tri leta in je oskrbovana z okoliškim lesom. Ko­tlovnica je izjemna in energetsko učin­kovita pridobitev za občino Moravče, saj je občina na podlagi podeljene koncesije pridobila učinkovito in novo energetsko rešitev za lokalne objekte, kot sta šola, stari vrtec, kulturni dom in občinska stavba, hkrati pa je na toplo­vodno omrežje priklopljeno še nekaj zasebnih uporabnikov. V prihodnosti je načrtovana razširitev omrežja in priklop še večjega števila zasebnih uporabnikov, ki jim bo omogočena predvsem ekonomsko privlačnejšo in ekološko ogrevanje. Inštalirana moč kotlov je 950 kW in 300 kW, dolžina toplovoda je 1200 m, trenutno pa je priključenih 23 toplotnih postaj. Sistem omogoča še do 30 priklopov gospodinjstev moči med 15 in 25 kW brez menjave kotla. V naslednji številki bo opisano zakaj je priklop na daljinsko omrežje v Moravčah dolgoročno ekonomsko upravičen ukrep. Prebivalci moravške in sosednjih občin, ki nameravajo gra­diti ali prenavljati hiše oz. stanovanja se lahko oglasijo na brezplačnem svetovanju v energetsko svetovalni pisarni mreže ENSVET. V pisarni na Trgu svobode 4 v Moravčah so ura­dne ure vsak torek med 16. in 19. uro po predhodnem dogovoru (na tel. številki 01/724 71 40 ali energetska­pisarna@moravce.si). Omogočeno vam je individualno, brezplačno, neodvisno energetsko svetovanje ter informacijske izobraževalne in oza­veščevalne aktivnosti za promocijo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije občanom v lokalnem okolju. Gašper Stegnar ESP Moravče ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE URADNE URE: ponedeljek: 8h–10h Izpostava Domžale sreda: 8h–10h in 14h–15h Vir, Šaranovičeva cesta 21a, ostalo po dogovoru p.p. 22, 1230 Domžale Tel.: 01/724-18-45 ali 01/724-48-55 www.lj.kgzs.si E-naslov: irena.zlatnar@lj.kgzs.si pavla.pirnat@lj.kgzs.si JAVNI RAZPIS garancij za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem v okviru Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v sodelovanju s Slovenskim regionalno ra­zvojnim skladom objavila Javni razpis za bančne kredite oziroma dodeljevanje garancij namenjenih gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova -Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Na razpis se lahko prijavijo mikro, male in srednje velike gospodarske družbe, samostojni podjetniki ter zadruge, ki imajo sedež podjetja ali njegov registriran del (poslovno enoto) na upravičenem območju in so na dan oddaje vloge registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah ali po Zakonu o zadrugah, oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost vpisano v drug ustrezen register. Upravičeni prijavitelji so tudi socialna podjetja, ki so status socialnega podjetja pridobila po Zakonu o socialnem podjetništvu in ustrezajo predhodnim določbam tega odstavka. Iz garancijskega sklada se bodo izdajale garancije v višini 50 % vrednosti kredita, preostalo polovico kredita pa zavaruje banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odpr­tih garanciji na upravičenca pa do 120.000 EUR. Predmet prijavljenega projekta so naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in obratni stroški v povezavi s prijavljenim projektom, vendar največ 20 % vrednosti kredita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS (8. 4. 2016) do porabe sredstev oziroma najpo­zneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je potrebno poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/projekti/regijska-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski­regiji V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 1902 oziroma na e-na­slov: roman.medved@ljubljana.si. ZAČETEK MOTORISTIČNE SEZONE - nekaj nasvetov za večjo varnost Leto beži in že smo krepko zakorakali v pomlad. Sonce nas kar vabi k sprošče­nosti in ležernosti, ki se odraža tudi na naših cestah. Vedno več je prisotnih kolesarjev, motoristov in pešcev. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodijo razmeram na cesti. To velja še zlasti na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še ve­dno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Mo­toristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnje­ga leta. Najpogostejši vzroki za najhujše ne­sreče motoristov so bili lani neprila­gojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Na splošno pa vsem voznikom sve­ tujemo, da med vožnjo upoštevajo prometno s ignalizacijo in cestno prometne predpise. V času bližajočih dopustov in daljših potovanj, vam svetujemo, da se na pot odpravite pravočasno, z obilico dobre volje in predvsem strpnosti. Srečno vožnjo! Nataša Kustec Policijska inšpektorica III Policijska postaja Domžale 23. prvi maj v Tuštanju Jasno je, da prireditev, ki privabi na tisoče obiskovalcev za cel dan in še v jutranje ure, zahteva ogromno vloženega truda. Letošnje, že 23. prvomajsko srečanje v Tuštanju, z vremenom ni imelo sreče. Najprej poročamo o sami vsebini prireditve. V nadaljevanju pa v pogovoru s predsednikom društva predstavljamo, kako je bilo sploh možno prireditev speljati. 23. prvomajsko srečanju v Tuštanju se je začelo že tradicionalno s pihalno godbo. Godbeniki so bili tudi tokrat med ljudmi po občini že od ranega jutra, ko je bilo vreme še ugodno. V Tuštanju so seveda igrali pod šoto­rom. A zunaj je že rosilo. Najbolj pridni obiskovalci so prihajali na godbo, potem pa otroci v spremstvu staršev na Živ-Žav. Takrat je že vlivalo. Toda Alenka Kolman z maskoto spominčico Fifi je z obiskovalci plesala in pela v večji družbi kot navadno, kar je dalo slutiti dober obisk tudi vnaprej. Zunaj se je malo svetlikalo. A le za kratek čas, potem se je ulilo še huje. Ansambel Svetlin je napolnil oder: »Kaj nam dež pod šotorom more!« Tanja Žagar s skupino Avantura je kot navadno navdušila. Dinamična pevka je bila seveda vsem všeč, tako da se je morala dolgo podpisovati in se fotografirati z oboževalci. Ko sta obiskovalce pozdravila predsednik Društva krajanov Tuštanj in župan občine Moravče, je bilo že opaziti, da sta si oddahnila, ker so obiskovalci napolnili šotor in jurčke. Mambo Kings je tudi tokrat še dvignil nivo zabave. Zadovoljni so bili tudi v kuhinji, obisko­valci pa so pohvalili hrano in Geršako­vo vino. Doma so ostali le oldtimerji z odprtimi strehami. Deževati namreč ni nehalo do naslednjega jutra. Pod šotorom je bilo vse v najlepšem redu, celo zelo v redu. Do tega priti pa letos ni bilo niti malo lahko. O tem smo poprašali predsednika Društva krajanov Sp. in Zg. Tuštanja, Francija Cerarja. Gospod Franci Cerar, letošnje prvo­majsko vreme vaši prireditvi ni bilo ravno naklonjeno. Ste mogoče pomi­slili, da bi odpovedali srečanje? V niti enem trenutku nismo pomislili, da bi prenehali s prvomajsko prire­ditvijo, oziroma da bi jo odpovedali. Čeprav se je potem pokazalo, da če ne bi bili v stalnem spremljanju vremena in če ne bi bili s firmo Petre v stali vezi, prireditve sploh ne bi mogli izpeljati. Že v torek smo šotor postavili, čeprav napoved sploh ni bila tako slaba, kot grozilo je, da bi šivi popustili. Nato je bilo ta sneg čimprej potrebno spraviti stran s prireditvenega prostora. Ni se dalo drugače, kot da smo ga vozili s številnimi samokolnicami. Sto članov je poprijelo za delo, vsi od 15 do 75 let. V petek smo potem začeli z običajnimi pripravami. Potrebno pa je bilo vse peš poti dohodov za obiskovalce posuti s sekanci. Na tem mestu bi se zahvalil vsem članom, ki so poleg običajnih pripravljalnih del, zmogli premagati vse težke vremenske razmere in opra­viti ogromno neobičajnega dela, ki je rešilo srečanje. Zahvalil bi se tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so odstopili svoje travnike za parkirišča, predvsem, ker je zaradi mokrote škoda večja. Ste z obiskom zadovoljni? Po naravni sem optimist. Pričakoval sem kar dober obisk, ne pa tako velike­ga. Ljudje so nas spremljali na družbe­nem omrežju in naš trud nagradili še z večjim obiskom. Posebej zaradi našega truda so nekateri prišli letos prvič. Kdaj boste začeli s pripravo na 24. srečanje? Ko pospravimo za srečanjem, začnemo pripravljati že naslednjega. Moram povedati, da sem seveda pohval, poseb­no še letos, vedno vesel. Veliko pa mi pomeni, če me obiskovalci opozorijo na kakšno napako. Vse si zapišem, da to pri naslednjem srečanju popravimo. Imate za naše bralce kašno posebno sporočilo? Lepo se zahvaljujem vsem za obisk. Naša želja pa je, da bi nas še naprej podpirali in prišli med nas ob bodočih srečanjih. Gospod Franci, iskreno čestitamo, da vam je ob skoraj nemogočih razme­rah uspelo čudovito 23. prvomajsko Tuštanjsko srečanje. VR Kresovanje v Dešnu Zadnji april je bil v Društvu krajanov Dešen tudi letos namenjen kresovanju in obenem praznovanju ob mednaro­dnem Prazniku dela. Za organizacijo tradicionalnega dogajanja na ta dan, na vaškem igrišču, so poskrbeli člani društva pod vodstvom Marka Ribiča in Miha Trdina. S postavitvijo šotora so poskrbeli za prostor in zavetje, kjer smo se krajani družili v večernih urah. Mojstri peke so poskrbeli za jedačo, da smo se podkrepili in je bilo naše druženje zato še bolj prijetno. Tudi pijače ni manjkalo in beseda je stekla. Vzeli smo si čas za sokrajane, prijatelje in znance. Prižgan kres je simbolično ponazarjal voljo ljudi do dela. Kresovanje je zanimiv dogodek tudi za najmlajše, saj namesto umetne svetlobe noč razsvetljuje ogenj. Eva Babnik, Foto: Blaž Grabeljšek Prvomajski kres v Veliki vasi PGD Velika vas in Društvo BICIKL že je usesti k kakšni od »lesenih peči«, speče. Kres pripravijo čisto zadnje vrsto let organizirata na predvečer kakor imenujejo izdolbene smrekove dni, da ne zagori prekmalu. Ko pa prvega maja kresovanje na igrišču sušice, v katere nalagajo polena. Zelo tisti večer zagori, je veličasten in gori Ledenišče v Veliki vasi. Za obisko-domiselne so te peči in prav pogrejejo. dolgo. Še dalj pa vztraja družba obi­valce postavijo šotor za varovanje Pogreje tudi še kaj drugega, zadišijo skovalcev.pred nočnim hladom. Najbolje pa se pa tudi čevapčiči, ki jih Marjan okusno VR Prvomajsko srečanje krajanov Češnjic Tradicionalno srečanje ostaja,kljub dežju, kar potrjuje, da se radi družimo in