Vsem delovnim Ijudem v okraju mora biti znano, da se gradi v Strnišču pri Ptuju največja tovarna v državi Odkar se v StrniSčii nadaljujejo dela za dograditev tovarne g.inlce in alumi-nija, odkar se zbirajo v Strnišču deseti-ne in stotine novih delavcev in fTontne brigade, med ijudstvom na podeželju pa vrši prepričevanje za vključitev še več-Jega števila delovnih Ijudi, še mnogim delavcem in kmetom ptujske okolice, ki bodc živeli v senci tega giganta prve petietke, ni dovolj '-sno, kaj pomeni ta tovarna za ptujski okraj v vseh gospo-darsklh ozirih in zaka) Je potrebno v StrniSča še več delovnih Ijutli. »Borba«, organ KPJ, je pred kratkim da!a ljudstvu FLRJ o tovarni v Strnlšču med dragim sledeči opis: Tovama aluminija v Strnišču ]e ena redkih na svetu. Je največja tovarna v naši državi in ena največjih tovarn alu-minija v Evropi. -Alinninij, ki ga bo proizvajala, bo zelo poceni, ker so vse surovine zelo blizu, proizvodnja pa bo avtomatizirana. Vse naprave v tovarni bo gnala elek-trična energija. Za prenos te energije je že zgrajen do danes največji daljnovod v nasi državi. Tok, ki bo kmalu potekel po daljnovodu, bo tako močan, da se aparatom, ki ga bodo preusmerjali, ljud-je ne bodo smeli približati. Ti aparati bodo nameščeni v dveh dvoranah, od katerih je vsaka dokja več kot sto me-trov in bodo avtomatično transformira-li in uemerjali tok. Največ toka bo upo-rabljalo veliko. število peči za elektro-lizo Za te peči se gradi nekoliko ogrom-nih dvoran. Vsaka bo dolga nad 450 mefrov. Ko bo fovarna obratovaJa, bo ¦4 t&h vclikih belih dvoran najza-vejši ponoči. Dolga vrsta vetikih oken bo O6vetljena z belo-modro svetlo-bo. ki bo prihajala iz pečj za elektrolizo. V vrsti ogromrrh belih zgradb z veli-kimi okni, ki oo vse zaradi tehnološke-ga procesa s cevmi in napravami po-vezane med seboj, že montirajo naprave, kakršnih do danes še ni bilo v naši državi. V prvem delu skladišfa rezerv boksita se v nekaj nadsiopjih nahajajo mlini za drobljenje boksita. Mlini leže v vseh nadstropjih na masivnih temeljih iz be-tona, kl so vliti ločeno od zgradbe, v kateri 6e nahajajo. Če bi ne bilo tako, bi s«. vsa zgradba tresla, ko bodo mlini obratovali Zmfleti boksit se bo zbiral v veliki dvorani, ki stoji takoj ob veliki strvbi mlinov. V sredi velike dvorane bo ogromna žlica zajemala boksit io ga stiesala na transporterje. Ker je pa po-trebno, da bo imela žlica vedno dovolj velik kup boksita pod seboj, bo veliko število elevatorjev z neskončno dolgimi trakovi neprestano sipalo boksit iz vseh kotov v sredo dvorane. V dvorani, ki je zaradi tehno-loškega procesa nekje v za-četku, leže na ogromnih betonekih te-meljih, med dolgimi vrstami betonskih stebrov, rotacijske peoi. Peči — ogromne cevi, nad 100 metrov dolge in z nekai metrov premera, se bodo vrtele s svojo rarbeljeno vsebino popolnoma avtoma-tičro. Peči se ne bodo odpirale za dova-janje zmletega boksita niti takrat, ko bo pečen boksit šel naprej. V tekočera stanju bo boksit odhajal v separacijo skozi hodnik, ki je v obliki mostu zgra-jen med dvema zgTacfbama. V separaciji je montiranje naprav v teku. Na betonskih stebrih, ki so postav-ljen. stopničasto drug za drugim, so montirani kotli, ki so podobni velikan-skim rdečim ponvam. Za njimi se v mreži tTaverz vidijo VTSte filtrov, manj-ših kotlov in drugih naprav. Vse delo v tovarni bo do skrajnosti mehanizirano. Za prevoz surovin, ki bo-do tovarm dnevno potrebne, bo polože-nih 32 km normalnega železniškega tira. Delavci v tovarni, ki jih bo zelo malo, bodo samo pazili na kazalce instrumen-tov in razne ventilš. Tako ee bo obisko-valec. ki bo prišel med naprave oddei-ka za sesedanje glinice, zelo začudfl. V velikanski zgradbi, v kateri bo stalo 36 nad 18 metrov visokih kotlov, bo redko srečal delavca. V zgradbi, v kateri bi, če bi bila del neke tovarne strojev, de-lalo stotine ali tisoče delavcev, bo de-lalo samo 8 Ijudi v eni izmeni. Toda tudi oni ne bodo delali, temveč samo na preciznih instrumentih kontrolirali delo kotlov Delavce bo redko opaziti tudi v velikem 5tev u v ostalih ogrom-nih zgradbah tovarne. Na videz izgublje. ni med konstrukcijami, cevmi in kotli, bodo budni gospodarji tovarne. Vse kar se bo dogajalo v vrtečih se pečeh pol-nih plamena in v pečeh, kjer vre alu-minij, vse kar se dogaja v kotlih, fil-trih in stiskalnicah, bodo videli na in-strumeotih. Ogromno tovarno bodo vo-dili s prijemom poV i okretom ventila. Boksita se od trenutka, ko bo priepel v tovarao v vlakih posebnih vagooov, pa dokler kot alumrnij ne bo rašel iz tovar-ne, nikdo ne bo do^aknil z roko. Pose-ber stroj bo dvi^gni vagon Iti H njega stresel boksit v silos, odkoder bo pr> tranjsporterjih va. dvigalih šel skozi stro-je za mletje, rotacijske peči in napravp za mešanje. Na svoji poti do aluminija prehaja boksit zmlet, pečen ler kot te-kočina skozi nešlevilno naprav, dokler \i njega ne dobimo gliuice. Glinica gre potem skozi naprave za odcejanje vode ir manjše rotacijskc pe*i, kjer se po-polnoma osuži. Svoio pot koača ˇ vi-soki temperaturni peri za elektroliso, kjer ga v velikih loocih odjem^ejo žer-javi. Ne bo dolgo hi iz tega naše^a orjaka, pri katerem so dela v polnem teku, bo-do v naše Taljame in tovarne prišle prvt totie aluminija, Boksit, ki saio g« izvaiali, bomo predelovali samL Tovar-na, hi bo naš ponos, bo pretrarfala bo-gastvo nažih gora v kori«t naže sfečaie bodoftnosti. Komnr fc> ni fasno, tega n« more na- vdajad pocos ob po^'sda na vse, kar so doslej nstvartH martjtvl delarci hi s*ro-kovnjaki, ta srf n« bo Stel v čast, da je v te temelje ln ridove vtežil »voj trnd in napore, ta niti ne mona razuaaett, za-kaj ga vabi Ijudska oMast, da pride v StrniŠče v pomoč neStetim z delom pre-obloženim delavcem, da bo pred koacem petletke tovarna vršlla vdike naloge in da bodo Še pred koncem petletke de-lavci živeli v tevaralSkl stanovanjski koloirijri tako odotmo živlfenje, kot ga j« mogoče doseči v »ocialistični državL Naše delo Okrajni plenum AFZ v Ptuju V torek. 26. julija 1949, se je vršii v Ptujv v Mestnem gledališču plenum okrajnega odbora AFŽ za ptuj6ki okraj x namenom, da pregleda uspehe pollet-nega dela, da opozori na pomanjkljivo-«ti, izvoli delegate za ustanovitev oblast-nega od^bora AF2 ur da nakaže smer-nice za nadaljnje delo. Plenumu je prisostvovala zastopnica GO AF2 tov. Goličnikova iz Ljubljane, zastopnica iniciativnc; komisije za usta-novitev oblastnega odbora AF2 za Ma-riborsko oblast, tov. Markič Angela, org. sekretar OK KPS Ptuj tov. Mavser ter sekretar OF za ptujski okraj tov. Ber-ginc Peter. Po otvoritvenih in pozdravnili bese-dah tov. Mirtičeve. predsednice okrajne-ga odbora AF2, je prevzel besedo tov. Mavser ter da) politično-gospodarsko poročilo, v katerem je ugotovil, da se naš^. borba za socializem razvija v treh sruereh: v industriji. v kmetijstvu ter na kulturno-prosvetnetn ^odročju Organi-zacija AF2 6e v borbi za zgraditev so-cializma v teh sektorjih v glavnem ai znašla in ni toliko scdelovala. kako: bi lihko. Posebno ^ vprašanju vključeva-nja nove delovne sil v industriio se vaške organizacije AF2 nisc izkazale. Našim ženam na vaseh še ni dovol* po-jasnjena vloga, ki jo bo imelp rekonstru-lrano kmetijstvo v socialistični družbi Dotaknil se je parol. ki jih razširjajo 90 tovi ljud^e. ki so sovražno usmerjeni proti gradnji socializma v naši državi ter nato na kratV- povzel: kljub de;-stvu, da se pri gr dnji socializma ^ahko opremo samo na lastne 6ile. ga bomo zgradili, pa še veliko preie. koi so ga v SZ. Pred organizacijo AFZ pa je po-stavljena naloga. da z utrditviio organi-zecije zafne pri žena borbo s katero jih bo prepričeva!a da je treba prene-hati z nasprotovan;em niihovim možem ki hoče"o stopiti v obda!ova!ne zadru-ge ter iih utrditi v prepričan)u, da e vsaka pobuda. ki Dride od naše Partije in državnega vodstva. samo v korist vseh delovnih Hudi nsše države O drobnem delu va^kih odborov A.F2 je oovorila sekretarka okrainega odbora AF2 tov Ilovar Zora Vaske organizaci-)e imaio najšir=e možnosti uvesti razno-vrstne oblike dela