List 34.
Politiški oddelek.
Gimnazija v Celji.
V budgetnem odseku je bil učni minister obljubil, da se osnujejo slovenske paralelke v Celji, oziroma osnuje slovenska nižja gimnazija, ako bodo dotične poizvedbe povoljne. Vidi se, da je učni minister pustil jedna vratiea prosta, da se lahko umakne, ako bi videl, da bi z ozirom na politični položaj ne kazalo vladi ustreči slovenskim željam.
Sploh je težko umljivo, kakšne poizvedbe bi še bile potrebne, ako ima vlada resno voljo, ustreči nam Slovencem. Slovenske paralelke v Mariboru so se dobro obnesle, to je priznal že minister sam, in slovenskih dijakov je pa na celjski gimnaziji tudi dovolj, o tem se je tudi že minister brez posebnih poizvedeb lahko prepričal, pogledati mu je bilo potrebno le kak program te gimnazije. Da je slovensk okoliš, za kateri je odločena celjska gimnazija, to je pa gospod minister tudi že poprej lahko se prepričal iz uradnih podatkov poslednjega ljudskega številjenja. Jasno je torej, da poizvedovanja tukaj ne morejo imeti druzega, kakor stvar zavleči, ali jo pa preprečiti, ko bi se pojavil hud upor v nemškem prebivalstvu. Zato je po našem mnenji pač že prezgodaj govoriti o kaki pridobitvi v tem oziru.
S svojim postopanjem je vlada vso stvar si le otežila. Ko bi bil minister Madejski se odločno izrekel za slovenske paralelke v Celji in takoj odredil njih osnovo, bi stvar že bila davno pri kraji. Nekaj hudih člankov bi bilo izšlo v nemškonarodnih listih, pa bi bilo vse pozabljeno. Tako so se pa začele agitacije proti osnovi slovenskih paralelk oziroma slovenske gimnazije v Celji, in prav nič se ne ve, če ne bodo imele kaj vspeha. Nemci so dobili pogum, ko je tako minister sam jim dal razumeti, da se vlada nikakor še ni odločila. Na Dunaji in v Gradci so imeli nemskonacijonalni poslanci shod, da pro-testujejo osnovi slovenskih paralelk oziroma slovenske gim-
nazije v Celji. Celjski mestni zbor je pa tudi sklenil protest proti temu, da bi se ustreglo Slovencem. Po časopisih se je zagnal silen krik, v kako nevarnost pride nemštvo, ako se ustreže nam Slovencem. Posebno se naglasa, da se s tem tudi rušijo načela koalicije, katera vsaki narodnosti zagotavlja njeno narodno posest, ako se osnuje gimnazija v Celji. S- kako posebno temeljitostjo se vsi ti protesti pač ne odlikujejo. Vrhunec bedarije je pa protest mestnih očetov celjskih.
Pa vsaj na to ne pride, če so ti protesti utemeljeni, ali ne, temveč le na to, kak vpliv napravljajo na prebivalstvo. Vlada tudi pri pretresovanji teh ugovorov ne bode dosti gledala na njih utemeljenost, temveč le na druge politične okoliščine.