skupaj poveselimo. Druženje in pogovor pa vsekakor popestrijo zvoki Pihalne godbe Moravče, ki nas je tudi letos obiskala s svojo budnico. A.V Vaja - Teroristični napad Stožice - april 2016 Kljub temu, da v sami vaji naši člani v Stožicah potekala največja vaja v V soboto, 2.4.2016, je na stadionu niso bili udeleženi pri nudenju prve primeru množične nesreče. Organizi­ pomoči, so pridobili izkušnje z opa­ral jo je UKC Ljubljana skupaj z MOL, zovanjem profesionalnih ekip ter se iz MNZ RS, Upravo RS za zaščito in njihovega ravnanja veliko naučili. reševanje in NK Slovenije. Sodelovali Množične nesreče so del naše real-so tudi mestni in državni Štab Civilne nosti, zato moramo biti nanje vedno zaščite, Specialna enota slovenske pripravljeni. Naj bo to tudi vabilo policije, Helikopterska služba NMP in vsem, ki imate opravljen tečaj za intervencijske službe RS. bolničarje oz. zdravstvene delavce, da se nam pridružite pri utrjevanju in Scenarij vaje: na stadionu Stožice je obnavljanju znanja iz prve pomoči. Za potekala mednarodna nogometna vse informacije glede vaj stopite v stik tekma, med katero je prišlo do več za­ z enim izmed trenutno aktivnih članov porednih eksplozij s strani teroristov. Ker se je prireditve udeležilo ogromno prve pomoči ali pa nas kontaktirajte na sledeči elektronski naslov: ppmo­ljudi je obstajala velika verjetnost ravce@gmail.com. večjega števila ranjenih in morebitnih Trenutna ekipa PP je v februarju za-Za uspešno izvedbo je sodelovalo tudi smrtnih žrtev. čela aktivno z vajami in pripravo na okoli 600 statistov, ki so odigrali vloge tekmovanje, ki bo potekalo 4.6.2016 poškodovancev. Med njimi smo bili po­ v Litiji in veseli bomo, če se nam še vabljeni tudi štirje člani (Dežman Jure, kdo pridruži ali nas pride podpirat na Jaksetič Blaž, Povirk Eva in Kosmač samem tekmovanju. Beti), ki delujejo v ekipi PP v okviru GZ Ekipa PP Moravče Moravče. V različnih vlogah pa je sku-paj sodelovalo preko 1500 ljudi. B.K. Pri svetem Florjanu so se spet zbrali gasilci V nedeljo, 8. 5. 2016 je v cerkvi sv. Florjana v Gori pri Pečah znova pote­kala gasilska sveta maša. Udeležilo se je je lepo število gasilcev iz različnih društev, kar devet iz PGD Peče. Maše se je udeležil tudi predsednik gasilske zveze Moravče, Ivan Lebar. Poleg vaj, izobraževanj, tekmovanj, ki sledijo v prihodnjih tednih in upajmo, da vse manj inter vencij, so tudi gasilske maše lepa priložnost za druženje sta­rejših in mlajših generacij gasilcev. AL Nova ograja na Ledenišču V mesecu aprilu smo se gasilci PGD Velika vas organizirali in naredili novo ograjo okrog igrišča na Ledenišču. Stara ograja je bila že dotrajana, zato jo je bilo potrebno zamenjati z novo. Služila nam je približno 10 let. Nova ograja sovpada v naravno oko­lje, je bolj vzdržljiva, stabilna. Prijazna je obiskovalcem igrišča, saj je nižja in primerna za sedenje. Ima pa tudi prehod za pešce, vozičke in kolesa, tako da ni potrebno dvigovati rampe vsakič posebej. Za izdelavo nove ograje je bilo po­trebno vložiti kar nekaj časa in dobre volje. Najprej je bilo potrebno nare­diti kovinsko okovje, ga pobarvati, nato postaviti na igrišču, vsakega v pravilno lego, da se kostanjevi hlodi na vrhu prilegajo, pred tem narediti luknje za vsak stebriček posebej. stebričke. Montaža nam je vzela kar valcem dobro služila in da jo bomo Kostanjeve hlode pa je bilo potrebno dve celi soboti. čuvali, da jo bomo dolgo imeli. najprej olupiti in postaviti na kovinske Upamo, da bo nova ograja obisko-B.P. 13. Mednarodni festival Zlate niti, Srbija V organizaciji Društva žena Vrnjačke Banje “Zlatne niti” iz Srbije, je med 8. in 10. aprilom potekal po vrsti že 13. Mednarodni festival Zlate niti, kjer so sodelovali in se skupaj s člani Zveze društev upokojencev Slove­ nije predstavili tudi trije prestavniki Rokodelskega centra Moravče. V tri­ dnevnem programu so se na festivalu združila društva vseh držav nekdanje Jugoslavije. Predstavniki gostujočih rokodelskih društev pa so prav tako pri­ hajali iz Avstrije, Norveške, Palestine in Francije. Festival je poimenovan Zlate niti, zato je njegov poudarek predvsem na umetnosti vezenja. Obiskovalce je seznanjal tudi z različnimi tehnikami tkanja ter ročne izdelave čevljev. so se predstavile z različnimi plesnimi Slovenije so bile tudi vezilje iz Velenja. Ker je to tradicionalni etno-turistični točkami. Domači rokodelci, Branka Nagovor in pozdrav župana občine festival ženskih obrti ni manjkala niti Bizjan ter Vedrana in Matjaž Golorej, Velenje, Bojana Kontiča, ki se je prire­ predstavitev kulinarike. Na ogled in so predstavljali slovenske narodne ve­ ditve udeležil, je bil članom domačega za pokušino so člani društev iz držav zenine in kleklanje. Za vse obiskovalce rokodelskega društva v veliko čast. Fe­ udeleženk dali tradicionalno pecivo, ki je bilo slednje izredno zanimivo, saj to­ stival je bil odmeven, saj so o udeležbi je bilo prava paša za oči. V povorki so vrstno tkanje pri ostalih narodih ni tako Slovencev, tudi predstavnikov občine bile prikazane narodne noše, predsta­ zelo razširjeno in poznano kot pri nas. Moravče, poročale mnoge televizijske vljena je bila ljudska glasba, vrstili pa Navduševali so se tudi nad vezenimi in radijske postaje. so se tudi nastopi folklornih skupin, ki pirhi z narodnimi motivi. Predstavnice Eva BABNIK, Foto: Arhiv društva Mednarodno usposabljanje za reševanje iz jam za ženske V Društvu za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal je vključeno tudi 21 moravških jamarjev. V času od 23. do 30. aprila je društvo pod okriljem Jamarske reševalne službe Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje organiziralo Temeljno usposabljanje za reševanje iz jam. Slavnostna otvoritev je bila v Železni jami na Gorjuši. Vaje na Moravškem so potekale na območju plezalnih sten na Miklavžu in Majčevem bre­znu v Sp. Javoršici. Udeležile so se ga tri jamarke iz Turčije, trije jamarji iz Nemčije, dve jamarki iz BiH, ena jamarka iz Srbije in 5 Slovenk. V pe­tek, 29. aprila je potekala zaključna reševalno vaja, ki je bila izvedena v Javoršici. Izvedli so dvig poškodova­ne osebe iz globine 100m, pri čemer je zgornjih 25m jame izjemno ozko. Vsak večer pa so se vršila predavanja v planinskem domu na Uštah, kjer so tudi prespali. Ob zaključku so povedali, da bodo s seboj odnesli lepe spomine. Upajmo, da nas obiščejo še kdaj. VR Predavanje o demenci Občina Moravče, v sodelovanju z Dru­štvom upokojencev, je za 15. aprila vabila v Kulturni dom Moravče na predavanje o demenci. Predavateljici sta bili gospe Milena Avbelj in Maruša Marjeta Kerč, obe iz DSO Bežigrad. Gospa Milena Avbelj je naša občan­ka, zato smo izrabili priložnost in ji zastavili nekaj vprašanj o tej temi ter o obisku samega dogodka. Gospa Milena, ali se vam zdi po­membno, da se o demenci ozavešča naše občane? V Domu za starejše občane Bežigrad delam na tem področju. Ugotavljamo, da ljudje premalo vedo o demenci, pre­malo je govora o njej, čeprav je zelo aktualna. V Sloveniji je več kot 50 tisoč ljudi s to boleznijo in ugotavlja se, da bo demenca v prihodnje eden od najve­čjih problemov. Že sedaj je na 4. mestu po diagnozi bolezni, predvideva pa se, da bo v letu 2050 te bolezni še več. Ali je demenca ozdravljiva? Delam z Alzheimerjeva boleznijo, ki je napredujoča. Zelo pomembno je zgo­dnje odkrivanje in zdravljenje. Največji problem je, da mi prepozno pridemo do zdravnika, nevrologa, čeprav so zdra­vila, ki upočasnijo bolezen za nekaj let. Omenjamo tudi zdravo življenje. Demenc pa je več tudi drugih vrst, ki so ozdravljive. Kakšen je bil odziv na vabilo in ali boste predavanje še ponovili? Problem je, da je demenca še vedno tabu tema. Premalo je druženj oseb, ki za dementne skrbijo. Predvsem tem je bilo predavanje namenjeno. Sku­paj smo ugotovili, da bi bilo jeseni potrebno mesečno srečanje, da bi se pogovarjali na konkretnih primerih. Svojci so sicer tisti, ki najbolj trpijo. Je pa dobro, da so bolniki v domači oskrbi oziroma v domačem okolju čim dalj. Naj še povemo, da so vaša preda­vanja brezplačna. Verjamemo, da vas bosta občina in DU jeseni zopet povabila. Za vašo skrb in za čas, ki ste nam ga posvetili, se vam lepo zahvaljujemo. VR Projekt ZA ZDRAVO STARANJE Občina Moravče je prisluhnila predlogu DU Mo­ravče pri projektu ZA ZDRAVO STARANJE. Gre v bistvu za enourno telovadbo v telovadnici vrtca pod vodstvom Društva upokojencev. V projekt se lahko včlanijo tudi nečlani društva, pogoj je le dopolnjenih 58 let. Vaje je predpisalo Ministrstvo za zdravje in so prilagojene starejšim. Res nasle­dnji dan malo bolijo mišice, kar pa je razumljivo, saj drugače telovadba skoraj ne bi imela smisla. Telovadke in telovadci so navdušeni in skupina se še širi. Čeprav je ura hitro minila, so se potem, tisti ki imajo malo časa, usedli še na druženje izven telovadnice. Lepo vabljeni na telovadbo za zdravo staranje vsak četrtek od 18. do 19. ure! VR V Tuštanju se učijo pletenja moravških košar V tuštanjski brunarici imajo vsako leto več tečajnikov pletenja košar. Ob zaključku petega tečaja v aprilu so predstavili okoli 100 pletenih izdelkov iz letošnjega tečaja od raznih vrst košar in peharjev do kmečkih košev. Začetni tečaj se je delil na otroškega in za odrasle. Začel se je s kmečko moravško košaro, ki ima leseno dno, stojke pa iz kostanja ali hrasta. V nadaljevanju so se učili pletenja košare iz področja Suhe krajine, ki ima ogrodje iz brezo­vega ali vrbovega šibja ali lagustra ter polkrožni zaključek. Vsak je moral izdelati svojo trebušasto košaro. Učili so se izdelovati velikonočne košare, letos jim je uspelo izdelati nakupovalno, imenovano gondola. Mentor tečaja, Iztok Urbanija, ima sedaj tudi dva pomočnika, da je tečaj še bolj produktiven. Pove, da so do sedaj imeli okoli 80 tečaj­nikov. Ti navadno delajo košare potem tudi sami doma. Večkrat jih prinesejo pokazat, ali pa še vprašat za kakšno dodatno pletarsko skrivnost, ki jo še ne obvladajo. Iztok Urbanija se tudi sam še dodatno izpopolnjuje. Ker pri nas ni te literature, si jo nabavlja iz Češke. Zanimivo pa je, da je koš čisto sam, brez pomoči mame, ki je »majstnica« in začetnica