organizaciie ter na sestankih razpravljati o vseh mogočib prob!emih. ki 6e tičejo žena Potom »e-čajev, predavanj, sestankov in aktivov je možno zajeti vse žene in jim omogo-čiti. da se politično, gospodarsko in kul-turno dvignejo. V tern jim bodo zelo pomagale tudi razne ustanove kot krpal-nice, šivalnice, skupna peka kruha itd., ki jih bodo razbremenile in dopustile ženam, da 6e bodo lahko politično in kulturno bolj udejstvovale. Med na-logami je zelo važn vprašanje vključe-vanja delovne sile, kateremu tnorajo žene posvetiti več pozornosti kot doslej. Kljub julijskemu planu vključitve 500 žena v delovni proces, se jih je doslej v juliju vključilo samo 29. pa še ta pri-tok je rezultat splošnih razmer, ne pa dfe'avnosti organizacij*. Žene nai bi pri preobrazbi kmetijstva aktivneje sodelovale kot doslej. Vklju-čii- na) se tudi v delo ljudske inšpekci-je, v kontroio vprašanj prehrane, odkupa, v prizadevanju za večji hektarski donos t^r v vse ostale probleme naše vasi. Po-sebno pozornost pa nai posvetijo vzgoji otrok v duhu 6ocializma. Otroke je tre-ba iztrga*' iz vpliva reakcionarne du-hovščine ter jih vzgajati v dobre držav-Ijane — patriote. ki bodo polni Ijubezni d< Partiie svoje socialistične domovme in tov Tita Nato je nakazala plan dela organiza-cije za čas pred rednom matere in otro-ka Glede ustanovitve »Otroških jasll«. otroških restavracij, patronatov otroških ustanov otroškhi obiskovalk sektorskih konferenc posvet< Inic za matere. po-čitniškib kolonij itd. v čemer je plenum spreiel napoved tekmovanja ostalih okrainib odborov AF2 Plenum je nato pozdravila tov. Mar-kič Angela zastopnioa iniciativnega od-bore za ustanovitev oblastnega odbora AF2 V kratkem nagovoru je želela ple-numv in organizaciii pri gradnji socia-lizma najlepše uspehe Sledila )e živahn^ diskusija. v kater i' sodeiovalo lepo §tevilo žena Tovari-šice s podeželja so iznašale težave. na ka^ere za^evaio pri delu v organizaciji ter ;zven n]e Predstavnica organizacije h Osojnikove zadruge ]e pcočala o življenju tene " zadrugi rer ra^bila predsodke :d pomisleke ki ;ib '.tna^o posebno žene v p-gledu vstopania v kir.etijsko obdelovaine zadruge Govorii jp še sekretar OCC tov Bsrginc ter pozva) žene k večiemu sodelovan'u pr; gradnji socializma ter poudaril. da smo v tei težki borbi sami, zato 60 potrebni kolektivni napori vseh driavljanov. Tov. Goličnikova, predstavnica GO AF2 iz Ljubljane, je v svojem nagovoru dejala, da naj bo žena pobudnica v mnogih po-Iitičnih in gospodarskih vprašanjih na vaseh ter naj tako doprinaša čimprej-šnji zgraditvi lep«e bodočnosti. Ob zaključku diskusije eo žene spre-jele sklepe: !. Okrepile boaio osnovne ocganiia-cije na vaseh ln jih seznanile z vsemi gospodarskimi in političnimi problemi; 2. Poleg stalnega si«temaličnega polS-tičnega dela bo organizacija pospeševala vkljuČevanje nove delovne sile ter v zvezi s tem izvršila naslednje naloge: a) Oskrbela bo pregled nad razpolož-Ijivo žensko delovno silo za 8-urno in za 4-urno zaposlitev ter na podlagi tega pridobila do konca avgusta 500 žena za zaposlitev; b) v večjih krajih bo ustanovila agi-tatorske aktive za vključevanje žena v vaške frontne brigade za medsebojno potnoč; 3. Vodila bo skrb za zaposlene žene in njih življenjske pogoje, predvsem pri nanovo vkljucenih. S tem v zvezi bo pospešila ustanavljanje otroških jasli v Ptuju, otroška igrišča v zadmgi »Osoj-nik«, Trniče, Grajena, sezonski DID v Litmerku in Zavrču, posvetovalnico za matere v Ormožu, jasli v tovarnj Strni-šfe ter krpalnico v prmožu. V Ptuju bo pospešila ustanovitev trgovine za do-Jenfike in noseče žene fer skrbela, da bo odtlelpk za dojenčke in noseče žene v trqovhii v Ormožu v zadostni meri založen; 4. Skrbela bo za ustanavljanje aktivov za čuvanie otrok /aposlenih mater v krajih. kjer nj otroških ustanov; 5. Sodelovala bo pri popisu potroš-nikov garantirane preskrbe; 6. V svrho čim temeljitejfega reševanja postavljenili nalog se Flanice organiza-ciie obvezujeio. da bodo sodclovale pri študilu v okviru Fronte ter aktlvirale pii študiju čim večje število žena. Kandidacijska komisija je nato pred-lagala 51 kandidatk za plenum oblasfne-ga odbora AF2, ki so bile soglasno iz-voljene Tov Kancler Julka je še pred-laaala pozdravr.i resoluciji, ki so nh poslale GO AF2 in predsedniku vlade LR tov Mihi Marinku ter maršalu Titu, v katerih poudarjajo, da se zavedajo svojih obveznosti do gradnje socializma v naši državi in do mednarodnega pro-letarskega gibanja | Zaključno besedo plenumu je dala tov. Mirtičeva, ki )e pozvala na izvrševanie zadanih sklepov ter na to, da je treba brei. omahovanja slediti poti, ki jo je , začrtala Partija in tov. Tito. N. K. Nedovršenih zadružnih domov v okraju ne bomo prepustili odgovornosti nedelovnih naprav Okrajni odbor Osvobodilaie fronte za ptujski okraj je v 'eseni leta 1947 skle-nil zgraditi v ptujskem okraju 24 za-družnih damov, ki bodo kulturna, go-spodareka in politična središča na naših va€eh. V ta naroen je bila nstanovljena Okrajna uprava za zadružne gradnje, ki naj bi pod operativmm vodstvom OZKZ z organizacijsko pomočjo Osvobodilne fronte ustanovila in vodila krajevne uprave za gradnjo zadrnžnih domov v ptujskem okraju. Ustanovljene so bile tudi kraievne uprave. Okrajna upraTa Je imela nalogo organizirati nujno po-trelmi material in posradovati kredite. Pnren^tveno moramo agotoviti vse te-žave in prednosti, na katere so naletele krajevne uprave, kakor okrajna uprava pri svojem delu, pri izvrševaajn postav-IjeTiih nalog. Plan gradenj zadružnih domov y p*«r 6kem okraju namreč ni bil tapolTJjen. za kar obsto}ata v glavnem dva razloga. V nekaterih krajih kot je bil to slučaj v Dornavi, Markovcih, GorišBici, Lovren-cu Turaišču, Stopercah, Hajdini, Staršah, -Jtirštncih, Cirkuianah, Majšperku in Vi-tomarcih, krajevnim upravam in Osvo-bodilni fronti ni uspelo zado&tno zainte-resiTati krajevnega prebivalstva za grad-njo zadružnega doma, v drugih krajih pa, kot so Zavrč, Leskovec in Rogoznica je pa 6icer obstojalo zanimanje prebi-valstva za zgraditev doma, primanjko-va*lo pa je materiala. To je bil glavni razlog neakthrnosti. V mnogih slučajih so krajevne uprave vse ipreveč pričako-vaie, da jim bo potrebm mateTial doba-ˇfla okrajna uprava, m©»to da M same preiskale vse možnoeti pridobhranja gradbenega m«teriala fz lokainih virov. V lehi 1948 krediti niso predstarljaH po-sebnega Tpra*an»a. Nl težko »gotoviti, čn i dogracfttvijo petfh zadružnih domov v letu 1948 v kra^h.: Podlehnik, Mureišnci, Rogoznica, Velika Nedelja in Grajena ter s poste-vitvijo temeljev in dehio dovrsitTijo zi-dov na vseh ostaHh gradilišfih krajev-ne viprave ra vaški ocTbori OF nieo nspe-Ji v zadostnd mari prikazati IJttdstvu po-mena gradenj za^dtužnfln domov ter njih vloge v gospodar^tem, političnem, kul-tomem in sociabttein pogle doTrše&fh pet doroov ˇ surovem «ta»jn že v lan-skem leta. Lefeos so bili dotjrajeni že domovi v Litraeifcu, Trw>vski v«sj in Gorišmri, s*irje par in sicer v Markov-cih, Dornavi in v Lovrencn bodo do-grajeni do konca avgtista t. 1. Krajevne iiprave m vaški odbori OF so torej "V naved«nih krajih v pogledu gradenj za-dražnih doroov storiH svojo dolžnost, nekateri prej, drugi pozneje. VprašaBJe je, če so uprave in VOOF v ostalih krajih res naletelj oa nepremostliive težave pri gradnji, aK pa so sami zakri-vili vso ogromno škodo, ki z vsakim dnem nastaja na napol dovršenih stav bah. V Turnišču so postavljeni temelji tn okrog 50% zidu. Material imajo. Zaradi pomanjkljive organizacije d~$o nikamoT ne napreduje. V neki meri ovira gradnjo vprašanje kredita, kar pa nikakor ni glavna ovita nedelavnosti. V Vidn stoji tud: okrog 40«/« zidu, primanjkuje pa zidne opeke. To pa v ostalem ae opravičuie ned-elavnosli, ker niso izvršiK nakazane sečnje lesa, ki )kn je bil dodeljen s strani Gozdne uprave. Leskovčaoi ee deloma zanimajo M gradnjo, fim pa primanjkuje materiale. Zidovi 9o deloma postavljeni. Tudi v Zavrču bi pridneje gradili, pa imajo ve-like težave s prevozom apeke, ki jo bo treba voziti in. Ormoža. Ostala