Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / AVGUST2021 / ŠTEVILKA 6 / LETNIK XXII 6 2021 Odprto pismo župana obcankam in obcanom / str. 4 Ekološka zavest izkazuje naš odnos do narave. S seboj nosi etiko omejevanja naših posegov v okolje: potrošniška logika unicuje okolje za današnja ugodja brez misli na jutrišnje preživetje, na naše otroke in vnuke. Gasilski tabor v PGD Pece / str. 10 V prvi polovici avgusta je v okviru Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Pece odvijal prvi gasilski tabor. Tabora se je udeležilo 32 otrok iz PGD Pece. Pecani so znova dokazali, da znajo stopiti skupaj in podpreti tudi takšne projekte, kot je otroški gasilski tabor! Prva pomoc v poletnem casu / str. 18 V poletnih mesecih veliko vec casa preživljamo na prostem, s tem pa je povezanih kar nekaj specificnih tipov nezgod in nenadnih obolenj, na katere moramo biti pozorni. Tokrat se osredotocamo na prvo pomoc ob takšnih nezgodah. Znamenite osebnosti Moravške doline – dr. Fran Detela / str. 26 Najbrž ni Moravcana, ki ne bi vedel, da se je pisatelj Fran Detela rodil pri Jurku v Moravcah, na kar nas spomni tudi spominska plošca s pisateljevim portretom na rojstni hiši. Vec o tem slovitem Moravcanu pa si preberite v tej številki Novic. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / AVGUST2021 / ŠTEVILKA 6 / LETNIK XXII Vabimo vas na TRADICIONALNI ROKODELSKI DAN NA GRADU TU[TANJ V NEDELJO, 29. AVGUSTA 2021, OD 10.00 DO 18.00. Predstavitev rokodelskih izdelkov in ve{~in ~lanov Dru{tva rokodelcev – Rokodelskega centra Morav~e in gostujo~ih rokodelk in rokodelcev. V sklopu rokodelskega dneva vas Pletarska {ola Iztoka Urbanije in Dru{tvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tu{tanja vabita na ZAKLJU^EK TE^AJA PLETENJA KO[AR (2019/2020) IN NA RAZSTAVO KON^NIH IZDELKOV. Program: od 10.00 do 14.00: delavnice pletenja ko{ar in druge rokodelske delavnice za obiskovalce (grajski atrij in dvori{~e) od 14.00 do 18.00: pozdravni nagovor `upana dr. Milana Bala`ica in drugih gostov, predstavitev delovnega zvezka o pletenju ko{ar, podelitev priznanj in zahval te~ajnikom pletarske {ole za leto 2019/2020, podelitev certifikatov Srce Slovenije; vmes – nastopi morav{kih lilij in upokojenskega zbora (grajski atrij) Ves dan: predstavitve in nastopi dru{tev Morav{ke doline, sve`e pe~eni krofi, vodeni ogledi gradu, bogat rokolov ... Za hrano in pija~o bo tudi poskrbljeno. Vabljeni! Novice iz Moravške doline AVGUST 2021 ŠTEVILKA 6 LETNIK XXII Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Ajda Lalic Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Fotografija na naslovnici Fosili v Sloveniji Med znanstveno najpomembnejše plasti moravške obcine spadajo 240 milijonov let stari apnenci pri vasi Prikrnica, v katerih so bili najdeni triasni fosili. Mala slika na naslovnici: Gregor Smukovic "Šopek marjetic"; sliko hranijo v Galeriji Antikvitete Novak Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 23. septembra 2021. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 1. september 2021. Pisci sami jamcijo za verodostoj­ nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Moravce bodo postale zelena in zdrava slovenska obcina Drage obcanke in obcani Obcine Moravce. T akole se je zacelo. V torek, 27. julija, je na Obcino poklical obcan in sporocil, da je na obmocje vasi Gabrje pod Limbarsko goro pripeljana velika vrtalna konstrukcija. Takoj zjutraj naslednjega dne sem na ogled poslal dva obcin-ska moža. Ugotovila sta naslednje: na zasebno kmetijsko zemljišce tik ob cesti Vahtenberk–Ga­brje je bila postavljena vrtalna garnitura, s katero se je vrtanje že izvajalo. Na vprašanje, ce imajo za vrtanje ustrezna soglasja (za prevoz težke mehanizacije, bližina komunalnih vodov, vplivno obmocje plazu itn.), za katera so pristojni obcina in njeni koncesionarji, je predstavnik Geodetskega zavoda RS odgovoril, da jih nimajo. Opozorjen je bil, da mora – dokler nima soglasij – vrtanje pre­kiniti. Hkrati sta izvedela, da se bodo vrtanja do konca septembra izvajala po vsej obcini. Poletni Termitov škandal S kratka, divji zahod: nezakonito vrtanje državnega Geološkega zavoda. Kar je bilo ob tem še posebej motece, je bilo to, da sta pri vrtanju obcinska moža zalotila pomocnico direktorja Termita Alenko Pavlin, ki je bila v vlogi »delovodje«. Torej se Termit znova obnaša, kot da je lastnik cele Moravške doline in lahko pocenja, kar se mu MED NEZAKONITIM VRTANJEM DRŽAVNEGA GEOLOŠKEGA ZAVODA SMO VIDELI POMOCNICO DIREKTORJA TERMITA ALENKO PAVLIN, KI JE BILA V VLOGI »DELOVODJE«. TOREJ SE TERMIT SPET OBNAŠA, KOT DA JE LASTNIK CELE MORAVŠKE DOLINE. zahoce, pri tem pa vztrajno krši zakone. Obcina ni bila glede vrtanja obvešcena niti s strani države niti s strani Termita. Odzvali smo se na nujne klice obcanov, ki jim ni vseeno, da bodo Moravce spremenili v strupeno jamo brez dna. Takoj smo sprožili akcijo, da od pristoj­nih državnih organov izvemo, kaj se dogaja, da vložimo protest in zaustavimo to novo Termitovo norost. OBCANI DOBRO VESTE, DA SE MORATE ZA VSAK POSEG OBRNITI NA OBCINO IN NA KONCESIONARJE ZARADI DOLOCITEV POTEKA KOMUNALNIH VODOV. OCITNO ZA TERMIT TO NE VELJA IN JE DRŽAVA POKLEKNILA. Najprej so nas »farbali«, da gre za nekakšen evropski raziskovalni projekt. Potem nam je Geološki zavod RS priznal, da jim je naroceno izvesti 13 vrtin, narocnik vrtanja pa je podjetje Termit. Od Krjavljev moravške opozicije lahko vedno pricakujemo laž na laž (zadnja v seriji je bila, da sem se prevrnil s službenim avtom – blagor ubogim na duhu …), tega pa nisem priprav­ljen sprejeti od vodje Sektorja za rudarstvo. Pošteni državni urad­niki so zatrdili, da brez soglasij vrtanja ne bi smelo biti. Kot da leva roka države ne ve, kaj dela desna. Ko država državi dokaže, da se vrtanje ne bi smelo izvajati brez dovoljenj, so vrtalno garni­turo pospravili, a le zato, da bi jo preselili na novo lokacijo. Sramota za to našo ubogo državo. Moravce na divjem zahodu V sak pošten obcan mora za poskusno vrtino za toplotno crpalko ali vodo pridobiti soglasje. Za vsako šolo, vrtec, dom, plocnik, avtobusno postajo, popravilo zidu na pokopališcu … potrebujemo od državnih inštitucij vsaj osem soglasij, ki so glede odmikov in lastništva tocna na milimetre. Za vsak prevoz kombajnov dobimo v vednost obvestila o prevozih, za vsak poseg se na obcino in koncesionarje obrnete obcani za dolocitev poteka komunalnih vodov. Ko pa gre za Termit, to ne velja in država pocepne. Še vec: ugotovili smo, da se je omenjeno vrtanje dogajalo zunaj obstojece­ga pridobivalnega prostora. Vr-tali so 30 metrov zunaj obmocja pridobivanja mineralnih surovin, na kmetijskem zemljišcu, ki je na­menjeno zgolj in samo pridelavi kmetijskih kultur! Zdaj je tudi zadnjemu dvom­ljivcu jasno, kako resne so razmere v Moravški dolini. Vrtanja so uvod v izvedbo Termitovih nacrtov, ki smo jih že razkrili: odkopati name-ravajo celotno vznožje našega turisticno-romarskega bisera – Limbarske gore; kopati hocejo na Odprto pismo župana obcankam in obcanom obcine Moravce V teh iztekajocih se dneh zasluženih poletnih dopustov in vrocinskih valov (upam, da ne tudi novih koronskih) se lahko v kakšni prijetni senci malo zaustavimo in premislimo stvari v našem življenju za nazaj in za naprej. Tudi sam sem se lotil razmisleka: ker sem po vaši volji župan, imajo pred osebnimi zgodbami prednost razmišljanja o prihodnosti Moravške doline, ene in edine. Kaj bomo storili z njo v naši generaciji, kaj bodo o nas in našem pocetju sodili naši otroci in vnuki? V ozadju se vidi namestnica direktorja Termita Alenka Pavlin v vlogi »delovodje« nezakonitega vrtanja NEZAKONITO VRTANJE SE JE DOGAJALO VSAJ 30 METROV ZUNAJ OBSTOJECEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA, NA OBMOCJU, KI JE NAMENJENO KMETIJSKIM DEJAVNOSTIM. Hribcah vsenaokrog znamenite cerkve Žalostne Matere Božje, da bo še bolj žalostna; od Mošenika se bodo širili naprej proti Pecam, da nam še polepšajo zašciteno obmocje Nature 2000. S strani države, Termita in vecine vaših svetnikov v Obcinskem svetu (s svetlo izjemo Neodvisne liste in SLS) smo obsojeni. Obsojeni smo na unicenje Moravške doline, na zastrupitev naravnih virov in na raka. Se bomo zganili? Ce ne bo šlo drugace – boste šli z mano protesti-rat na cesto? Mi boste malo pomagali v tej bitki za zeleno in zdravo Moravško dolino, ki še zdalec ni dobljena? Drage obcanke in obcani Obcine Moravce, zato sem vam napisal pismo, ki sledi. Kar mi najprej pade na pamet je to, da moramo našo Moravško dolino ohraniti v njenih lepotah in zgodovinski tradiciji, da bo lahko še naprej temelj našega dobrega življenja, zdravja in prijaznega naravnega okolja. V bližnji prihodnosti lahko s pravo in preudarno strategijo razvoja postanemo vzor Sloveniji. Ce stopimo skupaj, smo lahko hitro na poti k cilju najbolj zelene in zdrave slovenske obcine. Za to pa za zacetek potrebujemo nastanek naše moravške ekološke zavesti. Ekološka zavest E kološka zavest izkazuje naš odnos do narave. S seboj nosi etiko omejevanja naših posegov v okolje: potrošniška logika unicuje okolje za današnja ugodja brez misli na jutrišnje preživetje, na naše otroke in vnuke. Najprej gre tu za našo lastno ekološko zavest, ki je prenizka: v gozdove in na travnike odmetavamo vse mogoce, še v središcu Moravc se vcasih ob zabojnikih namece veliko od­padkov. Tako ne gre vec naprej! Z ucenjem ekološke zavesti se mora še bolj intenzivno zaceti v šoli, ne pa da že šolarji prostodušno smetijo ceste ob šoli in park ob cerkvi. Te reci moramo postaviti na svoje mesto, ce hocemo, da Moravška dolina pos­tane priljubljena turisticna destinacija, ki nam bo nosila nova delovna mesta. Imamo koše za smeti, zabojnike za vecje odpadke in odvoz kosovnega materiala ter nevarnih odpadkov. Ce je vsega tega premalo, povejte, da dodamo. Potem pa gre seveda za unicevanje narave na veliko, kakršno v obcini Moravce izvajata podjetji Termit in Industrija apna Kresnice. To ni moralno sprejemljivo obnašanje. Govorimo o okoljskem krimi­nalu, ki ga je dopušcala država, o nasilju nad ljudmi in naravo. Takšno nasilje moramo, tako kot drugje po Evropski uniji, moralno obsoditi in kazensko sankcionirati. Nacela, norme in vrednote ekološke zavesti morajo postati temeljne družbene usme­ritve – tako v Sloveniji kot v Moravcah. Varstvo okolja varuje ljudi, zmanjšuje obremenjevanje okolja in omogoca takšno gospodarjenje z naravo, ki ohranja vire za življenje sedanjih in prihodnjih rodov. Odgovornost za svoje (ne)delo C isto okolje v Moravški dolini je bistveno za zdrav­je in blaginjo nas vseh, ki živimo v tem naravnem bogastvu. Še posebej v zadnjem desetletju in pol – obdobje se pokriva z mandatom nekega župana, ki ga vec ne omenjam – je v našem okolju prišlo do nepopravljivih posledic: cezmernega onesnaževanja okolja z nevarnimi in strupenimi odpadki, prese­ganja samoocišcevalnih zmogljivosti, zmanjšanja zalog neobnovljivih virov in izginjanja naravnih Termit izgubil tudi tožbo proti varuhu pravic obcanov Stanislavu Ravnikarju BESEDILO: OBCINA MORAVCE P o tem, ko je podjetje Termit doslej po vrsti izgubilo vse tožbe proti županu dr. Milanu Balažicu in tudi Obcini Moravce, je Okrožno sodišce v Ljubljani 12. julija zavrglo tudi tožbo Termita proti varuhu pravic obcanov Stanislavu Ravnikarju. Podjetje Termit ga je tožilo, ker naj bi kot svetnik Neodvisne liste v svojem nastopu na javni seji Obcinskega sveta Obcine Moravce 28. aprila letos podal neresnicna in žaljiva dej­stva, ki lahko škodujejo casti ali dobremu imenu podjetja Termit. Na seji je svetnik med drugim povedal: »Vas vabim, pridite v mojo pisarno in boste preseneceni nad številom rakavih bolnikov v Zalogu. To sigurno ne bo en podatek, ki bi bil neresnicen, veliko smrti, veliko bolnih, celo oba iz iste hiše in to okrog Ter­mita, kar vam bom dokazal. Jaz nikoli ne govorim nekaj, kar ni res. Zato je vaša naloga, da sklicete zbor delavcev, pa poveste jasno vašemu vodstvu, zakaj jih obravnavamo, zakaj smo proti njim.