RylCt Gorenjski časnik od leta 1947 mJ/ Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900 PETEK, 24. DECEMBRA 2OO4 Leto LVI, št. 102, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WWW.UOKPNfSKlGlAS.SI Nova Gorenjski glas je postal lepši, večji in prav nič dražji, kar je na Gorenjskem posebej pomembno. Marija Volčjak bogatejši, saj smo dodali skega glasa, novinarji in foto-dva nova svežnja. Razgledi reporterji so na terenu, ko- so namenjeni zahtevnejšim bralcem, Razvedrilo zabavi. mercialisti pridno zbirajo male in velike oglase. Verje- Kranj, 23. decembra - Za Gorenjski glas je današnji dan tako pomemben, da na Več pišemo o športu, ki je mite, s časopisom je zelo ve-prvi strani izjemoma pišemo na Gorenjskem zelo pomem- liko dela, veliko ljudi sodeluje pri njegovem nastanku. Vse pa bi bilo zaman, če ne bi imel bralcev. Brez bralcev časopisa preprosto ni. Zato si želimo, da bi nam v naslednji mesecih povedali, kakšna o sebi. Že včeraj dopoldne ben, tudi o mladih, saj si ta-smo zamenjali tablo na vra- ko kot vsak časopis želimo tih in z novim logotipom na- nove, mlade bralce. povedali novo podobo časopisa, ki jo na 'ogled postavljamo' v letošnji 102. številki našega in vašega časopisa. Nova grafična podoba Gorenjskega glasa je delo mla- Včeraj zvečer smo novi Gorenjski glas pričakali na velikem koncertu s Sloven- skim oktetom in Gašperji. Z je nova podoba Gorenjskega nami je bilo več kot tisoč naročnic in naročnikov, ki so si glasa, kaj bi še lahko izboljšali, dodali. Veseli bomo vsake- dega oblikovalca Jerneja Stri- pravočasno zagotovili brez- ga vašega pisma, saj lahko le tarja iz Ljubljane, ki je napra- plačno vstopnico. Z nami so skupaj napravimo najboljši vil svež časopis, kakršen spa- bili tiskarji, ki časopis zvečer časopis. da v današnji čas. Vse manj natisnejo, in poštarji, ki ga Z željo, da bi ostali zvesti časa imamo, tudi časopise ponoči naslovijo in nato zju- Gorenjskemu glasu, vam beremo vse hitreje, zato traj prinesejo v vaše domove, voščim vesele božične praz- boste Gorenjski glas odslej V uredništvu že pripravlja- nike in želim veliko zdravja, brali lažje. Tudi vsebinsko je mo torkovo številko Gorenj- sreče in uspeha v novem letu. Foto: Gorazd Šinik Naj poštar Uroš Kosmač Pri izbiranju letošnjega naj poštarja je sodelovalo 1275 naročnikov in bralcev. Jože Košnjek radi, saj je drugo najvišje šte- ..............................................................................vilo glasov prejel drugi mav- Kranj - Med 109 poštarji, ki čiški pismonoša Tomaž Ča- so jim naročniki in brald Go- ter. Tretji je Rok Resnik iz renjskega glasa namenili svoj Stražišča s 63 glasovi, četrti glas, je s 197 glasovi zmagal Cveto Kneževič iz Begunj, Uroš Kosmač s pošte Mavčiče. V Mavčičah, na Podreči, v peto mesto pa si z 42 glasovi delijo Bojan Vlašič iz Škofje Prašah, na Meji, na Jami in Loke, Janez Dovžan iz Tržiča na Bregu imajo poštarje zelo in Rafko Erzar iz Cerkelj. Uroš Kosmač Foto: Corazd Šmik VB LEASING 00 Va 11 > Želi vesel božič o o o® S 3 D tt U Cd o o v v VOŠČIMO VESEL BOZIC TER MNOGO USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 20051 Varčevanje in vse bančne storitve v letu 2005 no Ljubezniv Osebni Način HRANILNICA LONa. • 2 Krmi Gorenjska borzno posredniška družba d,d. Koroška cesta 33, 4000 Kranj, www.gbd,si Že imate svojega finančnega svetovalca? > DELNI > OBVEZNICE " SVETOVANJE > UPRAVLJANJE > VZAJEMNI SKLAD! > ON-LINE TRGOVANJE P 04/280-10-00 ali m/430-07-81 Želimo vam veliko sreče, zdvavja, uspeha i/l visokih donosov v letu 2005! 102 CORENjSKA Zbirajo les za Potočnikove Potočnikom iz Pernikov nad Gorja mi je pogorel hlev. S pomočjo do brih ljudi bodo zgradili novega. 