gradbišča: ˇ Slovenji Tasi, Staršah, Stofncih. Juršincih, Stopercah in »a Hajdini, kjer so postavljeni le te-melji, ali pa še to ne popolnoma, nam dajejo sliko nedelavnosti krajevnih uprav in frontnih organizacij. Posebno izrazit je gornji primer na Hajdmi, kjer eo bile rn so vse možnosti za gradnjo in dograditev. Imajo pripravljen les, 30.000 kom zidakov in potrebne streš-nike. Delo kljub temu* nikamor ne na-prednje. Uprava v Trnovski vasi je samoinicia-tirno začela z delom že v februarju L 1. in dom dogradila v aprilu. V primcri % ostalimi upravamt zasluži vse priznanje. Kraievne uprave v nekaterih krajih v lanskem Jetu niso vlagale dovolj skrbi v tehničoo vod6tvo in uporabo mate-riala. V Litmerku si je n. pr. bivši član nprare Antolič AJojz dovolil randeliti 2000 kg cementa privatnikom. Podoben je slučai iz Markovc, kjer sta si ttprav-nik ekonomije Vršič Martin in tajnik KLO Ciglar Janez enostavno razdelila 1000 kg ceroerata. Vse te pomanjklj-vosti bodo morale v tetosnjih gradnjah od-pasti, posvetitl pa bo treba čim več pozomosti nabavi materiala vl lokalnih virov. Voditi ie treba točno evidenco potrošenega matenala in v nobenem eJučaju dovoliti, da bi se tiporabljal v kakšn« dmge namene. Za nore «spehe Je potrebno resno nadal)evan)e dela OZKZ bo morala vpraSanju gradnje zadnižnih domov posvetiti večjo pozor-nost ter kot operativni voditelj okraj-ni upravl midšti več pomoči, predvsetn s svojim aktivom, ki bo ob posečanju kmetiisko-obdelovalnih zadrug in kme-tijskih zadrug lahko mareikakšno stvar opravil na terenu v pogledu nadaljne gradnje. Krajevne uprave bodo morale s pomočjo množičnih organizacij vložiti vse svoje sile v čimprejšnjo dograditev ter mo-bilizirati čim večji krog ljudi pri gradnjah. izkoristiti vse vire domačega materiala ter med množico dograditev zadružnili domov popularizirati. Tudi KZ in KOZ se bodo morale bolj zani-mati za dokončanje pričetih del, posebno' kmetijsko-obdelovalne zadruge, ki bodo morale kapitalni izgradnji sploh posve-titi potrebno pozornost Na njivah državnega posestva v Turnišču so v nedeljo okopavali in pleli Na njivah državnega posestva v Tnr-nišču je opravilo v nedeljo 24. t. m. 226 članov sindikalnih podružnic državnih posestev iz Jeruzalema, Ormoža, Pod-lehnika, Dornave in Turnišča, mestne ekonomije v Ptuju ter vrtnarije Hristov Minčo iz Ptuja obsežno prostovoljno de-lo okopavanja zelja, pletja trave iz pe-se in okopavanja, nlelja fižola, obiranja graha ter mlačve rži. Stevilna udeležba na nedeljskem pro-stovoljnero delu na Turnišču, kjer niso bili samo mladinci, temveč tudi odrasli člani sindikalnih podružnic, ni bila sa-mo odraz sindikalne discipline in de-lovne požrtvovalnosti, temveč tudi ma-nifestaciia družbene povezave delovnih ljudi v času. ko delamo podnevi in po-noči, ob praznikih in nedeljah, da ne bi naši delovni ljudje ob praznikih mislil? na življenje po smrti, teraveč da bi bili dnevi njihoveoa življeni?« doba častnega dela In dostojnega preživljanja. Kljub smehu, šaliivkani in petiu je bil v 1554 delovnih urah okopan 1 hektar zelja, optelo 1,5 ha pese, 0,30 ba fižola, namlačenih 1500 kg rži in nabranih 420 kg graha. Vsi člani In članice sindikata so se zavedali, da je nstvarjanje zdravih kolektivnih odnosov | med Ijudini v socialističnem gospodar-stvn predpogoj za izpolnitev planskib nalog in za dosego cflja zgraditve so-cializma in zgodovinskega priznanja, da je bila KPJ s tov. THom na čelu v sta-nju voditi narode Jugoslavije po naj-krajši poti v družbeno gospodarstvo. Največ, to je 77 čkinov sindikalne podružnice, je prišlo iz Jeruzalema, 33 | je bilo domačih iz Turnišča, 31 iz Dor- ( nave, 29 iz Podiehnika, 24 iz Ormoia, i 22 iz vrtnarije Minčo in 10 iz mestne ; ekonomije v Ptuju. Večina je bila svoj i čas vajena ob nedeljah praznovati, se- ! daj pa gre večkrat preko navade praz- novanja v brezdelju. Sedaj praznujejo ob nedeljskih delovnib uspebih, ki so posvečeni nalogam prve petletke. Po končanem delu so se člani fodruž-nic veseli razšli v zavesti, da so i delovno pomočjo pripomogli kolektivu državnega posestva v Turnišču, da se je povzpel za me-sec dni nnprej v poljskem delu, obenem pa so onemogočili raznim »črnogledom«, da se ne bodo več spo-. tikali nad tem, kar je na državnem in ! zadružnem polju neobdelaneqa, temvef bodo raje priznali, da je delovna mno-žica v slanju opraviti v nedcljo, česar poleg drugih del ni mogla med tednom. i Ra—Jo Veliki zadružni dom v Gorišnici je pod streho V potrditev dosedanjega uspeha na zadružnem stavbišču In za pripravo moči za nadaijnja dela je bila v Goriš-nici v nedeljo, 24. t. m., pred zadružnim domom svečanost, ki so se je zraven šievilne množice domačih in okoliških delavcev in kmetov udeležili tudi par-tijski, frontni in upravni funkcionarjl iz Gorišnice in Ptuja. Na svečanost je v Gorišnico prihitelo tudi veliko število članov sindikalnih podružnic iz ptujskih podjetij, ki so poraagali pri gradnji doma. Na prostoru pred domora je blla po-stavljena trlbuna z mikrofonom, na do-mu samem pa je bil zraven Titove slike, zastav in drž. grba namesčen zvočnik, tako da je bilo mogoče po vsem pro-storu z lahkoto slišati govornike in glasbo. Ob zafelku svečanosti so govoriii predsednik KLO Feguš, predsednik uprave za gradnjo zadružnega doma Pe-trovič Alojz, okrajni sekretar OF Ber-gfnc Peler in predsednik OZKZ Belsak Franc. Slednja sta v svojih govorih pod-črtala nujnost gospodarske preusmeritve na vaseh in združitve posamičnih go-spodarstev v veliko zadružno proizvodno enoto, zadrugo, potom katere bo mo-goče postopno vcepljanie načel kolekti-vizma v kmetijstvo. Okolnost, da smo pri graditvi socializma v Jugoslaviji vezani na lastne sile, mora biti vsako-raur jasno, ker bo vsakdo pomagal noslti del nalog in bremen, ki so nujne za iz-vedbo prve petletke. Predsednik uprave tovariš Petrovič je dal poročilo o potek\i gra-ditve doma v Gorlšnici. Od 13. ju-lija 1948 je začela v GoriSnici rasti velika zgradba, kl presega po dolžini in vlšlni skoraj vse skozi des«Het]a v Go-rišnici postavljene stavbe. Poleg šole Je zadmžni dom v Gorišnicl druga veCJa zgradba, ki bo slnžila vsemu poštenemu delovnemu ljudstvn gorišniškega kultur-nega in gospodarskega centra. Sedanja oblika doma je nastala s pomočjo mar-ljivih in požrtvovalnih delovnih ljudi iz Gorišnice ln PtuJ?. tekom 15.938 udar-niških ur in 15.288 plačanih delovnih ur. Največ proslovoljnih t. J. 7148 ur so opravili člani in članice OF in AFZ, 3645 ar mladina. 1800 člani ZB, 1745 ur vozniki in 1600 ur člani sindikata. Iz 128.000 kom. zidakov, iz 14.000 kom. bobrovccv in drugega materiala postav-ljena zadružna zgradba bo sedanji ge-neraciji v Gorišnici in okolici dokaz ne-omajne volje delavcev in malih ter srednjih kmctov za zgraditev socialistič-nega gospodarstva na vaseh, ki gre preko in mimo raznih zaslepljenih in za-ostalih strahopetnežev. Ti se niso nikdar trudili pri pomoči graditve naprednih zgradb v kraju. Njim nobena stvar ni blla dovolj sveta in poštena, da ]e ne bi v svoji ozkostl blatili vse dotlej, do-kler ni postavljen pred nje zid, katerega se izcKjnejo, da si ne bi razbili glavo. Ni Jih sram pred sovaščani, niti pred svojinii otroci, pred delavci in malimi ter srednjimi kmeti razkladati raznih kratkorepih izgovorov, samo da bi šlo delo na zadnižni zgradbi mfrno njih. Komunistična partija vodl poštene in zavedne delavce in kmete po poti do velikih ustvaritev, ki smo jih dolžni iz-vršiti v začetku drago plačane svobode. Priznanje in nagiade, ki so jih prejeli vrgledni graditelji doma Petrovič Alojz, Stanič Slane, Feguš Slavko, Drevenšek Slava, Horvat Branko, Suqman Zlatko, Feguš Ela, Kovacec Franc, Salamun Ivan, Klančnik Anton, Trunk Ivan, Gomilšek Mirko, Muhič Ivan, Janžekovič Franc, Veldin Anton, Mlkša Joie, Kukovec | Ivan, Geč Ivan, Znidarič Janko in Brn- . men Vinko, predstavljajo za imenovane i priznanje časti, kl jo je mogoče doseči j edino potom odločnefla in požrtvoval-nega dela za ustvaritev osnovnih pogo-jev za preobrazbo naSih vasl. Po svečanosti Je bila