PREBERITE pionirska knjižnica bo med počitnicami odprta naslednje ure: VSAK DAN OD 8h DO 14h , OB SREDAH PA SI LAHKO IZPOSODITE KNJIGE MED 8. in 16.50 URO. OB SOBOTAH BO KNJIŽNICA ZAPRTA! knjige eo nam nad vse drage. Iz vseh dežel prihajajo, pripovedujejo nam o dogodkih vseh časov, odkrivajo nam skrivnosti prirode, duha, znanosti in umetnosti. NAMENJENE SO VSEM, TEDI IN TVOJIM VRSTNIKOM. Zato za povračilo ne pričakujemo nič drugega, kot da PAZIŠ NANJE. zamudniki V sredo, 20. junija lahko vsi brezplačno vrnete knjige. Pričakujemo, da boste obvestili tudi sošolce in prijatelje, za katere veste, da imajo še dalj čase izposojene knjige iz pionirske knjižnice. Pionirska knjižnica v MEDNARODNEM LETU OTROKA Prav v tem letu bi bilo nujno programsko iri vsebinsko obogatiti našo dejavnost pa tudi družba bi morala usmeriti vse svoje napore v uresničevanje ustrezne in vsebin= sko dobro zasnovane mladinske knji = žnice v Kranju. Otroška knjižnice naj bi bila ŽIV IN STIMULATIVEN PROSTOR. V KATEREM W?IC /A."TX>7E DEJAVNOSTI VIR KULTURNEGA NAVv L •A”. Tako je zapisano v Standardih za javne knjižnice. Mladega človeka je tr^ba voditi, mu svetovati, ga uvajati v razr,.-knjižna in knjižničarska pomagala, da bo postal samostojen, t mr,-e željan uporabnik splošnoizobraževti ne knjižnice. Tudi s kn.'i žnimi Ugankami, razstavami s komentarjem, obiski ustvarjacev, literarnimi urami, urami pravljic in ne nazadnje z izdajanjem svojega biltena si knjižničarji z vsemi močmi prizade= varno spodbuditi bralce k branju vsakovrstne literature. Še vedno pa nas v tej dejavnosti utesnjujejo prostori. Težko pričakovana adap= tacija prostorov nekdanje ljudske knjižnice za našo dejavnost se še niti začela ni. Samo ob sredah dopoldne, ko je oddelek zaprt za izposojo, lahko sprejemamo organizirane skupine otrok iz vrtcev in šol. Zavedemo pa se, da je to samo rešitev v stiski. Izposojevalni prostor, ki je hkrati tudi skladišče, ne more biti primeren ambient za uro pravljic ali literarno uro. Isto= časno pa ob takih urah ne moremo opravljati notranjega knjižničarske= ga dela. Jeseni bomo pripravili javno razstavo Q T R 0 K V VOJNI in kn.iižne uganke na isto temo. Otroci so noše najbolj dragoceno bogastvo LETOŠNJE LETO JE NAMENJENO OTROKU. PRAVIMO, DA JIM JE TREBA ZAGOTOVITI PRAVICO DO OTROŠTVA IN MLADOSTI, TODA NE SMEMO SPREGLEDATI, DA JIM JE TREBA ZAGOTOVITI TUDI PRAVOČASNO PRAVICO DO ODRASLOSTI. TO PA POMENI PREDVSEM USTREZNO PRAVOČASNO VKLJUČITEV V USTVARJALNO DELO, KI VODI V ENAKOPRAVNO ŽIVLJENJSKO SOŽITJE, V PRISTNE SAMOUPRAVNE ODNOSE, V ZDRAVO SAMOZAVEST, V OSEBNO IN DRUŽBENO SREČO. TITO V^TEJDEŽELI ŽIVI ČLOVEK IN TOVARIŠ IN KJER JE ON - TAM JE VESELJE, SAJ SE SAMO SVOBODEN ČLOVEK VESELI. IN KJER JE ON - TAM JE ZMAGA, SAJ V BOJU SAMO RESNICA DOBI. KeStelen Jure: Pesem o Titu literarna uganka ? ■ jz katere knjige je odlomek? OČE JE NASTLAL KONJEMA SENO IN SE NATO ZAMIŠLJEN NASLONIL NA JASLI. DRUŽINA SE JE POMNOŽILA. BO DOVOLJ KRUHA ZA VSE? OBČUTIL JE UTRUJENOST IN STRAH PRED ŽIVLJENJEM, KI JIH ŠE ČAKA. MOGOČE BO PA DOBRA LETINA, JE SPODBUJAL SAMEGA SEBE. "OČE,KAKO GA BOMO PA KLICALI?" JE VPRAŠAL MARTIN. "KOGA?" SE JE BROZ PREDRAMIL IZ RAZMIŠLJANJA. "NJEGA. BRATCA" "MATER BOVA VPRAŠALA." "MATI JE REKLA, DA BOŠ TI IZBRAL IME." "KDAJ JE TO REKLA?" "ŽE VČERAJ. GOTOVO SE NI