Leto V., Štev. 43 ; .,, i., t „.\ 4,,. Lfublfana, torek, 19. februarja 1924
PoStalna pavSallrnna.
Cena 2 Din
TžW» ob < z[utraf. ^
B«ane mesečno 20-— Din ft inozemstvo 30-— » neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
jUklošičeva cesta St. 16/L Tjlefoo it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvot
l.|ubl|aaa. Prešernova. Ul. it. 5». Telet. it. 38. •
Podružnlclt
Maribor. Barvarska ul. t*.' (>l|e„ Aleksandrova e, v
Račun pri poitn. čekov, zavodu iiev. 11.812. >
Llubllana,' 18. februarja.
Cosp. Nlnčid je imoj dance težak <jan v skupščini. Njegov govor nI bil nI jak ni prepričevalen. Branil jo rim-el;i pakt z dvojnimi razlogi: z enimi jo (JiUSal ta prkt predstavljat! kot nekak uspeh. Ta del irnvnra je propadel v jasmehu opoziciie in v crlem tonu g. {Ilnčiča je bilo čutiti, da tega sam ne verjame. Nekaj jačji jo bil drugi dol rjzlogov, k'fr je poskušal nažo slabost onravičiti z zUnnnilmi in notranjepolitičnim razlcvrl. Njegova Izvajanja o švicarski arbitraži so bila povsem pog-ešena, boli je mllval napad na g. Rartiča, ki je s službenega mesta označen kot mož, ki so je poprej z Italijo pogajal na svojo -~3t in ki o roškem v—govori lc, odkar je |ioe' i že padla.
Ninčlčev eksposd bi bil vplival bojte. če bi iskreno nrizn-1 ra? poraz. VteniePevati p-ratelistvo p tem, da se mora odrezati živ drl telesa in ga dati ifised". je nemožno. Z nožem se ljubav ne goji.
OnozHla je gosp. Ninčičn krepko odgovarjala. V nienent taboru je bila danes vsa Jugoslavija. Kar so rekli opozHjo"«'"? govorniki, to čuti vos narod. Lahko rečemo; brez izjeme. Jncilent s turškim Šefom Fcrat Dra-pom je povrh še osvetlil v«n nevzdrž-no«t pan»T"entanie situnelle. Ko se ves narod vi!« v br>i0Rt.i. da mora nri-eta+i nn rimski nakt. vprfcšule Turčln o dmgih stvareh, ki pa so zanj odločilna za jrlasovanje.
Tinke ie 7•""■krat "»»»e Satena. A kdor bo «e<»lednl karto Evrope, bo moral priznati, da se kulti"-nim parn-dem ne sme nme+.no zastavliatl poti v cvet s tem. da so iim (eirlle naivna (rtio^l^a. Tn žalliva poteza, ki je niti k"lonl'e.'-i narodi dol"o ne pren.v Salo. bo ostala med nami in Italijo temna senca.
Ko s" v	n 1. '"»"1 r f-an-
te«ki skiinščM pla«ova'l o diktirani mirovni p«"r>dbl z Nemči'n. ie vodil kpozWo riemeneeni bi ""votH ono, hr ie	cww'!ii opor!"!'? v |-~o-
(1oven«kem n">*Vtn"«ifn. T«i+J Clemei-e»nt» I« doživel k»očo. da i« francoski (JtnnfJlnl leti 10lr>. predle*!! novo mirovno prvrodb«. Id jo vrnila Alza^ijo-Loreno domovini.
Velika debata o Reki
V NARODNI SKUPŠČINI SE JE VČERAJ PRIČELA VELIKA DEBATA O RIMSKI POGODBI. - GLASOVANJE ODLOŽENO NA DANES.
Ukinjenp oddelka za prosveto
Iz Beograda ram brzo!nvlInV>, da io tvnister pre«vote na nniHfld čl^na S5. i?ke*>n o obči unravi odredil likvidacijo oddelka pokra linske nora ve za prviveto, potegnil njene '-osle nn ministrstvo, obenem pa ni'hovo vršen prenesel r«> rv^ph^Tt de1e""t-a s se*«.
v T.hibPnnl. ki (vlvnrm ima vrš!ti likvidaero odde'ka za pro«ve'o In staviti predloge. Pei"<rntem 'e imenovan fr«sp. dr. Stanko Bevk. Radi potrebnih PadMtrtb nkreoev j« mlr>'.«ter pro-tvete odredi! |nsr<ektor'a dr. .Tanka Lokarja. da na licu mosta prouči prav-no in deiansko stanje..
Ali ie gesn. minister kaj ukrenil rn-vi^le^a Polskeca svetr iz tn ve-sti ne izba'a. Po enem poročilu, ki r>a ni le notreno, naj se začasno ukine in tndi plcTa nosli prenoso na ministrovega delerata.
Sp'oh nam bo možno o pravilnosti tmredbp izreči sodbo šolo, ko bomo l|n"1i tekst pred seboj. \ 7 a dane« na) prlnomnlmo lo sledeče; ft-Mve-tna unra va v P!ovn"i.H se i« do-trM ravnala no avstrijskem■ Šolskem »konn, snonolntonem z naSim zako-Vtm v vl5iem šolskem svetu. Po zakotji o obči uiravi spada'« tudi prosvetni no<di noi veVkegn. Slinama. I. s. vsi (M. ki iih ie V Avstriji vrši d"*e1ni M. S to odredbo se zakon o višjem 80I-"Vm svetn ne ukin;a.
bi zrla j prevzela Šolske rvv^e de-SMnega šef.i veliki žnnnna v Ljubila-"i ln Mariboru, bi na.stalo r"-eeej zamotano razmerje, ker je višM Šolski 'vet enoten za vso Sloveniio in se tra brez r»trfri T"7'le.l'ti ne da. Vrhu teira žele vsi krocri, da prosvetna •tirava ostane enotna za ob o oMnsti. Olločitev v tem oziru prinese zakon o osnovnem šolstvu.
V ter prehodni težavi	da se
je minister odločil, da znčasno cel6 Kotunetenco pofeTne nnse in jo prene-•e na rHefat.i. Ml ^'slimo, da more to ^"tfti le 7. onim delokrogom, ki ni pridržan viSjemu Šolskemu svetu.
Beograd, 18. februarja, p. Za današnjo se.jo skupščine, ki je pričela ob 9. dopoldne, je vladalo izrodno zanimanje. Udeležili so se je vsi Člani vlade. V ložah je prisoten ves diplomatski zbor, galerije so bile gosto zasedene. Ministrski predsednik Pašič je imel pred sejo skupščino konferenco z dže-mijetom, od katerega jo pru3l v skupščino moftno razburjen. V opozici!o-nalnih krogih se jo govorilo, da je bila njegova bolezen lo političnega značaja, iSeS, da ga krali ni hotel sprejeti po njegovem povratku iz Rima. Na seji jo bila najprej prečrtana interpolacija džemijetieca kluba na notranjega ministra radi dogodkov v Južni Srbiji, kjer jo v boju oroti komita*rm rdai raznih neroinosti izgul i'o življenje tudi nekaj starcev in ctrok. Džemi-jetski klub zahteva v interpelaciji takojšnjo nreiskavo in kaznovanje uradnikov. ki so to zakrivili. Notranji minister Vujičič .ie izjavil, da se je izvr-Sii ta dogodek dne 10. t. m. v boju netih žanda-mov z Mchmed Koniu-hom, k! so je zaprl v svojo kulo. V boju je sodelovala tudi voj-ka, poginil pa i" ei odnetnik. ki je I il ramo begunec in Se dva druga komitafa, razven t-v»a pa štirje žandarmi In tri!e otroci. Minister w na^la^r'. da je odredil strogo nrei«kavn' in da bo podal točno pe-r čini dobi potrebne podatke. Džemljctovci so odšli po Vu l-čičevem	v svfti k'ub in kon-
stitii-n'!. da so jih radikn'i prevarili. Sledita so nova pogajanja, z džemijn-tovei.
n,-'"v?čha V) prešli nato na dnevni red: Pazorav o t*i,;'ari«Vo - jugoslovanski pogodbi. Prvi je drbil besedo
nmaril m!"'-'.cr dr. Ninčič, kntorera eks^r^č rrinnSnmo na (Imel strani. Opo7.id'a je z živahnimi melklici srirnvi'a ministra onotovano v hude zadretre.
Za njim je dobil besvlo
glavni "ovornlk c—" "1 POSU DR. CRISOGONO (DEM.), ki Jc začetkom svojega govora konstatl-ral, da bo rešitev reškega vprašanja prišla v politični abecednik za dokaz, kako se ne sme voditi politika. (Komljenovič: To morato povodatl Trum-biču). Prosim vas, bodite strpni, ko s« govori o aneksiji živoga dela našega mesa- (Buren aplavz pri opoziciji).
Po Izgubi Trsta ln Skadra, smo so danes sestali, da dožlvimo izgu-
PENEŠ POTUJE V AMERIKO. Praga, 18. iebruarja. s. Zunanil ml-Mstci dr. Bcncš potuje poleti v Ameriko,
v podučcnlh krogih ne vedo za politični "amen ttga potovanja.
•• -■	• fit^aši
vlada, ki jc rešila odnošaje z Italijo. Niti PaSlč niti NinčiSt (PploSno ploskanje pri opoziciji). Rapallska pogodba je re. Mom. čila Ninčlča približno Isto, kar je bila Momčilova rjuha In orožje za kralja Vu-kaSIna. (Smeh in ploskanje pri opoziciji).
Italiji je bilo samo lo tega, da dobi Reko, ki je naSa in -s katero je zvezana naSa zgodovina. Sedaj, ko smo jo izgubili, lahko rečemo, da smo
žrtvovali del našega ponosa. Ninčič se niti z besedo ni dotaknil razvoja pogajanj. Zakaj nismo protestirali, ko je Sol general Oiardin« na Roko, zakaj sc nismo obrnili na Zvozo narodov? Zato sed-tj kapitulacija.
Dr. Grisogoro je nato analiziral besedilo pogodbe in dokazal, da pogodba v nekaterih točkah niravnost žali naše dostojanstvo, kakor paragrafi 1, G, 8, 11, 11, 40 In 41, ki nam jih jo Italija naravnost diktirala. Ako nn« rtdaj radikali postavljajo pred alternativo, ali posodbo sprejeti, ali pa vo\no, potem jaz odgovarjam: Naj ee nam lo-rlčno ra»lo?,i. kdaj 'e nastala ta situacija. Se p-ed enim letom je dr. Ninčič Izjavil v skupščini, da >0 prihod genorala Giardlno na 'teko pri-jatcliskl akt, Pašič pa je grozil z Zvezo narodov.
Re'ta Je naša,
to )e dokazal: plebiscit. NinCič nas dl el,-tno žali, ko pravi, da Reka nI naša. Dr. flri*n?ono je končal svoj govor s sledečim! befod-uni: Kot idealist sem trdno prepričan, da pri'1« čas, ko bo v Italiji prodrla
ideja Mazzlnlja tn Gorlballlja
za resnično prijateljstvo obeh phmnn ob Jadranskem morjn. Dr. Oriecon >v govor je trajal nad dve uri ln je ».npravil ra vso zbornico globok vt!s. Nuo je bila dopold-n*k» se!a z a "vi ju F" n A.
TOPOI.DANSKE SEJE.
Popo'dne, ob 4. so je nadaljevala dc= bata. Pnd jc govoril
poslanec dr. Ilohnlec, ki je dokazoval, da jc reška država v snvs'u rapallske pogodbo obstoiala no simo de iurc, ampak tudi do fakto in da je nikdo nc hI smel uničiti in to tem manj, ker je bln žc organizirana kot dr. žava, ki Je imc'a svojo vlado in jc bila priznana od velikega štcvi'a cvrop-.kih držav. S pristankom, da Italija Reko anektira, smo samo zadovoljili it.Viinn« sklm lmpcrla'ističnim ciliem na vzhodu. Italiii toliko časa nc moremi nuditi pri« jate'jske roke, dokler bo divila nacio. ni'no gibanje S'ovcnccv in Hrvatov na Goriškem in v Istri. Za ta sporazum z
dal nato besedo predsedniku džemljctske-ga kluba Ferad begu za osebno pripombo. To jo izzvalo pri opoziciji energično proteste. Prišlo je do silno burnih prizorov in je bilo slišati klice: Škandal! Sramota! Predsednik krši poslovnik in gazi parlament! Poslanec Ferad beg je Izjavil, da ni prisostvoval dopoldanski seji in prosi zato ministra Vujičiča, ra| ponovi svoja izjavo glede dogodkov v Južni Srbiji. Ko Jo nato minister Vujičlfi stopil ve« bled v
skupščino, to so nemiri Se povečalt Opozicija je obstopila Vujičiča in mu preprečila vsako besedo. Predsedstvo je prevzel zopet Ljuba Jovanovlč, nakar je govoril posl. dr. Lukinič o kršitvi poslovnika in sarkastično kritiziral nečuvono postopanj* podpredsednika Drngovlča.
Sredi silno burnih prizorov Jo bila seja ob 20. zaključena ln sklicana pribodnjn za jutri dopoldno z dnevnim redom: nadaljevanje razprave o pogodbi z Italijo.
Govorice o krizi
MUČNE TEŽKOCE VLADE Z DŽEM1JETOM. — NEDELJSKA ZA-
GREEŠKA KONFERENCA. - VESTI O NOVI KOALICIJI. Ilograd, 18. februarja, p. Po parlamentu 1 bo glasoval proti rlm?kemu paktu, je mo-
so od včeraj razuaSojo govorice, da bo Pnšlč takoj po odobritvi rimske pogodbe podal ostavko. To govorice jo zabeležila tudi <Politika>, Zaenkrat so ne potrjujejo. Težkoče z džemijetovci so izzvale med radikali veliko razburjenje, ker čulijo ne-sigurnost svojo situacije. Radikali so Izjavljali, da bodo v nekaj dneh obraču-n;": z džemijetovci tn pozvali demokrate v koalicijo. Ministri so kar odkrito nagla-šr.ll, da bodo pokrenlll vprnSanje koalicije z demokrati, fim bo ratificirana italijansko jugoslovenska pogodba. Demokrati nasprotno izjavljajo, da jim ni o tem ničesar znanega iu da o talil ponudbi no razpravljajo. Podajanja za ustvaritev opozl-cijonalaega bloka se bližajo zaključku.
Beograd, 18. februnrjn, p. Pžemijet so je danes ves dan pogajal e Pašičem ter je
rala vlada pristali, da Vujičlč svoj dopoldanski odgovor ponovi in popravi. Vsled tegu Je prišlo ua zaključku današnjo skupščinske seje do burnih prizorov.
Zagreb, 18. februnrjn, r. Včeraj se je vršila seja vodstva IIRSS., kateri sta prisostvovala tudi posl. Korošce in dr. Uresničil. Njuno poročilo je bilo odobreno, de-flnltivni sklepi pa bodo storjeni, čim so po. ajanja z Ljubo Davldovičem popolno, ma zaključijo. Dr. KoroSec in Hrasnlca s!i se sinoči vrnila v Beograd.
Beograd, 18. tebrunrjn, p. Danes dopoldno Je dr. KoroSec poselil Davidovi, ča, mu poročal o svoji konferenci v Zagrebu in naglašnl, da so bili v Zagrebu s njegovim referatom popolnoma zadovoljni ta da Je dobil zopet od radičevrev pooblastilo, da nadaljuje pogajanja. Se«
odklonil dopoldanski odgovor ministra daj se prifnkuje povralek Voje M->rink«v Vujičiča na Interpelacijo radi incidentn 1 viča iz Sarajeva, na Kosovem. Ker je džomljet grozil, da'	-
■i	1	• a	••	fi »•••
Francoska intervencija v brciii
FRANCIJA SE ZAVZEMA 7\ Pl.FRISCIT. — VENIZELOS PREVZAME REGENTSKE POSLE.
bo Reke! Posl Gnsogono obširno govo-	y <fc , cna fre
n o razvoju roškega vprašanja. Ona nI	,„nccv in r„Si4 b, ho,jc ,teffl dl Jo
bila našo, toda bila jo neodvisna, država	po,n2j, vcncc ja,ostj 5V0:0 po!iHčno
pod zaščito Zvezo narodov. Neodvisnost	k„ricra n, ITohn.fc ic končal s C;cc,
Roke je bil svojčas	ronoviml bcsctlnm': Ko'iko časa boš Mu
ultimatom Lloyda Ccorgca ln Clemcn-	ssotini šc izrnblial našo potrpežljivost!
Atcno, t8. februarja, h. Zdravstveno stanje Vcnlzclosa se ic toliko zboljšalo. da je računati z njegovim povratkom v aktivno politiko. Predlagano Jc, naj sc mu Izroči notranje ministrstvo.
V prhi rhblsclta Ic očlvldno ludl Iran-coska vlada podvztla korake. Grški poslanih v 1'arlzu sporafa vladi, da teli francoska vlada, nai sc proglasitev republike ne Izvrši z vojaškim preobratom. Pariška vlada Je naklonjena Vcnlzcloso-
vemu programu. Mogoče Je tudl, da prevzame Venizelos namesto admirala Kon-durlotlsa regentske posle.
Atcno. lf- februarla. ). Ce bo regent vztrajal na svojem odstopu bo parlament kandidiral Vcnlzclosa za regentstvo. Mogoče pa je tudl, da bo Venizelos, člgir; zdravstveno stanje jc zopet povoljno, prc-i vzel notranji pordeli še pred prlčctkomi ljudskega glasovanja, da s svojo oseb-' nostjo zasigura svobodo plebiscita.
(Viharno p'oskan|c v opoziciji.) Poslanec Gauro Kapctanovld
ceaua,
ki sta mu za odmero ponujala skadarsko
oblast s Skadrom rašič teg^ takrat ni (musl ) jo „ ,a5a1> da je ,|c„ za sprejel tn mi smo izgubili Skadar. V San ranjnl v naj,c,u< smntra pa rimsko n0a Remo ni Sol nihče, dasi je bil moment za | (,odbo kot najbrczvcstncjgi tkt radika. to ugoden, ker tega ni dovol i 1'ašio. Po ]ov_
PalanzI, kjer zopet ni bilo nič, kor je Pašič zakasnil in je Italijanska vlada podala ostavko, Je prišla rapallska pogodba, kjer Reka ni bila voč pod zaščito Zveze narodov, ia sicor zato, kor so to namenoma zahu-vali Italijani. V Rapallu smo izgubili Cros in Kvarncrski zaliv, o Ska-
Poslanee Jovan Jovanovlč
(zcmljor.) ie konstatira\ da Itali'a v ča. su. ko sklepa z nami zvezo, pošilja v Albanilo svo'c aflente, kl so v zvezi z makedonskimi kačaki in bolgarskimi vstašl. Naša zunanla po'itika Ima za« _,,,., znnmovati same neuspehe. Sporazum z dru ni bilo govora. Dane« ima to v ast ,ta,.Jo b, sc mnr(ll .zvr5[t| ,og,aRno ^
Ista Italija, ki jo namenoma z pogajanj v9CIn ni,rodom. potcm 8e gotovo
zavlačevala ovakuacljn Baroša in Delte, da dobi za tako delo Reko.
Niti jaz, niti opozicija, kateri pripadam nismo proti temu
da se urede odno*,an a sosedi, posebno z Italijo,
gotovo ne bl zgodilo to, da bi neodgovorna ena tre« tjina pos'onccv sprejela odgovornost za to pogodbo.
Poslanec dr. SttmenkovU (dem.) ic uvodoma. obrn!cn proti Nin« čiču vzkliknil: «Slnko, da znaš, s ko'i»
s katero nas spajajo tako velik .nterefi.	^ sc „„-nv',a svetom!.
Toda želimo samo ono prijateVstvo, kl	nr fc, M ,e p„fič fa d.,
jo postavljeno na pravo bazo. To pa tu	ni_ nc rtrf v R(|n!lIj0i dn liri
nI, ampak obstojajo v Nmčlčovem govo-	^^ h| w, vc„ko w,e str)ri1 da nj
m celo odstavki, kl nas direktno Jahjo.	p„.d(lr cvze1 r,,n,,trftrr
Nikdo od nas ne veruje, da bo Musso-	p.cd,tflvljn nlc!op,'nl Ideat. kl
lini izpiemenil svoje nneksionistično - Im	fia po smcmo nikr,,r op„stui. f;,Him
porialistične koncepci o za to, ker sta mu	dl »matra'o mdikšll spomztim z Iti.
Pašič in Ninčič dovolila, da so nad no-	1)io kot RVoj ve.,k din'r.m-ittčcn uspeh,
kaj več kilometrov Kvamora lahko vije	dočIm S(,n p^nSli t(.
italijanska zastava.	pogodbo podpisati, ker ic stal p-cd al«
Italija bo'nasprotno nadaljevala politiko,	f-n-itlvo. kapitidadia a'l vn;ns. —
katero jo Sla že desetletja za časa zveze	(Ninčič: «To-i nisem nikdar re'-et. to
z Avstrite in Nemčijo Oluren aplavz pri	pravite vi M K'ici v mi^cionVpth klo.
opoziciji). Muesollnl sam je rekel, da se	P«h: «Pust'te «1, sni Ninčič sp'oh ne ve,
Italija v svoji politični koncepciji ne bo	k«i povorl!« Vladi, ki se!e m-Tpio med
da'a hip -otizirati zaradi malega mosta na	m-odom. a'edlti v'adi, ki bo se-
Kvarnem.
Nad CC0.000 naših sorojakov v Istri tn na Goriškem mora prenaSatl
in'a mir tn Pubc7en. Zato se mor« se« din'a vVn umakniti 'n nap-ivltl mesto d ruti, kl bo 7ni'n bo'l unošfcvati korl«
najhtrša nasllstva Itali.ianov. Toda naš 1naroda. (Viharno ploskanje v opozi. 12 milijone!.! narod nikdar ne bo poza-, ciji.).
bil na svoje brate (Viharno ploskanje). M"*ri prlmrl. Buren Takljufck. NaSa vlada ne bo šla v zgodovino kot I Podpredsednik skupščine Dragovii Je
Občinske volitve v Gorici
Girlca. 18. februarja, e. Včeraj so se vršile tu občinske volitve. Pašisti so pred tožili kandidatski list! za večino in manjšino in so zmagali z obema, .lugoslovcn-skl volllcl so se v zmlslu tozadevnega sklcna volilnega odbora strogo vzdržali volitev.
Konferenca baltiških držav
Varšava, 18. februarja, e. Včeraj sc je tu pričela konferenca baltskih držav, katere so udeležujejo ministri zunanjih zadev Estonske, Finske, Letonske In Poljske. Poljski minister Zamojskl je povdarjal na otvoritveni seji, da program konference vsebuje prctrcsauje sedanjega mednarodnega položaja in določitev političnega, gospodarskega in umstvenega skupnega delovanja baltskih držav. Cston ski minister Enckcil je poudarjal, da hočejo baltske države medsebojen miroljuben sporazum, v zmlslu katerega bo njihova skupna politika šla za tem, da ne bo samo jamčila za obstanek vseli štirih držav, temveč tudi ustvarila trden temelj za njihovo boljšo bodočnost. Predsednik konfcrcnce je Zamojskl. vse konferenčno delo pa sc !e razdelilo na dve komisiji, politično l" gospodarsko. Bodoča konfcrcnca se bo vršila v Hclsingforsu.
RUSKI CARSKI DRAGULJI NAJDENI NA ANGLEŠKEM.
London. 18. februarja, c, V '-iksuzncm vlaku I.ondon-Hull se Je na.",el majhen kovčeg. Ker v 21 urah uilicc nI vprašal po njem, so ga uradno odprti In našli v .njem dragocenosti ogromne vrednosti. ! Kakor zatrjujejo Izecdengl, se nahaja med najdenimi dragocenostmi tudl briljant »Karov., kl ga je pokojna ruska carica , najraje nosila. Zdi se, da so najdene dragocenosti tiste, ki jih je Rasputln odpravil Iz Rusije.
SAMOMOR KNEZA OBOLENSKEGA.
Pariz, 18- februarja, e. Knez Obo!c:t-ski, kl je bil za časa svetovne vojne pre-■ fekt v Pctrogradu In Jc sedaj nekai let j že prebival v Parizu, sc jc usmrtil s strelom v glavo. Za vzrok samomora sc navajajo rodbinske neprillkc. Pred Imenovanjem za petrograjskega prefekta jc bil knez Obolcnskl guhcrnljskl gubernatnr, šc preje pa bataljonski poveljnik v preobra-
ženskem polku.
.,______-
KAHR ODSTOPIL.
Mnnakovo, 18. februarja, j. Generalni državni komisar Knhr in general v. Los-sov sla odsto| ila. Posli državnega komi-sarljata so prešli v roke celokupnega ministrstva.
DANCNA STAVKA V AVSTRIJL
Dunaj. 18. februarja. |. Število bančnih stavkujočih uradnikov jc doseglo JO tisoč.
RIM BREZ VODE.
Rim, 18. februarja, i. Mesto Je že dva dol brez vode. Iz luga vodeči vodovod Je v dolžini 40 m poškodovan. Prebivalstvo sl preskrbuje vodo iz vodnjakov,
Inozemske borze
18. februarja.
CUUIII: Beograd 7.0ti, New-York 575.75 London 24.07, 1'ariz SO, Milan 24.85, Praga 10.70, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.08, Sofija 4.80, Dunaj 0.0081.
TRST: Beograd 30 do 30.50, Dunaj 0.0322 do O.C825, Budimpešta 0.04 do 0.00, Prr.ga 00.75 do 07.25, Bukarešta 11.75 do 12.50, Pariz 100 do 1(10.50, London 90.10 do E9.35, New-York 23.05 do 23.15, Curlh 8C3 do 402, dinarji 311 do 30.25, dolar 28.05 do 2*1.15, uradni tcČnj zlate lire 445.34.
DUNAJ: Beograd U14 do 918, Berlin 15 'o 15.00, Budimpešta 2.25 do 2.35, Bu-ka-ešta 371 do 373, London 303.500 do 804.500, Milan 3079 do 81)91, Novv-Vork 70.025 do 71.185, Pariz 8032 do 8048, Praga 2047 do 2057, Sofija 540 do 544, Curih 12.815 do 12.8G5; vabile: dolarji 70.SG0 do 71.200, Uro 3075 do 8C05, di-nar ji 90(5 do 1)11.
1'RAOA: Beograd 45.50, Dunaj 4.80, B:rl!i 7.70, Rim 150.875, Budimpešta 11.70, Pariz 150.50, London 149.80, Nevr-York 34.825, Curih C04.50.
BERLIN (v milijonih): Beograd 57.835, Mllnn 183.540, Praga 121.095, Pariz 183.510, London 17.945.OCO, Now-York 4,189.5110, Curih 730.170.
LONDON: Beograd 325, Berlin 10.5. Pariz 102, Rim 90.,rA Ncw-York 420.87, Dunn) 805-000, Praga I4a
NEW-YORK: Beo-rad 135.50, London 4C9.I5, Pariz 419, Švica 17.88, Rim-480, Dunaj 0.1412, Praga 201.
Tcrnilnska kupčija s kava.
(Cene za 100 kg netto, brez skonta.)
Trst, 18. februarja: zn mnrec 095. 030, za maj ik 0T5. C70, za julij 085, 070, za september 0K5, 070, za december 080, 005. Tendenca čvrsta. V minulem tednu so cene poskočile za 45 Ur,

Ninčičev ekspoze o Reki
ji. Beograd, 18. februarja.