ljadska zabava. Znanci in prijatelji so se na svoj način pomenill o vsakdanjih problemih, mla-dina pa se Je nasmejala in naplesala is veselja nad nspebi, ki jih dosega na vseh sektorjlh gospodarstva. Največja svečanast se bo vršila v Go-rišnici na dan, ko bo zadružni dom do-končno zgrajen In predan zadružnemu kolektlvn v Gorišnici, kl bo iz doma prenašal med liudstvo predloge In iz-kušnje zadružnika in direfctive Komn-nistične partije Jugoslavije za pospe-šeno socializiranje vasl na ptnfskem polju. V. J. Po ogledu zadrug v Vojvodini Drbetinci 25. julija 1949 Po povralku z lzleta v Vojvodino, kl ga je organizlral OOOF v Ptuju, bi rad v par besedah povedal znanim in ne-znaniai Ijudem iz Slov. goric in ptuj-skega okraja, kar sem vldel prviL v svojem žjvljenju in kar je napravilo name zelo globok vtis. V Vofvodino sem odšel s predsodkl, kl jih lmajo mnogi naši mladi In odrasli 1 ju-dje v Slov. goricah. Bil sem namreč prepričan, da bom moral v Vojvodini ugotavljati velike razlike med tortnih sekcij itd., za voo eektor-joi, ki nui najbolj odigovaija, lci ga n-aj-bolj zanraaa in do Tcaterega čuti največ veiselja in 6po«oTiirji igTajo natfnrač eah, v«"d*?o k-?T'5Tin irTTirn, vpseli poje-)o in pri tem r ¦->, dn se zra- vcn v^pga :trr ¦. Četrt-amo pr&dav*nie o lelalslvu prav tako za-nima slehernega pionirja. Ob lepem vremmn pa je na yrsti kopamje, kjeT se i pionirčki, ki nJso znaiM plavati, surreme-ne v dobTe piavake. Na ko^ianm se pionirii radi ifrtajo z žo>go, tam se uče mnoigih šport«^ k?er itd. Vse zafniimi-vo in koristno... 'Preositanejo Še i7.1eti, ki so pa najibolj privlačni. Na njih se pioinirji popolnoma neoroaTmo nanjče eipo-znavn^ svojo dcrmovino: s čim se v glavnem bavijo Ijindje v fcrajoi, kamoT so pionirji napravili svoj iiflet, kakšna so polja, kakšni gozdovi, pri tem 66 v pionirju porodi -vpr»?anp4e zakaj to, za-kaj ta'ko in desetin« dru<7ih ^odoibnih vprasanj. Odni v posefono d&setino, ki jo je z usipehom vodila vodič tov. Ilovšek Jožica. Z n.ji-mi je izvajala posoben dnevni red, ki je obsegal riajveč otroške igre in kraj-še nzlete, odnosno sipiehode v naravo. Tudi pravljice, ki iim je znala lepo pri-povedovati vodič Bartol CvctTca, ro naj-mlajši pio'iiirji zelo radi pos.'«(3a.H. KakšeTi pa je dnevni red ostalih pio-nirjev v takšni koloiniji? Pionirii v&t^-nejo ofc šestih zjutraj. Ko jih je poLi-vela isri dodobra predramiia pe-t miout trajaioča Hitranja fizkultura, se pionirji umijejo vn po«pravijo svoje pr>stelip Med tem pa je »dežumi« spalnice po- metel epalnico in hodaiik, nakar «e pio-nirji Tbero k zboru za dviganje zasta-ve. Potem, ko so nač&lniku, ki je bil Vlado — eden izmed najboljših pionir-jev, raportkaili dosetarji Marjan, Stan-ko, Elvira in Marinka o številčnem sta-njn, tako, kot to delajo njihovi starejši tovariši na delovnih akcijah, je načel-nik prečifal dnevno povelje, ki obsee okrajnega pionirskega štaba Pavlovčič Zvonka in namestnica pred-&ednLka OF za Ptuj Kancler Jnlka. Vsl govorniki so poudarili važnost skrbi Ijudske oblnsti za otroke delovnlh ljudi v mestih in na vaseh. Pionirska restavractja predsfavlja za oiroke do 14. leta okrepievaljiico in iz-ključno otroški lokal, kjer se navajajo otroci na obnašanje in samostojnost, ka-kr^na pristoia mladim In odraslim lju-dem v socialistični družb?. Po otvoritveni svečanosti so sedll pr-vi gostje restavraclje za mize, na nove pletene stolcke ter si dali postreči z mlekom, kruhki, medenjakl, malinovcem ir ')rif;'nii nribollški, Itaterih cene so največ 9 din za komad. Najcenejše je mlsko, in sicer lonček en dinar, z mar-melado ali medom namazani kruh pa 3 din, tako da se )e mogoče za 4 din pri-merno okrepčati. Matere so občudovaJe obnašanje svo- jih tn dragih malčkov, kl niso mogfl prikrlti navdušenja nad takojšnjo in solidno postrežbo. V ponedeljek in naslednje dn( ]e za restavracijo zvedelo Se več otrok In staršev. Naenkrat Je bilo premalo stolf-kov in mizic ter premalo rok, ki bi jim mogle takoj postrečl. Nastavlli so se v vrsto in dlsciplinlrano čakalL Opol-dne }e restavracija navadno prazna. Po-poldne in protl večeru pa se mati gostje radi vrnejo. Ob pogledu na vse to sta med dra-giml nad vse vesela poverjenik za trgo-vino in preskrbo pri OLO Kolarič Miha in ravnatel] okrajnega magazina Kle-menčlč Martin, ki sta opravila do otvo-ritve mnocra pota in lntervencije ter sta osebno kontrolirala vse priprave za ureditev okusne restavracije, kar se |lma je ob pomoči ln razumevanja poedinih funkclonau-jev lindske "^tf"** »- innr. žičnih organizacii docela posrccilo. Restavracija že obratuje, urediti pa bo treba vprašanje pravočasnega zala-ganja r&stavraclje s potrebniml žlvili in se pri tem v pretežni meri naslcniti na pomoč kmetiisko-obdelovalnih zadnig iz ptujske okolice, da bodo te dajale mle-ko in drugo, da ne bo treba teh količin črpati iz sklada osnovne dmžbene pre-skrbe. S tem bo ustvarjena praktična povezava skrbi delavcev iz obratov in zadružnikov za zadostno prehrano otrok, ki jim je dano nživati sadove socialistič-nega gospodarstva. B. J. Dijaški dom v Ptuju je v veliko pomoč dijakom ptujske gimnazije Pri izvajanju pla-nskih nalog v pogledu povečanja števila srednjih strokovnih kadrov v Sloveniji na 8000 tekom prve petletke, predstavlja »Dija§ki dom« v Ptuju veliko pomoč mladincem, ki obis-kujejo pouk na ptujski gimnaziji. Pri-bliževanje h koncu prve petletke bo za-htevalo razširitev in poglobitev te po-moči, ki je doslej postapoma rastla in že letos dosegla precej širok razmah. Po glavni obnovi v šolskem letu 1945-46 je bil Dljaški dom v Ptuju za-radi primernih preureditev prikladen za dvig števila gojencev od prvolnih 60 v letu 1945-46 na 154 gojencev v letu 1948-49, s čiraer se je zelo približal ma;ksimalni kapaciteti 164 gojencev. Predno se bo še dalje razširil in izpo-polnil, bo z doslej razpoložliivimi sred-stvi vršil svojo nalogo napram mladini, k; ji nudi ljudska dski odbor v Ptuju. Osnovno šok> je ob skovalo le 5 go-jencev, 130 gojencev nižjo in 18 gojen-cev višjo gimna-zijo, eden pa glasbeno šolo. Preko zimskih mesecev je bilo spre et h v dcxn 47 dijakov, od katerih je z nastopom lepšega vremena 37 dija-kov odilo damov stanovat. Ob koncu šolskega leta je bilo v doinu 133 gojen-cev. Med šolekim ietom je vzgojitelj-ski zbor s pomočjo mladinskega aktiv^ izločil iz doina 12 gojencev zaradi sla- bega učnega uspeha. Ob koncu šolskega leta sta od teh ostala 6amo še dva nd popravnih izpitih, dočim so vsi ostali padli, kar dokazuje, da je b:la med-letna kvaliteta njihovega učenja pravi\-no ocenjena. Ob zaključku šolskega leta je padlo 3,78n/o gojencev iz doma. Razrsde je iz-delalo 73,50% -gojencev, dočim imajo ostali popravne izpite. Med gojend je bilo 10 odličnjakov. 4 so opravili višji tečajni izpit, 11 pa nižiega. Po učnih usoehih so predrijačlli nlžjesolci ter VII. in VIII., dočim sta b:la V. in VI. raz^ed na sedmem in o|mem mestu. Učne nre so vo^liU v 'domu triie pro-fesorji. V prt>stfTn času ©o vriili nad-zorstvo Tiad gojenci fn jim nudili po-tiebno pomoč pri ufeniu 3 osmosolci. 