pletenja, naredil šele v tem obdobju tečaja. Ima pa namen svoje znanje v pletenju košar na podlagi knjig še izpopolniti in potem naučiti tečajnike pletenja tudi s posebnimi vzorci. Košare seveda zelo prav pridejo. Mentor pa skrbi za ohranjanje kulturne dediščine pred pozabo. Tudi zato mu čestitamo! Marsikateri tečajnik pravi, da pletenje košar sprošča na­petost sedanjega časa. Zeliščarska sekcija DU Moravče Po občinah se marsikje postavijo z zeliščnim vrtom. Odslej ga imamo tudi v Moravčah. Zeliščarska sekcija društva upokojencev Moravče je v središču Moravč, po­leg društvene stavbe, posadila okoli 50 različnih zelišč. Se že prijemljejo. Dodali bodo še napise z imeni zelišč. Najmanj drugo leto, ko se bodo zelišča ukoreninila, bo to res lep in zanimiv kotiček tudi za ogled. Do takrat, ko vas bo zamikalo, da ga pridete pogledat, vam izdamo imena nekaj posajenih zelišč: hmelj, lučnik, srčnica, pegasti badelj, ajbiš, vratič, ščetica, glog, kamilica, kloščevec, beli vratič, ameriški slamnik – škrlatni, pelin, enoletni sladki pelin, repik – gladišnik, meta, melisa, žajbelj, vrtni žajbelj, hermelika, vinska rutica, janež vrtni, navadni zimzelen, artičoka, pelin, velikonočnica, ma­dronščica navadna, kitajski ožepek, vrbovec drobnocvetni, črna meta, zlata melisa (monarda), rman osladasti, rman navadni, drobnjak, pljučnik, gabez, baldrijan, muškatna kadulja, bergenija, netresk navadni, smilj peščeni in laški, kraški šetraj, ožepek, sivka, plahtica navadna, široki, ozkoli­stni in rdeči trpotec, aloja vera, aloja drevesna, ognjič, ajda, lan, materina dušica, jeglič, dvoletni svetlin in druge. Sekcija je imela v začetku maja tudi zeliščarsko ekskurzijo v Zeliščni park ter Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu na voden ogled in razlago. VR Člani Društva upokojencev z ladjico po Ljubljanici Naj kar na začetku napišemo, da so bili upokojenci z izletom po Ljubljanici zelo zadovoljni. Najprej jih je avtobus odložil v Črni vasi na brezplačnem ogledu Plečnikove cerkve. Ob razlagi so si ogledali njeno zanimivo arhitek­turo, čeprav je zgrajena s skromnimi sredstvi, z večino lesene opreme. Nato so se v Trnovskem pristanu vkrcali na ladjico za plovbo po Ljubljanici in se popeljali v smeri Barja ter potem nazaj do centra našega glavnega mesta, ki je nudila pogled na lepoto starih stavb in številnih mostov. Plovba je bila pospremljena z zanimivo razlago. Med vožnjo, ki je trajala dobre tri ure, so se izletniki na plavajočem pikniku, ki ga nudi ladjica, tudi pošteno podprli s hrano in pijačo. Večkrat so izletniki že opazili, da mar-avtobusom se tokrat niso daleč peljali, venije na zelo zanimiv način. sikaterih bližnjih krajev ne poznajo. Z so pa pluli z ladjo in spoznali del Slo-VR Moravčani na gorenjskem prvenstvu v šahu Letno je objavljen razpis Gorenjskega prvenstva v šahu. Letošnjega je orga­niziralo DU Domžale. Ker ima DU Moravče tudi šahovsko sekcijo, se zadnja leta prijavljajo ekipno in posamično. Osem ostalih prijavljenih društev ima že dolgo tradicijo v šahu. Moravčani jo šele pridobivajo. V množici 39 dobrih šahistov so se pomerili: vodja Štefan Korošec, Jerina Anton, Ciril Smrkolj in Dimitrij Čarman. Niso dobili še končnih rezultatov. Nekaj pa se je vendar že izvedelo, namreč da je bil najboljši moravški šahist 13. Vsako leto so boljši. VR Koncert mladega saksofonista Timoteja Jermana Ob zaključku študija na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je perspektivni saksofonist Timotej Jerman pripravil samostojni koncert v Kulturnem domu Moravče. Nekaj skladb ga je spremljala profesorica Helena Kosem Kotar na klavirju. Zaigral je zahtevne skladbe, a kot je dejal eden od moravških godbenikov: »Timotej Jerman je eden boljših saksofonistov.« V teh dneh se pripravlja na sprejemne izpite na akademiji za glasbo v Ljubljani in Zagrebu. Želi si v tujino, mogoče v Francijo. Svojo priho­dnost vidi v glasbi. Timotej Jerman, želimo ti veliko uspeha! Srečno! VR Človek mnogih talentov in moč noči - kaj imata skupnega s knjigami? Prvi je tisti, zaradi katerega knjige nastajajo. Moč noči, v povezavi s knjigo, pa je mednarodni dogodek imenovan Noč knjige, ki se od leta 2014 odvija tudi v Sloveniji, po zgledu sosednje Hr vaške. Pred njo so s knjižnim ponočevanjem začeli v Nemčiji, Ameriki, Veliki Britaniji in na Irskem. 23. april je s strani Unesca proglašen za Svetovni dan knjige. Dogodki povezani z nočjo in knjigo pa so se po Sloveniji odvijali 22. in 23. aprila. Dogajanju smo se priključili tudi domači bralni navdušenci in Noč knjige ponovno izpeljali tudi v Knjižnjici Daneta Zajca, v petek, 22. aprila. Ko se je zvečerilo, smo se zbrali v domači knjižnici, kjer je v ta namen potekal pogovor z Milanom Deklevo. Vodila ga je Bernarda Mal. Kmalu je skoraj neslišno zašumelo in prisluhnili smo besedam. Besedam, ki nas namalokrat potegnejo, besedam, ki jih včasih pogrešamo, besedam, iz katerih se tvorijo zgodbe. Pogovarjali smo se o telesu iz črk. Ta večer je imel svoj temelj. To je bila knjiga omenjenega pisatelja, pesnika, dramatika, publicista, novinarja, urednika, skladatelja, glasbenika, športnika...in bralca, zagrizenega bralca, z naslovom Telo iz črk. V obeh bralnih krožkih, ki potekajo v domači knjižnici, Eleganca besed in Bralne lučke, smo tako v mesecu aprilu prebirali knjigo o še enemu velikemu umu, ki je bival na Slovenskih tleh in nam zapustil odlično »dediščino besed, sestavljeno iz samih črk«, iz česar je bilo sestavljeno tudi njeno telo - Alma M. Karlin. Zbrani smo prisluhnili temu, kako se črke rojevajo v pisateljevih mislih, kakšen je njegov vsakdan, katera so njegova zanimanja, kdo je njegov prvi kritik, temu od kod navdih. Večer nam je prinesel tudi drago izkušnjo tega, kaj pomeni to, da avtor prebira lastne vrstice. Besede zavibrirajo, se obar­vajo, dobijo krila in se dotaknejo bralčevih ušes, tako kot je bilo mišljeno takrat, ko so nastajale. Pogovor je tekel tudi o poeziji, o tem kdo je lahko vzor, za čigave misli bi želel to, da jih slišijo tudi drugi. Milan Dekleva je dobitnik številnih priznanj in nagrad, med njimi Prešernove, v letu 2006. V čast nam je, da se je ustavil tudi pri nas in delil nekaj svojega z nami. Eva Babnik, Foto: Jana Kuharič Srečanje z akademikom dr. Jankom Kosom (9. marec 1931), slovenskim književnim teoretikom, zgodovinarjem in kritikom, v okviru praznovanja 20-letnice delovanja KID Limbar Pripravljen biti – to je vse Na povabilo Milke Novak , Kosove nekdanje študentke, smo v Moravčah imeli priložnost srečati se z uglednim slovenskim znanstvenikom dr. Jan­kom Kosom. Uvodoma je Komorni zbor KID Limbar zapel 2 pesmi in nas uvedel v kulturno doživljanje nadalje­vanja večera, ki ga je spretno vodil Lojze Štefan in v pogovor zapletel zgovornega Janka Kosa. Janko Kos -sin kiparja Tineta Kosa, rojenega pri Planinskih v Češnjicah in avtorja kipa Borec v napadu v osrednjem parku, doprsnega kipa Frana Detele, nagrobnika družini Toman in Sejalca ob vhodu v šolo - je o svojem očetu govoril spoštljivo in odkrito. Več o njem je pisal v knjigi Umetniki in meščani, kjer pa najdemo tudi za­pise o Kosovem bratrancu Danetu Zajcu, slovenskem pesniku, esejistu in dramatiku, rojenem v Zg. Javorši­ ci. Odkrit je bil tudi v tem, da se je z moravškimi sorodniki manj srečeval kot s sorodniki svoje mame, kjer so bili v rodu znani in vplivni duhovniki (Valant in Smolik). V razkrivanju svoje poklicne poti od gimnazijskega profesorja, kar so bila zanj najlepša službena leta, do dramaturga v lutkovnem gledališču, univerzitetnega profesorja, izrednega in rednega člana Slovenske akademi­je znanosti in umetnosti, je natrosil toliko zanimivih podrobnosti o času, ljudeh in dogodkih za časa svojega življenja, da smo se čudili njegovi do­slednosti, raziskovalni žilici, bistremu duhu in zanesljivemu spominu. Ob pikantnih podrobnostih npr. o delu Odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad smo se kislo nasmejali sati­ričnim ostem, ki so žal odsev našega časa. Dr. Kos ni skrival zadovoljstva nad opravljenim poklicnim delom, dosežki (npr. soavtor Enciklopedije Slovenije) in tudi odgovornostjo, ki jo ima do svojega znanstvenega dela kot član SAZU. Z iskrivostjo je večer zaključil z odgo­vorom na vprašanje, kaj lahko iz svojih obsežnih znanj in modrosti svetuje mladim, Slovencem. Povedal je, da si želi, da bi mladi nadaljevali, kar je njegova generacija začela. Skrbi ga, kaj bo z mladimi in jim svetuje, da je vsa modrost v tem, da si pripravljen (opremljen z znanjem, veščinami, vrednotami). Pravi tudi, da je videz mlačnosti le videz, saj prihaja čas preizkušnje, kar pa se mu zdi dobro, saj te prinašajo novo energijo, zamisli in cilje. Tudi zlato se v ognju prečisti. Vsekakor je bil to večer, ki je bogatil trenutek in odseva nova spoznanja v vsakem od udeležencev. Bernarda Mal Foto: Dominik Štefan Mama je umrla dvakrat D r a m s k a s k u p i n a Ku l t u r n e g a i n športnega društva Peče je v soboto, 16. aprila 2016 v dvorani gasilskega doma v Pečah premierno odigrala svojo novo predstavo. Tokrat so si izbrali, kakor jo avtor sam opiše, zelo črno komedijo Vinka Möderndorferja z naslovom Mama je umrla dvakrat. Predstava, ki so jo peški kulturniki po­novili tudi naslednji dan v kulturnem domu v Moravčah, govori o zapletih, Andraž Klopčič, Nives Prašnikar in letos praznuje 20. obletnico svojega ki velikokrat nastanejo pri zapuščini. Alenka Kos. Ekipa je režijo prevzela delovanja, je s tem dobila dodaten Vse skupaj začini še navidezno pokoj-sama, v veliko pomoč pa so jim bile zagon in dobro voljo za nadaljeva­na mama, ki pa žalujočim kaj hitro da šepetalke Anja Jesenšek, Katarina nje uspešnega dela. Predvsem pa lekcijo o dedovanju in hinavščini. Tudi Stenko in Pavla Lavrinc. Predstava je je bila pomlajena dramska skupina letos je igralsko ekipo sestavil in vodil bila oba večera dobro obiskana, igralci lep dokaz, da je vlaganje v kulturno Primož Urankar, ki je tudi sam igral v pa so bili najbolj zadovoljni s fantastič-udejstvovanje najmlajših vedno dobra predstavi. Poleg njega so nastopali nim odzivom publike. Kljub temu, da naložba. Dramska skupina bo v jeseni še Boštjan Mal, Ajda Lalič, Tomo Kos je komedija res črna in, da tovrsten predstavo še večkrat ponovila, zato in Aleksandra Petrovič, svoj igralski humor morda vsakomur ne prija, je vljudno vabljeni, da si jo ogledate, če debi v odrasli dramski skupini pa so bila dvorana oba večera napolnjena s ste jo morda zamudili. doživeli mladi igralci; Eva Jančigaj, smehom. Igralska zasedba društva, ki AL Sijajno srebro Limbarja na Naši pesmi 2016 Po večmesečnih pripravah, zavzetem strokovnem in srčnem glasbenem prizadevanju, je Komorni zbor Limbar 23. aprila odpotoval v Maribor na 24. