20. Številk«. Ljubljana, v sredo 25. jamivarja 1899. XXXII. let«. SLOVENSKI NAROD. lihaja Tuk dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerako dežote za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., ?.\ jeden mw.<: l ffld. 4>> kr Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld 10 kr, za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesen, pa 90 kr za Četrt krta, - Za tuje delele toliko veC, kolikor poštnina znaša. - Na naroCbe, brca istodobne vpošiljatve naroCnino, se ne ozira — Za oznanila plaCuje so od štiristopne petit-vrate po f» kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In u prav ni S t v o jo na Koagraamn trgu 5t. 12. (Jpravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativno stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravm.štv > pa ■ KongCisnf tr^ra It, 12 Telefon nt. :*-4. Stara pesem. Že od nekdaj ima klerikalno časopisje navado, da se stvarnemu razpravljanju o prepornih vprašanjih umika s tem, da proglasa vsak ugovor in vsak, tudi najrahlejši pomislek za obrekovanje in hujskanje. Ta način polemike je lasten vsem klerikalnim listom, in slutili smo v naprej, da se ga poslužijo tudi v borbi radi nameravane ustanovitve katoliške gimnazije in konvikta v Ljubljani. Nismo se varali. »Slovenec" je v ponedeljek ubral te strune in nam očita, da hujskamo z umazanostjo in z neresnico proti Škofovim zavodom, in refren njegove stare pesmice je zopet isti: Liberalci nečejo katoliške vzgoje! »Liberalci ae bojo krščanski vzgojene mladine in zato ves odpor proti nameravanim škofovim zavodom, zato so si „Narod", „Rodoljub" in „Rudeči prapor" podali bratski roke in grla in peresa, da hujskajo ljudstvo z neresnico in umazanostjo proti tem napravam" — tako dekla-muje .Slovenec", in da najde njegov glas odmeva z vseh lec, o tem prav nič ne dvomimo. In vender je ta ugovor popolnoma ne osnovan in se njegova puhtost najbolje spozna, ako se vprašamo: Ali se mladina v sedanjih gimnazijah vzgaja ne-krščansko? Naj nam „Slovenec" na to vprašanje odgovori! Dekanat kranjski je nanje že odgovoril z izjavo, da kranjska gimnazija popolnoma ustreza vsem zahtevam, torej tudi zahtevi glede krščanske vzgoje, a ker so druge gimnazije ravno tako urejene in se v njih mladina vzgaja v istem duhu, kakor v Kranju, je naravnost brezmiselno trditi, da se liberalci bojimo krščanske vzgoje, ko se vender že sedaj na vseh naših gimnazijah vzgaja mladina v krščanskem duhu. Očitanje, da nasprotujemo škofovim projektom iz strahu pred krščansko vzgojo, je povsem navadno natolcevanje, kakršnega se klerikalno Časopisje vedno po- LISTEK. Volitev. Spisal Charles Dickons. (Odlomek iz humoristiCnega romana: „The Pick-wick papers*4.) Prebivalci v Eatanswillu so imeli, kakor prebivalci mnogih malih most, najvišje mnenje o svoji važnosti, in vsi brez izjeme so si smatrali za dolžnost, že zaradi važnosti svojega izgleda, z dušo in telesom pripadati jedni ali drugi veliki stranki v mestu, k rumenim ali k višnjevim. Višnjevi niso opustili nobene prilike, da se ne bi ustavljali rumenim; in rumeni, da ne bi dražili višnjevih, tako da ni bilo nikdar brez razburjenja in prepira, kadar so se sešli višnjevi in rumeni na sej meh, v gostilnah ali na javnih shodih. Seveda se je vse, kar se je v mestu storilo ali govorilo, smatralo za strankarsko zadevo. Ako so rumeni predlagali, da se naj trg razsvetli, ao višnjevi sklicali ljudske shode in ae do krvi borili proti novi luči; ako so višnjevi nasprotovali, naj se izkoplje nov vodnjak na glavni cesti, ao se temu brez pametnemu početja protivili rumeni kakor jeden mož Bili so višnjeve in rumene pro-dajalnioe, višnjeve in rumene gostilne, oelo služuje, najrajše pa takrat, kadar mu nedo staje stvarnih argumentov. Za krščansko vzgojo je v obstoječih gimnazijah popolnoma preskrbljeno in zato ao projektovani škofovi zavodi nepotrebni. A mi se proti nameravani ustanovitvi katoliške gimnazije in katoliškega konvikta nismo izrekli samo radi tega, ker nista potrebna, ampak tudi zaradi tega, ker se hoče potrebni denar nabrati mej ljudstvom in to ravno rnej najrevnejšimi sloji, ki za te namene ne more ničesar dati. „Slovenec" odgovarja na ta argument takole: „Ako se postavimo na to stališče, potem pustimo vse pri rniru, potern ne sinemo nič več pobirati za Mohorjevo družbo, za Ciril-Metodovo družbo, za „Našo stražo", za podporna dijaška društva in vse druge humanitarne naprave, saj smo vedno v nevarnosti, da pri nabiranju takih darov pridemo v hišo, kjer ljudje nimajo niti za sol". „Slovenčeve" dedukcije so jako nelogične. Vsak narod naj žrtvuje kolikor m o r e in žrtvuje naj v potrebne namene. V nas je narodni davek že sedaj tako velik, da omagujemo pod njegovo težo, že sedaj ga zmagujemo le z največjo požrtvovalnostjo, in logično bi bilo, da se zmanjša; v resnici pa se hoče sedaj ta davek še pomnožiti, in to tako silno, da bo znašal veliko več, kakor ves drugi narodni davek skupaj. In kar izziva najbolj odpor je to, da se zahteva ta novi davek za nepotreben namen, dočini je še veliko krvavo potrebnih namenov, katere je rešiti, in za katere bi bilo pred vsem apelovati na narodno požrtvovalnost. Mej poglavitne in najlepše nauke katoliške vore spada nauk o ljubezni in usmiljenju do bližnjega. Na tem polju je pri nas še mnogo storiti in naše skromno mnenje je, da moramo najprej na tem polju izpolniti svojo krščansko dolžnost, predno se lotimo snovanja nepotrebnih naprav Le poglejmo nekoliko okrog sebe! Neozdravljivi so sedaj veliko breme za občine. Če so v Ljubljani, mo rajo občine zanje plačevati po 50 kr. na dan, in v resnici imamo revne občine, ka- v cerkvi je bila višnjeva in rumena stran... Izhajala sta seveda tudi dva lista, višnjev in rumen , ki sta se strastno napadala, Samuel Slumkey je bil kandidat višnjevih, Horacij Fizkin pa kandidat rumenih, ko jo baš prod volitvijo došel Pick\vick s tovariši v mesto . . . . .. Bilo je pozno na večer, ko so Piek-\vick in tovariši stopili iz poštnega voza Raz okna gostilne „Pri mestnem grbu" so vihrale mogočne višnjevo zastave in vsa hiša je bila oblcpljona z naznanili, na katerih se je čitalo v velikanskih črkah, da ima tu Slumkeyev volilni odbor svoje vsakdanjo seje. Na časti se jo zbrala tolpa po-stopačev in zijala v hripavega gospoda, ki je raz balkon menda govoril za Slumkeva in bil že ves višnjev v obrazu. Veljava nje govih razlogov in izvajanj pa je trpela s tem, da so na bližnjem ogalu v jednomer razbijali na štiri velike bobne, katere je tja postavil Fizkinov volilni odbor. Poleg govornika je stal m al, živahen možic, ki je od časa do časa vihtel svoj klobuk in ljudstvo pozival, naj