1 sedmošolka in 1 šestošoHta. Tudi vse ostalo delo je vodiia mladina sama, po-sehno kar se tiče discir>1!ne rn higiene Omembe vredna je medseboma po-moč pri u^en;u. V tem oziru so bil po-sebno vzgledni nižješolci, dočim so imeli višješolci več opravka s svojim študi-jem. Mladinska in ponirska organiracija sta imeli stalne tedenske fizkulturne ure. Gojenke so bile v tera pogledu rednej-še. Ob koncu šolskega leta so fizkul-turniki priredili svojo akademijo. Mar-Ijiv je bil tud dramski krožek, ki je spravil na oder tri igre. Oder so si ure-: dili go;enci več aii manj sami in ga bo-do v bodočem šolskem letu še izpopol-nili. V gralnici so bili vidnejši šahi-stt ki so prirejali tudi medsebojne tur-nirje. Razen šaha je imela mladma na razpolago tudi druge družabne igre. Obe učiinici sta meli tudi svoj stsnčas, ven-dar med njima ni bilo pravega tekino-vanja. Knjižnica v domu šteje 169 ml«-din^kih m pionirskih knjig, k; so šle med^letom skozi roke 871 bralcev. Go-;encr so poleg teh čitali tudi knjige Iz šolske in ljudske knj žnice. Citalnica je sprejtmala deve> časopisov in revij. V domu je delo usmerjal mladinskl odbor, ki se je zlasti v zadnjem čaeu. (Nadadjevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z druge stranil pred zaključkom šolskega leta, ko je bilo treba delo stoo se že vršijo raz-ne priprave; sai je bilo za sprejem v dom v pr hodnjem šolskem letu vlože-nlh dosiej 180 prijav. K. S. Uspehi minulega šolskega leta so boljši od lanskih Okupator je v ptujsikem okrajn za-oral globoke negativne brazde v naše šolstvo in je trajaio nekaj let, da smo te pogubne brazde odstranili. Začeli smo znova. Znašli 6mo se v čisto noviii in &premenjenih pogojih, pod katerimi smo začeli svoje delo med šolsko mladino Učitel]6tvo samo se je v svojem delu lovilo. Maogi so mislili, da bo načln njihovega dela tak. kakršen ie bil v sta-ri Jugoslaviji. Pozabljali so, da smo cped tem prehodili najveličastaeiši del svoje zgodovine, NOB in da smo vse svoje delo p.reusraerili v gradnjo socializma, kaT je bilo nujno prene6ti tudj v šolo. kjcr smo začeli graditi novega človeka Mladi učitelji so se hitro vživeli v 6vo-io vlogo, marsikateri starejši pa le po-iagoma doživljajo svojo preobrazbo. do-čim nekateri, sicer redki, do konca svo-jih dni ne bodo doumeli velike prelom-nice v družbenein razvoju človeštva. Starejši učitelji so sicer že v stari Ju-goslaviji poznali učni načrt, vendar 60 se po njem redkokdaj ravnali in še red-kejši so bili oni, ki so ga izvedli. Ve-dali tudi niso, da je bil učni nacrt v stari Jugoslaviji prikroien duhu kapita-lietiane miselnosti in da je ve« služil njihovemu osnovnemu principu: Izkori-ščati človeka do človeku. Ob koncu šolskega leta 1947-48 je po-sebna komisija, zbrana iz vrst ueitelj-stva, ponavno temeljito pregledala učne načrte vsega učiteljstva im na sestanku vsega učiteljstva podala svoje kritične pripombe. Idcazalo se je, da je bilo ze-]o malo učnih načrtov, ki bi bili ffpo-sobni, da bi 'Z njih črpal učitelj enov, katera bi ufe©ce obogatila s kvalitet-nim znanjem m jih idejno pravilno usmerjala. Mnogi nairti so bili čisto for-raajnega značaja, suhoparni in površni. Premalo je bila v njih zajeta NOB. iz njih ni dihal sociaJizem. Na podlagi pr*jctih navodil je afi-teljsivo poTiovno se6tavilo učne načrte za šolsiko \e\» 1948-49. Proevetna in-struktorja sta ugotovila, da so bili ti načrti se«t?vljeiu mnogo bolj skrbno in vestno, d* je vse predmete prepletal duh nove^a časa. Našla sta nekatere načrte, ki so bili baš v idejnem pogle-chi V2*rni. Res je sicer, da je bilo tudi lu r« dokaj fonnalizma. Včasih je na-L»•. trstal bolj na papirju, pri pouku pa Ai bilo Idejnosti. Vendar je tr^»a ugo-Vsviti, da je bil v pogledoi učnifo načrtov fitorjen velik korak naprej. Z maiiml iz-jemajni je imelo vse učitel}stvo tedeneki in dnevni u6ni načrt in ga je po ve-čini tudi predelalo. Naš okra] jma večino višje organizi-ranih Sol. Ima eno samo dvode^čno šo-lo, na kateri je poučevai le en učitelj. Upravitelji so pravilno zajeli organiza-cijo šole Redke so bile ane šole. kjer so poučevali elementarni ali pa fetrtl razred tečajniki. Tudi najvišji razred so običajno poucevali ideološko najboljše podkovani učitelji, ker se zavedamo, da ai vseeno, kakega učitelja ima na]viš|i razred, iz katerega odhajajo otroci v živ« ljenje in v katerem "morajo dobiti so-!idne ideološke o*nove. Gotovo je, da zavisi kvaliteta u^itelje-vega dela v precejšTiji meri od dobrega učnega načrta. Kot je bilo že zgoraj po-vedano. so ta moment mogli naši uči-telji že prilično dobro izkori«titi baš za-radi tega, ker so bili njihovi učni na-črti dobro sestavljeni Kvaliteto dela je pospešcvala tudi učiteljeva predanost socializmu, eploh njegov socialietični odnoe do dela in njegova prizadevnost in vestaost Brez pretiravanja je treba pcudariti. da so učitelji-partijci in tudi zdravo misleči nepariijci kvalltetno de-lali med šolsko mladino im storili vse, da bi ji dali tudi kvalitetno znanje. Pomanjkanje učnega kadra je povzro-čalo, da so mnogi učitelji poučevali po dva oddelka in to ves dan Razumliivo je, da je tam kvaliteta dela občutno trpeia letotako ]e slabila kvaliteto de!a Drenatrpano«t razreda in pomanjkanjs ufil Mnogi spretnejži ufitelii so s po-močjo učencev izdelali prav dobra učila, ki so povzdignila kvaliteto dela ufite-ljev. Ufiteljeva priprava |e glavno me-rilo te zrcalo njegovega dela Od 203 učiteljev sta prcarvetna instfuktorjg ne-šia eneaa samega učitelia. ki spioh n1" imel priprav oz. dnevnika in je tudi cstale Uradne kn!ine vodi! s Itio površno (Trnovska vasl. vsi ostaii pa so imeli bolj ali mani skrbne priprave. Velik napredek )e v letošnjem šolekem letu učiteljstvo pokazalo tudi v svojera ideološko-političnem zgrajevanjoi in pre-nasafn^u te zgrajeno&ti na učence. Lahko bt trdili, da je 60% učiteljstva ideolo-Sko pravilno usmerjalo svo) pouk, kakih 30% je pri tem postopalo formalno in neprepričljivo in le kakih 10% je bilo učiteijev, ki so ostali pri 6VojeTn delu icdiferenttii v tem pogledu, dočitn bi lahko trdili. da ni bilo opaziti učitelja, ki bi kaza! sovražen odnoe do naše dru'2-bene stvarnosti, v kolikor niso nekateri zaradi svoje iTrdiferentnostf in nezgraje-nosti negativno vplivali na svoje ufen-ce. Poverjenlštvo za prosveto se zaveda, da bo mor&lo v bodoče budno pazlti, da se ideološko delo naiega utiteljstva dvigne iTi doseže večj« globina. Naše šole so dosegle v splošnem 72-odstotni učni u^peh. Zavedamo se. da ta uepeh ni zadovoljiv. Nasproti laosko-letnemu se' je sicer dvignil za 4%, ven-daf je ta dvig malenkosten In priznati moramo, da je pod norraalo Dosegli nl-smo norme 80%. ki smo si jo zadali. Največia ovira pri doeeganju bolj§ih uspehov je še vedno problem Haloz in SlnveTiftkih goric s svojim težkim social-nim poiožajem. ki ©icer kaže tendenco izboljševanja, vendar pa še ne v za-dostni meri. Kako nai doseže učenec uspeh, če preleži vso zirao na peči brez obleke in čevljev Na ttmogih halo^kih solah od 20—30% učencev 3—4 mesece ©nloh ni prišlo v šolo. Podobno je bilo Uvdi na nekaterih šolah v Slovensikih goricah. Haloški vmičar se se ni dal pTepričati, da bi bilo bolje zanj odtti v produkciio ln 6 tem zagotoviti kruh in ostale življenjske potrebš6ine sebi in | svoiim otrokoTn. Z dobrim političnim j delosn med liudslvom bomo počasi do-eeq\\ tudi to. Pri vsem tem pa ]e usp«š-nemu napredovanju učenca velikanska ovira alkohol Slabo hranjeni otroci uži-vajo alkoholne pijače v velikih količi-nah in starši so še vedno mnen;a, da alkohol daje moč. V ravninskem prede- ( lu našega okraja starši silno izkoriščajo otroke tudi za najtežja dela. Razumljivo je, da je telesno utrujen otrok nespo-saben za duševno delo. So še nekatere druge objektivne ovire pri uepešnein na-predovanju učencev (pomanjkanje ka-dra, prenatrpaino«t razredov, oddaljenost od šole), vendar je zgoraj navedena nai-re«nejša. Res je. da je prvenstveno od-visen uspeth od učitelja Reči pa moram, da tako intenzivnega dela kot je bilo ¦v preteklem šolakem letti v naših io-lah, že ni bilo in da to delo ni v nika-kem razmerju z doseženimi uspehi. Pri ufencih, ki stalno uživajo alkoholne pijače in opravljajo naitežja dela, tudi naiboljši učitelj ne bo nič opravil. Kančno bi bilo treba omeniti še to, da 6mo pri ocemjcvanju zavzeli naj-strožji kriterij, pri teiner na6 je vodilo nafelo, da učenec ni rrel za prestop v višii ra?:red, če v celoti ne abvlada predpisane snovi. Se ostrejši kriterij je bil postavljen | pri zaJcljučaih izpitih v 4. r. Iz zapisni- t kov, ki 6o jih poslale razne šole, je bilo , razvJdno, da je bil vzrok negativno oce-njenih predvse-m v čitanju. Brez gladikega in logičnega čitanja ucenec ne more vršiti nobenih obnov in tudi ne prede-lati cnbMrne snovi po utnem načrtu. Za-to so bi'i brrapogojno vsi učenci. ki so pokazali slabo obvladanje čitanja. ne-gativno ocenjeni. Za ostale razrede je bilo že na 6estankih učiteljstva med šol-fikim letom postavHjeno, da se v teko-cem šolsikem letu hvr^i brezpogojna od- j bira v vseh