Na današnji seji narodne skupščino jo Jmel minister ra zunanj« posle dr. Mom-čilo Ninčič Rledeči ekspoze: , Ma potočllo manjšino skupščinskega odbora imam pripomniti samo par besed. Poročilo manjšine ja čisto kratko in nezadostno, ker no pojasni, zakaj jo opozicija proti tej važni pogodili. Vsi očitki so popolnoma ncosnovani. (Smeh pri opo žiriji in p.otNti). Poročilo manjšine jo (^stavljeno v običajni opozicijski šabloni in podoenjujo vso. kar smo pridobili s pogodbo, (liobnjoc! »Ničesar nismo pridobili!*)- Sporazum s Italijo so mora presojati
s stališča splošne situacije v Evropi in 6 stališča celo vrste dogodkov, ki so tičejo neposredno naSe državo, in ki so vplivali in morali vplivati na smer naše »unanie politike Dasiravno je velika vojna končala z mirovnimi pogodbami, (Dr. Hohnjec- Nato ba; niste gledali), ld so s svečanimi Izjavami stoplo v veljavo in akoravno ii ustvarjeno DruStvo narodov ki ima nalogo, da zbližuj« narode, da Jih nauči skupnega dela za njihovo splošuo blaginjo tor da po možnosti prepreči mod r.jimi oborožene spopade, niti sedi« ko smo stopili že v Se .-to leto mira (Vildor: Tak mir vedno lahko kupite'.), ni v Evro pi nobenc-ra nmirjenja in sigurnosti. (Vu-kosavljevič: Niti v Južni Srbiji je ni! Vil der: Lahko bl bili dali Bolgarski Mnce-'donijo ter bi z njo imeli zvezo! Klici: Ali pa Vojvodino Madžarom!) Ninčič: Na pnčno j« postavljati v Isto vrsto Vojvodino in Macedonijo z Reko, ker bi nas to dovedlo do nenormalnih odnošajev. (Sefcrov: Gaženje mednarodnih pocrodb!)
Istlna, jaz bi imel tu govoriti edino o reškem vprašanju, toda kdo no čuti, da so vse člnjenlee sporazumne rešitve reškega vprašanja ter sklepa pakta prijateljstva med naSo kraljevino in kraljevino Italijo
r neraz-.lružnl zvezi? Brez sporazumno rešitve reškcrra vprašanja ni mogočo misliti »klepsnje p::kta prijateljstva in vzpostavitve dobrih sosednih odnoSajev med nami. (Moskovlje->'.'.! To je bi<o vendar reSono z rapillsko p ■ j'odbo!). Opozicijsko skupine ;'.' ''•i v •'■ivnem s tega stališča, da. Jc Reka previsoka cena
štvo narodov? Nastane velik hrup. pred« sednik zvoni. — Poslance Gjorgjevič: Ninčič ie najbolj pameten kadar molči. Nastane prepir med radikali in opozi«
cljo.
Ninčič nadaljuje: Ali bi mi mogli od Intervencije Društva narodov
pričakovati one koristi, katere so neza« dostno informirani ljudie pri nas priča«
priznali neodvisno reško driavo, smo pristali na to, da ona ne bo naša.
Mi smo torej Reko izgubili že 1. 1920., ko jo bila sklenjena ramallska pogodba, ne pa sedaj, (Gra'a in protesti pri
opoziciji.) V mojih rokah je pismo, katero je po Vati lastni ii.icijativi pisal eden naših resnih nacionalnih delavcev, Hrvat, ki že 30 let živi v neposredni bližini Reko, s katerim se jaz strinjam.
(Opozicija: Kdo Je to? Kaj Citate ano-
nlmna pisma!) Ninčič čita: »Za nas Je
kovali? (Korošec: VI in Pašič sta go« bo|j6) da Reli0 forITiaino puslimo Italiji, vorila, da moremo. Velik hrup, radikali j Rcka je I>0 jraiku in (|ui,u italijanska tor protestirajo. Korošce: Kaj so derete, ko | nnpram nnm Reprijaleljska.» Nato nastane ste to vi sami govorili!) Dr. Ninčič na« j straliovit truSČ, graja in razbijal
daljujc: Arbitraža Durštva narodov je rej predvidena v čl. 13 pakta. Ml bl so mogli zateči samo v slučaju, ako sta obe stranki sporazumni, da naj bo spor pred met arbitraže. Ker sporazuma med na« mi in Italijo ni bilo, bi arbitraža pri Dru štvu narodov sp'ob nc bila mogoča. O« stalo b| nam S--,oo. du se poslužlmo čl. 15 pakta, ki prlpuSča, dn co pri razso« dišču Društv i n .i rodov vloži spe! za In« tcrvencijo v ,'učaiu, sko sc med člani pojavi spor, ki bi mogel izzvati pre'.om. Toda žal niti v teni s ačaju bi nc imeli velike praktične koristi /a naš spor z Italijo. Da bi se obrnili na
razbijanje po klopeh, predsednik energično zvoni i velikim zvoncem. Opozicija kriči: Ne pustimo, da čita lašiiva pi;ma! Vilder: To je pisal italijanski špljonl Gjorgjevič: To je pisal Androv, kl ga Balkan naziva italijanski Spijon. Dr. Korošoc: To je D" Annunzio pisal svoji leti. Šečerov: To Vem je edini dokument za katerega sle dali Reko!
Ninčič nadaljuje: <Jaz se ne strinjam a tem pismom Iv Nato odvrže pismo in ga ne čila naprej.
Dočim jo tzgvbn naše države v tem
Dalekosežnosti tega političnega sporazuma ne more nihče nodoen'evatl. Njegov pomon gre preko sedanjosti v bodočnost. Samo kratkovidni ljudje lahko
trdijo, da smo ta
sporazum sklenili, ker smo slabi.
(Korošec: Narod, ki ja rodil Macchlavel-lija, so no ho držal tega sporazuma. Na-mir, protesti). Ne, gospoda, mi pred vsem nismo slabi, s slabimi ao no sklepajo zvezo, od slabih nihče no iščo prijatoljstva niti piisrčnoga sodelovan-a, Večina naroda je za ta sporazum. (Korošec: VI st« majhna manjšina). Ta politični sporazum kl se oo ni' v Inozemstvu kot modro politično delo, ki bo eni in lrugl stranki povečal ugled v svetu, ima končati eno in začeti drugo perijodo naših odnoSajov z Italijo. Perijoda nezaupanja in nokatorl-krat tudi vzajemnega sum ničen'a ima pripasti prošlonti. So'a j je treba, da stisnemo roko, kl se nam prijateljsko ponuja. (Korošec: Roko, k! nas v ht.ri davi). Ne samo vlada, temveč tudi drugi politični č!nitc!ji v tej državi, v parlamentu ln zunaj njega, lahko mnogo storijo, da se ta atmosfera zaupanja, ki ea tsedaj ustva-ja med nami razširi čim bolj, ker samo ona more napraviti našo dria-
svet Društvo narodov,
da nam msigur« na lep način rcšltc-v
spora, naravno na bl bilo mogoče brez sporazum« spornih strank. Ako bi v tem ne uspeli, bi svet Društva narodov pre« tresal poročilo o vsem sporu ter bl i^dal rešen'e, katero bi on priporočal kot naj« pravične še in najpriklndnelšc. Pri tem bi bile dve možnosti: Ako bi svet Dru« ?:tva narodov sprejel poročilo soglasno, bi bili člani Društva narodov obvezani, da nc bodo ničesar storil proti stranki, ! ki se podvrže sk'cpu sveta. Ako pa so poročilo ne sprejmo soglasno od vseh članov sveta izvzemši zainteresirano j stranke, imajo vsi člani Društva razre« I šenc roke, d« delajo, kakor smatrajo za ! primemo. Predpostavimo za nas naj« {ugodne:ši sltičai, da bi zveza narodov smatrala, da neš spor z ItaTjo radi usta« novitve neodvisno reške države spada pod č!. 15, t. j. da more biti povod za vojno med ranil. Toda naša država nl nikdar stnla na stališču, da cbstoja tnož-; iiost, da gremo rad! reškega vprašanja ; v vt juo z Italijo. Predpostavimo šc to, | dasl nl verjetno, da bl vsi člani sveta Zveze narodov, med niltnl tudi Italija
sporu torej dvomljiva. Je dobiček nedvom-l vo močno in ustvarili predhodne pogoju Ijiv. S tem sporrzumom ne zgubimo niti za zadovoljitev vseh upravičenih želj pršenj naše zemlje. (Opozicijat Recite: ne j našega naroda. (Radikali ploskajo, opo-dobimo ničesar!)	i zicl.ia proteftira).
Občinske volitve na Jesenicah
LLP NAPREDEK DEMOKRATSKF G \ DELA. — VELF.ZN\ČILNO NAZADOVANJE KLERIKALCEV. — VSLED ABSTINENCE SOCIVLISTOV IN KOMUNISTOV SO KLERIKALCI DOSEGLI VEČINO.
V nedeljo se j-- na Gorenjskem v eni prvih naših industrijskih občin iz-! vršila volitev v občinski zar.top, ki jc jltrccko osvetli't položni v vrstah našega delavstva. Na Jesenicah j-j po dolgom umikaniu vlade vendar enkrat prišlo do občinskih volitev. Skoro 1300 voPlrev močna občina dovoljuje »attf-marš* vseh strar.k.
Pojavila so je naša JDS, SLS tor dvoje delavskih strank. NSS se ni mogla pokazati na bojpču, kor se pravilno uvldcva, da je bila Meja te stroje tedaj močna in simpatična, ko je b''a v čisto strokovnem boju pol nacijonalno zastavo, da 'e ra tisti dan bila tudi strokovno oslabljena, ko jo je strast nekaterih zavlekla v dne-.io strankarsko politiko. NRS jo na Jesenicah n-mogoča.
-.10
dobre In prijateljsko odnoSa'e s sosed- | skovali za našo tezo. Kakšna obveza bl kralevino Ne podcenjujemo pomena I v t™ za nas najugodnejšem slučaju ob-Rek«. Točno pa je. kakor sem rekel, da šolala *a Italijo? Ona bl bila obvezana, brez rešitve redkega vprašanja ni mogo- | da nam no	^jno-^ Od tt obveze
iic imeti dobrih in prijateljskih odnosa,'ov ' '" ' ' b sosedno kraljevino. (Magovtc-vič: Dobro odnosa je na škodo naSo države!-). Saj vsi dobro vemo. koliko nepiijateljev te države je želelo in delalo na to, da bi so na--i odnošajl z Italijo čimbolj poostrili, iViider: Italija je to delala sama, da Vas privlli in dovede semkaj, ona je gonila M.-d/.atsko in Bolgarsko proti nam! Maj- j j ;ič Vildor.iu: Zbirajte dobmvoljco in haj- „
ne bl Imeli ml nebene utehe, ker Je Italija držeč Reko v svojih rokah, bcata pos-sidens. Ml bl
v (cm za nas najugodnejšem slučaju ostali z lepim moralnim uspehom, ne bl pa dobili ničesar. Odnošajl z Italijo pa bi sc poslabšali, morda tudi cclo poostrili na radost vseli ncprljatcljev obeh držav, z tega sc vidi, da sta nam bila v stvari na razpolago samo dva pota za rešitev lite na Reko). Ninčič: NereJeno refko reškega vprašanja: Ali prijateljski spora-prašanje jo imelo kot nadaljnjo reper- zmn, ali pa da ga pustimo nerešenega, usijo uveienj«, da deli nas in Italijo kar bi z drugimi besedami pomenilo,
v dva neprijateljska tabora.	1
To je dovedlo v neprllike v »t one, ki
so bili prijatelji obeh strank. Vselej, kadar so nam lofeli napravili kako uslugo, so se morali vprašali, nll se to v Italiji ne bo smatralo kol neprijuteljski akt in obratno. Kazen lega se reškemu vprašanju v iuozemstvu pripisuje mnogo večji • pomen, nego smo ga pripisovali mi in Italija. (Vilder: To je res, ker vi uiste .tc-iu vprašanju pripisovali nikakega pomena! Opozicija se smeje). Opozi i ji je "pmešno, vendar pa niliče od Vas državotvorne opozicije menda ni za to
da gremo radi Roke v vojno. (Opozbljn gromka protestira, fiečerov:! Kdo je ia vojno, kl jo omenjale?) Ne more 83 očitali vladi, da se ni pobrigala za ustanovitev neodvisne reške države (Voja Lnzlč: Vi niste nič delali ua to in niste šli na arbilražo pred Društvo narodov, kakor je Pašič lukoj izjavil, da poj-de). Po vseh dosedanjih poizkusih je jasno, da se prijateljska rešitev reškega vprašanja ne more izvesti drugače kot samo s priznanjem onega stanja, ki je obstojalo že šest let, ln to je da	I
Reka ostane detinitivno v rokah Italijo. (Pribičevič: Pa to je kapitulacija Vlailel)
i!a ga reši Italija sama. kaktr so jI zdi primerno,
t. J., da Izvrši aneksijo, ml pa da protestiramo na vse strani. Za »beograjsko vlado., kakor sc to pravi v Zagrebu, bi ta druga solucija bila ugodnejša, ker sc nc bi nioglo trditi z onimi pozami zajcii-ničarjtv, da beograjski vlastodržcl Izvršujejo enostransko delo izdaje hrvatskih interesov. Prcccnite samo, ali Jc vlada, da bi izbegnlla nevarnost, da ji Radič očita izdajo interesov hrvatskega naroda, mogla sama rešiti reško vprašanje dru-i gače, kakor sporazumno iu na prljatelj-■ ski način z Italijo?
Za RacMča,
datsklh list In sicer klerikalna, demokratska, 2 radikalski, komunistična In soci-Jallstlčna. Na komunistični In socijallstlč-nl kandidatni listi Jc okrajno glavarstvo ugotovilo ponarejen podpis ln sta bili obe vsled tega razveljavljeni; ena šele 2 dni pred volltvljo. Zaslugo na tem Imajo klerikalci. Na radikalskih kandidatskih listah so bili pa na obeli skoraj Isti kandl-datje, kl Jih Jc moralo okrajno glavarstvo vsled tega črtati na obeh listah, Na eni Izmed radikalskih list (grupa \Vebcr In dr.) je bil vrhutega ug< tovljcn ponarejen podpis in Jc bila vsled tega razveljavljena. Na drugI radikalski listi (grupa k. StcfanovIC pa Jc ostalo Izmed 66 kandidatov ln namestnikov samo 23 kandidatov in namestnikov. Veljavne so bile torej samo tri liste: klerikalna, demokratska ln rsdikalska. Komunisti in socljallstl
abstinenco, ki so Jo tudi strrgo držali. Izmed 1270 volilnih upravičencev se ic udeležilo volitve 654 (51.3 odst.). Dobili so klerikalci 378 glasov In 19 odhornlšklh mest (eno z ostankom), demokrati 345 glasov In 12 odbornl-klli mest (s krllč-nlkom), radikali pa 31 glasov ln 2 odbor-nlški incsti (eno z ostankom). Klerikalci so se posluževali pri agitaciji In sploh pri volitvah grdih sredstev, pa so vkljub temu nazadovali z ozirom na skupščinske volitve lanskega leta za t42 glasov. Dc-
Oprij"l se je je gosi. Web"r, ki se ra so PrcRlasill na svojem shodu v soboto sno.niin.lamo ?e na Bledu, in s tem je "*""" bPn stvar pokopana. VVobor s-m io pj-vihu radi suma potvorbe podpisov v kazenski preiskavi. Druara listi NRS ni dobila niti tol'ko glasov, kolikor je kan il lntov. Čkodn truda!
Poei'a.li«ti in komunisti sc gledalo ljubosumno kakor deea. T i«tr> so delali površno. Ko pa so ii'i klerikalci "jrili ra nepristnih podpisih, so bili »ogorčeni*, n ker nima'o nobenega vodstva, ki M s« znnie brigalo, so ta- , vali <em ln i'a. Klerikalci so pihnil ra ?(,1<rat1 Pa s" napredovali za 132 glasov, znani meh »bar.kirirv* h «kar.|ta'i-1 ?na_4Ul!°1.,e,z!„.r®d!!c®.le'.r vk],ubJc7,u stov* In nborri soelialHIčnl voditelji so vrrt»t| TVivr} »iml »o 'istl^ktlv-no čntl'1. da 'e n!11wn de'*nnst strmoglaviti in Vi znova t' Vt^tknlen, A vrvlItePI riso hoteli, Bnli so se dru^ drutretra In s« Iz^ovrhll. Dobro v^^o. rla den>r,kr"f! ti>i'o ne e-e delni"« «Krn.n|<ke	finihe» jn da
ie rrnvnriPen:-5 o kapitalnih prazno ('""č-vriK A !zTrhi'i so glave in kleri-mnrpver se te fosrePil. Socjin1!-sti vseh struj so vr*i'l nn'strožjo ab-"stinr-nen in vi tako d^nrsko pr-mo'- i, 'in so je klerikalna lnt-!."a olmesVn. "nrrado. dn »o "ni tcle-P.-iM nni-listo, so socialisti omogočili klcri-ka^-em v e f I n o!
A mr-Vi^-i	t, vs-t-ko rn
«tr.T-i JDe'. T»-e-l par 1et| ?.p notisnVna v trfllo p»f>-«vJnfi. J«	o-l|,--'+n
tega ljubitelja miru In mlrotvorca, Ki sc|-wl svojo firr-n |n « sve'im občinskim
livali z intimnim prijateljstvom s Toro-rom Aleksandrovem, reško vprašanje v stvari dosedaj ni obstojalo. Radič jc bil vedno pazljiv napram Italiji ter jo uve-raval, da so ji Srbi ncprijatclji, da pa Hrvati želijo najboljše in najprisrčnejše odnošaje z njo, pretil je cclo z revolucijo v Hrvatski. V času pogajanj za Reko, Jc Radič delal vse, kar jc bilo v njegovi moči, da poslabša naš položaj. Predstavljal nas je kot imperijaliste In mliltariste, kot dokaz svoje miroljubnosti in dobre volje
Res, po mišljenju nekaterih krogov stn Pa Jc
razen rešitve s prijateljskim sporazumom obstojali šo dve moinnstl.
ponujal Italiji r.evtraliziranje vzhodne obale Jadranskega morja,
da zahteva vlada arbitra?« a l da oustl to . ,	, . , ,, , . ,
i.i/i i i u	'-orci vstKa hrvatskega PrimorJa In vse
fpra-anjo odprto. Kakor je sploh znnno.
nrcn.|rcm. 7.lr,",''i tn pfnnove v hoj zn r>bri,"0, l;i bi InK-n no-l do-b-im vo'-'»vom mo^nn stnriln za ee-'o Corpntalr/V O I 'nnj ig n-S,, Jj^f^ prj. dni i'n rM 100 Tn to v dnlnvM ob. "ini, dokaz, da se nvažnV plen trud, da sn ponnlnnrrn no<!V"ti širokim s!o-!om lind«tva in jp v nlel en.ikoprnvon nrost-or t'i-l| n nnJn dp!,tvctvn. Np s
da so bili vložili 2 listi, niso spravili skupaj več kakor 31 glasov. KlcrlkalcI so spravili na volišče vse do zadnjega glasu. V krogih dcm< kratske stranke, kl je nastopila popolnoma edina In složna, vlada vsled Izida volitev veliko zadoščenje.
Klerikalna zmaga ie poslednja na Jc-scnlcah. Mogoča Jc bila le vsled razveljav IJcnJa soclialistlčnih list, kar so socljallstl kvltlrali s tem, da so ostali doma. Njihova zasluga Jc terej, da dobijo ,lc-scnicc šc enkrat In to zadnjič klerikalnega župana.
DEMOKRATSKIM VOLILCEM NA JESENICAH.
Vsem vrlim In zavednim somišljenikom, kl so pri občinskih volitvah dne 17. t. m. oddali glas za demokratsko listo, Iskrena hvala. Somlšllenikom, kl so pri volilni bcrbl posegli aktivno vmes In priponi, gll k tako častnemu in lepemu uspehu, bodi Izrečena tem potom šc posebna zalivala.
Krajevna organizacija JDS. .lescnlcc.
Dr. Kogoj, predsednik.
mo, da bo klcrtkalno-soeijallstlčna jo. spoda to prakso se nadaljevala. Oprosti^
vse svoje čcstlte somišljenike mestni,, davščin. Naj jih plačajo naprednjaki, ki Itak vedno vpijejo, da Je Ljubljana nji. hova.
+ škandalozen napad na LJubo Da. vldovlča prinaša beograjski »Balkan, pod uvodnim zaglavjerrt; »Azljatska du'.-, ohlapnega starca.. Je to žalosten doku. ment nebrzdanega strankarskega fanatiz. ma, kl jc slccr v skladu z »Balkanovlni, i.nenem. obenem pa tako podel izrastek, s kakršnim je treba pomesti. Napad mr. goli najprostejših poccstnlh psovk. «v vas jc zlezla divja zver, ki vas bo nauna-!a le na sekiro,, pravi »Balkan. Davida, viču In mu odreka srbljausko pokoljen!« in — kulturo. Četudi jc od »Balkana., ju preveč, za take lopovščine mora odgo. varjatl njegov pravi lastnik eksinlnlster Vellzar Jankovlč.
+ Zveza NSS s radikali. Oospodjj voditelji NSS od vseli strani dobivajo graje, kako so se mogli spajdašltl z radikali. Saj Je jasno, da se ta stranka n| mogla več držati, a da stori nesiaven ko. ncc v objemu z radikali, tega si pač niso predstavljali Idealni narodni delavci, kl so svoj Čas snovali narodno-delavsko orga. nlzacijo In potem narodnosocijalno zvezo kel strokovno organizacijo v najtežjem boju s tujci In internaclonalci. Mesto da bl narodnosocialno gibanje vrglo od so. be politiko In se utrdilo kot strokovna nestrankarska narodna organizacija, grj naprej v obupne kombinacije. Ze ko je Jadranska banka kupila Zvezno tiskarno ln žnjo marsikaj, kar se Je je držalo, le bi la stvar Čudna. Ko pa Je »sanirala« neko narodnosoclalno polomijo. Je bilo že Jasnejše. Decembra jc prišlo do novih do. godkov. Izve sc seveda vse. Zdaj gospodje tajijo, a zaman, Iter vse okolnostl po-tr|u|cjo, vse Izjavo In pisanje vodvtva NSS, vse dokazuje isto. O. Deržič v obu-pu za poslednje pristaše kriči: laž, laž, dokažlte. Gg. Deržlču in tovarišem nl treba, da dokazujemo, kar Itak samt ve-do. Oni so dolžni odgovoriti javnosti, kar se jih ie vprašalo, a nc s tajenjem, ampak z dokazi. Da pa bo odgovarjanje lažje, za danes vprašujemo naprej: Koliko plače se daje enemu od vodil NSS za njs-govo »delo* pri »Narodnem dnevniku.? Ce objavite številko bo morda kaj več razvidno. Morda objavite pravo pogod-bo z »Zvezno tiskarno, za »Novo Piav-do»? Glede podpore, kl jo znašali r.ad
I	milijon kron, bo pa najbolje, da g. Det-ŽIC objavi račune...
+ Radlievl intervjuvl. Radič Je zo-pet enkrat dal beograjskemu tisku, kl slo-
II	v radikalski službi, povoda, da ga hru-11 od glave do pete. Ustrežljivo Je na<ve-zil dcpisilku sofijske «Zore» svoje sodbo o sp»' u tned »srbsko finančno In vojaško oligarhijo* tc- »hrvatsko seljaško demo« kratijo., pristavil ocvlrk. da jc Pašič nJemu, Radlču ponujal ministrsko podpreel-sedstvo ter hrvatskega bana po niesovl volji; razodel ic nadalje Radič, da so lir-vati za iederacijo svobodnih In neodvisnih jugoslovanskih držav, v nobenem *i'> čaju pa za enoten centralni parlament In zo kralja, ker si bo lastnega bana že Izbral hrvatski sabor. Pod konfederacijo razume Radič zvezo svobodnih in neodvisnih držav: Hrvatske, Srbije, Slovenije ln — Maccdonlje. Črni gori bi se pripustila samoodločba. Itd. itd. je Radič bolgarskemu novinarju natrosil fraz In fan-tazlie, da Jc končno res težko uganiti, koga hoče v tako važnih momentih, kaker so sedanji, vleči za nos, če nc sebe samega.
Politične beležke
ne arbitraža more zahtevali samo v slučaju, kjer obstoji sporazum med strankami, in sicer sporazum v tem, kdo bo vršil arbitražo In o predmetu, o katerem naj se arbitraža vrši. Po rapallski pogodbi obstoji med nami sporazum, da Ima v \
Dalmacije. Ono, česar so se naši delegati bali kot živega ognja pri mirovni konferenci, In slccr da sc nc proglasi ncvlrall-ziraujc Dalmacije, jc Radič ponujal Iz svoje volje In cclo šc več, vsega hrvatskega Prlinorja.
. . . ,	„ , , . ,1 Prava sreča je za to državo, da Ra-
slučaju, ako se no ze<linlmo glede meje,1,^	gvoj ' olitlCno
spor presodili predsednik švicarske repu-	McJe hwJe in ^ j ^ v j,a.
bilke. Kot se vb'1 ni predvidena rr I-	Hji n!mlio vswr,„ nj^ovrmu Jvorjo-
tr- i glede usliar Ivo neodvisne rc.kc	•„ jn prekrasnim potuldbam ni|l5c m
državo, niti za kako drugo vprašanje v	gmatra., za rC8nCga. 7a njora obstoji
zvezi s tem, temveč samo za spor glede	r0&ki proi,|em fPic od one,a m(;TI1pn.
mej. Razen tega se nI dosegel predhodno	ko sta so na5n In ftallkiti^lvn vlada
+ Seja občinskega svota zopst od-
,	.,...,., ..........godena? Po tcni ko so sc maglstratul
frri'0 o hanklr.nn in	ne s mogotci nekaj tednov norčevali Iz obč.
n(v1-rp,n,pm }n dpiv"-(vri'o, smrak z zastopa ter neprestano odlagali prora-"M*nim ČP tn ■'I 71 vin pnhvr.'"*,rlm rlp- eunsko sejo, so zadnje dni klerikalci pri-lom v kr'»r-nlh |n «trrk—oT^nj. Cc|, pr;povcdovati, da so že »panali. ko-za"!'ab nrtVMmo kn.l zt dolav«tvo. I muniste, ki da so sc udali ter bodo za Za klerkaleo so tudi J-^Lške vo- rnznc male koncesijo odložili bojno kop-lltve turoben m-nicnto. Povsol rre je. Izgleda pa, da so se klerikalci prelil-njihova moč •"•■vti, pri vsaki priliki, tro hvalili. Kakor nam namreč poročajo, ko P'lhajajo široke HuiUke plasti, da bo za četrtek odrejena seja obč. sveta odln'a'0 sv'p mnenje, se vitli, dn za- ; najbrž zopet — odložena
pristanek predsednika švicarske rcpubll ke in je la pristanek dvomljiv, saj je znan mednarodni položaj Švicarske in
sporazumeli, da ca skinrta z dnevne ga reda in omogočita prijateljske odnošaje. Ttidi od drugih strmi opczici-
stnlno prizadevanje, da o''rnnl ■ 8Q gfl vcdno p0Iiav|taje krlttkr. Inosl) (Vilder: Pa to Je ravno do-
n,"
n tralnosl) ,....... .. ______ —
bro » nas. da Jp nevtralna!) v v«e'. po-i vlada je Re':o Izročila Italiji U""iP< »porih Zn ustvaritev neodvisne In s tem pfkodovaln llvljenske Inte-r"~"-e države -"m pa z rnpnllslro po-odbo rose naše dr'cve. Niti eno piti drugo niti nl predvid-na možnost, da te zale- ni točno. Pati se more samo ono. kar «emo k arbitre«.	|se Ima in ravno to mora nJemu pripa-
Posl. Lazič: Zakaj nlsto ra pred Dru« j dati, ko pa smo js rapallsko pogodbo
npan'p v SLS pada in da lindtfvo ?nre"'c-1n;e. Z nečuvenim moral i on i m nritiikom, z vio umetni /io svojih avtonomlstlčnih fraz in vso brezvestno 7'oraho cerkve in vrre so spravili
4- Dve naravnost ne verjetni zgodbi čujemo lz raja naše črnordeče mora-lične člstutc. Direkcija ljubljanske cestne želcznlce Je dosedaj dajala štirim višjim uradnikom magistrata brezplačne letne
klerikMei vse. kar so močil, nn voli-1 vozne listke na razpolago. Slavna klerl-
?če. Rezultat jo p o r a z r n. 0-1 lanskega leta ie r.vPo število njihovih glasov od 520 na 378.