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2016. Na tej imanentni prireditvi, kamor smo se lahko prijavili zaradi prejetega Zlatega priznanja iz regijskega tekmovanja v Škofji Loki, je nastopilo je 25 zborov in vokalnih skupin. Štiri skladbe (od 101 zapete pesmi v tekmovalnem delu programa) je odlično, suvereno in s srcem zapel tudi Komorni zbor Limbar. To so bile: Tu es Petrus, skladatelja Palestrine, angleški romantični madrigal izpod peresa Charlesa Wooda Full Fathom datelj Uroš Krek. Komorni zbor Limbar točke, kar je pomenilo, da si je zbor Five na Shakespearovo besedilo, je, v hudi konkurenci velikih in uvelja-prislužil SREBRNO PLAKETO tega pre­sodobna skladba Škrlat mlajšega slo-vljenih zborov, k uspehu z umetniško stižnega zborovskega tekmovanja! Za venskega skladatelja Tomaža Bajžlja in strokovno roko vodil Tomaž Pirnat. majhno krajevno pevsko območje kot ter znano predelavo Tržaške ljudske Stroga mednarodna komisija je zbo-je moravška dolina, iz katere so skoraj Škrinja orehova, ki jo je priredil skla-ru za nastop dodelila izjemnih 87,3 vsi pevci, brez »sposojenih« šolanih pevcev od drugod, je zboru s srcem in dušo uspelo navdušiti dvorano in mnoge glasbene poznavalce. Če je bilo zlato dodeljeno res vrhunskim zborom kot so na primer: Mešani zbor Konzervatorija za glasbo in ba­let iz Ljubljane, zboru sv. Nikolaja, ki ga je vodila najboljša zborovodkinja temovanja Helena Fojkar Zupančič, Čarnicam, kjer pojejo le naj od naj­boljših pevk iz skoraj vse države, je Limbar dobil le nekaj točk manj (do zlate je zmanjkalo le 2,7 točk). Dose­ženo srebrno odličje se sijajno blesti saj je bilo doseženo s petjem, ki ga je kot vizijo za prihodnost lepo opisal predsednik strokovne žirije, skladatelj prof. Damjan Močnik: »spontano, z iskrivo muzikalnostjo, ki se lahko zgodi le na odru, ko stopimo še korak dlje in globlje, ko se pevci na odru res povežejo v eno izvajalsko telo, si temeljito prisluhnejo med sabo, urav­navajo intonacijo, zadihajo kot eno z dirigentom in s prepričljivim izžareva­njem nagovorijo nas, poslušalce.« Tak je Limbar in zato smo nanj in na naš uspeh ponosni tako pevke in pevci, kot zborovodja Tomaž ter vse društvo. Ne smemo pa pozabiti tudi vseh tistih, ki so nas podpirali na naši naporni a lepi in izkustveno bogati poti. Srebr­na plaketa Naše pesmi 2016 bo šla v vitrino (upam, da bo kdaj stala v naših društvenih prostorih), nam pa bo ostalo veselje, ponos in pogum s katerim gremo v naše tretje desetletje delovanja! Alojzij Štefan “Zapeti pesem je kakor, da bi posijalo sonce in človek je kot prerojen” in Mešanemu pevskemu zboru DU MORAVČE je posijalo sonce V petek, 8. aprila 2016 je, kljub ve­čeru, v polni dvorani Moravškega kulturnega doma, vsem obiskovalcem sijalo sonce. Predvsem pa je sonce na obrazih sijalo članom Mešanega pevskega zbora DU Moravče in nji­hovemu mentorju Milanu Kokalju. Ta večer so praznovali in to praznovali, v pravem pomenu besede, svoj jubilej - 30 let prepevanja. Že uvodna “Upokojenska” pesem, ki je člane v celoti predstavila, je bila znak, da bo večer pevsko zelo bogat. Iz pe­smi v pesem se je to v celoti potrjevalo in pevci so s svojim prepevanjem do­kazali, da so kos tudi drugim zvrstem glasbe, ki jih je v programsko vsebino vnesel njihov sedanji umetniški vodja in mentor Milan. Niti programa je z izbranimi besedami povezovala Mira Smrkolj, ki je skozi večer slikovito orisala dosedanjo pot Mešanega pevskega zbora DU Moravče. Njihov mentor je poskrbel tudi za glasbeno spremljavo zbora v sestavi Kristina Fale, violina; Dominik Štefan, klaviature; Andrej Gabršek, bas kitara; Klemen Logaj in Blaž Kunaver, diato­nična harmonika; Žiga Svetlin, klavir­ska harmonika in Milan Kokalj, kitara. Tudi ti glasbeniki so dodali poseben čar glasbenemu večeru in v celoti poma­gali izdelati lep glasbeni mozaik. Na ličnem programskem listu je bil predstavljen program jubilejnega koncer ta in navedena tudi sama predstavitev zbora. Zbor je bil na po­budo nekaterih pevskih zanesenjakov ustanovljen leta 1986. Dolgih 20 let je bil umetniški vodja in mentor zbora Alojzij Štefan, ki je oral ledino in pevcem dajal prve pevske nauke. Za njegovo, nikoli pozabljeno delo, so se mu pevci ta večer zahvalili s posebnim priznanjem. Večino svojega delovanja je zbor vedno štel okoli 20 pevk in pevcev. Mnogi od njih, ki so njega dni stali v vrstah zbora so, žal, že pokojni, nekateri pa so bili zaradi slabega zdravja in teže let primorani prenehati s petjem. Vsekakor pa bo njihovo delo in njihovo prepevanje z zlatimi črkami zapisano v zgodovino zbora DU Moravče. Poleg koncertnih nastopov po domovih za ostarele občane, zbor redno sodeluje tudi na občinskih in krajevnih prireditvah v domačem kraju, prav tako pa se pevci radi odzovejo povabilu na nastope tudi v druge kraje, skratka, s svojim petjem razveseljujejo ljubitelje lepega petja povsod tam, kamor jih povabi­jo. Vsa ta leta so bili člani zbora nad prepevanjem navdušeni in le volja, vztrajnost in delavnost jih je pripeljala do jubileja, ki smo ga skupaj z njimi praznovali tudi vsi tisti, ki smo bili ta večer med obiskovalci v moravškem kulturnem hramu. Člani zbora so vztrajno sledili napot­kom njihovega sedanjega metnorja Milana in uspeh na koncertu jim je bil tako zagotovljen. Njihova vztrajnost, njihova delavnost in tudi zamisli so bile dosežene in pozabljene so bile vse, nikoli preštete ure vaj in poza­bljeni so bili vsi napori, saj smo jim bili mnogoštevilni obiskovalci in velik aplavz dovolj velik znak, da je njihov namen dosežen in ves njihov trud pozabljen. Ob izročenih jubilejnih Gallusovih pri­znanjih za dolgoletno delo na podro­čju ljubiteljske glasbene dejavnosti, ki so jih pevci in pevke prejeli iz rok vodje Območne izpostave Domžale, gospoda Pavla Pevca, je bilo na nji­hovih obrazih opaziti zadovoljstvo in neizmerno veselje. Koncert se je vse prehitro približeval koncu in sledila so voščila in lepe želje predsednice Društva upokojencev Moravče gospe Vojke Rebolj, župana Občine Moravče gospoda Martina Rebolja in še nekaterih predstavikov krajevnih društev. Vsi smo si bili edini in imeli smo eno in edino željo, naj bodo člani zbora, skupaj z njihovim mentorjem, zdravi, odločni, vztrajni, vzdržljivi, zelo izvirni, pametni, marljivi in korajžni, saj bodo le tako njihove pesmi lahko še dolgo odmevale med nami, pa tudi med vsemi tistimi, med katere se bodo v prihodnosti še podali. Verjamem, da vse te naštete lastnosti člane zbora, kljub zrelim letom še niso in ne bodo tako kmalu zapustile, zato vsem SREČNO do naslednjega jubile­ja in iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za čudovit glasbeni večer. Ivica Zupančič foto: Simon Burja Srečanje otroških pevskih zborov dekanije Domžale V nedeljo, 10. aprila 2016, je v cerkvi svetega Mihaela v Mengšu potekalo letošnje srečanje otroških pevskih zborov dek ani je Domžale. K ar iz osmih župnij so tokrat skupaj z zbo­rovodji in instrumentalisti prišli, da bi peli Bogu v čast in sebi v veselje. Uvodno besedo je imel tokratni po­vezovalec prireditve, domači župnik Janez Avsenik, ki je med posame­znimi nastopi predstavil vsak zbor in ob tem prebral še drobne misli svete Marije Favstine Kowalske v letu usmi­ljenja. In tako smo prisluhnili najprej petju otroškega zborčka Mavrica iz župnije Dob z zborovodkinjo Tino Grošelj. Naslednja je bila skupinica Veselih kristjanov iz Domžal, ki jih vodita Natalija Podjavoršek in Nataša Banko s številnimi instrumentalisti. Otroški zbor Zvonček župnije Vir ima dva zborovodja in sicer Martina Jereba in Ano Pirnat. V barve sonca odeti so nam zapeli pevci otroškega zbora Sončni žarek iz Domžal, ki jih spremlja na kitari kar zborovodkinja Lili Sever. Že leta Ihanske Zvončki vodi zborovodkinja sestra Mirjam Ferčak in tudi tokrat jih je pripeljala v Men­geš skupaj z inštrumentalisti. Domači otroški zbor Angelčki iz Mengša vodi zborovodkinja Aleksandra Matan, skupaj z kitaristom Lukom Žnidarjem in ob spremljavi na klavir Maše Matan. Ponovno najštevilčnejši zbor je bil otroški zbor Zvonček iz župnije sv. Martina iz Moravč z zborovodkinjo Barbaro Fale. Tudi tokrat so zapeli ob spremljavi Eve Pirnat na violino, Lucije Vehovec na flavto in Blaža Pirnata na klavirju, Ob zapetih pesmih Tvoje roke Marcella Giombinija, B. Berce in Ko roke cvet odpre Dominika Krta, se v župniji in ostalih zborih v občini zagotovo ni bati, da bi pesem na koru ali kje drugje utihnila. Iz Jarš so prišli skupaj z zborovodkinjo Andrejo Je­retina, mladi pevci in to je bil zadnji nastop zbora na tokratnem srečanju. Ob koncu so vsi zbori združeno zapeli “Hvala Marija” in prejeli blagoslov, ki ga je podelil dekan dr. Andrej Marko Poznič, nato pa bili na župnijskem dvo­rišču ob čudovitem vremenu deležni še okrepčila. djd Regijsko tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav V petek, 8. aprila 2016, je na OŠ Franceta Prešerna v Kranju potekalo tekmovanje v konstruktorstvu in teh­ nologijah obdelav. V različnih pano­ gah s področja tehnike je tekmovalo okoli 180 osnovnošolcev z Gorenjske. Tekmovalo je tudi 11 učencev naše šole. Najbolj so se izkazali naslednji učenci: Aljaž Avbelj in Jan Avbelj sta dosegla odlično 2. mesto v izdelavi izdelka iz lesa, Jan Klopčič je dosegel 3. mesto v izdelavi izdelka iz umetne snovi, Luka Dragar se je uvrstil na 3. mesto ter Van Kornhauzer na 4. mesto v reševa­ zbirko Lego za učence 2. triletja. pohvala za trud in še naprej veliko nju problema s konstrukcijsko zbirko Tudi ostali učenci so se dobro uvrstili veselja na tehničnem področju. Lego, Luka