« Po mnenju Termita je s tem Ravnikar podjetje obtožil ogrožanja zdravja obcank in obcanov obcine Moravce, saj s svojo dejavnostjo povzroca bolezni raka in smrti. Zagovornica obtoženega Stanislava Ravnikarja je v ugovoru navedla, da to, kar navaja podjetje Termit kot predmet zasebne tožbe, ni kaznivo dejanje. V svoji izjavi ni bil žaljiv, saj ni nava­jal neresnicnih in žaljivih dejstev, ampak samo dejstva. Temu je pritrdil tudi senat Okrožnega sodišca v Ljubljani. Iz Termitove zasebne tožbe ne izhajajo znaki ocitanega kaznivega dejanja. Ravnikarjevi oceni ni mogoce pripisati kakršne koli žaljive vsebine. Gre le za to, da je Obcinski svet Obcine Moravce obravnaval okoljsko proble­matiko, kar je skladno z dolocbami Zakona o lokalni samoupravi. Dolžnost Obcinskega sveta je, da skrbi za varstvo zraka, tal in vodnih virov. Okrožno sodišce je v zavrnitvi Termitove tožbe prav tako navedlo, da bi takšno sodno obravnavanje izjav clana Obcinskega sveta ta organ ohromilo ali mu v celoti onemogocilo iz­vrševanje temeljnih nalog. Ravnikarjev nastop je imel namen obvešcanja javnosti in spodbujanja k razpravi, zato ne more biti predmet kaznivega dejanja. Na koncu se moramo vprašati, kdaj bo vod­stvo Termita srecala pamet. Tudi desetini novih tožb ne kaže nic bolje, toda ocitno ima sedanje vodstvo Termita za svoje odvetnike in sodišca dovolj denarja – tudi ce izgubljajo vse tožbe po vrsti. Mastni zaslužki vodstva in odvetnikov na eni strani ter nizke place zaposlenih delavcev na drugi. Do kdaj še? habitatov. Z volitvami župana leta onesnaževanja okolja. Že zdaj lahko ugotovimo, da podjetji Termit 2018 ste izbrali drugacno smer in IAK pri unicevanju našega okolja nista imeli – in še vedno nima­razvoja naše obcine – trajnostni ta – prav nobene mere, niti najmanjše odgovornosti za prebivalce razvoj. Zato se cutim odgovorne-Moravške doline in njenega hribovja. Edina mera je pohlep. ga za to, kar delam, tako kot se mora bivša obcinska oblast cutiti Sonaravni razvoj in nova delovna mesta odgovorno za to, kar ni delala. Ne gre le za to, da za nazaj sani-Zato je še kako pomembno, da ozavestimo usodno povezanost ramo okoljsko katastrofo, ki se posegov v prostor in posledicnih katastrofalnih ekoloških posledic. nam je zgodila (Termitovo odprto Novo kakovost našega življenja in zmanjševanje razlik med mestom kopanje in zakopavanje strupenih in vasjo v razvitosti bomo dosegli le s cistim okoljem, novimi zelenimi snovi, ki se škodljivo širi v telesa investicijami in turizmom, kar bo nosilo tudi nova delovna mesta. ljudi ter okolje in ogrožanje naše-Sonaravno gospodarjenje in podjetništvo sta nekaj povsem drugega ga najvecjega vodnega vira s stra-kot razmere, v katerih živimo zdaj: zdaj pa živimo v razmerah, ko ni IAK: samo ce se v kamnolomu iz podjetje Termit nekaznovano unicuje okolje v obmocju Natura 2000, kakega stroja ali tovornjaka zgo-ki tvori ekološko omrežje na evropski ravni. di izlitje 100 litrov nafte, ostane V obcini Moravce smo se odlocili za cisto okolje, saj ima vsak pravico skoraj cela Moravška dolina brez do zdravega življenjskega okolja. V tej smeri – z vse manjšo podporo pitne vode). Za naprej se mora-zdajšnjih svetnikov v Obcinskem svetu – vodim našo obcino. Pri tem pa mo izogniti novim nevarnostim lahko meni in sebi celo malce pomagate: Zakon o varstvu okolja v 14. izcrpavanja naravnih virov in clenu doloca, da lahko za uresnicevanje te pravice državljani, njihova društva, združenja in organizacije pred sodišcem zahtevajo, da nosi­lec posega v okolje ustavi poseg, ko ta – tako kot pri nas – povzroca obremenitev okolja in dokazano ogroža zdravje in življenja ljudi. Termit in IAK kot povzrocitelja obremenitve okolja sta odgovor­na za preprecevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode in njeno sanacijo. Zeleni razvoj L ahko mi ocitate, da prenape­njam lok, da ni tako hudo. Toda dejstva in številke govorijo dru­gace. Termit se obnaša kot naš gospodar, država je neucinkovita, vecina v moravškem Obcinskem svetu pa se je tako ali drugace prodala umazanemu kapitalu. Ce ne bomo ukrepali zdaj, bo jutri prepozno. Naredil bom vse, kar je v moji moci, vendar potrebu­jem vas, drage obcanke in obcani. Ko vas nagovarjam, da zacnemo resno skrbeti za ocišcenje in ohranjanje Moravške doline, to ne pomeni, da bomo zato ustavili naš razvoj. Nasprotno, pospešili ga bomo, vendar v pravi smeri. Skrb za okolje in zdravje lju­di gre tesno skupaj z razvojem gospodarstva in kmetijstva, ki uporabljata napredne tehnologi­je. Nova zelena delovna mesta so nam na dosegu roke, toda temu novemu moramo zagotoviti pro-stor. Ta prostor pa nastaja tako, da se omejuje in prekinja s starimi praksami zastrupljanja narave in ljudi ter okoljskim ogrožanjem celotne naše doline. Drugace ne gre: ali bo Moravška dolina zeleni raj, v katerem bomo dobro živeli – ali pa bomo sloven-ska in evropska luknja za nevarne in strupene odpadke (z vsemi zna­nimi posledicami za naše zdravje in prihodnost naših otrok) pa se boste odlocili vi, drage obcanke in obcani. V prijetni poletni senci velja malo razmisliti. Vaš župan, dr. Milan Balažic Ali barbarstvo ali ocišcenje in ozdravljenje? BESEDILO: BRANIMIR MIKULAŠ, FOTOGRAFIJA: BRANKA BIZJAN S rce me boli, ko se vsako jutro na poti v službo vozim za težkimi tovornjaki, ki v Moravško dolino še kar naprej vozijo nevarne strupene odpadke. Ti tovornjaki, ki Moravcanom vozijo bolezen in smrt, so takoj prepoznavni. In razkurjen sem, ker je ta naša uboga država na tem podrocju tako neucinkovita in plen umazanega kapitala. Kot da so vse naše prošnje, zahteve in protesti bob ob steno. Ne le za slovensko, gre za evropsko sramoto in za v nebo vpijoc primer skrajne neodgovornosti. Moralno sprevržene ljudi, ki služijo na racun naših bolezni in unicene narave, preprosto moramo zaustaviti. Ne vem, o cem drugem naj še pišem. Saj imamo kar naprej nove pri­dobitve in otvoritve, toda vse to zbledi, vse to izgubi smisel, ce nam bodo do konca zastrupili Moravško dolino in jo unicili. Moravška voda N aceloma sta Moravška dolina in njeno hribovje bogata z vodnimi viri. Toda glede na trenutne naše sposobnosti (da jih povecamo, gradimo nov vodni vir Ples 2), ki so omejene z dejavnostjo dveh onesnaževalcev – spomnimo se samo vodni vir med osnovno šolo ter Sotesko, zgrajen z evropskimi sredstvi, nad katerim je Termit izkopal novo ogromno jamo, tako da umazane površinske vode pronicajo v podtalnico – že živimo preko svojih zmožnosti. Kratkorocna rešitev tega problema je crpanje še vecjih kolicin vode iz naših podzemnih vodnih zalog. Ce ne ustavimo onesnaževanja izcednih voda, ki unicuje­jo podtalnico, potem ne bomo našli trajnostne rešitve za našo oskrbo z vodo. Zaloga ciste vode ni pomembna zgolj za vzdrževanje cistega okolja, temvec tudi za obstoj življenja samega. Danes je na svetu dve milijardi ljudi brez dostopa do pitne vode. Zaradi onesnaževanja našega vodnega bogastva pa se razmere samo še poslabšujejo. Jutri smo lahko zaradi skrajno neodgovornega pocetja vodstva Termit na vrsti mi. Potrebe po vodi bo potrebno v prihodnje pametno omejevati na tak nacin, da bomo povecali ucinkovitost njene rabe. Zavedati se je namrec treba, da vsak clovek za svoje preživetje na dan potrebuje 18 do 22 litrov vode; pri nas pa v povprecju na posameznika pora­bimo od 400 do 500 litrov vode. Cista sladka voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, mi pa našo recico Drtijšcico nespametno uporabljamo za prevažanje nevarnih strupenih snovi iz Termi­tove deponije Drtija, kar škoduje zdravju ljudi in onesnažuje podtalne vode. In to ob dejstvu, da je na našem planetu sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa je je še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba vode povecala šestkrat. Hitro narašcanje števila prebivalstva v naši dolini in grož­nja podnebnih sprememb nas lahko ob nespremen­jenih slabih ekoloških razmerah pripelje do velike krize z oskrbo pitne vode. Da do tega ne bi prišlo, bomo prisiljeni tudi pri nas uvesti evropsko nacelo trajnostnega razvoja »povzrocitelj obremenjevanja in onesnaževanja placa stroške sanacije«. Moravško zdravje S laba kakovost moravškega okolja, na katero vplivajo onesnaževanje tal, vode, zraka, težke kovine, formaldehidi, fenoli in druge kemikalije ne­ posredno vpliva na precejšen porast rakavih bolezni, bolezni dihal, srca in ožilja, bolezni živcnega siste- ma, reproduktivne težave in duševno zdravje. Astmi, alergijam in nekaterim vrstam raka, ki so posledica našega onesnaženega okolja, so izpostavljeni zlasti otroci. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na razvoj bolezni, pripišemo med 15 in 20 odstotkov vseh smrti in od 18 do 20 odstotkov izgubljenih aktivnih let življenja. Dolocene skupine našega prebivalstva v Moravški dolini so še posebej ranljive. Otroci, starejši in tisti z nižjimi dohodki so na udaru zaradi svojega zdrav­stvenega, socialnega in izobrazbenega položaja, dostopnosti do zdravstvenih storitev in dejavnikov življenjskega sloga. Glede slednjega velja opozo­riti, da težke kovine v Termitovih izcednih vodah – poleg rib – potencialno ogrožajo tudi okoliška tla, kar bi lahko ogrozilo tudi v bližini prideleno hrano. . Rastline težke kovine nalagajo vecinoma v koreninah, manj v steblih in listih, najmanj pa v plodovih in semenih. Zato je najvec tveganja v pridelavi korenovk. Solatnice pa so izpostavljene predvsem vplivom onesnaženega zraka, ki z vetrom iz odprtih Termitovih kopov prenaša mikrodelce rakotvornega kremencevega peska. Problematicno je tudi spiranje nevarnih snovi v podtalnico. Kot vemo, so najpogostejše nevarne sno-vi, ki jih najdemo v naših tleh, težke kovine (kadmij, cink, svinec, krom, nikelj, baker itn.), fluoridi, fenoli, mineralna olja. Zato je moravška voda strogo nad­zorovana, da ne bi presegla mejnih vrednosti. Ce bomo v Moravški dolini hoteli v prihodnje piti cisto vodo, bo potrebno njeno onesnaževanje ustaviti in Termitovo deponijo spremeniti v zaprti sarkofag. Stara modrost N aše moravške okoljske nesrece izhajajo iz na­pacnega prepricanja, da je clovek gospodar narave, ki jo lahko neomejeno izkorišca in unicuje. To je stališce vodstva podjetja Termit in njegovih znanih politicnih zagovornikov, bivšega župana in lokalne SDS. Mi nasprotno izhajamo iz prepricanja, po katerem je clovek del narave in je zato dolžan z njo spoštljivo ravnati. Izhajamo iz zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti vseh delov živega in neživega sveta. Clovek ni dvignjen nad naravo, ampak je le eden od sestavnih delov nara­ve. To spoznanje se lepo ujema z vednostjo naših prednikov, ki smo jo povecini zavrgli. Ce bi mogli, bi nam rekli tole: »Povejte svojim otrokom to, kar smo mi svojim: narava je njihova mati. Karkoli se zgodi zemlji, se zgodi tudi vam. Narava ne pripada cloveku, clovek pripada naravi. Clovek ni ustvaril narave, je samo njen del. Karkoli naredi naravi, naredi sebi.« Stara modrost, ki nas navaja na premislek: cemu nezavarovana dejavnost kopanja kremencevega peska in zasipavanja z nevarnimi odpadki, ce nam vecini v Moravški dolini ta poslabšuje kakovost živ­ljenja in zaradi onesnaževanja ogroža zdravje? Cemu takšen gospodarski razvoj, ce pa gre v na-pacno smer? Sredi poseljene pokrajine smo prica skrajni degradaciji okolja, zastrupljanju tal, vode in zraka, zdravstveni ranljivosti naših ljudi, razvojni blokiranosti, socialni izkljucenosti in okoljski prikraj­šanosti celotne obcine. Ce ob teh dejstvih ostajate brezbrižni, nekaj ni v redu. Ce hocemo ustaviti onesnaževanje, se moramo odpovedati svojemu dosedanjemu lahkomiselnemu ravnanju. V prvi vrsti k temu pozivam lastnike Ter­mita in IAK, ki ne bodo mogli vec nadaljevati s škodljivim obnašanjem in izigravanjem pravil za svoje kratkorocne dobickonosne koristi – medtem ko Moravcani izgubljamo. Ne bomo vec dopustili, da si ti lastniki na racun življenja in zdravja vseh prebivalcev moravške obcine kujejo svoje bogastvo. Oglejte si samo njihove vile in prestižne avtomobile, placane z našimi boleznimi in tudi smrtmi. Uveljavitev nacela previdnosti tudi v Moravški dolini M orda se še spomnite, kako je pred dvema leto-ma takratni minister za okolje in prostor grozil, da v kolikor na deponiji Drtija ne bodo našli nicesar od tega, kar je govoril župan dr. Milan Balažic, potem bo moral sam iz lastnega žepa placati raziskavo. Seveda je raziskava odkrila še mnogo hujše stanje, kot smo predvidevali. Takšno ministrovo obnašanje sodi v nek drug svet, nikakor ne v civilizirano Evro­po, hkrati pa dokazuje, da smo doslej v Sloveniji imeli predvsem ministre proti okolju. V tem se je še posebej izkazal zadnji minister Andrej Vizjak. V drugih državah – clanicah Evropske unije je glavno nacelo evropske okoljske politike previd­nostno nacelo. To nacelo terja, da je treba delovati preventivno, torej