kličejo „Živio", kar se je tudi vedno in z največjim navdušenjem zgodilo, tako da je hripavi gospod svoj smoter isto tako dobro dosegel, kakor da ga je vsakdo čul. Piokvvlokljce je takoj, komaj da so zlezli z voza, obdala četioa .poštenjakov in tere morajo v ta namen plačevati po več sto goldinarjev na loto. Ako pa so ti neozdravljivi bolniki doma, živijo kakor stari psi za plotom in stradajo in zmrzujejo. Tu y revščina, kateri je priskočiti na pomoč, tu je potreba, da se kaj stori. Ravno tako jo z u m o b o 1 n i m i. Vlada pritiska na deželo, naj kaj stori za umobolne, naj zanje ustanovi zavet llfi*. To zavetišče je potrebno, ker ti siromaki Žive sedaj po kmetskih vaseh kakor živina, a dežela se ne more ganiti, ker jej finančne razmere ne dopuščajo, da kaj stori. Tu je široko polje delavnosti za pri ■ milostnega gospoda knezoikofa. Ako ima kaj denarja na razpolaganje, naj ga porabi v take občekoristne in nujno potrebne namene in če bo zanje pobiral prostovoljnih doneskov, bodemo mi vsi, ki nasprotujemo ustanovitvi nepotrebne katoliške gimnazije in katoliškega konvikta, mej prvimi, ki ga bodo podpirali. Potem ne bo razburjenja in nasprot.st va. in premi-lostni gospod knezoškof bo deželi kranjski pravi Bonaventura ! V Ljubljani. 25. januvarja. Spravna akcija. „Czas" se radi odločnega odpora Mlado cehov izgovarja, da ni govoril o kompromisu mej strankami, ampak o „spravr mej narodi'. Kompromis po načinu Ogrov bi ne bil za desnico le ponižanje, ampak začetek njenega razpada; toda izvenparlainentarna sprava bi donesla pri dobri volji nemških strank pomirjanje in saniranje parlamenta. Z Dunaja se piše „Czasu" : Ako bode nemška opozicija v svojem programu zahtevala, naj se brezpogojno odpravijo jezikovne naredbe in odstop kabineta, bo to dokaz, da je Nemcem le za kapitulacijo vlade in večine, za triurni" manjšine in za ponižanje Čehov. Na sedanji večini pa se ne sme ničesar spremeniti. — „Politiki4 se javlja z Dunaja ; V parlamentu se je vršila niinisterska seja. Vprašanje o zopetni odgoditvi drž. zbora je postalo pereče, in ura, da se zapre parlament, je menja Že začela bfti Desnica želi, da se parlament ne odgodi, predno ne sporoče Nemci svojih zahtev. Ako se po- neodvisnih volilnev", ki so zaorili trikratni „živio". Velika četa je takoj v daljavi pritrdila, (saj nikakor ni potreba, da množica ve, čemu kriči) tako da jo upitjo postalo zmagovalno tulenje, ki je provzročilo, daje obmolknil celo hripaveo na balkonu. „Šo jedenkrat. Živio", je zavpil možic na balkonu, in množioa je vnovič tulila, kot bi imela železna pluča. rSlumkcy naj živi"1, so rjuli poštenjaki in neodvisni. „Slumkey naj živi", je ponovil Piek\vick, odkrivši se. „Pročs Fizkinom", je zatulila množica „Proč s Fizkinom", je upil Pick\viek In novo rjovenje je nastalo, kakor v menažeriji pred nasičevanjom zverij. „Kdo pa je Slumky ?" je zašepetal mr. Tupman. »Tiho, tega ne vem", je odgovoril isto-tako tiho mr. Pick\vick. „Ničesar ne po-prašujte! Najbolje je pri tacih prilikah storiti, kar stori množica." „A kaj, ako sta dve nasprotni urno-žici?*, pripomnil je mr. Smodgras. „Potom kričimo s tisto, ki je večjaJ, je odgovoril mr. Pick\vick. Cela knjiga ne bi mogla reči več. Odšli so v gostilno; množica se je umikala na desno in levo pred njimi ter kaže, da je možno o teh pogajati se, potern šele naj se odgodi zasedanje. Ako pa bodo zahteve skratka nesprejemljive, potem mora priti večina z vlado na čisto, kako si misli prav za prav bodočnost. — *Nar. Listy'* pišejo: Z odlične politične poljske strani smo naprošeni konstatirati, da vlada mej Poljaki začudenje, kako pridejo nakrat do vloge posredovalca mej večino in manjšino. Takega posredovanja Poljaki ne sprejmo, dokler obe strani ne prosita zanje. A le tedaj bi mogel poljski klub vspešno posredovati, ako bi stopil iz desnice. To pa bi škodovalo večini. Poljaki gorko žele, da se dožene sprava rnej Nemci in Čehi. a posredovanje odklanjajo Kriza na Ogerskem. Pl Szell je dobil od cesarja nalogo, da nadaljuje pogajanja z dissidenti in opozicijo. Szell je sklical nemudoma načelnike opozicijskih strank ter jim stavil za pogoj, da se sploh doseže kak kompromis, zahtevo ministarstva: dovoliti mora vladi najpotrebnejše provizorije, da se bo mogla umakniti v urejenih parlamentarnih in političnih razmerah. Glede sestave bodočega kabineta se ne stavijo nikake zahteve. Splošno je položaj na Ogerskem precej ugodnejši, ker vlada, na obeh straneh želja po miru. V Macedoniji. Tek.im urinolega tedna je odšlo iz Carigrada zopet mnogo topničarjev v Ma oedonijo. Prepeljali so 15 Krupovih hitro-strelnih topov v macedonske vilajete, da strašijo z njimi nezadovoljno ljudstvo. Spomladi dobe* turške čete v Macedoniji nove JMauserjeve repetirke. V Macedoniji je sedaj že toliko turških vojakov, kakor bi bila dežela jedna sama vojašnica. Vojaki kradejo, ropajo in trpinčijo ljudi, narod pa se ne upa ničesar, ker ni zadostno preskrbljen z orožjem in s hrano. — „Neues Wioner Tagblatt" je dobil iz Carigrada poročilo, da je grof Muravjev, ruski zunanji minister, naznanil turškemu podaniku v Peterburgu, da sta Avstro-Ogeraka in Rusija že skrbeli za to, da balkanski narodi ne povzroče novih ne mirov radi Macedonije. Ali pa .sta imeno- jih kričeče pozdravljala Prva stvar, za katero jim je bilo zdaj skrbeti, je bilo prenočišče. „Ali moremo dobiti pri vas postolje?" je vprašal mr. Pickrvvick natakarja. „Ne morem vam povedati gOSpod",je bil odgovor; „bojim se, da je že vse prenapolnjeno, vendar hočem poprašati-. Takoj se je zopet vrnil, da poizve, ali so došli gospodje „višnjevi*4. — Ker Pickuickijci niso bili za nobenega obeh kandidatov vneti, je bil odgovor težak. Mi. Piokvviok pase je v tej zadregi spomnil svojega novega prijatelja, mr. Perkera „Ali poznate gospoda z imenom Por-ker?4, je vprašal. „ Seveda, gospod Agent je volečestltega t ur. Samuela Slumkeva". „ Ali mar ni višnjev" ? ..To se razume". „ Torej smo tudi mi višnjevi", je odločil mr. Pickwiok; a opazivši da ga natakar nezaupno gleda, mu je dal vizitnico, da jo donese mr. Perkeru, ako stanuje v gostilni. Natakar je odšel, Čez par trenotij se vrnil, prosil mr. Pick\vicka, naj mu sledi, ter ga vedel v veliko sobo v prvem nadstropju, kjer je sedel mr. Perkor ob veliki, h časniki in pismi preobloženi mizi. „0, o, gospod", zaklical mu je mali' vani državi tudi poskrbeli, da se ured' razmere v Mae.