PREMISLILA "IME NAJ MU BO JOSIP," JE ODLOČNO ODGOVORIL OČE. "JOSIP," JE PONOVIL MARTIN IN RAZ= POTEGNIL USTA V ŠIROK NASMEH. "JOŽKO!" literarna uganka 25. maja 1944 se je v Drvarju zarana sestalo 7 mladih članov okrožnega komiteja SKOJ, da bi se dogovorili o podrobnostih praz= novanja Titovega rojstnega dne. Žal zadnjikrat, saj se je sko= jevski sestanek sprevrgel v ogor= čen odpor proti sovražniku, ki je napadel osvobojeni Drvar, v katerem se je zadrževal tudi to= variš Tito z vrhovnim štabom. Borili so se do poslednjega. Člani komiteja SKOJ nimajo svojega groba. Na hribčku sredi mesta stoji spomenik iz belega marmorja, sestavljen iz snope stebrov. Predstavlja zamah boja in revo= luclje, junaštvo številnih borcev in nedolžnih žrtev. Pred vojno je bilo v Drvarju :Ln okolici osemnajst tisoč prebival= cev, devet tisoč jih je sodelova= lo v boju. Od tega je bilo pet tisoč borcev^padlo pa jih je 1270. Drugih žrtev nemškega terorja je bilo 800. Sedemsto trideset otrok je ostalo brez staršev in prav toliko je vojnih invalidov. Tako je vojna pustošila po Drvarji* Ostala pa je legenda o mladih skojevcih, o Šestnajstletni Miki Bosnič, ki je hotela rešiti partizanske tankiste, o Radi Vranješevič, ki naj bi v imenu oblastnega komiteja za Bosensko Krajino voščila Titu za rojstni dan ... NAGRADNA literarna uganka Iz katar priljubljene ki. -ige je iluatrac ja? REŠI TVS OD; JTE V PIONIRS. 1 Df-TIŽNICI. ŽREBANJE 2. JULIJA 1979 CB 9. URI. PODELILI P 'O KNJIŽNO NAGRADO TN ? TOLAŽI MI ? kdo ? zakaj ? ? ? kje ? V januarju in februarju so se vabilu na KNJIŽNI KVIZ odzvali še naslednji razredi z OŠ Franceta Prešerna v Kranju: 2. 3. 3. 3. b razred (29 otrok), zmagal JANEZ VENCELJ b razred (33 otrok), zmagal UROŠ KALAN čt razred (28 otrok), zmagala MATEJA SOKLIČ (27 otrok), zmagala VERONIKA ALJANČIČ. c razred je je je je V počastitev mednarodnega dneva mladinske knjige smo v avli študijske knjižnice pripravili razstavo knjig z ilustracijami MARIJE LUCIJE STUPICE Odziv je bil velik, saj si je razstavo ogledalo 9 skupin, to je 264 otrok, o posameznikih pa nimamo evidence. Takole so o razstavi zapisali učenci 2. razreda OŠ Simona Jenka: V ČETRTEK,5. APRILA SMO ŠLI V ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO. OGLEDALI SMO SI RAZSTAVO KNJIG Z ILUSTRA= CIJAMI MARIJE LUCIJE STUPICE. ILUSTRATORKA JE ŽE ILUSTRIRALA ČEBELICE, CICIBANE, KNJIGE SVET= LANE MAKAROVIČ, VITOMILA ZUPANA, SLAVKA PREGLA, POLONCE KOVAČ TER ANDERSENOVO PRAVLJICO KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA. KNJIŽNIČARKA NAM JE PREBRALA NEKAJ ODLOMKOV IZ KNJIG. VPRAŠALA NAS JE, ČE POZ= NAMO ŠE KAKŠNEGA ILUSTRATORJA. ODGOVORILI SMO, DA POZNAJ.ro MILANA BIZOVIČARJA, KOSTJA GATNIKA, BOŽA KOSA, ŠTEFANA PLANINCA TER ANČKO GOŠNIK - GODEC. NA STENI JE VISEL SEZNAM KNJIG Z ILUSTRACIJAMI M. L. STUPICE. RAZSTAVA JE BILA ODPRTA V POČASTITEV ANDERSENOVE= GA ROJSTNEGA DNE.: RODIL SE JE 2. APRILA 1805. LETA. V ŠOLI SMO BRALI NJEGOVO PRAVLJICO VŽIGALNIK. Hub trači je slikarke Marije Lucije Stupice so pri otrocih zelo priljubljene. To je pokeza= la naša anketa, množičen obisk razstave in nazadnje velike udeležba na srečanju e slikarko, eaj je prišlo čez 90 otrok. 