LETO VI. / ŠTEV. 38. KRANJ, 19. SEPTEMBRA 1953 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T-127/ IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Pred jesenskimi volitvami Načelna razprava okrajnega plenuma 0 nekaterih oblikah novega gospo darskega sistema Centralna komisija za izdelavo gospodarskega sistema je Izdala javnosti v razpravo 9 o- Po vsej naši domovini so že tijski skupini pa 2 odbornika, v teku priprave za jesenske Okrajne odbornike bodo volili volitve v Zvezno ljudsko skup- v 24 vodilnih enotah. Na 388 snutkov uredb o gospadarskem V radovljiškem okraju zaposlenih ljudi bodo izvolili e- sistemu FLRJ. O osnutkih uredb raspravljalo širom po naši domovini - Nov »isiem bo stopil v veljavo v začetHu drugega leta uredbe o trgovinskih dejavnostih, trgovinskih obratih in in mora doseči najmanj tolik- ija po vrednosti osnovnih sred-podjetjih. 8. Osnutek uredbe sen dobiček, da lahko iz tega stev in njihovi življenjski do-o bankah. 9. Osnutek uredbe izplača druge obveznosti, kot bi, vplačuje se v amortizacij-o prenehanju gospodarskih ob- kritje splošnih potreb in anu- ski sklad gospodarske organi- 1. Osnutek te- jektov in obratov. se prav resno pripravljajo na nega odbornika. Industrija, tr- Te uredbe so ta dogodek, ko bodo po štirih govina in obrt, ki spadajo v meljne uredbe o skupnem o osnutkih uredb se danes kredite. letih zopet volili poslance v industrijsko skupino zbora pro- proizvodu gospodarskih organi- že razpravlja po vsej naši dr- Po osnutku uredbe je skup-Zvezni zbor in obenem v Zvez- izvajalcev ustvarjajo 12 mili- zaci j in njegovi razdelitvi. 2. žavi. Delovni kolektivi, množic- ni proizvod gospodarske organi zibor proizvajalcev. Po okra- jard družbenega produkta 94 Osnutek uredbe o upravljanju ne organizacije in razni stro- nizacije vrednost skupne rea-ju so že bili sestanki članov odstotkov, kmetijska skupina z osnovnimi sredstvi gospodar- kovnjaki že dajejo svoje pri- bzaeije blagu iin uslug. Pod Socialistične zveze, na katerih pa 6 odstotkov, zato je razlika skdh organizacij. 3. Osnutek u-so obravnavali principe nove- odbornikov v eni in drugi sku- radibe o kratkoročnem kreditiranju. 4. Osnutek uredbe o dolgoročnem kreditiranju v gospodarstvu. 5. Osnutek uredbe o ustanavl j an j u itete za izposojene dolgoročne zacije v enakih mesečnih zneskih in z njim načelno razpolaga gospodarska organizacija. ga volilnega sistema, ki zahte- pini zbora proizvajalcev tako va čim širšo izbiro kandidatov velika. Okraj ima 47.426 pre-s sodelovanjem vseh volivcev, bivalcev, od teh je 31.718 vo-Okrajni plenum SZDL je z za- livcev, ki' bodo na svojih zbo-etopniki vseh množičnih orga- rih, ki jih bo okoli 50, izbrali nizaicij razpravljal o kandida- nove kandidata za ljudske potih. Vendar je plenum ugoto- slance, vil, da ta razprava o kandidatih ni navodilo za izbiro kandidatov —■ poslancev, niti niso omenjeni tovariši predvideni za poslance, ali morda že oelo od zgoraj postavljeni kandidati, temveč je bila razprava samo načelna. Kandidate za ljudske poslance bodo izbrali zbori vo- ponlbe in mneuia k tem osnurt- realizacijo blaga se šteje tudi kom. Eo bodo u~edbe dobile vrednost dajatev in opravlja- veljavnost, kar je predvideno nje uslug brez povračila. za začetek pribpdnjega leta, Skupni proizvod trgovinskih vplačati po odbitku vrednosti, bo naše gospodarstvo dobilo in drugvii organizacij, ki se porabljenih v proizvodnji, na- gospodarskih nove oblike, kateri zahteva naš predstavlja z doseženo razliko slednje obveznosti: 1. obresti V drugem delu tega poglavja pa so določene obveznosti, ki jih ima osnovna organizacija za kritje splošnih družbenih potreb. Gospodarska organizacija mora izpolniti oziroma podjetij in obratov. 6. Osnutek družbeno-gospodirski razvoj, uredbe o združevanju gospo- Ti osnutki vsenujejo v glav-darskih organizacij. 7. Osnutek nem pregled vsega gospodarskega sistema, pripravlja pa Letošnji zagrebški veleseiem provizijo. Nato sledi v osnutku ured se še več uredb, ki bodo ob- be razdelitev skupnega proiz 12. septembra je bil svečano odprt 7. povojni zagrebški livcev. Ti zbori se bodo v ra- mednarodni velesejem. Po svo delali podrobnosti sistema in posamezne gospodarske panoge. Danes bi na kratko sprego-?°'?!_Z_a^aj°.S.V0]? ^deAk°V vorili o določbah prvih dveh med prodajno in nabavno ce- od vrednosti osnovnih sred-no, oziroma ceno za usluge ali stev; 2. obresti od kredita za obratna sredstva; 3. davek od rente; 4. zavarovalne premije fn 5. prometni davek, če gospodarska organizacija doseže mu veliko večjo možnost in po- voda. Gospodarska organizacija nadomesti iz skupnega proizvoda najprej vrednost sred- dobiček, mora še poleg teh družbenih obveznosti plačati dovljiškem okraju pričeli naslednji teden, ljudje pa že sedaj o kandidatih mnogo razpravljajo in odkrito govore koga bi predlagali in koga ne. Volili bodo v Zvezni zbor enega poslanca, proizvajalcev v inozemstvu, kot jih je imela doslej. Letos razstavljajo na zagrebškem velesejmu prvič tudi Indija, Japonska in Izrael. Od domačih razstavljaleev je okoli 100 slovenskih podjetij. Med drugimi razstavlja Iskra iz Kranja popolno telefonsko cen- jeni obsegu je ta za 40% večji od lanskega. Velesejem bo odprt do vključno 27. sept. Domača podjetja, ki jih je 458, razstavljajo na 9060 m2 v 485 oddelkih, inozemska (731 v Zvezni zbor raz9tavljalcev) pa v 688 oddel- tralo s 5 medkrajevnimi linl-v industrijski kj,n na 17.158 m'2 prostora. Po- jami in 8 medcentralnimi veza-ekupini enega poslanca. v liQg telgla razstavlja še 43 naših mi, ki jo ta»do montirali v kmetijski skupini pa skupaj s jZVOZnih podjetij, tako da je " primorskimi kraji in kranjskim skupno 1232 razstavljaleev, ki ODO enega poslanca razstavljajo v skupinah 3730 V republiški zbor bodo izvo- proizvodov, lili 4 poslance, v zbor proizva- Po letošnjem velesejmu se jalcev pa tri v industrijski vidi, da je naša industrija do sfkujplni, v kmetijski pa skupaj segla takšno stopnjo, s Tolminom in Kranjem enega lahko uspešno tekmuje poslanca. V okrajni zbor proiz- dustrijo drugih držav po kva liteti in solidnosti svojih izdel osnutkov. Osnutek temeljne uredbe o skupnem proizvodu gospodarskih organizacij in njegovi razdelitvi Gospodarske organizacije določajo skupni proizvod in ga stev porabljenih v proizvodnji budi davek od dobička, (to so materialni stroški in a- od vrednosti vseh osnovnih mortizacija) in izpolni določe- sredstev v naturalni obliki plane obveznosti za kritje sploš- ca gospodarska organizacija nih družbenih potreb, nato pa obresti osnovnih sredstev 6-izloči sklad minimalnih plač. brestna mera bo enaka za vse Ostanek skupnega proizvoda gospodarske organizacije. Za se pa kot dobiček razdeli po izkoriščanje kredita za obrat-določbah te uredbe. na sredstva se bodo tudi pla-Osnutek nadalje določa v pr- če vale obresti. Važno je dolo- delijo na podlagi družbenega ve™ delu poglavja razdelitve fiilo, da plačajo gospodarske plana, določb te uredbe in dru- skupnega proizvoda, kaj je tre- organizacije, ki imajo ugodnej- . gih predpisov. Za zadruge se ba šteti za materialne stroške še naravne pogoje za dosego moff0^iku"Raša v Istri Veliko lal*ko določijo izjeme od nači- in kako se obračuna amorti- večjega dobička, kot druge go- pozornost zbujajo tudi'izdelki na delitve določenega po tej zaciza Amortizacija se ugotav-tovarne pohištva »Stol« z