Nekaterniki mislijo, da ni pripisovati nobene važnosti tem protestom, ker izvirajo od nemških nacijo-nalcev, kateri nimajo dosti govoriti, ker niso v koaliciji. Nemški liberalci pa niso tako odločni proti našim trjat-vam. Mi vemo, da minister Madejski ni nasproten našim težnjam, da bi rad nam pomagal do naših narodnih pravic, ako bi to bilo lahko mogoče. Kot Slovan je gotovo nam bolj naklonjen, nego je bil Gauč. On nima prostih rok, ozirati se mu je treba na koalicijo, na nemške zaveznike Poljakov. Liberalci so se tudi že precej unesli. Prepričani smo, da bi nam radi še kaj več dovolili, da jim niso zvezane roke. Liberalcem ni na tem, da se ohrani celjsko nemštvo, temveč na tem, da ohranijo svoje dosedanje postojanke. Njih politika se ne suče v prvi vrsti okrog narodnih, temveč okrog finančnih in narodnogospodarskih vprašanj. Nemški liberalci bi še posebno ne žalovali, ako bi tudi Slovenci dobili mandat celjske mestne skupine, katerega ima sedaj nemški nacijonalec. Liberalci bi se gotovo trikrat rajši odkrižali nemških nacijonalcev, nego Slovanov. Za nemštvo jim ni dosti ležeče. Tega svojega mišljenja pa ne smejo pokazati. Pod Taaffejevo vlado so toliko kričali o zatiranju nemštva in vzbujali nemški šovinizem, da se sedaj več umakniti ne morejo. Naj le povedo, da jim ni v prvi vrsti za nemško prvenstvo v Avstriji, pa bodo zgubili večino dosedanjih mandatov. Že
sedaj so jim nemški nacijonalci odtrgali mnogo mandatov, ker se nemškemu prebivalstvu zde nemški liberalci premalo nemški.
Zaradi tega se je bati liberalcem, da mnogo izgube, ako dovolijo gimnazijo v Celji. Nemški nacijonalci jih bodo razkričali za izdajalce nemškega naroda. Dasi vlada dovoli slovenske paralelke, ali bodo za to delali odgovorne liberalce, ker dva njih pristaša sedita v minister-stvu. Od tod prihaja, da zadnji čas nemškoliberalni listi pišejo proti našim terjatvam in da se je nemškoliberalni poslanec dr. Hallwich v Trutnovu se na neki slavnosti nemškega Schulvereina odločno izrekel proti slovenskim paralelkam oziroma slovenski gimnaziji v Celji. Liberalci že prete, da se naj rajši razbije koalicija, nego bi pa se udali.
Nemškim liberalcem je gotovo mnogo na koaliciji, posebno sedaj, ko valutna in volilna reforma še nista uravnani, da se ti dve veliki vprašanji uravnati po njih volji. Na drugi strani je pa vendar pomisliti, če bi naposled tudi koalicije ne žrtovali, ako gre za obstanek njih stranke. Pomisliti moramo, da se volilna doba državnemu zboru že h koncu približuje. Vsekako bodo liberalci v hudi stiski, ako bodo konservativci pritiskali zaradi celjskih slovenskih vsporednic. Zato pa smo prepričani, da bode še treba zanje hudih bojev. Vse še visi v zraku. Pisava liberalnih listov ni le samo strašenje.
Na drugi strani je pa pomisliti, če bodo konservativci naše težnje podpirali, ako bodo videli, da spravijo v nevarnost koalicijo ali pa nemško liberalno stranko. To bi utegnilo privesti do večjih prememb v Avstriji, katerih se nemški konservativci nič manj ne boje, kakor liberalci. Dunajski „Vaterland" je zares precej odločno pisal o tej stvari, ali vendar se je bati, da naposled konservativni klub nas pusti na cedilu. Res bi potem slovenski poslanci morali izstopiti iz Hohenwartovega kluba. Toda sedaj niso več Slovenci odločilni faktor v koaliciji, posebno ker ni verojetno, da bi izstopil še grof Hohen-wart. Nanj pa slovenski poslanci ne morejo več tako lahko pritiskati, od kar ima v žepu zaupnico gorenjskih volilcev, ki mu izrecno zaradi tega izrekajo zaupanje, ker je sklopil koalicijo. Ti volilci tudi ne morejo siliti grofa Hohenwarta, da bi zaradi celjskih slovenskih paralelk spravljal v nevarnost važno delo, katero so sami izrecno odobrili. Zato pa mi ne spadamo mej tiste optimiste, ki mislijo, da so slovenske vsporednice oziroma slovenska gimnazija v Celji že zagotovljene. Veseli pa bodemo, ako se morda uresniči.
330