0 srečanju je zapisala naša bralka, 2IVANA KAVČIČ, učenka 4. č razreda OS Simona Jenka: VSAKO LETO PIONIRSKA KNJIŽNICA PfJVA= BI NA OBISK PISATELJA ALI PESNIKA. LETOS JE ZA SPREMEMBO POVABILA ILUSTRATORKO MARIJO LUCIJO STUPICO. V SREDO, 25. APRILA JE BIL NAPO= VEDAN NJEN OBISK. ZBRALI SMO SE V KNJIŽNICI. KMALU JE PRIŠLA ILUSTRATORKA. POVEDALA NAM JE KRATEK ŽIVLJENJEPIS. NJENA MATI JE MARLENKA STUPICA. OD NJE SE JE NAUČILA RISATI. KER JI JE BILU RISANJE VŠEČ JE ŠLA NA LIKOVNO AKADEMIJO. KO JE OPRAVILA VSE POT= REBNE ŠOLE, JE ZAČELA ILUSTRIRATI KNJIGE. POTEM SMO JO SPRAŠEVALI. NA VSE NAM JE RADA ODGOVORILA. ONA JE SVO= BODNA SLIKARKA. NAJRAJE ILUSTRIRA OTROŠKE PRAVLJICE, KER IMA VELIKO DOMIŠLJIJE. RADA RIŠE BARVNE ILUS= TRAČIJE. ZDI SE JI, DA SO NJENE ILUSTRACIJE KO JIH NARIŠE BOLJ ŽI= VE IN PISANE KOT V KNJIGI - DA SO V KNJIGI NEKOLIKO ZBLEDELE. DELA OD JUTRA DO VEČERA. Z MAMO TUDI POTU= JE NA RAZSTAVE KNJIG. TUDI KUPI VEČ SLIKANIC. SVOJE DELO PRIMERJA Z DRUGIMI DELI. POZNA SVETLANO MAKA= ROVIČ. ZDI SE NAM, DA NJENE PRAVLJI= CE NAJLEPŠE ILUSTRIRA. KAJTI NA TABLI SO BILE RAZSTAVLJENE KNJIGE, KI JIH JE ILUSTRIRALA. VČASIH KNJIGO ILUSTRIRA TUDI DALJ KOT DVE LETI. ZELO DOLGO SE JE UKVARJALA Z ILUSTRACIJAMI KNJIGE "SAPRAMIŠKA: ŠE IN ŠE SMO JO SPRAŠEVALI. OD DOMA IN IZ ŠOLSKIH KNJIŽNIC SMO PRINESLI KNJIGE, KI JIH JE ILUSTRIRALA. PRO= SILI SMO JO ZA PODPIS. TUDI NA LISTE SE JE PODPISALA, MARSIKOMU PA ŠE CELO KAJ NARISALA. TAKO SE JE SREČANJE. IZTEKLO. UPAMO, DA BO KNJIŽNICA TUDI NASLEDNJE LETO POVABILA PISATELJA ALI PESNIKA ALI PA MOGOČE ZOPET ILUSTRATORJA. Slikarka MARIJA LUCIJA STUPICA, hči Marlenke in Gabrijela Stupice, sodi v najmlajši rod slovenskih knjižnih ilustratorjev in oprem= Ijevalcev. S 23 leti je uspešno stopila na pot, ki je v svetu otroške ilustracije edinatvena in v svetu široko priznana. Se preden se je vpisala na Akade= mljo za likovno umetnost, je po naključju dobila naročilo za llue= tracije. Delo jo je vedno bolj veselilo, saj je na novo odkrila fantastični svet domišljije in svobode, popolnoma neodvisen od pravil odraslega sveta. BIBLIOGRAFIJA NJENIH SLIKANIC IN ILUSTRIRANIH KNJIG ZA OTROKE ZELENA KAPICA,Z.Slaby, 'r>73 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, H.Ch. A-udersen^g?? PLAŠČEK ZA BARBARO, V.Zupan.l'1' ' PEKARNA MIŠMAŠ, S. Makarovič, I NAROBE FANT,H. Ožogovske, VRČEK SE RAZBIJE, S.MaknrovlJ, 1075 KLEPETAVA ŽELVA, P.Kovač, 1975 GLAVNI PETELINČEK, S. Makarovič,1 -SAPRAMIŠKA,S. Makarovič, 1976 MIŠKA DOLGOREPKA, E.M. Račov, 1R7B PAPIGA V ŠOLI, S. Pregl, 1978 STRIC HLADILNIK, BOBEN SREČE IN KANARČEK, P. Kovač, 1978 ČUDODELNA TORBICA, 1979 <.> ■': < NAGRADE Levstikova nagrada 1973 2:? KRALJIČNO NA ZRNU GRAHA Plaketa Zlata slikanica 77 z.a KRALJIČNO NA ZRNU GRAHA . rlJO - -NO MIŠMAŠ Zlatno pero Beograda 197. a VRČEK SE RAZBIJE PRI URI PRAVLJIC V sredo, 11. aprila smo šli v pionirsko knjižnico k uri pravljic. Ko smo prišli, so bili stoli že pripravljeni v polkrogu. Knjižni= čarko smo prosili, naj nam prebere kakšno partizansko smešno zgodbo. Poslušali smo zgodbo 0 MULI, KI SE JE NAPILA ŽGANJA. Napisal jo je Tone Seliškar. Nato smo poslušali zgodbo Mihe Mateja LESKOVA MLADOST ter afriško pravljico PUNČKA IZ GLINE ter kitajsko 0 CESARJU, KI JE RAD POSLUŠAL PRAVLJICE. Najbolj všeč nam je bila zgodbe o muli. Bilo nam je zelo všeč. Učenci iz varstva: 2. b OŠ Simon Jenko 'M / 13 TEMATSKE RAZSTAVE v našem oddelku PORTRET ALENKE GOLJEVŠČBK FRANCE PREŠEREN — ob slovenskem kulturnem prazniku EDVARD KARDELJ - ob smrti 10. 