Du- uredbi. (Nadaljevanje na 2. strani) Iz denarne vrednosti realizi- vajalcev bodo izvolili 40 odbornikov, v zbor proizvajalcev industrijske skupine 38, v kme- plice pri Kamniku, železarne Jesenice in še drugih gorenj- ranega proizvoda mora vsaka skih podjetij. Do zdaj je obi- gospodarska organizacija kriti da že skalo velesejem nad 60.000 lju- vrednost sredstev porabljenih z in- di. Sklenjeno je že tudi mno- v proizvodnji, predpisane ob- go kupčij posebno z obiskoval- veznosti za kritje splošnih ci iz inozemstva, kar daje na- družbenih potreb, minimalne kov. -Naša država ima" zato na ši reprezentativni mednarodni zaslužke z osnovnim prispev letošnjem zagrebškem velesej- razstavi veliko vrednost. Znižali so cene svojim proizvodom Moravčani dobro gospodarijo Zgradili so novo cesto in most - Napeljali el triko ter obnovili šolsko in občinsko poslopje Moravska dolina se na oko po osvoboditvi terjali mnogo širili V Gori pri Pečah so na-ne razlikuje dosti od drugih materialnih žrtev in vztrajno- mesto podrtega lesenega mo-naših dolin, vendar ima po- sti od naših ljudi, ki so morali obu čez potok Drtiščico zgra- vendar seibnosti, ki jih ni mogoče pre- obnoviti svoje domačije in va- zreti. Ta sončna in prikupna si hi so danes mnoge še iepše pokrajina je v narodnoosvobo- kot so bile nekoč dilni vojni dosti pretrpela. Bila je baklja upora, ki jo je hotel okupator z vso okrutnostjo uničiti in je zato požiga! vasi okrog Moravč. Gorele so vasi Hrastnik, Globoči- Jesetniški plavžarji, martinar- prav tako tudi pločevine za iz- ji, valjavci in drugi kovinarji delavo kotlov. Prvi rezultati, kom za socialno zavarovanje so 20. avgusta 1950. 1. sami ki dajejo možnosti za poveča- začeli upravljati veliki železar- nje storilnosti v valjarnah so ski kolektiv. iSadovi tega sa- že vidni. Na Javorniku v va- moupravljanja so se kaj kmalu ljarni — 2400 — je že začela pokazali v vsakem pogledu, obratovati brezhibno velika no- Vsi skupaj kot celota so zavi- va popolnoma avtomatska IG- hali rokave in z mnogo večjo NIS žarilna peč, poleg nje pa elek- ljubeznijo prijeli za delo. Po- tudi adjustažne Sack škarje. večali so delovno disciplino, ne- to so prvi koraki k obratnim nehno so večali svoje strokov- izboljšavam v valjarni na Ja- merila davek, s čimer bodo od- no znanje, iz dneva v dan in iz vorniku; nujno potrebno je tu- padle nevšečnosti, ki so bile leta v leto so odstranjevali za- di urediti vprašanje težke pro- doslej večkrat kamen spotike starele obrate in neekonomi- ge, ki nikakor ne more več neu med kmetovalci. čen način dela. Kapitalna iz- moteno obratovati s tako iz- Občinski' ljudski odbor vMo- gradnja je s povečanim tem- rabljenimi dvižnimi mizami, pa ravčah, ki marljivo delujejo na pom gradila nove moderne in tudi doma izdelani valji ne od- vseh toriščih, je iz skromnih mehanizirane obrate, planske govarja-jo več potrebam valjar- razpoložljivih materialnih sred- naloge in obveze so bile vedno ne. Zače'a so se tudi nuino nes polno dela Materialna stropje, kjer bodo stanovanja stev naredil doslej več, kot je dosežene in presežene prav ta- potrebna dela za dograditev sredsltva (1,320.000 din) kijih za uslužbence. Urejen je tudi bUo mogoče. Vsega pa seveda ne ko tudi visoko postavljene nor- nove valjarne za fino pločevi- je letos dobil na razpolago od Zdravstveni dom, v katerem zmorejo sami, kajti preveč je me^ , no, ki bo urejena plinoma še perečih vprašanj, ki čakajo Plavžarji so izvedli rekon- na principih sodobne tehnike, rešitve. Tako čakajo Moravče strunkcijo plavžev, zgradili so Vse to in še mnoge pridobitna kulturni in telovadni dom, ki nove moderne pražilne peči za Ve v železarni dajejo možnosti, sta bila med vojno do tal po- rudo, postavili so nove cowper- da se bodo cene železarskim rušena. Čeprav sta KUD »Tine je za segrevanje zraka, vse to proizvodom znatno znižale že Kos« in TVD »Partizan« zelo je znatno pocenilo in pospešilo v najbližji bodočnosti, delavna, se vendar ne moreta tehnološki proces in dalo bolj- Na predlog številnih obrat-povsem razvijati, ker nimata šo kvaliteto surovega železa. nah delavskih svetov, je cen-lastnih prostorov. Igralci KUD Plavžarji so iz slabše rude in tralni delavski svet Železarne »Tine Kos« so pred kratkim z manjšimi količinami koksa Jesenice sprejel sklep da se uprizorili na prostem igro »Ma- dali veliko več ton kvalitetne- cene železarskih proizvodov tiček se ženi«, člani Partizana ga surovega železa. znižajo že v zadnjem kvartalu pa so imeli telovadno akade- Njim so s še večjim delov- tega leta za 3%. To je prav mijo. Moravčani so prizadevni, nim poletom sledili martinarji, gotovo pozitiven sklep, ki ga pridni in delavni in prav bi bi- ki so sami zgradili novo mo- morajo toplo in navdušeno lo, če bi jim pri tem okrajni derno Siemens-Martinovo peč, pozdraviti vsi naši delovni Občinski ljudski odbor v Moravčah ima okoli tega še da- dili betonski most, popravili dva peirišča in naredili novega. V Moravčah zdaj obnavljajo občinsko poslopje, ki so ga obenem tuidii dvignili za nad- ljubljanskega okoliškega okr., bodo odprli zdaj tudi zobno ljudski odbor pomagal. Žene za svoj kongres žene radovljiškega okraja so na svoji konferenci izvolile tov. Tatjano Simčič, uslužben- povečali obrate jeklarne, da je ljudje. To je dragocena pridobi- možno varno ekonomično obra- tev naše socialistične izgrad- tovanje.. Pripravili so vse po- nje, ki že dobiva jasnejše in treb.no za montažo nove velike koristnejše ob'4ke. Kakor je 30 tonske elektične peči, ki bo železarna znižala cene svojim dajala zadostne količine naj- proizvodom, prav tako jih bo- ca, Javorščiea, Katarija, Gr-mače, Trojica, Miklavž, od teh so bile mnoge: do tal požga-ne, dočim so bile same Moravče leta 1944. močno bombardirane. Vse to nasilje pa nt Star partizanski kraj, vas Moravče Še zdaleč ne morejo kriti naj- ambulanto. Samo instrumenti nujnejših potreb. In vendar, zanjo so občino stali nad 300 kaj vsa so tam to leto nare- tisoč dinarjev. boljših kvalitetnih in special-ko iz tovarne verig in plugov nih jekel, ki jih nujno potre-v Lescah, za svojo delegatko buje naša težka in predelovalna prihodnjem kongresu AFŽ na industrija Jugoslavije. zelo delavni so tudi valjavci, Ob tej priložnosti so žene go- ki se mučijo s svojimi zasta-vorile tudi o drugih problemih relimi obrati. Tudi oni morajo Ijenjske ravni našega delovne-In težavah njihove organiza- čim prej obnoviti in zboljšati ga človeka, cije, tako o vprašanju kultur- delovne procese. Domači in ino- Ker Pa so na Jesenicah in nega in prosvetnega izživlja- zemski trg zahteva od njih na Javorniku podani najboljši nja žena, o otroških ustanovah čim več kvalitetnih konstruk- pogoji za še bolj ekonomično do morali znižati tudi vsi ostali predelovalni kolektivi, ki uporabljajo jeseniške izdelke. To bo dvignilo gospodarsko kupno moč našega dinarja, kar je velik prispevek k dvigu živ- dili. Uvedli so ulično razsvet- Na občini delajo na ureditvi Itd. Grajale so tudi vodstvo tivnth jekel, lamel in vseh obratovanje so kovinarji oblju- Ijavo v Moravčah, Pečah, Vrh- semiljiškega katastra, kar je gimnazije v Žirovnici, ki je ne- mogočih pločevin, ki jih potre- polju in Hrascah, speljali novo precej zahtevno in težko delo. kaj dni pred začetkom pouka buje naša brodogradnja in upognilo moravsko puntarjo, ki cesto skozi Zalog, znižali cest- Rodovitnost zemlje v