Jespni-kn volitev je otvoritev volilnega boin. V tem boju bi'lo mase demokratskih ve'ilcev po vzoru jeseni-
kalno-korunovska magistralna večina Jc sedaj tc listke uradnikom odvzela ter so si Ji;« med seboj razdelili gg. obč. svetni-kl dr. Slanovnlk, Pire In Tokan... Kakor znano Je v Ljubljani s sklepom obč. sveta, potrjenim od vlade, upcljan obči
ki'i somišljenikov korakale složno v davek na ponočnl obisk gostiln In kavarn.
boj zopct 1-lerikn'i.zem. Vsem 'e nude-na roka, da gredo r, nami. Kdor pa noče. naj si posVdlce ••-'-l.iu'« sam.
JosorHtl so"l!a!isti in kcvr*!«'! bo *
Jcsr.ilcc, 17. (c' rtiarja Danes so sc vršile pri nas občinske
KlcrikalcI pa očividno sodijo, da ta davek nl za vse. Izposlovali so namrci pri županu, da Jc s svojim »dekretom« oprostil gostilniškega In kavarniškega davka nastavljene« — električne žclcznlec, kl so menda vsi organblranl v klerikalni stranki. Ne vemo sicer, odkod Ima župan pra vlco dajati davčne privilegije, originalna
volitve. Vloženih Jc l?ilo prvotno 6 kandt-, pa Je ta metoda prav gotovo. Prlčakujc-
299-Ietn'ca ruske akademije znanosti
Ruska akademija znanost/ je dobila ra ski značaj Me svedi XVIII. stoletja, ko j« deloval znani učenjak Lomonosov. Ustanovljena pa je bila že leta 1721, d.wi jo smatral Peter Veliki 'o svojo odredbo samo kot si:.b začetek, kateiega dobre posledice naj uživajo potomci. Akademija je štela takrat nekoliko inozemskih profesorjev, kateri so bili povabljeni v Rusijo na predlog filozofa Laibnitza. Rusija ni imola takrat niti one gimnazija in univerze. Rusko občinstvo pa jo žalovalo za denarjem, katoroga so dobivali Nemci: »Saj eo ti pisali nepotrebr.^ knjige, katerih noben Rus ni znal čitati*.
Akademija znanosti jo ostala do »cdai v PetrogTidu, dasi je ta prenehal biti
lavno mesto Rusijo. Svečanosti o pril iiki 200-letniee bi sa morale vršiti leto« v januarju, a so zaradi razmer pionoše-no na kone: leta. Akademija je namrcJ popolnoma brez srodstav ir. jo odposlala v Moskvo posebno zastopstvo, katero naj bi izprosilo potrebno podporo od vlade. Vodja jubilejnega odbora je akademik Fecrsmnn. V slučaju, da bo sovjetska vlada dala denar na razpolago, natisne Akademija več posebnih slavnost« nih izdaj. Po sedanjem načrtu bi Izšla cola vrsta manjših brošur po 8 do 8. tisk. polo, knteie naj bi podale zgodovinski pregled delovanja posameznih akademič-nih institutov ter ustanov. Drug« knjiži' ce pa naj bi podale zgodovino posamei-nih znanstov, katero je gojila Akademija, in povdarjalo zasluge njenih Članov. Se do-sedaj se pripisujejo n. pr. nekatero iznajdb« I.omonosova učenjakom, ki «® živeli sto let pozneje in le ponovili njegove, javnosti neznane uspehe. Malokdo tudi vo, da jo Lomonosov Izmislil in vpeljal v rabo mnoge, aedaj občo znane označbe fizičnih Instrumentov kot »termometer* »barometer* in slično.
Slavnostno izdaje petrograjske Ak.i'!* mija bodo bogato ilustrirane ln bodo ob1 segale v čelom do 200 tiskovnih pol gradiva.
Naši Kraji in
Demokratska nedelja
ŠTEVILNI USPELI SHODI IN PREDAVANJA PO VSEJ SLOVENIJI.
Shodi v ljubljanski oblasti
Prošlo nedeljo se je vršilo v ljubljan-jld oblasti 16 lepo uspelih sestankov in predavanj.
Gospodarsko In polItICno društvo v Sp. Slškl
le Imelo svoj občni zbor v prostorih g.
Petra Stopica. Ob Številni navzočnosti Članov je g. podpredsednik Al. Lombar ctvoril zborovanje ln pozdravil navzočo G. Cimerman jo podal kot tajnik Izčrpno poročilo o delovanjn odbora r protekli poslovni dobi, omenjal spremembe v odboru In zaključil s pozivom, na vztraj-aejSe ln podrobnejšo delo.. Po poročilu g. blagajnika jo občni zbor izvolil t novi eilbor sledeče gg.: predsednik Maks Svoboda, Zgor. Slika, Alojzij Lombar, podpredsednik, Milan Cimerman, tajnik; Nan ie TaSar, blagajnik; odborniki: Drenovec Petelin, Simončič, Mlakar, Mrak, Cerovoc Grčar, Abram, GrašiS. Po soglasno Izvršenih volitvah je podal poročilo o politični situaciji dr. Rape, nakar je g. Cimerman predaval o »Davkih In taksah«. Oba govornika sta žela obilo priznanja.
Pri Dev. Mariji v Polja se je vrSil ob lepi udeležbi ob pol 10. uri dopoldne v gostilni pri Kuharju sestanek, ki so se »a udeležili somišljeniki iz vseh sloje* ondotnoga prebivalstva. Z odobravanjem so vzeli na znanje poročilo dolegata načelstva g. Juga iz Ljubljane o politični situaciji in o dolu JDS v korist narodu in državi. V ospredju zanimanja so stali vpraSanja opozicionalnega bloka, splošne gospodarske krize v zvezi z nemočnimi davščinami, razmere pri Kmeti) tki družbi in brezuspešna politika SKS.
V Hrastnika k> jo vršilo ob 3. uri popoldno pod pred-»adstvom Sok ravnatelja Gnusa javno tborovanje demokratske stranke, na ko-jem'je govoril kot delegat načelstva :g. dr. Albert Kramer. Cepi a v so socialisti Istočasno sklicali protishod, je bilo naše '.lorovanjo prav dobro obiskano. Okoli 100 ljudi je napolnilo gostilniško prostore pri RoSu. Mod navzočimi so bili tudi »akatori pristaši SKS in SSJ, ki so z ostalimi poslušalci odobravali izvajanja tir. Kramerja. Shod je sogiasno sprejel sle deči resoluciji: Najodločneje p'oteMira-ir.o proti krivičnemu tak<trnn'<u ljudiko-»Iskih izpričeval, ker jo z ridrvdansko ustavo zajamčen brezplačen osnovnošolski pouk. Prosimo naSeMvo JDS v Ljubljani, da interpelira pri e nitrati Trbovelj tke družlie, naj po moiioiti omili «edaj nastale visoke dajatve t a zavarovanje v oddelku za višje dajatve pokojninskemu zavodu v obrokih na 60 moieco- in ne na, 24 mesecev, kakor vj laj predvide-»o, Sedanji zavarovalni prispevki prodajo plačilno možnost posebno mladih nameščencev, kor znaJajo povprečno eno petirko mesečnega zai t:žk i. Družba naj bi priepovala višjo dajitvn. da bl so vsaj nekoliko olajšal položai nastavljencev.
V Krški vasi pri Brežicah M je vršil ustanovni Občni zbor K. o. JDS. Okrog BO ljudi jo prisostvovalo izvajanjem delegata načolstva JDS g. dr. Rapeta, po katerih se je razvila daljša debata o povišanju trošarine na vino, o zadnji povodnji in končno o kaluku. Z sanimanjem so nnvzoči poslušali pojasni !> k ugovorom s strani navzočega pristaša SLS, ki je potem iskreno pripoznni opravičenost trditov dr. Rapeta in ee z njimi končno tudi strinjaL Debata je bila najlepši dokaz v kakšni zaslepljenosti tava ljudstvo, dokler posluša le eno plat zvona. V odbor K. o. so bili Izvoljeni sledeči gg.: predsednik Josip Lovko,
upokojeni finančni nradnik, tajnik Kovačič Anton, mlinar in pos., blagajnik Ogrin Slavko, uradnik, odborniki: Uro-har Miha, mizar, Coškovič Ivan, pos. sin, Lopatič Frane, kovač, riltauer Franjo, krojač. Lepo uspeli zbor se je končal s trdnim sklepom podrobnoga dela ▼ področju K. o.
V Medvodah se je ttIII sestanek K. o. JDS. Udeležil se ga je kot govornik Iz centralo g. načelnik Ribnikar. Podal je poročilo o sploš nem političnem položaju, na kar se jo razvila debata ln so bili iznešeni predlogi o organizaciji okoliških krajev. Sto-cilni udeleženci so odšli z zavestjo, da je podrobno delo posameznikov predpogoj uspešnega napredka in razširjanja demokratske misli.
V Clrknhl pri Rakeka se je vršil sestanek demokratske stranke v salonu gospoda Zumra. Kot delegat načelstva JDS. se ga jc udeležil gospod dr. Dinko Puc. Ude'cžba je bila prav lepa, posebno so bili z zadovoljstvom pozdravljeni tudi nekateri pristaši SKS., kl so prisostvovali zborovanju. Dr. Din« ko Puc je obravnaval naš notranji politični položaj ter gospodarsko stanje s posebnim ozirom na obmejne krajo. Po govoru se jc razvila precej živahna debata, katere so se udeležili gospodje: Zuljan, Meden, Kastelic, Dular, Ilomo-vec itd. Soglasno je bila sprejeta slede, ča resolucija: 1. Zborovale! zbrani na javnem shodu JDS dne 17. L m. v Cirk-nid pri Rakeku apelirajo na vlado, naj o priliki razmojitve z Italijo z vsemi si« lami dela na to, da se določi kot meja med obema državama vsaj katastralna meja obč. Cirknica In Dolenja vas, ker leži po sedanjem stanju ves gozd in del pašnikov pod Italijo, kar pomenja za prebivalstvo cerkniškega okraja, ki ima glavni vir dohodkov iz gozda in živinoreje popolno gospodarsko uničenje. Z veliko bojaznijo zasleduje prebivalstvo vesti, kl zatrjujejo, da se bo meja še celo preuredila v našo škodo. Vsled te« ga poživljajo zhorovalci vse odgovorne činitelje, da skušajo z vso odločnostjo preprečiti grozečo gospodarsko katastro fo. 2. »Dvolastnikom naj sc prehod čez mejo olajša a tem. da sc jim izdajo stalne in brezplačne prolaznico. 3. »Od« pravijo naj sc vizumi na potne liste*. 4. »Dovoli naj se izvoz blaga za cerkniški okraj tudi izven žcIcznice, ter naj sc v to svrho določi ena izmed ccst kot ca« rinska cesta *
V Novem Kotu pri Prezldo se Jc vršil ustanovni občni zbor K. o. JDS. v prostorih gospoda F. Clmpriča. Po izvajanjih gospoda Komela v kojth je povdarjal potrebo oživitve dela ie bil izvoljen soglasno s'cdcči odbor: Za predsednika Anton Mihelič, tajnik Fran Jcšclnlk, blagajnik Jurii Lipovec, od« borniki: Anton Žagar, Fran Količ, Poje Alojzij in Josip Pantar. Razpravljalo sc jc dalje o kuluku, ni kar se ie sklenilo protestirati proti uvedbi imenovanega zakona tudi v naših krajih.
Lepo uspela shoda sta se vršila tudi v Skofji Loki in v Kranjski gori.
Predavanja ZKD
V	Ježlcl se je vršilo predavanje Z. K. D., ki jo sijajno uspelo. Froko 90 udele-žonk in udeležencev je z zaniman.cm sledilo Izvajanjem gospo ZemPanove »O gospodinjstvu t splošnem*. Za Zvozo kulturnih društev jo predsednik ravnatelj Jug iz Ljubi ta no obrazložil njen pomen.
V	St Juriju nad Grosinljem se jo vršilo predavanje g. nadzornika Crnago>i «0 cepljenju sadnega drevja*. Skoraj 100
udeležencev je napolnilo predavalnico ln pozorno sledilo strokovnim in zanimivim izvajanjem. Predavanje jo ponovno pokazalo, koliko važnosti so stične prireditve za deželo,
V	Zagorju ob Savi se jo vršilo predavanje «0 pravnem in socialnom zavarovanju delavstva*. G. dr. Rohinjcc jo tolmačil ta za sedanjo dobo tako važen delavski problom in pri ninpgobrojulh poslušalcih žel za izvajanje obilo priznanja. Razvila so je živahna debata, v kojo je posegalo pred vsem delavstvo samo.
V	Vel. Laščah se je vršilo predavanje g. prof. Pavllča: <0 grških bogovih in o posmrtnem življenju v Eli9iu in Tartam* Ob krasni udeležbi je predavatolj orisal grške bogove in verovanje starih narodov v n (umrljivost duše ter njeno posmrtno življenje v Elisiu in Tartaru. Navzoči so sledili z neutrudljivo pažnjo.
Na Vrhniki se je ob ogromni udeleži)! okrog 300 ljudi vršilo predavanje g. dr. Cadeža «0 šelneu, luni in zvezdah*. Nazorno je predavatelj orisal razmerja v oddaljenosti jiosameznih nebesnih teles od zemlje kakor tudi o njihovi velikosti, tako, da so navzoči mogU zadobitl splošen pojem o svetovju.
V	Trbovljah se jo vršilo ob obilni udeležbi predavanje g. prof. Dolžana «0 pra človeku*, Poljudnim Izvajanjem g. prof. so vsi navzoči, kojih je bilo proko 100, plodili z velikim zanimanjem in posogli potom r debato z raznimi vprašanji.
Zanimanjo za javna predavanja rasto od dne do dne, kar priča o veliki važnosti dosedanjega ndejstvovanja Zveze kulturnih društev.
Shodi v mariborski oblasti
Demokratski sestanki v mariborski oblasti so se vršili v nedeljo po vseh krajih, kjer bodo sedeži srezklh oblasfev ter so se ustanovilo erezke organizacije. Zaupniki, kl oo povsod prišli v lepem številu, so izvolili srezke odbore. Zaupniki so poročali o javnih zadevah, odposlanci oblastnega odbora o političnem položaju,
jim zanimanjem sledili poteku zboreva-1 rili subaše In spahlje. Tem so polet tr« nja. Zlasti se je iznesla od kmečkih za-' sovine In krčmarjenja služIli kot zaupnl-stopnikov želja po skupni napredni Ironli ki in ovaduhi. V pohlepu po denarju se z odkritim narodnim in naprednim pro niso sramovali nlkakcga ponižanja ali gramom. Nalo se je izvolil srezki odbor prezira. Mnogi so se obogatili, toda ob-ter sta se določila 2 delegata za glavni enem nase nakopali mržnjo patrilarhal-strankin kongres. Vkljub neugodnemu nega srbskega ljudstva. Ono jih Je'ln-i času so je tudi v Šoštanju zbralo na usta- j stinktivuo smatralo za parazite, kl K« novnem občnem zboru srezke organlza-; Izsesavajo, toda Je vendar bilo prisiljeno,' ctje za Slovenjgradcc-Soštanj častuo šte- ; da z njimi občuje, osoblto v trgovini Do* vilo zastopnikov obeh krajevnih organi- čim so svoje dni poroke med ClncarJI In zncij. Poročilo o političnem položaju ln Srbi bile skoro Izključene, so se pozneje strankinem organizajoričnem delu je po- vendar začele množiti. Osobito po mestih dal delegat oblastnega načelstva profesor se Je prebivalstvo začelo fizično In an-MravIJok Iz Celja, nakar se Je razvila žl- j trope loško stapljati in so se radi tega vahna debata o strankinem delu v teh začele menjati tudi duševne osobilie. Po, okrajih. Srezki odbor Ima sedež v Slo-: Jcnjavala Jc stara člstosrbs.!«a patrijarhal-Tenjgraden ler obstoji lz predsednika »o- nost, narodni tip se je Izgubljal in ustvar. šlanjske krajevne orgnntoclje In učitelja lal se ie nov etični amalgam. Miloša Tajnika, nadalje Iz predsednika Z obogatenjem je Clncarjcm bilo orno-slovenjgraške kraj. organizacije dr. Plr-' Kočcno, da so svoje otroke dali dobro ra a. Inž. Debcvca, učitelja Beline in rnv- Izšolati. Jih vrinili v dobre državne Muz-natelja ftentjnrea. Delegnta za glavni be ter ilm tako pripomogli tudi do nai-k-"gres sta obn predsednika krajevnih v,5ilh stopenj v državni hierarhiji. Na-organizacij. ZnupniUi iz ostalih krajev se darjem z romansko sposobnostjo za orga
priteenejo od srezkega odbora. 7. lepimi bodrilnlml besedami Je živinnzdrnvnik Ri'-'a-il! kot predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.

Svetujemo,
da st n;di&vite blagu za obleke naj-eenejo in v veliki ir.t eri (mlitc»ajte vzorce II le pri mani konfefcoljtkt industriji g
Drago Štab, Llubliana s
it. uuv .na
Cincarji
Čudno ime to, Cincarji, kl Jc potom nekaterih svojih predstavnikov prišlo v našo politično terminologijo In preko novln tudi v prečansko Javnost. Pa nima kaj blagega pomena. Kdo In kaj so Cincarji kot narod, kdo posebej naši Cincarji? O tem se je. zadnie dni mnogo dlskutlralo.
nlzactjo so si znali poedlnl cincarškl sinovi priboriti pristop v glavne družabne kroge. Uili so vedno najrvestejši služab-nlki vsakega reakcionarnega režima ? Srbiji, nič manj spretno pa se niso znali prilagoditi novemu prevratnemu poioža« ju. Pred revolucijo 1903 nI revolucionarna radikaiska stranka štela niti enega Cln-carja, komaj pa je izvojevala preokret, se jih Jc nalezla lepo številu ln so se pocdincl v mej znali pregnestl na prva mesta. Ko je prišla balkanska in nato svetovna vojna, so si znali ustvariti privilegiran položaj, poslužlll kot vujni li-ieranll, bankirji, višji uradniki ali colo ministri, čc že ne to, pa se v armadi vsaj vzdržali v ozadlu pri trenu in sanitetnih oddelkih. Domoljubja ne poznajo, -ker Jih na domovino ne veže niti zgodovina, niti tradicija. Njihov pregovor pravi: »Sv-bilanci ginite I guslajte, a ml čemo zbirati parlnji!*
Denar jim Je resnično vse. Ko so enkrat dosegli kapltaie in oblast, so postali dovolj mogočni. Analogno kakor so vsi
| Beograjčanom -In Srbljanccm splošno • veljajo za Clncarje vsi krošnjarii Iz Jui- rcnegati nestrpni In brezobzirni, tako so nih krajev, kl prihajajo v Beograd In vsa tudi ^^ Cincarji fanatični Vclcsrbl. Ima-druga mesto s košaro ob trebuhu kakor zvczc v vseh- osoblto Kospodarskili naši Hočevarji In Plčullnl. Tako so v šlr-1 kro8i:i- UPU,V ™ tiskarska podjetja.
ln sicer v Mariboru za levi in desni drav-' ski breg, v Ptuju, Ljutomeru. Murski So-I boti, Šmarju pri Jelšah- Mozirju, Sošlnnju, Celju, Gornjem gradu. To 6oboto se bo vršil sestanek še v Dravogradu.
Srezki zbor zaupnikov JDS. ra src« Celjo Vransko, ki so je vršil v nedeljo 17. L m. v Narodnem domu v Celju, je bil dobro obiskan; došll so odposlanci vseh krajevnih organizacij. Zborovanje Je kot zrslopnlk obleslne orgnniznclje vedli pre '»ednik preds. okr. org. celjske doktor Ernest Kolnn in je bil sog'nsno Izvoljen nastopni odbor: predsednik dr. Er-ne«t Knlon, podpredsednik Ivan Rebek, tajnik Anton Zorko, blagajnik prof. Fran MravljnV; nadnlle kot odborniki delegati: Vilke Kukee (Z-'»c), nadiifi!?') Wud'er (Pctrovče), učlteli Lovšin fBrrs'nv?e>, Rn-pič (T"o'zelr>), rotar Pres»čnlk In Frani« Osel ml. (obn Vrnn«''o>, Knriii rfl. Juri) eb Tntoru\ učitelj Franlo Ro5 fftt. Pavel ob Preboldu), ravnnlcli Rt7.i"«l (VMnltO, nndufit«l| Fran Kolufnlk (DrnvMe) ter Kovačič 11 RecelJ (St. Juri) ob lili žel.).
Kot deleizeta za glavni slranVIn kon-ptcs sla določena Tvnn PrekorSek In Ivan Rebek. deleorMI zn obVstnl rbčnl Thor na: dr. Juro Ilrnšovec, Adolf Rad:č In doktor Mmo Dereanl. Pr»"'«"lniki računov so: Volr<v<!rk, Pere In Kost
Po reSPvl fn-mlnr-a nrnrrramn zho-o-vnnii In konsl"i''-anlu e^boi-n s* Je vrSIl r-»-ovor o reMtlčnem »»olpj-hi In o Rta-»'rfintre pH	vrdPvnh. r'"«'!
oM!lns'f|'-. t-t dlskusiia o drugih političnih v-r-.SintIH.
C-frI r^-r .TDft. t Vn-^u In S-"ta-rH. V redello 17. I. m si Je ustvarila krm*-® p--.-n't-i^Milre rn««r,l--nt.-e tndl
V	„-v'-*«'-l. S-'-!1-! i-1 j-IVt-.'»M <'n'l"l.
V	Mn-t-t-i »e le rbr*1« nr"v lero 5Wi'o deleialov Iz celega okraja, kl so z nnjveč-
šem srbljanskem pojmu Cincarjev obseženi tudi Grki, 2ldjc, Albanci lu ves drug krošnjarski zarod, ki se mu ne ve porekla.
j Pravi Cincarji pa so poseben del Aro-munov Imenovanih tudi Makcdorumuni za razliko od onih Rumunov, kl stanujejo na levi donavski obali, tako zvanlli Dako-rumunov, I^o Jeziku so del Rumunov. Aromunl (Armani) so staroselci Balkanskega polotoka, danes pa sc nahajalo le še preostanki v večjih ali manjših skupinah Južno planine Plnda ter v osrednjih In južnih krailh polotoka. Vseh skupaj Jih je menda še 150 do 160.000 duš. Sc v srednjem veku lili Jc bilo mnogo več, v novejši dobi pa kot poseben narod popolnoma izginjajo ter sc prctapljajo v Grke. Slovane ali Albancc. Posebna aru-mutiska skupina, znana pod imenom Cr-novuncl. še živi nomadsko; vzdržuje čredo ovac in sc kreta po viseklh balkanskih planinah od Stare Planine v Srbiji In Bolgariji do Peloponcza. Prej so Crno-vuncl prihajali tudi na Šar-planlno in Ko-paonik, kjer so pasli svoje črede ter izdelovali sir «kaškaval», dobro znan v srbskih trgovinah: — Raztresene manjše arumunske skupine so znane pi.d Ime-! ni: Vlahi, Kucovlahl In Karaguni. Glavno skupino, kl živi v večjih naseljih lastnega j tipa, pa tvorijo Cincarji. Ti se ne bavljo z živinorejo In poljedelstvom; zemlje in živine Imajo kvečjemu za domačo potrebo. Njihova sela tvorijo le prebivališče žen in otri.k, dočim cdrasll fantje in možje odhajajo v mesto za zaslužkom. Kro-, šnjarijo. Nekaj pa Jih Je ustaljenih po mestih in mestecih vzdolž balkanskega polotoka In vzdržujejo kako malo podjetje, gostilno ali trgovinico.
V nekdanjem beograjskem pašalnku , pod turško upravo so se ClncarJI raztre-I sli Iz mest tudi v vasi, kjer so gospoda-
zato jim Je težko iz rok (zbijati Orožje. Da Jc temu tako, to so pokazali slučaji s Cincarji, ki so, ali so bili člani vlade, att pa drugačni važni funkcljouarji tekom teh let obstoja kraljevine SI iS.
Zda} prišla roka le na vrsto, zamorca drgnili so čvrsto, ln glejte! Desna roka cela na enkrat jo postala bela!
(Ndd«lk*van,e eit-Jl.l
Aforizmi
Zakoni sc sklepajo v »nebesih*, se ' živijo na »zemlji* in ločijo v »peklu*.
* i So žensko, ki tako obožujejo otroke,
da jih samo nočejo imeti.
*
Mož premišljuje o življenju, v zon! pa misli življenje.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Llnblianska drama.
Torek, 19.: Zaprto. Sreda 20.: »Beneški trgovec*. P. Cetitek, 21.: »Liliom«. (Ljudska predstava.) Izv.
Ljubljanska opera.
Torek, 19.: »Faust*. D. Sreda, 20.: »Suzanina tajnost*, Mozart in ' Salieri*. »Zapečatene!*. C. Četrtek, 21.: Zaprta
Mariborsko gledališče.
Torek, 19.: »Mogočni prstan*. C. Sreda, 20.: »Mercadct*. E. Četrtek, 21.: »Mogočni prstan*. A.
Celjsko gledališče. Torek, 19.: »Osma žena*. Oostovanje članov ljubljan. dramskega gledališča.
V. razstava »Mladih" v Ljubljani
Klub »Mladih* se je to pot pomnožil i novimi člani, da pripomore svoji peti razstavi, v nedeljo otvorjeni v Jakopičevem paviljonu, do pomena Jubilejne prireditve. Razstavilo Je poleg dosedanjih članov, bolj slučajno sestavljene družbl-« slikarjev In' kiparjev brez enotnega umetniškega .nabiranja, še nekaj novih
nmetnikov ter par začetnikov. Slikarska In v velikem številu zastopana kiparska dela so napolnila vse tri dvorane, Interi-leri so razdeljeni po enotnem vzorcu, luč Je zastrta z barvanlin papirjem Med deli bratov Frana ln Toneta Kralla jc razstavljenih več znanih starejših stvari, med novimi ie najobsežnejše delo Toneta Kralja »Passlo*, oltar, postavljen v srednji dvorani. Za izmučenim »Krlžanim*, ki je upodobljen brez simbola trpljenja, križa. Je postavljenih 10 trikotnih relljefov, v katere so zarisani znaki paslionskega trpljenja. Za utis oltarja je v skupini premalo povdarjena vez, oltar je postavljen brez ozira na intcrljer. Njemu nasproti stoji lesen kip sv. Krištofa, Izrezan v znani manirl. Med c 1 jI prinaša Tone Kralj »Sa-marltana*, kl se ne razlikuje bistveno od obeh ostalih, pač le Iz retrospektivnih vzrokov razstavljenih slik. Fran Krall razstavlja množico plastičnih del, kvalitativno zelo različnih; najboljša dela so male rezbarile, ljubka umetna obrt, izdelana preeljozno ln brez sledu kake kolektivne ideje; v to vrsto spada tudi karakteristična glava matere dr. Cankarja. Plastika T. Kosa vkljub vidnemu trudu nc more doseči teh vzorccv. I. Napotntk je tudi lo pot razstavi! dve šibki delci »Plesalko* In «VoiJo», novi član Af. Oraicm pa Je med dveml razstavljenimi deli pokazal kar zaokrožen plagljat, brezdušno dopolnjen Arhlpenkov »Torzo*.