2. 1979 DANE ZAJC - pisatelj in knjižničar v pionirski knjižnici v Ljubljani ( ob nagradi Slavka Gruma za dramo Voranc) MIADINSKE PISATELJICE ( ob 8. marcu) JOSIP MURN ALEKSANDROV ( ob 100 -letnici rojstva) SKOZI TRNJE DO SVOBODE (ob 60 - let= niči KPJ in SKOJ) DAN MLADOSTI LETOŠNJI LEVSTIKOVI NAGRAJENCI: Slavko PREGL- pisatelj, Marjan AMALIETTI - ilustrator, Zoran JERIN — novinar 14 monografija je znanstveno delo, razprava o enem vprašanju, predmetu, osebi ... Predstavljamo vam monografijo: EDVARD KARDELJ Uvod ji je napisal predsednik RK SZDL Slovenije Mitja RibičiS. Prva poglavja kronološko zasledu= jejo Kardeljevo revolucionarno pot, naslednja poglavja pa so posvečena njegovi vlogi v letih narodnoosvo= bodilnega boja od izbruha vojne, ustanovitve OF, Užiške republike, kapitulacije Italije, kočevskega zbora, 2. zasedanja AVNOJ, desanta na Drvar, potovanja v Italijo in Moskvo. Drugi del monografije je bolj tematski in zajema obdobje po letu 1945. Njegove smrti se le bežno dotika, saj sledi misli, da Edvard Kardelj še vedno živi med nami. V prejšnji številki biltena smo vas. mladi bralci, seznanili s katalogi. ki jih lahko uporabljate v pionirskem oddelku. Zdaj vam pose^ bej predstavljamo sistematski katalog Sistematski stvarni katalog daje pregled knjižne zaloge glede ne posamezne stroke. Bralcem odpira pot do knjig, četudi ne poznajo avtorja ali stvarnega naslova. Dela predstavlja po določenem klasifi= kacijskem sistemu. V naši knjiž= niči uporabljamo mednarodno univer^ žalno decimalno klasifikacijo (UDK). Vse znanje, ki ga zajemajo knjige, ta sistem razdeli v 10 večjih sku= pin od 0 - 9, le - te pa po njih sorodnosti in povezanosti v pododdelke do najmanših podrobnosti. 0 splošno 1 filozofija, psihologija 2 verstvo 3 družbene vede, pravo, uprava 5 prirodne vede (matematika, fizika , kemija) 6 uporabne vede (medicina, tehnika) 7 umetnost 8 književnost 9 zemljepis, življenjepisi, zgodovina Mladi se že v zgodnjih letih zelo zanimate zlasti za priro= doslovne vede: matematiko, astro= nomijo itd. Poglejmo podrobnejšo razdelitev te skupine na naših policah; 5 prirodne vede 50 (beri: pet nič) splošno o prirodnih vedah 51 (beri: pet ena) matematika 52 astronomija (nauk o vesolju) 53 fizika 54 kemija 55/56 geologija, meteorologija, paleontologija 57 biologija (nauk o življenju) 58 botanika (nauk o rastlinstvu) 59 zoologija (nauk o živalstvu) Predstavljamo vam nekaj poljudno= znanstvenih ( poučnih) knjig: Ptice! Te čudovite živali. Človek in ptice. Kako spoznavamo ptice? Sprehodi v naravo, pogled skozi okno, branje knjig,... Saj res, branje knjig. Spomin se mi j® ustavil na dveh knjigah o pticah. Obe je spisal isti avtor, Iztok GEISTER. Prva nosi naslov PTICE OKOLI NAŠEGA DOMA, druga pa PTICE NA GNEZDU. Knjigi sem si nekajkrat sposodil v knjižnici ju dodobra predelal. Veliko sta mi pomagali pri spoznavanju življenja tistih ptic, ki živijo v naši neposredni bližini, a jih komaj poznamo. S preprosto besedo pisani knjigi privlačita vsakega bralca. Opremijea ni sta s čudovitimi fotografijami. Ker sta to eni izmed prvih napisa^ nih knjig v slovenskem jeziku na področju ornitologije, imata še posebno vrednost. Name sta knjigi napravili zelo dober vtis, saj sta pisani kot