Morav- ukinilo četrti razred gimnazi- druge predelovalne industrije, so odšli v partizanom v NOB ni klameic na Soteski tn pred ški dolini je precej različna in je z izgovorom, da nima dovolj Na Javorniku bodo morali v izvojevali svobodo in pregnali češnjico, obnovili šolska po- najmanj 35% jo odpade na učnih moči in prostorov. To so valjarnah izdelovati na stoti- tujca s svoje zemlje. Tako opu- :dopja v Moravčah, Trojici in nkalovit gorski svet. Vsekakor vedeli tudi ob zaključku prej- s oče in stotisoče ton kvalitet- etošenl kraji okoli Moravč so Vrhpolju, šolo v Pečah pa raz- pa bo tu revizija pravično od- šnjega šolskega leta. nih dinamo in trafo pločevine dom. bili, da bodo z novim letom znatnejie znižali cene svojim proizvodom. Istočasno pa pozivajo železarji tudi vse ostale delovne kolektive, da tudi oni znižajo cene svojim proizvo- Nekaj o pritožbah zoper odmero dohodnine Zvezni Izvršni svet je izdal uredbo o rokih za pritožbe in o reševanju pritožb zoper odločbe o odmeri dohodnine. S to uredbo smo dobili na tem področju točne predpise, ki urejajo pomembno stran glede dokončne odmere davkov. Navedeni predpisi so pomembni za vse davkoplačevalce. Po tej uredbi je zoper vsako prvostopno odločbo o odmeri dohodnine dovoljena pritožba na komisijo za davčne pritož be pri okrajnem oziroma mest Predmeti iz osnovnih sredstev so v prostem prometu (Nadaljevanje s 1. strani.) o odmeri dohodnine drugega davčnega zavezanca, če misli jo, da je njegova davčna osno spodarske organizacije iz iste vice samoupravljanja proizva- gospodarske panoge ali iz iste jalcev v gospodai-stvu. Uprav- Fmancni organ, ki sprejme skupine gospodarskih organi- '.janje sestoji v pravici gospo- pritožbo, jo mora 15 dni po zacij, tudi davek od rent. darskih organizacii, da upo- prejemu odstopiti komisiji za y treitiem delu pofflav1a raz. rablja osnovna sredstva in da ZS^t nJ^T11 drfT daVHne Prit0^%.S P0Seba:m de^SpnTga^vSfJe Grilje druge pravice po pred- §HS S d3f L ? PZfl ^rtlT POdatkK • , Bwwa o skladu minimalnih P*!* te uredbe in drugih pred- sklada in sredstev dolgoročnih likvidaciji gospodarske orga-kreditov ali iz sredstev, s ka- nizacije. terimi gospodarska organizacija samostojno razpolaga. Vrednost osnovnih sredstev jal- Fotrebno je, da vemo, kak- celij. Kako? Pred cvetjem tukaj so delavci drug drugemu mehanično delavnico. Po vsej škropimo z bakrenimi priprav- v napotje. Zaradi številnih in- verjetnosti bi to koristilo tudi ki. t&resentov morajo mehaniki ob turizmu v gorenjskem letovi- Prvič škropimo preden se br- vsakem vremenu delati na pro- ščarskem kotu, ki nima nobe- noč ne moderne avto-mehanične ravno delavnice. Poleg tega pa bi v v začetku aprila, škropimo z razveseljivo, niti za podjetje, večjih prostorih delavnice lah- 2 procentno bakreno-apneno niti za lastnika avtomobila, ko izdelovala predmete, za ka- sna bolezen je škrlup kako se brozgo (bordoška). Pozneje bi Seveda na ta način zmanjka tere je na trgu veliko povpra-širi in na koncu kakor jo bo- bordoška brozga povzročila o- tu pa tam kakšen važen se- sevanje, pa jih zaenkrat ne mo omejili in uničili. pekline na listju. Lahko opra- stavni del avtomobila ki ga more proizvajati. Zaposli »* Rekli smo, da je škrlup gli- vimo istočasno zimsko in pivo mora nato podjetje nadoknadi- lahko tudi veliko vec ljudi, ki vična bolezen, ki se pojavlja poletno škropljenje na ta na- ti iz svojega žepa. poleg ma- bi tu našli primemo delo. Mina ivtih in plodovih in pašca čin, da primešamo na 100 li- terialne škode, ki jo trpi pod- mogrede omenimo, da so se-Srnlkaate lise in kraste. Oku- trov 2 procentne bordoške bro- jetje, izgublja delavnica kljub danji obratni prostori last U- zge 0,5 do 1 kg rumesana. delovnim uspehom svoj dober prave ćest in jih bo mehanič- Drugič škropimo neposredno glas. na delavnica v kratkem mo- Evidenco o stanju in spremembah vrednosti osnovnih sredstev se bo morala voditi v knjigovodstvu gospodarske or-Ijudski odbor komisijsko pred ganizacije in pri komunalni registracijo gospodarske orga- banki. nizacije, pri tistih gospodarskih Končno navaja uredba še organizacijah, ki pa so že regi- kako bo finančna inšpekcija o-strirane, pa po ocenitvi oprav- pravljala nadzorstvo nad uvijene po odločbi o cenitvi o- pravljanjem z osnovnimi sred-r-noviih sredstev gospodarskih stvi in upravno kazenske do-podjetij (Uradni list FLRJ 9t ločbe za kršitev predpisov te 58-52. „ uredbe. Lepo mmm lefearlev ženo listje odpade že poleti, plodovi csianejo drobni in gni-jejo že na drevesu. Na listju jablane sc pege na zgornji strani, na listju hruške pa pretežno na spodnji strani. škrlup prezimuje v tako zvanih peritecijah ali zimskih plo-diščih, ki so v odpadlem listju. Spomladi od začetka aprila do julija plodišča pokajo ob toplem dežju. V plodiščih so do- Jeseničanom je še v spominu Rozka Debeljakova. ki se je 15. julija smrtno ponesrečila čencev, ki so našli smrt pri opravljanju svojega poklica, a zasluži mnogo več pozornosti. pred cvetjem, ko so vsi cveti še zaprti. Takrat so mali zeleni lističi za bakrena škropiva zelo občutljivi, zato uporabljamo za škropljenje 2 procentno žvepleno-apneno brozgo ali kalifornijsko. Tretjič Škropimo neposredno po cvetju, ko beli cvetni lističi že odpadejo, spet z 2 pro Za lakiranje vozil bi morali rala zapustiti, ker jih Uprava v jeseniški železarni. Rozka je kajti zapustila je šest neza Imeti popolnoma zaprt in čist cest rabi za svoja dela ena od petih letošnjih ponesrr- Livarski pesek kopljejo Vsake četrt ure drvijo sem in tja po cesti Domžale—Moravče težki kamioni. V Dom- vset nedelje in praznike, da so precej globoko v zemlji, so zmogli vsa naročila Okrog 50 ostale vrste livarskega peska delavcev je dnevno izkopalo in tu v velikih plasteh skoraj na konskih in nepreskrbljenih trok. Upravni odbor želeizarne se je sirot lepo usmilil. Za vsakega otroka je odobril po 10.000 din in nakazal denar v ljubljansko mestno hranilnico. Pa tudi člani obrata, kjer je bila Rozka zaposlena so zbrali veliko denarja. Minulo ^li tako zvSTzimski trcS centno žvepleno-apneno brog- **J«^J^J^f^ P*10?10.150 ***J& ^ 1^%%*!?*™ f edo ^ organiz^ala jeseniška zelo majhne in veter jih raz-naša tudi na daljavo več Kilometrov od okuženega sadovnjaka. Askospore padajo na listje in plodove. Če so listi in plodovi mokri pri toploti okrog brozgo in na ta način obvaru-25° C trosi vzkalijo v podgobje jemo zimske sorte od škrlupa — micelij, ki prodira v zelen ter istočasno povečamo trpež-list ali plod in povzroča znan? nost sadja v shrambi. go. Lahko uporabimo n pro-centni nosprasit. Četrtič škropimo konec julija ali v začetku avgusta z % — V2 procentno bordoško livarskega peska, tu ga odlo žijo na vagone in zopet hitijo po nove zalihe. Tako dan za dnem. Tudi pozimi in v mrazu. Če je potrebno, ga nalože na dan tudi do 30 vagonov. pege in kraste. Poleti se razvije poletno trosje, ki sluz1, sano razširjanju bolezni čez poletje. V jeseni se tvori jo zimska plodišča - peri teci je in "spomladi Imamo spet okužbo. Ali je mogoče pr^preč.ti pojavo škrlupa? Lah';o rečemo, da s pravočasnim spornladan- Nekatere sorte jabolk so zelo občutljive za škrlup, kakor n. pr.: zlata parmena, boskop- Bki kosmač, bojkovo Jabolko. ^ y Posebno letošnjo bogat je peskolom v Drtljl, kjer so naleteli tudi na najboljši bel pesek, ki se uporablja za brušenje in izdelavo livarskih jeder. Žila je precej Trenutno jo okrog" Moravč bo,gata In ga bo dovolj, ne sa-osem peskolomov, kjer kaplje- mo za domače potrebe, ampak dragocenemu prispevku svoje jo 10 različnih vrst livarskega tudi za izvoz. DoČim je ta žila delovne storilnosti, peska. Z njim zalagajo vse naše železarne, livnice in jeklar-ne. Pesek je kvaliteten in po njem je veliko povpraševanje zna.