-doniji pravično ter tak<>. da Turki ne bodo smatrali naroda sužnjem, o tem se še poroča ničesar. Razoroževalna konferenca. Iz Peterburga poročajo, da .se programu, kateri je doposlalo rusko zunanje ministerstvo evropskim vlastim, ne bo proti vil nihče, da se bo vršila konferenca v marcu t, 1. in sicer po zastopnikih držav v Bruslju. Vatikan odgovori s posebno noto na izročeni program Svoboda v Italiji. Italijansko Časopisje zahteva soglasno, naj se zadnja, le deloma zadovoljuje >ča amraestija popolni, ter naj se oproste vsi vsled Milanskih izgredov obsojeni. Senator Negri pa je v parlamentu zahteval prav temu nasproti, naj se svoboda društvenost življenja omeji ter naj se ostreje postopa proti prevratnim strankam. Stari senator je grozil ministerstvu z najhujšo opozicijo, ako se društveni zakon ne popravi v reakcionarnem smislu. Kakor Negri, je v Italiji še mnogo politikov, ki mislijo, da bodo z omejitvijo svobode onemogočili nove nemire in izgrede. Vunanja politika Francije. Pri proračunski razpravi v francoskem parlamentu je prišlo na vrsto tudi sedanje razmerje Francije do Anglije. VeČina poslancev je priporočala vladi, naj se odpravijo vse zapreke, ki kale dobre razmere z Anglijo ter naj delati obe državi skupno na polju kulture in na korist evropskega "miru Ribot je dejal, da ne more nihče zaplesti Francije v vojno z Anglijo, kajti javno mnenje na Angleškem je miroljubno. Krivično se imenuje francoska politika zba-dajoča politika, kajti Francija ljubi mir. Anglija se ne more polastiti protektorata nad Egiptom brez pritrdila Evrope. Toda o tem treba diplomatskih razgovorov. No. lord Roseberv se že od nekdaj protivi takim razgovorom. — Glede Rusije je dejal Ribot, da je zveza Francije z njo napetost v Evropi zmanjšala. Avstro-Ogerska se je približala Rusiji, Italija Franciji, vse to dokazuje, da trozveza nima več nekdanje veljave. Zunanji minister Delcasse je povedal, da je igrala Francija mej ameriško-špansko vojno jako častno vlogo. Razoroževalni predlog carja je Francija pozdravila. Z Rusijo živi Francija v najpopolnejšem soglasju. Dopisi. S Štajerskega, 24. januvarja. V zadnjih številkah „Siidst. Post" piše neki štajerski državni poslanec o slovenskem šolstvu. Priznamo, da je izrekel gospod B v svojem dopisu marsikatero pametno besedo, a v odlomku „ljudsko šolstvo^ zapisal je nekaj stavkov, proti katerim slovenski učitelji odločno protestujemo. V št. 5. z dne 18. januvarja beremo doslovno: „In ravno-tako ne bodemo nazadovali, ako bode vpliv vere in duhovništva na šolo večji, ako se podeli cerkvi od strani države direktni vpliv na šolo. Duhovnik se je moral dalje časa izobraževati kakor ljudskošolski učitelj, in ravno zaradi tega bilo bi prav zdravo, ako bi se podelil duhovniku, ki je vedno pri šoli in pri rokah, večji vpliv na šolo. Za mož, „zelo me veseli, da vas zopet vidim, dragi gospod. Prosim, sedite! Izpolnili ste torej svojo namero ter ae sern pripeljali, da se udeležite volitve?" Mr. Pickvvick mu je pritrdil. „Huda borba bo, dragi gospodje rekel mali mož. „Zelo me veseli, da to čujetnJ, je odvrnil Pickvvick ter si mel roki; „ničesar raje ne vidim, nego krepak patrijotizein, bodisi že na katerikoli strani. Horba bo torej zelo trdovratna?" % „Seveda, seveda", je pritrjeval mali mož; „zelo trdovratna bo. Najeli srno vse gostilne v našem okraju, kjer dobe prosto kosilo naši pristaši, ter smo pripustili nasprotnikom samo pivnice, — izvrstna politična poteza, neV-1 in tnali mož se je samo-hvalno smejal ter tlačil ogromno tobaka v svoj nos. „In kakšen bo pač izid tega boja?14 je vprašal mr. Pick\vick. »Izid je še zelo negotov, moj dragi gospod, doslej še zelo negotov. Fizkinovi komisarji imajo 33 volilcev zaprtih v remizi „pri belem jelenu". „V remizi!" je vskliknil mr. Pick\vick, občudujoč to drugo politično potezo. (Dalje prih.) *tare liberalne fraze, trdeč, da bi se narod s tem potisnil na nižjo kulturno stopinjo, se itak nikdo več ne meni." - Tem besedam se moramo res čuditi, posebno še, ker jih je napisal štajerski državni poslanec, ki pripada bajt k inteligentnejši polovici avstrijskega parlamenta in ni duhovnik. Posebnega komentara tukaj menda ni treba. Mislimo si samo dvojno: 1. Ali ste zapisali, g. drž. poslanec B, te besede z mirno vestjo in s prepričanjem, potem vam povemo v oči, da nimate pojma o moderni šoli in da smatrate novodobne učitelje se za stare „kantnarje" in šolmaštre, ki so bili le do-služeni vojaški korporali in kateri so pred šolo snažili „gospodu" čevlje, po šoli pa gnoj vozili. 2. Ali ste pa zapisali ta članek iz „posebnih vzrokov*-, potem vam pa smelu očitamo, da to ni značajno. Slovenski učitelji odklanjamo tako stališče, a kdor je zastopa, je naš sovražnik. —o— Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. januvarja. — Osebne vesti. Pristav bosansko hercegovske politične uprave v Bos Novem, gosp dr Friderik Mat hi as. je imenovan deželnovladnim koncipistom na Kranjskem in je dodeljen okr. glavarstvu v Novem mestu. — Naš rojak, prof. M Hostnik v Kvišku na Ruskem je dobil red sv. Stani slava II vrste — Vojaška vest. Zapovednik 3. voja fcm. Succovatv je prišel včeraj v spremstvu šefa svojega generalnega štaba polkovnika Pfifferja v Ljubljano in je danes inspiciral tukajšnjo garnizijo. — Zopet nič. Govorili smo včeraj o poročilu raznih nemških 1 istov, da je pravosodno misterstvo naročilo sodnemu pred-sedništvu v Celovcu, naj skrbi, da se na Koroškem nastavijo slovenščine popolnoma zmožni sodniki. „Tagespošta", seveda ni mogla preboleti, da so drugi listi prej kaj izvedeli, kakor ona, ki ima vendar tako tesne zveze z graškim nadsodiščem, da se je celo naučila pisati popolnoma v takem slogu, kakor piše senatni predsednik in ex-žumaliat Ledenig, kar se je zlasti pokazalo pri napadu na dr. Kla.sinca „Tagespošta" se je torej informovala pri graške m nadso-dišču in tam so jej povedali, da nadso-ilišče tacega ukaza ni dobilo in da ga najbrž tudi predsedstvo celovškega deželnega sodišča ni prejelo, ker je navada, da v tacih stvareh mej ministerstvom in deželno.sodnim predsedništvom posreduje nadsodišče. Torej zopet nič. In vender so bili nemški nacijonalci vse skrbno pripravili, da uprizore velik vihar. — Nekaj za smeh — čitamo v danes došli .Soči", namreč dopis iz Ljubljane. Slovenoi nismo razvajeni, ali kaj tako otročjega, kakor je ta dopis v Gabrščekovi „.Soči", dolgo nismo čitali Dopisnik bi rad imel, naj bi ž njim polemizirali. Tega ne moremo storiti. Časnik sme polernizovati samo z normalnimi ljudmi, z otročaji se ne spušamo v boj Smisel tega dopisa je: „SIov. Narod" naj umre! In zakaj? Ker narodna stranka ne odpre mošnjička za klerikalno stražo, ker meče ljudem peska v oči s tem, da izhaja „Slov. Narod" v znatno povečani obliki, ker se je zavzel za goriško učiteljstvo, ker slovenske dame imajo le nemško znanje (!), ker bi narod njaki radi pošiljali svoje