Med slikami in grafiko se simpatično predstavljajo ilustracije F. StiplovSka, njegova olja so z ozirom na materija! še močno diletantovska, portret Koclanov jc cc!o ponesrečen. D. Vidmar razstavlja oljnate pc.krajlne, njegov brat Kanile lesoreze, v katerih bi zaman Iskal karakteristične osebne note. V njegovem delu prevladujejo nemški vplivi. Dekorativni talent L. Spazzapuna ie s štirimi razstavljenimi risbami In akvareli zelo slabo ka-rukteriziran. Prinašati danes ncorganlčnc posnetke kubistlčnlh, pri nekaterih Francozih tako logičnih poizkusov, Je bud pro . vtncijalen ariahronlzcni. Brunon Vavpo-' tli jc znan Iz Jesenske rf.rstave kot mlaJ začetnik, ki ima smisel za dekorativno nameščanje; Af. MuSiS razstavlja dva otročjo slaba pastela. Upliv grafike sc pozna pastelni pokrajini M. Strojnika. »Vido* jo v barvi In liniji piakat; Fran Zupan razstavlja akvarele ln hudo ponesrečeno oljnato »LiubljatiO!.. Med temi deli so razstavljeni trije grafični listi Vena Piiona. Klub je hotel biti pač polnoštcvil-no zastopan in le obesil že znano grafiko svojega člana, kl sc baš pripravlja na razstavo v Rimu. V tej okolici šele občutimo uprav klasično vrednost tega dela, kl ne pozna aprljornih tez In so prav zato kvalitativno tako mečno separira.
Razstavljeni produkciji, — v kolikor le ni Iz vsega začetka prištevati dilctantlz-mu ln nesamostojnemu posnemanju — se dobro pozna enotna črta. Ne glede na zapisani umetniški pregram ln na kvalitativno različnost se je izkristalizirala ta črta tekom let v delih samih. Velika, patetična linija zveni v plastiki In sliki otlo;
v malih delih pa dobi kot apliciran okrasek svojo dražest, služI dekorju in zbuja dopadajenjc. Rezultat je torej v velikem nasprotju z voljo: »Mladi* ustvarjajo mesto duševnih cmocij dobro umetno obrt, (kar naj sc ne razume kot podcenjevanje!) mesto ekspresivne linije se jc pojavila arabeska, kl bo gotovo dosegla Se v tej gcncraciji svojo klasičnost In pa svoj akadctnlzcin.	P. M.
Matineja „Zveze godbenikov za Slovenijo"
V nedeljo dopoldne ob enajstih jc priredila »Zveza godbenikov za Slovenijo* letos že drugo uvaževanja vredno 1 koncertno prireditev. Dasi našo občin« 'stvo ljubi večerne koncerte, bi se vse« | eno lahko navadilo na nedeljske, dopol« | danske konccrtnc prireditve, in to tem« bolj, če mu nudijo za bagatclno vstop« 1 nino res prijeten užitek. Nedeljska ma« tineja jc bila namenjena v prvi vrsti mladini. Zdi se nam pa, dn so aranžcrjl javnost pozabili opozoriti na to, da jc dobrodošel vsak, tudi starejši posetnik. Sole o prireditvi niso bilo dovolj obve« ščcnc, drugi pa nanjo niso prišli, ke. so mislili, da jc dostopna le mladini. Dvo« rana Unionova zato nI bil tako polna, kot Jo je akademija zaslužila.
Orkester »Zveze godbenikov* je iz« vaiat prvih osem izmed šestnajstih alav« nih Dvofakovih »Slovanskih plesov*. — Ccški skladatelj Antonln Dvofok jc bil pretežno sinfonik, gotovo pa večji r.nln« datclj orkestralnih kot opernih del. Nje«
j govc skladbe odlikuie svež. naraven ri« tem, lirično občutje brez sentimentalni' teto in naravno, impulzno občutenje. Navzlic pregnantni nacijonntni noti svo» jih del je danes DvoFnk obožcvanec vse« ga glasbenega sveta. Njegovi »Slovanski p'csi», sprva komponirani za klavir, so mu pa pridobili naIvcčjo popularltcto. Melodika Slovanskih plesov jc nclzmcr« no bogata in mnogovrstna: melodije so sorodno češkim, slovaškim in milo«' ruskim narodnim pesmim, po večini ve«-sclim, pa tudi otožnim. Harmonična in i ritmična obdelava je za cclo muzlko očarujoča. Dvofak doseza s svojo sijajno instrumcntacijo, v kateri podobno Ber« [ iiozu in Cajkov5kcmu duhovito zadene zvočne efekte, velik vtis. Njegovi S!o> vanski p'esi so bujni, opojno dišeči cvc- ' tovi češke narodne glasbe.
V Ljubljani smo tekom zadnjih let in tudi pred vojno pos'ušatl žc por ko« madov. llva'evrcdno nalogo pa si je na> dela agilna Zveza godbenikov za Slovenijo, ko nas želi seznaniti z vsomi. Prvih osem je v nedeljo dopoldne prcdnašala vseskozi spretno, živahno in po zaslugi g. knpc'nika Dalatkc, skladateljevim In« i tencijam popolnoma odgovarjajoče. Živi plesni ritmi so užgali in našli v poslu« šalcih hvaležen odmev. Ugajo'e so naj« bolj št. 2, 5, 6 in 8. Prclcstne Dvofakove glasbe bl sc zlepa ne naveličali in naša vroča želja je. da »Zveza* čimprej nastopi z drugim koncertom Dvofakovih »Slovanskih plesov*, na katerega ,opo« zarjamo ljubitelje mciodijozne slovanske g'asbo že danes. Marljivim članom I »Zveze* in idealnemu njihovemu diri«
Domače vesti
MILIJONI V KOVCEGU.
ProSlo soboto Je bilo zopet videti v tiaSem mostu resni obraz gerenta trboveljsko občine, kjer imajo, kakor pravijo, donarla, kot poJka. Njegov prihod v Ljubljano pomeni za gotove denarne zavode veselje in odroSenje. za gotove pa težke, črne skrbi. Celo dopoldne se je peron t vozil z luksuznim avtomobilom »Jadranske banke». Okoli poldne pa sem videl črno oblečenega bančnega slugo z elegantnim rumenim kovčegom, pred njim in za njim pa po dva detektiva. Umevno — saj je geren.t dvignil mili'onc. Ko so pa prenesli kovčeg v nek denarni zavod, je bil — prazen. Kam so oli med potjo milijoni, bo prikazala preiskava, ki jo lastnoročno vodi gosp. veliki župan. 0 uspehu bomo Se poročali,	SL *
•	Evakuacija Paroša io Delte. Italijanske oblasti na Reki so dobile potrebna navodilo za evakuacijo Baroša in Delte ter onih krajev, ki pripadejo po rimskem sporazumu Jugoslaviji.
*	Centralno tajništvo delavskih zbornic se ustnnovj po odredbi ministrstva za so-eijalno politiko. Sedež bo v Beogradu.
•	Cerkvena rut. Župnija Ljutomer Je bila podeljena p Antonu Kocipru, done-danjemu župniku v Ponikvah ob jui. lel., župnija Hoče pn K. Alojziju Sn<jaju, dosedanjemu župniku pri St. Jarižu na Dravskem polju.
•	Ornpral Wraneel na Prsrr kem. Sl-nočtiji <Tnbor» poroča, da se je v soboto ob pol 20. prlnMjil na Pragersko pon»rnl NVrnngel. Pričakovali so ca častniki In rroštvo, ki Je zaposleno pri prndnji želez-niče Prnt»ers'o Medvedci, s črnim rusVIm prnporjem. General se je informiral o nlP nvem poloiiju. V nedeljo zjutraj se jo odneljnl dalje v Orrnoi.
*	Stavka lekarniških n>1nP>enerv t Beorradu. Beograjski lekarniški uslužbenk so dne 15. t. m. stopili v stavko, ker jim lastniki niso dovolili isnMevan*. ga niSfinia plnl1. NeknJ lastnikov je ie Ugodilo zshtevnm svojPi usHifbenrcv.
*	Smrtna ko«a. V nedeljo 17. t. m. Je
'mizi gosp. Tire, kl fante pohvali z be« sedami: «Prav lepo ste peli. samo onu« r.aške in sokoluške ne pcti». Plačal jc za dva litra vina, nakar so začeli navelu. „ J J	_ , ... * ... ,hn, 5cnl ,fvorl * iivl° Wici Hrcu 1. dr. Go. jredit DruStva prosijo, da blago.
Narodnem domu v l jubljani občni zbot vornikt so sc navduševali za teorno treh |	.„ _____z,....,:
z dnevnim redom: poročilo odbora, do- narodov. Gospod je torej z dvema llt> ločilev podpore lu članarine, volitev no-j roma vina dosegel svoj namen!
u— Policijske prijave prestopkov. Od
Iz Celja
o—Udruienje vojnih Invalidov «ro. drulnlca Celje« priredi dno 4. marca t L v veliki dvorani Narodnega doma plesno
| starem mohamedanskem pokopališču ln sa niso mogli Izslediti.
vega odbora, raznoterosti.
• Is rini v kosovski oblasti. Ministrstvo 1 nedelje na pondcljek so bili policiji pri« za agrarno reformo jo naselilo okoli 50, javljeni nastopni slučaji: 2 tatvini, 3 rodbin iz Islre v kosovski oblasti. Nnso- radl kaljcnja nočnega miru, 3 radi pre ljencl so dobili poleg zemlje tudi teme ln stopkov cestnega policijskega reda, I potrebno orodje za obdelovnnje zemlje, j radi prekoračenja policijske ure, 4 radi Za rvno rodbino Llpitar je dalje na-' kršenj« pasjega kontumaca, 1 prestopek
volijo to upoštevati.
br 1 g. Janko lirašič v Sp. Siškl 127 dinarjev. Hvala!
•	Smrtna nesreča. V Ponačevi tovarni nn Kollčevem je smrtno ponesrečil delavce Anton Kovlč. Polil se ie namreč po vsem životu s kropom. V težkem stanju so ga pripeljali v bolnico, kjer pa je ža pri odnjega dne Izdihnil v velikih mukah.
•	8 samo! r >som Je ustrelil v prepiru v neki gostilni na Lavercl Franc Mehle,
železniškega reda In 1 poSkodba tujo lastnine.
v^nsFtaifciy M"w> -
!B«QER»nDD™;ssS»«
UU3U;N.\, CANKAR. NAD. 5. Tel. 407 p
i------------h-.—■-- ■■ -' '■(MTIPIlUa
u— Alkoholna pijača za vinjene re< krute prepovedana. PoMeljska direkcija gostilničar, deli. ve« Franccta Strcarja lz1 opozarja gostilničarje, da Jo prepoveda«
Rudnika, kl Je tl! tržl-o ranjen in pre-poljan v ljubljansko bolnico.
V pijanosti. Dninar Anten Mlakar Iz
no dajati vinjenim rekrutom dne 20. fe. hruarja t. I. alkoholne piiače. V Ljub« liano dospovSI rekruti so morajo takoj
Trebeljevego Je šel močno vinjen spal nn I javiti v vojvode Mišiču vojašnici, donačo peč, nn kateri mu jo pričela goreti I u— Konji so se splajili včeraj popol. obleka. Mlslcrr se Je pri lem močno opo- i dne na Gosposvetski ccsti nekemu voz;
kel po vsem llvolu.
nlku Rusu. Dirjali so z vc.iko naglico
• Pripenjam« vsem roblnam KOI,IN-	po Dalmatinovi, Kolodvorski in Sv.Petra
SKO CIKOBIJO, Izvrsten prldatek ra	cesti do Zmajskega mostu. Bilo se j«
karo.	0	bati. da se zaletita zdivjani živali v ka.
«.	i	iko izložbo, vendar sc je posrečilo pa.
i pite blago drug e preden ■i uo oz edate ti likih een v trgovini
,/DANICA" P/I a jzclf & RajšcIJ
Ljubljana, Tur aikl trg it I (bivJa Preskrbotaluiea). Velika ;»Io;s blata, hlačevine. žameta, konteniue, tiskovine, barheuta, tla nele, odo), plutov, nogavic, roltatie, kravat, «r»jr, ovratniku?, predpasnikov, jopic ter najrazličun	drutreca
blaga. — i totam za'oga nsnja vaeh viit.	mi
Tostrežba ve.tua in točna.
santom na mostu živali ukrotiti.
Vsak ilsn Nceit
Pozor.
petoJoStt pod vnd«tvom nri meta Janoia
cluanske kepele
od 0. do 1. ure po o6l
v kavarni ..LEON"
Kolodvorska ulica 29.
(arama )• adprti K al 4. irl i| tra|.
Iz Maribora
s—Porast dinarja na mariborskem tr.
gu. Dvig dinarja v zadnjem času jc za« ustavil tudi eksport jajc v inozemstvo. Jajca so tako padla na mariborskem tr. gu od 12 kron na 3 ali 6 kron komad. Tudi m'cko je zadnje dni padlo za dve
Vsi ministri bolni.
V	znpadno-cvropsklh državah In tudi v Ameriki nc opuščajo ministri nikdar obiska novinarskih prireditev In cclo pogo-stoma zahajajo v novinarske klube. l"o ic zelo razumljivo, ker ministri hočejo biti v vednem stiku z javnostjo, k! Jo repre-zontlra novinarstvo. Naši beograjski tovariši so Imeli te dni svojo dobro pripravljeno In lepo uspelo prireditev v Oficirskem domu. Prireditev je poselila vsa beograjska elita, več znanih politikov, znanstvenikov, blvSIli In bodočih ministrov ln zastopnikov tujih držav. NaScga ministra pa nl bilo nobenega In na vprašanja tujih diplomatov, ako so vsi ministri bolni —• na neuvIdevnostL
Vampir v Sarajevu.
V	Sarajevu so v četrtek zvečer nekateri mladi zdravniki praznovali odliodnlco svojega tovariša. Okrog polnoči sc Jc večer končal, ker sta dva prisotna zdravnika morala nastopiti službo v deželni bolnici Izven mesta. Najela sta Izvoščka ln Se pravočasno dospela v službo. Sedaj pa se Je pričel grozoten doživljal njenega izvoščka. Ko se je vračal v mesto, toda po drugI krajši oestl med polji In mimo starega turškega pokopališča, začne naenkrat obupno vzdihovanje za vozom. Požene konja In se nc upa ozreti. V div-Jem diru dospe žc v prve ulice toda vzdihovanje za mlm še ni pojenjalo. Sele ko prispe v obljudeno in razsvetljeno središče mesta, obrzda konja In se ozre: krčevito se objemajoč voza vzad vzdihuje čudno bitje bledega obraza, poraščenega z gosto brado In oblečeno v dolgo haljo. Strahotni sopotnik Je bil blaznež, kl ie dva dni prej pobegnil Iz blaznice. Ko se je ustavil voz, se jc zgrudil v onemoglosti. In v prisotnosti stražnika je IzvoSčck dognal njegovo identiteto: bil k 40-lctnl Gjorgje Mišovlč, ki jc pred 3 leti zadavil nekega dečka, a je bil iz zaporo oddan v blaznico. Dva dni Je po begu taval po
Iz Ljubljane
Diplomski Izpit Janko Lovie, sin
nenadoma" od' kart* li p',?,!' tukajšnjega uglednega posestnika in me- ' kroni pri litru, slanina	za 20 kron pri
EST.' rtZ sarja Frana Lovšcta na Tržaški ccsti 3 , kilogramu. Pričakovati	je n,daljnega
je na eksportni akademiji v Kblnu do*
trgovec g. Fran Pefnik v C4. letu staro ftl Bil je od nekdaj zaveden narodnjak
- V Teharjih (na Cretu) je nagloma	t^J™!t*
unrl g. Ivan Koitomaj ml., vnel sadjar in napreden posestnik. — V Ljubljani je umrl državni šofer g. Fran Južit:a. Po-grftb bo danes ob pol 4. iz splešue bolnice. Blag jim spomini
* Frpuln lunin mrk bomo opazovali Julr', dne 20. t. m. zvečer. V naših krajih se bo videl kioio zadnji del mrka. Par mmat predno zaide solnce, vzide mesec ,žo popolnoma pomrčen. Ta čas se nahaja mesec popolnoma v zemeljski senci, nje-(?>va pov- ina pa se nam sveti v temno-rdečkasll barvi. Redkokdaj se pa dogodi, da se mesec r*j času popolnega mrka Fj.Vh ne vidi, nko je zemeljsko ozračje prepreženo z oblaki, kjer prehajajo solnč-ni žarki skozi ozračje. Konec popolno po-trr^ne bo ob 17.57 sr. evrop. časa. Nato
bruarja diplomski izpit z odličnim u>pe> hom. Čestitamo!
u— S.iod južnih železničarjev. Ns nc< detjskem shodu Južnih železničarjev v Mestnem domu sta poročevalca Korošcc Blaž in Makuc ostro kritizirala postopa, njo nekaterih vodilnih funkcijonarjcv v upravi žcleznice, odkar je železnica po<
Sodišče
| Radgonski upornik. V soboto je prt-vedla mariborska policija picd oktajne. »a sodnika zanlmivoga vagubunda Mar. ka Pavliča, rojenega v Predzidu na l[t. vatskom, pristojnega nekje na NotranJ. skem, njegova žena s 8 otroci pa 11») baje v Slavoniji. Mršavi Marko jo pras prostodušno naslikal sodniku evoje nemir no življenje. Med vojno Je bil vojak. L«, ta 1017. je služil v Radgoni, kjer se j, iz bogve kakšnih nagibov prliinižil tauio. šnjim vojaškim upornik >m in bil zaradi pobune obsojen na imrt. Amnestija mg Je smrtno kazen spremenila v 18-letns ječo. Ker pa je Avstrija takrat nujno ra, bila vojaštvo, so ga čez nekaj mesecev presadili Iz ječo na fronto, odkoder je ob prevratu broz nadaljnjega prešel r zlato prostost. Kako je preživel prva leta svo. bode, se ne spominja več natanko. Nona. doma so ie znašel v mariborski kaznilnl* cl, kjer je bnš minuli petek odslužil dvt. letno ječo zaradi hudodelstva tatvin«, Ker je v ječi zaslužil 450 Din, mu j« policija v Mariboru kupila vozni listek do Zagr"ba, da se more vrniti v naročje svoje ljubljene žene In dece. Markov« hrepenenje po domačiji pa se je modtcit) že toliko poleglo, da je že pri pr'l po. staji v lločah slamnati vdovee mahnil peš nazaj v Maribor. Mimo knznilnifinega zidovja jo je vet-elo požvižgaval in v dn-hu pozdravljal bivše sotrpine. V mestu je romal h kraja v kraj, dokler ni obtl-&il v gostilni Orofič, kjer nI mogel več plačati «cehe». Natakarica seve ni imela umevanii za njegove težave In že je bil zopol v rokah policije. V žepu ni imel niti pare in se tudi ni mogel prav nič •pomniti, kam je spravi! denarce. Celi 3 leti ni zavžil kapljice vina, zato ga je v končni svobodi dušni! kar S litra in to mu je vzelo ves spomin. Ko je cngabund končal Izpoved, mu je sodnik prisodil 3 dn! zapora, ker jo obrnažil natakarico, potem pa ga dobi zopet policija, samo voznega libtka mu ne bodo dali več v roke.
Raketa za izlet v vse-mirje
Odkar je Kepler napisal svoj «Sen o luni» in odkar je z bogato fantazijo ob.
Medpotoma bi sc potom posehne vrvice lahko spustili iz rakete. Na isti način bi se tudi vrnili v letalo.
Oherth razpravlja dalje o celi vrsti ko« risti, ki bl jih imelo človeStvo, ako se
darovani Julcs Verne Izlete! v svetovni n!fS<»" naprava ohlstinl. Teoretično raz. prostor, se tehniki ln astronomi neprc^J« problem, kako bi se s pomočjo '	-	- - 1 ""-omnlh zrcal na raketah lahK"
Zemlja pred Škodljivimi
padan;a cen pri eksportnih predmetih.
s—Mariborski drobiž. Umrl je v nc« del i o višji pisarniški oflcijal MIL NVutte, ,,matur, OV tvillllnl tli ajlIUlKiiiil IIVJ.I v-	t L t 11 a
vodia zemljiške knjige pri mariborskem I stano trudijo, da hi premagali privlačno ogromnlh zrcal pa raketah lahko oby.ro-sodišču. Po dnevi je bil Sc v pisarni, po- | 6|lo Zemlje in izlete!! na sosednja nc i va'» ^mlja pred Škodljivimi k Imatičnb noči ga je zadel mrtvoud. - Dalie je besna telesa. To prizadevanje pa je do« "»J. vP ivi- LJU<VC„ ™ P® las n Potr®hi umrl V ncdcllo učitelj Glasbene Matice 1 slej ostalo samo na papirju ali pa je. I 'nhko uravnovešali in Izprcminjal letne Bogomil Gregor«. - Mestni fizikat 1 zlku. Človeške moči so tako skromne. I .ahk® b pretvarja l nerodovitne izkazuje za pretckM teden en slučaj gri. ! da nc morejo preko privlačne sile naše P"k,rajin<;. V-P	■ obnt"°-
ga planet«. Edino!« domišljija je ostala ;	I T " '*
že in pet sluilniev škrl«tinke. — Sobotna
državljcpa in zahteval« sedanji draginji j premijer« Mllčinskljlvega Mogočnega 1 prosta, in ta podžiga ljudski rod nepre«
žilo: ljudje bi imeli druge potrebe ln bi se polagoma prcdrugačili tudi na zunaj.
posicdicc, ako uprava nc hi upoštevala upravičenih zahtev železničarjev,
u— Klub Primork priredi na pepetnič« no sredo, dne 3. marca v dvorani «K.i>
se pomf'-n z-mpljskn sen-a po meščevi zine, .sianikov večen, z izbranim spo«
obli in zapusti Isto ob 1850. ko je konec pomrčine sploh. Mesec izstopi iz zemeljska pols?nce ob 20.02, kar se pa s prosili očesom ne more opnzovati.	T.
*	Ostre brr' o s komi-a^I. V Osokovsklh ploninah v južni Srbiji so kmetie napadli tolpo komitnšev in jih 10 ujeli. V vufl-trnskem srezu p- skupino komilev obkolili oro».nil'.i In vojaki. V boju je sodelovalo celo topništvo. Ubitih je M'o 5 orož-nil.-ov. kopiltn?! pa so pobegnili.
•	Poroka. Včeraj se je poročil g. Veko-
redom. Strokovno vodstvo, postrežbo in sestavo prvovrstnega huleja je prevzel iz prijaznosti g. KrapcJ.
u—»Samo orjunaške in sokolaške na peth>. Pišejo nam: V soboto 16. t. m. se jc večja družba akademikov,klerikalcev zabavala v znanem klcrika'ncm lokalu ter prepevala razne hrvatske separati« stične pesmi, mod kojinii je bilo čuti tudi klice: «2ivijo Radič« itd. Eden iz« med gospodov vstane ter sc pride «i me« ni opravičiti, češ, da ne smem tega sma«
Kino »Ljubljanski dvor"
10. in 21 februarja Velika rodbinska drama
ZAK0N0L01
v trlavnih vlogah: Maria Corda, Kari Ebert. IVerner Kraus in Frid. Kiihne.
slav Rlgler, mestni žlvinozdravnlk v trati kot provokacijo, ker jc i on *Soko« Ljul 'Jani, z gdč Erno Jemfevo iz znane |aš». Dobil je primeren odgovor. Vrniv.
urrledne narodne družine. Ceslitnmo!
ši sc k mizi jc hotel začeti s pesmijo
• Podporno društvo žclo7ni"kib n«biž- «Beli orao», kar so mu pa drugi prepic« Sončev sklicuje za nedeljo 24. t. m. ob 8.' čili s tem, da so zapeli «2ivc!n Hrvat« zjutraj v prostorih društva tSlavcci v i ska». Kmalu za tem se ustavi pri njihovi
Predstave ob 3., '/»5., l/«8. in 9. uri
gtfntu g. kapclniku Balatki pa veljaj za | z morja». Dosegli so krasen uspoh. Krili
je v teoriji zgradil letalo, čigar sestava počiva nn principu odbijanja. Letalo ima obliko rakete in se dvig« s pomočjo iz.
ločevanja plinov, katere nosi s seboj v	X Smrt prlmarlja dr. IToluba. Poro.
posebnih rezervoarjih.	čall smo nedavno o razkrinkanju medijev
Ideja iznajdbe bazira na osnov) dale«	bratov Scbncldcr. Dr. Holub. prtmarlj v
kostrclnih topov. Da bi lahko izpololla	Ptclnhofu, kl Je že nekaj let sem velja!
svojo nalogo, bi se letalsk« raketa naj«	kot eden prvih strokovnjakov v hlpnoit
prej morala dvigniti 3500 metrov visoko	in drugih okultnih problemih, se je zadnje
v zrak. S tem bl prihranil« bogato za«	: čase vneto pečal z eksperimentiranjem
logo plinskih rezerv, katere bi rabila za	pri čemer sta mu brata Schncider slu-
padaljpjo potovanje. Pri poletu rakete	žila kot Icnomcnalna medija. Navzlic ve-
igrata odločilno vlogo zračni pritisk In	liki opreznosti pred njunim slcparjcnjcra
teža »parata. Čim manjši je zračni tlak,	jc Iloluh tc dni doživel tc?ko razočaranje
tembolj neovirano se bliža raketa svo«	ko so inu drugi znanstveniki dokazali, da
jemu ciliu, tem večji so Izgledi, da pride	sta brata Wllly In posebno Rudi Sclinei-
v območje drugih planetov. Važna jo	der neverjetno spretna slmulanta, da so
dalje smer, kako se dvig« Oberthovo	torej vse Holubove znanstvene teze v fe-
letalo. Treba se je pri tem ozirati na	nomenih. oprte na njegove fasclnujoč«
navpičnost in poševnost, to pa radi tega,	eksperimente z bratoma Scbncldcr Izja-
ker se Zemlja neprestano vrti. Pravilno	lovljcnc. Dr. Hdmunda Holuba jc to raz-
smer bi dajal« letalu posebna, nalašč v	krlnkanjc tako potrlo, da Je prošli petek
to svrho skonstruirana prcciznostna mo«	na kliniki \Vclnbach nagle smrti Izdihnil
rila, ki bi pa bi!« tako težka, da bi letal«	na otrpncnju srca. Njegova smrt je kot
Velika itgnba ra našo opore. Kakor čajemo. sta gdč. Zikova ln g. Šimenc podpisala pogodbe, ki ju za bodočo sezono1 položila težišče svoje Interpretacije v no-vežeio poti sijajnimi pogoji na zagreb- Iranjost. \Vangla je Igral g. Masalitinov, sito opero. Gotovo smo daleč od tega, da učitelja ArnV.olma g. Komisarov, Iloleto ti Izvrstnima umetnikoma ne privoščili ga. Sokrjabina, Lyngstrnnda g. žarov, Bal-covega večjego in uspešnejšega delokro-! lesleda g. rijsrov, liildo gn. Baliareva. ga, toda za našo ljubljansko opero pomeni' Poleg petega dejanja, k se je odigravalo njun odbod naravnost usodepolen udarcc. I pod vtisom ucodoljive igre ge. Ciormn-fco odkar sta oba umetnika s tolikim nove, je bila v pet-lejankl najlepši mo-uapehom prvič gostovala v Zagrebu, Je mont ona stena, ko prlstano Bolelu na fcilo Jasno, da bo tamkajšnja opeina u;>rn-! Arn' oImovo ponudbo, da mu postane že-v:> skušala pridobiti te dve odlični sili, na. Ta prizor sta odigrala ga. Skrjabina 8 katerima na mah rešuje svoje ie do'go In g. Komisarov tako naravno in prisrč-
SmetanoTO sroFancstl v Boogradu. 1 ska raketa zaradi njih izgubila velik de! tragedija prevaranega raziskovalca In nedeljsko matinejo iskrena zahvala ln | ka poudarja, da so Rusi skandinavski ] Beograd proslavi Smetanovo stoletnico svoje teže, s katero bi smela na tako ; ^rs'® vas e
popolno priznanje.	-a. milj- drame tako prenesli v krog svojo ' posebno slavnostno. Beograjska f ilharmo- drzno pot. Po drugi stran, pa so raket. , vzbudila v znanstvenih krogih najgloblji
;melnostl, da so Itsna popolnoma poniln-1 nijti bo na dan jubileja izvajala pesnitev baS ti aparat, neobhodno potrebni. Brez dili, poslovenili. Elldo jo predstavljala <Ma vla.t., naslednjega dne pa se uprl-, njihbi etalo zabodlo inblselzgubilo.