ša od 10 do 15 metrov. Delovni kolektiv »Kremena«, ki spada pod keramično-kemič-no industrijo v Kamniku je žc okrog 1- avgusta izpolnil letošnji družbeni plan v celoti in zdaj nabira nove viške k temu Baumanova renčita, beličnik, kardinal in druge. S 4 kratnim poletnim škropljenjem bomo sigurno obvarovali naše sadovnjake zlasti v skšrn škropljenjem, ko se prič- deževnih poletjih od škrlupa In nejo orsti odpirati, preprečimo imeli lepo, zdravo ln trpežno prvo okužbo z zimskim tros- sadje. Sredstva, vložena za jem. Če smo jeseni ali zgodrj škropljenje, bomo dobili povr- spcmladi pograbili in sežgali njena z dobrim in zdravim odpadlo listje v sadovnjakih, sadjem. Lepa planinska svečanost na Kamniškem sedlu Lepo število planincev je v pa so opravili okrog 3000 ur nedeljo pohitelo na Kamniško prostovoljnega dela. čeprav so zimo so delavci »Kremena« Imeli toliko dela, da so delali Zakaj ni bilo zastave? poročal bivši dolgoletni društveni tajnik Vinko Fledin, Vse železniške postaje na predstavniki množičnih organi-progi Ljubljana—Okroglica so in društev pa so slavljen- ou čestitali k lepemu jubileju. 75-letnica PGD Domžale V nedeljo so imeli domžalski stvovanju v množičnih organi- gasilci lepo svečanost: prosla- zacijah. Po končanem zborova- vili so 75-letnico uspešnega nju je bil svečan mimohod ga- društvenega delovanja. O tem silskih čet, v katerem so pivid je na svečani dopoldanski seji nastopili tudi pionirji. 70 plo- bile svečano okrašene, ali pa so Imele razobešene vsaj državno zastave in s tem pokazale pravilen odnos do tega pomemD-nega zgodovinskega dogodka. Z začudenjem pa smo opazili, da na železniški postaji d ionu zbor gasilskih čet z ob-Otoče ni bila razobešena za- močja domžalske občine. Od tu stava, kaj šele, da bi bila po- so gasilci odšli v sprevodu na staja okrašena. Bilo je že vec Glavni trg, kjer je bilo sveča- nirjev je kar korajžno prikorakalo mimo slavnostne tribune, saj je bil to njihov prvi nastop tudi prisrčno pozdravljen. Prav tako je btla pozdrav- Popoldne so bile pred tovar- ljena ženska gasilska četa iz no »Toko« in Usnjarskim teh- tovarno sanitetnega materiala nikumom gasilske vaje, ki so na Viru, ki se še posebno od- jih uprizorili domači gasilci, likuje z vzorno disciplino, nakar je bil na športnem sta- Tekmovanie železničarjev V okviru Direkcije državnih železnic v Ljubljani tekmujejo vsi odbori PLZ in sicer 7. namenom, da bi sc železniški sedlo k proslavi 60-letnice PD hiteli se je delo zavleklo do podobnih primerov na tej že- no zborovanje. Zbranim gasil-Kamnik Ob tej priliki so kam- konca avgusta. Otvoritveno lezniški postaji. Ne vem, alt cem je govoril tov. Tratnik, niški planinci odniii tudi pove- svečanost je začel z nagovo- morebiti šefu postaje ni po vo- poveljnik okrajne gasilske zvečano in prenovljeno kočo na rom tajnik PD Kamnik tov. Ij*. da se zastava razobeša. V ze in v svojem govoru podčr-Kamniškem sedlu, ki so jo Štefan Repanšek, nato je go- kolikor pa je krivda na drugih tal pomen gasilske organiza-zgradill že 1- 1906. Po zgradit- voril še predsednik tov. Kari uslužbencih j,- pač njegovu cijo v socialistični družbi tor l vi koče- na Starem gradu in ob- Benkovič in zastopniki drugih dolžnost, da jih na to opozori čestital domžalskim gasilcem ter ne dopušča, da bi se kaj k 75-letnici uspešnega dela. Na podobnega še kdaj dagajalo. zborovanju sta govorila tudi vec tov. Finžgar, sekretar občin-___ skega komiteja ZK in tov. Zu- novitvi koče na Kokrškem sed- planinskih društev. S svečano lu, je to že tretje večje delo gtl je bll posian brzojavni po- kamniških planincev, ki so s zdray prrdsctlniku republiko tem dokazali veliko delavnost T-t kl se je d m požrtvovalnost. Za poveča- ' r . nje koče na Sedlu so morali Kamniškim sedlom že večkrat prenesti iz Kamniške Bistrice mudil. Slavnost so zaključili v višino 1900 m nad 30.000 kg pevci »Lire«, ki so zapeli ne- gradbenega materiala, člani kaj planinskih pesmi. železarna v Tolminu kosilo za vseh 6 sirot. Prišli so tudi zastopniki množičnih organizacij Iz Tolmina. Zastopnik Železarne je vročil sirotam oz. nj'ho-vim varuhom hranilne kniižl-ce In jih bogato obdaril. Jeseniški železarji so se pa istočasno spomnili tudi organizicij v Tolminu in izročili njihovim predstavnikom praktična darila. Zopet so bili železarji tisti, ki so pokazali pravo razumevanje do sirot in zato zaslužijo za svojo v resnici humano potezo vse priznanje. Seja gosnodarsVcna sveta v Sknlji Lnki Gospodarski svet LOM O je na svoji zadnji seji obravnaval reorganizacijo trgovske mrože, za kar so dale povod nepravilnosti v podjetju »Loka. Svet je sklenil, da je potrebno to stvari najprej skupno z delovnimi kolektivi dobro pretresti in šele nato preiti h konkretnim oblikam reorganizacije. Na seji je podala poročilo o mestni ekonomiji posebna komisija, ki je bila postavljena, da razišče poslovanje in s tem v zvezi nepravilnosti na ekonomiji. Komisija bo še nadalje kontrolirala delo ekonomije, kl se bo v jeseni priključila k večjemu podjetju. Na hlio le, predsednik LOMO Domžale, ki sta povdarjala potrebo po poglabljanju socialistično miselnosti med gasilstvom in vzpodbujiua k večjemu udej- in teoretično izpopolnili v vseh panogah .PLZ. Kakor ostali tekmujejo tudi jeseniški želea- ničarji, kl so se odločili doseči >SejI so je določil tudi jesenski rmo prvih mest. Tekmovanje obratovalni čas. Končno se je bo trajalo od 1. oktobra do pristopilo k predlogu za na-20. novembra. Koristno In le- daljno izgradnjo mesta za leto po bi bilo, da bi se železničar- 1954, kar bodo pretresali zbori jem priključili tudi ostali od- volivcev in šele nato bo nabori PLZ. pravi j on dokončen sklep. Sok • Zdesna vztffia • Sfujd Gorenjski strelci so tekmovali Naši alpinisti so se vrnili s švicarskih gora ((Povzpeli so se na 8 granitnih zasneženih in poledenelih vrhov, ki presegajo višino 4.000 m in se s temi uspehi uvrstili med najbolj uspešne naše alpiniste.) V sklopu Planinskega društva Jesenice, ki slavi letos 50-letnico plodomosnega dela, deluje zelo številen in marljiv alpinistični odsek. Ta odsek je med najbolj delavnimi alpinističnimi odseki v Sloveniji, saj deluje v njem veliko naših priznanih mladih alpinistov in tnnogo požrtvovalnih in nesebičnih gorskih reševalcev, ki radi pomagajo vsakomur, ki je. v gorah potreben pomoči. Mladi jeseiniški plezalci in alpinisti so domači v vseh naših stenah. Vsa leta so bili tudi v sestavu, republiških in zveznih alpinističnih odprav- Povzpeli so se na številne vrhove avstrijskih, italijanskih in francoskih gora, le v prekrasni švicarski svet doslej še niso uspeli priti. To leto se jim je tudi. ta želja uresničila. Ob izdatnj pomoči mestnega in o-krajnega ljudskega odbora in sindikalne organizacije v železarni jim je uspelo zbrati potrebna sredstva za odpravo v švicarske gore. Prj tem pa so jim pomagala šei druga podjetja in delovni kolektivi (Elan. Motor iz Škofje Loke in direkcija Transjuga iz Ljubljane). V zadnji polovici preteklega meseca je odpotovalo 7 najboljših