4 RAZGLEDI Lokalna novica je kraljica Direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa^j^^^^^čjak govori o novi grajpcni pqdobf^^vih vsebinah in večji ■ejeno^ čas^Pjfe. RAZGLEDI Simfonija, ki jo morajo zaigrati drugi Novo grafično podobo Gorenjskega glasa pojasnjuje njen avtor, absolvent na Akademiji za likovno umetnost jernej Stritar. M RAZGLEDI VREME Človek je danes tako prestrašen i Danes bo cMno jasno in suho. j Jutn bo pretežno oblačno, Pogovor z novim ,........... nadškofom in metropolitom msg. Alojzom Uranom o njegovih pogledih na vodenje slovenske katoliške Cerkve. . , . i občasno se bodo pojavljale jubjanskim . . rahk padavine. V nedeljo pa bo oblačno s padavinami. 22, 2^ jutri: pretežno oblačno LT) CN O in ro 2 POLITIK joze.kosnjek@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 KRATKE NOVICE Kran) Predsednik pismo predal ministrstvoma Iz urada predsednika države Janeza Drnovška so nam sporočili, da je pismo predsednice Planikinega sindikata Je-lice Kostadinove sprejel v vednost in ga posredoval na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na ministrstvo za gospodarstvo in ju hkrati prosil, naj urad seznanjata o svojih aktivnostih v tej zadevi. S.Š. Miru in tihe lepote za božične praznike ter zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2005 Vam želi OO SDS Šenčur. NJ Stranka za prihodnost Območna orsanizacija ZLSD Kranj vošči občankam in občanom vesele praznike z željo, da jih preživijo v prijetnem vzdušju KOTIČEK ZA NAROČNIKE Večji, lepši, za isto ceno v vaših rokah je dete, ki smo ga nosili pod srcem že dolgo, intenzivno pa smo ga načrtovali in pripravljali več kot eno leto. Zato je petek, 24. decembra 2004, za vse vas, dragi bralci Gorenjskega glasa, in za nas, ki ga ustvarjamo, prazničen dan. Kajti, kaj je lepšega kot zaželen, zdrav, simpatičen in ljubljen otrok? Skrbno in dobrohotno vam ga polagamo v vaše naročje in se veselimo vašega odziva. Naj bo prenovljeni časopis prispodoba naših želja za prihodnost: poleg sreče, zdravja vam v novem letu želimo veliko zadovoljstva ob branju. Petra Kejžar Obvestilo v petek, 24. decembra, in v petek, 31. decembra, bo oddelek za male oglase in naročnine odprt med 8. do 12. uro. * NaroČite se na prenovljeni časopis Gorenjski glas Za tiste, ki se boste za naročilo na časopis Gorenjski glas odločili v prednovoletnem času, smo v sodelovanju s trgovinami Spar Slovenija pripravili darilo za praznične nakupe: VREDNOSTNI BON. Prejmete ga, če se odločite za vsaj enoletno naročilo na Gorenjski glas. Z vašo odločitvijo za naročilo pomagate tudi Klicnemu centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, ki sprejema vaše klice po telefonu: 04/517 00 00. NAROČILNICA NA ČASOPIS GORENJSKI GLAS % Ime in priimek....................................................... Ulica in številka Številka pošte in kraj Davčna številka........ Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE Naročilnice pošljite na naslov: Gorenjski glas d.o.o., Zoisova i, 4000 Kranj GG Za vas beležimo čas v* • največji izziv po osamosvojitvi Vlada se temeljito pripravlja tako na predsedovanje Evropski uniji kot tudi na celovito reformo davčne zakonodaje, ki šele stopa v veljavo. Simon Šubic Ljubljana ■ Na predsedova- lo, vlada pa naj bi jih obravnavala marca. daje. To so zaradi stiske s ča- razložil vzgibe vlade za pri-som (zakonodaja začne velja- pravo najbolj odmevne spre- "V letih 2005 in 2006 se ti i. januarja 2005) tokrat membe davčne zakonodaje. nje Evropski uniji, ki je naj- nam kljub nekoliko višji go- spremenili le z nujnimi po-večji izziv Slovenije po osa- spodarski rasti od predvide- pravki. Sedanja vlada se je odpovedala nadaljevanju postopka mosvojitvi, se vlada resno ne obeta restriktivna javnofi- Med slednje je sodilo tudi sprejemanja sistemskega za- pripravlja, tako da bo načrt nančna politika, glavni cilj pa znižanje efektivne stopnje kona o izbrisanih, saj so koa-priprav formaliziran že janu- ostaja doseganje kriterijev za obdavčitve pretežnih lastni- licijske partnerice že ves čas arja, je ta teden napovedal vstop v evropsko monetarno ških deležev s 50 na 20 od- nasprotovale njegovemu predsednik vlade Janez Janša na prvi novinarski konferenci, ki jo je sklical kot premier. uni)o m prevzem evra, je Janša napovedal zategovanje pasu proračunskih porabni- stotkov. "Ti dobički do sedaj sploh niso bili