otroke v Huthov zavod (pa jih ne pošiljajo), ker zobozdravnik Paiohel ne zna slovenski, ker je pri Hafnerju nemška natakarica itd. Kdor dobi Gabrščekov listič v roke, naj prečita ta dopis, Smejal se bo prav od srca, tako, kakor smo se smejali mi, ki, odloživši „Sočo", nismo druzega rekli, kakor: Za predpust dobro došlo! — Nemoralnost, roman v štirih škandalih. Pod tem pikantnim naslovom govori tržaški „Independente" o škandalozni aferi umrlega „Mattina", katera pride vsled tožbe tiskarne Meneghelli & Comp. v kratkem pred sodišče. Kar poroča „Independente" — ki mora sam jamčiti za svoje trditve — osvetljuje z bengalično lučjo silno korupcijo, ki je za časa z baronstvom odlikovanega Rinaldinij a vladala vTrstu, in o kateri izvemo pred sodiščem zanimive podrobnosti, — ako pride sploh do obravnave, kar še nikakor ni zagotovljeno. „In-dependente" pravi glede zgodovine „Mattina", da je jedna sama velika nemoralnost, katero je on razdelil na tri Skandale. Prvi Škandal : Po smrti prejšnjega lastnika „Mattina" je prišel neki vladni uradnik in prebrskal vse pokojnikove papirje, mej katerimi se je nahajala tudi na „Mattina" nanašajoča pogodba z vlado, katere od tistega trenotka ni bilo več najti. Drugi škandal: Po lastnikovi smrti je rečeni c kr. vladni uradnik, kateremu je „Independente" obesil priimek „conte Luna" prevzel uredništvo „Mat.", kar se nikakor ne strinja s službo javnega funkcijonarja. Tretji škandal: Conte Luna, videvši, da „Mattino" vzlic bogatim podporam, ne more izhajati, je iz posloval za nekega bivšega trgovca z no rimberškim blagom, Meneghellija, ki niti pojma nima o tiskarski obrti, tiskarsko koncesijo, dočira je izučeni tiskarji ne morejo dobiti, in je dosegel tudi, da je ta nova tiskarna dobila mnogo tacega dela, ki so ga do tedaj imele druge tiskarne. Četrti škandal i Conte Luna je zapustil uredništvo „ Mat t ina", a ostal solastnik tiskarne. „Mattino" je umrl — c. kr. vladni uradnik pa je kot glavni solastnik firme Meneghelli A Comp. nastopit pot tožbe proti erarju. — Tako „Independente". Kar poroča je pač hud tobak, a dobro je, da je vse to povedal. Slovenci imamo isti interes na tem, kakor „Independente", da se razkrije Uinaldinijeva korupcija, da, še večji, ker vemo iz popolnoma zanesljivega vira, da uživa depose-dirani namestnik Rinaldini tudi še sedaj v najvišjih krogih mnogo zaupanja, da ima mnogo upliva, in da tudi sedaj spletkari proti nam kolikor more! — Repertoir slovenskega gledališča. V petek se bo pela tretjič opera „Lohen-grin". — V nedeljo, 29. t. m. so bo igrala prvič v tej sezoni velepriljubljena ljudska igra „Revček Andrej če k" — V torek, 31. t. m. se uprizori prvič nova izvirna narodna igra s petjem ,Ro-kovnjači", po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal a * Izvirne pevske točke, katere pojo deloma solisti, deloma ženski ali moški ali mešani operni zbor, jo kom-poniral znan in veleugleden slovenski skladatelj. — Slovensko gledališče. Včeraj je bila prva repriza Wagnerjevega „Lohen-grina". Gledališče je bilo zopet polno, občinstvo s predstavo tako zadovoljno, daje navdušeno, neprestano ploskalo. Opera je uspela kakor pri premijeri, mestoma Še mnogo bolj Solisti in zbor so zastavili vse svoje moči, da so dvignili do popolne veljave VVagnerjevo godbo, katere krasota in tajnost, očarujoča sila in mogočnost je zato jasneje, umljiveje zvenela našemu sluhu ter si z brezobzirno, premagujoče močjo priborila novo število zavzetih čestilcev. Najbolj je uspelo prvo dejanje, posebno sijajno ful-minantni njegov finale. Tu so bili vsi solisti še svežih in krepkih glasov, ki so nekaterim proti koncu opere pojemali v moči,kar je spričo utrudljivega in napornega petja ob sebi umljivo. Zbor je bil pazljiv in krepak ter je pel brezhibno, česar ne moremo trditi o drugem dejanju. Jednako prvemu dejanju je dosegel najlepši uspeh drugi del zadnjega akta. Celotni vtisk je bil najpopolnejši, in tudi včerajšnji „Lohengrin" jena čast slovenskemu gledališču ter bo brezdvornno še večkrat napolnil hišo. Tudi v sceničnem oziru nimamo ničesar oporekati: kar more naše gledališče, je vse storilo ter se je sijajni notranji vrednosti „Lohengrina" dalo sijajno zunanjo opravo. Prav dobro so se posrečili svetlobni efekti v drugem dejanju, kar je torej znak, da bi bilo tudi pri drugih operah lahko tako! — Gdčna. Stropnicka je bila tudi včeraj nežna, krasna Elsa, ki je rešila jako težko svojo nalogo 8 popolnim uspehom Jednako priznanje sodi tudi tudi gdčni. Radkie-\viczevi, ki je žela v drugem dejanju za strastno, navdušeno petjo karakterističnega speva: „Bogovi silni! . . ,'" poseben aplavz. Gosp. Ras kovic — dasi v prvem in zadnjem dejanju še vedno v nesrečni viteški opravi — je z lepim svojim glasom in s primerno igro ustvaril lepega Lohengrina, ki mu dela vso Čast. Gospoda Fedycz-kowski inNolli sta bila zopet izborna v svojih ulogah. Prvi nam je posebno ugajal v prvem, drugi v drugem dejanju. Gospod Rus je pel prav dobro, ua mu zato ponavljamo zadnjič izrečeno pohvalo. Taktirka g. Beniš«ka*t ki nima dovoljnega upliva na tak orkester, je bila tudi meč, ki je dovel k sijajni zmagi Wagnerjevega „Lohengrina" na slovenskem odru. —a— — Drugi glasbeni večer, kateri pri-redijo jutri, v četrtek ob 8. uri zvečer v mali dvorani .Narodnega doma* učitelji „Glasbene Matice", gospodje Vedral, Junek in Prochazka ■ prijaznim sodelovanjem g dr. Drachslerja (vijolina) in g. Lozarja (vi jola). smo že priporočili občinstvu. Nudi se poslednjemu prvič kvartet na lok, in obe gati se s tem dosedanji delokrog prireditev „Glasbenih večerov". Vzpored odiči tudi go spica Stropnicka, primadona naše opere, z dvema arijama. Liiiški značaj nje neg, umetniški odličnega petja dojde tu k po polnemu uspehu, in osigura se tako izreden užitek koncertnemu našemu občinstvu. — Vzpored obsega naslednje točke: 1. Nieh Gade: Novelette, Trio za gosli, čelo in kla vir: a) Moderato. b) Andantino con moto, c) Allegro scherzando. 2 Fr. Chopin l Intro-duetion et Polonaise brillante, op. 66, ta čelo in klavir. 3 Pesmi, poje gospica M Stropnicka 4. \V. A. Mozart! Kvartet za 2 gosli, vijolo in čelo, št. 21. D-dur: I. Alle gretto, U. Andante, HI. Menuetto, IV. Alle gretto, svirajo gg.: J. Vedral (1. vijolina), dr P. Drachsler (2. vijolina); P. Lozar, (vi jola); J. Junek (čelo). — Umrl je v Novem mestu kanonik g. Rikard Frank. — Izpiti iz državnega računarstva so preloženi na 6 februvarij t. I Prošnje s podatki so doposlati predsedstvu c. kr izpra'ievalno komisije do 28. t m. — Občinski odbor v Grosupljem je v občinski seji dne 15. t. m. sklenil darovati za cesarjev spominek v Ljubljani 20 gld. in odposlati prošnjo na državni zbor za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. — Iz Domžal se poroča, da je zgradba novega mostu čez Bistrico končana, in da se izroči most že v kratkem prometu. — Vipavska železnica. Pretekli teden seje vršil politiški obhod od 2O0 do 28*/* km., to je do Ajdovščine. Sprejeli so spremembo, namesto prvotne črte na Ustje čez Cesto v Ajdovščino Načrt za kolodvor v Ajdovščini se je spremenil v toliko, da bo kolodvor za 70 rn. bližje trga, kakor je bilo prvotno namenjeno. 