prej, preden pride do ekološke katastrofe (bivša obcinska oblast je pri nas delovala tako, da je to katastrofo omogocila), škodo pa mora placati povzrocitelj (doslej so škodo na zdravju in lastnini nosili okoliški prebivalci). Nacelo previd­nosti pravi, da se v primeru, da obstaja nevarnost resnih in nepopravljivih škodljivih ucinkov na okolje in zdravje ljudi, pomanjkanje strokovnih analiz ne sme uporabiti kot razlog, da se odložijo ukrepi za njihovo preprecevanje. Mi pa te analize imamo, cel kup jih je, in vse dokazujejo eno in isto: da sta zdravje Moravcanov in naša narava resno ogrožena. Ogrožena zato, ker smo pozabili modrost naših prednikov in omogocili prosto pot profitnim furijam umazanega kapitala. Naš odziv na moravško okoljsko katastrofo (Ter-mitove deponije in izkopi, Gradiško jezero in kam­nolom Dešen-Ušenišce 2) je glede na to, kaj se je dogajalo v preteklih dveh desetletjih, kajpada pozen, upam pa, da ni prepozen. Posledice so že tu in vemo, da bodo v prihodnosti – tudi ce takoj dokoncno ustavimo onesnaževanje in izkopavanje – samo še narašcale. Ali bomo ustavili ogrožajoco, nevarno in strupeno dejavnost ter jo izgnali iz naše doline ali pa bo ta dejavnost v prihodnjih letih izgnala prebi­valce Moravške doline. Ali barbarstvo nad ljudmi in naravo ali ocišcenje narave in ozdravljenje ljudi, srednje poti ni. PRIJAVA NAZIV KRŠITELJA Iak, Industrija Apna Kresnice, d.o.o. Kresnice 14, 1281 Kresnice MESTO KRŠITVE Iak, Industrija Apna Kresnice, d.o.o. Kamnolom Ušenišce; Ušenišce 2 OPIS KRŠITVE 1.) Prekomerno prašenje Kršitve so se izvajale v danes dne 10.08.2021 (slike v prilogi). Na to kršitev opozarjamo že vec let in zahtevamo konkretno ukrepanje (ne samo financne kazni, katerim se IAK d.o.o. samo posme­huje na racun našega zdravja) !!! Radi bi opozorili, tudi da mora podjetje IAK d.o.o tudi izvajati ukrep mocenja cest, ki jih uporablja za transport kamenja, da se zmanjša možnost prašenja. Tega ukrepa se ne izvaja! 2.) Miniranje neskladno z rudarskim projektom Vidno na sliki 1 v prilogi je neskladna širina etaže z predvidenim nacinom izkorišcanja, kateri je opisan v rudarskem projektu. Zaradi maksimalnega izkorišcanja surovine, IAK d.o.o. izvaja miniranje na nacin da so etaže nevarne. Rudarski inšpektor, ki je odgovoren za to podrocje, mora takoj prepovedati izkopavanje na tem obmocju, saj je ogroženo življenje delavcev. Trenutni sistem preprecevanja prašenja ne deluje! Predlagamo da se podjetju prepove izvajanje mletja kamenja ter transporta surovine dokler ne investirajo v sistem, ki bo zagotavljal zanesljivo skladno delovanje. Ce se bo to nadaljevalo še vedno trdimo, da se bomo krajani Dešna zadušili zaradi aktivnosti podjetja IAK d.o.o. ! Krajani Dešna prosimo pristojne institucije za ukrepanje! Prav tako pa Vas prosimo, da nas v zakonsko dolocenem roku obvestite o vaših ugotovitvah. Dešen, 11. 8. 2021 Priloga: -034367-IAK-kamnolom Ušenišce2_SKLEP Nevarna etaža zaradi prekomernega miniranja, 10. avgust 2021 Prašenje na dan 10. avgust 2021 Prašenje na dan 10. avgust 2021 Prašenje na dan 10. avgust 2021 Gasilski tabor v PGD Pece BESEDILO: EVA JANCIGAJ, FOTOGRAFIJE: EVA JANCIGAJ, BLAŽ JESENŠEK O d 13. do 15. avgusta je v okviru PGD Pece odvijal prvi gasilski tabor. Tabora se je udeležilo 32 otrok iz PGD Pece. Tabor je potekal v vecnamenski stavbi v Pecah in na športni plošcadi pred njo. V petek so otroci spoznavali gasilska vozila celotne gasilske zveze, in sicer iz društev Pece, Moravce, Krašce, Vrhpolje in Velika vas so pripeljala operativna vozila in jih otokom tudi predstavili. Po vecerji je sledil pohod (Goricane–Koseze–Ravne–Pece), na katerem so otroci spoznali hidrant in omaro za cevi. Na koncu pohoda so iskali skriti zaklad. V soboto smo zgodaj vstali (6.30), pojedli zajtrk in se z avtobusom odpravili v Kandrše, kjer smo si ogledali muzej in cudovit film, ki so ga posneli njihovi gasilci. Pokazali so, zakaj je vredno biti gasilec. Predstavili so tudi svoje vozilo in »oldtajmrsko« gasilsko vozilo. Potem smo se odpeljali v Center za zašcitno in reševanje Domžale, kjer smo spoznali vozila poklicnih gasilcev in njihovo stavbo. Poklicni gasilci so nas peljali s svojim najnovejšim vozilom in nam pokazali, kaj vse se je potrebno na intervencijski poti dogovoriti, spušcali smo se tudi po pravem gasilskem drogu. Nato smo se odpravili v gostišce Peterka na kosilo. Sledil je pocitek in priprava na vodne igre. Tu se je za malce nesrecno izkazala obljuba s tekmovanja, ko smo mentorji otrokom obljubili, da nas bodo po uspelem gasilskem taboru lahko škropili z vodo. Kot kaže otroci na takšne obljube ne pozabijo in so si mentorje kar pošteno privošcili. Ko smo se preoblekli je sledilo tekmovanje trojic, kjer smo merili cas, v katerem ekipa izbije tarco. Med tekmovanjem so nas obiskali župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic, predsednik Gasilske zveze Moravce tov. Ivan Lebar in predsednica mladinske komisije GZ Moravce Lidija Vozel. Vsi so otroke nagovorili in se udeležili tekmovanja. Sledil je piknik, poroke in »pokaži kaj znaš«. Ves prosti cas smo popestrili s harmoniko, na katero je igral Matevž Mars, in kitaro Tinkare Mlekuž. V nedeljo smo pospravili stvari, se še malo družili. Polni vtisov in dobre volje smo odšli domov. Tako otroci kot mentorji smo veseli, da smo doživeli tako lep vikend. Pecani smo znova dokazali, da znamo stopiti skupaj in se podpreti tudi v takšnih projektih, kot je otroški gasilski tabor! Zahvaljujemo se mentor-jem Robiju Jesenšku, Evi Jancigaj, Blažu Jesenšku, Anžetu Klopcicu, Janiju Av-blju, Alenki Kos in Katji Kos za mentorstvo in cuvanje mladine, Danijelu Malu in Davidu Stenku za pomoc pri pripravi tabora in pre­vozu hane, Luciji Klopcic in Špeli Avbelj za skrb za cis­toco doma, Boštjanu Malu za nudenje prve pomoci. Gostišcu Peterka za kuhanje in pripravo hrane. Hvala tudi Slovenski vojski za izposojo ležalnikov in tušev. PGD Pece vabi na prevzem novega gasilskega vozila, ki bo v soboto, 4. septembra 2021, ob 19. uri na športni plošcadi v Pecah. Na pomoc. Cistilna akcija v Tuštanju Besedilo: Romana Humar V Društvu krajanov Tuštanj smo v soboto, 24. aprila, izvedli cistilno akcijo. Ocistili smo širšo okolico kraja. Pri organizaciji smo upoštevali takrat veljavna pravila, zato udeležba ni bila tako množic­na, kot smo bili vajeni v preteklosti. Ugotovili smo, da je bila cistilna akcija vec kot potrebna, saj vsi opažamo, da se je v zadnjih letih zelo povecalo število smeti, predvsem ob prometnih cestah. To nas zelo žalosti in težko razumemo to pocetje. Kljub temu da poznamo kar nekaj ljudi, ki svoj sprehod po kraju združijo s pobiranjem smeti, je le-teh še vedno zelo veliko. Zato smo se v društvu odlocili, da bomo izvedli cistilne akcije veckrat v letu, saj nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Upamo, da bo naša de­javnost vzbudila vsaj malce slabe vesti tistim, ki brezvestno mecejo smeti skozi okna svojih avto­mobilov in se bo kolicina smeti vsaj malo zmanjšala. Polsnikov dol v spominu BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: RAJKO GOSTIC V Polsnikov dol so nemški vojaki 18. junija 1943 pripeljali iz begunjskega zapora deset mož in jih ob drevesih ustrelili. Na mestu žalostnega dogodka je bil leta 1946 postavljen spomenik z imeni žrtev okupatorjevega nasilja. ga slabega vremena je bila spominska svecanost prestavljena za en teden. Dan, ki je bil dolocen, je bil prijetno soncen. Prireditev se je zacela s poklonom slovenski himni. Zapel jo je Kvartet Krt, ki so ga obiskovalci prireditve slišali še v pesmih: Padel je, padel mlad partizan, Pociva jezero v tihoti, Precuden cvet je v grapi crni, Slovenski partizan in Domovina naša je svobodna. Matjaž je recitiral pesmi Karla Destovnika Kajuha in Rudolfa Maistra. Clani združenja in svet­nica Brigita Barlic so položili venec k spomeniku. Predsednik združenja Martin Rebolj je v govoru povedal, da se s takšnimi prireditvami spominjamo ljudi, ki so, vedoc, da lahko zgubijo vse, tudi živ­ljenje, delali za partizanski odpor in da je bil odpor proti nacifašizmu nujen boj za obstoj slovenstva, socialni in kulturni boj. Da se zbiramo na srecanjih, ki pomenijo spomin in hvaležnost pa tudi svari-lo pred ponovnimi vojnami. Slavnostna govornica prof. dr. Ljubica Jelušic, podpredsednica ZZB NOB Slovenije, je navezala spomin tudi na današnji cas, ko je celo rdeca zvezda moteca in je štiriletna vojno proti tujim zavojevalcem odrinjena, kakor da nima pomena, ceprav je terjala številne žrtve slovenskega naroda in v svetu uživa spoštovanje in priznanje. Organizator se zahvaljuje obiskovalcem in praporšcakom za obisk, PGD Moravce in Andreju Lazarju za pomoc in sodelovanje, Polsnikovi družini za gostoljubje in skrb za urejenost spomenika, nasto­pajocim za lepo izvedbo in Rajku za fotografiranje. Pri Polsnikovih so se obiskovalci zadržali na druže­nju še dolgo in po odzivu sodec so bili zadovoljni s spominsko prireditvijo, posebej z govorom slavno­stne govornice. Ekskurzija zelišcarske sekcije DU Moravce v Žice BESEDILO: JOŽI SMOLE PETERKA, FOTOGRAFIJA: KATJA IZ ŽIC Že jutro je naznanilo, da bo dan, ki je pred nami, s soncem obsijan. Ta dan smo se clani zelišcarske sekcije DU Moravce odpravili na ogled zelišcnega vrta Majnika Žice. Na zelišcnem vrtu Majnika sta nas sprejeli gospa Majda in gospa Katja. Predavanje je po­tekalo v duhu dopolnjevanja in utrjevanja naše­ga predhodnega znanja o zdravilnih zelišcih. Na predavanju smo izvedeli še veliko novosti, s katerimi smo obogatili naše dosedanje znanje in vedenje o ucinkovinah zdravilnih zelišc. Dodatno znanje, ki smo ga pridobili na predavanju, bomo z veseljem vnašali v naš vsakdan in prenašali naprej, saj zelišcarstvo postaja pomemben de­javnik v našem vsakdanjem življenju. Narava nam ponuja veliko dobrega in zdravilnega, le sprejeti in razumeti jo moramo. Predvsem pa spoštovati, saj so zelišca vrelec zdravja, ce jih pravilno uporabljamo. Z gospo Majdo smo se na koncu predavanja sprehodili skozi njihov zelišcni vrt in se še dodatno poucili o rastlinah, ki raste­jo pri njih. Z veseljem nam je povedala vse, kar nas je zanimalo. Postregli so nas z okusnim in aromaticnim cajem in zelišcnim namazom na pirinem kruhu. Po predavanju smo se zadovoljni odpeljali na Cerjakovo gorco, ki se nahaja med vinogradi nad Žicami. Tam nas je pricakala prijazna gospodinja in nas postregla s tradicionalnim kosilom. Žice so grucasta vas v objemu mogocnih pohorskih gozdov. Zaradi samostana Žicka kartuzija so Žice poznane po vsej Sloveniji. Ker nam je cas dopušcal, smo se ustavili še v Žalcu. Žalec je bil zaradi svoje lege že od nek­daj pomembna postojanka, kar se odraža v pe­strosti kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru do obrambnega stolpa, ki stoji poleg cerkve sv. Nikolaja. Zgrajen je bil v zacetku 16. stoletja in predstavlja edini ohranjen del nekdanjega tabornega obrambnega obzidja. Stolp je bil ob-novljen leta 2002, poleg njega pa so posadili potomko najstarejše vinske trte na svetu z mari­borskega Lenta. Poleg stolpa se nahaja park zelišcnih in aromaticnih rastlin, ki z vzorcnimi primerki vabi na ogled. Z ogledom starega mestnega jedra v Žalcu smo zakljucili našo ekskurzijo in se odpravili proti Moravcam. Udeleženci ekskurzije so ocenili, da je bil dan, namenjen ekskurziji, popoln. Rokodelski koticek BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC in DRUGI ROKODELCI Pomagali smo jezerski vili R okodelke in rokodelci Moravške doline smo znani po vsej Sloveniji, saj svoje izdelke radi predstavimo ljubiteljem rokodelstva. Tradicionalne rokodelske spretnosti in znanja smo pripravljeni deliti z vsemi, ki jih cenijo in nas povabijo v svoje kraje. Tako smo se odzvali tudi prijaznemu vabilu obcine Dobrovnik. V sklopu cezmejnega projekta Tele-ka-land je bil vzpostavljen »pravljicni park« ob Bukovniškem jezeru, ki se nahaja v obcini Do-brovnik, na skrajnem severovzhodu Slovenije. Zavod za turizem in okolje Dobrovnik je tudi letos organiziral dvodnevni »pravljicni« dogodek Festival jezerska vila. Bukovniško jezero je tudi sicer zelo prepoznavna turisticna tocka, ki ponuja številne možnosti za sprostitev: sprehode, pocitek, piknike, športne aktivnosti in ribolov. V gozdicku, ki se razteza ob jezeru, stoji kapelica svetega Vida, nedalec od nje pa je izvir z vodo, ki ima, po ljudskem izrocilu, izjemno moc in zdravilne ucinke. V gozdu ob Bukov­niškem jezeru je 26 energetskih tock blagodejnega in zdravilnega sevanja, ki vabijo k sprostitvi in tako prispevajo h krepitvi življenjske spretnosti in izdelke. Festival je potekal 17. in 18. julija 2021. Predstavili smo se s samostoj-no razstavo pletarskih, lesenih, pletenih in polstenih izdelkov ter rož iz krep papirja. Za obisko­valce smo pripravili dve delavnici: izdelovanje rož iz krep papirja in polstenje. Med prijatelji iz Prek­murja smo se odlicno pocutili, saj so nas razvajali s prisrcnim gosto­ljubjem in kulinaricnimi dobro tami, ki so jih pripravili prav za nas. Naše delo pa je posnela tudi ekipa oddaje RTVS »Mostovi - Hidak«. Za vzdušje so poskrbeli izvrstni glasbeniki, ki so igrali na cimbale in violino ter peli stare prekmurske pesmi. Na Bukovniško jezero smo se vrnili še avgu­sta, prav tako na povabilo Zavoda za turizem Do-brovnik in pripravili enodnevno razstavo rokodelskih izdelkov. Pocitniške rokodelske delavnice P ocitniške rokodelske delavnice so dobrodo­šla popestritev dolgih vrocih pocitniških dni za otroke, ki pocitnice preživljajo doma, na taborih ali razlicnih letovanjih. Rokodelke Moravške doline smo v mesecu av-gustu sodelovale na pocitniški delavnici v Litiji in na tretjem konjickovem taboru na Rancu Pr' Osolet. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi, sva razloži­li tehniko pletenja. Vsak je izbral klopko volne in zacel po navodilih plesti. Hitro so se naucili tehnike in kmalu so izpod spretnih prstov nastali razno­barvni šali, zapestnice in okrasni pasovi. Posamezne izdelke smo polepšali z barvnimi gumbi, nekateri pa so sklenili, da bodo izdelke dokoncali doma. Naslednji dan, v sredo, 18. avgusta, pa se nama je pri vodenju delavnice na tretjem konjickovem taboru Pr' Osolet pridružila še Marija. Na taboru so številni mladi v naravi, v objemu travnikov in gozdov ter v družbi konj, preživljali avgustovske pocitniške V Litiji smo bile v torek, 17. avgusta na delavnici v Mestnem muzeju Litija, v organizaciji MC Litija in ob sodelovanju z Društvom U3 Litija in Šmartno. Branka in Bojana sva pripravili in vodili delavnico pletenja s prsti. Ob 10. uri so se v prostorih Mest­nega muzeja Litija zaceli zbirati mladi razlicnih starosti. Vsem je bilo skupno, da imajo radi rocne spretnosti, želijo cas preživeti v družbi vrstnikov in spoznati nekaj novega. dni. Delavnico pletenja smo imeli v vecernem casu in kljub utrujenosti od celodnevnih dejavnosti, so radi sodelovali in vsak se je na koncu lahko pohvalil z licnim izdelkom. Mladi na obeh delavnicah so bili zadovoljni z izdelki in predvsem ponosni, da so se tako hitro naucili plesti. Rokodelke pa smo bile zadovoljne, da smo svoje znanje prenesle na mlade, ki jih to zanima. Obenem sem prepricana, da smo jim polepšale dan. Ponovni nagrajenci likovnega medved povezali z na­ slednjimi temami. natecaja Z otroki smo preko pesmice Cebelica avtorja BESEDILO in FOTOGRAFIJI: ANA GERCAR T- izvajali res veliko Meda polna 1. in 3. nagrado v kategoriji vrtcev. Pri natecaju Branje po olimpijskem nacelu BESEDILO: BERNARDA MAL Z a nami so nadvse uspešne, celo najuspešnejše letne olimpijske igre v zgodovini slovenskega športa. Ni lepšega obcutka v življenju posameznika, ko se na prsih zasveti medalja in ves svet navdušeno slavi dosežek in športnika. Toda medalje so le tri v vsaki športni panogi, vsem drugim športnikom pa je v ponos to, da so bili izbrani in so sodelovali na najprestižnejšem športnem dogodku. Olimpijsko nacelo: važno je sodelovati ... so potrdili tudi letošnji slovenski šport­niki v izjavah na sprejemu v Ljubljani. Izpostavljali so neprecenljive izkušnje, ki jim bodo koristile na nadaljnji športni poti, in doživetje vzdušja, ko se znajdeš na enem mestu z ljudmi, ki se trudijo za isti cilj. Zakaj torej medalja ni edini dosežek? Zakaj tudi Cankarjevo priznanje ni edini dosežek? Preprosto: vsako napredovanje je samo po sebi že dosežek. In napredovanje v jeziku je življenjski dosežek za vsakega posameznika in za skupnost. Vabljeni torej k branju in tekmovanju za Cankarjevo priznanje po olimpijskem nacelu: važno je sodelovati ... razpoke v družinskih odnosih in stiske, ki jih mla­dostniki rešujejo s pobegom v igranje videoiger ali z nadzorom pri hrani. To je zanje poskus odgovora na notranji nemir, za nas pa glasen klic na pomoc. So ta odstopanja v slovenski družbi, tudi svetovni, le odraz epidemije, ki nas omejuje? Je morda ra­zloge iskati v medijih, sistemskem nasilju, družbe­nem redu, izgubi nekaterih vecnih vrednot? Uh, koliko možnosti za raziskovanje! Ceprav še uživate v zasluženih pocitnicah, pa bo morda kdo izmed vas že posegel po kateri izmed zgoraj navedenih knjig in se jeseni predal razisko­vanju in napredovanju v rabi slovenšcine. Za osvo­jitev Cankarjevega priznanja ali napredovanje v rabi jezika. Za napredovanje v razvoju kompetenc sodelovanja, skupinskega dela, izražanja stališc, D ržavna komisija za tekmovanje v znanju slovenšcine za Cankarjevo priznanje je oblikovala naslov tekmovanja VEDRE BLIŽINE MED NAMI in izbrala besedila za šolsko leto 2021/2022: 1. vzgojno-izobraževalno obdobje – MEHURCKI Ivan Cankar Šolsko tekmovanje: marec 2022 (1876 - 1918) 1. razred: Saša Vegri: Jure kvak kvak 2. in 3. razred: Andrej Skubic: Babi nima vec telefona 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Šolsko tekmovanje: november 2021 4. in 5. razred: Nataša Konc Lorenzutti: Kakšno drevo zraste iz macka 6. in 7. razred: Andrej Rozman Roza: Predpravljice in popovedke 8. in 9. razred: Nataša Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne (šolsko in regijsko) Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor (državno) Tekmovalci preberejo izbrano knjižno delo, se o njem z mentorjem pogovarjajo in ga raziskujejo, pišejo besedila in ga aktualizirajo glede na ucni nacrt, svoje znanje in izkušnje. Na tekmovanju napišejo besedilo, ki zajema vedenje o avtorju in delu, poznavanju zgodbe in predvsem lastnem premisleku o prebranem. Da bo odlocitev za branje lažja, naj zapišem, da je letošnja tema knjige za 8. in 9. razred nadvse aktualna – soocanje osnovnošolcev in srednješolcev z osamljenostjo, zasvojenostmi, boleznimi, neu-cinkovitostjo v komunikaciji v družini in izkušnji medvrstniškega srecanja. V spremni besedi med drugim preberemo: V romanu je nazorno prikazano, kako neucinkovita komunikacija med starši in otroki ter odsotnost v odnosnem in custvenem smislu vodi­ta v razlicne oblike težav. Zgodbe v njem kažejo na razmisleku o drugacnih mnenjih, uporabi izo­braževalne tehnologije ... . Vabljeni na branje po olimpijskem nacelu! Izziv za jezikovne sladokusce Vse, ki boste brali knjigo Gremo mi v tri krasne, va­bim, da odkrijete »strašno« jezikovno napako, ki se v knjigi ponavlja. Namig: nedolocnik, namenilnik. Jezikovni pomenki Vejica - mala nadloga z velikim pomenom V ejica je locilo. Ime samo pove, da locuje posamezne dele sporocila med seboj. Za natancno in cutno uporabo vejice ni dovolj le poznavanje pravopisnih pravil. Zanesljivi uporabniki postanemo, ko naredimo šte­vilne zapise in zacnemo prepoznavati mesta, ki zahtevajo postavitev vejice. Pri rabi vejice zagotovo drži, da vaja dela mojstra. In tudi to, da postavljanje po posluhu, še zdalec ni dovolj zanesljivo. Zelo zabavno je v e-sporocilih prebrati zapis Lep pozdrav, Bernarda, saj pomeni, da samo sebe pozdravljam. Pravilen zapis je namrec Lep pozdrav Bernarda Prav tako je silno dvomljivo, ce »luškano« gospo nagovo­rimo Hvala, lepa gospa. ali Hvala lepa, gospa. Ženski necimrnosti vsekakor bolj godi prvi zapis, saj dobi zahvalo in pohvalo svoji lepoti; v drugem zapisu pa le zahvalo. Upam, da vas ta zapis zabava in nikakor ne straši. Kako torej z vejico? Vejico zapisujemo: • pri naštevanju v povedi • v premem govoru • pri naštevanju po alinejah • v besedni zvezi • v vecstavcnih povedih • v abecednem seznamu • v povedih s pastavkom • v dopisu • v povedih s polstavkom • v števnikih Vejico zapisujemo levosticno, to je takoj za besedo brez presledka (… levosticno, to je …). Vsak od naštetih položajev zahteva podrobnejši pregled. Tokrat si podrobneje poglejmo rabo vejice pri naštevanju v povedi in naštevanju po alinejah. Naštevanje v povedi V ejico pišemo med deli povedi, ki jih naštevamo; ti deli so besede, besedne zveze ali stavki. V tem položaju pa vejice ne zapišemo pred vezniki in, pa, ter, pred okrajšavami in locilom tri pike. Primer 1: Mojca, Marko, Matic in Meta so že oddali nalogo. Za to nalogo potrebujete športne copate, topla oblacila, nepremocljiv nahrbtnik in dopoldansko malico. Izdelali boste nalogo, s katero boste opisali svoj kraj, tako da bo predstavljen obiskovalcem in se bodo z veseljem podali v naše kraje. Zelo pogosto pisci zapisujejo vejico pred ter in pa. Pred ter je vejica le v primeru vrinjenega stavka (Oce je zapustil svoje otroke, ki so bili še nedorasli, ter odšel v svet.). Pred veznikom pa v pomenu veznika in vejice ne zapišemo (Odšel je pa se ni ozrl po domacih.). Primer 2: Pravilno: Na izlet bodo odšli Nejc, Neža, Naja idr. Napacno: Na izlet bodo odšli Nejc, Neža, Naja, idr.. Vejice torej ne zapišemo pred okrajšavami (idr., ipd.) Ce je okrajšava napisana na koncu povedi, ne dodamo še ene pike kot koncnega locila. Primer 3: Pravilno: Med pocitnicami sem obiskala nekaj prijateljev, sorodnikov, sošolcev … Napacno: Med pocitnicami sem obiskala nekaj prijateljev, sorodnikov, sošolcev… Med pocitnicami sem obiskala nekaj prijateljev, sorodnikov, sošolcev …. Pred tremi pikami naredimo presledek. Na koncu povedi, ce so zadnje locilo tri pike, ne dodamo še ene (cetrte) pike. Vejica pri naštevanju po alinejah Kam bomo postavili vejico, je odvisno od dolžine našte­ valnih enot. Primer 1: Stavcni cleni so: Stavcni cleni so: Stavcni cleni so: • osebek • osebek, • osebek, • povedek • povedek, • povedek, • predmet • predmet in • predmet in • prislovna dolocila • prislovna dolocila. • prislovna dolocila. Pravilno Pravilno Napacno Pravilna zapisa sta 1. in 2. Izberemo zapis z vsemi locili, torej vejico in piko na koncu, ali brez vseh locil. Nikoli pa med seboj ne mešamo 1. ali 2. zapisa. Primer 2: Vsak dan v prehrano vkljucimo: • ogljikove hidrate: testenine, kruh, krompir; • zelenjavo: solata, paradižnik, kumare; • sadje: jabolko, breskev, cešnje. Obstajata vsaj dva nacina: 1. Zavzetost in odgovornost za izdelavo naloge s koncnim izdelkom. 2. Lenobnost z izogibanjem in izdelovanjem z najmanj­šim vloženim naporom. Ce so naštevalne enote daljše in bolj zapletene, jih lahko zakljucimo s podpicjem ali piko za vsako naštevalno enoto. Izbrano locilo uporabimo za vse naštevalne enote in jih med seboj ne mešamo. Veliko veselja z novim znanjem pri iskanju ustreznega mesta za postavitev vejice vam želim. Prva pomoc za poletne dni BESEDILO: AJDA LALIC C etudi se ob izidu te številke avgust že preveša v september, se poletje in z njim povezane ne­zgode še ne poslavljajo. Vsi vemo, da v polet­nih mesecih veliko vec casa preživljamo na prostem, s tem pa je povezanih kar nekaj specificnih tipov nezgod in nenadnih obolenj, na katere moramo biti pozorni. V tokratni rubriki vam torej ponujamo ne­kaj nasvetov za nudenje prve pomoci ob nezgodah in obolenjih, ki se kaj hitro lahko pripetijo tudi v toplih zgodnje-jesenskih dneh, ko se marsikdo še odpravi na dopust. Utopitev P rva oblika nezgode, ki najbrž vsakomur pade na pamet ob misli na morje ali plažo, je utopitev. Ne glede na vso preventivo in opozorila je to žal še vedno precej pogost pojav, se pa zaradi boljše osvešcenosti prebivalstva vse vec primerov utopitve konca s pozitivnim izidom. Nekaj osnovnih nasvetov glede varnosti ob in v vodi: • Predvsem pri kopanju v zelo mrzli vodi (jezera, reke) telo postopoma privadite na spremembo tem­perature – ne skacite v mrzlo vodo povsem razgreti. • Ne glede na globino vode, nikoli ne pušcajte otrok ob vodnih površinah brez nadzora. Otrok se lahko utopi že v zelo plitvi vodi! • Ne zanašajte se na razne pripomocke, kot so vodne blazine, rokavcki in podobno, saj ne nudijo varnosti v vodi – še vedno potrebujemo previdnost in nadzor. • Izogibajte se plavanju takoj po jedi in po uživanju alkohola. • Nikoli ne skacite v vodo tam, kjer ne morete oceniti njene globine – v motno vodo, na neznanih obmocjih, v plitvini. • Upoštevajte vremenske razmere in se ob neviht­nem dogajanju umaknite iz vode. • Na daljše plavalne razdalje se nikoli ne odprav­ljajte sami. • Bodite previdni pri hoji ob vodi – predvsem v gorah ob strugah rek, kjer je podlaga veckrat mokra in spolzka. • Vedno spoštujte naravo in njeno moc – ne pre­cenjujte svojih sposobnosti na brzicah in v razbur­kanih ali hitro tekocih vodah. Kljub upoštevanju zgoraj naštetih nasvetov pa vseeno lahko pride do nezgode. Velikokrat pride do utapljanja zaradi utrujenosti ali trenutne slabosti. Ce opazite utapljajoco se osebo, dobro premislite o svojih sposobnostih za reševanje le te iz vode. Utapljajoca se oseba namrec v bitki za življenje velikokrat ravna nagonsko, to pomeni, da brca in grabi okrog sebe vse, cesar bi se lahko oprijela. Ce niste dovolj mocni ali dovolj dobri plavalci, se lahko hitro znajdete v težavah tudi sami. Zato je najbolje, ce se reševanja loti ali vec ocividcev ali pa upora-bite kakšen manjši coln, gumenjak, lahko tudi sup ali podobno, na kar se lahko utapljajoci opre. Ce je oseba že nezavestna, jo nemudoma izvlecemo iz vode. Poklicemo na 112. Prva pomoc pri utopljencu je sledeca: 1. Sprostimo dihalno pot in poslušamo, ce oseba diha (vec o tem si preberite v številki 4/2021, ko smo pisali o oživljanju). 