Pergar pa se je uvrstil na 4. in pokazali svoje spretnosti, znanje Mentorici: mesto v konstruiranju s konstrukcijsko in ustvarjalnost. Prav vsem gre velika Valentina Vršič in Anja Urbanija Drugačna pomlad v Krajevni knjižnici Daneta Zajca Moravče Krajevna knjižnica Daneta Zajca Mo­ ravče je v maju 2016 k sodelovanju pri razstavi povabila Osnovno šolo Roje iz Domžal. Razstava je tokrat poi­ menovana Drugačna pomlad. To šolo namreč obiskujejo otroci s posebnimi potrebami iz petih občin, med drugimi tudi iz občine Moravče. Delavci šole so skupaj z učenci pripravili cel kup čudovitih izdelkov, ki so nastajali pri pouku likovne vzgoje, tehnike, delov­ ne vzgoje in dejavnostih v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. za svinčnike in za prtičke, svečke in zna v njem poiskati talent. Razstava Izdelki so resnično raznoliki, saj lahko še marsikaj. Razstavljeni izdelki so lep bo v izložbah knjižnice Moravče na na razstavi občudujemo od vaz, slik, dokaz, da je prav vsak otrok sposoben ogled do konca meseca maja. grafik, reliefov, risb, do tehničnih izdel­ ustvariti kaj lepega, seveda s potrpe­ kov, kot so model avtomobila, držalo žljivim in srčnim vodenjem učitelja, ki AL Kolesarski izpit na POŠ Vrhpolje V letošnjem šolskem letu so petošolci podružnične šole izvajali kolesarski izpit kar na domačih Vrhpoljah. Takoj ko smo začutili prve tople žarke, smo se podali na kolo. Najprej so učenci opravili prometni poligon pred šolo. Že naslednjo uro pa smo prekolesarili traso od šole do Stegen. Da smo bili na poti bolj varni, so nam pri tem pomagali gospod policist ter prostovoljci z Vrhpolj. Že po nekaj urah so učenci pokazali dovolj znanja, da so opravili tudi praktičen del izpita in si tako prislužili kolesarsko izkaznico o opravljenem izpitu. Vsi učenci so uspešno opravili izpit, za kar jim še enkrat čestitamo. Upamo, da bodo učenci in tudi njihovi starši večkrat pose­gali po kolesu kot prevoznem sredstvu pri tem pa skrbeli za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Mag. Katja Medija Zlato priznanje na 30. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava Zeleni turizem v Moravški dolini Naslov letošnjega razpisa Turistične zve­ze Slovenije v duhu trajnostnega turizma in geslo Slovenija- zelena, aktivna, zdrava, sta spodbudila učence 8. in 9. razredov skupaj z mentoricama, da smo poiskali zanimive predele v Moravški dolini, bogate z naravno in kulturno dediščino, starimi obrtmi, šegami in navadami, ter jih strnili v dvo-in-pol dnevno doživetje v naravi, namenjeno druženju in izobraže­vanju z možnostjo prenočitve. Ognjeni preizkus so mladi raziskovalci doživeli še pred tekmovanjem, saj so bili 19. marca gostje oddaje za mlade Hudo! na Radiu Slovenija skupaj z OŠ Križe, kjer so prvič predstavili svojo nalogo. Oddaji lahko prisluhnite na naslovu http:// radioprvi.rtvslo.si/2016/03/radio-hudo­turizmu-pomaga-lastna-glava/. Sledilo je tekmovanje 21. marca,kjer so s svojo inovativno turistično ponudbo prepričali strogo ocenjevalno komisijo in osvojili zlato priznanje. Sledila je še predstavitev naloge na državnem nivoju, in sicer 19. Obisk na Radiu Slovenija oddaja Hudo! aprila v Mariboru. Z veseljem smo se odzvali tudi pova­bilu Turističnega društva Moravče, da predstavimo nalogo na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Tuštanju. Naša dogodivščina se odvija peš in s kolesi, v smislu čim manjšega ogljičnega odtisa, prenočevali bomo na ekoloških prenočiščih (na seniku in v šotoru), uživali bomo hrano s kmetij z ekološko Zlato na 30. Festivalu TPLG predelavo ter vključili zanimive delavnice spoznavanja obrti (pletenje slamnatih kit, izdelava usnjenega mošnjička in kvač­kane čipke, modelarstvo), spoznali in se poizkusili v kmečkih opravilih, izvedli astronomsko delavnico ter zaključili z učno sprehajalno potjo ob Rači ter ču­tno potjo v gozdu, kjer bomo še enkrat podoživeli celotno pot. S podporo vodstva šole smo se odločili, da bomo letošnjo turistično nalogo tudi v resnici izvedli, najprej kot tabor za učen­ce, kasneje pa tudi za širšo javnost. Ob podpori vseh deležnikov, brez katerih nam ne bi uspelo ustvariti tako zanimive turistične ponudbe, ter naklonjenostjo domačega turističnega društva, bo to dobra preizkušnja za vse nas. Kdo ve, kdo vse med našimi mladimi si bo služil kruh prav v turizmu, ki je ena izmed najbolj donosnih, ter istočasno še zelo neizkori­ščenih gospodarskih panog? Irena Malovrh V Moravčah imamo veliko možnosti za igro v naravi, saj imamo vrtec na podeželju. Vsak daljši trenutek, ki ga imamo, izkoristimo za obisk bližnjega gozda, za igro v njem in velikokrat tudi za raziskovanje malih živali, rastlinja in seveda dreves, ki jim dajemo letos še poseben pomen. V obsegu projekta Eko vrtec ter pripa­dajočega projekta LEAF, spoznavamo tudi gozd kot prostor za igro, raziskova­nje, življenje, kot možnost doživljajskih sprehodov in samih doživljanj narave ob hitrem tempu življenja ter kot del nas, našega življenja. Ker se glede na moje izkušnje otroci v takem idiličnem, mirnem in pestrem okolju sprostijo, vživijo v naravo, z Gozdni vrtec njo dihajo in jo samoiniciativno radi raziskujejo, se za obisk gozda res veli­kokrat odločimo. Včasih otrokom tam nudim le prosto igro, zadnjič pa smo v njem nabirali tudi material za izdelavo hotela za žuželke; nabrali smo vejice, odpadlo lubje in kamenje. Ko smo hoteli na eko vrtičku označiti, kaj vse smo posadili vanj, smo se zopet odpravili v gozd in tam poiskali odpa­dle veje, jih olupili, nažagali, pobarvali, me pa smo nanje napisale, katere vrste sadik ali semen smo posadili/posejali v naš vrt. Z označevalci smo tako na vrtu prikazali, kaj vse naj bi in že raste na njem. V našem vrtu pa ne rastejo le zelenjava in zelišča. Lansko jesen smo vanj posa­dili tudi semena pravih lokalnih gozdnih dreves. Posadili smo jih 30, zrastla pa je tretjina posajenih, na katere smo izredno ponosni. Po pripovedovanju gozdarja, g. Škrlepa sem izvedela, da enoletne sadike gozdnih dreves, presa­dimo, dvoletne sadike pa lahko že po­gozdujemo. Komaj čakamo, da še malo zrastejo in bodo letošnjo jesen primerna za prvo presajanje, naslednje leto pa za­res – pogozdovanje naših prvih uspelih sadik gozdnih dreves roma v gozd. Tako bodo otroci in tudi jaz prvič doživeli izkušnjo pogozdovanja od semena do sadike, ki smo jo vzgojili sami. Ana Gerčar, eko koordinatorica vrtca Vrtec na letovanju V mesecu maju, 6. 5. – 8. 5. 2016, smo se vzgojitelji in starejši otroci iz vrtca Moravče, odpravili novim dogodivšči­nam naproti. 75 otrok in 11 vzgojiteljev se je v petek zjutraj vkrcalo na avtobus s ciljem – CŠOD Škorpijon, Veliki Boč. Ob prihodu so se otroci, polni energije in nasmejanih obrazov, radovedno ozirali naokoli, čakali in se spraševali, kaj vse jih v teh dneh čaka. No, pa povejmo, kaj vse smo doživeli. Prvi dan smo se udeležili športne olimpi­jade in se podali na pravljični sprehod v deželo škratkov. Zaradi dejavnosti smo postali že zares lačni in po obilni večerji smo se ponovno odpravili v gozd, kjer smo nabirali veje, s katerimi smo zakurili pravi taborni ogenj. Druženje ob ognju je popestrila kitara in otroško petje. Ko nas je ujela utrujenost, smo se odpravili v svoje sobe, se uredili in sladko zaspali, polni novih izkušenj in znanj. Naslednji, 2. dan, smo se odpravili na kmetijo, kjer smo se najprej srečali s konji. Otroci so jih krtačili, božali, se z njimi pogovarjali, kasneje pa so dobili tudi priložnost ježe. Med tem, ko je ena skupina jezdila, se je druga skupina srečala z ostalimi živalmi na kmetiji: koze, race, purani, pujsi, zajčki, kokoši, goske,... Popoldan je sledil pohod po slovensko-avstrijski meji. Sprehajali smo se z eno nogo v Sloveniji, z drugo v Avstriji – kako neverjetno. Po večerji je sledilo tuširanje in urejanje, pred spanjem pa smo se spet sestali – tokrat smo otrokom pripravili Pižama party. Ob zvokih harmonike in otroškem petju ter šviganju svetlobe svetilk otrok smo skoraj pozabili na spanje. Zadnji, 3. dan, pa se je iz sob slišal smeh, vzklikanje in veselje. Zakaj? Otroci so se namreč zbudili in opazili, da so nas ponoči obiskali prijatelji škratki. Kako so vedeli? Vsak izmed nas je imel na roki pobarvan noht. Kako se je to zgodilo, nas ne sprašujte – vse to je namreč presenečenje škratkov, ki pa so poskrbeli, da se je dan sladko pričel. Vsak otrok je namreč v svojem copatku našel čokoladico. Veselju res ni bilo videti konca – vsaj dokler nismo pričeli pospravljati. Uredili smo sobe, pospra­vili svoje stvari v kovčke in se udeležili še na zadnjih dejavnosti: športne igre z žogo in lokostrelstvo – kako bi lahko naše druženje še bolje zaključili? Po kosilu pa »hop« na avtobus in veselo v objeme mamic in očkov. Preživeli smo zares lepe dni s prijatelji, katere bomo še dolgo pomnili. Zapisala: Karmen Mihelčič, vodja letovanja Prespali smo v vrtcu V četrtek, 21. 4. 