pri= ročnik, toda s preprosto razlago. Veliko opozarjata na naš odnos do narave predvsem do ptic. To ima v današnjem svetu, svetu vsemogočih dogajanj, veliko vrednost. Mislim, da žival vzljubiš šele, ko spoznaš nekaj iz njenega življenja. In avtor je opisal ptičje življenje takšno kot je. Ko knjigi prebereš, ptice še bolj vzljubiš. Da bi se ''ptičji standardMzboljšal,je v knjigah precej napisanega. Načini, s katerimi lahko pomagamo ohraniti ptice, niso težki. Potrebna je samo ljubezen, ljubezen do narave. Knjigi priporočam vsakomur! Enkrat= no doživetje zame bi bilo, če bi nas avtor v okviru prirodoslovne orga= nizacije vodil na ekskurzijo. Morda pa bo pionirska knjižnica organizi= rala srečanje z njim. Vsi ljubitelji si želimo ptičji priročnik vseh gnezdilk na Sloven= skem in preletnih ptic opremljen z barvnimi fotografijami. Ko se nam bo ta želja izpolnila, bomo sloven= ski ljubitelji ptic skupaj z omitflF logi lahko veseli. KERN IZIDOR 18 PORTRET STOLETJA SMO SLOVENCI V TOPLIH POLETNIH VEČERIH POSEDALI POD DEHTEČO VAŠKO LIPO. LISTNE UŠI SO JO ODEVALE V MANO, ŽUŽKI SO SE SLADKALI NA NJENIH ŠUMEČIH LISTIH IN PTICE SO JO OBLETAVALE, PREDEN SE JE SONCE OHLADILO. ZDAJ SO LI= PE OSTARELE, Z NJIMI POKOPUJEMO MEDČLOVEŠKE ODNOSE, KI SO TEME= LJILI NA SKUPNEM IN ENOTNEM RAZ= MERJU LJUDI DO NARAVE. ZDAJ VSAKDO POSEDA SAM V SVOJEM VRTU Z RAZKOŠNO CVETOČIMI JALOVI= MI GRMOVNICAMI. VSAKE TOLIKO ČASA VSTANE Z LEŽALNIKA, DA DEZODORIRA PAZDUHO BLIŽNJEGA DREVESA. S ŠKAR= JICAMI ZA NOHTE ODSTRIŽE OD VČERAJ DO DANES ZRASLI PLEVEL. KO PO TE= RASI IZ VENEČIJANŠKEGA MARMORJA PRISKAKLJA VRABEC IN SE PODELA. SE "PTIČJE STRAŠILO" PRESEDE S TRATE NA TERASO. TAKO DANAŠNJI ČUD VEK POJMUJE SVOJE MIKRO OKOLJE. iz uvoda avikulturnega priročnika PTICE OKOLI NAŠEGA DOMA 19 AVTOR Iztok Geister nam je takole odgovoril na zas= tavijena vprašanja: - Da bi našim mladim bralcem pri= bližali vaše življenje in d9lo> vas prosim, da z nekaj besedami povzamete svoj življenjepis. Rojen sem v letu, ko se je končam la vojna, moja številka čevljev je 45« Gimnazijo sem obiskoval v Kranju? pravo sem študiral v Ljubljani, ptice pa v Bobovku. Živim v Naklem, na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju pa skrbim za to, da se imajo študentje iz česa učiti. - Okoli leta 1970 stopite v slo= vensko pesništvo s svojo mistično redkobesedno in hkrati igrivo oezijo (Pegam in Lambergar 1968, alostna Majna 1969, Ikebana 1970, Pesmi 1972) s psevdonimom I.G. Plamen. Od kod to ime? Psevdonim Plamen je moje "parti= zansko" ime iz leta 1965, ko smo in izdali avantgardno šolsko glasilo Plamenica, s čemer smo si nakopali vrsto nevšečnosti na šoli in v občini. Zase lahko po= vem, da so me takratne izkušnje opredelile v mnogočem, toda v vsem le v dobrem. - Leta 1975 ste prevedli tudi izbor iz poezije haiku. Gotovo to ni le slučaj? Naše pojmovanje narave leži zako= pano pod ruševinami podrtega na= ravnega ravnotežja ,v najširšem pomenu besede. Stara japonska poezija, imenovana haiku, pa vzdržuje z naravo diametralno nasprotpn odnos, kot ga poznamo v naši zahodni civilizaciji. Haiku mi je intimno blizu, iz hje črpam svoje poglede na okolje, ki ni in ne more biti le človekovo. trije dijaki Marko Pogačnik, Marjan Ciglič in jaz napisali 20 - V knjigi PTICE OKOLI NAŠEGA DOMA ste s pomočjo posameznih