2. Ce oseba zanesljivo diha, jo obrnemo na bok v položaj za nezavestnega. Ce oseba ne diha, zacnemo z oživljanjem. 3. Vedno zacnemo s petimi vpihi, s katerimi plju-ca napolnimo z zrakom in iz njih iztisnemo vodo. Po petih vpihih lahko utopljenec izbruha vodo, a ni nujno, da je s tem zadeva rešena. Umetno dihanje damo tako, da zvrnemo glavo poškodovanca nazaj (sprostimo dihalno pot), s prsti zapremo njegov nos, z usti objamemo njegova usta in mocno vpihnemo. Po zacetnih petih vpihih pocakamo nekaj sekund in opazujemo obraz utopljenca. Ce je oseba vodo izbruhala, ponovno poslušamo njeno dihanje. Ce diha, jo damo v položaj za nezavestnega. 4. Ce se utopljenec na prvih pet vpihov ni odzval, nadaljujemo z oživljanjem po sistemu 30 stisov prsnega koša in 2 vpiha. Kot smo pisali v 4. šte­vilki NMD, po novih smernicah umetno dihanje za laike ni vec potrebno, je pa teh prvih 5 vpihov iz­jemnega pomena, zato jih toplo priporocamo. Za lastno zašcito lahko uporabite maske ali folije za umetno dihanje, ki so priložene vsaki avtomobilski prvi pomoci. 5. Kaj pa uporaba AED? Kot smo izvedeli v prvi rubriki o prvi pomoci, je AED ucinkovit, ko pride do fibrilacije srca, cesar pri zastoju srca zaradi prenehanja dihanja (kar je utopitev in vse ostale zadušitve) naceloma ni. Ampak ker nikoli ne vemo, zakaj je prišlo do utopitve (lahko je plavalca obšla slabost zaradi srcnega infarkta), uporabimo AED, ce je ta na voljo. Pred uporabo utopljenca prestavimo na cim bolj suho površino in ga vsaj malo obrišemo, da ni povsem moker in bomo lahko nanj pritrdili elektrode. Nato nadaljujemo z obicajnim postop­kom uporabe AED. 6. Prva pomoc pri utopitvi otrok je povsem enaka kot pri odraslih, saj pri otrocih v vsakem primeru zacnemo oživljanje s petimi vpihi. Kar je še pomembno, je to, da izredno hitro re-agiramo. Prva pomoc po utopitvi je najuspešnejša, ce jo nudimo v prvih dveh minutah po utopitvi. Že po petih minutah pade možnost preživetja na zgolj 25%, po 10 minutah pa le na 1%. Prva pomoc pri piku žuželk P iki žuželk v našem prostoru niso prevelika grož­nja, saj nobena od žuželk v Sloveniji (in bliž­nji okolici) s svojim strupom ne predstavlja vecje grožnje, razen ce nas pici vec žuželk naenkrat ali pa smo na pik žuželk alergicni. Mnogi postanejo alergicni na pike žuželk (in tudi ostale stvari!) šele kasneje v življenju, zato te možnosti ni povsem za zanemariti. • Po piku cebele odstranimo želo in mesto pika hladimo. • Po piku ose ali sršena v prvih petih minutah mesto pika grejemo, nato pa oteklino hladimo. Razen blažje bolecine in kasnejšega srbenja bi se morale težave koncati; ce pa se razvije alergija na pik, je stvar lahko zelo resna. Alergijske reakcije A lergijske reakcije lahko doživimo po piku žuželk, zaužitju dolocene hrane, vdihovanju raznih sno-vi in podobno. Ker se alergije lahko pojavijo tudi kasneje v življenju, moramo biti na znake hudih alergijskih reakcij zelo pozorni in prepoznati nji­hovo resnost. • Najpogostejše so kožne spremembe; koprivnica, izpušcaj, srbecica, oteklina. • Prebavne motnje; driska, bruhanje (predvsem po alergijskih reakcijah na hrano). • Motnje na dihalnih poteh; kihanje, kašljanje, smrkanje, zatekanje sluznice nosu in ust. Pri kožnih spremembah, ki so precej pogoste in najveckrat niti ne vemo, kaj je sprožilo alergij­sko reakcijo, najveckrat pomaga uporaba mazila ali Claritine, ki se ga v lekarnah dobi brez recepta. Prebavne motnje so vecja težava, ce so hujše nara­ve, npr. bruhanje in driska trajata dlje casa, zato pride do dehidracije in drugih zapletov. V primeru dolgotrajnih težav poišcemo zdravniško pomoc. Za poznopoletni in jesenski cas so znacilne predvsem zastrupitve z gobami, zato je treba biti pri gobar­jenju previden in nabirati gobe, ki jih res dobro poznamo. Najresneje pa moramo ukrepati ob sumu na ana­filakticni šok – to je najhujša alergijska reakcija, ki je za bolnika lahko usodna, ce pomoc ne pride pravocasno. Resno skrbeti nas mora, ko zacnejo zatekati koža in sluznice obraza, kar lahko privede tudi do zapore dihalne poti. Kako ukrepamo? 1. Odstranimo alergen, ce vemo, kaj to je; ce vemo, da je oseba alergicna na neko živilo, ga odstranimo iz ust, ce je alergicna na pik, odstranimo želo – to ne bo rešilo težave, ampak bo preprecilo nadaljnjo izpostavljenost alergenu. Težava je v tem, da vcasih ne vemo, kaj tocno je alergen, saj reakcija lahko nastopi vec ur, celo dni po izpostavljenosti, zato je ta korak velikokrat nemogoce izvesti. 2. Osebo posedemo ali poležemo v udoben položaj in opazujemo njeno dihanje, poklicemo nujno medicinsko pomoc. Osebi ne dajemo nicesar jesti ali piti! 3. Preverimo, ce ima oseba pri sebi zdravila. Alergiki imajo velikokrat pri sebi zdravilo bodisi v obliki tablete, najveckrat pa Epipen – injekcijo z adrenalinom. Ce oseba zmore, si sama aplicira zdravilo, sicer ji ga apliciramo mi. Sledimo navodi­lom na embalaži. V primeru Epipena (na fotografiji) odstranimo moder pokrovcek/varovalo in z enim odlocnim gibom udarimo z oranžno konico v ste­gensko mišico obolelega, kamor se sproži igla. Epi-pen držimo v tej poziciji približno 10 sekund, da se adrenalin aplicira. Najbolje je, da to naredimo na golo kožo, saj tkanina hlac lahko spodnese aplika-tor, ki je po proženju igle neuporaben. Naceloma apliciranje Epipena cez jeans ali kakšno podobno nedrseco tkanino ne bi smelo predstavljati težave, a svetujem, da vseeno raje slecete hlace in aplicirate na golo kožo, ce je to le mogoce. Oblikujte pest okoli EpiPen-a Oranžni konec mocno potisnite in izvlecite modro varovalo v zunanji del stegna, da klikne in ga zadržite 10 sekund 4. Ce oseba pri sebi nima zdravila, jo opazujemo in v kolikor pride do prenehanja dihanja, zacnemo z oživljanjem. Dobro je tudi, da ostanemo na liniji z reševalci, saj nam lahko svetujejo, kako ukrepati. Vrocinska kap P ojav, ki je znacilen za vroce mesece, je tudi vrocin-ska kap. V zadnjem casu vse veckrat poslušamo o primerih hišnih ljubljenckov in žal tudi otrok, ki so podlegli zaradi zaprtosti v vroc avtomobil – to je vrocinska kap. Do nje lahko pride najveckrat pri starejših ljudeh, športnikih, delavcih na prostem in otrocih. Razlog je predolga izpostavljenost vrocini, lahko tudi dehi­dracija, uživanje alkohola in kofeina v kombinaciji z visokimi temperaturami. Znaki vrocinske kapi so zožene zenice, vroca in suha koža (se ne poti vec), visoka telesna tempe­ratura, migotanje pred ocmi, slabost, motnje zavesti, pospešen utrip, glavobol. Vrocinska kap je prav tako stanje, ki zahteva hitro ukrepanje. Najprej je potrebno zaceti s hlajenjem telesa; osebo se postavi v senco, se jo poškropi z mrzlo vodo, položi v kad z mrzlo vodo, vendar mo-ramo biti pozorni, da ne naredimo prehitre razlike v temperaturi! Zelo ucinkovito je tudi hlajenje z obkladki v dimljah, pod pazduhami in na tilniku. Ce je bolnik pri zavesti, lahko pije hladne napitke. Vsekakor poklicemo nujno medicinsko pomoc in ves cas preverjamo življenjske funkcije. Pri najhujših primerih vrocinske kapi lahko pride tudi do zastoja srca, takrat pa seveda pricnemo z oživljanjem. Vsaka izcrpanost v poletnem casu pa ni vrocinska kap. Poznamo tudi zgolj vrocinsko izcrpanost, ki je sicer enako neprijetna, a manj urgentno stanje kot vrocinska kap. Poglavitna razlika med stanjema je, da se pri vrocinski izcrpanosti bolnik mocno poti, ima mrzlo kožo, šibek srcni utrip, vrtoglavice in velikokrat cuti tudi mišicne krce. V tem primeru je prva pomoc podobna – pitje tekocine, hlajenje, umik v senco in seveda opazovanje bolnika, ce se stvar poslabša. Naredite vse, da se tem težavam izognete! P oleg zgoraj naštetih stanj je poletje cas, ko lahko pride še do cele palete poškodb, ki so posledica vecje aktivnosti in predvsem vkljucevanja v razne športne in druge dejavnosti, ki jih cez leto nismo tako zelo vajeni. Zato pri vsem skupaj velja opozoriti, da se vse­ga, cesar se lotite, lotite pripravljeni in v skladu s svojimi sposobnostmi. K športnim aktivnostim pristopajte dobro kondicijsko in tudi sicer oprem­ljeni, spremljajte vremenske napovedi in opozorila strokovnjakov ter predvsem pijte dovolj tekocine, najbolje vode, in zaužijte dovolj hrane. V poletnih casih namrec do izcrpanosti prihaja tudi zato, ker nam mnogokrat zaradi vrocine ne prija jesti, telo pa za ohlajanje porabi veliko energije, še zlasti ce smo fizicno aktivni. Prvi korak prve pomoci lahko torej naredite sami, ce pazite nase in svoje najbližje. Uživajte v poletju in toplih dneh! Nesnice na prodaj! P rodamo jarkice (mlade kokoši), rjave in leg horn bele. Naše nesnice so zdrave in zašci tene proti osmim boleznim. Brezplacna dostava v Krtino in Moravce, po dogovoru tudi na dom. Kmetija Šraj, Poljcane Narocila: 031 751 675 Porast mišje mrzlice v Sloveniji BESEDILO: NIJZ N a Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo letos v Sloveniji zaznali porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v vecjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Hemoragicna mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzrocajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na cloveka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izlockih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s cloveka na cloveka. Bolezenski znaki se obicajno pojavijo od 2 do 4 tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se zacne nenadoma z visoko vrocino, mrzlico, mocnim glavobolom in boleci­nami v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolecine pri gibanju ocesnih zrkel, ocesne veznice so mocno pordele, bolnik je v obraz rdec, kot bi bil opecen po soncenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krci, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic. Okrevanje lahko traja vec tednov ali mesecev. Kleti, drvarnice, na pol zapušcene hiše so narav­na okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino, predstavljajo vir okužbe za ljudi. Najveckrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, cišcenju ali delu v dalj casa zaprtih pomožnih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci. Mrtve miši, ki so kronicno okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ce pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodavcev/miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko obcani zakopljejo, sežgejo ali odloži­jo med preostale komunalne odpadke. Vecje kolicine poginulih miši naj obcani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta. Nasveti za preprecevanje okužb z virusom mišje mrzlice 1. Preprecevanje okužb doma: • Glodavcem preprecimo dostop v hišo. • Varno odstranjujemo ostanke hrane, da ne pri­vabljamo glodavcev. • Izvajamo redno deratizacijo. Vec informacij o porastu mišje mrzlice najdete na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sl/porast-misje-mrzlice, podatki spremljanja mišje mrzlice v Sloveniji pa so objavljeni na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-hemoragicne-mrzlice-z-renalnim-sindromom-hmrs • Pred cišcenjem prezracimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. • Pripravimo raztopino klorovega razkužila, kjer eno enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devet enotami vode. • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkuži-mo s pomocjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Razkužilo