razredih in da sodeluJe pri ; ocenjevanju ufencev v poaameznih raz- i redih upravitelj šo\e, oziroma najmsnj ; po en učiteilj. Prepri^ani smo, da v šo- ¦ lah, kjer izkazujejo 90%gti ali še večji j u&peh, tega ni6o taiko striktno izvajali. I Tako emo izvršili papolno odbiro, iroi-no operacijo, iin smo prepriča>ni, da bo-do uspahi v novem šolskem letu mnogo boljši. % Če priinerjaimo vzgojne tuspeh« prejš-njih let s sedanjimi, laliko ugotovimo. da so nmogo boljši. Poiasla je avto-ri-leta učitelja. Na ranogih šolah eo <>e ustvarili dobri učiteljski koleiktivi, ki enotno usmerjajo svoje vzgojno delo. Pionin&ka organizacija je ponekod do-segla, da so nastali že tudi razredni ko-lektivi učencev. Na takih šolah. so bili tudi mnogo boljši uspehi, ker ee je v kolektivih utrdil cut odgovornosM in ustvaril socialistični odnos do učenja (šole Gorišnica, Markovci, Hajdina). Zelo pomanjkljivo je še sodelovanje §ole in staršev. Mnogi starši še vedno niraajo p"aviltiega odnoea do šcle. daei se je tudi ta ze izboljšal v neikatcrih krajih. S poživitvijo de!a pionireke in raladmske organizacije, ki bo znsla uslvariti vez med šolo in domom, se bodo tud,i ti odnosi popravili. Sestanki roditeljev bodo morali biti v bodoče plodnejši, vsebinsko rn ideološko boga-tejSi, vcaprej dabro pripravljeni. Kadcir j bodo poeegali v Ideološko borbo uči-j telji, učenri in starši, ko bodo vsi spo-znali našega razredTiega sovražnika in se proti njem« borili s plamenom revo-lucionarnosti, takrat bodo naši vzgojni i uspehi v vsakem poglcdu na viSini. • Velik in zamasen del je v naših So-lah in tudi izven nje zavzemala borba proti misticiTimu in praznoverju. Ce ce zopet dotaknem naših Haloz, moramo povedati, de je po njih praznoverje še zelo razširjeno (Žetale, Leskovec!) in da je bila borba proti njemu še prav težka. Proti misticizanu je zavzeraala borba najrazličnejie načine in oblike; zkazalo 6e je pač, da tu zelo malo zaležejo ad-ministrativni ukrepi in da je le inten-zivno zadevno delo vsakega posamez-nega učitelja lahko uspešno. Kjer se je boril učiteljski kolektiv koi celota, je uspel, te pa je le en učitelj v kolek-tivu zav7emal aportunistično stališče, te bila borba raedla in ni prinašala trajnih u&pehov. Ugotovili sroo predvsem, da so se za borbo proti misticizmu mnogo premalo brigali sindikati delavcev in tako doživljali, da 6O bili starši-delavci mnogo bolj nera^zpoloženi naprara borbi proti verskemu pouku kot kmečki starši. Ni«o se dali prepričati, da socia-listi^na vzgoja nudi človeku najtrdnej-še o&nove morale. Razen ene sedemletke (Vid) so vse osta-l€ (6 po številu) doseg!e novi cilj v letosnjem šalskem letu. Učitelji v viš-jih razred-:h 6edem!etke so se kct za-časni predmetni učitelji skrbno priprav-ljali na pouk in po večini tudi prede-lali učni načrt. Skrbeli so za gvojo stro-korno m Ideolo&ko izpapolnjevanje Skoro na vseh sedemletksh je obcutno pomanj-kanje učil za prirodopis in fiziko ter kemijo. Zaradi občutne-veda, da «o žarišče naše nove socia!)-stične kulture. V našein okraju ie vpra- i šanje učiteljekega kadra menda n^jbol; I pereče, saj nam bo po sedanjem staniu raaajkalo 73 učiteljev Dosegli srao. d» ¦ se bo okolj 20 dijafeov vpisdlo n« ar)-teljišče, vendar smo bili pri tem pre cej skeptični, saj eo se prijavili za ufi teljišče najslabši diiaki III r. gimnazijp Večina učiteljev-tečajnikov se je oti lično obnesla in pokazala odločno volio za vzgajanje sodalističnega ^loveka L^ 3 ali 4 6e bodo mn-vzgajati m'adino Niso moglj spozna*i da ima vzgojitelj v socialističnem druž benem redu najvzvišenejšo nalogo grus>trijo je torej stroj-na mlatev velikanskega pomena. Paziti je trefoa saTno, da se ne bi dogajalv-), da bi mlatilnice izgubile preveč časa v mrtvi/h, nedelovnih u^ah s prevažanjem ali čaikantcan strojev. Tudi v pogledu kvalitete opravljenega dela je strojno delo daleč pred mlatvijo s cepci. Oeta-nek zmja v slami, ki je bila mlačena s sirojem, je še*tkrat manjši kakcw v ti«ti, ki je brla mlačena s cepci. 138 mlatilnic v okraju bo te dni kon-fa!o zadnjo fazo dela pri poapravlja-njaj žitnega pridelka. Slednji ie za ckrog 30% boljži od lanskega. Po sektorjih je he.ktar«.ki donos p-ribližno takšen: dr/avna poeestva: Po.dle$injik: pšenica 19 mtc, ove6 15 ratc Zavrč: pšenica 19 mlc, oves 16 mtc, Onnož: pSe-nica 24 mtc, )ečmen 26 mtc. Turnišče: pšenica 18 do 19, rž 18 mtc. Kmetijsko-obdelovalne zadruge: Osojnik: ječroeni 30 mtc, pš»n. 22—2-5, Trniče: pšenica 18-20 mtc, rf 18-19 mtc Središče: pšen. 18-20 mtc, rž 16-17 mte. Industrijske ekotiomi^e: Janž: pšenica 16 rotc, rž 18 mtc, iečmeo 21 mtc. Mestna ekoTiomija Ptuj: pšenica 25 mlc, rž 30mtc, oves 16 mtc. Zadružnn ekonomija Markovci: pšenica 16mtc, ri 15mtc, [ečmen 15mtc. Tudi privatni sektor letos ne zaostaja Napr&den mali kmet iz Markovc Veršič Martin je pridelal 20 mtc pšenice na ha, rži pa 13 do 14 mtc Kekec Mihael \z Birkovc ima 18 do 19 mtc rži na hek-taru, Tomanif Mirko v Držencih pa 18 do 19 mtc pšenice ter 17 do 18 mtc rži na hektaru. Je pa še dolgg vrsta drugih, ki imajo prav tako lep hektar ski donos. Ing. Z. E. Važno je, da vsak naš delovni člo-vek razume, da je njegovo delo del splošnega dela, da je od njegovega dela odvisen del splošnega uspeha. Zato je treba pričeti z dobro orga-nizacijo dela od spodaj. Tu ]e treba neprestano vzgajati Ijudske množice v tem smislu, da bodo same našle vedno in vedno nove oblike za po-večanje produktivnosti dela, za bolj-šo organizacijo, za večjo štednjo, za večje rezultate. V tevx nam mora/o biti vzor sovjetski delovni Vudje, ki so tako rekoč iz nič ustvarili ču-da. To so dosegli samo zato, ker so delovne množice pojmile tesno po-vezanost interesov posameznika in dela posameznika z interesom skup-nosti vn z rezultatom dela skupnosti. Naše množice morajo delati povsod. kakor dela gospodar za svojo hišo. NaČin dela naših Ijudi mora biti tak. da ne bodo čakali pomoči od zgoraj. ampak da bodo z lastno iniciativo našli sredstva in možnosti, da bodo zadostili svojim najnu~nejšim potre-bam in da bodo izvršili svojo nalogo v okviru celotnega naČrta. M. lljin Priroda in ljudje (Nadaljevanje) Z zrakom vred prileti iz pustinje dro-ben prah. Tedaj pravijo kmetje pri Sa-ratovu. pri Kujbiševu, mnogo sto kilo-meLmv daleč od Srednje Azije: fferzijci 6tepajo svoje halje«. Vse nebo se prevleče z dimom, sonce Sw pordeči kakor v megli. A ni ne dima ne megle. Prah je, ki ga je prinesel ve-ter od daleč — iz pustinje. Kadar obi-6če ta prah sadovnjake, pogine na ti-soče sadnih dreves. Sto in sto kilometrov daleč steguje pustinja svoj jezik in :a jezik spreminja vse v pustinjo. A na srečo leži na poti »suhovejem« vclikanska vodna površina štiri sto In šest in trideset kvadratnih kilometrov vode — Kaspijsko morje. Morje ščiti našo deželo. Ce ga ne bi bilo, bi bila puslinia že davno izsušila ve6 jug Sovjetske zve-ze, vse čmomorsko primorje. Ko ^e vali pustinjski zrak čez morje, se ohlaia in navzema vlage In od tod, s Kaspija odhaja zrak, ki je nasifen z vodo, dalje. najbrž na kavkaške gore. Tam pada voda kot dež in sneg ter hrani reke, ki tečejo z gore. Toda Kaspij ščfti le pokrajine, ki lež« zahodno od njega. Severno od morja oo sovražniku vrata odprta. Skozi ta vrata med Kaspijem in Uralom «o se nek ič usipala nešteta nornadska plemena. Usl-pala so se na zahod in na sever, tez stepe v gozdove in paHala po poljedei-ekih narodih v gozdovih. Po tej poti prihajajo tudi »suhoveji« in viharji prahu. Kam je usmerjen priti^k pustinje? Ka-terim Dokrajinam Sovjetske zveze gfozi napad? Hidiološki institut ]e sestavil zemlje-vid, na katerem so oznamenovani kraji, k^er je zrak najbolj suh in vroč. Na tem zemljevidu jasno vidimo, kako 6e jezik suhega in vročega zraka, ki se začenia prav v središču pustinje, umika nad Kaspij in steguje čez spodnji tok Volge in črnomorsko primorje tja v Ukrajin ¦>. Tj- 6teguje pustinja svoje roke, tja g:e pot »suhovejev«. Donske stepe, Ukrajina tn Zavolžje so najboljše, najrodovitnejše pokraiine naše dežele. Dajejo nam vef ko polovico vse pšenice. In te