-----^------------- „i------- I zori „ a <[podana nevesta*. Istočasno | Inženjer meni, da bi najprej kazalo na.
se bodo vršila predavanja o Smetani na praviti poskuse z raketo brez potnikov, vseučilišču	® k° w 86 ta eksperiment obncscl, bl
CeSka glasba ta Dunaja. V petek Sol Iznajdltelj dalje ln hi napravil »parat 13. februarja Je na Dunaju koncertiral " ljudi. Tu pa se pojavlja zopet novo znani SevCikov kvartet. 1. marca pole Isto- vprašanje, ah bl človeško telo mog o lam društvo praških učiteljev. Dunajski odoleti zračnim posebnostim v velikih
simfonični orkester priredi 2. marca Sme- f"')«vah od Zcml,«? DoseJon,. izkustva P	zalogo prvovrstnega InSta-
tanovo svečanost no proslavo po«! vod-	""fJJ°nCvnr P J i lacljskcga matcrljala In motorjev v ko-
f«r ^enln Fr. Sebalka. 5ode.oval bo	' rth^ket. dospela v 1	prodajo, katero nudim ceni. od-
tudi solist Friedrich Plnscbke.	I lv '	, ......... „,„„., 1„ jcmalccm po najugodnejših ccnah.
R. F riuss ra dunajski operi. Rikard ®™°<=J<>	JT™ "' ~ I Proti raznašalccm neresničnih vesti bom
Strauss je sprejel angržmnn na dunajski	ne Izkrcali kakor se l/k cavan o
operi za dobo petih let. Obvezal se je, da «a Zcrn!<- f™* l!' ?c/P"'011 n" ,a b!, vsoko fioz.nnrt dlrlelral štirideset nri- * P0™5'0 dežnika kakršnega se posl«.
žujejo pri padanju Ictalci. Potniki pa bl
Izjava.
Na razne govorice In notico v nekem tukajšnjem časopisu, da sem prodal svoje podjetje oziroma tvrdko nekemu Ino-zcmcu, javljam, da to n! rcsnica.
Tvrdke oziroma podjetja nisem nikomur prodal, pač pa sem prevzel od K.
odprto vprašanje primadone ln zlasti tenorski problem. Globoko obžalujemo, da te e strani naSe gledališke upravo očividno ni ničesar storilo, da bi se bil preprečil od''Od gdč. Zikove in g. Šimenca. Ce
no, da so bili gledalci globoko gnnjeni.
Prešeren v nemškem tagrebtkom tlikn. Povodom letošnje 75. obletnice Prešernove smrti prlobčuje <Zagreber Tag-blatt» po<l naslovom <Jugoslavlsche Diclt-
jo postal odhod obojlre ie nepreprefljlv. tung> štiri Prešernove pesmi v nemščini p tem se nnm odpirnjo res prav rožunll «Pevcu», sonet <0 Vrba», cl(am?» in <Ne-po-ledl v bodočo s ozon o naše opore. Zla- j zakonsko mater*. Poleg posilil so nahaja
kratek komentar o Prešernu, rrevotle pesmi Je Izgolovll Zlntko Gorian.
VuEkovlfev konrert ra S.u'akn. 01-
stl nko se nblstlnl vest, dn nas zapusti tudi g. Belelto. Javnost upravičeno pričakuje pojasnil, k"ko se je mo-do ZTodltl. da se puščat« oba umetnika, knkor dn bl lični barilonist zagrebške opere g. Marko
z« dve balerini. Povrh pn se pripoveduje, da je Se nekaj drugl'i izvrstnih članov nnJegn opernega ansambla že nn-pol n« pota Iz LJubljane . . .
!InrtoKrs'vrnl*ka «0*«ra z morfa* v
Vuškovič je priredil 2. I. m. koncert nn Sušaku Pel ie operne nrlje In pesmi. Občinstvo Je bilo od njegovega prednaša-nla očarano In je ta uspeh priznalo t obilnim aplavzom. VuSVovIča Je sprem
Za treba. Iludolestvenikl so te dn! Igjr.!i j Ijal nt klavirju kapelnik zagrebSke ope-S Zagrebu Ibee-novo jetdejanko <Gospa re g. Nikola Faller. ---------------
bo vsi ko sezono dirigira. Štirideset prireditev.
Korespondenco ruskih pisateljev prične izdajati društvo ruskih bibliogrnfov v Pctrogmdu, kl je v ta namen zbralo' 15 tisoč pisem najznamenitejših ruskih pisatel cv. Prvo i7daln te korespondenco !>odn obsegalo pisma Tolste :«, Ttirgonjc-va, Dostojevhkojra ln literarnega kritika prof. S. A. Vcn^erovn.
DriiStvo A. P. Čehoma. V Moskvi so 'o ustanovil« društvo p'Bate!.'a A. P. Co-"iova. katoremti sto'a nn čelu: Nembo.-lč rtančonko, ravnatelj moskovskega Hudo 'estvenega ttatra. I. N. Potnpenko, L V. <oho!ev. A. M. Sol>ol, prof. Gudzaj In N, P. TeleSer.
„ • v •» ........ - j
so morali voziti v potapljaški opremi.
Lcop. Tratnik,
elektrotehnično podjetje v Ljubljani.
Vremensko
poročilo
f.ilihlisna POR nad mnriem
Krni 1 opazovan'«	ob	Zratui tlak	Zračna tem-er»tur»	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
l.iubliami .	7.	7tit'7	-»•i	Klimi	ublačuo	—
I.itililjana .	U.	7(11 t	0 0	ser. vth.	*	—
|,jtib|i»iia .	SI.	<til 0	1-8	»	n	—
Zagreli . .	7.					—
Hcoprad .	7.	".70-1	-8-0	brezvetra	H	—
Dnnaj , .	7.	771M	-H-0	»erer	megla	—
i rae» . •	7.	770 4	-7-0	»e» »h	•neg	10
Inoniost .	7.	7tfc"J	-70	breivetra	megia	
V Ljubljani barometer nsetan. temper. nitja
življenja in sveta
Nikolaj Kopernik
Dane* poleta 451 1., odkar je zagledal ]t" svela človek, ki ]e dal razvoju človo-ikega nnzirnnja popolnoma novo »mor. jiikolnj Kopernik jo bil rojou 10. Iebruarja 1473. v TorunI na Poljskem. Njegov oče NikolnJ je bil trgovec, najprej v Krakom, potem v TorunI, rodbina pa je češkega pokolenja. Ko je bil Kopernik star deset let, mu je umrl oče In dečkovo vzgojo J« prevzel sedaj njegov ujee Luka VVasselrode, vvarminski 8kot, \Vnssclrode je poslal tvojega nečaka na krakovsko univerzo, dn bi SI udiral medicino, todn mladega Kopernika sta znčeln kmalu bolj zanimali mntemnlikn In zvezdoslevjo. Ko je poslal doktor medicine, »e je vrnil v Toruno, odkoder p« Je kmnlu odJel t Kalijo. Ze leta 1400. se Je ustavil v Pa-dovi. potem je Sel v Bolopno, kjer je Študiral prava ter se seznanil i davnim jvcz-loslovcem Dominikom Ferarrom. Po njeeovem priporočilu Je bil Imenovan, 50 let stnr, leta 14S8. za profesorja matematike v Rimu. Njejfova Jasna razlaga in lepo predavanje mu Je kmnlu pridobilo ilavno Ime ln velike uspehe. Začetkom Ifln 1501. »e Je vrnil Kopernik zopet v rlomovlno, kjer Je postni s pomočjo svo-feira u|c», wnrmln«kega Škofa, kanonik v Franenburmi. Kot kanonik Je Imel ielo priielno iivlienje, Imel Je lepe dohodke, a ni mu bilo Irebn, dn bi bil v kapiteljskem mestu, tnko dn se Je lahko popolno-m posvclil zvezdoslovju.
To zopelnem potovanju po Italiji Je do-lr;val v Krnkovu In tam so nastale glnv-b» osnove za njegovo knjigo: »Kroženje nebeSkih telei>.
Let« 1510. Je lel v Frauenburg. kjer Je bil njegov knpltelj In Je tam ostal do »voje smrti. Ko Je bil 1518. Imenovan za| »dmlnlstrato-Ja Škofije, je znSel v spor z nemškim viležlim redom znrndl kapltelj-| ičlh zemljišč, kajti nemški vitezi so bili Inkrnt napram Poljikom zel« noprijntclj-ski in so vznemirjali s svojim plenienjem' v.-o okolico. EneglčnJ Kopernik jih je vgnal, zalo pa so pn iz maščevanja grdili in sramotili v rnznlh spisih. Toda Kopernik se t svoji vedi nI dal molili In v Javno'! so prP-nJnle vesli v novih Kopernikovih odkritjih v zvezdarslvu.
Prijatelji so ga neprestano prosili, naj fc vendar objavi vse rezultate svojega skoro 40le!nega raziskovanja in svoj novi nazor o svetovnem 6istemu. Kopernik so Jo vdal In njegov prijatelj, škof Tiede-mann Cdse, Je poskrbel za nalisk. Eil jo najvišji čas, saj Js lil Kopernik že 701et-til starček ter jo začel že hirali. Ko so nm prijatelji prinesli njegovo tiskano de- j lo, so se mu že bližali zadnji trenutki Dne 24. majn leta 1543. je Izdihnil.
Kopernikov nauk o svetovnem sistemu Je vsakomur zuau: »olnce sloji in zemlja! io suče okoli nJega, in sicer ue v pravilnem krogu, temveč zaradi privlačnosti solnca ln privlačnosti meseca ee ta krog malo razvleče in tvori elipso. Zemlja ee euče okrog solnca, vrh lega pa Sd vrli Je okrog svoje ioslue osi. Kakor zemlja tako t« giLljejo okrog solnca tudi ostali planeti.
V starem in srednjem veku do Kopernika »o ljudje mislili, da solnce res tvzhnja* in «rilnju», da zemlja sloji tu »o solnce vrli okoli nje. To nnzlranjo je kot dognano učila tudi cerkev. Nernnž-nost sistema, ki Jo učil, da tvori zemlja središče svetovjn, so uvideli sicer že nekateri pred Kopernikom, a nil če ni lako t;Čno pojasnil in rnzložil novega nazora. | Kopernik je posvetil temu vprašanju vse svoje življenje m je svoj nazor znanstveno dokazal. Seveda tudi Kopernik Se marsičesa nI popolnoma razložil, a lo no zmanjša njegove »lave: on Je prvi premaknil zemljo, on nam je prvi odknzal
ve radovednosti. Kopališki nastavljen-oi spo&clka sami niso vedeli, kani je izginila, pozneje pa »o si talnrmtno Šepetali. Toda tajnost ni ostala dolgo tajnost. Začudene dame so izvedele, da mlada maserka ni bila žena, ampak
—	mož. Igralce brez službe Re je hotel preživitl In jo zaigral žensko ulogo.
—	Toda zaJiiij je izginil? Damo so bile z njim popolnoma zadovoljno in morda bi mu bile ohranile svojo naklonjenost tudi po odkritju tajnosti. Odgovorile go na to vpraSanje ostale kopališke nslužbenke, ki so z igralcem skupaj delovale in masirale, čel, da se mn prav nič ne čudijo, da ni mogel vzdrZati v novem poklicu. Zakaj? Ker so žene lepo le tedaj, če so oblečene
—	tako je de.ial. Pogled na nje v ko-polji prenese le stara maserka. —
X Zaklad v pellcl. Neki Amerlkanec, po Imenu Mortginc, ki je stanoval v mestu Ashlandu, je nosil v svoji palici velik zaklad, o katerem niti slutil nI. Imel je nesrečo In ie moral obtežitl svoje posestvo s hipoteko. Sel Jc baš k notarju podpisat tozadevno listino. Prav ko Je podpisoval, mu je zdrsnila Palica na tla, razdrobil sc i« aliatov držaj In iz votle palico se je usula množica pravih biserov, katere so strokovnlakl ocenili na 100 tisoč dolarjev. To palico je bil pred mno-
gimi leti dobil od nekega priseljenega Čeha Kolandc, ki mu jo ie dal Iz hvalež-nosti ter mu rekel, da je palica dragocen rodbinski spomin, ki je prehajal že več rodov od očeta na sina.
X Ameriška ekspcdlciia ua severni tečaj. Ameriška mornarica sc letos od. pravlja na severni tečaj, katerega hoče raziskati v svrho ugotovitve, ali Je tamkajšnje ozemlje tako bogato na rudah, da bi sc ga Izplačalo cksploatlrati. Stroški za ckspcdlcljo, ki bo potovala v letalih, so preračunani na 183 tisoč dolarjev In |c ta vsota od države že odobrena.
X Španska epidemija v AnglUl. Iz Londona poročajo, da razsaja v Angliji •španska«. V predpreteklem tednu Je umrlo na hrlpl 153 oseb, v preteklem pa Ze 236. V Londonu samem ie umrlo v predzadnjem tednu 49, v zadnjem pa 74 oseb.
X Pomladitev konja s pomočjo Vo-ronove metodo. Rus dr. Voronov, sloviti pariški pomlajevalec ljudi, ki preceplja šlmpanzove žleze na človeka, je tako slaven In priznan, da se poslužujejo njegove pomlajcvalne metode vešči kirurgi vsega sveta. Pred kratkim Je Izvršil operacijo na žlezah starega konja neki zdravnik v Italijanski provinci Emiliji. Operacija ostarele živali se je poplnoma obnesla In konj, ki Je kazal znake vsestranskega propadanja In poplne neuporabnosti, Je sedaj zopet čil in čvrst ter docela sposoben za delo.
Po slovanskem svetu
pravilno mesto v svetovju. Galilel, Kepler in Newton so samo nadaljevali njegovo delo. Kopernik je bil učilelj vseh.
Kopernikova slavna knjiga Je bila dolgo prepovedana vsem vernikom, ker Je Kopernik popolnoma zlomil katoliški nauk, da Jo zemlja središče sveta ln ce solnce suče okrog nje. Nedavno Je Vatikan pro3lasi1 za blaženega kardinala Bell.ir-mina, ki je bil leta 1616. predsednik in-
kvizicijskega trlbunala, ki je <zavrgel» delo eicga največjih mož svetovne civlli-| zacije, delo Nikolaja Kopernika <Kro-, ženje nebesn''1 teles>. Sele v 18. stoletju je Vatikan preklical prepoved, toda Se . I. 1820 ob slavnoslih, ki so jih priredili v Varšavi na časi Koperniku, niso hoteli duhovniki mnlcvatl za moža, ki je bil nekoč na Indeksu prepovedanih knjig.
Svetovni goljuf
Menila Je redko večje mesto v Evropi. ki ne bi še izdalo tiralico za gla-sovitim goljufom in pustolovcem Snanrem Antonijom Sliiinio iz Bnsča. V zadnjih letih je Slitisio pokradel okrog 4 imMjono frankov in poročil kur sedrjn žen. 7.0 kot mladenič je Slnlsto zapustil svo!e rodno selo Capel-lade-s, v pokraiini Barceloni in odpotoval v Ameriko. I.rta 1015. ie okra-del nekepa trgovca v državi Ekvador, prolstavivšl se mu kot vrhovni povelj-nik snnnske armade. Nc dolpo nato je oblečen v duhovniško obleko oropal nekega zlatarja.
Po dobrem »zaslužku* se jc hotel pustolovec naužiti sladkosti rodbinskega življenja in se ie začel ženiti. Najnrej se je poročil v Montevideu, kmnlu nato v Bolivi'i. v Fkviuloru. četrtič v Valenci. petič v San .losi de Co<larira, šestič v Ilavani, kier je vzel hčerko poljrijskepa ravnatelja, in zadnjič v Barceloni, kjer je opeharil neko mladenko iz visokih krogov. Liilo je to leta 1010., a tudi njo je kmalu zapustil. Prej pa ji je še ukradel 7000 zlatih frankov. Ko so ca aretirali, se !e delal blazne.™, in oddali so pa res v bV.nlco, iz katere jo bil izpuščen 1. 1920.
Nastopil ie dveletno potovanje po Evropi- Obi -kal je Bruselj, London, Pariz, Rim. Carigrad, Pra^o, Potijo in druga evropska mesta. V vsnkem mestu ie nastonal pod dritpim imenom in se logitimral z dnipimi listinami. Dne 10. novembra 1021 jo. izvršil dve veli-
ki tatvini v dveh zelo oddaljenih mestih. Ob 0. zjutraj je izroral neko praško banko in odnesel 350.000 Kč, popoldne pn je izvršil zločin iste vrsto v Parizu, kamor je doapol z zrakoplovom. Par tednov pozneje so je pojavil na otoku Sv. Mavriclia. kler je živel tiar tednov kot — čpanski kralj. Znal jo nastopati tako, da so mu vsi verjoli in pa imeli zn veličanstvo. Ko so mu prišli na sled, je izginil brez sledu. Nedavno Je bil v Barceloni, kier je bil eelo tako drzen, da jc poiskal uredništvo nekerra ii-sta in se "listil »intervju vati». Na vprašanje, kaj ga je do-vedlo dn takepa pustolovskega življenja. ie odvrnil: »Mojega očeta so upro-pastile banko in ženske. Hote sem ohladiti svojo jezo in se zne-sti nad bankami in ženami. Moja misija ie nI dovršena . . .»
K'o je Sluisio dane«, zopet ne vč nihče.
Oh, Jožef!
Kakor se poroča, je vzbndila med Ženami, ki praviloma obiskujejo neko dunajsko kopališče, pozornost nova maserka, ki siccr ni bila posebno spretna, a si je znala pridobiti naklonjenost Dijan ln Vener s svojo nenavadno Ihiboziii'-" Mo. T.''č;ln na »e je od ostalih žen. ki 80 bilo v kopališču zaposlene, tudi po svoji zunanjosti, ki . ie l ila bolj moška nego ženska. Imela je kratko pristrižene lase. Dame so 'se jI dale posebno rade masirati. Nekega lepega une pa se maserka ni več pojavila. Parne so vpraševale po njej, I toda nihče ni mogel zadovoljiti njiho-
Čenstohov
Najlepši cvet poljske zemlje je divni kult Matere božje.
Cit« tel ji Sienkiesvicza jo bodo poznali. Mater božjo čenstohovsko in njeno »ve. tiSče na Jasni Gori v Censtohovi. Tudi ! jaz sem ga videl.
i Censtohovi ni morda kak« v«Sk« božja pot. Ccnstohova je danes mesto, ki šteje 100.000 prebivalcev. Stojim že daleč notri v mestu na križišču cest. Na levo ali na desno? Kje bo krepost? Krenem jo po široki ulici In širokem trgu na desno. Sobota ob dveh popoldne je, a vse pro« dajalne so zaprte. V židovskem raiu sem namreč; žldje praznujejo soboto, a mo« rajo praznovati tudi krščansko nedeljo. N« levo bi bil moral Iti: tam bo Mati božjt. Vrpem sc in po široki aleji pri« dem nad železniško progo pred gaj, ki krije z« seboj svetiSčc Jasno Goro.
Jasna Gora s samostanom in romarsko cerkvijo stoji dandanes žc v mestu, in sicer na njega zapadnem robu. Cc se peljci v Varšavo, jo zaglcdaS n« levi strani od vlaka. Tako nekako stoji ob mestu kakor Kostanjevica pri Gorici. No ne posebno visokem hribu je svetišče, pravi trdnjava z mnogimi vrati in obo> kanimi vhodi, ki kažeio spomine stare poljske slave. Po širokih zidovih sc mo. reš danes šetati okoli «trdnjavc» ter uživati razgled po incstu, ki se Siri daleč po valovitem, rahlo hrihčastem svetu. Od svetišča glediS po posvetni koristi. Cen« stohova je namreč eno izmed najbolj ln« dustrijalnih poljskih mest. Kakih 40 vc> likih tvornic im«.
Ca« je, da pojdem v ccrkcv. Z ogrom« nim glasom poje Poljak.seljak: »O. Ma. Ho, matko boskal» Pred kapelico, ki hra« ni čudotvornl čml obraz Matere božje, ležo v pobožnostl na tleh tu mož, t«m ženska; s čelom »e dotikajo tal ter jih menda poijubliajo. Z da'ekcga vzhoda , je baje prišla čudovita podoba, čez Cnrt> l grad in ukrajinsko.poljsko zemljo. Na« slikal jo je sain evangelist Lukež. Spovedniki ničnega svetišč« v Censtohovi Imajo, kakor v Loretu, č:sto posebno oblast, odpuičuti grehe; imajo namreč iz Rima dolge palice, z njimi udarjajo greS< nlke, klečeče pred spo<ednlco, in sam dotik s tako palica d.t 100 odpustkov in dobe jih grešniki brez ozir« na to, «11 so sc Izpovedali sli ne.
N« pobočju Jasne Gore, neposredno pod samostanom je stal prej spomenik carja Aleksandra II. Rom«rjl so že tu poklekall, misleč, da so pred — svetni« kom.
Censtohovi je bili do vojne kom«) 15 km oddaljen« od nemSke meje. NI čud«, di so jo leta 1914 brž drugi dan vojne zavzeli Nemci. In ie danes se čuti da je tu bil« bližin« nemška. Kar dv« človeka sta me — to se ml sieer n« Poljskem nI zgodilo — vpraSal«: «Spre» clien Sle deutsch?»
Sprejel« me jc čez noč rodbin« Sol« skegn nadzornik«. Ljuheznlv« gosp«, ki me je povabila na «kerbato» (č«j), ml je, ker hem se hotel informirati o tem in onem, hvala bogu brž potolmačila etl* mologijo Imena Ccnstohovo In Jasne Gore. «Ce greš proti svetišču, se ti klo« Ster »često hov«» (skriv«); jasno p« je gora, ker je na njej vse tako belo, no« dolžno, svcto.» Jaz sem seveda ob nt« Ivnih očeh poljske gospe mislil na »Cen« stnha», ki je bil tedaj tu gospodar, • g. nadzornik mi je dil pojasnilo o ,I«»nI Gori, čei, gora jo ipnenčist« in videti — Jasne.	—se,—
Masarj-1'ove študije «Rus|ja In Evropa« v cn-rltSčlii). Znano delo T. O. M»-sarvka rflufija in Evtojk'.« je prestavljeno na angleščino in izide v Londona pri firmi G. Allon A L"nwin pod narlovom -Tlie flplrit of Uuss.av
Avtoportret ukrajinskega pe-nlka Sovčenka. Kateri Slovan no pozna Ta risa fevčonka, narodne?*, pesnika Ukrajincev? JJJagove pesmi pod naslovom .-Kob zar» in «IIajdamaki> so prevedeno tudi v slovenščino. V Kijevu pa se ja tc dnt v neki privatni zbirki slik našel pesnikov avtoportret v oljnatih barvah, šev-čenkn, ki je bil tudi dober slikar, je napravil to dragoceno sliko, ki je sedaj prešla v last kijevskega muzej« leta 18-1H.
Kongres slovanskih geografov In et-norrafov v Progi. Na ini-iatlvo prof. Cvijiča iz leta 1923. se sestane leto« r Pragi kongres slovanskih geografov in otnogmfoe, ki bo trajal oa 4. do 8. junija. Kongres bo obaagal osem sekcij. Med zborovanjem se bo vrMU etnografska razstava v Pragi in ekskurzija t tipične kraje &sl. repuhlike. Kongresu bo predsedoval znani slovanski filolog Polivka.
Air' *r-der Dumas:
Zamrzli nos 1
Ko se je -.avil Petrograd v belo odejo, bo mi bili prvi dni vi bivanja v ruski pre*tolici dnevi novih zanimivosti. Do takrat mi je namreč bilo v mostu v«e tuje. Posebno so ni--em morrel naveličati voZnje s sanmi, kajti največja slast jo čutiti, kako konji, katere vzpodbuja rezkost zraka, drčijo b teboj po cesti, pla/lki kakor steklo. Zdi se ti, da živali komaj čutijo svoj lovor in da lctllo po zraku, ne pa da tekajo po zamrzlein snegu. Tisti dnevi so mi bili tem bolj prijetni, ker se jo zima začenjala le t* '-■"""a in ker ketn, zavit v topel koZuh. komaj opa-da je toplomer padel Ze 20 stopinj pod ničlo.
Nekega dne se je nebo popolnoma zjasnilo. Dasi je bil zrak ostro mrzel, kakor ga nisem občutil |K>prej nikoli v svojem življenju, sem vendarle sklenil iti na izprehod |n mimogrede rešit) svoje posle. Oblekel sem dolgo astraliansko suknjo, čez uSesa sem potegnil kučmo, nkoln vr 'u si zapel kafmirskl ovratnik. Tak sem Sel na ulico. Od mojega telesa je ostal n- pokrit samo no«.
Kmalu na sem opazil, da me osebo, ki sem jih srečavnl, g1c\i'o nekako nemirno. To-ln zinil nI nihče. K<"ično ni! reče ne ki trosjvnd, ki se Je zdel zgo-vorneJSI od dn-^th, kar mimogrede: «\'os!» Ver nisem razumel niti besedic* niskl, sem mislil, dn so pač ne izplača ustaviti se zaradi ene bosedice
in sem M dalje. Na oglu neke ulice sem srečal kcfHažn. rMePega na saneh, ki so ilrdalc z veliko brzino. <V|. nil me le s pogle-lom kar »d daleč in .jo zakričal na glas: »Nos. nos!»
Slednjič, ko sem prišel pi Admiralski trg. sem stal pred preprostim mu žikom, v je, ne da hi me nagovoril, pobral kepo sn«ga. skočil name in za čel t.rrti moj obraz ter me na vso moč drtrnil po nosu. Ta šala se mi je zdela zelo neumestna, posebno, ker jc bil mraz oster. Potegnil sem torej roke iz žc<a ter snnil mužika v rebra, da je o-lletel naimanj deset korakov daleč ol mone v sneir. Na nesrečo ali srečo pa sta nri.51a mimo mene dva domačina. Nekaj časa sta me gledala, potem pa sta tuli onadva planila name ter me kljub mojemu brcanju začela drrniti s snepom po rbrazu. Misleč. da sem rivstnl žrtev zn vratnega napada, sem začel kričati nn vtM plan. Priši 1 ie rfielr ter me vpraSal po francosko, ka' mi Je.
Z zadnjimi1 močmi sem so končno otrese! napadalcev, ki so potem mirno odšli no trpu. kakor da se ni nič zgodilo. Potem sem se obrni! k častniku ter pn nagovoril: »Orvmod! Ali ne vidite. ka| se io zgodilo z menoj?»
• Kal pravite?.
«Na,nn-ili so me s snepom! Ifbogi moi no«! ^'i bi se vam pripetilo, knr se 1° meri?»
«TVln "osnnd, oni »o vam storHi lc veliko us1upo.»
»Kako to?»
»Nedvomno! Saj b! vam bfl sicer zmrznil nos!»
»Oj nesrečnež!« sem rekel in »topil I dai'e s častnikom.