2016, smo se vzgo­jitelji in otroci skupin Metulji, Pika­polone, Čebelice in Račke popoldan ponovno zbrali v vrtcu z namenom, da skupaj preživimo super, noro, razbur­ljivo, razigrano, navihano in družabno popoldne, večer. Pričeli smo s štafetni­mi igrami na velikem šolskem igrišču, kjer smo se dobro razgibali in razigrali nato pa smo se pripravili na večerjo. Dobro smo si umili roke in posedli k največji mizi, kar smo jih kdaj srečali v vrtcu -kar čez 4 igralnice. Zakaj tako velika miza? To popoldne se je v vrtcu zbralo kar 72 otrok in vsi njihovi vzgojitelji. Po večerji (mmmm pice) smo se preobuli, oblekli in si nadeli odsevne brezrokavnike ter se ob zvo­kih harmonike podali na nočni pohod čez Moravče. Za boljšo vidljivost so otroci s seboj prinesli svetilke, da nam kakšna luknja ni prekrižala naše poti. Utrujeni od pestrega in napornega popoldneva smo se nato vrnili v vrtec, se preobleki v pižame, si umili zobe in zaspano legli na svoje ležalnike. Še poljubček za lahko noč, objem pliša­stega medvedka in otroci so potonili v globok in miren spanec. Naslednje jutro smo se pričeli prebujati in ugo­tovili, da smo še vedno v vrtcu. Kako priročno -počitek smo torej lahko zavlekli vse tja do zajtrka. Skupaj s prijatelji smo doživeli čudo­vito izkušnjo, na katero se bomo še večkrat spomnili. Razigrane pozdrave vam pošiljamo otroci in vzgojitelji zgodnjega vrtca. Karmen Mihelčič Semenske bombe Z Medvedki že skozi celo leto spo­znavamo pomen zdravega okolja, kako k temu pripomoremo in čemu se moramo izogibati, da čim manj onesnažujemo zrak, vodo in zemljo okoli nas. Ker nam zelene rastline pomagajo pri »čiščenju« zraka in pri nastanku kisika, ki nam je nujen za življenje, smo se odločili, da v maju izdelamo semenske bombe. Zgnetli smo kepo gline, jo zvaljali na pol cm debelo, dodali malo zemlje in jo posuli z različnimi semeni (zelenja­ve in tudi rož, buč). Vse to smo »zaprli« v kroglo. Sedaj pa se zabava prične. V dveh do treh tednih (morda še prej) bodo semena začela kaliti, glina se bo osušila in počila, iz naše krogle pa bodo zrastle nove rastline, ki jih lahko posadite v svoj vrt in opazujete njihovo rast. Ana Gerčar, vzgojiteljica v skupini Medvedki. Hotel za žuželke V aprilu smo s pomočjo hišnika, ki nam je skonstruiral ogrodje hotela za žuželke, kot smo si ga v vrtcu Mo­ravče, v skupini Medvedki zamislili, ustvarili svoja prva hotela za žuželke. Ker z množično rastjo vedno novih stavb in zgradb povzročamo odmi­kanje oziroma beg žuželk stran od njihovih domov, ki so si jih ustvarile, smo se odločili, da sami prispevamo k ohranitvi malih žuželk tudi mi. Možnosti za njihovo primarno okolje se vedno bolj krčijo in žuželke nimajo več kam. Zgodilo pa se je tudi to, da zaradi množičnega škropljenja žužel­ke postajajo ogrožene, nekatere pa so celo že izumrle. Z otroki smo si s pomočjo aplikacij pogledali različne možnosti za to, kako se ustvari hotel za žuželke in se odločili za obstoječega, ki smo ga izdelali. Na sprehodih smo s še eno skupino skrbno izbirali primeren material; lu­bje, veje, dračje, opeko, v večje poleno smo navrtali luknje in ga nažagali na primerno velikost. Ves material smo po razdelkih naložili v hotel, hišnik pa ga je fiksiral še z mrežo. Sedaj vsak dan opazujemo, kdaj se bodo naselile žuželke. Izrednega pomena je, da že predšol­ske otroke vzgajamo v skrbi za naravo, žuželke in zase v njihove ranem obdo­bju. Naj z vzgojo rastejo vrednote in čut za to, da k ohranjanju in oblikova­nju okolja veliko lahko pripomoremo tudi sami. Ana Gerčar, vzgojiteljica. Nastop mladih deklet OŠ Jurija Vege Moravče v ritmični in estetski gimnastiki na Brdu Čeprav živimo na podeželju, kjer je dovolj priložnosti za razgibavanje k nam prodirajo tudi športne zvrsti za katere včasih še vedeli nismo. Tako je Osnovna šola Janka Kersnika na Brdu tokrat gostila mlada dekleta, ki so po preteku približno polovice vadbene sezone pokazale, kaj vse so se do se­daj naučile. V danes vse bolj popularni ritmični gimnastiki , ki vsebuje prvine športa in umetnosti, torej gimnastike, baleta in plesa sodeluje jo tudi dekleta iz OŠ Jurija Vege Moravče. In če z leti ritmičarke pridobijo gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost seveda ob redni vaji, jim tega ne bi mogli oporekati že sedaj. Kajti atraktivni nastopi povezani z rekviziti kolebnico, žogo, obročem, trakom ali kiji morajo vsebovati tudi določeno število ritmičnih prvin: sko­kov, poskokov, obratov, ravnotežij in gibljivostnih likov in za obiskovalce tokratnega nastopa je to prava paša za oči. Dekleta pa nastopajo tudi v mlajši sestri ritmične gimnastike, estetski gimnastiki, ki je nadgradnja skupinske ritmične gimnastike in daje velik poudarek skladnosti gibanja telesa. In kdo se nam je tokrat poleg plesalk iz OŠ Jurija Vege Moravče še predstavil na Brdu. Poleg domačih deklet iz OŠ Janka Kersnika Brdo, še dekleta POŠ Krtina, cicibanke iz vrtca Medo iz Prevoj in dekleta iz POŠ Blagovica. Tako smo lahko spremljali 13 nastopov, za zaključek pa še dva tekmovalna, s katerimi dekleta na­stopajo na tekmovanjih. Na koncu so vsi od najmlajših do največjih prejeli še priznanje za vztrajnost, marljivost in požrtvovalnost Športnega kluba Bleščica, v katerem se z gimnastiko ukvarja že 1200 deklet. DJ Turnir v namiznem tenisu v Češnjicah Tudi letos je v Češnjicah potekal že tradicionalni turnir v namiznem tenisu. V sredo 27. aprila se nas je zbralo kar nekaj. Tekmovalci so bili razdeljeni v 4 skupine. Ženska skupina, tekmovalci do 18 let, med 18 in 30 let ter moški starejši od 30 let. Po končanih tekmah je sledila podelitev medalj in priznaj, nato pa se je druženje nadaljevalo ob hrani in pijači. Kljub dežju in snegu je bila seveda prisotna tudi dobra volja. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in jim čestitamo za osvojena mesta. A.V Uspešno mladi, solidno starejši Smo nekje na sredini spomladanskega dela nogometne sezone 15/16. Pred­vsem mladi nogometaši nizajo lepe do­sežke. Solidne nastope pa sta zabeležili tudi ekipi članov in veteranov. Najmlajša selekcija je v zadnjih dveh krogih turnirjev MNZ prvenstva kar dobro tresla mreže nasprotnikov. V 7. Krogu so, pri organizatorju Svoboda Ljubljana, bili naši igralci uspešni kar 15x, v Dobrovi, kjer je bil organiziran 8. krog turnirja pa se je mreža naspro­tnih ekip zatresla 12x. Turnir zadnjega kroga prvenstva pa bomo spremljali z domačih tribun, saj slednjega organi­zira naš nogometni klub. Ekipa do enajst let je v zadnjih treh krogih dosegla dve zmagi in en poraz. Poraženi so bili s strani vrstnikov iz Ra­domelj, premagali pa so favorizirane Domžale na moravški zelenici ter v gosteh ekipo Dlan Logatec. Mlajši dečki do 13 let so prikazali do-Izjemno igro pa spremljamo pri ekipi bro igro, kljub temu pa jim v zadnjih starejših dečkov U15. V 13.krogu so štirih krogih ni uspelo premagati na-najprej visoko premagali vrstnike iz sprotnih ekip. Pomerili so se z moštvi iz ND Črnuče, mreža slednjih se je zatre-Medvod, Kolpe, Mirne in Komende. sla kar 15x, nato pa sta še klonili ekipi ekipa. Od zadnjega prispevka so odigrali tri srečanja in iztržili novih 7 točk. V 12.krogu so gostovali v Dolu pri Ljubljani kjer so visoko premagali tamkajšnje mladince z 11:3, sledila je zmaga proti ekipi Ljubljana Hermes in na gostovanju pri NK Litiji še neodločen izid 2:2. Trenutno zasedajo visoko 3.mesto na lestvici MNZ Ljubljana. Dekleta so zelo napredovala. Smola pa se i je držala na zadnjih dveh srečanjih. V Moravčah so se pomerile z nasprotnicam NK Brinje in tekmo izgubile z najmanjšim možnim izidom 0:1, z enakim rezultatom pa so izgubile tudi tekmo v gosteh pri NK Ajdovščina. Veteranska ekipa je na zadnjih petih tekmah pridobila 6 novih točk. Premagali so ekipi NK Radomlje in NK Črni Graben, izgubili pa srečanja z NK Dnevnik, NK Šmartno in ljubljanskimi pravniki. Še vedno pa so uvrščeni na 4. mesto. Članska ekipa si je na zadnjih štirih tekmah priigrala 4.točke na lestvici Regionalne Lj. lige. Naši nogometaši so bili poraženi v gosteh pri NK Svoboda Kisovec in doma proti ekipi iz Kresnic. Na gostovanju pri ekipi ND Črnuče so gostitelje premagali, proti moštvu iz Kočevja pa iztržili neodločen rezultat. Še vedno vabimo vse navijače, starše in ostale ljubitelje moravškega nogometa, da se nam pridružijo na tribunah v podporo vsem našim selekcijam. B.B. Spominski pohod od Murnc do Telč V soboto, 30. aprila 2016, so se na kajšnja osnovna šola že 14. pohodu ob nemško-italijanski Milana Majcna, in po meji v Murencah ob spomeniku na nemš ki poti po Za ­kraju junaške smrti narodnih herojev manovem hribu smo Milana Majcna in Jančija Mevžlja, pohodniki prispeli do zbrali pohodniki in pohodnice iz vseh spominskega obeležja krajev Slovenije. na Hinjcah, kjer že po Vsako leto se pohoda udeležijo tudi tradiciji lep sprejem predstavniki Moravč, ki so bili v uvo-pohodnikom pripravijo dnem govoru posebej pozdravljeni domačini. tudi s strani gospe Rezke Repovž, Čez Vrhek in reko Mir­predstavnice organizatorjev KO DIS no smo pohodniki pri­Šenjtanjž in KO DIS Krmelj-Tržišče. speli zgodaj popoldne Tekom spominskega pohoda, ki je do Zgornjih Vodal in potekal ob nekdanji nemško-italijanski na cilj na Telčah. Pri okupacijski meji, je potekal pester gasilskem domu nam kulturni program s čimer organizatorji je kulturni program želijo ohraniti spomin na prestano pripravila tržiška šola. trpljenje ljudi v tistem obdobju. Ob koncu se je orga-Pohod se je pričel pri spominskem nizatorka že 14. poho­obeležju na Murncah, kjer sta oktobra da od Murnc do Telč 1941 po izdajstvu v neenakem boju zahvalila vsem tistim, s številčnejšo okupatorjevo vojsko ki pomagajo našim po­junaško padla Janči Mevželj in njegov hodnicam in pohodni­tovariš, poznejši narodni heroj Milan kom pripraviti prijetne Majcen, ki sta se uprla izseljevanju trenutke na poti pohoda, učencem ter toplega sprejema domačinov se prebivalcev iz nemške okupacijske in mentorjem vseh treh šol Mirnske predstavniki naše občine veselijo cone. doline za kulturne nastope. tudi naslednje leto, ko se bodo na pot K ra j š i k u l t u r n i p ro g ra m je p oh o -Prijetne poti, na kateri ni manjkalo podali že petnajstič. dnikom v Šentjanžu pripravila tam-odlične družbe, bogate pogostitve Katja Ribič Spomladanska čistilna akcija Vaščani naselja Dvorje smo se tudi letos odločili, da »pometemo« pred s voj i m p ra g o m . Za ka j ? Ke r j e to potrebno in koristno iz več vidikov. Vaščani Dvorij se že kar tradicionalno zberemo na eno izmed lepih pomla­danskih sobot in s skupnimi močmi »prečešemo« našo vas. Kot vsako leto, smo tudi tokrat pometli cesto čez vas in odstranili pesek, ki se je nabral čez zimo, očistili obcestne mulde pobrali smeti ob regionalni cesti, ki pelje mimo Dvorij, prečesali brežine okrog Rače pod Dvorjami in napolnili kar nekaj vreč s smetmi, ki bi sicer ostale v naravi še nekaj stoletij. Letos smo opazili precej praznih odvrženih prometnih cestah je še vedno pre-pometanja, saj vedo, da se vsako leto pločevink, v lanskem letu pa je bilo nizka. po zaključku zberemo na enem izmed več embalaže hitre prehrane. Tudi Z našo spomladansko akcijo pripo-vaških dvorišč in se malo družimo. tako se lahko pokaže naš stil življenja, moremo k čistejši naravi, pa tudi k Tokrat se moramo zahvaliti družini oziroma stil življenja tistih, ki še vedno vzgajanju mladih, saj pri akciji sodelu-Vidergar, po domače