alpinistov v Švico. Najprej so hoteli videti cilj vseh alpinistov, ponosno piramido Matterhorn (4.505 m). V okolici Zermatta, to je v Valt-ških gorah so se povzpeli na Dufourspitzei (4.612 m), v skupini Monte Rosa. Dva najboljša alpinista sta se povzpela na čez 1.200 m visoko severo-z*-padno steno Breithorna (4.171 m). Stena je silno strma (preko 60°) in vkovana v pravi zrcalni led (pozni poletni čas); plezalca sta bila na turi polnih 31 ur, v sami steni pa 18 Ur in sta morala plezati tudi ponoči. Vsi udeleženci odprave SO se povzpeli na Matterhorn po švicarskem Herli grebeni?. Na Matterhorn so šli iz Zermatta in tudi sestopili znova v Zermattu. Na poti so bili nepretrgoma polnih 20 ur, prehodili in preplezali so višino od Zermatta (1.620 m) do samega vrha Matterhorna (4.505 m), kar je izreden podvig, ki so sei mu čudili številni inozemski turisti, pa tudi zea-rnattski gorski vodniki. Na Matterhorn so plezali popolnoma samostojno, brez vodnikov. Posamezne naveze jeseniških alpinistov so se povzpele samostojno še na Dent Blancn (4.359 m), na Ober Gabelhorn (4.073 m) in na mnoge druge vrhove v okolici Matterhoma. Zaradi poznega poletja, ledu in padajočega kamenja niso megli Izvesti vzpona na Dent Herens (4.173 m), ki velja za skrajno težko turo- Ko so bili izvedeni predvideni vzponi v skupini Matterhor-na so se podali naši alpinisti v skupino Berner Oberland. Obi- Z vzpenjačo se povzpneš 3500 m visoko na Matterhorn skali so Lauterbrunnen dolino in se povzpeli iz malega Schei-degga po zahodni steni na 3.974 m visoki vrh Eigerja, ki je znan po svoji 1.800 m visoki severni steni, ki je bila premagana leta 1939. od najboljših nemških in avstrijskih alpinistov in je veljala za največji problem v Alpah. Do danes je ta zloglasna stena zahtevala čez 20 smrtnih žrtev iz vrst najboljših svetovnih alpinistov. Tudi v tej gorski skupini mladi alpinisti niso mogli izvesti vseh narneravanin vzponov (na Jungfrau), ker je bilo v stenah preveč ledu in so se lomili ogromni seraki. Z vrha Eigerja so se vrnili alpinisti skozi dolino Grindeivvald, kjer so imeli edinstvno priložnost opazovati severno steno Eigerja. S temi velikimi uspehi so se jeseniški alpinisti po štirinajstdnevnem bivanju v Švici vrnili domov. Njihovi uspehi se dajo primerjati z uspehi, ki so jim dosegle druge naše naveze, ki so bile to poletje v Dolomitih, VVettersteinu, Wilder Keiserju in Karwendlu. V nedeljo, 13. t. m. je bil na Jesenicah strelski troboj med strelsko družino »Jože Jereb« iz Kranja, »Anton štefe« iz Tržiča in »Heroja Matija Verd-nika-Tomaža« Jesenice. Zmagali so marljivi Tržičani z 1121 krogi in Kranjčani z 908 krogi. Ekipa članov iz Tržiča je dosegla 399 krogov, Jesenice 360 krogov in Kranj 303 kroge, ekipa članic iz Tržiča je dosegla 512 krogov, iz Kranja 438 krogov in Jesenic 403 kroge; ekipa mladincev z Jesenic 242 krogov, iz Tržiča 210 krogov in iz Kranja 167 krogov. Med posamezniki so zmagali: med člani Brejc Slavko iz Tržiča s 96 krogi pred Seknetom z Jesenic z 92 krogi; med članicami je zmagala Kaštivnik Tončka iz Tržiča z 124 krogi pred Kranjčanko Muršičevo s 107 krogi; med mladinci je zmagal Rozman Dani iz Tržiča s 73 krogi pred Jeseničanom Nagode Ignacem s 70 krogi. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša. Vidi se. da Jeseničani v tem pogledu še nimajo dovolj izkušenj. Sicer se je tekmovanje odvijalo v to-variskem tekmovalnem duhu. Strelci iz Kranja in Tržiča so Jeseničanom čestitali za njihov trud, ki so ga vložili pri gradnji modernega strelišča. Zmagovalci so po končanem tekmovanju prejeli lepe nagrade. Strelci so želeli še takih srečanj, ki bodo poživela razvoj strelstva na Gorenjskem in so s tem krepila obrambeno sposobnost naših ljudi. ODBOJKA Kamnik vodi v zahodni skupini I. slovenske lige v odbojki. Dobil je obe odigrani tekmi v jesenskem prvenstvu in sicer z AOK II in železničarjem II. Oba je premagal z rezultatom 3 : 1. KI) Man heim :KK K&anf V sredo zvečer sta se v Kranju pomerili kegljaški moštvi državnega prvaka Zah. Nemčije — Mannheim in Kranj. Po razburljivem poteku tekmovanja so domačini zabeležili lepo in pomembno zmago z razliko 125 kegljev. V domačem mo- štvu so bili najboljši Stare (423), Ambrožič (409) in Debeljak (403), pri gostih pa prvak Zahodne Nemčije Spatz (406). Končni rezultat dvoboja je bil 2376 : 2242 v korist Kranja. Jeseniški športniki so zelo delavni Odkar so združili itn uredili svoje vrste opažamo med jeseniškimi športniki veliko vsestransko prizadevnost. Hokejisti se trudijo, da vsaj do zime zgrade novo moderno ledarno, ki bo osnova za zgraditev Ur metnega drsališča, ki bo služil njim, umetnim drsalcem in sploh našemu drsalnemu športu. Ledarna in umetno drsališče bosta zgrajena še to jesen. Slovesna otvoritev bo na praznik republike — '29. novembra. Prav tako so pričeli z začetnimi deli pri izgradnji moderne gondolske žičnice z Jesenic na Mežakljo. kjer že stoje domovi jeseniških delovnih ljudi. žičnica bo zgrajena po zgledu najmodernejših žičnic, ki se trenutno grade v svetu, žičnica bo lahko prepeljala na višino 1000 m v eni uri 100 ljudi. Imela bo spodnjo, srednjo in zgornjo postajo s potrebnimi prostori: restavracijo, ležišči in zajtrkovalnicami. Spodnji del žičnice bo razsvetljen in bo tako možen tudi nočni trening aH tekmovanje. Jeseniški alpski smučarji so že trasirali z vrha Mežaklje prav do mesta več prog (smuk in slalom), žičnica bo gotova do 29. novembra 1954, seveda če ne bodo prišle vmes nepredvidene tehnične težave. Kakor te športne gradnje je na Jesenicah nujno potrebno zgraditi tudi moderno kopališče in termalni bazen. Jeseniški strelci, ki so včlanjeni v strelski družini »Matija Verdnika-Tomaža« so zgradili novo moderno strelišče, kamor hodi daneis veliko Jeseničanov. Tam se vadijo rezervni oficirji, člani ZB, pionirji in mladinci, ki kažejo veliko veselja in navdušenja za strelski šport. V športnem parku bodo zgradili še to jesen keglači novo kegljišče, kar bo gotovo dvignilo zanimanje za. kegljaški šport, ki ima na Jesenicah mnogo navdušenih pristašev in dosega lepe uspehe na mnogih tekmovanjih. i\a nogometnih igriščih se je pričelo . . . Spored nogomet, prvenstva Gorenjske V Kranju igrišče Korotana: Ob 9. uri Projektor : Železniki, službujoči Bradaška; ob 10.30 Gumar : Bled, službujoči Bradaška; ob 12.45 uri Korotan : Jesenice p:l|onirji, službujoči Hilčev Rudi; Ob 13.30 uri Korotan : Jesenice, mladinci, službujoči Hilčev Rudi. V Tržiču igrišče Ljubelja: Ob 15.15 uri Ljubelje : Prešeren, službujoči Brezar; olb 16. uri Ljubelj : Ločan mladinci, službujoči Brezar. Na Bledu igrišče Bleda: Ob 15. uri Bled : Projektor mladinci, službujoči Canjko. V škofji Loki igrišče Lečana: Ob 15. uri Ločan : Jesenice B, službujoči Matija TrebŠe. Na Hrušici igrišče Hrušica: Ob 15. uri Hrušca : Ljubelj, službujočega določi Hrušica. V Lescah igrišče Prešerna: Ob 15. uri Prešeren : Korotan B, službujoči Vovk. Prvenstvena nogometna tekma n. republiške lige med »Slavijo« iz Ljubljane in »Vir-tusom« iz Duplice pri Kamniku je v nedeljo privabila na Duplico dokaj občinstva Po napeti in lepi igri se je tekma končala z rezultatom 1:1, kar je za dupliški »Virtus« velik uspeh. V nedeljo je začelo nogometno prvenstvo v zahodni slovenski ligi. Naša gorenjska predstavnika ŠK Jesenice in Domžale sta morala na pot v Novo Gorico in Koper. Po rezultatih sodeč, sta