Nanrej prede sva srečala tr.efč.mn. j Obrnil se jo k častriku tn mu rekel: | »0-viiarj.im vaa, da vam zmrzuje | nos!«
»Hvala, p<w>o<l!» je odpovoril častnik. kakor bi bilo to nekaj vsak lanje-ga. In se je nrli>ryrnil, zale! kepo snega, ter se začel drpniti po nosu, Storil je na svo'em obrazu Isto, kar je stori na meni miižlk in katerega sem j laz za ljubeznivo postreZljivost tako hrntnlno osuval.
Častnik ini ie rekel; «Da ni liilo topa moža, bi nc imel več avojepa nosa. Klanjam ae torej ...» In je odšel.
.Tar. pa srm skočil ra miižlk,m. Misleč. da ga hečetn ubiti, je revež začel bežati in mi Je skorai utekel. ,Inz na sem jo lirični za niTm in o^orarval ljudi nanj. PbvlnMč so ustavili I nteT* i mene, mu'lka nač zato, ker so mislili, da me je ukradel in da pa iaz zat-ledu jem. Ko »em pa dohitel, pa je povedal. da ga prebarvam samo varadi nji. govoea prevelikega človokoljuhla.
Sele bankovec za deset nbljev je poravnal zadevo z mojim nosom.
Snon
Dckllca, ki šc nI služIla, sc Jc udinjala pri županu ra deklo. Mladenka si Je stvar predstavljala drugače. Sedaj pa Je morala delati od zore do mraka In še dalje, zakaj bila Je nespretna In sl nI zna-
la razdeliti svojega dela "^a JI Je vedno pomagala mati, tu " a|e ^pa nI bilo
nikogar, da bi jI bi! v pomoč. Vsak le Imel dovolj posla s seboj — In nI utegnil mislili na druge. Llzočko so često karali. Najhuje pa ji je dc!o, da ni mogla tako pogostoma hoditi na ples In v zabavišča.
Nekoč, v nedeljo, bi bila rada Sla z doma, pa še nI bila živina nakrmljena. Tudi krave še niso bile pomolžene.
»Ah«, Jc vzkliknila dckllca, «da hI ml vsaj kdo pomagal! Kaj vso bi dala za to!«
Tedaj Je steptlo nekaj k nI) In ie Jelo živahno gibati z rokami. Metalo ic seno v Jasli, prineslo golldo In sedlo pod kravo, Ena, dve, tri... In gollda Je bila polna. Kaj je to bitje pravzaprav bilo, dckllca n| videla. Pa sc tudi nI spraševala: bila |e vesela, da jI je kdo pomagal In da je mogla kmalu v krčmo k plesu. LI-zočka ie preralala celo noč. DrugI dan JI delo seveda nI dišalo, ker Je bila trudna do smrti.
»Ali, ko hI ml vsaj kdo hotel pomagati!« Je vzdihovala. Ne vem, kaj vse hI dala za to!* In kakor prejšnji dan. Je nekaj rristopllo k nji In delalo namesto nje. Deklici Jc postalo tesno pri srcu, za-kai videla nI nikogar, vendar pa JI Je ugajalo, da Je mogla položiti roke navzkriž In da Jo Je gospodinja radi njene marljivosti pohvalila. Zato nI prav nič ugovarjala. Kmalu sc je navadila na to, da so JI pomagale nevidne roke. Slepo jc postopala In jc končno mislila, da jI mora kdo pomagati. Ko se Ic približala prihodnja nedelja In nI nihče zanjo delal, ic začela hudo zabavljati:
»K|e pa ličlš? J'rav danes ko ml gre za tvojo pomoč, ti me pustilo na cedilu!*
•Sai ne moreš zahtevati, da bi delal za'> zastonj!« se Je zaful glas kraj nje. »Obljuhl ml, da ml daš, kar boš jutri zjutraj najprel povezala, pa ti pomorem!«
»Kaj bo to!« je odgovorila dekla.
»Torej ml ohljublš?«
•GotovoI Le zanesl se name!«
Zopet se Je Jclo okrog nje nekaj g^atl, In delo le bilo hipoma gotovo,
Dckllct pa sedaj nI bilo nlE kaj prijet-no pri srcu In nI se JI ljubilo Iti na ples; vedno Je morala misliti na svojo obljubo. V svoji srčni grozi ie tekla k svečeniku In se mu Izpovedala.
•Za božjo voljo pomagajte ml,- jo vzkliknila, <tu n! vse v redu!«
Svečenik je prikimal:
•Dobro, da si to uvidela In prUiula, hčerka moja! Sedaj pa sl zapomni, kaj ti porečcin! Ko Jutri vstaneš, se ne obleci! Ogrni sc samo s plaščem aH ogrta-čem! Cujcš? Potem pa stopi takoj k skednju, povežl tamkaj snop, ga vrzi vun kaj In rccl: «Vzcml!» To sem najpreje povezala! Sedaj pa pojdi in božja previdnost nai ti pomore! Boš ?•• •. Mo!'., Val se bo zgodllo.»
Dckllca Je odšla.
Vso noč nI imela miri:,	je in mo-
lila. Komaj )c napočila zora, sc je odela s svojim plaščem In tresoča sc po vsem telesu Jc odhitela na skedenj. Tu je po-. vezala snop In ga zalučala daleč od sebe. j »Tu Imaš!« je zaklicala. »Sedaj pa tnc pusti, ne potrebujem te več!« ; Orožno rjovenje sc jc razlegalo pred skednjan lu snop se jc razlctcl na tisoče bilk.
Od tega časa Jc bila pridna, da so Jo vsi občudoval!...
arstvo
Trgovinska pogodba z Italijo
Naša delegacija ra trgovinska pogajanja 2 Italijo Je zadnje dni zbrala materija), potreben za konfno redakcijo načrta trgovinske pogodbe. Zunanjemu ministrstvu Jn naši delgaciji prihajajo, kakor javljajo i? Beograda, dnevno spomenice raznlii gospodarskih, obrtniških, industrijskih in trgovskih korporacij. V teh spomenicah se opozarja vlada na ekolnosti, kako so naj varujejo naši interesi pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo.
Z isto pozornostjo kakor naši gospodarski krogi sledijo pripravam za trgovinsko .pogodbe med Jugoslavijo in Italijo tudi italijanski gospodarski krogi. V zadnjem času jO italijanski tisk posvetil mnogo daljših in krnjsih člankov temu vprašanju. Mnogi italijanski listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da bodo s to pogodbo odstranjene med obema državama vse ovire .v gospodarskih in trgovinskih oduošajih Ibbeh držav. Ilaltia baje noče pretiranih gospodarskih koncesij, vondar bo pri pogajanjih upoštevala vse številne predloge, ki so jih poslale razne gospodarske kor-poraeije, zlasti iz Julijske Krajine, in ki poudarjajo potrebo ureditve carinske politike ln medselojuega železniškega prometa ter reSitov vprašanja prostega Izvrševanja trgovine in obrti.
Glede carinskih tarif zahteva Italijanska industrija dalokosežne olajšave, v glavnem za los, južno Krnijo, sveže in suho sadje, zelenjavo, opeko, strojna oljn, stroje, zlasti poljedelske, svileno in bombažno blago, rlž ln kavo.
Nedvomno bo naš Izvoz lesa v Italijo, ki Je zelo revna na lastni produkciji, igral vaino vlogo pri pogajanjih. Tretji-na izvoza tz Jugoslavijo tvori les (največ g- gre iz Slovenije in Hrvatske). Italijanske trgovske zbornice posebno opozarjajo italijansko vlado, da se pri trgovinski pogajanjih posveti največja pozornost Uvozu lesa v Italijo.
Zanimivo Je nadalje za nase vinogradnike. da zahteva Trgovska zbornica v Gorlei izvoz najmanj 100.000 hI vina goriške produkcije. BaŠ ua vinogradniškem kongresu v Zsgrebu so naši vinogradnik! aajodločnejše zavračali take italijanske zahteve.
Glede na uvoz lesa zaMevajo Italijani rnfikne oiajšave v železniškem prometu. Goriški kroji predlagajo celo. da bi sa proga Podbrdo-Jesenlre Fodrozra inter-nadjonalizirala, tako du bi se v bodoče Uporabljala fkupno od Italile, Jugoslavije in Avstrije. V Gorici naj bi bilo tranzitno »redišče s podobnimi funkcijami, kakor) j£i vrši sedaj Postojna.
Naši gospodarski krocri s predpripravami za. ta za nas tako važna trgovinska pogajanja niso baš najbolj zadovoljni. Trgovinska pogodba z Italijo bo zaključeni, kakor javljajo Iz Beograda, na osnovi nove carinsk« tarife, katero bo mi-nfsrrski svot uvel.iavil, čim so sprejme finančni zakon, v katerega bo mefena odredba, s katero s« vlada pooblašča, da uveljavi novo carinsko tarifo brez odo-fcrenja narodno skupščine.
Vaša delegpoijst je italijanski že pred dnevi Uročila projekt te nove carinske tarife, od katere je znano toliko, da se povišuje uvozna carina povprečno za 50 do f 00 odst. Zanimivo je to, da je ta projekt, zoan Italijanom, doohn s« doslej ui posla! Še nobeni naših gospodarskih korporacij, da hrazi o njem svoje mišljenje.
Včeraj popoldne je bila sklicana prva redna plenarna seja trgovinske konference. Kakor javljajo, pogajanja, ne 'iodo trajala dolgo časa.
S kongresa vrn s gradnikov
V toboto to je vršila v Zagrebu usta-SOvrta skupščina Glavnega »aveza jugoslovanskih vinogradnikov, o čemer smo priresll že kratko poročilo. Zborovanja so se ndeložili zastopniki vinogradnikov iz cele države, posebno mnogo jih je bilo iz Slovi nije, kar je goto ,-o znamenje, da je vinogradništvo Slovenijo dobro organizirano. Zato je in bo prišlo iz Slovenije še mnogo spodbudnih misli, kako naj se fku«i rešiti vinska kriza. • Kot glavni referent je nastopil, kakor ftino žo poročali, višji vinarski nadzornik g. Bohuslav Skalickv, ki je referlral
0	vprašanja finske krizo in vinskega zakona. Zanimiv je med Irtigiml tudi re-i»rat zagrebškega vinskega veletrgovca ^tam, ki omenja, da imamo v Jugoslaviji J74.00C. ba vinogradov, na katerih »e priaol* okrog 8J> milijona hI vina, «d katerega se konzumlra v drža?l okrog Jcomaj 2 milijora hI. to se pravi, da nam ostaja za izvoz 1.5 do mogoče tudi 2 milijona, hI.
S»deS Glavnega saveza ho zaenkrat v Mariboru.
H koneu so se na prodlog predsednika ^pripravljalnega odbora g. Antona Pukla v •ca sprejele nastopne resolaeijo:
1	J.) V vseh (Mivnti trtnih rnmdnikih raj se gojijo samo cepljene vrste, ki so dobre kakovosti.
2.) Istotako naj se nd zasebnih (rojlte-'•Ijev trt zahteva gojenje samo cepljenih vrst dobre kakovosti.
S.) Izvaja naj »e strogo zabrana trtnih nasadov v nižinah, na niivah In sploh »a zemljišču, ki je prikladno za kakšno
drugo kulturo.
4.) Oprostitev davka naj se razširi na vse nore vinske nasade, ako dotično zem ljlšče ni prikladno za uobeno drugo kulturo razen za vinogradništvo.
G.) Kontrola konzuma vin v vseh prodajalnah in trgovinah naj se strogo Izvaja.
6.)	Čim prej naj se uredi enotni vinBki /zikon ta celo državo.
7.)	Zahteva se brezpogojna zaščita domačo produkcije pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državami.
8.)	Doseže naj se dovoljenje za izvoz vin v Avstrijo tudi pod 18 stopinjami.
0.) Pri »klepanju trgovinskih pogodb so rnoTa zasigurati izvoz naših vin.
10.)	Zakoni, ki zadevajo vinogradnike i.i einsko trgovino, 6C morajo pred predložitvijo narodni skupščini dati v pron-čavanje gospodarskim predvsem vinograd oiškim organizacijam.
11.)	V proračunu naj se zagotovi večja vsota za, pospeševanje vinsko trgovine in kletarstva.
12) V kolikor je potrebno, naj se poskrbi za boljše železniške zveze.
13.) Zelozniske tarife in carine naj se znižajo, v kolikor ovirajo izvoz.
Id.) Osnujejo naj se postajo za zgoščevanje mosta !■ svrho povočanja alkohola v viru.
15.) Posebna organizacija strokovnjakov naj nadzoruje izvajanje zakonov, ki zadevajo vinogradništvo ln. rimsko trgovino.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (IS. t m.) Pšenica: baškn, 78 do 80 kg, 2 odst. dva vagona 315 do 320.' Oves: baški, 3 va. goni 2-10 do 245. Turščica: baška, duplir kat kasa, 5 vagonov 240 do 245: srem« ska, duplikat kasa, 7 vagonov 340 do 245; baška, duplikat kasa, 16 vagonov 240; maj, 5 vagonov 250. Moka: *<r\ franko Bosanski Brod, 16 vagonov 310. Tendenca zelo nestalna.
= Zunanja posojila za Industrijo. Iz Beograda poročajo, da so se pogajanji z angleško skupino £ Industrijsko posojilo zaključila. Skici,,.o so jo posojilo v znesku 1-5 milijona fuotov štoriingov za 10 let. Obrestovanje znaša v prvom letu 13 odst,, a nasleJnjih letih se bodo obresti znižile. Četrtletna odplačevanj« pričnejo v drugem lotu. Poleg tega se vtšo pogajanja še za drugo večje posojilo.
— Popis nerentabilnih podjetij. Kakor javlja časopisje, je neka. trgovska in Obrtniška zbornica dobila naročilo od ministrstva za trgovino in industrijo, da po piše vsa ona industrijska podjetja, ki so morala svoje obrate zaradi denarno krize ali zaradi pomanjkanja kredita omejiti. Enaka naročila da dobe tudi druge zbornice.
Padanje cen v Banatn. Iz Vršca poročajo: Med trgovci in obrtniki jo nastala močna konkurenca in vse medsebojno tekmnje v dajanju boljših prodajnih po-ojov. Cene zlasti manufakturi popuščajo in dajejo mnogi blago pod ceno. To ima seveda za posledico propadanje pod 'etij. zlasti takih, ki eo zgrajena na. manj solidnih temeljih. Prenehala je doba lahkih zrslužkov in baš to je znak, da gremo rormalnejšim razmeram nasproti. Cene ostajajo čvrsto le živilom, posebno mosu, to pa predvsem zaradi sedaj težavnih-dovozov. Zanimivo je končno, da znatno popuščajo cene poslopjem in zom-IjišČem.
Zaščita Industrijske svojlne na ZZ.
Uprava za zaščito industrijsko svojine pri ministrstvu za trgovino in industrijo je rešila, da se za predmete industrijske svojine, izložene na III, velikem sejmu ZZ od 27. aprila do 5. maja, prizna prar vo prvenstva v smislu § 100. zakona o zaščiti industrijske svojine In §§ 91. ter 09. naredbe o izvršonju uredbe o zaščiti industrijske svojine.
= Ustanovitev velike solarne v Uld-nju. Posobnn komisija je odšla v Francijo in Italijo, da prouči način pripravljanja soli v teh državah. Misli bo namreč v Ulcinju v Cmi gori osnovati posebna solarna, ki bi dobivala morsko sol toliko, da bi bila država popolnoma preSkibljena. Letni konzum soli iznaša v naši državi dvanajst tisoč va vagonov. Veljala bo solarna v Ulcinju z mo okrog dovet in pol tisoča vagonov, dve solarni na morski olali pa po 1200 vagonov. Veljala bo eoiarna v Ucinju z vsemi instalacijami okrog 50 milijonov dinarjov.
= Produkcija vlita v Dalmaciji jo zna šala lani po službenih podatkih 808.091 hI. Od tega je 179.171 h! belega in 628.920 hI Črnega vina. Trgate/ je bila lani obtl na v vsej Dalmaciji razen r srednji V gornjo številke ni vračunana produkciji sroskoga poglavarstva Biograda na mo-ru, ki znaša okrog 30.000 lil. Lansko dalmatinsko vino tudi gledo kakovosti zelo dobro odgovarja. Mošti so 'vsebovali tfi do 83 odst. sladkorja po blostcrneu-btirffki tehtnici, tako da vina vsebujejo 10 do 15 odst. alkohola. • = Dobava. Odelenj« za mornarico v Zemunu sprejema do dno 4. marca ponudbe za dobavo raznega pisalnega In risalnega matoriala. Natančnojše v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubi'ani.
zn Zamenjava kronskih novčanic na Reki. Listi poročajo, da ee bo takoj, čim stopi rimski. sporazum v. reljavo, pričelo
z zamenjavo bivših av6tro-ogr«kih novčanic na Reki. Kakšna bo relacija, še ni znapo.
= Propast tvornice žganja v Danntu.
V Vršeu Je propadla firma VViedI, d. d. tvornica vinskega žganja. Te dni jo bilo na dražbi prodano ceio imetje glavnega delničarja Wiedla.
ss Katastrofalno padanje madžarske krone. Iz Budimpešte poročajo: Zaradi rapidr.ega padanja mad'arsk* krone na zunanjih trgih ee pripravljajo ostri proti-nkrepi. Med gospodarskimi krogi je padec povzročil veliko razburjenje. Cujeio se glasovi, da bo krona sledila nemški marki. Padec krone, odnosno porast tujih plačilnih sredstev na budimpeštanski borzi Ima za posledico silno naraščanje cen. Pšenica se ponuja po 800.000 mK, a bo cena nedvomno še naraBla.
= Oslabljenje češkoslovaške krone. Iz Prage javljajo: Zaradi ponovnega oalabljonja čfcškoBlovaške krone je več poslaneov interpeliralo finančnega ministra. Opozicija je ostro napadala finanč-noga tn notranjega ministra. Vendar pa je to oelabljenjo češkoslovaške valute nedvomno le znčaane.
= Italijanski kapital v Poljski. Med poljsko vlado in italijanskim konzorcijem cMorcantilo Italianov je podpisana pogodha, po kateri ta finančni konzorcij dobiva pravico eksplontaeije državnega premogovnega ozemlja v poljski Gornji Sleziji. Italijanski konzorcij se obvezuje plačati Poljski najemnino od S do 10 milijonov Ur letno.
= Rusko žito v TurČljL Pred cdulk turške vladne komisijo za nakup žita, ki so nahaja sedaj v Sebattopolju, je izjavil, da je rusko žito izpodrinilo v Turčiji ameriško tn avstralsko žito. Kakovost, ruskega žita je odlična ln je rusko Sito tudi cenejšo nogo ameriško.
zaenkrat So ni mogla prevzeti, kor J nodostaja potrebnega kapitala. Načelstvo Je imeJo v preteklem letu 9 sej in eno skupno z nadzorstvom, dopisov je prejela 60.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je predložil blagajnik in kr,;>ovodja br. Martine tiskanega, je razvidno, da znašajo vplačani deleži 82.075 Din, reaorvni zaklad 331-77 Din. čisti dobiček pa 1019-23 Din, ki so pripiše rezervnemu zakladu.
V imenu nadzorstva je poročal predsednik dr. KrejSl, da je nadzorstveni svet našel vse v najlepšem redu ter zato predlaga absodutorij blagajniku. Saelasno sprejeto.
Predsednik dr. Šubie poroča, da je odbor sklonil predlagati občnemu zboru, da se izvolita poleg sedanjih odbornikov šo dva nova odbornika. Ko občni zbor temu predlogu pritrdi, predlaga dr. Subic za nova odbornika br. dr. KrejSija' in prof. Breznika. Predlog se soglasno sproimo. V nadzorstveni svet se pa soglasno izvoli br. Mirko Fogic.
Ker se pri slučajnostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor.
Pos'e aaveznega načelnika in tehnično vodstvo JSS. lc do glavne skupščine, ki se vrši dne 23. marca t 1. v Ljubljani, prevzel I. namestnik br. Mirosl. Ambroži č namesto na dopustu se nahajajoče, ga načelnika br. dr. Murnika.
Xn. mednarodna tekma mednarodne telovadne zveze bo leta 1926. Kakor piše poljski sokolski list «Przeglad Sokoli« so potegujejo Poljaki, da bi sc vršila tekma n aPoljskcm v Varšavi, za kar bodo poljske uplivne osebnosti zastavile ves Svoj vpliv, da so t« misel uresniči. 11. mednarodna tekma je bila leta 1922. v Ljuhljani ob I. jugoslovenskem vseso« kolskem zletu.
Domače borze
18. februarja.
ZAGREB. Ns efektnem tržišču polo« ž«J v glavnem nelzprcmcnjen. — Na deviznem tržišču je vladala spočetka ze> Io slaba tendence, ki se jc pod konec učvrstila. Tečaji, ki so notlrali na nizki bazi, so proti koncu zopet nekoliko na« rasli radi kupovnih nalogov iz Beogra, da. V nekaterih devizah je pod koncc borze manjkalo blaga. Na zunanjih bor« zah Je dinar dalje čvrst. Na curiškl borzi je notiral Zagreb 7.60 in Je proti soboti narasel za 5 točk. Notirajo devizet Du« naj 0.10725 do O.10925, Italiia izplačilo 326.5 do 329.5, ček 326 do 329, Kopcn« hagen 0 do 1200, London Izplačilo 325.5 do 328.5. Nc\vyork ček 75.35 do 76.35. Praga 221 do 224. Sviea 1325 do 1335, ček 1320 do 1330. Valute: dolar 74 do 75, aK 0 do 0.109, fr. fr. 0 do 335, Icji .0 do 41. Efekti: Brodska 70 dO 72, Eskomptna I5I do 155, Hipotekama 85 do 87, Ju« goslavenska 140 do 140.5. Ljubljanska kreditna 235 do 236. Praštediona 985 dO 900, Riječka pučka 88 do 94, Slavonska 105 do 107, Srpska 139 do HO, Narodna šumskn 132-5 do 134, Gutmann 1500 do 1525, Slavonija 154.5 do 156.5, Ekspio. ataclja 120 do 125, Strojne tovarne in livarne 150 do 0, Trbovlje 735 do 740. Union 0 do 1200, 7 odstotno Investicij« sko 59 do 63.
BEOGRAD: Amsterdam 2850, Dunai 0.11085, London 325, Milan 329, New« vork 76 do 76.5, Pariz 325 do 326, Solun 127 do 130.
Sokol
Občni zbor Jugoslovenske Sokolske Matice
V soboto s« je vršil po enouml, vsled premajhne udeležbB povzročeni zamudi občni zbor' Jmros^vensko Sokolske Matico v LjubljanL
Predsednik dr. M''in Subic pozdravi navzoče ter poroča, da je bila o občnem zboru obveščena tudi Zveza slovonskih zadrug, pri ka'ori je Matica včlanjena. Matica štejo 812 članov z 1283 deleži. Glavno delo je bilo nabiranje novih članov, da se dobi potreb-ni kapital, s katerim bo.mogla pričeti izda,jati sokolske knjige, kar je v prvi vrsti njen namen. S tozadevnim delom je Matica že pričela in bo v najkrajšem času izšila prva brošurica kot skromen začetek. V prihodnje bo skušala zadruga založiti Jngoslovcnski sokolski koledar, za kar se je že obrnila na JSS, in vse sokolske tiskovine, ki jih potrebujejo društva, da bodo s tem imela vsa društva enotne tiskovine.
Tainiško poročilo Je no''al br. Sibe-nik. Poudarjal je, da se Matica ne bo spnščala v nikakršne finnnčne akcije, ampak bo skušala potom deležev ln daril najti trden temelj za svoje delovanje. Izdajanje knjig je v sedanjih razmerah drago, zato bo Matica od poSetka delovala v omejenem okviru. Kot prvo delo si je začrtala izdajo so-kolskih predavanj ter želi, da J bratje predavatelji odstopijo svoje rokopis«. V tisku »e nahaja Tjršev znameniti članek: »Naša naloga, smer in ctlj»,'ki bo tiskan v slovenščini in srbohrvaščini (ciriH-n jn tat!"'*nV vsako nnrciS-jc v 2000 Izvodih. Odbor Je sklonil v prihodnje zphfevnti od novovstopivših članov po 3 Din za manlnulaei'ske stroške. Zalog« knjig od JSS Matica
Spori
Kolesarska nliirijaM v Ljubljani
Redni letni občni zbor se Je vršil v nedeljo dne Id t m. v restavraciji Narodni dom. Imenom L. L. A. P. iu S. K. Jadran je pozdravil občni zbor g. Fran Bar star.
Po pozdravnem nagovoru predseduika g. fiiškoviča Je podal tajnik g. Vinko Bar izčrpno poročilo o klubovem delovanju. V pretečem sezoni je priredi! klub 9 dirk, od katerih je »Zvezdna dirka* v Celju kot propagandna dirka najbolje uspela. O priliki lOletnega obstoja kluba, se je vršila krasno uspela jubilejna dirka na progi Ljubljana-Krka-Zatična- LJubljana-Bled 136 km, katere se je udeležil tudi bratski hrvatski kolesarski klub s svojimi najboljšimi dirkači. Ob tej priliki je izročil U. K. B. »Sokob iz Zagreba po svojem predsedniku V. A. Veilerju klubu Ilirija v priznanje velikih zaslug na kole-sfsko športnem polju krasen srebrn pokal. Svojo lOletnico Je klub proslavil dno $. decembra e slavnostno sejo v srebrni dvorani hotela Union. Zastopniki vseh ljubljanskih sportni'1 klubov so čestitali kolesarski Iliriji k plodonosnem. delovanju na kolesarsko športnem polju. Zvečer se je vršil v dvorani Mestnega rtoma športni Betanek in so bila dirkačem razdeljena darila, svetinje in kolajno.
Kolesarsko prvenstvo na 100 km za leto 1928. in gorsko prvenstvo »Slovenije* na 8 km (proga Pod lipa-Smrečje) si je priboril marljivi klubov član Adolf Gol-tes, ki je zajedno tudi klubov prvak za leto 1923.
Klub je odposlal svoje botjše dirknče b dvema dirkama v Zngreb ter so se klubov! dirkači udeležili tudi dveh mednarodnih dirk, tzmed katerih Je posebno omeniti mednarodne dirke na progi Gradec-Cmu-rek-Grrdec — 100 km, pri kateri si je priboril klubov član Adolf Bar prvenstvo v težki skupini. Tri mednarodni dirki nn progi Maribor-Zsgreb bo klubovi dirkači častno zastopali bnrve kolesarske Ilirije.
Z ozirom na obširne dirke in klubove prireditve je imel klub ogromne stroške ter se jo moral vsled lega celo lelo boriti
S finančnimi težkočaml, navezan te u, pičlo Članarino in podporo nekaterih pr). jateljov kluba. Jako obširno in temeljito poročilo tajnika Je vzel občni zbor z ua(-večjlm zadovoljstvom v znanje.
Sledilo je poročilo blagajnika, ki (zkj. zujo v pretečenem letu prometa BO.Oaj dinarjev. Stanje klubovega premoženu znaša 28.500 Din.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen eledeči odbor: predsednik Frau Ogria, podpredsednik Mirko Nardin, tajnik Via. ko Bar, namestnik Janko Cvetko, blaga), nik Josip Beve, gospodar Jakob šimetit odborniki: Fran Bučar. Emil Plut, Fin Porenta, reditelji kolesarjev: Janez Re. bolj, Alojzij Siard, nadzorstvo: Karlo Fa. biani in Fran aBr st. — Vpisnina se j« določila za letošnje leto 15 Din, mesečna članarina na '2.50 Din. — Mnogobrojno obiskani občni zbor je znključll novo ij. voljeni predsednik ob 12.30. Novo izvolje. ni odbor nn čelu starejših izkušenih šport, nikov Jamči gotovo kolesarski Iliriji y bo, doči sezoni najboljše uspehe.