obdavčeni, od sprejetju. Koalicija bo sedaj predlagala ustavni zakon, i. januarja pa bodo obdavče- njegovo sprejetje pa ni odvis- Dodal je, da so primopredaje kov. Podatki o celo nekaj viš- ni primerljivo s povprečjem no le od nje, še pravi Janša, poslov med nekdanjimi in ji gospodarski rasti v Sloveni- v EU. Prejšnja vlada je deset- ki je tudi napovedal iskanje novimi ministri že opravljene in da so potekale relativno ji v letu 2004 od napovedane štiriodstotne so sicer razme- letje vztrajala pri tem, da teh dobičkov ne obdavčijo, pred najboljše rešitve v zvezi z vladnim letalom. "Problem korektno. Izstopal je le ne- roma optimistični, vendar pa volitvami pa je predlagala vladnega letala se je pokazal kdanji minister za evropske predsednik vlade ne pričaku- tako visoko stopnjo, ki je ne za bolj zapletenega, kot so pi- zadeve Milan M. Cvikl, ki se je, da bi se zaradi tega pove- pozna nobena druga država sali novinarji. II primopredaje poslov ni ude- čali proračunski apetiti. Na- in bi pomenila, da se davki iz Poleg Janše sta se ta teden ležil. Poročila o stanjih na ministrstvih se že pripravlja- povedal je tudi pripravo celovite reforme davčne zakono- JANSfcVfi (^iTtK/V tega naslova praktično ne po- javnosti predstavila minister berejo," je predsednik vlade za gospodarstvo Andrej Viz- jak in minister za delo, družino in socialne zadeve Jože Drobnič. Vizjak je med drugim napovedal, da bo njegovo ministrstvo v službi gospodarstva. Tako med njegove najpomembnejše naloge spada zagotovitev pomembnega deleža slovenske udeležbe pri črpanju sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Drobnič pa je napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo s tistimi dosedanjimi projekti, ki so dobri. Ministrstvo med drugim pripravlja tudi nov program aktivne politike zaposlovanja za leto 2005, prizadevalo pa se bo za izboljšanje možnosti zaposlitve za starejše od 50 let in mlade. Obdarovali otroke padlih Predpraznični sprejem otrok, žena in staršev padlih pripadnikov teritorialne obrambe, Ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev vojne za Slovenijo je že tradicionalen. Alenka Brun Ljubljana - "Med dogodke, ki so neprecenljivi za našo zgodovino, vsekakor sodi tudi slovenska osamosvojitvena vojna. Izbojevali smo tisto, o čemer so sanjali naši predniki in za kar so bili številni pogumni ljudje pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Tudi v vojni leta 1991 so žal bile žrtve med pripadniki Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilisti. Kadar govo- rimo o njih, je spomin toli- Tokrat v vlogi Božička minister za obrambo Kari Erjavec, ko bolj boleč, ker ste brez minister za notranje zadeve Dragutin Mate ter predsednik njih ostali vi, žene, otroci. Rdečega križa Slovenije Janez Remškar. / foto gorazd kavčič matere in očetje ter prijatelji, pa tudi mi, njihovi sode- nem predprazničnem sreča- Kari Erjavec. Skupaj z mini- vsako leto veseli srečanja v predsednikom Rdečega križa Slovenije Janezom Rem-škarjem so obdarovali otroke padlih v osamosvojitveni vojni. Ti so se zelo razveselili več kot pol milijonske vrednosti darila - Ministrstvo jim je med drugim podarilo Elanov bon, Rdeči Križ Slovenije ter predvsem Sklad Ivana Krambergerja pa sta prispevala svoj delež darila v obliki denarja. Med prisotnimi na sprejemu so bile tudi družine z Gorenjskega: PetriČevi iz Cerkelj na Gorenjskem, Knavsovi iz Kranja in Svetinov! z Bleda. Članica družine Petrič Alenka pravi, da se lavci," je navzoče nagovoril na sredinem tradicional- nju v Vili Podrožnik v Ljub- strom za notranje zadeve tem času in je vedno zado-Ijani minister za obrambo Dragutinom Matejem ter voljna z darilom. % ^ - V- GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 k KTUy ▲ LNO info@g'glas.si 3 rok Pred koncem leta veliko podjetij, ki bi sicer denar dala za novoletne voščilnice, daruje v dobrodelne namene. Zavarovalnica Triglav je 800 tisočakov podarila kranjskemu centru Sonček za kombi, ki bo prevažal invalide. Danica Zavrl Žlebir Kranj - V uspešnih podjetjih