se na prvi start slabo pripravila, saj sta oba morala prepustiti točke na vročih primorskih tleh. Branik (Nova Gorica) : Jesenice 4 : 1 (3 : 1) Na igrišču v Novi Gorici sta se v prvenstveni nogomet, tekmi zahodne slovenske lige srečali moštvi Jesenic in domačega Branika. Pred 1000 gledalci se je odvijala lepa prvenstvena tekma, v kateri si je domači Branik z veliko borbenostjo žei v prvem polčasu priboril veliko prednost. Na odmor sta odšli moštvi z rezultatom 3:1. V drugem polčasu so domači igralci precej popustili in je bila igra povsem enakopravna. Jeseničani v tem delu igre niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti, dočim je Branik uspel povečati rezultat na 4:1. Aurora (Koper) : Domžale 3 0 (0 : 0) V Kopru so se borbeni Dom-žalčani dobro držali v prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 0:0. V drugem polčasu pa so igralci Aurore izkoristili prednost domačega igrišča in zaigrali z velikim poletom. Tri napake obrambe gostujočega moštva in že so Domžalčani prejeli tri gole. Rezultat tekme je realen. Gledalcev na tekmi je bilo okoli 800. REZULTATI NEDELJSKEGA KOLA GORENJSKEGA NOGOMET. PRVENSTVA Jesenice : Projektor (pionirji) 2 : 1 Ljubelj : Korotan (pionirji) 2 : 1 Jesenice : Projektor (mladinci) 4 : 0 Ljubelj : Korotan (mladinci) 4 Ločan : Bled (mladinci) 5 Projektor : Bled 3 Korotan B : Gumar 10 Prešeren : Ločan 3 Ljubelj : Železniki 6 S sodišča OBJAVE * SPOREDI * OGLASI A. E. iz Savodenj je dne 23. avgusta 1952 v včernih uran pri gostilni »Sora« v Žireh Ukradel moško kolo (vredno ca 20.000 din), ki ga je tam postavil Marijan Praprotnik. Z Ukradenim kolesom se je odpeljal najprej domov, naslednji dan pa na Jesenice, kjer je zaposlen« oiščein uniči cilje, na katere je usmerjena (zlasti avione). Raketo sedaj preizkušajo v Avstraliji. Prva hrvatska rečna ladja. Lela 1841. je zaplula po Savi prva hrvatska rečna ladja „Sloga". ki je imela stroj s 1(K> KS. Od Zemuna do Siska je rabila 64 ur in pol. Uporabljali so jo kot potniško in trgovsko ladjo. Vendar je ,,Sloga" vozila samo eno leto, kajti že 1845. leta se je blizu Rače potopila. Zanimivo tekmovanje v Angliji. V pokrajini Vork-shire v Veliki Britaniji je bilo te dni zanimivo tekmovanje in sicer so tekmovali traktorji izdelani okoli Jela 11KX). Vozili so s hitrostjo okoli 15 km na uro. Optični higrometer. Iznašli so nov higrometer, ki je zgrajen na optičnem principu. \ovi tip je bolj precizen in mnogo bolj občutljiv za vlago, kot so bili hi-[U-ometri doslej. Njegova občutljivost jc velika tudi v polarni!) krajih in v času hudih zim. Ta novi izum je posebno pomemben za avione, ki letijo v velikih višinah in v megli. Piceard tretjič pod vodo. Prol'. Piccard se je tretjič potopil v morje (pri Capriju) s svojim hatiskafom in prišel do globine 1.100 m. Potapljanje je trajalo 18 minut, dočim je prvič vzdržal le 3 minute, drugič pa 20. Piccard jc izjavil, da ho na podlagi izkušenj in kvalitet svoje priprave presegel dosedanji svetovni rekord, ki znaša 2.100 m, in da se ho po zboljšanju batiskafa lahko spustil v največjo globino v Tihem oceanu. Prvič jedo bel kruh. 2!). avgusta so v Londonu prvič po vojni začeli peči bel kruh, vendar ga Londončani zelo malo kupujejo. Zato so londonski peki zaskrbljeni, ali bodo potrošniki sploh kupovali lo .,luksuzno pecivo", ko so sc tako navadili črnega „vojnega" kruna. Samo trije. Leta 1908. so se na zagrebško univerzo vpisali samo trije študentje. Osiali se niso vpisali iz pro-tesia. ker je oblast iz političnih razlogov odpustila nekaj profesorjev. Študentje so odšli na študij v J'rago ali na Dunaj. Arabci in medicina. Arabci so že v 10. stoletju imeli zelo lepo razvilo medicino. To je bil čas, ko je v Evropi katoliška cerkev preprečevala sleherno zanimanj.' za medicino, kajti hotela je zdravili le z molitvami. Arabci so že takrat delali lake operacije, ki še danes veljajo za najtežje. »Možganski trust". Rečenica ..možganski trusi" je nastala 1 m zvem. Ali Je Jack napravil zločin? — — Ne. — — Kdo je bil? — — Ne povem. — — Ne morete? — Morem, toda nočem povzročali še nadaljnjega gorja. Ne veni, ali sla dovolj močna, da bi prenesla resnico? — Kvica se je stisnila k Mcrtu, Rommy ga je prijel za roko: — Oba vas prosiva! — — Naj bo! — — Ali se spominjale, Kvica, da ste mi v bolnici lam v čakalnici povedali nek neva-žen dogodek. Tedaj mi je bilo, kol da hi mc bila oblila žarka luč. enkrat vso resnico Torej ni bil Jack? ljenje. Razjasnila mi jc na-Jack, kajne, ni bil Ne. Ta skrivnost bi vama grenila živ-. zato jo bom razjasnil. Potem bosta z Roinmvjeni lahko začela živeli. Pesnica ni vesela. Toda ker nista več otroka, jo bosta prenesla. Ali sc spominjale. Kvica, da ste mi pripovedovali 0 zaboju knjig, ki sle ga prenesli iz kleti, da hi z Margo uredili .Tackovo knjižnico? Ali sc spominjate, da sle rekli, da so bile knjige Jackovc. da sle sami prinesli zaboj in ga sami odprli. — — Zaboj knjig? — vpraša Rpmmy. Da. To so bile knjige, ki jih je Jack nabavil v Nevv Vorku v listih treh letih, preden se je spet vrnil k Margi. Ostale so V železniškem skladišču, dokler se Jack in Marga nista vrnila s potovanja Zaboj so Spravili v klet, dokler se Marga in Kvica nista domislili, da bi Jaeku uredili knjižnico. Sele tistega dne ga je Kvica našla nedotaknjenega v kleli, prenesla v sobo in sama odprla. To. kar mi jc Evica povedala, mi je pamogalo do resnice. — — Toda kako, Rert? — - Takoj boste razumeli, dragica! Prepričan sem bil. da so bile knjige Margine, ali. da sta jih kupila, ko sta bila že poročena. Ena izmed listih knjig je bila ona 0 zdravilstvu. A ne samo to. Ah se spominjale pisem, ki SO padla i/, knjige? Ce so bile kntige poslane iz New Vorka. preden se je Jack poroči] in so bile odprte šele lisli dan ter je ostala zdravniška knjiga ves Čas zaprla v kleti in so pisma šele tedaj prišla na dan - potem mi je bilo naenkrat vse jasno. Pisma so morala biti napisana že v New Yorku, preden se je Jack vrnil in preden se jc z Margo poročil. To se pravi, preden je vedel, da jc Marga še svobodna in da ga 1m> vzela. Kako naj se tedaj pisma nanašajo na Margo? Res je bila Marga njegova žena. ko so pisma prišla na dan. Ni pa bila njegova žena, ko so bila napisana. Ko sem spoznal, da se pisma nikakor ne morejo nanašali na Margo. sem sc sj>omnil, da ni v pismih nobenega imena. Jack je v njih pisal b „ženi", a ne o Margi. Tudi datumi so bili nepopolni. V njih je bil na- pisan dan in mesec., ne pa lelo. Tisi i datumi ko bili lahko zamišljeni dve ali tri leta pred Jackovo poroko z Margo. Tako sc mi je v mislih zrušila vsa zgradba, s katero so bremenili Jacka. — — Neverjetno. — zamrmra Rom m v. — Vsa sem iz sebe — se oglasi Kvica. — Nikdar ni bila Marga ogrožena, nikdar ji ni grozila smrtna nevarnost. Ni bila ona lista domnevna žrtev. Preglejmo jieJkoliko dogodke! Ob Novem letu ic umrla neka ženska. Marv Cooper. Ker smo bili prepričani, da je bila Margi namenjena smrt, smo mislili, da je Marv umrla zaradi pomote. Toda sedaj, ko vemo. da ni Margi grozila nobena nevarnost, trdim, da je bila Marv resnična žrtev in da ji je bila namenjena smrt že od začetka. To je edina verjetna razlaga. Toda kakšno zvezo naj bi imela pisma z njeno smrtjo, saj je v njih govora o Jackovi ženi. — — Marv je bila samo njegova sestra —■ pripomni Evica. — Da. Tudi ni bilo pri njej nobenega znaka kake slabosti ne 28. novembra, niti