10OO gld., katere je vplačala občina Šmarje pri Ajdovščini, povrne ajdovska občina šmarijski radi opustitve črte na Ustje. Goriški deželni odbor dela z vsemi silami proti vipavski železnici, in nikakor ni pripravljen prispevati 100.000 goldinarjev, katera svota se je bila v to svrho določila že leta 1892. v dež. zboru. Gotovo pa je, da ga prisilijo do tega prispevka kljubu vsemu zvijanju. — Pevsko društvo ,,Glas" v So-dražici priredi v nedeljo, dne 29. t. m. veselico v dvorani g. Iv. Fajdige z nasled-nim vsporedom: 1 A. Nedved, „Domovina", moški zbor. 2. St Pirnat, „Na gorenjskem je fletno", mešan zbor. 3. K Mašek, „Pri zibeli-, čveterospev. 4. Iv. N. Škraup, „Sta-točeška", moški zbor. 5. St. Pirnat, „Kukavica", mešan zbor. 6. A. Nedved, „Pesem lovčeva", moški zbor. 7. F. S. Vilhar, „Bog i Hrvati, moški zbor. 8. „Dva gospoda in jeden sluga". Burka v jednem dejanju. Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer-Ustopnina 20 kr. za osebo. — Samomor. 50letni posestnik Josip Dolinar iz Trate se je iz neznanih vzrokov usmrtil. V njegovi sobi so našli popolnoma premočeno obleko in ker so ga videli dan pred smrtjo hiteti proti Sori, se domneva, da se je naprej poskusil vtopiti, v vodi pa, da se je odločil za drug način smrti. — Razbojniški napad. Dne 23. t. m. se je odpeljal iz Ljubljane mlad mož, katerega so v gozdu od Čušperka proti Zdenski vasi napadli štirje tolovaji. Jeden tolovajev je držal konja, drugi mu je nastavil revolver na prsa, tretji pa mu je pregledal žepe in ga oropal za ves denar, kar ga je imel pri pobi, namreč 85 gld. Tolovaji so se s to svoto zadovoljili in izpustili mladega moža. — Gosenica in sneg. Včeraj Še nam jo prinesel nekdo živo gosenico, katero je zanesla perica z dežele v mesto. Danes pa bode menda konec vsi taki golazni, kajti od zgodnega jutra sneži že ves dan. — Razpisane službe. Na jednorazred-niči v Mavčičah mesto učitelja*voditelja. Prošnje do 1. marca t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Kranju. — Pri okr. glavarstvu v Kamniku s 1. februvarjem mesto diurnista s 30 gld. mesečno. Prošnje takoj. — Pri okr. sodišču v Postojini mesto pisarja s plačo 1 gld. na dan. Prošnje do 1. februvarja t, 1. * Ruska carica. Listi so poročali, da pojdeta car in carica spomladi za več tednov na Riviero. Ruski časopisi to vest prerekajo, češ, da carska rodbina ostane v Peterburgu, ker carica pričakuje tekom maja tretje dete. Doslej je imela carica dve deklici. * Versščaginova razstava v Londonu. Ta mesec imajo v Londonu razstavo Vereščaginovih slik iz ruskofrancoske vojne in ruskega narodnega žitka. Pri otvoritvi razstave je bil prisoten tudi princ Waleski, ki je čestital slikarju. Pristaši miru n.i/.iv-Ijajo Vereščagina odličnega pionirja idejo miru in se nadejajo, da bodo njegove slike proizvele globok vtisk v tej smeri. * Sudermann propal. Najnovejša drama Sudermanna je bajka „Die drei Reiherfe-dern". Minolo soboto so jo igrali v Bero!inu Vzlic temu, da je imel glavno vlogo igralec Kainz, je bajka docela propadla in na koncu so ljudje glasno sikali. Pesnik je hotel pokazati kako nepremostljiv prepad zija mej idejalom in življenjem Oblika je baje prekrasna. Ta drama je tudi v Stuttgartu in Draždanih propadla. Igrala se bo tudi na Dunaju * Zabodena maska v Zagrebu. Pred čerajšnim ponoči je videl stražar, kako sta se tepli dve maski z mestno oblečenim človekom. Ko jo hitel na pomoč, je meščan zbežal in za njim jedna maska. Ostala maska pa je s klicem, da je zabodena, padla na tla. Redar je hitel za beguncema in vjel samo masko, ki je močno krvavela. Vrnivša se k prvi maski, sta jo našla v mlaki krvi žo mrtvo. Bil je brivec Slavko Hipenreiter Tudi drugo masko je neznani morilec nevarno ranil. Zagrebška policija išče sedaj morilca — DjJatno se poroča, da je policija že zasledila morilca, piše se Ivan Pregl iz Zdola, okraj Brežice. 20 let star, delavec v papirnici. Morilec pravi, da se je branil, ker ga je Hipenreiter s palico pretepal in metal po tleh * Opasna cigareta. Kakor poročajo iz Dubrovnika, se je sprehajal tamkaj v petek neki delavec s cigareto v ustih. Mahoma pa je cigareta eksplodirala ter razdrobila delavcu čeljusti. Katerim potom so doSle v cigareto tvarine, katero so jo raznesle, še ni znano. * Mačka poiigalka. Na Dunaju je te dni nastal v prodajalni S. Pollak požar Zgorelo je precej veliko blaga Ogenj je zanetila mačka, katera je bila sama v prodajalni zaprta. Igrala se je namreč z žvep-lenkami, katere so se vsled drgnenja vžgale. * Kaznovana objestnost. V Aradu je sedel neki S. Seidner v družbi dam v kavarni ter pil ž njimi šampanjec. Poročnik 33. pešpolka, Damjan knez Badini, je hotel koketirati z damami ter je končno nepovabljen prisedel k njihovi mizi. Seidner je poročnika prosil, naj se odstrani, poročnik pa je dejal, da morajo biti civilisti sploh veseli, ako prisede k njim častnik. Seidner je na to poročnika rezko zavrnil ter ga pognal od mize. Poročnik pa je potegnil sabljo ter hotel mahniti po Seidnerju, kar pa se je zabra-nilo.Tedajjeprihitel poročniku neki tovariš na pomoč ter je takisto hotel sekati s sabljo. No tudi temu so zabranili gostje nasilstvo. Naslednega dne je pozval poročnik knez Badini Seidnerja na dvoboj. Seidner je bil samo lahko ranjen, knez Badini pa je dobil na desno roko tako močen udarec, da so ga morali operirati ter mu končno odrezati roko. Poročnik je vsled tega umrl v strašnih mukah. * Igralca umoril. V Kievu je dekorater peterburškega gledališta ustrelil igralca Ho.