slik o povezanosti vsega živega v vrtu skušali prikazati celovitost okolja katerega pomemben člen so tudi ptice. Kaj vas je spodbudilo za tako delo? Knjiga ima podnaslov avikulturni priročnik po vzoru hortikulturnih priročnikov. Ko skrbimo za drevje in grmovje v vrtu, naj bi ne mi6= lili le na plodove, ki nam jih to drevje in grmovje daje, temveč tudi na ptice, saj je ravno drevje in grmovje njihov pravi dom. Vedemo se tako, kot bi nam bilo figo mar, če bi prišel slon k nam domov igrat namizni tenis. Tudi pleveli niso na svetu zato, da bi jih iztrebija= li. so predvsem negovalci prsti in ptičja hrana. - Kako je na vašem vrtu? Tudi vaši otroci že sodelujejo pri privatF Ijanju in opazovanju ptic? ^er še ni dolgo, kar sem se prese= lil v novo hišo, je vrt še neure= jen. Seveda ga nameravam zasaditi zelo načrtno. Ker pa bi rad zasadil le domače rastline, bo to težje, kot če bi v vrtnariji nakupil ekso= tično drevje in grmovje, ki ga je sicer polno po naših vrtovih. Otro= ci me radi opozarjajo, če na vrtu ali v bližnji okolici opazijo kaj novega. - Kako gledate na sobne ptice? Tako kot na mačke in pse, če imate v mislih papigo skobčevko in ka= narčka. Ptice v pravem pomenu bese= de pa to niso. Njihovo vedenje le še bleda senca ptice v naravnem okolju, njihovo življenje je brez teže enkratnosti in neponovljivosti. Mladi naj bi se zanimali predvsem za ptice v naravi. Pridružijo se lahko organiziranemu opazovanju gnezdečih ptic z naslovom ORNITO= LOŠKI ATLAS. - Risbe vam ri5e žena, Marija Lavrič. Kaj je ona po poklicu? Žena je po poklicu gradbeni tehnik, risbe pa le tehnično izriče po moji ali tuji predlogi. Seveda je v takšno delo vloženega veliko truda. Kajpak je zaželeno, da tisti, kdor riše, ptice tudi opazuje, kar pa zahteva dodatno veliko časa, česar pa si žena spričo majhnih otrok do zdaj ni mogla privoščiti. -V Pionirju 1976/77 ste v Klubu rado= vednih vodili raziskovalno nalogo za mlade ornitologe OPAZUJMO NASE PTICE. Kakšen je bil odziv in kakšni so bili rezultati? Leta 1977 smo v Pionirju začeli poskusno kartirati gnezdeče vrste ptic na ozemlju Slovenije, kar ime= nujemo ORNITOLOŠKI ATLAS. Rezultati (objavljeni so bili v 6. št. Ploni= rja 1978) so bili spodbudni, žal pa se je pokazalo, da se mladi v enem letu ( ko bi bilo zopet potre= bno opazovati selivke) tolikanj spremene, da jih zdaj to, kar jih je zanimalo lani, letos ne zanima več. To je naravno. Pripravljamo ustanovitev društva za opažovanje ptic, ki bi sodelavce trdneje po= - vezovalo. - V priročniku za fotografiranje PTICE NA GNEZDU, ste namenoma zane= marili tehniko, ki se nekaterim fotografom zdi nadvse pomembna. Zakaj? Po eni strani se tehnika pri fo= tografiranju ptic prav nič ali zelo malo razlikuje od tehnike fotogra= firanja česarkoli drugega, po drugi strani pa je v naravoslovni foto = grafiji najteže približati se živali, kar velja zlasti za ribe, ptice in sesalce. - V tem priročniku razlagate in sve= tujete naravoslovnemu fotografu, kako naj gnezdo najde, kaj mora vedeti o gnezdu, kaj naj fotografi3 ra, govorite o načinih fotografi3 ranj a ob gnezdu, kako naj se vede ob gnezdu in katere vrste ptic fotografiramo. Pot do spotnanj o tem pa je bila verjetno dolga. Kako ste se sami dokopali do teh pravil in razvozijali skrivnost obnašanja ptic? Ste si lahko po3 magali