za božič. Ker so bila pisma pisana nekaj let prej, bi se lahko nanašala na resnično smrt prve Jackove žene . . ., s katero se je Jack poročil v Nevv Vorku. — Toda Jack ni nikdar govoril o kaki drugi ženi. — S tem še ni rečeno, da se ;i oženil — pripomni Rommv. — Stvar hi bila kar v redu. Toda pisma so bila napisana, a ne odposlana, kakor da v resnici ne hi bila umrla njegova žena. Ce hi hila v resnici umrla, hi bil lo Jack Z( mrliškim listom dokazal in za novo poroko ne bi bilo ovir. Zakaj je torej molčal? — Ker je v resnici umoril prvo ženo — si' strese Kvica. — Toda potem bi bil oddal pisma za sestro pripomni Rommv. — Isto sem mislil ludi jaz. In sem sc vprašal: Morda umor. ki ga jc Jack pri- našo ženo in dom Odkod je naše sadje Recepti Jabolk in hrušk, kakor jih že dolgo poznamo in uživamo, ni bilo vedno v naših krajih. Marsikatera vrsta našega sadja ima prav čudno zgodovino. Predzgodovinski človek sploh ni poznal sadnega drevja, človek je bil najprej lovec, potem nomad, nato poljedelec in šele za tem je začel gojiti sadna drevesa. Zibelka in ..domovina sadjarstva je orient s svojim toplim podnebjem. Iz orienta so prenesli razne sadne vrste v Evropo. Stari Grki so gojili jabolka, hruške, kutne, češnje in češ-plje. Marelico in breskvo so šele kasneje prinesli iz orienta. Grški zdravnik Hipokrates, ki je živel obrog 1400 pred n. št., je izumil umetnost cepljenja. Ko so stari Rimljani prodrli v jutranjo deželo, so našli razvito sadjarstvo posebno v Siriji. Njihov vojskovodja Lukul-lus (64.1. p. n. št.) je dal prenesti v Italijo marelico, breskvo in češnjo. Italijo, ki je bila prej gozdnata dežela samo z divjimi drevesi, so v prvem stoletju pr. n. št. zasadili z raznovrstnim sadnim drevjem tako, da je bila en sam sadni vrt, kakor 'nam poroča Varro. — Umetnost cepljenja, rok tudi med navadne smrtni- zmernega pasu, razširili pa sta ke. se tudi daleč proti severu. Obe Posebno je vzcvetelo sadjar- sta iz orienta, sliva od Kaspi- stvo sredi 19. stoletja (pri, nas škega morja, češplja pa s Kav- še kasneje). Prednjačili so Breskev in marelica sta do- Francozi, ki so na prvem me- ma v notranji Aziji, in sicer stu še danes. Ti so do viška spopolnili umetnost popleme-nitenja posameznih sort in ustvarjanja novih s cepljenjem. Cepljenje doseže najboljši u- P.ecivo z jabolki. Penasto vmešaj 20 dkg sladkorja z 2 rumenjakoma ter počasi menjaje pridevaj 1% dl mleka in 25 dkg moke, presejane z zavitkom pecivnega praška. Zamešaj 3 žlice ruma, sesekljane limonine lupine in trd beljakov sneg, stresi v pomazan tort-ni model in naloži po vrhu v tanke lističe zrezana kisla jabolka. Potresi s stolčenim slad- Marmelada \z mešanega sadja. Ako imaš ob istem času dobro zrele hruške, breskve in češplje na razpolago, lahko vse olupiš ali samo očistiš, češ-pljam in breskvam odvzemi koščiice, hruške pa razrezi na ki so se je naučili pri Grkih, so ln perzijske "hrušče, ki sta marelica v vzhodnem Turke-stanu in južni Mandžuriji, breskev pa v srednji Kitajski. Tudi oreh in kostanj sta našla pot do naših krajev iz Azi-speh, če se cepijo sorodne vr- je čez Makedonijo, Tesaiijo in J^JeSi TvaoftTp^ ste druga nad drugo (jablane Grčijo. z jablano), redko pa uspe kri- Vinska trta ima svojo prvo žanje različnih vrst (n. pr. domovino na Kavkazu., kjer hruške s kutno) ali različnih divja trta posebno divje uspe-druzin. Namen tega popleme- va. Gojitev vinski trte so Ar-nitenja je, da se razmnože raz- menci prenesli v 4. tisočletju ne kulture, ki se s sejanjem na pr. n. št. v Babilonijo, Sirijo dajo tako množiti, da bi ohra- hi palestino. Feničani so seznanile najboljšo sorto- nili z vinogradništvom Grke in krhljičke. V pari zmehčano sad- Po tem splošnem fegodovin- ti Rimljane. Rimski cesar Pro- je pretlači in stehtaj sok; za 1 skem pregledu naj podamo re- hus (276-—282) je dal zasaditi kg soka skuhaj 80 dkg slad-dovnike nekaterih vrst. boljše trte tudi ob Renu in korja, gostemu zamešaj mez- Jablana, ki raste kot divja JVIose!u- °d tam Je razširilo go ter kuhaj in nato shrani lesnika tudi v divjem stanju ni vinogradništvo tudi v srednjo marmelado, kakor je povedano prvotno rastla v Evropi, tem- Neincijo in Podonavje. zgoraj, več so jo kot tako prinesli iz zapadne Azije v Malo Azijo, odkoder so je Grki prenesli v svojo deželo in od njih so jo prevzeli Rimljani, ki so s cepljenjem vzgoiili 600 sort jabolk. Hruška izvira tudi iz zapadne Azije. Do današnje hruške je prišlo iz križanja orientalske hruške \$ srčkastimi listi Z« kratek čas ženski in dekliški kroj za hladne jesenske dneve močno izpopolnili in jo prene sli čez Alpe v Francijo, Španijo in naše kraje. S prepadom rimske civilizacije in z zmago barbarstva je trpelo tudi sadjarstvo. Gojiti so ga začeli v srednjem veku spet samostani, šele kasneje je sad- potem križali z divjo drobnico, kakor jo poznamo mi še danes. Prvotna hruška je imela v sebi koščico in prav malo mesa- To vidimo še pri današnjih slabih sortah hrušk: če: ;jo prerežemo, vidimo, da ima okrog jedra kot kamen trda Kakšna naj bo dnevna soba Dnevna ali družinska soba je prostor, v katerem se zbira družina k jedi, delu in zabavi- V velikih stanovanjskih blokih po mestih in industrijskih krajih je taka bivalnica večkrat priključena kuhinji. Z zaveso sta ločena manjši kuhinjski od večjega sobnega prostora. V kmečkih hišah pa je 'ta prostor starodavna »hiša«. Ker išče družina v tej sobi počitek, obenem pa ji služi tudi kot delovna soba, naj ustreza njena oprema obema zahtevama. Nepogrešljiva je dovolj velika delovna miza s stoli. Ob njej naj ima vsak član družine določeno mesto za nemoteno delo, otroci pa za učenje. Postavljena naj bo blizu okna, da je zadostno osvetljena. Poleg delovne mize naj bo v tej sobi še omara, v kateri 'ma vsak svoj predal, kam o i pospravi svoje stvari po končanem delu. Gospodinji pa služi ta omara za shranjevanje posode in pribora, hišnega perila in šivalnih potrebščin. Ta soba je obenem tudi jedilnica. V tem prostoru naj bo še mesto za šivalni stroj, mizica za radio, nekaj udobnih stolov m po možnosti otomana ali kavč, nn kjer lahko podnevi počivamo, ponoči pa spimo. Dnevna soba naj bo obrnjena na južno ali jugovzhodno stran, da ima čim več sonca tn svetlobe. Oken ne zastiraj-mo s prevelikimi zavesami, puščajmo vanjo čim več zraka ln sonca. Družinska soba v kmečki hiši ima že ustaljeno pohištvo. V kotu javor j evo mizo, klopi ob zidu, omaro za posodo, ob oknu šivalni stroj. Luč naj visi na stropu, da razsvetljuje veis prostor. Stene naj bodo svetle, jarstvo prišlo iz samostanskih zrna, ki so preostanek prvotne hruške, čim plemenitejša je hruška, tem manj ima teh zrn in tem mehkejša in sočnej-ša je. Tudi hruška se da oplemenititi samo s cepljenjem. To se vidi iz tega, da zrastejo drevesa samo z manj vrednimi sadeži, ako se hruška sama zaserje. Kutna izvira iz gozdov severne Perzije pri Kaspiškems morju. Od tam so »jo prenesli na grške otoke in kasneje so jo Rimljani razširili po Evropi. češnjo je prinesel rimski vojskovodja Lucullus iz mesta Kerasos ob južni obali črnega morja, že v 120 letih je prodr- lesenega stropa ne smemo Pobeliti. Največji okras tej sobi sta red in snaga Po okenskih policah naj ne bodo razstavljeni časopisi, knjige, pisma itd. Ob peči ln pod njo naj ne bo skladišče umazanih čevljev, obleke, verig in raznega orodja. Umazane plenice naj najdejo svoj prostor