Nedeljski nogomet
Antwerpen: Pred 25.000 srledald j6 zmagala Belgija nad reprezentanco Ma. džarske z 1 : 0 (1 : 0). Madžari so bili BclEliccin enakovredni, te belgijska kril. »ka vrsta Je bila nekoliko močnejša.
Frankfurt: Pred 30.000 gledalci se je vršila v nedeljo zaključna tekma za nem-ški zvezni pokal med Severno in Južno Nemčijo. Zmagala jo Južna Nemčija s 4 : 2 (1 : 0).
Dr^sden: Medmestna tekma Dresdcn. Praga le končala z veliko zmago 9 : i (7 : 2) Pražanov.
Dunaj: Vsled obllega snega so bila v nedeljo Igrišča v zelo siahem *UrJu. t.-.ko da Jc bilo večini' pokalnih tekem odpove-danih. Odigrane so bile: VVacker : Bcwe-gung. XX 3 : 2 (3 : ll, Admlra : Stras-senbalmer 6 : 0 (2 : 0), Amateure : Nord-stern 13 : 0, Hertha : Rag 2 : 1 (0 : 0), Slovan : Jcdlersdorf 4 : 3 (3 : 0). VVAC, : Vorw2rts XI. 6 : 6 (1 : 0), Red Star : Neubau 3 : 1 (l : 0), FAC. : Sportklnb VVcst 6 : 1 (3 : 01, Crickcter : FAC. 6 : 3 (2 : 2), Vorw5rts 06 : SimmerirKer Sportvcrelnlgung 3 : 2,
S. K. Slovan v Uubljant je imel crv-d, včerajšnjim svoj rodni občui zbor, kato. remu so poleg mnogoštevilnih članov prisostvovali tudi zastopniki LNP, S. K. Prlmorja in Laska. Predsednik Kosem je poročal o težkočah, ki so ovirale klub v njegovem delovanju, predvsem to, da ni imel pripravnega igrišča. Sele v zadnjem času se Je klubu posrečilo dobiti Igrišče, ln sicer na prostoru Ljubljanskega Sokola poleg razstavljalnlh prostorov velesej. ma. Vendar pa more klub zaznamovati napredek, ie s ozirom na to, da Je ustanovil tri nove sekcije, težkoatlctično, ar-tlstlčno-vcsellčno In prosvetno. Klub je v preteklem letu praznoval desetletnico svojega obstoja. Klub šteje 124 rednih ih 63 podpornih članov. Omeniti je treba tudi, da namerava klub ustanoviti lastno knjižnico ter tekom leta prirejati kulturna ia športna predavanja. V novi odbor so bil! Izvoljeni: Predsednik Kosem Drago, podpredsednik in I. tajnik Clmperman, II. tajnik Horvat, blagajnik Sternad, gospodar Carman, odborniki gg. Vidmar, Kemperle, Kunavcr, Bucik, I. Keruc, RaSka in Ško-Ilc.
Izredna plenarna sela S. K. Illrile e Utibflanl se vrši v torek dre 19. L m. ob pol osmih v domskem salonu kavarne Emona. Radi važnih zadev se pfosl pol-noštevllne udeležbe. — Tajnik L.
Nogometni trening SK. Ilirije se vrši odslej redno ob torkih ln-petkih Ob četrt na 19. uri. — Načelnik.
Seja gradbenega odseka S. K. /Urite so vrši danes zvečer ob 19. v damskent salonu kavarno Emona.
S. K. Primorje. Seja upravnega odbora se mesto v četrtek vrši izjemoma že v sredo 20. t. m. Čas ln kraj običajen. Radi važnosti je vdeležba vseh odbornikov nujnopotrebna. — Tajnik.
Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro"
Tujci v Iijubliani
Od nodelje na pondeljek je prenočilo v Ljubljani skupno 109 tujcev-in sicer v hotelu:
UNION 27, med njimi: Bcnda Evgen tovarnar Dunaj.; Elsner Danijel uradnik Zagreb; Ehenspanger Samuel, trgovec, Zagreb; Hiibel Alfred, potnik, Dunaj; Konjovlč Peter, direktor opere, Zagreb; KIoss Karo!, trgovec, Dunai: Lerch A, inženjer, Dunaj; Moravitz Maks, direk« tor, Praga; Moravcc Franc, graditeii, Sarajevo; Retz Josip, trgovec, Beograd; Radlbcrger Fric, civ. inž, Dunaj; Ross« ler Julij, trgovcc, Gradec; Sbil Borlvoj, trgovec, Kočevje; Stciner Rudolf, trg., Dunai. .
SLON 20, med njimi: Albahary Jak., trgovec, Buicarest: Barbetta Palmiro, tr« govec. Bodi; Babka Edvard, zastopnik, Dunaj; Cotič Josip, trgovec, Dombcrg; Rocca Egldij. trgovec. Bodi; Sartori Iv, komisijonar. Gorica; Straus Julij, Trst; Zamar Cc!estln, trgovcc, Medana.
JU2NI KOLODVOR 11, med njimi: Gerusi Alojzij, trgovec, Udine: Dalfior Girolemo, trgovec, Košana; Koračin V, trgovcc, Celje; Lcstan Ivan, posestnik, Ptuj.
,LLOYDi Apanaga Sčcta, trg. Banja« luka; Bndaj Marko, uradnik, Beograd; [Ko!ctzky Emil, upravnik posestva, Kam«
nik: Zupančič Mirko, usnjar, Radcco.
SOCA= Bcdcnk Fran, kroj. pomočnik, Novomcsfo; Mohorčič Drago, trgovcc, Zagreb; Polišcnsky Bogomil, narednik, Moste; Tcterč Ignac, miz. mojstor, Ptuj; 2ura Josip, ključavničar, Novomesto.
TRATNIK: Lamberšek Fran, elektrO« tehnik, Mozirje.
STRUKFU: Grubišič Rafael, trgovcc, Križišče; Hrovat Alojzij, carihik, Jese« nicc; dr. Ivaniševič Ivo, okr. zdravnik, Kostanjevica; Lenac Ivan, strojnik, Sv. ' Jurij; Planinšck Ana, žena sodavičarja, | Liti ia; Pucclj Ivan, nar. poslanec. Veli« ke Lašče; Rainhofen Leopold. vodja kon zuma, Trbovlje; Štrukelj Valentin, stav« benik, Sv. Lucija,- Turk Franc, tohnični častnik, Braslovčc; Uranič Mihael, kro« jač, Stražišče; dr. Vacck Alojzij, okrajni zdravnik, Boh. Bistrica.
TIVOLI; Abram Avgusti, dljurnisti« nja, Nahrcžina; Bujas Milan, dijak. Si« benik; Stoff Klara, trgovčeva žena, Miinchen.
Poleg tega v gostilnah: De Schlava 10, Stari tišlar 4. Ravnik 4, Lozar 5, Ameri« kanec 2 ln Možina 1..
lastnik In Izdalatell Knnznrcll »Jutra*. Odgovorni urednik P r. Brozo vlfi. Jtsk Delniške tiskarne, d, d. * Ljubljani.

Juristi
PiSboprj«, datum poštnega pečala.
Ljubi Frldolln Žolna, gospod ln prole-lor| Ko berem Tvoje perolne zagovore, lukoj, da Ti, ljubi Zolnn, nisi noben jurlst in da Ti te stvari ne razumel Jaz, y som pravni praktikant v 1'UkopeJl, vem to, čeprav pravijo, da Se nimam pravice govoriti o jurlsllh, ker ie nimam do-T0|j prakse.
Jurieti so sploh, to Ti rečem, z eno bo-ledo: tiči — in ti drezaj v srSeno guezdo! jtnjti »o zagovorniki pnrogrntarjl, ki ti lihko natvezljo tako zasebno obtožbo radi opravljanja, kakor sem jih Jaz <gor Je-1 mal» svojčas na 61. 63. ob sobotnh — ie vr"' Sva tudi svojčas lam skupaj vedrlla in oblačila in se dostikrat ni hotelo pooblačiti ... In Je prISel k meni lisli čua neki trntikanl in zahteval, da mu napra- i vim tolbo, ker mu je nekdo rekel — trn-| fiksnt ln to s taklrti naglasom, da je bilo ■jljivo, in dn Je bilo sllSatl, kakor da Je izgovoril dva tt ln dva ti, da je sicer res, ia Je dobil prav pred kratkim traliko,. tudi da je res, do je že tri cigare prodni | !n 20 clgnret, da pa se ne pusti zmerjati t j — 1-iflkantom z dvema ti ln dvema If.; Ko sem ga vprnSal, če morda dotični hudodelce ne Jeclja, Je odgovoril, da to za-, olka, ali prav za prav, da Je to Izključeno jn dn ae da to striktno (slcl) po Izvedencih dognnIL In sem takoj vedel, dn itnnm opraviti s človekom ki Je z Juri- j tlnrljo v caker bodli. To «em pn spoznal, torti Iz tega, ker Je mož po ižansko zavi-' jal Tn Je priSlo do razprave, h kateri Je prišel tudi oni, ki Je žali! trafikanta In se Je tako znf-ovnrjnl, da Je odbornik nekega društva in da je tega trafikanta res imenoval trafikanta, da je ta trafikant v resnici trafikant, da ga pa on nI žalil kot napaden človek, ampak kot odbornik do-ll*nepn društva, kot tak ima posebno sodiš*-) ln dn zato nt odijovoren za svojo žalitev, ker Je tožen kot navaden človek In ne kot odbornik. In je bilo sodniku, kl je Hi tudi J -rist, Jako težko. Razsodil Je ta-
ko, da Je oni lcrlv, da Je trntikanta Imenoval tralikanta, ker mu Je brez potrebe oponašal njegov sl.'«r resnični Man, to pa kot Človek in odbornik obenem, kl sta združona v eni ln Isti osebi. Ali Etnenl »a jo pritožil na drugo instanco. Tam so si belili glava ter sta prišla dva zagovornika, kl sta ae skoraj stepla ter si vrgla drug drugemu toliko žaljivega na glavo, sedo: UČI - in U drezaš v sršenovo gnezdo I pravi — šmlr. In so razsodili, da »e gospod X. oprosti od obtožbo, ker jo žnlil g. Y—a le kol odbornik, kot tak pa da ni bil tožen, da bl pa bila sicer izrečena kazen še prenizka, ako bl ga bil tožil kot človeka.
Taka, dragi žolna, Je ta reč z juristn-rljo. Zacovorniki pa so drugi tič£ kl te b^do tožili kot človeka ln kot no vem kaj še — v vseh tvojih lastnostih kol celi ljudje tebe kot celega človeka. Ia tvoja usoda je zapečatena.
In Ti morda Se ne veš, dn sestoji tudi tvoj lastni Jaz Iz dveh delov In ne samo Tvoja cenjena lupina. Vse to vem pa Jaz, ki sem jurlst, ki me jo sama čista logika in kristalizirana pamet.
In bi Ti jnz povedni Se drugo zgodbo o frtz—ju Iz Abdere, ki Ja tudi obstojal iz dveh delov, ki je imel dve sodnijl, eno kot človek, kl je pazila na njegovo človeško, drugo pa kot frizer, kl je pazila na njegov — frizersko čast. Le temu frizerju Je rekel drugi frizer, da Ja — <tur>. Knj misliš ti, da Je to — cfur»? To jo latinsko povedano nnvnden uzmovlč (fur-tlnnš). Oni Je mislil, da Je to posebno kunštno povedal svojemu tovarišu, kl mu Je res brez dovoljenja iz njegove posesti vzel lepo — mm in Jo kot znjra pojedel s svojimi tovariši, n'l po domače rečeno — muco ukradel ali pnuzmal — in jo <k sebi vzeb ln lo kol človek in frizer. In Je dobil svoičas za to — dva dni s postom — kot frizer ln človek. Pa je tožil svojejra tovariša radi besede cfur» kar nn dveh krojih, kot človek človeka na sodnijl, kot frizer frizerja pa pri častnem r-».sodlšču. In so pn zašili na obeh krajih — In dejali: Frizer Je res pojužlnal
sosednega mačka na furtinaškl način, on je re« prav za prav «Iur», toda obloženi bi bi' lahko obtožltelju bolj po domače v drugi — obliki lo resnico povedal. <Fur> je sicer lepa beseda, ali razume je ne vsak in >1 lahko pri tem bogve knj misli — če bl pa bil povedal, da mu je mačka ukradel ln požrl, bi bil pa lahko vsakdo razumel, za kaj gre. Ker mu Je pa oi to latinsko povedal, mu Je očital pre-stano — kazen, knr je strogo prepovedano. Stvar ne more biti bolj jasna kakor jo. Vidiš, to Je jurlstarija . . . Huda reč, II rečem. Kdor ima samo navadno pamet ali po domače trdo bučo, ta ne pride z Jurislarijo nikamor, kor moraš to pamet temeljito — preustrojili. To pa nI tako težko, kajti lo operacijo vendar prestane razmeroma dosti IJudij, ki osrečujejo s preuslrojono pametjo državo in človeštvo.
Taka pamet Je precej podobna divjemu zajcu ali pa domaČemu mačku v — <paj-ci>, — pravijo, da drugnče sploh nI dober. <Pojcn» pa so paragrafi, s katerimi je treba natrpati ubogo glavo, tako nekako, da od samih dreves gozda ne vidiš. Potem si dober ... P« je dejal nn Dunaju profesor Plcmelj, tisti matematik, ki g" je sama železna logika, ko Je bral neko dunajsko sodbo, tole: da se pripravi normalnega človeka ob vso logiko, kon-sokventnost ln čut za pravico, — Je treba celih štirih let univerze In jurislnrije, da mu vse to ubiješ. Tako trdoživa Ja — naravna, domača človeška pameti
In povedal mi Je sledeči študentovskl burk iz tistih srečnih brezskrbnih let: Neki rSIovenlJnm Je nahrulll na cesti tovariša vSIovonijana* in ga Je sunil v — krko se že reče brž tistemu neizrekljivemu delu telesa po sodnljsko — že veS kam. To je bil prav gotovo Jurlst, ki »o ga pokvarile menda že Cyhlarove institucije in ga tudi že napravile za — šlapo —, kajti on sploh nI po človeško reagiral nego samo vprašal: »Ti zdaj pa povej, v kakšni lastnosti si me sunil, ali kot <Slo-venijan» ali kot akademik ali kot človek? Nj vem. kak je bil odgovor. Ali lo je bilo sila važno, knjtl če Je dotični rekel, da Je
ravnal kot navaden Človek, se Je dala stvar menda ia kako izravnali po tlo-veško, če ga Ja kot akademik Ja to bilo žo kočljivejše, če pa Je dejal, da kot <Slo-venljons, Je bil tragedija gotova: častni sod, pol leta sej, Izklučitev Itd. . . .
To smo bili Uči, kl smo razdelili člove-vekn ne \f na dva nego kar na tri delo. Bili smo otroci, za slaro gospodo sta dva dela — dovolj . . .
To sem bral v drugem delu »Krpano« ve kobile*, ki jo je spisal advokat dr. Oblak, ki ga Imam tako rad kakor sa< mega sebo. Veš, tisti I. C., o kterera pra« vijo, da je tako hudoben, kakor snm — Ivan Cankar, ki tudi no priznala tc= orijc o deljivosti človeka na dva ali tri dele in ki tudi trdovratno trdi, da Jc človek samo tden in da je poštenost, morala in resnica samo ena in da ne mo> rc biti človek kot brljač falot, kot člo» vek pa poštenjak in narobe, VeS tisti I. C., ki jc imel tisto reč z gospodinoin Peganoml In sem tudi bral, d« so mu ja nekoč sanjalo, da je bil v Abderi, ko so tam mobilizirali. In jc bil tudi tam neki brijač. Ta brljač pa je bil velik lump in se je zmazal od vojakov, ker je bil od> bornik pogrebnega družtva. Zmazal pa sc je od vojakov tudi tovariš istega sta« nu, ker jc bril ljudi, in so smatrali, da je zato «unentbchrlich». Toda oni Šuft, ki je tudi ljudi bril, pa tega temu nI pri« voščil, pa ga je zato denunciral, da ta brijač ni potrebon in da je stan njegov celo škodljiv, ker morajo ljudje britle plačevati ln tako zapravljajo — »ljubi donar». In je dosegel, da so onega po« klicali v vojake. Ko pa Je bilo vojske konec, se je ta mož pritožil na brljački sud, češ, da se je oni o njem grdo zlagal, in so tam razsodili tako, da oni poŠte« njakovlč pravzaprav svoje dcnuncijacije ni premislil, da se mu je to le nekako bolj sanjalo ln da je zato njegovo de« janje le napol knznjivo, pa so mu na« šteli le polovico batin, ki bi jih bil sicer zaslužil, — cčlo kazen pa so diktirali onemu, kl je tovariša obtožil, ker tega ni storil v sanjah In po vojski, ko Je bil
čisto trezen, — In to nI bilo lepo... Pri nus v 1'Ukopcjl pa »e Ja zgodilo drugače. Pri nas smo obsodili nekega advokata, ki je dejal, da ie mu je o plSkopejskih
občinskih svetnikih saniolo, — da so Abderiti, in so oziroma smo rekli, da Jo to — tj 104 s. k. z. pod katerega se da spraviti vse, tudi — sanjal
Sicer pa je moj fef — sudac — krabtn čovjek. Se ni tako star, zato mu n| šo čisto preustrojena glave. Kadar jo raz« prave konec, mi, reče: Ti Gustl, jaz bl po navadni človeški pameti, ki jo ima lahko vsak pastir, razsodil tako in tako, pa bo gotovo narobo. Gustl, ti pa poglej malo v tiste §§, in če boš dolgo študiral, tc bo polagoma minila tista pastirska pamet in potem boš «ta pravo potfrun« Ul.» Sicer pa naredi kar dvo sodbi: s eno ugodi, z drugo pa zavrni tožbena zahtevo. Glavno so razlogi, vse drugo je šinir. Katera se mi bo bolj dopadla, tisto bom pa podpisal. In sem naredil dve sodbi, ki sta se obe možu tako silno dopr.dii, da se ni mogel odločiti, katero bi podpisal. — Pa mi jo dejal: MoJ, odločite Vi! Pa se tudi jaz nisem mogel odločiti, — tako lepi sta sc mi zdeli obe. Tedaj mi je šinila rešilna mbel v glavo: Napravil sem novo sodbo, s katero sem dal obema strankama prav, — vsaki po« lovico in sem razloge obeh sodb združil v rajkrasnejii pcle«mcie, kakor se more temu primerjati edino le še pristna kranjska godlja. To je bilo moicmu pi« škepejskemu šefu tako všeč, da me ie proglasil za najženijalnejšega avskultan« ta od Ipcka do Petriča, — vključivši Pi. škopejo — ter slovesno pristavil: Mož, iz tebe bo še nekaj, če bo šlo tako na« prej, dobiš gotovo enkrat Se — traliko. Zakaj: Če bl bil jaz Ic eno sodbo p.vl« pisal, bi bili pri Stolu v Ipeku gotovo rekli narobe, in če bi bil jaz rekel ne, bl bili oni gotovo rekli d«. In se ie pri tem prav po naše pridušil, da se je kar pokadilo, obenem pa proklel celo rod« hino do četrtega koleni naprej in nazaj. Ta moja sodba ie bila potrjena » vseh Instancah.	(Konec Jutri.)
lian. veake heeeda Ml par r.» ..rnpi.n,»nI«- ln .Icnttvo- m eačnna »»»k« heeeda 1 ntn - Pnobčujejn •• I« mali iiIhi. »I 10 plačam • oapr.) Pi»č« M lahko uidi « mimikah N« vprašanja ndgn.ari« uprava i«, t* ja vprašaoju prlioieoa »aamlta la «dm»v,»r lar aianlpularijska pristojbina IV IHnt
Sliko za legitimacijo
ltMuje najhitreje fotograf H«gon II i h t a r, Ljubljana. Vslvatorjev trg.	801
Pcd etie i lo';nlom
trojno pletenje). dobro Idole na promr I nem kraju sredi sesti, aa » 175.000 Dtn voda. Rrsnl reflektantt naj t» oglasijo pod ..Podjetja 175.000 Din" na upr. Jutra.
8722
aT™
V pouk klavlr'a
n sprejme več začetnikov. — Grem event. tudi fia dom. —■ Vatlov pove uprava „ J utre".
8700
(dobe)
Hotelsko sobarico
itnlrs, IIC v Ljubljani.
taVtnlr«. Išče botel Štrukelj ..........3G80
Učenec
tole prost ln sdrav. se sprejme tako] v delavnto «oda-»otle proti celi osVrbl. Naslov pove uprava ..Jutra". 8GU8
Trgovski pomočnik
starejša moč, kl bl hrel veselje ludl za potovanje, ee sprejme v maniifiikturno In galanterijsko trgovino. — Naslov pove uprava „Jutrii".
8639
Provlzljske potnike
tira tvornic« za obiskovanje mešanih ln špecerijskih trgovin, drogerlj In brlvnlr. sa plasiranje lahko prodajnih predmetov s vlaoklml odstotki raslufka. Ponudbe ae upo-Itevajo te s navedbo stroke In refercnc pod ..Cela kolekcija aamo en kilogram" na uprava ..Jutra".	3741
Iščem potnika
kl potuje po celi JugoalavlJI, proti provlaljl. Ponudbe pod ,,Soliden" na upravo .Jutra'.
3748
(iščejo)
Prodajalka
ISPe atutbe v mešati! ell špecerijski trgovini, kl til opmv-Ijala In pomneala tudi driiva lilfna dela. e« mopo^e blizu Ljubljane ali v LJublJar.l. — r<»n"dhe prosim pod ..Imbra mo4" aa upravo „Jutra".
i«<l9
Prodajalka
pridna In poltena. !IPe mesta
v trgovini t mešanim blagom v Ljubljani ali okolleL Naslov pove uprava ..Jutra".
8593
Kn]lgovod':lnja
i lZletno ptsarntlk« rrakso. vcf.ra nemškega In slovenski ga Jezika ter strojepisja, Išfe mesta. — Ponudbe pot) ..Marljiva" aa upravo Jutra.
8732
Brivski pomočnik
star 18 let. boljša moP, IŠPe alutbe. Nastop! takoj In gre tudi na defelo. Ivan Lorbeg, Maribor, Mlluaka ulic* It. 32 8731
«1»
Opekarna
mingofen) tn gospodarsko
poslopje aa prorta. Zemlje n 15 let. Cena po dogovoru. — Naalov pove uprava ..Jutra" 877Š
Vila
• krasnim vrtom. 15 minut o«1 rlarne poHte, t takoj prostim stanovanjem, m proda. Ponudb* na upravo ..Jutra" pod ..Lepa vila IUt. 47n".
8832
Hl?a
▼fllka stanom njskfc *
stanovanji, rellko kletjo ln vodovodom, st porini proda v Celju, nreg. - Vef povo Anton 2nMer*l*. Leskove« Sadovlnek pri Krlketn. S773
Šivalni *tro| skoraj nov. dobro ohranjen, •e prodn. Naulov pove uprnvt ..Jutra".	3031
Dvovprežnf rapravljlvcc |
(L*n<W«Rerl) J« naprodaj po JnVo nitki ceni. — Kje. pove uprava ..Jutra".	8t52b
v Milini Ljubljane alt Celja ln slrer hlfla s 3—8 »ob*ml, kuhinjo In prltlkllnamt, 7 do 10 Johov zemlje. Polzve se ndhm F.. Ljubljana. Blom-iVova 4/II. (Dre* posredovalcev.)	3728
Trgovski nomočtiflc
Spf<'frljRke stroke, k I se ra-aume pri Sipah In okvirjih, •e pod ugodnimi pogoji takoj Narlov pov« upr« v a •»Jutra".	8033
Knjigovodja
starejša moft, s velik■» rrakso.
Zeli primernega mesta tudi *& takoj. Samo resne pouud-t«&eprosl pod Alfro ..OJkrlt" na upravo ..Jutra". S40G
StrojcnJsfca
smolna slovenskega In nem-fiktga Jezika In vueh pisarniških del s prakso, tftfe prt-me me službe. Ora tudi kot hlagajni&erka ali prodajalka. Ponudbe pod . Vratna 100" na upravo ..Jutra". 8753
200 delnic «Trt?. ban!cc»
prodam po ugodni cent. — Nunluv pove uprava ..Ju"**''.
3622
Več 8na1-"i onrav
prodam po nizki ceni. BltMic. Vlimarje 47.	3726
Buloro Modo
prJroa. franko vagon Vldem-Kr&ko po 375 IHn m1, odda takoj Viuku Gregi. Ureftti*.
3457
Otomana
dobro ohranjena, se proda.— Naalov pove uprava ..Jutru".
8737
2a1<et
zelo dobro ohranjen, za vitko postavo, ae <eno proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 8752
Blagcjna
(Werthelm) «e proda. Naslov _
pove uprava ..Jutra". 80jB .	""
------------- Kupim posestvo
Amerik, bcncln-motor
dobro ohranjen, a kompletno krotno lego. M proda (akoj. Kje. pove uprava ..Jutra" 3500
L]uM*nnsUi Zvon
letnik 1023 prt« «tevllko. kupi Tiskovna zadruga v LJubljani. Pre&eruuva ulica »l. 54.
febnlfe1* ln !'ore~?*vo
s*me kupujemo, fiever * Knmp Ljubljana, \Volfova ulica 12.
F-astove podnice
famana ln neob*nmanc, po narofrnlh dimenzijah za ta-kojftnjo dobavo, proti takojšnjemu plačilu, pri prevzemu na licu mosta, se kupijo. — Inteirsentt. kateri lnbko pripravijo navedeno, naj javijo svoje panlove r svrho nn-dnljne trgovsko zveze pod ..Flume" na upravo ,.Jutra".
3420
Vovorifno, polhovo
In v«e druge kole dlvJaMne. kupuje v vsaki mnoilnl ra Inozemstvo skozi vse telo I). Zdravi/*. Ljubljana, trgovina usnja, Florljanska ulica S' n.
3008
Velika prazna soba
▼ sredini mesta, se odda t 1. marcem. Najemotna 400 Pln meaefnn Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Ilfro ..Prašno".	8712
Soba za pisarno
na dvoriščnem traktu, se odda takoj. Vprpia so: Dalmt-tluova ulica 18.	8675
Veliko skladišče
a pisarno v sredini mesta, sa odda. Prostora sa 6 vagonov. Pismene ponudbe pod ..Skl«.
d;ftfe" na Aloma Coujpanv v Ljubljani.	3042
tiU
Kratek klavir
dobro ohranjen, ao p e e • a 1 proda. — Naslov povo uprava
.Jutra".
8708
Kromatično harmoniko
tnamke Lubas. dobro ohranjeno. »e ceno proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 8730
.JUJJJjljJ
Sobo
mirno tn irarno, ev. s brano v bl 111 n I Mlkloll*.*. raste, Išfte e 1. ma-cein soliden go. apod. Ponudbe pod ..Stalno" na uprava „Jutra". 8740
Na hrano in stanovanje
ae sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava „Jut-n" 3035
Vetf pletarjev
PetrebuJ. Kssar«ka Industrija -tirana ln slano,anje lahko Pri podjetju. Ofert. J. našlo-»m na : Slane Kastelle, Novo Btsts, Kaat.lfieva ulica 112.