nai' oljše pokrajine so v nevarnosti. Skorai vsako leto napade ta pol4a sušx V Zavolžju je bilo med tride6etimi poelednjirai leti devetnajst sužnihl Toda tudi v najbolj plodnih letih da-Jejo polja samo petino ali ce!o šestinn količine žila. ki bi jo lahko dala, te bi irr^la dovolj vode. Kdo je kriv, da nam suša tako po-gosto uničuie žetev? Morda ni nihče kriv? Morda je suša poleti prav tako neizogibna kakor mraz pozimi? Ne. S sušo se lahko borimo. V ta namen moramo polja tako urediti in obdelnti. da bodo bolje hranila vndo, da ne uide vsa deževnica tn snežnica v reks. A to Se ne zadostuje. Sefati in saditi moramo take rastline, ki porabljajo vodo j varčno in s čira večjim pridom. A tudi to še ne zadostuje. Enkrat za vselej moramo pomesti s plevelom, s t( sovražnikom našib prljateljev, da jim ne bo več odjem-al vode in hrane. A tudi to je še premalo. Reke moramo tako preobraziti, da ne bodo odnašale vse vode v morje, marveč oddajale pre-6eŽek vode paljem. A tudi to še ni vse. Zasaditi moracno gozdove, da bodo zaščitili polja pred vro-čim pustinjskim vetrora. Vse to moramo storiti, če hočemo xa vselej premagati sušo. /\ ljndje se dosedaj s sušo niso borili, ampak so jo dolga stoletja prenašali m ji celo sami poraagali. Z vodo na prirner niso varčevali, nlso se preskrbovali z zalogami vode. »>eveda ni mogoče hraniti vodo v ve-drih in koritih, treba jo je hraniti v tleh samih, v podzemeljskih 6hrarobah. V6ak poljedelec je graditelj takih shramb Kj orje, se zdi, kakor da bi samo re-zal in drobil zemljo ter jo obračal. De-jansko pa vešče gradi podzemelj6ko stanovanje za seinena in za vse drobcene rastlinice-bakterije. ki živijo v zemlji in opravlja;o v njej kemično delo. Gradi hodnike za zrak in shrambe 73 voao. Med grudami zorane zemlie nsta-nejo številne votlinice in hodniki Prav to so podzemeljske <-hrambe. Če jih nt bi bilo, bi se vsa voda odtekla iz zem-Ije v potoke, iz potokov v reke in iz rek v morja. Iz tega \«idiTno, kako važn-o je o pr^-vem času in dobro urediti. zbrati zemljo. Toda v stari Rusiji 60 orali slabo, Ni6o ora!i s plugotn marveč z lesenim ralom. Niso orali tako, kakor je treba, niti takrat. ko je treba. Po žetvi so po-gnali na polja živino. Tla so bila re lako \n tako slabo zrahljana in povriri je prišla zdaj še živina. postopala po poljih, po strehah podzemeljskih shramb, jih teptala z nogami iji rušila zgradbu, ki je bila s trudoni zgrajena. Tako se je zemlja strdila in sprijela. Pdzimi je zmrznila skoz in skoz, in ko se je spo-mladi sneg tajal, snežnica ni mogla pro-nikniti v zemljo. Name6to, da bi nama-kala polja, se je voda odtekala po braz- dah in jarTkih v potoke in reke. Tako so velikanske zaloge vode, ki jih je priprj-vila priroda sama za poletje. propada n brez koristi. A tudi s poletnim dežjeoJ ni bilo nič bolje. Kot kamen trda zemJj3 dežja ni vsrkala in voda se je skoraj vsa odtekla. Konec poletja, ko je bila voda n^jboij potrebna, je v zgornjih pid-«teh zemlje že ni bilo več. Klasje t« sahnilo od žeje. Povrhu pa mu je še ple-vel odvzemal zadnje kaplje. Saj so do-ljedelci sejaii, kar ii, kakor jim je prl-šIj pod roko; seman niso 6ortirali. Hkn-ti z žitom so sejali tudi semena pleveia Sovražniki žita so e v tem, da usmer-ja ta tovorni promet. da epravlja tovor po svoji voljl z velikega na malo krožro potovanje, da transporte zadrži in razto-vori na važnih postajah Vsako polje ]e važna postaja. Voda ae sme dirjati kakor e'«presni vlak br«2 postankov mimo polj, ki jim je potrebna ¦ako saroa kakor tudi tovor, ki ga nosi s seboj. Kako pa naj zadrzimo vodo na posta-jah? V letu imamo dobo, ko se voda sama prisilno u«tavi na poti. Takrat lahko de-Iamo 2 njo vse, kar koli hočemo: lahko jo spravljamo na kupe z lopatami, lahko jo teptamo z nogami, gnnadimo, orjemo e plugom, zbiramo na tistih mestih, kjer jo najbolj potrebujemo. Ta doba je zima in takšno delo imenujemo v Sovjetski zvezi »pohod na sneg«. V krajih, ki jih obiskuje suša, odha-jajo vsako zimo na povelje vsezveznega štaba tisoči kolhoznikov na »pohod ja sneg«. Orjejo in grmadijo sneg na kupe z velikimi lesenimi snežnimi plugi zata, da 6e spomladi počasneje taja Pokrivajo sneg s slamo, s trstjem in dračjem. Po-stavljajo mu ograje, da ne bi mogel ve-ter 6pihati pršiča v globeli. V snegu na-pravljajo po pobočjih počezne brazd^, da se ne bi snežnica odtekala navzd:>l v rek , ampak se raztekala vzdolž brazd po polju. Toliko ovir si je izmi6lil človek, da bi zadržal sneg na poliih do pomladi. Ko pa se začne sneg tajati, ga morajo zadr-žati v tleh tiste podzemelj6ke shramhe, ki jih ustvarja plug, kadar dobro orje zemljo. * vodi, ki teče v ocean, je na poti se ena ovira: gozd Najbolj potrebna )e ta ovira na ra?-vodjih, na više ležečih mestih, od koder 6e razlivata snežnica in deževnica v no-tokih in rečicah na razne strani Tam se vo-- ne ustavlja. arapak se ji mudi nav-zdoi, k velikira rekam. Treba jo je za-virati tn zadržati. Ce ni pobočje golo, ampak je na raz-vodju gozd, 6e odteka voda enakomer-neje, počasneje. Gozdna tla pokriva debeia, rahla odeia iz trhlega vejevja in listja. Ta gozdna preproga vpija vodo kakor goba. Iz nje pronica voda navzdol globlje v zemljo, tn, kjer opravljajo korenine dreves svo-je delo — črpajo vodo iz zemlje. Tako je z vodo, če je v gozdu, ne na golem pobočju. Tudi s snegora ravna gozd po svoje. V gozdu 6e taja sneg povsem drugače kakor na polju. Tam sonce ne segreva snega, marveč drevesa. Drevesa oddajajo topioto snegu, a le po malem; to traja tedne, ne dni. Vsako drevo deluje kot priprava za tajanje snega. Sneg se taja v krfKjih, fie taja, ne da bi se mu mu-dilo. Do tedaj, ko skopni, se otaja tudi že zemlja in začne žejno vpijati spomld-dansko vlago. Tako se snežnica ne od-teče po pobočjih, marveč pronikne glo-boko v tla. Tako gozd zadriuje vodo. Kam pa jo daje? Koljkor je potrebuje, jo porabi sam. Odvečno vodo pa oddaja poljera in re-kam, in sicer jo oddaja po malem, pola-goma. Vse poletje neopazno pronicajo na polja podzemeljske vode. Vse paletje hranijo gozdna močvirja, jezera in poto-ki sosedne reke in jim ne dopu6tijo, da bi usahnile. Gozd porazdeljuje vodo da-h naokrog. Toda o tem so kaj malo razmišljali ljudje, ki so palili in sekali gozdove zato, da so irkrčili zemljo za pojja. Čim roanj jim je ostajalo svobodne. neobdela- ne zemlje, tem bolj sta vdirala v gozdo ve ogenj in sekira. Dokler 60 sekali gozdove v nižinah še niso delali nobene skode. V nižinal je tako in tako obilno vode. Ko pa sr se spravili nad gozdove na višinah, m razvodjih, tedaj se je začelo pravo zlo Vodo so razvezali, osvobodili in zače la je divjeti. Spomladi so reke v neka dneh narasle in prestopile bregove. Po plavile so polja in odnašale 6 seboj črnc zemljo, prst, vse, kar dela tla rodovitna Ko je voda upadla, je pustila na mes'.i samo tisto, česar ni mogla dvigniti: težj pesek, prod, ki zasipa polja in pokopavi pod seboj rastlinske kali. Ko je prišlo poletje in je bila vod« poljem najpotrebnejša, je že ni bilo ve< v zemlji. Zorana zemlja, ki je niso varoval gozdovi, se je sušila in pokala. Ko s« je vlil dež, je izginila deževnica v razpo ke, jih razrivala, razjedala in spreminja la v kotanje. Tam pa, kjer je nastale kotanja, se še hitreje sušijo poJja m okrog. Kotanja učinkuje kakor osuševal ni kanal: odvaja vodo s polj. Tako je deževje ustvarjalo kotanje \* suSiio polja. name-sto, da bi jih nama kalo. Vse bolj in bolj se je širila po x\a'y boljših črnozemeljskih poljih huda bole zen — suša Obtok vode je zaše] v nered. Naihui« se je godilo tistim pokrajinam, ki ležijc na noti »suhovejem«. Kdo pa ie tako slabo gospodaril — izsekal gozdove, zanemaril polja, povzro' čil, da «o se reke zasule s pFiskoro in 1c so nastale kotanje. in odprl pot »suho vejem«? (Nadaljevanje prihodnjič Delo ptujskih lokalnih in industrijskih ekonomij v okraju Dne 22. julija 1949 je bila sklicana konferenca upravnikov zveznih, repu-bliških in lokalnih ekonomij. Konferen-co je eklicaJ in vodil tov. predsednik komisije za ekonomije OLO Ptuj Sotlar Jože, poverjenik za