Kapsovim, da niso osveščeni in odlagajo smeti kar jemo prav vse generacije, od najstarej-so nas sprejeli pod svojo lipo. skozi okno avtomobila. Odgovornost ših pa do najmlajših. Slednji imajo še do narave in do soljudi, ki živimo ob toliko večjo voljo do pobiranja smeti in Adrijana Hauptman Vidergar LEVMES - Razsek in predelava mesa, Franci Levičnik s.p. V občini imamo pridne zelenjavarje, ki robo doma pridelajo in prodajajo na kmečki tržnici. Več ali manj pa smo ljudje tudi mesojedi, zato smo težko čakali, da na tržnico pridejo domače mesnine. Levmes ima veterinarsko dovoljenje za razsek in predelavo mesa ter prodajo doma in izven ter dovoljenje za obrat v Moravčah, Cesta heroja Vasje 16B. Na otvoritvi je mladi podjetnik, Franci Levičnik, prestavil, kaj Levmes nudi: razsek in predelava mesa, domače suhomesnate izdelke, polsuhe in trajne izdelke, vse vr­ste salam, še posebno divjačinsko in konjsko, zašinek, polsuhe, suhe in kranjske klobase, moravški šobelj ter poltrajne izdelke, med katerimi so gotovo hrenovke nekaj posebno dobrega. Levmes sodeluje s klavnico Levičnik Janez Dolsko, kontakt 041-356519, ki kmetom nudi odvoz in zakol živine. Zakla­no žival lahko prevzame Levmes in jo za lastnika razseka. Če stranke želijo večjo količino razsekanega svežega mesa, se lahko naročijo, kontakt 041-636883. Na to številko lahko pokličejo tudi, če želijo nabaviti izdelke iz ponudbe na samem obratu. Izdelki Levmesa so v prodaji tudi vsako soboto na moravški kmečki tržnici. Vsekakor dobra popotnica za Levmes je prva nagrada na zadnji salamijadi pri gostišču Vidergar. Prvi sta bili kar dve salami, špehovka in jelenova. Veseli smo dobrih domačih mesnin. Da pa se ne bodo samo sline cedile, jih je najbolje poskusiti. VR Varnost najpomembnejša Moravški sekači gredo na izpit Opravljen tečaj »NPK -gozdarski sekač« za udeležence pomeni večjo možnost, da opravijo izpit Občina Moravče je v sodelovanju z Društvom lastnikov gozdov Tisa Domžale in Zavodom za gozdove Slo­venije organizirala pripravljalni tečaj za pridobitev NPK (Nacionalna po­klicna kvalifikacija) gozdarski sekač. Tečaj je potekal v Moravčah od 13. do 15. aprila 2016, vodila pa sta ga inštruktorja Matjaž Turk in Robert Čuk – oba iz centra biotehnike in turizma Grm Novo Mesto, ki je verificiran za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Udeležilo se ga je 16 tečajnikov. Tečaj je za občane občine Moravče, ki živijo na kmetiji, fi­nancirala občina Moravče iz Javnega razpisa za dodelitev državnih pomoči za programe ohranjanja in spodbuja­nja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Moravče v letu 2016. Tokrat predvsem mlajši udele­ženci Že sam 19. člen »Zakona o gozdovih« skupaj s »Pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izva­jalci del v gozdovih« opredeljuje, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko izvaja dela v gozdovih. Tako lahko tovrstna dela opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zako­niti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči ali registrirana fizična ali pravna oseba – izvajalci, ki izpolnju­jejo predpisane minimalne pogoje. Minimalni pogoji za izpolnjevanje del v gozdovih zajemajo tako strokovno usposobljenost (NPK) kot tudi pogoje, ki jih za varno delo določajo predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Zato se je pri izvajalcih iz občine Moravče, ki občasno že izvajajo dela v gozdu, pokazala potreba po prido­bitvi NPK gozdarski sekač. Z veseljem ugotavljam, da so se na tečaj prijavili predvsem mlajši udeleženci. Izpit NPK gozdarski sekač ni ravno lahek izpit in kar precej ljudi ga ne opravi oz. pade RAZPIS za vpis novih učencev za šolsko leto 2016/17: vabi na 26. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD V oddelku GŠD Moravče se razpisujejo sledeči instrumenti: Instrument/petje Priporočena starost Klavir 7 – 9 let Flavta 9 – 11 let Klarinet 9 – 11 let Trobenta 9 – 12 let Rog 9 – 11 let Pozavna 10 – 18 let Evfonij 10 – 18 let Tuba 11 – 18 let Sprejemni preizkusi: sobota, 21. maj 2016, ob 9. uri v Osnovni šoli Jurija Vege Moravče O REZULTATIH SPREJEMNIH PREIZKUSOV IN VPISU BOSTE OBVEŠČENI PO POŠTI OD 1. DO 10. JUNIJA 2016. Za sprejemne preizkuse se ni potrebno predhodno prijaviti. GLASBENA PRIPRAVNICA Če bo prijavljenih vsaj 12 učencev, bo na oddel­ku Moravče organizirana tudi izvedba programa Glasbena pripravnica, sicer bo pouk potekal v Domžalah. V program se lahko vključijo otroci letnik 2010, sprejemnega preizkusa ni. Vpis bo 1. in 2. junija 2016 od 8. – 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Vpisujemo do zapolnitve mest. Celoten razpis z izobraževalnimi programi, instru­menti oziroma predmeti, za katere se bo izvajal pouk ter s pogoji za vpis bo v maju objavljen v Osnovni šoli Jurija Vege, v Glasbeni šoli Domžale in na spletni strani Glasbene šole Domžale. Upravna enota Domžale Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2005 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PRE- Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur VZEM GRADBENIH PROJEKTOV od 30.5.2016 do 30.6.2016. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, številko 01 72 20 100 int. 36170 ali 36164 ali na elektronski 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), iz zbirk točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte indi-Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega vidualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2005. Dan jagod in špargljev na Bregu pri Litiji - nedelja, 29. maj 2016 Kaj je lepšega kot uživati spomladanske sončne dni na prostem? Uživati jih ob imenitni kulinarični ponudbi iz sestavin, ki prepričajo še tako zahtevne jedce seveda! Očarljiva vasica Breg pri Litiji je že dolgo znana po svoji pridelavi izjemno okusnih jagod in špargljev. V ta namen Društvo za razvoj podeželja LAZ vsako leto organizira dogodek, ki se ga udeleži več tisoč obiskovalcev, ki proslavlja prav ta dva slastna ploda. Letošnji že 6. po vrsti obljublja da bo še posebno zanimiv. Soustvarjalci letošnjega dogodka bodo poskrbeli za pestro dogajanje skozi cel dan. Poleg že znanih pokušin raznovrstnih špargljevih jedi in jagodnih napitkov ter sladic boste obiskovalci ob nakupu zdrave zelenjave in sadja prejeli še recepte. Rokodelci, ki bodo popestrili ponudbo na dogodku, pa vas bodo povabili k ustvarjanju unikatnih izdelkov. S svojo ponudbo se bodo predstavile tudi ekološke kmetije iz lokalnega okolja. Ob zvokih harmonike se boste lahko tudi zavrteli. Poskrbljeno bo tudi za animacijo najmlajših, ki se bodo vključili v ustvarjalne delavnice, ali se igrali na otroškem igrišču. Breg pri Litiji je izredno lahko dosegljiv, saj leži ob glavni cesti samo dva kilometra iz Litije proti Zagorju. Vabljeni na kulinarično doživetje v naravi! Več informacij: www.laz.si, drustvo.laz@gmail.com, GSM: 070 303 321 Kulturno DruŠtvo “tine KoS” Moravče vabi na letni Koncert v petek, 10. junija 2016, ob 20 uri v Kulturnem domu Moravče nastopili bodo: - Moški pevski zbor - vokalna skupina oDa - združeni mešani pevski zbor vstop prost! ljubitelji petja lepo vabljeni! Recepti iz Moravške doline umešamo v marcipanovo zmes. O rabarbari Kolač iz rabarbare Po vrhu zmesi presejemo moko in Rabarbara pospešuje izločanje seča in in lešnikov pecilni prašek ter vse skupaj zameša-rahlo odvaja. Sok zelo ugodno vpliva mo v gladko testo. Testo nadevamo v na zobno sklenino. Rabarbarini listi pekač za pite, ki smo ga predhodno se ne uživajo, saj vsebujejo oksalno Sestavine: dobro namastili. Obložimo ga z rabar- kislino, ki je strupena. Rabarbare 500g rabarbare, 150g moke, 4 jajca, baro ter na gosto posujemo z lešniki. naj ne jemljejo nosečnice, doječe 200g mehkega masla, 100g surove Pekač potisnemo v pečico za približno matere, bolniki s protinom ali vnetim marcipanove mase, 120g sesekljanih 50 minut na 180°C. mehurjem. lešnikov, 2 vrečki vanilin sladkorja, Pečen kolač dobro ohladimo. Bog žegnaj! 120g sladkorja, 1 ščepec soli, 1 žlička pecilnega praška Rabarbaro temeljito operemo, obre­žemo, olupimo in stebla narežemo na manjše koščke. Na ponvi segrejemo dve žlici masla. Dodamo rabarbaro in vanilin sladkor ter na močnem ognju med stalnim mešanjem pražimo, da se rabarbara nekoliko zmehča. Pribli­žno 5 minut. V skledi penasto umešamo preostalo maslo, natrgan marcipan in sladkor. Medtem ločimo rumenjake od belja­kov. Rumenjake vmešamo v marcipa­novo kremo, beljake pa s ščepcem soli stepemo v sneg. Nato, sneg počasi ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK – KRK 2016 Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. Termini so: 1. izmena: 02. 07. 2016 do 12. 07. 2016 -50 mest 2. izmena: 12. 07. 2016 do 22. 07. 2016 -50 mest 3. izmena: 22. 07. 2016 do 01 .08. 2016 -50 mest Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan d.o.o., šport, turizem in rekreacija. Cena 10 dnevnega letovanja je 350,00 EUR. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. ZDRAVSTVENO LETOVANJE Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več v času od preteklega razpisa – 31.12.2014) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – 31.12.2014). Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo in drugimi boleznimi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana letovanje in sicer v znesku 25,24 EUR/ na dan oz. 252,40 EUR/za 10 dni. Prispevek staršev ali skrbnikov je 97,60 EUR/ po osebi/za 10 dni. Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. Letovanje mora biti plačano do odhoda. Za več informacij nas lahko pokličete na telefon številka: 041-728-179 ali na telefonsko številko: 01/721-27-91, vsako sredo med 1600 in 1800 uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domza­le@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni, v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno ali otrok izpolnjuje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši /skrbniki/rejniki prija­vljenega otroka sklene pogodba. Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale Jubilanti v občini Moravče Devedeset let je praznoval Osemdeset let so praznovale poleg omenjenih je osemdeset let praznovala tudi Stanislava Škufca, Vrhpolje. Ob praznovanju jih je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. (VR) Start Up vikend socialnih inovacij v Slovenskih Konjicah Predstavitev podjetniške ideje dr. Miru Cerarju Vikend od 6. do 8. maja letos je bil rezerviran za predstavitev socialnih inovacij na Start Up vikendu na Gim­naziji v Slovenskih Konjicah. Udeležili smo se ga podjetni mladi z znanjem, veščinami in podjetnostjo, ki smo jih na dogodku predstavili širši javnosti, oplemenitili z novimi spretnostmi in napolnili z upanjem na start-up podporo. Dogodek Start Up Days je tridnevni vikend dogodek, katerega namen je izstreliti čim več inovativnih podjetni­ških idej mladih, z namenom, da zaži­vijo v praksi, v kontinuirano reševanje problemov pomoči potrebnim in v zvišanje vsesplošnega nivoja življenja v Sloveniji. Namenjen je mladim bodo­čim podjetnikom do 29. leta starosti, takim z izkušnjami in tistim, ki se s podjetništvom srečajo prvič. Na odprtju dogodka smo spoznali vodjo Ustvarjalnika, Matijo Goljarja, ki kljub rosnim letom, morda pa ravno zaradi tega, prekipeva od podjetniških idej in jih zna približati mladim, saj vodi 50 podjetniških krožkov na sre­dnjih šolah po celi Sloveniji. Povedal nam je svojo zgodbo, ki je marsikoga navdihnila, predvsem pa nam potrdi­la, da smo na pravi poti, da je vložen trud in čas vedno poplačan, naj se ne omejujemo v svojih razmišljanjih in pričakujemo vedno najboljše. Nje­gove besede so potrdili tudi mnogi mladi uspešni podjetniki-mentorji, ki so svojo podjetniško idejo oživili prav na takem Start Up vikendu. Optimističen začetek je vdihnil močan veter v jadra naših idej, zato smo si upali predstaviti in zaživeti svoje sa­nje. Tako smo pridobili veliko novega podjetniškega znanja, nasvetov za prihodnost in spoznali mnogo novih ljudi. Po predstavitvi lastnih poslovnih idej v petek popoldne se oblikuje­jo skupine, ki skupaj z mentorji, ki imajo znanja z različnih podjetniških področij, pripravijo zanimiv prototip, ki ga na nedeljskem zaključnem delu dogodka prestavijo komisiji, ki odloča o tem, komu bodo namenili start-up podporo. Tako sem tudi jaz predstavila idejo naše skupine, predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju, ki je z zanimanjem prisluhnil, nas podprl v razmišljanju in našo idejo podkrepil še s svojimi na­sveti. Upam, da bo podjetniška ideja s socialnega področja kot podpora pomoči potrebnim čim prej zaživela v praksi. Kot predstavnica mladih si želim, da bi čim več mladih iz Moravške doline prav tako predstavilo in uresničilo svoje podjetniške ideje, s tem pripo­mogli k reševanju zaznanih socialnih, okoljskih, gospodarskih in drugih pro­blemov ter s tem zagotovili večanje družbene blaginje in bruto dodane sreče, kot pravi naš slogan Upaj si, saj na mladih svet stoji! Andreja Mrčun Turistično društvo Moravče vabi k prijavi za Zlati lipov list 2016 Ocenjevalna akcija Zlati lipov list je že stalnica med vsakoletnimi nalogami Turističnega društva. Moravče. Z njo želimo pritegniti občane k skrbi za urejenost stanovanjskih hiš, kmečkih domov in okolice in s tem k lepšemu videzu celotne občine. V letu 2016 bomo izbrali: a) najlepše urejeno stanovanjsko hišo (izgled hiše, okensko in balkonsko cvetje, okoli­ca), b) najlepše urejen kmečki dom (stanovanjska hiša in gospodarska poslopja z okolico, vrt) Popis in prvo ocenjevanje bo v začetku julija, drugo bo v avgustu. . Zaključek akcije načrtujemo v mesecu novembru na prireditvi Martinov večer, ko bomo najboljšim podelili priznanja in nagrade. Zelo cenimo Vaše znanje in izkušnje z gojenjem okrasnih rastlin ter skrb in prizadevanje za ureje­nost domov. Vabimo Vas k sodelovanju in pričakujemo Vaše prijave do 30. junija 2016. Pošljite jih na naslov: Turistično društvo Moravče, Vegova 7, 1251 Moravče ali po tel. 041 326 292 ali na e-naslov: info@turisticnodrustvo-moravce.org. (Dobitniki priznanj v prejšnjih letih so izvzeti iz oce­njevanja.) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ni več vajinega smehljaja, le delo vajinih rok ostaja. V SPOMIN Meseca maja mineva že 16. leto odkar nas je zapustila naša draga ANICA RIBIČ, meseca novembra pa bo že 11. leto odkar nas je zapustil naš dragi IZIDOR RIBIČ Hvala vsem, ki postojite ob grobu, jima prižigate sveče in prinašate cvetje ter ju imate v lepem spominu. Vsi njuni Pisma bralcev Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo) Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost pri lovski koči na Prvinah Letos nam je malo ponagajalo vreme in smo v dobri veri, da bomo priklicali sonce, srečanje prestavili iz srede 27. aprila na četrtek 28. aprila. No ni nam povsem uspelo. Iz sredinega popoldneva na četrtek zjutraj nas je pobelil sneg in kar nekaj odločnih in neustrašnih se nas je zbralo v Šentožoboltu ob desetih dopoldan, ko smo doživeli celo nekaj sonca. Za kratko, ta se nam je kmalu skril. Pohod do lovske koče je minil v prijetnem pogovornem vzdušju in temperaturi, ki je bila ravna prava za hojo. Srečanje v lovksi koči na Prvinah je potekalo v zabavnem ustvarjalnem vzdušju. Stisnili smo se v kočo, izdelovali rožice iz krep papirja in kar je najlepše: obiskal nas je Boštjan Gorenc Pižama. Znanega raperja, prevajalca, igralca in komika smo bili izjemno veseli. V njegovi družbi ob pripovedovanju pravljice o tem, kako so živali pomagale lisici prepoditi Grdobino iz njene hiše, nam je bilo res zabavno in lepo. Otroci in odrasli smo lahko glasno sodelovali, še posebej pa smo bili veseli njegovih avtogramov in knjig o Kapitanu Gatniku, ki bodo del knjižnice za rejniške družine v CSD Domžale. Manjkalo ni niti doživetij na snegu, kjer smo iskali skrite zaklade. Prijetno in sproščeno druženje v idilično zasneženem okolju smo zaokrožili z okrepčilom, ki smo ga sami pripravili v lovski koči. Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče, občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa in malim podjetnikom, ki so nam s svojimi izdelki popestrili srečanje. Hvala Gostišču Konšek na Trojanah, Piceriji Pipca, Piceriji Kapra, Gostišču Furman, RCU v Lukovici, Slaščičarni1001, Slaščičarni Lenček, Pekarni Jurček, Bar Bledu, Kavarni Melody, Okrepčevalnici Sole, Frizerskima salonoma Čopek in Saša, podjetjem Ibba Plus, Grafex in Oberč, cvetličarnam Stupica, Tratnik in Vesel. Marta Tomec, univ.dipl.soc.del. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 76. letu starosti sklenil CIRIL VREČAR z Vrhpolj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Ivanu Povšnarju, ministran­ tom, kvartetu Cvet in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala gasilcem za gasilsko spremstvo in g. Ivanu Lebarju za poslovilni govor. Hvala tudi zdravniškemu in patronažnemu osebju ZD Moravče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Oglasi NUDIMO VAM Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje). • Zavarovalnica Triglav • Zavarovalnica Maribor • Zavarovalnica Generali • Zavarovalnica Adriatic Slovenica • Zavarovalnica Tilia • Zavarovalnica ERGO • Zavarovalnica Grawe NOVO • popravila vseh znamk vozil (servisiranje, popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumulatorjev...) • priprava vozila za tehnični pregled • polnenje in vzdrževanje klimatskih naprav • premontaža gum • optične nastavitve podvozij • ročno pranje in notranje čiščenje vozil • poliranje vozil KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel.: 01/7231/200 www.nissan-krulc.si servis@nissan-krulc.si zdravko@nissan-krulc.si KID LIMBAR MO R AVČE Vabljeni na VSTOP PROST! UPORABNA TEHNOLOGIJA, ODLIČNA PONUDBA PRTLJAŽNIK S 381 LITRI IN PREMIČNO ZADNJO KLOPJO PRTLJAŽNIK S 381 LITRI IN PREMIČNO ZADNJO KLOPJO NAVIGACIJA NISSAN CONNECT PORABA 3,5 l/100 km SISTEM START/STOP 5 LET JAMSTVA* NISSAN NOTE 3 LETA VZDRŽEVANJA** OBVEZNO IN KASKO ŽE ZA 10.990 € ZAVAROVANJE*** KRULC d.o.o., Cesta heroja Vasje 8, Moravče, tel: 01 7231 200 ali 01 7231 143, www.nissan-krulc.si, e-mail: nissan@nissan-krulc.si Cena velja za Note 1.2. Visa in velja za vozila iz zaloge. Kombinirana poraba goriva 6,0–3,5l/100 km. Emisije CO2 125–90g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM 10 2,5 ter dušikovih oksidov. *Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **3 leta vzdrževanja ali do 60.000 km (Note 1.2) ali do 90.000 km (Note 1,5 dCi) ***Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto in velja z Nissan Financiranjem. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slike so simbolne. Nissan 4 YOU = Nissan za vas. TIRALMONT d.o.o. Dole pri Krašcah 10/B, 1251 Moravče PE Ljubljanska cesta 45d, 1241 Kamnik tel.: 01/722 88 71, 041/60 28 60 info@tiralmont.si www.tiralmont.si * IZDELAVA IN MONTAŽA ALUinPVCokna * vrata * zasteklitve dvižna garažna vrata * senčila * police * požarna in kovinska vrata * maj 2016 35 R Oprijem z obeutkom. Avtošola Lončar d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJI CPP: 06.06.2016 in 27.06.2016 TEČAJ ZA izpit za TRAKTOR: 20.06.2016 -TERMIN JE POTRJEN in ŠE pred UVEDBO NOVEGA PROGRAMA TEČAJ za izpit-ČOLN: 07.06.2016akcijskacena: 140,00) IZKORISTITE POPUSTE – primerjajte cene in zaupajte naši kakovosti tečaj cpp -40% ure vožnje v PAKETU: 20,00 (POLO) in 21,00 (GOLF) Prijave: 031/209–501 ali avtosola.loncar@siol.net 5% POPUST S TEM OGLASOM* barve, laki fasade - svetovanje laki za parket mešanje lakov za DELOVNE in KMETIJSKE STROJE Cesta na Grmače 16, Moravče, tel. 01 7231 868 Ulica Mire Pregelj 4, Litija, tel. 01 8995 393 • Velika izbira zlatega in srebrnega nakita • Popravilo rabljenega nakita • Odkup in predelava zlatega in srebrnega nakita • Izdelava poročnih prstanov • Izdelava nakita po vaših željah • Prodaja naložbenega zlata • Nizanje ogrlic MALI OGLASI • V Logu pri Moravčah prodam njivo v velikosti 8668 m2. Cena je 4 eur/m2. Tel.: 040 690 966 • Oddam travnik v najem za košnjo v okolici Moravč. Informacije na tel. 01-7228135. strokovnjaki za mešanje AVTOLAKOV avtokozmetika - SONAX peleti, plin www.moravce.si stiropor EPS za fasade, tlake in strehe VELIKA SPOMLADANSKA AKCIJA!!! *Popusti se ne seštevajo med seboj. moravske.novice@moravce.si 051 647 602 08 205 62 58