ščina Ju saro va; morilec se je navlašč zato pripeljal v Kiev, kjer je njegova Žena engažovana kot igralka. Vzrok umoru je seveda ljubosumnost * 120.000 kron za nagelj. Neki bostonski vrtnar je vzgojil krasen, velikanski, temnorudeč nagelj, katerega je imenoval po jedni najbogatejših gospa mesta ,Mrs. La\v son". Gospod Lavvson je kupil pravico vzgajanja teh novih nageljev za 120000 kron. * španski guverner umorjen. Na vzhodno-indijskem otoku Palawan, se-verno-vzhodno nad otokom Borneo, so Ma-lajci umorili španskega guvernerja in njegove častnike, ko so prišli iz cerkve. Ma-lajci so zbežali potem v gore" ter odvedli seboj nekaj španskih žensk in otrok. Malajci, katerih je do 30 000, so večinoma pomorski roparji in imajo v svoji oblasti južni del otoka, spanci pa severni del. * Španskorsmsrlčanska vojna in no-lilnloi. V norišnici v Bostonu se smatra neki norec admiralom Deweyem, jeden ge neralom Sampsonom, četvorica njih se smatrajo poročnikom Hobsonom. Naravno je, da so v tej norišnici zastopani tudi predsednik Mac Kinlev in njegov nasprotnik pri zadnji volitvi predsednikom, Bryan. Več njih si mislijo, da so evropski vladarji, zastopani so v tej bolnišnici tudi vsi evropski suvereni. Tako so jeden smatra ruskim čarom, drugi papežem, jednajst njih se pa smatra nemškim cesarjem Književnost. — „Planinski Vestnik" 1898. Slovenci vsestranski napredujemo. Za razne stroke, ki so bile do zadnjih let še precej zanemarjene, smo se začeli bolj zanimati, jih proučevati in jih dejansko vpoštevati. Tako tudi v turiatiki Res je, imeli smo Slovenci že koncem zadnjega in začetkom tega stoletja imenitne rojake, ki so se pečali s hribolast vom, omenimo n. pr. Vodnika in pa Staniča, kateri zadnji ni samo oblezel celo vrsto gorskih orjakov, ampak bil je celo prvi na Velikem Kleku (Gross-glockner) A vendar sistematično se pri nas turistika ni gojila Bili so posamezni pojavi, največ vsled vpliva turistične literature inih narodov, pred vsem nemškega. Osnovalo se je pred šestimi leti „Slovensko planinsko društvo" s sedežem v slovenski metropoli, beli Ljubljani. To društvo je in še bodo velikega pomena v kulturni zgodovini Slovencev. Da je pa tudi potreba — kdo dvomi V Najboljši dokaz za potrebnost obstoja planinskega, društva je število členov, ki vedno narašča, in pa priljubljenost v vseh narodnih krogih, s katero se „Slov plan. društvo" lahko ponaša. Toda o potrebnosti tega društva, o njegovem vplivu na turistiko v obče in posebno še pri nas Slovencih, o vztrajni delavnosti Itd. hočemo Se poročati — danes pa naj spregovorimo samo o glasilu „Slov. plan društva", o mesečniku »Planinski Vestnik". — „Planinski Vestnik" je 1. 1898 izhajal vsakega 25. v mesecu navadno na 16 straneh velike osmer. List so dobivali členovi „Slov. plan društva" zastonj, neude stal je 2 gld., dijake pa samo 1 gld. 20 kr. (Dalje i.rih) — Palacky's Idee des bohmischen Volkes. Ven Dr. T. G. Masarvk o, 5. prof. an der bohmischen Universitat in Prag. Tej velezanimivi študiji je namen, pokazati zgodovinsko filozofično idejo, ki se zrcali v celi češki zgodovini, in katero ugledni pisatelj, gotovo prvi slovanski filozof sedanje dobe, imenuje idejo humanitete, v smislu osvoboditve človeškega duha iz spon srednjeveških avtoritet. Ker je naša znanstvena literatura še v povojih, ker prav za prav sploh nimamo Še nič filozo-fične in politične literature, in tudi ne kaže, da bi jo kmalu dobili, saj se še do današnega dne naši zgodovinarji niso vspeli do tega, da bi nam podali temeljite spise o najvažnejših fazah našega narodnega življenja, o kmetskih ustajah in o reformaciji, je pač želeti, da bi občinstvo segalo po Ma-sarvkovih spisih, iz katerih izve marsikaj, kar se pri nas ljudje boje povedati. — Slovenski amerikanski koledar za 1899. leto. Izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda". Peti letnik. Cena oO kr. Razen koledarske vsebine prinaša ta lični in s Čednimi ilustracijami okrašeni koledar tudi mnogo zabavnih in obče zanimivih spisov. Da je v daljni Ameriki sploh mogoče izdati tako obsežen in lep koledar, to je pravo čudo. Priporočamo knjigo prav toplo. Telefonična in brzojavna poročila. Vlada in desnica. Dunaj 25. januvarja. „ R e i c h s -w e h r " prijavlja danes članek, v katerem zahteva, naj se vlada prelevi v parlamentarno ministerstvo desnico. List meni, da bo vlada v to itak primorana, ker bode uveljavila nagodbo s § 14., na jesen pa bo morala dobiti v parlamentu veČino, da to cesarsko naredbo odobri. Na jesen bo torej na vsak način morala postati ministerstvo desnice, a dosti bolje bi bilo, da to stori že zdaj. V parlamentarnih krogih je ta članek pripisuje načelniku nemške katoliške ljudske stranke, dr. K a t h r e i n u. Posvetovanja desnice. Dunaj 25. januvarja. Včeraj je imel ministerski svet važno sejo Po tej seji so imele seje razne parlamentarne komisije desničarskih strank. Seje parlamentarne komisije češkega veleposestva se je udeležil grof Thun. V parlamentarni komisiji poljskega kluba je poročal minister Je dr žejo w i cz, v parlamentarni komisiji češkega kluba pa dr. Engel. Danes ob 5. uri je seja plenuma pari. komisije, desnice, v ka teri je pričakovati velevažnih izjav. Preložitev zasedanju. Dunaj 25. januvarja. V poslanski zbornici se govori, da se sredi meseca fehruvarja odgodi državnozborsko zasedanje na nedoločen čas. Tiskovni odsek. Dunaj 25. januvarja Tiskovni odsek je imel danes sejo, v kateri pa se je bavil g samimi formalnostmi in ni prišel do meritornega posvetovanja. Zastopniki levice so zahtevali, naj najprej reši vprašanje 0 časniškem kolku, vse drugo pa naj se za sedaj odloži. Nasproti temu so členi desnice naglašali, da naj se vsi predlogi vzamejo skupno v pretres in da naj se izvede popolna tiskovna reforma Predlog, naj se reši najprej časniški kolek, je bil z 22 proti 18 glasom odklonjen, na kar so členi opozicije izjavili, da se ne udeleže generalne debate o vseh tiskovnih predlogih. Dementirana vest. Dunaj 25. januvarja Celovške „Freie Stimmen" so poročale, da je pravosodno ministerstvo ukazalo celovškemu deželnemu sodišču, naj skrbi, da se na Koroškem nastavijo samo slovenščine zmožni sodniki. To vest dementuje danes pravosodno ministerstvo s posebno ofieijalno noto. Služabniške plače. Dunaj 25 januvarja. Gospodska zbornica razpravlja v današnji seji o uredbi služabniških plač. Unela se je daljša razprava, katera traja še sedaj. Sodi se, da sprejme zbornica odsekov predlog, naj stopi zakon v veljavo na dan razglasitve Jutri 'se dostavi zakon predsedništvu poslanske zbornice in pride v petek na dnevni red Poslanci desnice se nujno poživljajo, naj se udeleže te seje polnoštevilno. Avdijence. Dunaj 25. januvarja. Cesar je včeraj sprejel v posebni avdijenci ministra zunanjih del grofa Golucho\vskega in veleposlanika Szegyenyija. Shod slovanskih novinarjev. Dunaj 25. januvarja. V poslanski zbornici so se danes oglasili načelniki prihodnjega shoda slovanskih novinarjev, kateri se bo vršil v Krakovu, in so se posvetovali z načelniki slovanskih strank. V imenu „Slovanske krščansko-narodne zveze" sta Bul a t in Povše obljubila, da se obrneta do vseh slovenskih in hrvatskih listov in obljubila storiti, kar možno, da bode udeležba Čim večja. Ogersks kriza. Budimpešta 25 januvarja. Vsi listi so mnenja, da se te dni sklene mir v parlamentu, da odstopi baron Banffy, in da sestavi novo ministerstvo Koloman Szell. Opozicija je pripravljena votirati še Banffy-jevo indemniteto, ako odstopi Pere zel od kandidature za zborničnega predsednika. Budimpešta 25. januvarja. Danes dopoludne so disidentje predložili opozicijskim zaupnikom vladne propozicije Zatrjuje se, da postane Szilagyi zopet predsednik poslanske zbornice, in da se vrnejo disidentje v liberalni klub, čim se sklene mir. 0 združenju disidentov z Apponyijevo stranko ni govora Mirovna konferenca. Pet rog rad 25 januvarja. Vlada je zastopnikom vseh držav doposlala noto, v kateri jim naznanja program za mirovno konferenco, katero skliče car. Ta program obsega naslednje točke: 1. Dogovor, da se v gotovi dobi vojne sile ne pomnože in pretres vprašanja, kako jih zmanjšati. 