komunalne zadeve. Vsi upravniki se niso zavedali važno-sti konieience. Klj o pismenim pozivom se niso odzvali in to: ekonomija »Gra-dis« Stmišče, ekonomija TAM. St. Jani na Dr. polju, ekonomija Gozdnega go-spodarstva Vurberk, ekonomija MLO Ormož, ekonomija Doma onemoglih v Muretincih, ki niti niso imeli toliko čuta odgovornosti, da bi se vsaj ustmeno, pismeno ali telefonsko opravičili. Namen konference je bil, da seznani upravnike ekonomij z bodočo proizvod-njo. Poverjendk je točno nakazal delo ekonomij in njifa pon«en ter poudaril, da bi moraie ekonomije v glavnem služili za kritje dopolnidne preskrbe delovnih ljudi. Zalagale naj bi dnevni trg z razni-mi zelenjadnimi artikli. Obenem naj bi bile regulator trinih cen. V mnogih pri-merih je šlo ravno nasprotno, da so razne ekonamije gledale le na dobiček. pozabile pa so aa globoki pomen eko-nomij, ki naj bi shižile dviganju življenj-skega standarda naših industrijskib cen-trov, DUR-ov in mest. Na pr.: dogajale so se celo take nunake, da si zaradi trenja ravnateljev iz tovarn Majspcrk te ekonomije niso medsebojno« pomaga-le pri izmenjavi raznih zelenjavnih ar-tiklov ter se je pri tem zgodil primer, da je dala ena ekonomija cca 300 kg ikolerafoe svinjam kot krmo, medtem ko jo je na trgu občutno primanjkovalo. Isto 6liko nam nudi ekonomija Strnišce, kjer je abdelava tako zakasnila, da se koru-za ni daia več okonati in so jo tnorall podorati, enako je bilo s prosom in peso. To so grobe napake, ki se jih morajo npravniki ekonomij kakor tndi upravno-operativni voditelji v bodoče izogibati tei se obenem zavedati, da morajo da-jati vzgled naprednega kmelijskega go spodarjenja, ki ima dolžno6t, da dvigne svojo proizvodnjo na tisto višino, da bodo krile 100% vse potrebe po zelenjavi in celotno dopolnilno preskrbo našega delovnega človeka. Res je, da se danes občutno pozna pomanjkanje delovne si-le, vendar so upravniki ekonomij, kakor • tudi operativni voditelji pozabili na naj-te6Tiejše sodelovanje s sindikalnimi po-družnicami, ki bi jiann pri obdelavi eko-nomije lahko ogromno pomagale. Enako se morajo zavedatl upravniki ekonomij, da danes vodimo najtršo bor-b za socializacijo vasi in ekonomije bi morale biti pioniri in vzor naprednega. soiaiističnega kmetijstva, ne pa da po-samezniki zaradi svo e malomarnosti in nečuta odgovomosti napram delovnemu človeku celo zavirajo socializacijo vasi. Upravniki, ki so se udeležili te kon-ference so zelo živahno diskutirali, uvi-deli so sami, da je nujno pristopiti k in-tenzivnejšemu delu in so ob koncu kon-ference sprejeli sledeče eklepe: 1. Da se ekonomi in upravniki ekono-roij najtesneje povežejo z upravno-ope-rativnimi voditelji in da z istimi raz-pravljajo o problematiki ekonomij. 2. Vsi upravniki sprejmemo sklop, da ˇ bodoče redno pošiljamo zahtevana po-ročila in sicer točno do roka, v naoprot-nem prfrneru bo upravnik poklican na odgovornost. 3. Izvršitj 6e mora registracija vseh ekonomij na področjede!sJcih delavcev na ekcmomijah., na podilagi normirainja dela. 9. Da najtesTieje sodeiujejo z mavožič-nimi organizacija™. 10. Zadnji sklep je bij, da se bodo redno vrsile v«ak prvi ponedeljek ˇ meseou konfeirence vseh upra-vnikov, katere je ra«spi6a | 31 julijem S tem dnem so predmetna gost šča dolžna obračunati s pristojnim Poverjeništvom (Upravo) za gostinstvo in turizem v juliju izdane obroke. Rok obračuna >e 5 avgusta 1949 4. Od 1 dvgusta 1949 so dolžna go-stišča za službene potnike izdajati ob-roke hrane izkljurno samo na podlagi potrošnišk h nakaznic za osebe na siaž-benem pocovanju. 5 Podjetja in ustanove. ki pošiljajo svoje uslužbence na službena potovanja. so dolžna do 26 lulija 1949 v smislu čl. 16 zgofaj cit Navodil izročiti pri-6tojnim OLO potrebne zahtevn ce za potrošniške nakdznice za osebe, ki bo-do na službenem potovanju v mesecu avgustu. OLO so dolžni potrjene zahtevnice iz-ročiti podružnicara Narodne banke FLRJ na dan 27 julija 1949 Podružnice Narodne banke FLRJ so doižne izdaiat podjetjem in ustanovana potrošniške nakaznice za osebe, ki bodo v avgustu na službenem potovanju od 28. julija 1949 dalje. 6. Službs-ne osebe, ki 6e na dan 1. avgusta 1949 zaterejo na službenem po-tovanju brez nakaznice. imajo pravico prejeti te nakaznice pn podjetju — ustanovi. kodei se oahajajo po službe-nein poslu 7. Opozarjamc vsa penz onska gostišča in gostišča Zd službene potnike na aa-čin obracunavanja izrednih obrokov z Narodno baako FLRJ čl. 23 in 24 toč. b. Navodil — Ura^«* •«-¦ ^1"^ 60-49, str. 882 m 883 ^, Podrobnejsa Hc , ičuna- vanja dobe zamteres rani pn podružni-cah Narodne banke FLRJ. MTP-LRS Komite za gostinstvo in turizem LRS NB-FLRJ. centrala za LRS Direkcija potrošniških nakaznic Od štev. 18. dalje bomo poslali neko-Uko izvodov »Našega dela« v razproda-jo poslovalnicam Okra]nega magazina zaradi tekmovanja s Kmetijskimi zadiu-gaml v razpečavanjn tiska OF. Uprava. Ljudem, ki zaostajafo, }e mogoče poma-gati, ni pa mogoče pomagati našim na-ročnikom, ki zaostajajo s plačilom na-rotnine. NATECAJ za sprejem ufencev in atenk v Industrij sko šoio Mariborske tekstilne tovarne v Mariborc. V Industrijsko šolo Mariboreke »ekst'1-ne tovarne v Mariboru se sprejmeio za šolsko leto 1949-50 novi učenci m uceiike tekstilne stroke, io eicer: %a predilski, tkaleki in oplemenilski oiees ter učenci kovinske stroke. Gojenci dobijo v internatu popolnc oskrbo (stanovanje, l.rana. obleka, obu tev in šolske potrebščine) kar vse Knje uprava šote; gojenci, ki stanujejo izven internata, pa dobijo primerno šti;>tjadi-jo v denarju ali naturalijah. Poleg tega dobijo gojenci še stalne denarne nagrd-de po njihovem uspehu v šoli. in izred-ne nagrade za posebno marljivost v praksi. Pogoji za sprejem: 1. dovršena osnovna šolaj 2. da je duševno iu telesno zdrav lei pnmerno razvit; 3. da je v koledarskem l>etu 1949 dc-vršil 14 let m ni starejši od 17 let; 4. da ob vpieu opravi sprejemni tzpit iz računstva in narodnega jezika. Za sprejem je treba posiat; svojerodno napisano prošnjo, kolekovano z 10 dm ter ji priložiti: 1. rojstni hstj 2 zadnjt šolsko spričevalo; 3. zdravniško spričevaio; 4 kratek življenjepis, potrjen od Kra-jevne organizacije LMS; 5. izjavo staršev ali oskrbnika, da bo po končani šoli o6tal v tekstilm str )ki. Pri sprejemu imajo prednost partizan-ske sirote. otroci brez staršev iD sociai no šibki. Po končani šoh dobijo gojenci spnčft-valo o zakijučnem lzpitu o kvalifikao.u. za katero so se lzšolali. Prošnje sprejemamo od 25 juni]a na- prej. Nasiovite jih na: Industrijska šoio Mariborske tekstiine tovarne. Marlboi Uprava Industrijske šoie MT7 Maribor Fizkultura SD Drara : SD Ločan (Školja Loka) 5:4 (4:1) V nedeljo 24. t. m. je gostovalo mo-štvo SD Drave v Skofji Loki in odigra-lo prvenstveno nogometno tekmo za vstop v I. slovensko ligo. Tekma se je končala s tesno zmago gostujočega mo-štva. V začetku igre je prevzelo iniciativo moštvo SD Drave in z lepim strelom v prv; minuti doseglo po srednjem sna-padalca go4. Igra je potem valovila m često je prihaiala žoga do vratarja SD Drave. Proti koncu polčasa so prevzeli igro gostje tei zvišali na 2:0 in v na-slednji minuti na 3:0. Nato pa so z ne-pričakovanim prodorom domačin. iz neposredne bližine dosegli prvi gol, Ptujčani pa so v zadnji minuti prvega polčasa povišali rezultat še na 4:1. V drugem pdčasu so domačini po ne-&porazumu obrambe zniža.li rezultai na 4:2. V nadaljevanju se je premoč do-mačinov vedno bolj izražala, in tako se ia znižala tudi razlika v rezultatu. Gost-je so tesno zmagali z rezu.Itatom 5:4. Pri SD Dravi se je pokazala utru^enost. kar je močno vplivaio na igro. Odliko-val se je pri SD Dravi Berlič, pr. do-mačinah pa vsa obramba. Sodil je z malimi napakami Janežič iz Ljubljane. Moštvo SD Drave: Širec I, Serdinšek. Samec, Gajzer 1, Strahar, Gajzer II, Si-rec II. Repič, Širec III, Berlč iu Hanzl Moitvo SD Ločana: Kalan, Volenc, Jenko, Jazbec, Jeklič, Finžgar. Gabar, Cirak, Lukanc, Kavner in Samec. V nedeljo 31. juiita bo igrala SD Dra-va prvenstveno tekmo protj SD Prole- ' terju iz Zagorja. Pipin