Vajence
tfirejma tovarna ta lo^enje »raglh kovin v Sp. Zlškl 231 8509
Mlado dekle
Jubro vzgojeno, ee aprejmo '»«oJ za lahka blšnn dela ln ■ otrokom. Naslov pove "nr. •Jutra".	8540
Pošteno žensko
f»t» 20—80 let, kl r a utrne nhe In druga bllna dela. z. »estno hišo, n sprejme ta-"J. Naslov pove uprnvnlMvo
■Jutra".	8B8T
Vzgojiteljico
J petnemu detkn. kl ma n«. »olika Hvali, se lakoj .prej-H«. — PlaPa prav dobra. — »»Hov pot. uprava ..Juti« • <750
Knjlgovodklrja
. Tletno prakso ln Izvrstnimi spričevali, lell primernega meata. — Ponudbe t navedbo plafa pod ..Knjlsovodkfnja" ua upravo ..Jutra". 8758
Skladiščnik
vojašflno prost, apecrljake In kolonljalne stroke, IŠPe meata. Gre tudi kot potnik. — Ponudb« pod ..Kolonljalne etroko" na upravo „Jutra".
3770
eivlUa
ptn«. tirna In kl Ima do-»r okus. .tanujofa v Ljub-'J.1HI ali »voli,!. »t sprejme »modni trgovini. — Plamene P®nu<tbe g navedbo spnsob. "»U a» postni predal S«
8708
Gospodična
s trgovsko akademijo tn bgn-rno prakao. Išče kakršnakoli alnlbe. — Ponudbe pod šifro „J\ppllquc6" na upravnlšlvo ,.Jutra".	8712
Dve dobri pletitkl I
Iščeta služb«. — Istotam M
prodnata pletllna atroja štev, T/88 lu It. S/38. - P. Jošt. Rimska cesta 7/III. 3704
Ferietitna stenojvraflnja
slovensko-neniSlta, strojepiska s mnogoletno prakso — ifife alulbo. Ponudbe pod ..Mnoco-teln« prakaa" na upravništvo ..Jutra".	8701
Moško kolo
prodam. Onevno od 2.—S. na ogled. Naslov pove uprava ..Jutra".	3770
Ugodna prilika!
nr.Vupa sa atavbrnlke In si-daruke moj-tre!— 1'roda ae rudi likvidacije Iz proste roke In po zelo ugodnih to-gojlh vefc strojev za Izd«, lovarje cementne, zidne ln strdke opeke, lomilec sa | kamenje, popolnoma uov a sortiranjem za peaik, dve prenesijlvi bnraVi. trdo'kriti <388 In 214 m'), tračnice, vagunčke s ktpaml. razno orodje '"' p- Iprave zn izdelovanje ua' lz glpsa Itd. Ogleda ' lahko vsak Ca«. — Pojasni'« daje ..llltrozld" v likvidacij*. Matlbor, Prešernova ulic* 1/1.	8711
Portnl t rolo-nm za trgovino f1 vrata 2 I*-lošbl) ,se kupi. Ponudbe s navedbo eene In velikosti pod ..rortal" na up^nvo ,,Jutra".	8725
Soba
prnrna nll opremljena, .«
Iliče zn takoj. — Ponudbe na upravo .,Jutra" pod ..Soliden gospod",	3810
10.000 kron nr—rde
dam onemu, kl ml polšfe strnovonje zn samra. obsto. jefe Iz dveh neoprrmljenib sob s souporabo kopalnice, v sredini mesta, t-e uiogote v novi htšf. Vhod po motnosti s slopnjišča. Nagrado plačam ob prevzemu stanovanja. — Ponudbe pod . Udobnost" na upravo ..Jutra".	3707
Skladišče
. pisarno v K-i«dvorsk| nll-el, s. t.koj odda. — N.«t*v pov. uprava ..Jutra". 374S
Skladišče
▼ sredini mesta, ae	odda v
najem Naslov pov«	uprava
,, Jutra".	8098
Dve pl-ar-T'1 «ob|
ata takoj ta oddati. Polzve se v Gosposki ulici 4/11. !>e«. man.	8.81
KapiUU
30 % obresti
ra kratko posojilo 8000 Din preti osebni ln »tvarnl garanciji. Ponudbe na upr«vo ..Jutra" pod ..Sigurno 80"
3640
Tiheea dni^abnika
s primernim kapitalom IŠ8o prvovrstno zelo dobičkonosno podjrtje. Popise pod ..Lepa prilika" na upravo ..Jutra".
SG44
Gospod
k! )• nalel dne 16. L m.
J red bou-lom „81oo" slato cnsku verlilco. te vljudno naprola. Isto proti nagradi oddati pri vratarju botela ,.81oo".	3715
LUtn!ca
• precejšnjim zneskom, se Je Izgubila. Polten najditelj a« naprola da Jo vrne proti primerni nagradi pri upravi „Jutra".	3700
Koncesija za trgovino
ao IWo v najem — Kupi se tudi oprava — Tonudbe na upravo ..Jutra" pod Ilfro ..Koncesija".	3610
Lopo loviščo
na Gorenjskem I Oddam lov v Storilcu In blltlnl Tolstega vrha (divje koze srnjaki, vo-llkl In mali petclluli. Lovske koče na razpolago. Ileflektlra ae pri oddaji le na prave lovce, kl bl tudi gojili lov. Edvard Dolenc. Kranj. 34(J0
Kdo da v komls. prodajo
proti proviziji manufaktumo blago trgovcu na dafell. Garancija of-igurana. — Naslov pove uprava ^Jutra". 3718
GrafologlČne
karakterno skice Izdeluj« ta strogo moderno saanstvonl podlagi pUmoalovec Vor*l8» Maribor, Slomškov trg It. 16. VpoAlje se naj lattooroeao pisano lo podplaano pismo to 26 Ptn, ev znamke. Pojasnila daje tudi trafika v 6elm-burgofl ulici.	3566
Modni atellje
M.Sarc
Plesne toilete
• Takojšna IzvrSItav • Najfinejši mstarljit na - - - razpolago • • •
Kongresni trg 4/1
šššiššššštiššišiišiišššišš....^
Jedilnica, spalnica
In klavir, se proda rodi preselitve. Naslov v upravulltvu .rJutra".	8703
Med
pristni, planinski. cvetllPcn. vet sto kilogramov po nizki ceni proda Ivun Kialov^c, čebelar, Crua pri Prevaljah.
37U0
ali pomožne uradnice, 1S8« gospodična. Cenjene ponudbe pod ..v«tna 15" oa upravo ,/Jutra".	8087 I
KARO
je varstvena rnamka pri/nsno najlinljS h in uajtrpužnejiih
ievSjev.
Dragolin Hog'i6, Maribor. Ko. cika o. ;9. Lss'ne dtlivnico in toJ'uo delo. 728/«
J
Lep stavbni prostor
v Rogalkl filatlnl lu drugI v tigu na telo promelutin kraju tik kolodvora, se proda. — Ponudl>« na upravo ..Jutra" pod šifro ..Kogalka Slatina".
8012
Zamenjam stanovanje
vl^okopartorno. «uho. zraPno. Cisto, t elektr. rnzsvt-iIJuvo, 2 sobi. kuhinja ln prltlkllno na pirlfc.lji mesto, za enako aH vede v meatu lev. proti nngrndl). Pripravno r.a one. kl »o zapoab nI v Udmatu aH Mostah Rv. ponudbe le do konca teira mearra na upravo ..Jutra" pod ..Takoj r-<a snmenjava".	3772
Lepa soba
s električno razsvetljavo, ae odda 2—3 gospodom ali zakonskemu paru brea otrok kl Je Ces dan odsoten. Rventuet-no s aouporabo k"hlnje. — Na«lov v upravi „Jutra".
3702
Na hrano In stanovanje
se »prejmeta dva dijaka aH dijakinji Klavir na rai|»<*la go. Naalov v upravi ..Jutra" 8705
Poselilo
se tiče proti dohrlro obrestlm In na !. vknjižbo, takoj. — Naslov pove uprava ..Juirn" 8603
20.000 Din nosodim
brezobrestno proti garanciji, kdor ml odrt« 2 nrarnl »ohl v podnajum. Ponodbe pod Aifro prazni sobi" na uprav« ..Jutra".	8757
Priporočamo knjigo:
SlojanoviG (1, HumonovsHa bitk
Popis bitk« in ujeo pomen g dvema remlje»idnma. Knjiga velja • poetuino vred Din 81'— ter še naros pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Posestvo
bila s gostilno, njive travniki to gozd. prodam radi se-
lltve. Naslov : Knm-ler Jofte-fa, Treuiarje It. 2 pri Celju.
Večje kmečko posestvo
i se proda Iz prosts roke z I vs, ml goapodnrskltul poslopji I s lepltn sadnim vrtom, njivami. travniki In gozdovoma V hiši ae nahaja stara dobro pimian« gostilna ob eestl .»kofja Loka—kolodvor. N« leljo se proda eell gospodarski in gostilniški Inventar. Natančnejša pojasnila daj. M. Kržlftnlk, nal-I bcnburg.	3718 .
Lepa opremljena soba
ae odda dvema gospodoma. — Naslov pav« uprav« „Jutrn".
8727
M opečno sobo
po molnoall s poaebnlm vhodom. pri boljši nnpredn i rodbini. Iščem a 1. marcem. — P-mnilhe pod ,,Vlg" na upravo ..Jutra",	8740
iŠtifkt&ifabatotttt^g
Kemik
'lell znanja s mlajšo vdovo, kl bl ga .motno pr.-!;,!rale. — Tloplse na upravo ,.Jutra" pod ..Dobro srce". 3658
Visoko nagrado
dobi. kdor l g k o J preskrbi uglednemu veleposestniku In trgovcu gospodinjsko Izobr«-leno. zelo b-, ato nevesto, prljftne s'il.-nJostl, staro do 28 let. Obširni dopisi i navedbo premoŽenja eto. pod ..Pridna gospodinja" na upr. ., Jutra".	3775
Mlad pes
dober (uv«J, pol let« «t«r. «e proda. — Naslov povo uprava ..Jutra".	1029
Psa — braka
Irvelbanega n« saje« In lisice, najraje Istrska pastne, poldrugo do 3 let atarega, kuplln. Poakušnja pogoj. — Ptar.c Kolen.-, Tonlkve, pošta Trebnje, Dolcnjaka. 380»
Na stnnovarje In hrani
ee spreima gnapod'"i,« *1t dllnH. Naslov pove uprava ..Jutra".	3714
| Do':erman
mlad, lep. črn, so po nltVl ceni r--ods. — Oa* la se na J' 'maki eeett 19. pri konl-, akem mesarju,	3784
Knjige za mladino
Fr. Milcinskl: ZGODBA KRALJEVIČA MAUKA.
Ve«. 18 Din, po polti 150 Din več.
J. goril: UIHI.MURCL Povest g slikami. Bi o'. SO Dia, vas. £.'> Din, po poiti I-bO Din vo',.
Fr. Miluinski: TOLOVAJ MATAJ.
Pravljica s alikami. II. natis Cena brol. IS Piu, vez. 25 Din, po poiti t 6'J Uiu več.
J. Sorli: DOB IN TEDL
Dva neitguanea. Poveit a slikami Bro.V 12 Din, vel. Ib Din, po poiti l 25 Dia iti.
J. Waschtotova: rUAVLJICE.
Z večbarvnimi slikami. Ves. 22 Din, pO r.oStl Hb Din več.
Čilca Jova: TISANI OBLAKL
Ves. U Din, po polti 125 Dia ve«. Cika Jova: KALAMANDAUIJA. Ves. 12 Din, po polti 1 Din več.
Vse te knjig« io naročajo pri
TLkovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica žt. 54.
«Saj sem dejal Luen, da morata biti 'to in no v salonu,» nadaljuje Ray-, mond. 5igar nenaravna veselost zbo lde Ireno in Mattola, Ui sta vse vedela, v srce. »Ideja mi jo prišla! . .. Na Jheravnm namreg na severni točaj, da! Kameatu da krilarim in begam po nepotrebnem med otočji in ob obalah, lki jfh Že vse dodobra poznamo, bom skušal rajo dospeti na tečaj, na se-'Verni teža}, z Lampasom seveda!... Povelja sem že dal. Kervaleo sodi pri krmilu. In zdaj plovcmo z vso brzino ua severni tečaj. No, kaj pravita k '-.temu? . . .»
Mattol se z vso silo jodva obvlada.
«Cudovito, čudovito!» za jeclja s tihim trlasom.
<Mar ne'?» meni Bonnery.
Poveliniku in njegovemu Častniku Sare oči od veselja. A v njuni hoji, ko korakata po sobi gori in doli, se kaže neka vročična razburjenost, in njun smeh zveni rudno nervozno, kakor «meb blaznih . . .
»Moj bog!» se zasveti Ireni. »Kakor da sta obsedena!*
S tihim jrla-«om je Izgovorila te besede. A Mattnl jih je Cul.
«Saj sta obsedena, hipnotizirana,* zamrmra neslišno.
<0,» nadaljuje Raymond, «že vidim not, po kateri poidemo, kakor na karti ... A tnkaj ni karte, kajne, Irena? ker je to tvoja soba! No, dobro, poslušajte torej in sledite mil . . . Najprej zaplulemo med Bahamafko otočje in potem tja do Bermudovl ... O, O, Bermndil . . . Vražji Njrctalope! . . . Ka Bermndih se seveda ne ustavimo .. . In z vso hitrostjo, vedno z •vso hitrostjo, dospomo do Nov a je

Zemlje, ki jo pustimo na strani! . . . Na sever, na teCajl . . . Skozi Dawi-sovo cesto daljo mod Groenlandljo in Ameriko . . . Potem smo v Baffin-skem zalivu . . . Od tam pojdemo po Pearyjevi poti skozi Smithov preliv, dospemo v Lineolnsko morje, v ledeno morje ... in pod ledeno plastjo, dit! naprej na tečaji Na toča j! . . . tvi žo izračunal, Luc? . . . Koliko mil,j? . . .»
s Pet tisoč, pet tisoč potsto milj največ ...»	«
<Aha! Lampas jih vezi petdeset na uro ... Torej... Koliko, Bonnery'?. ,s> »Stodeset url»
<Stole.set url- krikne Rajmond. «Si čul, Mattol? Razumeš. Irena? ... V stoiicsetih urah, v štirih, najkesneje v petih dneh smo v bližini tečaja. Danes smo . . .»
»Tretjega, junija, ura. jc pet popoldne . ! .i
»Sedmega ali osmega junija torej... O, o, severni tečaj! . . . Toda, tristo vragov! Nabaviti si bomo morali kožuhe, Irena! . . . Ba! Jih bomo že dobili na Novaji Zemlii! . . . Torej, Irena, Louls. kaj menita? . . .> »Da, kaj pravita vidva? ...» In oba hipnotiziraniia s: maneta roke od za 'ovol istva.
Prej kakor v eni uri sta Irena in Mattol povsem uverjena. da jo res vsa posadka iAmjiasova od kapitana pa do zadntega kuriača liipnotizirana od I.u-ciferia, da delajo tn ravnajo vsi .po po-voljih daljnega, tajinstvemega toledjr-nama.
Kaj sta te dni in nofii pretrr>e'a Irena in Mattol, ne moremo popisati. Bila sta sama in edina na krovu, kl sta
smela svobodno misliti in delati. A kaj, ko jima ta svoboda ni nič koristila!
Irena je enkrat za vselej sklenila žrtvovati svojo srečo in življenje. Vsaka ura jo bila eostaia njene mukepolne kalvarijo, kajti njeno trpljenje je bilo neizmerno in nepopisno. Hotela bi spati, da vsaj v spanju pozabi na bolest. A v spanju so jo obiskovale strahotne sanje, da se je zbudila šo bolj izmučena.
<0, zakaj, me pošast ne uspava?* vzdihuje Irena. »Poeemn me toli trpinči? Nepotrebna krutost, saj sem mu vendar ugodila! . .
Tudi Mattol prnmišljujo in čelo se mu nabira v gube.
Izprašule se, zakaj mu jo Luclfor pustil svobodo in ra zavest.
»Zavest dd! to bi Se razumel! A svobodo? In kako daleč sega ta svoboda? . , .»
Ilotel so je prepričati, do kod segajo meje to okrnjene svobodo.
-1. junija, ko je Lampas plul z vso brzino proti severnemu tečaju, da je podmornica kar škripala, jo Louis Mattol začel govoriti i Ireno in jI skušal omajati njon sklop tor jo prinraviti do toga, da bi — čo bi sploh bilo mogoče — z zvijačo ogoljufala Luciferja in dobila zopet zaupanje v Nyctaloi«.
»Kjerkoli se že ta hip nahaja Sainclair,* ji pravi, »prav gotovo nadaljuje svoj boj proti Luciferju . . .*
»Počemu?* odvrno Irena. »Mar more Nyctalope ustaviti to podmornico, ..t jo moj lastni mož vodi počasti v naročje? Ne! Kaj torei? . . . Potem pa. dranri moi Lcruis. kaj veste sploh o Sn.inc!airu? . . . O.lkar smo pustili an-"lefko Ouyano za seboi, nimamo rolie-nih ve«ti od njeca. Tn koliko dni je že preteklo od takrat! . . . Mar mislite, da je Lueifer zatrrešil napako in pustil Nyetalopa. da dela po svoji volji? . . . Saimolair je morda že mrtev!*
A Mattol jo trdovraten.
»Nel* zavpije. »Neki glas ml pravi, da to ne more biti. A pustimo Saiu-claira! Misel mi jo padla v glavo!*
Irona se pomilovalno nasmehne. Njon duh že ni več živel na tem svetu, kjer je Žrtvovala svojo srečo, kjer jc živel njon oboževani soprog, ki ga nI voč. spoznala, tako se jo izpremenil po vplivu Lncifer.ieve volje. In to je njeno trpi jen ie in velikost žrtve še povečalo.
»Kaka misel?* di5 brezbrižno.
»Ali bi va« smel prositi za eksperiment? . . .»
Mattolov glas ni bH več trden in energičen kakor prejšnje čase. Bal fi_> je, da bo ob tem poizkusu, ki ga jo nameraval, naletel na meio svobode, ki mu io jo začrtal s tračni vragi
»Eksr>oriment?» skomigne Irena. »V čem naj bi ta eksperiment obsto!al?»
»Da vas uspavam in izpraSam . . .»
Mattol vstane. In njegov obraz za-si'e nakrat od tako silne vo"e in npa-nja, da se tudi Ireni pojavi novo upanje.
»Moj bog!* vzdihne, »kdo ve! . . . Da bi me uspavali in izprašali? . . . Morda bom res vedela kaj povedati... O, Louia, če se vam to posreči . . .»
A tedaj oba silno pobledita, mraz jima strese telo, in oči se jima znova na.polnijo s solzami. Obupno ihteč se obrneta drug od drngejra.
Vmes med niima, okrog njih in v njih je izbruhnil smeh, strašen, ironičen. krut in divji, sardonski smeh. krohot Lucifcrja! . . .
Bi! je v resnici Lncifcr, ki se jo smo-jal: in njegov smeh, porojen na severnem tnčaiu, ie z brzino misli preletel razdalje tisočih in tisočih mili ter dospe-!. do Ireninih in Mattolovih užes v kabino L a m p a s a 1
Bil je v resniei gospej baron 016 von Warteck, trinajsti tega imena, in-vultator in masr, mojster okultnih vod, imenovan Lucifer!
Nahajal se je v tem hl^n, v Jutrn 4. junija, v svoji utrdbi Warteck n* severnem tečaju, prav na vrhu trdnja, ve, v veliki kristalni kugioli. A ni t>jj sam: ž njim je bil WUfrk<l, poveljuj^ utrdbe.
Ta kristalna kupola je bila tako pro. storna in visoka, da bi v njej udobtio lahko eksercirala dvajsetorica pruskih vojakov s poveljnikom na konju. Ste. klene plošče so bile skrbno vdelane v bakrene pasove in prevlečene z debelo klobučevlno, tako da je bila kupoli hermetično zaprta pred zunaniim sve. tom. Tla iz hrastovih parketnih doščio so bila pokrita z debelimi klobučevj. nastimi preprogami.
Sredi kupole se je vzdifoval podsta. vek treh kvadratnih metrov, visok dva, metra. Na eni strani tega podstavka so bila vdelana vrata, skozi katera se js dospelo v kupolo: tu so se namreč končale stopnice, k! so vodilo iz Stu-dijske biblioteke G15.ia VVartefikega.
Knpola je opremljena s pohl&tvom: dva divana, okrocrli stold brez našlo, nlla, lesene pručice in nizke omare. Vse to je postavljeno ob okroglih stenah ter noben stol ne presega vKme bakrenega pasu, na katerem sloni ogromna kristalna pol krogla.
Na eno stran podstavka — bai na. sprotno oni, kjer so vdelana vrata — ie pri slon lena železna lestev, previs-čena s tkanino, po kateri se pride do komike, široke en meter in pol, in opremljene z ograjo: po tej korniši sl lahko obšel vso vrhnjo ravno ploskev podstavka.
Tn na vrhu tega podstavka je stal teledvnamn!
Ob ostalih dveh stenah podstavka stoje lesene, e pokostom prevlečene mize, in na njih debele steklene plošče, ki pokrivajo vso površino miz.
Rešimo sokolski Tabor!
Pozor. [Ui!
Perilo, kravat«, rokavice Itd.
po znatno znižanih cenah
pri	97 IT
H. Movlc nas!. K. Soss.
Ljubljana, Mestni trg 19. BE ZAMUDITE FBIUKE1
O
0 v
Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijaia
motorjev
svetilnih telea
gradnje
elektrarn
inštalacijo
Elektrotehnično podjetje Leop. Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Posori
72?/»
Posorl
»Plemenito basa' ]b nojboljšo.
Kdor hoee za prihodnjo serijo pravočasno irrn-ti dulire kote v zalogi, nai mi tikoi poilie svoje naroČilo. Cena za »PLEMENITE KOSE* bo hrezkonkuren-Čua in ae bo ugotovila po stanju natega dinarja napram svie. franku dne tb, aprila 19i4. Kose bom tudi leto« dal t komisijo, s pogojem, da se pla< a polovica naročenih kos en mesec pn prejemu, ostanek pa po konfaoi seziji. Ob kcutani setiji s« vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerabne kose, akotudi so bil« že poskiifeoe, nazaj, ker za vsako koso jamčim. Kose začnem razpošiljati začetkom meseca aprila.
Za obilna naročila se priporoča
Mihael Omahen, Višnja gora.
mm m
r. z, z o. z,
pošta Straža
objavlja slavnemu občinstvu svojo delovanje in prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter se izvršujejo tudi načrti in proračuni.
Priglasi naj se naslove na Stražo in podružnici Novo mesto in Metlika.
VJii:_
J
Prvovrstno cementno strešno opeko,
•no- la dvotorotno
garantirano u 25 let, oddaja po brezkonkareoča,h eenib tvrdka	ns/»
Mihael Omahen, Višnja gora.
8 podrobnimi ponudbami in vzorci vedao na mpoligo
□saaaDDaaaDaaaDcaaaaoaDaaaacaaaDO
16. Artilerijski polk v vojašnici kralja Aleksandra (Dunajska ccsta), ima na prodaj do
15.000 kg krompirja in 3.000 kg čebule
lastnega pridelka. — Prodaja se bodo vršila licitacijskim potom, na dan 26. februarja t I. v polkovni pisarni točno oh 11. uri. 703-a
Krompir,
zdrav, prebran, kupujem. — Fonndbe
z navedbo najvišje cene poslati na: Predojevlč, Nova Grad ška.
Zahvala.
Ob priliki izgube mojega nepo-rabnega soproga, gospoda
Ivana Kurenta
ključavničarja
izrekam vsem cenjenim ndeleinikom. ki 60 ga spremili k večnemn počitka, svojo najiskrcnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem gst.Edvarda Jarjevco, Franju Lidičn in Franketiju ter koTinarskenia in lovskemu društvu kakor tudi vsem darovalcem vencev in za osebno izraženo sožalje.
V Trbovljah, dne 17. februarja 1924.
7«!/a Jožefa Kurent In otroci.
Velika tovarna žag In orodja v Nemčiji išče za Slovenijo pri žagah in trgovcih dobro vpeljanega
zastopnika
za prodajo njenih prvovrstnih izdelkov.
Ponudbe, jasno vpisane o dosedanjem delovanje in v nemškem jeziku, je vposlati pod „Remscheidcr" na upravo »Jutra".
7 Sv/a
za poslovalnico, s centralno kurjavo, v palači .Pokojninskega zavoda", Ljubljana, Aleksandrova ccsta št. 12. II. nadstropje, se pod zelo ugodnimi pogoji oddasta. Ponudbe pod: ..Ljabl.&ni, poitnl predal 4". 694/a
jar-ouuuaoroanaanonanDOtionaonnocnB
Trboveljski premog in drva
l»	dobavlja
Brnita ILIRIJA, Llnbllana, Kralja Petri trg 8.
Za cesto Globoko do Piieoe se
razpiše mesto
okrojneoo ceslsrjo.
Prošnje se naj pošljejo	711/»
1. marca 1924 okrajnemu zastopu Brežice.
L. MIKUS
LJUBLJANA, Mestni tr« tt
Izde ovatelj dežnikov.
Na drobno I N« debelo 1 Zalog« eprehafalnlh palic
Stari detntkl se ninovo prcobteCej«
M.Teržanr"
strojna izdelovalnica plete-uin, Fetrovfia pri Celja,
priporoča svojo zalogo vsaRourstnih pletenin.
Prevjcma pletenje pn naročilu ter itvrSiije tudi pod-pletenje starih nogavic.
Prednost ima oni, ki ima večletno prakso in dobra izpričevala ter hit mora izučen ključavničar. Tlača po dogovoru.	^
Parna žaga Franc Ravnikar, Linhartova ul. 25
perilo ^
ter mnn mmlon in galan terijsko blago kupita saj eeneje pri tvrdkl
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
60 dunajski mednarodni velesejem
9. do 15. marca 1921
Po volj na nakupna prilika
za vse stroke
NajboIjSa izbera — Čvrsto !!! konkurenčne cene I!!
Velik nspeh dunajskega jesenskega velesejma • 100.000 kupcev od katerih je 20.000 inozem-cev iz 72 drŽav vsega sveta izvršilo velika naroČila. — Pojasnila: Wiener Messe, Wien VII kakor tudi potom zaSasnega za* stopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Ljubljana, Turjaški trg 4.
Denarja ni!
Za mali trud dobi vsakdo pri nrni popolnoma i»-•tooj blago ta muiko ali ieusko obleko, koteninj, platno, uro budilko itd. — 1'oiljite mi ca pojasnilo znamko za odeovor in svoj na'»ni<pn naslor. Josip B*tt6, LttlJS. «73/»
DAMA 83
u najhitreje moderno la okusuo počeSe i uporabo
Vedno velika iibera vpletk (kit). Priporočam se ta vsa lasna del» kakor tmll n barvanje sivih lat t «L,'Oreal Hene», 'uJi t modnih barvah
M. PODKRAJŠBK,
friser ta dame in gospode, 8v. Petra cesta 33.
Bukovo oglja
suho, dobre kvalitete, vtlano, u ekspert im'>laO blat«, kupni« vedno 6»5
Ooerrlno Marcoi, Trst,
Via 8an Aoastavio 10. Obvezne ofirte t najniijo eenn franko Postojna naj se potijo na gorenji naslov *U pa na Otov. Btsroon, B trota (Oolosjoko),
Nova izdaja
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewiczevih del zgodovinski roman
Z ognjem in mečem
684 strani veliko osmerke, 22 ilustracij. Ccna v pol-platoo ve/ani knjigi Din 120 —, s poštnino Din 12510.
Istočasno je šla v tisek drnga kojiga, ki obfcga nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
Potop.
^Potop* bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal a poštnino vred Din 25'— za one, ki se na roman tako, naro8i|o ter naročnino naprej poSljejo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zvezki. Cena celcmu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 80 •/« višja. — Oba romana „Z ognjem ===== in meCem" in ,Potop" so narotata pri ==
TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani Prešernova ulica it. 64 (nasproti glavne pošte).

Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik „JUTR0U! *