z literaturo? Knjižica je bila napisana kot nekakšno predavanje, v enem samem zamahu, kot temu pravimo. Temelji pa dosledno na lastnih izkušnjah, kar je verjetno njena privlačnost Najpomembnejše je bilo spoznanje, da si dva osebka iste vrste ve3 denjsko nista enaka, tako da je fotografiranje ptic ob gnezdu pravzaprav neke vrste portreti3 ranje. - Kaj je laže fotografirati: ptico na gnezdu ali ptico, ki ni na gnezdu? Laže je fotografirati s teleobjek^ tivom kot iz neposredne bližine. Razlika je podobna razliki med reportažo in črtico. - V katerem okolišu ste največ opazovali? Največ opazujem, lovim (z namenom obročkanja) in fotografiram ob rekah in močvirjih. Neznansko ljubim vodo, tako kapljico na listu kot neizmerno morje. - Pravite, da je največji dogodek za naravoslovnega fotografa fotografiranje kukavice ob gnezdu. Se vam je to že kdaj posrečilo? Posrečilo in ne posrečilo. Čeprav je krušna mati taščica skočila svoji pastorki na hrbet, da bi jo nahranila in sem to tudi foto3 grafiral, posnetek ni uspel. Potrebno bo poskusiti znova. - Opišite nam,prosim, kak zanimiv pripetljaj! Nepozaben mi ostaja pripetljaj e Čapljo neznane Trate, ki je eede= la na euhi Teji nad Todo. Zabredel eem do kolen t Todo in pridno prl= tiskal na sprožilec, preden bi dra3 goceni motiT odletel. "Zakaj ne bi poskusil še bliže", eem si rekel in zabredel do pasu v vodo« Toda zapeljiva ptica mi je tako razvnela fotografsko strast, da sem se do vratu v vodi kmalu komaj še dotikal tal. Tedaj pa sem poparjen opazil, da je skrivnostna ptica le nenavadno oblikovano lubje, iz vode štrleCe veje. Kas Ugotavljate, da smo Slovenci še vedno brez priročnika za vizualno določanje ptic. Pa vaši načrti? Čakam na izid nove knjige pri Mladinski knjigi z naslovom KAKO OPAZUJEMO IN PROUČUJEMO PTICE, v kateri bo med drugim 165 betrvnih fotografij naših ptic različnih avtorjev. Pričakujem, da bo knji3 ga ljubitelje narave navdušila za opazovanje ptic. saj bomo Slovenci tako končno dobili primemo osnovo za to morda najplemenitejšo upo3 rabo prbatega časa. Levstikove nagrade za izvirno mladinsko knjigo so prejeli Pisatelj SLAVKO PREGL za mladinsko povest GENIJI V KRATKIH HLAČAH . Namenjena je odraščajoči mladini, za katero je na voljo zelo malo primernih, dobrih besedil. Preglova pripoved je zadržano hudomušna, izraža se v šaljivih domislicah, ki mimograde švrkajo po drobnih človeških in družbenih napakah. Vzdušje je bilo zelo zapleteno. Prideš, pozdraviš, rečeš, tole bi bilo za s tipkat, v zameno pa se. ženska pozanima za tvoje mentalno zdravje. Radovedna ženska, res. »Torej,< je rekel Bob, »zadnjič'smo bili tu in imel sem vtis, da smo se s tovarišem predsednikom dogovorili, da boste tipkali matrice. Ali to ne drži?« »Ce ste se zmenili s predsednikom, naj gre veselo tipkat. Jaz nimam časa. Dela imam, da ne vem, kje se me drži glava, pa padete vi noter in mislite, da bom kar planila in tipkala še za vas. Lepo vas prosim,« je rekla tajnica. Pipiju ni bilo povsem jasno, kaj jih tajnica lepo prosi. Dobil pa je preblisk in vprašal: »Oprostite, ali je bil Zajfa že tu?