naj deluje najmanj 5 min. • Pri delu si zašcitimo roke z rokavicami iz lateksa. • Po koncanem razkuževanju in cišcenju odstran­imo uporabljene rokavice v vrecko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom. 2. Preprecevanje okužb pri bivanju in delu v naravi: • Pazimo, da zašcitimo hrano in pijaco pred glo­davci in odstranimo ostanke hrane. • Hrane ne pušcamo na tleh. • Ne pijemo vode iz izvirov v naravi. • Ne poležavamo in posedamo na golih tleh. • Skrbimo za higieno rok. • Pazimo na svoje osebne stvari in jih ne pušcamo dlje casa nezašcitene na tleh. • Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zašcitno masko. Ce zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poišcite zdravniško pomoc in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice. Jutra se zacnejo s tisoc gibi šole zdravja BESEDILO in FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIC Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom, da z jutranjo vadbo na pro-stem v vseh letnih casih krepijo telo in duha. V maju je v Moravcah zacelo jutra z vadbo 1000 gibov kar lep število udeleženk, ki si želimo, da naše telo ostane fizicno in psihicno kar najbolj aktivno. Vsako jutro se ob 8. uri zberemo na velikem parkirišcu za avtobusno postajo. Po uvodnem pozdravu se postavimo v krog in z ogrevanji zacnemo vadbo. Vaje vodiva Ivica in Bojana, ki si prizadevava, da bi vsaka udeleženka kar najbolj pravilno izvedla vaje. Želiva tudi, da bi lahko vsaka v primeru odsotnosti sedaj vodecih, vodila vaje. To nam vsem skupaj kar dobro uspeva. Po 30 minutah, ki minejo v sprošceni in obenem zavzeti vadbi, se naše druženje zakljuci s klepetom o najrazlicnejših vsakodnevnih temah. Veckrat si privošcimo tudi prvo jutranjo kavico v bližnjem lokalu. Ob razgovorih ugotavljamo, da nam je to novo druženje popestrilo vsakdan, obenem pa utrjujemo in tkemo nove medsebojne vezi. Domaca opravila z lahkoto opravimo, saj se pri jutranji telovadbi razgibamo in nobeno opravilo nam ni težko. Vabimo, da se nam pridružite vsi, ki želite kar najbolj aktivno in zdravo preživljati obdobje živ­ljenja, ko so redne službe in obveznosti že za nami. Vloge za otroški dodatek, vrtec, štipendije BESEDILO: CENTER ZA SOCIALNO DELO Ce imate te pravice že priznane, ni potrebno vlaga-ti nove vloge – razen ce so nastale spremembe. Avtomaticno podaljšanje pravic iz javnih sredstev O b prihajajocem novem šolskem letu 2021/2022, bomo centri za socialno delo odlocali o podaljše­vanju letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, subvencija malice/ kosila) avtomaticno po uradni dolžnosti. Staršem ni po­trebno oddajati novih vlog, ce nimajo nobenih sprememb. Novost za letos je informativni izracun. Z informa­tivnim izracunom se zacasno odloci o upravicenosti do pravice, njeni višini in obdobju upravicenosti. Opozarja-mo, da se bodo informativni izracuni najprej izdajali za pravico do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvenci­je malice in subvencije kosila. Informativne izracune ali odlocbe boste straši prejeli od avgusta dalje predvidoma do konca oktobra. Nova vloga N ovo vlogo oddajo straši osebno, v nabiralnik na CSD, po pošti, e- pošti ali preko e-uprave na center za socialno delo ko: - pravico uveljavljajo prvic – oddajo vlogo na obrazcu »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev« (dostopna na povezavi: e-uprava.gov.si-podrocja-vloge); - uveljavljajo novo pravico za naslednjega otroka -oddajo vlogo na obrazcu »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev« (npr. za otroke, ki bodo prvic priceli obiskovati vrtec septembra, starši, ki želijo uveljavljati subvencijo vrtca, vložijo vlogo v avgustu); - vpisujejo otroke v prvi razred osnovne šole, oddajo »Obrazec za sporocanje sprememb« (dostopen na pove­zavi: e-uprava.gov.si-vloge-dokumenti) le v primeru, ko jim pravice potecejo izven meseca avgusta oz. otroka izpisujejo že prej iz vrtca in imajo v vrtcu še vsaj enega otroka. V primeru, da pravice potecejo avgusta, spre­membe ni potrebno sporocati, saj bo o tem odloceno z avtomaticnim podaljšanjem pravic s septembrom. Roki za odlocanje - Rok za izdajo odlocb o pravicah iz javnih sredstev je 2 meseca. Ker v obdobju od avgusta do oktobra centri za socialno delo odlocamo o povecanem številu pravic, lahko prihaja do zamud; - V primeru zamud bomo javnost, šole in vrtce o tem obvešcali. Družinam, ki bi bile zaradi zamud pri odlocbi za letne pravice, v izjemnih materialnih stiskah, bomo na centru za socialno delo svetovali druge oblike pomoci v izogib poglabljanja socialnih stisk. Monografija Fosili v Sloveniji BESEDILO: BLAŽ ZARNIK O b 75-letnici je pri Geološkem zavodu Slovenije izšla pregledna monografija (263 strani) velikega formata z naslovom Fosili Slovenije – Pogled v preteklost za razmislek o sedanjosti. V njej nas avtorja dr. Bogdan Jurkovšek in dr. Tea Kolar-Jurkovšek, ki že desetletja uspešno rešujeta vprašanja s podrocij paleontologije in regionalne geologije, popeljeta s pomocjo fosilov skozi celotno geološko zgodovino Zemlje v cas, ko so pred mnogimi milijoni let nastajale tudi kamnine moravške obcine. Ce je nekoc veljalo, da je sedanjost kljuc za ra­zumevanje preteklosti, danes v geologiji povsem enakovredno velja tudi druga paradigma, ki uci, da je preteklost (v številnih primerih) kljuc za razume­vanje sedanjosti (pa verjetno tudi za predvidevanje prihodnosti). Med preteklostjo in prihodnostjo je v geološkem smislu le trenutek sedanjosti, v katerem se je znašla naša civilizacija. Avtorja sta Moravcanom že poznana O ba avtorja poznamo izpred dveh let, ko sta na predavanju v Moravcah ob predstavitvi knjige Konodonti Slovenije opozorila na eno najzanimi­vejših slovenskih nahajališc fosilov v triasnih pla­steh pri vasi Prikrnica. Tedaj sta se v predavanju dotaknila tudi nekaterih drugih pomembnih na­hajališc fosilov v okolici Moravc, ki so podrobneje opisana v tej knjigi. Ceprav gre za delo, ki temelji na znanstvenih dognanjih mnogih slovenskih in tujih geologov, je napisana na splošno razumljiv nacin primeren za vsakogar, ki ga zanima naravoslovje in zgodovina Zemlje. Skozi uvodna poglavja nas avtorja pope-ljeta od najzgodnejših zacetkov paleontologije do sodobnega razumevanja fosilov, njihovega na­stanka, pomena za geologijo in za razvoj sodobne evolucijske misli. Glavni del je namenjen pregledu geoloških obdobij Zemljine zgodovine s pomocjo makrofosilov, torej tistih, ki so vidni že s prostim ocesom brez opticnih ali elektronskih pomagal. Ob prepoznavanju nacina življenja nekdanjih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli, ter razmer ob njihovi smrti in kasnejši fosilizaciji, so predstavljeni nekateri kljucni geološki Pogled na pisane miocenske Debela lupina ostrige iz Drtije plasti, stare 20 milijonov let, na kaže na toplo in plitvo morje severni strani opušcenega odkopa v casu njenega življenja kremen. peska Drtija (l. 1988). pred 20 milijoni let. dogodki, od lokalnih in regionalnih do globalnih, ki so krmarili razvojne poti živega sveta vse do danes. V knjigi, ki je v celoti prevedena v angleški jezik in bogato ilustrirana, so na 33 tablah prikazani izkljuc­no slovenski fosili iz starega, srednjega in novega zemeljskega veka. Med njimi zasedajo pomembno mesto fosili iz neposredne okolice Moravc, ki so bili najdeni v miocenskih plasteh s kremencevim peskom in premogom, velike okamnele školjke v triasnih plasteh iz kamnoloma Dešen in tudi šte­vilni fosili iz neposredne bližine moravške obcine. Med njimi so zagotovo pomembne fosilne rastline iz karbonskih plasti pri Litiji in miocenska fosilna obala z luknjami kamnovrtov na Vacah. Besedilo spremljajo fotografije nahajališc in risbe, predvsem pa nekatere prvic predstavljene originalne upodobitve pra­davnega življenjskega oko­lja, akademske slikarke Bar-bare Jurkovšek. V tem obsežnem delu s pomenljivim podnaslovom »Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti« avtorja izpostavljata tudi vprašanje, kaj se nam obeta, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Ljudje smo nesporno postali v izjem-no kratkem casu kljucna geološka sila sedanjosti, ki kljub navidezni nepremag­ljivosti s svojim pocetjem prehitevamo cas, ki nam je kot vretencarski vrsti še na razpolago. BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humani­tarnemu projektu za mo-bilnost starejših PROSTOFER in v letu 2021 za izvedbo zagoto­vila financna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplacni prevozi starejših obcanov. Uporabnik prevoza mora imeti svojo zašcitno masko in si mora pred vstopom v avto in ob izstopu iz avta obvezno razkužiti roke. Ce bo zaradi poslabšanja epi­demioloških razmer prišlo do sprememb pri izvajanju prevozov starejših, vas bomo o tem obvešca­li preko objav na obcinski spletni strani www.moravce.si. Komu je namenjen Prostofer? Brezplacni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesecne dohodke, - imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdrav­niške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnice), javnih ustanov (obcine, upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Kaj je potrebno storiti, ce se želite dogovoriti za brezplacni prevoz? Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi OBCINA MORAVCE, poskrbljeno je tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. BESEDILO: BOGOMIL BRVAR Naslovnica povesti Malo življenje (1908) delih oziroma se zgodba v njih dogaja (Vace, Pece, Slivna in drugi). Vir: Dom in svet, 33, 1920, št. 9–10, sl. 30. Bežen pogled v rodbino Detela etelovi so bili nekdaj trdna kmecka moravška rodbina. V hiši, ki še danes stoji sredi Moravc, naj bi Detelovi živeli že v 16. stoletju, je Andi Peterlin povedal Ivan Detela, brat Frana Detele. Gorjupova je zapisala, da so bili Detelovi svobodnjaki že v 17. stoletju, Stražar pa je v arhivu Župnije Moravce našel podatek, da so bile družine Adama, Jakoba in Martina Detela podložniki moravške župnije leta 1734, družine Jurka pa ni med njimi, ocitno je bil svobodnjak, kot je ugotovila Gorjupova. Arhiv Župnije Moravce iz leta 1821 omenja kot edinega svobodnjaka v Moravški dolini prav Jožefa Detelo – Jurka. In prav družina Jožefa Detele, po domace Jurkova, je bila najbolj imenitna v rodbini Detelovih; ime se je ohranilo od prednika Georga – Jurija - Jurka. Stari oce Frana Detele je imel v Moravcah glavno trafiko za prodajo tobaka in vrednotnic, gostilno in vec konj za priprego, posojal je denar, bil je krajevni šolski nadzornik. V gostilno Jurka so zahajali gosti od vsepovsod, donosna je bila njihova trgovina z žitom, tkali so platno in tudi pomembni moravški veljaki – celo dedni rihtarji (žu­pani), so bili Jurkovi. Peterlinova je zapisala, da je marsikateri mladenic rad zastonj služil pri njih za velikega hlapca, samo da je lahko to bil (Peterlin, 1958, str. 170). Franova starša sta bila Ignac in Marjeta Detela. Mati Marjeta je bila Konškova s Trojan in je bila že druga žena Ignacu Deteli. Prva žena Jožefa Pavlic, doma je bila na stari pošti v Podpeci pri Lukovici, je umrla že po dveh letih zakona. Marjeta Konšek je bila sestra znanega ljubljanskega šolnika Valentina Konška. Tudi sama je bila uglajena ženska, v šolo je hodila v Celje in v Maribor. Prikupila se mi je, ko me je prvic ogovorila. Po šoli smo stali obicajno pred farno cerkvijo. Mene je bolel zob. Kremžil sem se in pritiskal robec na lica. Pa pristopi k meni Jurkova mama in me lepo na novo obveže z robcem in me pouci, kako in kaj naj ravnam, Ignacu in Marjeti se je v zakonu rodilo deset otrok, štirje niso docakali prvega roj­stnega dne, šest živih pa je bilo deležno šolske izobrazbe. Prvorojeni sin Ignac je bil dolocen za dedica Detelove domacije, a starša in sestre so nasprotovali njegovi poroki z njegovo izvoljenko Maricko, bila je iz preproste kmecke domacije Rožmanovih iz Prikrnice, ostal je sam in gospodarstvo je zacelo pocasi propadati. Umrl je leta 1918, posestvo pa zapustil bratu Francu – Franu, ta pa ga je leta 1920 prodal Ivani Klopcic z Muzge pri Pecah. Klopciceva je posestvo kupila s privarcevanim denarjem, ki ji ga je mož – rudar pošiljal iz Amerike. Življenje Frana Detele ran se je rodil 3. decembra 1850 kot drugi otrok. Otroška leta je preživel doma v Moravcah, prve korake v svet znanja mu je gotovo pokazala že mati, pot je nadaljeval v osnovni šoli v Moravcah, jeseni leta 1861, star enajst let, pa je odšel skupaj z bratom Ignacem v ljubljansko realko. Obiskoval je tretji razred, v cetrtem pa je bil že med pohvaljenimi in obdarovanimi ucenci. Njegov sošolec je bil Ivan Tavcar, Janko Kersnik pa sošolec brata Ignaca. Fran je leta 1863 nadaljeval šolanje na gimnaziji in maturiral leta 1871. Po maturi je oktobra 1871 odšel na Dunaj na filozofsko fakulteto. Rad bi sicer ugodil materini želji, da bi odšel v bogoslovje, toda ni se mogel upreti znanju klasicne filologije (stara gršcina in latinšcina), v šestem semestru je dodal še psihologijo in zgodovino nemške literature, v zadnjem semestru pa je vpisal še filozofijo. Julija 1875 bi že lahko pouceval gršcino in latinšcino v vseh razredih gimnazije. Od leta 1874 je dobival po 240 florinov Knafljeve štipendije letno (ce višino te štipendije primerjamo preko takratne in današnje cene pšenice, to znese okoli 900 evrov). Poklicno Detajl iz spominske plošce Dr. Franu Deteli pred slašcicarno Detelca v centru Moravc kariero je zacel kot pripravnik na realki v Hernalsu, na obrobju Dunaja, julija 1867 pa jo je nadaljeval kot gimnazijski profesor v Dunajskem novem mestu (Wiener Neustadt). Širina njegovega znanja mu je pripomogla do velikega ugleda v profesorskem zboru. A tudi vobce tako izredno podkovan, da je rekel matematik Fajdiga o njem: »Najmanj zna še matematike, a še tam moram paziti, da me ne ujame.