na primernejšem kraju. Pod naj bo ladijski, ki ga Ona zdravniku: JPovejte, prosim, ali bo ozdravel. Imam redno ribamo. Ponekod imajo ia ta češnja do Vel. Britanije, namreč štiri rožnate obleke v delu in šivilja me pravkar Nasvet Kako odpiramo konzervne kozarce ? Konzervne oziroma patentne kozarce včasih težko odpremo, ker je gumijasti obroček tesno sprijet s steklenim robom kozarca. Najbolje je, da počasi vlečemo za razširjen« košček obročka, tako da pride nekaj zraka v kozarec, nakar pokrovček dvignemo. S silo, z nožem ali škarjami, ne smem« odpirati, ker lahko poškodujemo brušeni stekleni rob ali obroček. Ako ne gre drugače, vtaknemo kozarec v toplo vodo, da sci nekoliko ogreje, na kar obroček kmalu popusti. budi po kmetih lepo navado, da ne prihajajo v hišo z umazanimi čevlji. Pred hišnim pragom ali v veži so pripravljene lesena cokle, v katerih opravljajo delo v hlevu in na dvorišču ter jih ob vhodu v hišo odlože. Sobo za dnevno biva-nje moramo enkrat letno pre-beliti, vsak teden poribati, temeljito pospraviti pa vsak mesec. Skrbeti moramo za redni dotok svežega zraka, zato zrači Sliva in češplja sta otroka sprašuje, ali naj jih sešijei Odstranjevanje madežev Preden hočemo odstraniti z za to določenim sredstvom madeže iz obleke, je vedno dobro, da najprej preizkusimo blago glede občutljivosti. To velja Se prav posebno za barvasto blago. Poizkus napravimo na koščku istega blaga kot je ob- mo po vsaki jedi, po vsakem leka' 6°' imam°: če ne' Pa čamo na kakšnem na zunaj nevid- še vlažnem madežu se z vodo mnogo doseže. Če se nam polije barva, črnilo ali mast, si pomagajmo prvi trenutek s pivnikom. Ne smemo pa nikdar vzeti cunje ter drgniti z njo po madežu. Z drgnjenjem škodo samo pove- končanem delu. Poleti pa imejmo okna stalno odprta. Slike na steni, šopek cvetlic, lepa vezenina na mizi, nekaj okrasnih predmetov na primer-nem prostoru napravi sobo prikupno in domačo. nem delu oblačila (n. pr. na notranji strani roba, na obrnjenem ovratniku i. dr.). VsaK madež skušajmo odpraviti najprej z mlačno vodo m po potrebi z milom. Pri svežem in Perilo, ki se je zaradi nepravilnega likanja osmodilo ln ima rumene lise, je treba vtakniti v mrzlo vodo, rumene lise potresti s soljo in dati perilo na sonce. Lise takoj izginejo. Pri snaženju z bencinom mo- ramo podložiti pod mesto, katero snažimo, razne snovi, kl naj vsrkajo bencin. Take snovi so n.pr. glina, kreda, pivnik itd. Sicer je bencin v gospodinjstvu za snaženje madežev nevarno sredstvo , ker se zelo rad vžge. Dobro sredstvo za odstranjevanje mader-žev je zmes bencola (pozor — vdihovati se ne sme!), alkohola ln saimijakovega cveta v razmerju 2:1:1. Ta mešanica je sicer tudi gorljiva, vendar manj hlapna in zato tudi manj nevarno kakor bencin. pravljal, sploh ni bil izvršen? — — S tem hočete reči. da jc bila lisla ženska živa, ko se je Jack vrnil? — vpraša Evica. — Ne samo, da jc bila živa, temveč mu jc sledila celo do sem! — — Sem. v Bro\vn? — - Toda ne kot njegova žena. Izdajala sc je za njegovo sestro ... — — Kaj? Marv jc bila torej njegova žena I — zakriči dekle. Tođa, K ing, kako ste mogli lo ugotovili? — vpraša Rommv. — Vem kdo jo jc umoril. — Saj sle mi sami rekli, Pcrt, tisti dan, ko so prišle Marvne stvari, da je ona res Jackova sestra! — — Zmotil sem se. Ugotovil sem le istovetnost pisave v spremnici in v pismu, ki ga je Jack prejel in ki ga jc tako pretreslo. — Toda če jc bila prva žena umorjena oh Novem Letu, zakaj se ni oglasila Jackova prava sestra? — vpraša Rommv. C: c jo je imel..., - • , podvomi Kvica. Imel jo jc, ker ji je pisal. Ilolcl ji jc pisali pisma, da bi se kril. Ko jc čitala dogodek v pismih, jc Indi res prišla sem. Jack jo jc pregovoril, da ji' molčala. — — Da jc prišla pod tujim imenom? — Mislim, da jc bilo to njeno časnikarsko ime. Rila je Antoana Andcrs. Z izgovn-rom, da veruje v Jackovo nedolžnost, se j<. borila za njegovo oprostitev. Ali sc spominjata? — — Zato jc tako jokala ob njegov grehu! reče Kvica. —I Toda čemu šla prva žena za .lackom, čemu sc j jata za sestro in čemu jc Jack lo sli!? — cm poje prije izda- (loj)ll- Tudi jaz sem sc vprašal tako. Jack jc pobegnil približno pred štirimi leti, ko sc jc /. Margo spri zaradi hišice. Prišel jc v Nc\v Vork gotovo zelo nesrečen. Oba vsta za njegov ponos in občutljivost. Ilolcl jc bili neodvisen. Zalo sc ni hotel Margi ukloniti, ni ji pisal. Prepričan je bil, da je življenje zanj končano. Tedaj je naletel na tisto žensko. Vsi smo jo videli. Rila je ženska, ki zapelje moškega s strtim srcem že prvi hip. I/, nekaki4 trme se j« -lack oženi] z njo. .lack jc bil miren, pošten, rešeni, ona pa tip ponoćnih lepolic. Lahko si predstavljala, da ga je kmalu prilirala v obup. Čeprav Jack gotovo ni bil surov, je vendarle prišel lako daleč, da jc žc mislil, da bi jo umoril. Pričel jc resno razmišljati 0 Umu in celo napisal ona tri pisma. Ravno ta pisma so dokaz, da jc bil žc lako izčrpan, da ni več vedel, kaj dela. — Toda, saj hi sc bil lahko ločil — reče Evica. ' Prepričan sem, da bi bil to storil, če bi bil mogel. Toda Marv je bila požrešna pijavka. Sicer nc vem. kako je bilo v resnici, toda prisegel bi. da je odklonila ločitev; da jc .lack zato sklenil, da jo ubije; da jc ona izvedela za njegov namen in pobegnila; in pozneje obvestila .lacka, da jc dosegla loči lev. Kakor hitio je Jack mislil, da je prosi, jc v svoji sreči pozabil na zdravniško knjigo in na ona tri pisma. Pohitel je sem v Brown k Margi in se oženil. Ali se spominjate, Evica, onega jutra, ko jc prejel pismo od domnevne scslre? .lack ga jc prečila! in jc bil strašno vznemirjen. Oba sva opazila. Pozneje jc povedal Margi, da jc sestra Sporočila, da pride na obisk. Toda zakaj se ni upal, zakaj je molčal ves čas, celo po njeni smrti? Samo en vzrok jc moral bili. Marv je imela v rokah neko strahovito sredstvo, s katerim je gospodarila Jacku. — Spomnita sc: Po njenem prihodu je Jack naenkrat začel delati dolgove, zahteval denarja in spel denarja od Margc in celo od Lede. Toda kam je šel ves denar? Vi, Rommv sle skušali dokazati, da ga je zaigral. To je Jack sam rekel Margi. Kaj naj hi ji drugega rekel? V resnici je pa izročal vse do poslednjega penija njejL svoji prvi ženi. S lem ga je izsiljevala. Tako je on kupoval njen molk. Ko pomislita, kaj hi sc bilo zgodilo, ko bi Marga spoznala, da je poročena s človekom, ki je bigamist, ko bi spoznala, da nima pravice hiti njegova žena, a jc pričakovala Otroka. Jack jo je preveč, ljubil. Vedel je. da bi jo lak udarec siri, saj sc je, še. dobro spominjal, kakšne posledice so zadele Margo žc po njegovem begu. ko še ni bila njegova žena. Ne, .lack je strašno drago plačeval Marvn molk. Ona jc to dobro vedela, zalo so postajale njene zahteve vedno večje in njeno vedenje vedno nesramnejše. Vedno mu je grozila. Dobro je poznala svojo ŽrteV. Vedela je, da .lack Margi ne bo nikdar odkril resnice. Nikakor hi ji ne povedal, da nI1 njegova žena... Ko je bil pijan, iz obupa je začel pili, jc kričal, da bo ženo ubil. A ni mislil Margc. — — Toda mislim, da vendarle Lrpregovorii — Ne, .lack Jfe 1>i smrtjo ne hi bil spregovoril, ker je botel Margo ohranili brez madeža. Poleg lega je imel še en, vse globlji vzrok. Jack edini je vedel, kdo je morilce. Zato jc holel vzeli krivdo nase, zalo je molčal vse do SVOJega tragičnega konca. bi v očigled smrti pristavi Hommy. junak. Niti pred