« Nihče od prisotnih ni imel pojma, kdo je Zajfa. Tudi Pipi ne. Je pa bil to uvod v zgodbo o mehki tajnici. literarna uganka ■ Kdo je knjigo ilustriral? Pregl Slavko: Geniji v kratkih hlačah Ing. arhitekt , MARJAN AMALIETTI za ilustratorsko delo v celoti, s pt. '-'Tilm poudarkom na knjigah NE.! NBZVANOVA in ULENSPIEGEL. t-: :-j:1 eo v-alej poudari jen j /akterlzirani, včasih celo kai i! i: anig aaaerom pa v gibanju. <'"s ..v ? r»n:.h, iluzijsko j. lob: ■ • - sz-izcrišč. Tudi ta ilustracija je delo arhitekta NAs£gv%5Se?ttija‘ Uganita 28 Urednik ČGP "Delo" ZORAN JERIN za potopisno knjigo HIMALAJA, RAD 'TE IMAM. Delo daleč presega okvire poročanja. S pretanjenim občutkom za jezik in slog se poglablja v miselnost, kulturo in družbeno življenje tamkajšnjih ljudi, hkrati pa zanimive podatke iz geografije, zgodovine in etnologije dopolnjuje s svojimi razmišljanji in doživetji. IN POTEM SE MU JE OBRAZ SMEHLJAL: "POLEG PRIPOVEDK 0 PTIČIH JE TUDI VSE POLNO VRAŽ. ZA MONALA. KI JE NEKAJ TAKEGA KOT SVETA, KRALJEVA ŽI= VAL, PRAVIJO ... NO, SAJ VESTE?" VPRAŠUJOČE ME JE POGLEDAL. ODKIMAL SEM: "ŠE NISEM SLIŠAL." "PRAVIJO, DA ČAKA KRALJEVA IN BOŽJA KAZEN TISTEGA, KI UBIJE MONA= LA." "KAKŠNA KAZEN?" "KRALJ TE MENDA VRŽE V JEČO BOGOVI PA SE MAŠČUJEJO POVSEM DRUGAČE. ČLOVEK ZBOLI, POSTANE NEMIREN IN ČETUDI ODPOTUJE NA KONEC SVETA, SE BO MORAL VEDNO VRAČATI V KRAJE, KJER JE UBIL MONALA. DO SMRTI ..." DOLGO SVA SEDELA IN MOLČALA. POTEM SE JE POSLOVIL IN ODŠEL PO POTI ZA HROŠČKARJI. RAZGLEDI Dragocena knjižna pridobitev Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je alovensko gospodar3 etvo, združeno v Ljubljanski banki, omogočilo nakup in delno restavri3 ranje dragocene Trubarjeve knjige TA PERVI DEJL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, TObingen 1557 - 1558. Tu slovenska knjiga iz začetnega obdobja naSega knjižnega ustvar3 junja se je v svetu ohranila v 12 nepopolno ohranjenih izvodih. 9 iavodov hranijo v tujini in 5 na Slovenskem v Celju, Ljubljani in Ptluju. Novo pridobljeni izvod, žal, prev tako ni popoln, je pa najpo3 polneje ohranjeni primerek, ki ga premorejo naše knjižnice. 30 NOVE KNJIGE -:VVV...W.>; V ČEBELICA TRINADSTROPNI BOLNIK, šest Jugoslovanskih pesnikov (G. Vitez, L. Paljetak, B. čopič, M. Vitezovič, G. Popovski, D Horvatič), il. Milan Bizovičar DEKLICA Z VŽIGALICAMI, H. Ch. Andersen, prev. Rudolf Kresal, II. Srečo Papič, verzalke — barvna PIKAPOLONICA, France Bevk, II! Roža Piščanec ZGODBA O RAZVAJENI CESARIČNI, Desanka Maksimovič, prev. Cvetko Zagorski, II. Danijel Demšar MALA SLIKANICA ČUDODELNA TORBICA, slovenska ljudska pravljica, 11. Marija Lucija Stupica VELIKE SLIKANICE MLADA BREDA, po slov. ljudski pesmi napisal Dane Zajc, il. Cita Potokar, oblikoval Srečo Paoič METULJČICA, napisala in ilustrirala Binette Schroder, prev. Gilica Jakopin STRIC HLADILNIK, BOBEN SREČE IN KANARČEK, Polonca Kovač, II. Marija Lucija Stupica DETE OBLAČEK, Smiljan Rozman, il. Marjanca Jemec-Božič CICIBANOVA KNJIŽNICA Branka Jurca MOJ OČE PARTIZAN Miroslav Košuta ZASEDA ZA MEDVEDA BABICA PRIPOVEDUJE, slovenske ljudske pravljice, izbrala Kristina Brenkova, il. Ančka Gošnik-Godec 31 .-STOV' >fc PRAVLJICE, izbor Cveta Kotevska, ii. Dr :1', Rački P JGOSl ANSKE PRAVLJICE, izbor Goiub Dobi iiEinovič, ■ Milič od Mačve 1 KOREJSKE PRAVLJICE, izbor in prev. Božena Lbl;:ž3 ii. Janez Vidic Otfried Preussier KRABAT I - II Pero Zlatar VEČ KOT v MOGOČE Vcjfech Steklač MiRO DINAMIT S COMP. Ben Bova TISOČLETJE Nads Kraigher MAJA Camilio Semenzato SVET UMETNOSTI r~-imiiatia