« (Gasilec, 43, 1939, št. 7, str. 220–221). Ves prosti cas je posvetil študiju grških in rimskih avtorjev, še posebno ga je zanimal Aristofan, najznamenitejši predstavnik stare komedije. Februarja 1877 je prijavil doktorat, aprila 1878 pa promoviral za doktorja filozofije. V družini vojaškega uradnika Alojzija Pogacarja je inštruiral njegove sinove in dvajsetletno hci Marijo, ki je avgusta 1878 postala njegova žena. Slovesna poroka je bila v grajski kapeli v Goricanah, porocil pa ju je ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogacar, nevestin stric. Naslednje leto se je rodila prvorojenka Angela, nato pa še pet otrok. Detela je užival vse spoštovanje med ko­legi na Dunaju, a njegova velika želja je bila vrnitev domov, želel je v Ljubljano. Da bi se to vendar uresnicilo, je leta 1890 sprejel mesto ravnatelja gimnazije v Novem mestu, ker je upal, da bo pot v Ljubljano od tod lažja. Ceprav je zelo želel priti iz Novega mesta v Ljubljano, je službo ravnatelja opravljal zelo odgovorno, bil je tudi predsednik Podpornega društva za dijake. Poskrbel je, da so bili bolni dijaki deležni brezplacne zdravniške pomoci in zdravil. Revni dijaki so dobili oblacila in brezplac­na kosila v šolski kuhinji. Detela je bil odlicen profesor. Njegove ure so bile vedno napete, polne dela, a zanimive. Pri njegovih urah je bil popoln mir, ceprav ni nikoli zakrical ali kaznoval. Detela je v Novo mesto pripeljal tudi svojo družino: ženo Marijo, hcere Angelo, Lucijo in Nežico ter sina Antona. V Novem mestu pa sta se rodila še hcerka Lucija in sin Franci. Družina je bila zelo povezana. Detela je bil skrben družinski oce, otroke je imel zelo rad in je vsak dan hodil z njimi na sprehod, toda o svojem delu, tako poklic­nem kot pisateljskem, pa ni nikoli govoril. Zato ne preseneca podatek, da je hci Marija šele na uciteljišcu v Ljubljani, pri uri slovenšcine, izvedela, da je njen oce pisatelj. Detelovo skrb za vzgojo in izobrazbo otrok osvetli podatek, da so imeli Detelovi na Dunaju gospodinjsko pomocnico, ki je znala samo slovensko, da so otroci v nemškem okolju govorili tudi slovensko, v Novem mestu pa so pogosti govorili nemško, da ne bi pozabili nemšcine, ucili pa so se tudi francosko. Smrt žene in matere Marije, tihe, mirne, popol­noma predane družini, leta 1902, je Frana in celo družino zelo prizadela, otroci pa so se še bolj oklenili oceta. Vsi pa so, razen najmlajših dveh, doštudirali v Novem mestu. Marija, Nežica in kasneje tudi Lucija so postale uciteljice, Anton je šel po ocetovi poti in je študiral klasicno filologijo, Franci pa pravo in se posvetil sodstvu. Ceprav so živeli v razlicnih krajih, so se pogosto vracali k ocetu, niso pa ustvarili družin. Ni omenjen 6. otrok, tudi prej ni 6. imena. Ker Franu premes- Doktorska listina dr. Frana Detele titev v Ljubljano ni uspela, se je septembra 1906 predcasno (fotografija: Franci Skok) upokojil na lastno željo, takoj zatem pa se je z družino preselil v Ljubljano. V Ljubljani je družina živela v škofijski hiši, na Cesti sv. Petra, na današnji Trubarjevi, št. 93. Gospodinjila je najstarej­ša hci Angela. Tam so ostali do pisateljeve smrti. V Ljubljani je kot upokojenec delal v razlicnih društvih, bil je tudi blagajnik in podpredsednik Slovenske matice, bil je obcinski svetovalec in do smrti bibliotekar na francoskem inštitutu. Fran Detela se je zelo rad vracal v rojstne Moravce, tukaj je preživljal pocitnice, prihajal je k bratu Ignacu, bila sta velika prijatelja, tudi po materini smrti (1902) in smrti sester Maricke (1907) in Rezke (1910). Po bratovi smrti je Fran podedoval celo Jurkovo posestvo, a zaradi nesoglasij z bratom Ivanom, ki je imel v hiši izgovor­jeno stanovanje in hrano, je posestvo prodal Ivani Klopcic. Spomini na nesoglasja v rojstni hiši in na prodajo domacije so bili ocitno tako grenki, da ni vec obiskal Moravc. Umrl je 11. julija 1926, pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi, od njega sta se poslovila zgodovinar in urednik dr. Dragotin Loncar in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Pisateljev opus slovenski biografiji preberemo, da je Fran Detela kot dijaški tovariš Ivana Tavcarja in Kersnikov vrstnik eden glavnih zastopnikov sloven-skega poeticnega realizma v poststritarski dobi. Pisal je romane, povesti, drame, humoreske in satire. Oziral se je v zgodovino in pisal o sodobnem podeželanu in malomešcanu (hribovcu in dolincu), z moralno-vzgojno du­hovitostjo. Objavljal je v slovenskih literarnih mesecnikih Ljubljanski zvon, Dom in svet, njegova dela so izdajale založbe Slovenska matica, Mohorjeva družba, Mladika in druge. Na njegov pisateljski razvoj so vplivali Josip Stritar, Josip Jurcic in Janko Kersnik. Detelov leposlovni prvenec je bila humoreska Lepa ideja v neumni odeji. Napisal jo je kot šestošolec v šolskem letu 1868/1869, izhajala pa je v štirih zaporednih številkah rokopisnega listica Domace vaje, ki so ga izdajali alojzijeviški osmošolci. Pod objavo se je podpisal kot Franjo Jurkovic – spomin na domace hišno ime. Kasneje pri Domacih vajah ni vec sodeloval, ceprav je bil njegov spis najboljši v njegovem letniku. Na Dunaju je aktivno sodeloval v akademskem društvu Slovenija. Bral je svoje hu­moristicne satire in clani društva so uživali v njegovi družbi. Leta 1872 so ga izvolili za tajnika društva. V obdobju priprav na doktorat se literarno ni udejstvoval, leta 1881 pa je Franu Levcu poslal povest Malo življenje, ki je v nekoliko popravljeni obliki izhajala v Ljubljanskem zvonu leta 1882, v knjižni obliki pa prvic izšla leta 1908. Pisatelj je dogajanje v Malem življenju postavil v Moravško dolino, v povesti nastopajo njeni prebivalci – dolinci in hribovci. Kraj Moravce je njegova Dolina, ki jo je pisatelj pomaknil proti Drtiji. Poleg pravih imen, kot sta Sv. Florijan in Gora, bralec lahko prepozna še druge kraje in poti. Zgodba o glavnem junaku Juriju, vojaškem begunu, naj bi izhajala iz resnicnih dogodkov. Leta 1883 je v Ljubljanskem zvonu izšla humoreska Kislo grozdje, v kateri si je privošcil gospodo v malem podeželskem kraju na meji gorenje in dolenje Kranjske. Griže, kot imenuje ta kraj, pa so skoraj gotovo njegov rojstni kraj Moravce. Tudi dogajanje v povestih Prihajac, 1888, in Gospod Lisec, 1894, je Detela postavil v domace okolje (Vace, Krašnja, Lukovica), v njih realisticno opisuje življenje na kmetih. krajem in delom (Šolar, Jakob (ur.): Fran Detela. Zbrano delo, prva knjiga. Celje: Mohorjeva družba, 1962, str. 421). Detela je napisal dva zgodovinska romana iz zadnjih let celjskih grofov. Prvi Veliki grof je izhajal v Ljub­ljanskem zvonu leta 1885, drugega Pegam in Lambergar pa je izdala Slovenska matica leta 1891. Napisal je tudi zgodovinski povesti Hudi casi, 1894 in Takšni so, 1900. Roman Trojka, ki je izšel leta 1897, je Detelovo najzrelejše delo. Iz kmeckega okolja v prejšnjih delih je prešel na vse slovensko življenje z vsemi važnejšimi kulturnimi in gospodarskimi problemi. V letih 1908–1917 je napisal vec povesti s poucno vsebino, najboljše njegove humoreske in satire pa so že omenjeno Kislo zelje, Žrtve razmer, 1912, Spominska plošca, 1914, Trpljenje znacajnega moža, 1916, Nova metoda, 1917 in Kapitalist Rak, 1923. Napisal je tudi tri veseloigre: Dobrodušni ljudje (zgodovinska), Ucenjak, Dobrodelnost. Tik pred smrtjo je spisal povest Vest in zakon, v kateri dokazuje, da je spoštovanje eticnih zakonov in nacel pogoj za skupno življenje in da mora vedno in povsod odlocati samo poštena vest. Franu Deteli se je Moravška dolina globoko vtisnila v spomin že v mladosti. Ko je pisal povesti, je imel živo predstavo o tamkajšnjih ljudeh, krajih in dogodkih. Preproste pripovedi ljudi je sam nekako podoživljal in ustvaril je zgodbe z zelo majhnimi odmiki od resnicnosti. Opisi krajev so, ceprav pod izmišljenim imenom, tako resnicni, da se bralec hitro znajde na pravem kraju. Spomin na pisatelja septembra 1931 so na rojstni hiši v Moravcah odkrili spominsko plošco, delo kiparja Tineta Kosa. K slovesnosti sta prišli tudi hceri Angela in Marija ter sin Anton. Po Franu Deteli se imenujejo uli­ce v Moravcah, v Ljubljani, v Novem mestu, v Domžalah in v Mengšu. V Ljubljani so po Deteli imenovali ulico že dve leti po njegovi smr-ti. V Novem mestu se ulica za gimnazijskim poslopjem imenu­je Detelova ulica, od leta 1930. Pred Detelovo rojstno Leta 1997 je KID Limbar upri­hišo v Moravcah med zorilo Detelovo veseloigro v treh slavnostnim govorom dejanjih Ucenjak v režiji Ljudmile pred odkritjem spominske Novak. plošce (Slovenec, 59, 1931, št. 214, str. 3). Spomin na Detelo goji tudi KD Tine Kos Moravce s kulturnimi do-godki (predavanja, literarni veceri, predstavitve knjig) v slašcicarni Detelca. Detelova rojstna hiša v Morav-cah ima dva lastnika, dva lokala: Spominska plošca danes Gostilna in picerija pri Jurku ter Kavarna in slašcicarna Detelca. Najemnik lokala pri Jurku Marko Zalokar je pravnuk Ivane Klopcic, ki je Detelovo posestvo kupila od Frana Detele. V lokalu je zanimi­va spominska vitrina posvecena Franu Deteli. Gospodu Marku Zalokarju se zahvaljujem za poslano fotografijo vitrine in za zanimiv pogovor o njegovi pra­babici in pradedku. Viri so na voljo v uredništvu Leta 1934 je bila gospodarska kriza in delavec je povprecno zaslužil okoli 20 dinarjev na dan; poldrugi milijon dinarjev je pomenilo približno 450.000 kilogramov moke. Preracunano na današnjo okvirno ceno 1 kg moke, 1 evro, bi torej 11 km takrat nacrtovane ceste, stalo približno 450.000 evrov (B. B.) Zapise in zanimivosti iz Moravške zgodovine zbira in ureja g. Bogomil Brvar Tretji konjickov poletni tabor na Rancu Pr' Osolet BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC K onji so potrpežljive in nežne živali. Clovek, ki konja jaha oziroma je v stiku s konji, postane samozavestnejši, ob njih se uci sodelovati in reševati težave, nauci se delovnih navad, izboljšuje držo in koordinacijo telesa. Vsega tega se zavedata tudi Sandi in Štefka, ki že vrsto let na Rancu pr' Osolet v prelepi naravi na obrobju Moravške doline, na nadmorski višini 680 metrov, skrbita za vzrejo konj. Predvsem mladim poskušata približati stike in dejavnosti s konji. S tem namenom organizirata poletne konjickove tabore. V letošnjem letu je bil odziv sodelujocih nad pricakovanim. Že na treh letošnjih taborih je sodelovalo veliko otrok in mladih, ki so bili navdušeni nad organizacijo in programom. Sandi in Štefka se temeljito in odgovorno pripravita na izvedbo vsa­kega tabora. Še posebno skrb namenita varnosti ter poskrbita za res pestre dejavnosti. Tabor traja pet dni. V tem casu potekajo pod vod­stvom animatorjev in mentorjev iz raznih društev razlicne delavnice, ogledi lokalnih znamenitosti, predavanja, pohodi v okolico, spoznavanje konj, skrb zanje in ucenje osnov jahanja. Dnevi minevajo z veliko naglico. Ob zakljucku tabora so udeleženci utrujeni od vsakodnevnih dejavnosti in novih spoznanj, a so z mislijo že na prihodnjem taboru, kjer se bodo prijateljstva, ki so nastala med udeleženci, nadalje­vala. Prihodnjih taborov se že