2. in 3. Dogovor, da se odpravi raba razstreliv v vojne namene. 4 Dogovor, da se ne bodo rabile podmorske torpedovke. 5. Uveljav-Ijenje genevske konvencije za pomorsko vojno. 0. Določitev nevtralnosti za rešilne ladije. 7. Revizija bruseljskih dogovorov glede vojnih navad. 8. Principijalna določitev o razsodiščih. Naznanilo ruske vlade dostavlja, da so izključena vsa vprašanja, ki se nanašajo na politična vprašanja in na razmerje mej posamičnimi državami, in da misli car, naj se konferenca ne vrši v glavnem mestu kake velesile. Uetaja v Macedoniji. Sofija 25. januvarja. Oflcijozni „Mir" poroča, da se je v Macedoniji začelo živahno i ustaško gibanje in da ae Je pojavilo že mnogo oboroženih ustaških čet ter izjavlja, da bolgarska vlada s tem gibanjem ni v nobeni zvezi. List pravi, da pošilja turška vlada neprestano vojakov in municije v Macedonijo, kar se boji splošnega ustanka Orlesnisti se gibljejo. Pariz 25 januvarja. Vojvoda d' Or Man izda v kratkem nov manifest. Knez Nikola v Carigradu. Carigrad 25 januvarja Tekom prihodnjih dni pride črnogorski knez Nikola sem in bo sultanov gost Od tod pojde v Sofijo, da vrne kneza Ferdinanda lanski obisk. Kriza v Belgiji. I', ruse I j 25 januvarja Razen mini-sterskega predsednika, finančnega ministra in ministra javnih del, kateri so podali ostavko, ker se je kralj odločno uprl na rneravani premernbi volilnega reda v klerikalnem smislu , odstopi tudi predsednik parlamenta Klerikalni listi strastno napadajo kralja, ker je preprečil njih nakane. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske ) (Dalje j Zdravnik je prebledel, a je premagal malo slabost, ki ga je hipoma spreletela, in z lahnim smehljajem rekel: „Kako si previden! Recimo, da bi izvedel, da je ta. zdaj pridni, delavni prosilec bil poprej enkrat kaznovan — " „Henrik," se je tu oglasila gospa Roza, „kako moreš li kaj tacega misliti!" Baron je ravno z veliko spretnostjo odstranil mesne niti od puranove noge; nataknil je votlo kost na vilice in je ž njo tako spretno ravnal, da se tudi trohica slastne pečenke ni izgubila." A vse to ga ni oviralo, zdaj svoj monokl na oko pritisniti in z najbolj nosljajočim glasom odgovoriti: „Ne morem se s Teboj prepirati, Henrik, pa bi tudi ne mogel s takimi ljudmi občevati, za katere bi bila potrebna Tvoja velikodušnost, Tvoja tako imenovana priljudnost!* „Jaz moram Tvojemu svaku brez ugovora pritrditi, Henrik." je segel zdaj sodni predsednik v pogovor. „ Kazen je neizbris-ljiv madež Namen kazni ni samo poboljšanje obsojenca, marveč tudi njegovo oži-gosanje pred svetom Deloma iz tega nagiba se je določila javnost sodnega postopanja. Ako je to pravilno, potem se ujema tudi to, da nas naj to označenje kaznovanega varuje pred samovoljno dotiko ž njim. In, kar se mene tiče, jaz rečem le to: da želim vsacemu, ki je prišel z zakoni na-vskriž in je za svojo krivico pokoro delal, najboljše sreče — a jaz bi mu svojo hišo zaprl." Zadnja kapljica krvi je izginila z obraza mladega zdravnika; nož in vilice so mu padle iz rok — in padel bi bil s stola, da bi ga ne bila vzdržala prestrašena žena. II. Mlada zakonska dvojica se je vrnila v svoje stanovanje, ko je bil obed v očetovi hiši tako nenadoma pretrgan. Kakor otrpnjen je sedel stari gospod Še vedno za mizo. Srepo, presunljivo je pogledal svojega zeta, ki je danes že v drugič na tako čuden način zbolel. Kaj je bilo ž njim? Ali se je res tako razburil, da je najmanjši vzrok zadoščal, drugače tako krepkega moža premagati ? Alije bil morda kak drug vzrok kak temni dogodek ? Sodni predsednik je odklonil danes partijo piketa, katero je imel drugače navado z baronom igrati; postal je resen in redkobeseden, ter šel v svojo sobo. Gospa Roza je zmagala z zahtevo, naj nje mož popoldansko ordinacijo opusti. Bila je v resnih skrbeh, poslala po necega prijateljskega kolego Henrikovega, ter sedela zdaj v njegovi sobi, v kateri je tudi bolnik na divanu počival. Skušala je najprvo samo sebe pomiriti, da bi imeli vznemirjajoči dogodki za njeno osebo kak poseben pomen. Nemogoče se ji jo zdelo, da bi bila operacija krepkega mladega zdravnika tako prevzela. Pa kaj drugače je bilo to? In tu se je je polastil zopet oni čut, kateri jo je v njenem, drugače srečepolnem zakonu že večkrat obšel; nejasen čut nekega skrivnostnega prepada, ki je bil mej njo in možem njene ljubezni Seveda, njegova ljubezen, njegova skrbna, vestna možatost je prikrivala dostikrat cele tedne in mesece to brezdno mej njima — potem zopet so prišle ure, v katerih je natanko Čutila, da nI bilo mej njima vse, kakor bi moralo biti. (DaU« prih.) Meteorologićno poroćilo. Čm opa Stanje Sr m baro- 1» Vet' OTi Nebo m Jam metra v min 5 e č = i ** * » 24 9 zvečer 7:\>v:\ M brezvetr. •lež E c 26 7 zjutraj 7360 I* sr.jjvz!i«»d i •H.-uu" E * 2. popni 737 1 H »neg m 101 gld 80 kr 101 „ ;«» , 120 , 18 . 102 , 06 n 119 , Wi „ 97 , 989 , 85 , 888 . 60 I 60 R &H . 96 , 11 , 78 , 9 n S6 „ 44 „ 40 , & ■ 69 . Srednja vcerajSnja temperatura JV7' mak —2 1". Od 7', ure zjutraj sneg ZJunajska borza dru' 2fi januvarja 18l.»9 Skupni drZavni dolg v sotnh, . Skupni državni dolg v srebru Avatniska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" „ . Ogerska zlata renta 4' ,. . . . Ogerska kronska renta 4° 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London v ista........ NemSki drž tankova za K»> mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C kr cekini ........ Zahvala. Vsem premnogim znancem, prijateljem in suradnikom, zlasti prečastiti UM misi fini, v Velikih Laščah, g c. kr okrajnemu glavarju, dr. Ljudoviku Tho-mann-u pl Muntalmaru. gg o. kr. davč-nemu nadz< miku iz Kočevja, vsem tukajšnjim sodnim in davčnim uradnikom, davčnim uradnikom iz Ribnice, vsem gg. darovalcem \encev. slavni čitalnici iz Škofje Luke. slavnemu ognjegasneinu društvu v Velikih Laščah, gg. pevcem za ganljivo petje in sploh vsem, ki so me tolažili v urah nenadomestljive izgube kakor tudi ob pogrebu dne 24. t. m, ko sem izručila materi zemlji svojega preljubega soproga, gospoda Ivana Rissmaul-a c. kr. davčnega preglednika izrekam najsrčnejšo zahvalo. Bog plati' V<» like L a 3 če, 24 januvarja^ 1899. 11401 Irma Rissmaul. licem dobro izurjenega, mladega trgovskega pomočnika. Oto Homann 1124—2) v Radovljici. Pisar in sluga vešča kakega godala ali trobila ter slovenskega in nemškega jezika, se iščeta. Vstop takoj. Plača primerna. Godba daje stranski zaslužek. — Ponudbe do konca t. m. pod šifro „Notranjsko" na upravništvo „Slov Naroda". (116 -8) Šivalni stroj malo rabljen, je na prodaj. Florijansko ulice št. 32, na dvorišču. (127-2) Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in B*1 znancem, kateri so o priliki dolge In mučne bolezni najine ljubljene hčerke JF Merice ► izkazali nama svoje sočutje, izrekava tem potom najiskrenejfto zahvalo. V Postojni, 24 januvarja 1899. < 144-1 Anton in Hedvika Ditrich. ti Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo za neveste in gostilničarje kakor tudi vsake vrste dobitkov za tombolo in druge igre. (128~2) IV i x k o o a ne ! špecerijske stroke, dobro izurjen in za pisarno sposoben, z dobrimi priporočili in točno pisavo, a« sprejme pod ugodnimi pogoji. Natančne ponudbe s priloženo sliko sprejema upravništvo ,SIov. Naroda" pod naslovom: Naprej". (I0fl S) Svarilo! S tem svarim vsakega, naj majema sina ae da niti denarja niti denarae vrednosti\ ker nisem plačnica zanjga. i_clvana Slrekar. tik državne ceste na Vir, z najboljšim skoč-nikom, v dobrem stanu, na jako pripravnem prostoru za kupčijo z moko itd , ■e bode prodal na Brdu dne 28. Januvarja t. L dopoludne. Kdor ga želi kupiti, naj ne zamudi tako ugodne prilike. (142 d Anton Kornič. G-aloše popravlja Matej Oblak Vegove ulice it. 12. IsvrSuje tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela, od navadnega do najfinejšega olmtala, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila ae priporoča Matej Oblak (140-D čevljarski mojster. Kdor želi pristno staro slivovko, pristno rženo žganje, pristno hrusevo žganje, pristno jagodovo žganje, pristen istrski tropinovec, pristen brinovec iz dom. brinja, ter razne likerje, cognac, rum, čaj, kakor tudi pravo, čisto, domačo mast fino (Santos) kavo po 1 gld. in višje ter drugo špecerijsko blago po nizki ceni kupovati, naj se obrne na tvrdko a2l—2) Rudolf JF»etr«ifc trgovina špecerijskega blaga, viktualij in žganja na voglu Gospodske ulico — Valvazorjiv trg. Cos. lir ifttrilsfco pjjj Ojtžitm žototeo. Izvod iz voznega reda veljaven e4 eUe t. ekSeora \ leta. Odked ts rjebljene M. kol Fra«* *ei Trnti. Ob VI nri r> m. po noti osubiii vlak v Trbil, Beljak, CdMM^ rVaoieasfeat*. Ljuhn •; (*■% Sel t hal Ansse, Sitlnotii-.td, . Klein R-» Hm« v Siey -, v Line, na Diin»j via Amstntten. — Ob 7 tiri f» 111 zjutraj oaobni vlnk v Trbif l\»r.tahel. Beljak, C •»ov.-c, Fran-tenateate Ljubno, Dunaj; *»a S*l*thal v Sol n ograd; f>x Amstette.i na D.maj — 0!» 11. uri S' m. dopoldne oaobni vlnk vTiltit. Horitabel, Fkliak, Celovec, Ljuhnn, Selztli.il, Dmaj — 01" 4. ari J m po, o!odm- osebni vlak v Trbil, Beljak, Celovec. Ljubno; rez Selzthal v Sol notrad, 1." d (i stein, Zeli ob ieieru luomoit, Bregenc. Cur h, Oenev >, Pari«, £ex Kioin ReiHni« v Steyr, Line, BudVj< vii-e, l'Uenj Mar jme vare, neb, Fruncove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Arottttten. - Pr»|-a V/ Wnvo ■Mt« trn V Kotenje. Mešani vlaki: Ob tf uri 15 m. ajatraj, ob li. nri f'f> m. popoludne, ob 6. uri 30 m zvečer. — Frlhed v/ LJubljano j k. Pro*t ta TrMa*. Ob 5, uri 4t>. m. /jutraj oanbni vlak it I)mm|a via An-atetten. iz I.ipakega, Prane t aiio>»ih varov, Karlovih varov. Heba, Maminih Vnrov, 1'1/nja, Budeievic. Solno gradu, Liuca, Steyra, Ana soben /.a aamostalen posel ima prednost. (143 — li Išče se najbolji izvor » nakupovanje kav/t, Skls, rsSM ta kosjahai Nepotrebno iskati! (21 - i*D Kavčič 4 Lilleg v PrtiKMvih ulicah dobivata to blago neposredno it prek morskih delel ter prodajata 1 kilo fine kave (Santo« 1'rrae po . . . g\d. I'— 1 steklenica pristnega Jamaika rama . . „ 0*60 1 deka pristuega Pecco SonchongAaja „ 00n 1 polica prave angleške carske raelaale 0 SO 1 steklenica pristnega finega konjaka . . 1'4U ajinT Kres tekste«*! W Lepo, v I. nadstropju ležeče stanovanje obstoječe iz & sob, velike predsobe, velike, svetle kuhinje, jedilne shrambe, podstrešja, kleti in drvarnice, te s 1. februvarjem ali s 1. majem odda. Zmerna najemšcina, poseben vhod, vodovod v kuhinji. Pojasnila v hiši Emonskt cesta it. 2 v veži na levo (130-2) Ženini in neveste ne zamudite prilike! Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur in verižic, prstanov namizna oprava iz pravega- in kina-srebra, posebno velika izbira za gg. ženine in neveste in to po najnižjih cenah. Vabim na mnogobrojan oblak tar pošiljam na zahtevo tudi cenike po pošti aaatonj. PRAN t£MJX>JE>B* urar in trgoveo L-5u."bl3aurLl na Mestnem trtrvi. nasproti rotOTržav. V prijazno znanje! Plzensko pivo iz m.@&6aaaj3ice piTTOTravrrLe yr ^lzrmi. katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v »orlih v Ljubljani: Gosp. Fantini, restavrater,Gradišće St. 2; I Gosp. Karol Koiaer, hotel pri „Malicu", „ Bil ina A Kasch, pri „Roži"; | „ Fr6hlich, hotel pri „Slonu". Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Faattnl, Gradi&če &t. 2. V steklenicah imajo jo v izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Staoul, gdčna Awanzo in gospod Praunsaisa. Friderik Relm i98-3) ajanaralnl saatepalk, Oradeo, Jnngferna;aase It. 1. Največja zaloga bicikljev v Ljubljani. Najfinejši in najcenejši šivalni stroji. ima velikansko prednost v tem, ker nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo lažji tek, kakeršnega ne doseza noben drug zistem. Četudi so bila ravno I*iioli-«1) rl»-kolc**» tudi doslej izmed najboljših, bodo v bodoča vslad omenjena ianajdbe mnogo nadkrilila vse druge zisteme, bodo vaekako nedosegljiva. Daje ae za njih dobroto najaolidnejše, neomejeno jamstvo. Šola za pouk v voz&renju je na razpolago. — Mehanična delavnica na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo ae v prodajslnici na Mastnem trgu, nasproti mastni hiti, kjer je tudi taloga bicikljev. Z vsem Bpoltovanjem i, urar ia trgovec 8 Puch-Styria in Helical-kolesi ter i šivalnimi stroji v I_j J ubij a nI, na Meatnem trg^u. naeproll roiovžu. ladajatelj in odgovorni uradnik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk „NArodne Tiskarna". M%Q ^453