veselijo, saj vedo, kaj lahko pricakujejo: vedno nove in zanimive dogodiv-šcine, ki jih za njih pripravljajo na Rancu pr' Osolet. Prihodnost Evrope tudi v naših rokah BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP K ot lahko preberete v povabilu k sodelovanju o prihodnosti Evrope, lahko vsak izmed nas napiše svoje videnje, pricakovanja in pred-loge o prihodnji ureditvi Evropske unije. Zbrani pred­logi bodo pregledani in v kar najvecji možni meri tudi upoštevani pri spremembah za bolj ucinkovito EU. Po financni in begunski krizi nas je zabolel tudi odhod Velike Britanije iz EU. Cedalje pogosteje si postavljamo vprašanja, kako naprej, da bo ta skupnost še bolj po meri ljudi in za ljudi. V casu pandemije se je jasno pokazalo, kako dobro je, ce probleme rešujemo skupaj. Izdatna sred­stva za raziskave, cepiva in zdravstvo so pripomogla k bolj ucinkovitemu boju zoper ta izredno nevarni in hitri virus. Kljub številnim težavam lahko ugotovimo, da je prav skupno ravnanje in izdatna financna pomoc EU pripomogla k blaženju posledic pandemije in hitrejšemu okrevanju po njej. »Združeni v razlicnosti« je geslo EU, ki nam zagotavlja, da so narodi, države, jeziki in kultura vsakega izmed nas upoštevani in spoštovani, ne glede na velikost posameznih držav. Upam, da se še zavedamo vseh prednosti, ki smo jih deležni zaradi našega clanstva v EU. Najpomembnejše pa je zagotovo to, da je ta skupnost bistveno pripomogla k ohranjanju miru, demokracije in vecjega blagostanja ljudi v državah EU. Solidarnost, sodelovanje, dialog in vladavina prava so tudi najpomembnejši elementi za ohranitev teh vrednot v prihodnosti. Žal pa v globalnem svetu poteka nenehna tekma in bitka za prevlado. Tudi znotraj EU obstajajo takšne težnje. Pri tem nekateri pod krinko boja za evropske vrednote postavljajo v ospredje nacionalizme, egoizme in nestrpnost do manjšin, drugih ras, ver ali spolne usmerjenosti. Takšna ravnanja že poznamo iz zgodovine in so že veckrat pripeljala do nemirov, nasilja in celo vojn. Nekateri tudi namerno govorijo in pišejo proti evropskim institucijam ter blatijo in zmerjajo evropske politike z bruseljskimi birokrati, ce jim njihova opozorila niso po volji. Pod krinko boja za »bolj kršcansko« Evropo se skriva težnja po prevladi in uveljavljanju samovoljnih pravil po njihovi avtokratski meri. Ocetje Evrope so bili kršcanski demokrati in so to skupnost lahko ustvarili in povezali zaradi svojega zgleda in dejavnega kršcanstva. Kadar pa kdo pod krinko kršcanstva s svojimi dejanji dokazuje prav nasprotno, pa to ne more roditi dobrih sadov in izboljšati naših odnosov. Kot prepricana kristjanka vem, da je Bog dal cloveku tudi svobodo, hkrati pa nam je jasno povedal, kako naj ravnamo, da bomo lahko živeli v medsebojni povezanosti in miru. Verjamem in zaupam v Evropo po meri ljudi ob spoštovanju demokraticnih pravil in ne po meri samovoljnih avtokratov, ki imajo lastne ambicije in željo po prevladi. Evropska komisija vabi: Konferenca o prihodnosti Evrope BESEDILO: TINA RADAKOVIC, Predstavništvo EK v Sloveniji K onferenca o prihodnosti Evrope je nova odprta in vkljucujoca oblika posvetovalne demokracije, njen namen je Evropejcem omogociti vecji vpliv pri oblikovanju evropskih politik. Zacela se je maja letos, potekala bo pa do junija 2022. Skupno predsedstvo (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU) se je zavezalo, da bo spremljalo njen potek in ugotovitve. K sodelovanju na konferenci želimo pritegniti cim vecje število ljudi vseh starosti, spolov in pre­pricanj iz vseh družbenih okolij, še posebej lokalne skupnosti, nevladne organizacije, izobraževalne in kulturne ustanove, socialne zavode ter skupine državljanov. Kako se lahko vkljucite? • Na spletni platformi objavite svoje zamisli in pred-loge na kakršnokoli temo o prihodnosti Evrope - Platforma je vecjezicna, vse objavljene zamisli in ideje racunalnik avtomaticno prevede v izbran jezik clanice EU. - Objavlja lahko kdorkoli, ki se zaveže k spoštova­nju temeljnih nacel konference. • Komentirajte, delite ali podprite že objavljene ideje • Udeležite se dogodkov o prihodnosti Evrope - Na platformi poišcite dogodke v vaši bližini ali spletne dogodke, ki potekajo pod okriljem konfe­rence. • Organizirajte in objavite lasten dogodek o prihod­ nosti Evrope Vec na spletu: futureu.europa.eu (spletna - Primeri vkljucujocih in sodelovalnih dogodkov platforma konference o prihodnosti Evrope), v živo ali prek spleta: pogovor, debata, srecanje … slovenia.representation.ec.europa.eu in - Na platformi lahko objavite tudi že nacrtovane europedirect.si. dogodke, ki se dotikajo tem, ki so pomembne za prihodnost Evrope. Že cetrta priložnost za uresnicenje poslovnih zamisli BESEDILO: RRA Ljubljanske urbane regije - Za napotke se lahko obrnete na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na EUROPE DIRECT informacijske tocke v šestih slovenskih regijah. Kaj se bo zgodilo z zbranimi idejami? K ljucne ideje in priporocila s platforme bodo prispevala k omizjem z evropskimi držav­ljankami in državljani ter plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer se bo razpravljalo o teh zamislih in priporocilih, vse skupaj pa bo pripomoglo k oblikovanju zakljuckov konference. R egionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že cetrti razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in vešcine, ki so nujni za uspešen in ucinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih caka zaposlitev na agenciji ter popolno pod-porno podjetniško okolje. S pomocjo mentorjev in uspešnih podjet­nikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali številna Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 17. 9. 2021, udeleženci pa bodo v projekt vkljuceni predvidoma s 1. 11. 2021. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vkljucno 16. 9. 2021 med 8.00 in 13.00, na telefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@rralur.si. Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo potekal 6. 9. 2021 ob 10. uri v veliki sejni sobi, Stavba B, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana oziroma v primeru novih ukrepov preko video-povezave Zoom. Obvezne so predhodne prijave preko obrazca, objavljenega na www.rralur.si. znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in nacrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komu­nikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja in osnovna pravna ter financna znanja. V projekt se lahko vkljucijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali zacasno bivališce v eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred pricetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas štirih mesecev. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. Pisma bralcev R ubrika Pisma bralcev je namenjena vsem, ki želite s predlogi, pobudami in kriticnim razmišljanjem izboljšati ali popestriti življenje v obcini. Namenjena je tudi javnim vprašanjem obcinski upravi, kadar gre za teme, zanimive za širši krog bralcev. Preko pisem bralcev lahko javno postavite vprašanja ali predloge glede samega casopisa. Pisma bralcev ne smejo biti žaljiva in zlonamerna. V kolikor gre za vprašanje, naslovljeno na javno osebo ali ustanovo, je objava omejena na dva zapisa z vsake strani na posamezno temo. Teksti naj praviloma ne presegajo 3500 znakov s presledki. Pisem bralcev ne lektoriramo in ne popravljamo slogovno. Opravimo samo osnovni pregled teksta in popravimo le tipkarske napake. V preteklem mesecu smo prejeli dve zanimivi pismi, povezani z objavami o zgodovini Moravške doline. Spodaj ju v celoti objavljamo. Pismo gospe Jeras iz Ankarana, povezano z objavo o Janku Gradu: Spoštovani, zgolj slucajno sem naletela na spletno izdajo vašega casopisa, v katerem je bil clanek o Janku Gradu, ki ga je napisal g. Bogomil Brvar. Bila sem pozitivno presenecena, saj je bil Janko Grad moj pradedek po materini strani. Njegova hci, Cecilija Keber (rojena Grad), je bila moja babica, umrla pa je pri 97-tih letih, leta 2004. Tudi moja babica je bila uciteljica, in to 35 let, njena hci, Darinka Sonja, pa je študirala defek­tologijo (žal je tudi že pokojna). Tudi sama sem v uciteljskih vodah, svetovalna delavka in knjižnicarka na osnovni šoli. O svojem pradedku ne vem veliko, je pa zagotovo imel vec otrok, kot ste napisali v clanku. Moja babi-ca je imela sestro Elo, ki je živela v Piranu, Boris, o katerem je tudi govora, pa je bil babicin brat dvojcek, vendar je umrl mlad. Vem, da je imela tudi brata Slavka, vendar pa je na koncu ravno moja babica vse brate in sestre preživela. Sliko Janka Grada, ki ste jo objavili, imam tudi sama, babica jo je imela vedno obešeno v svojem stanovanju. Skratka, hvala za objavo clanka, saj sem tako iz­vedela veliko vec o svojih koreninah, kot sem vedela do sedaj. Cestitke za vaš casopis, ki se ga veckrat prebira tudi zunaj Moravc. Lep pozdrav Snežana Jeras, Ankaran Pismo gospe Jurkic, ki je Bogomilu Brvarju pomagala pri sestavljanju prispevka o Antonu Olibanu. Gospod Brvar ji je zato poslal povezavo na spletni casopis. O dlicno napisano in izbrano, casopis ima dušo, ni »kr tk neki«, kot pravimo Korošci. Ce boste kdaj precesavali Koroško, se ogla- site, greva pogledat na Olibana. Tudi jaz sem urejala nekaj let Prevaljske novice, sedaj pa sem vse pustila in si privošcim penzijo in pripravljam rodovnik, da ne zakrnim. Hvala, hvala, Greta Jurkic Zahvala V 89. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi ata, dedek, pradedek, brat in stric Franc Lazar, CURNOV ATA IZ ZG. KOSEZ. Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrecena sožalja, podporo, podarjene svece in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Kancijanu Cižmanu, peškim gasilcem, Peškemu oktetu in pogrebni službi Vrbancic. Vsi njegovi Ko vecerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji mine, ko se vrnem tja v nebo. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 74. letu sklenil naš dragi mož, oce, dedek, brat in stric Marjan Klopcic, PO DOMACE JURKOV MARJAN IZ ZALOGA PRI MORAVCAH. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrecena sožalja, podarjeno cvetje, svece, svete maše in darove, PGD Moravce za poslovilni govor, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, Godbi Moravce za zaigrane žalostinke. Gospodu župniku Kancijanu Cižmanu se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrbancic in pevcem ter urgentni službi ZD Domžale. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 030 718 533 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, cetrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Ponedeljek: ZAPRTO Torek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: ZAPRTO Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 14.00 Amb. za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Cetrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemicne preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) Dežurna številka za javljanje okvar na javnem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju 01 729 54 30 Nagradna križanka G eslo boste dobili v potemnjenih poljih, ko pravilno rešite križanko. Gesla pošljite v zaprti ovojnici na naslov Obcina Moravce, Vegova 9, 1251 Moravce s pripisom »Nagradna križanka« in v njej zapišite tudi svoj naslov. Ovojnico lahko tudi odložite v nabiralnik Obcine Moravce (pred vhodom v prostore Obcine Moravce). Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca oz. nagrajenko, ki bo prejel(a) nagrado. Tokratni izžrebani pošiljatelj pravilnega gesla bo prejel nagrado MESARIJE AVBERLJ iz Drtije. Geslo križanke, objavljene v prejšnji številki Novic iz Moravške doline (5/2021) je bilo PROSTA REJA KOKOŠI. Izžrebana pošiljateljica pravilnega gesla gospa Marija iz Ribnice naj se zglasi pri sponzorju križanke v prejšnji številki – na kmetiji Pr’ Orehk, Gorica 8 pri Moravcah. Montaža sencil, Veneta, Andrej Pergar s.p. Drtija 6, 1251 Moravce Zun. žaluzije 'Krpan' Rolo komarnik Sencenje pergole Tenda in zunanje Plise zavese na elektro pogon 'Krpan' žaluzije Za narocilo ali vec informacij poklicite na telefon 041 745 180 ali pišite na e-naslov sencila.veneta@gmail.com. https://www.facebook.com/sencilarolete IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROCILU Avbelj Milan s.p. –Mizarske storitve Stegne 1, 1251 Moravce www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si GSM: 041 641 446