vedo, da se promovirajo tudi z različnimi aktivnostmi, ki izboljšujejo kakovost življenja okolja, kjer delujejo. Vlagajo v zdravstvo, šport, kulturo, gasilstvo, humanitarne prispevke namenjajo revnim družinam, invalidnim otrokom, pomagajo v naravnih nesrečah. Še zlasti radodarni so decembra. Omenimo le nekaj dobrodelnih prispevkov, o katerih so podjetja obvestila naše uredništvo: Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in Merkur so trem družinam v Posočju namenile skupaj pet milijonov za obnovo v letošnjem potresu porušenih domačij. Zavarovalna družba Adriatic, Nova KB M in Foto Bobnar so Bolnišni- 0>f I,, : ' 74 X / > 9 . \i.\t. I <.K C 00 SIT trigiav I" »vi^ c^. »ijin 800 tolarjev izročil jani Kermauner, prostovoljki v kranjskem Sončku. nijo, odrekajo novoletnim voščilnicam v korist bolnim prevoz na delo pa potrebuje- ment je povedal, da gre pri jo 14 vozil. Kranjsko je bilo donacijah, kakršne so v nji- ci za ginekologijo in porod- otrokom, prek sms sporočil najstarejše, novo vozilo sta- hovi enoti praksa že sedem ništvo Kranj darovali večji pa lahko darujejo tudi njiho- ne 6 milijonov in prispevek let, za posluh uspešne eno- znesek za nakup anestezij- vi uporabniki. Ta teden pa je območna zavarovalnice jim je zelo dobrodošel. V vseh centrih te za potrebe okolja. Tako so denar namesto voščilnic že enota Zavarovalnice Triglav Sonček po Sloveniji izdelu- namenili kranjski porodniš- iz Kranja namesto voščilnic jejo novoletne voščilnice, le- skega aparata. Mercator, Medex in RTV Slovenija ob koncu leta v dobrodelni akciji Nekdo vas bo vesel z darilnimi paketi obdarujejo invalidne otroke in otroke s posebnimi potrebami v Slo- nih 20 invalidov, ki po bese- kjer so izdelali 18 tisoč voš- lo in jeseniški bolnišnici za podarila 800 tisočakov varstveno delovnemu centru tos so jih naredili okoli sto tisoč, pove Marija Božič, niči, pa vrtcu Mavrica za terapevtsko sobo, kranjskemu zdravstvenemu domu Sonček. V njem je zaposle- vodja kranjskega Sončka, za urgentno reševalno vozi- veniji. Podjetje Protim Ržiš- dah sekretarja Zveze dru- čilnic. Ponudili so jih tudi nik in Pere je jeseniški bol- štev za cerebralno paralizo zavarovalnici Triglav, tam nakup anestezijskega aparata v dnevni bolnišnici. So- nišnici dalo tri prenosne ra- Sonček Jožeta Primožiča . pa so namesto tega odločili govorniki iz zavarovalnice čunalnike. Gorenjska borz- potrebujejo prevoz, da sploh za donacijo, je povedala so nam potrdili, da država no posredniška družba je lahko delajo. V 12 centrih Jana Kermauner, prostovolj- pri donacijah podjetjem pri- darovala vrtcu pri osnovni Sonček po Sloveniji je zapo- ka v Sončku, ki skrbi za tele- zna davčne olajšave le do šoli Predoslje. Ob novem slenih prek sto invalidnih fonsko prodajo voščilnic. treh odstotkov dobička, to- letu se tudi družbe, ki se uporabnikov, naslednje leto Direktor kranjske enote Za- rej s te strani donatorji niso ukvarjajo z mobilno telefo- jih bo še 45 več, za njihov varovalnice Triglav Aleš Kle- deležni posebnih spodbud. tujim Osebna mapa Evropas bo omogočala boljšo preglednost znanj in usposobljenosti iskalcev zaposlitve. Mateja Rant Zupan. Z njo bodo zagotovi- še, da ti dokumenti ne nado- jih iskalci zaposlitve prido- ....................................... li mednarodno primerlji- meščajo uradnih dokazil o bili v okviru formalnega in Ljubljana - Iskalci zaposlitve vost posameznikovih znanj, izobrazbi, ampak nudijo le tudi neformalnega izobra- na evropskem trgu dela se zmožnosti in usposobljeno- dodatno razlago znanj, ki so ževanja. bodo po i. januarju lahko sti. Mapa bo sprva vključe- _ predstavljali z enotno oseb- vala pet dokumentov, poleg življenjepisa še informacije o mobilnosti oziroma obdobjih, ko se je imetnik uspo- no mapo znanj m usposobljenosti Evropas. Omenjena mapa bo zaenkrat obsegala pet temeljnih doku- sabljal zunaj svoje države, mentov. Izdajali jih bodo prilogo k diplomi za visoko-nacionalni centri Evropas, šolsko izobraževanje in pri- ki so jih dolžne ustanoviti posamezne države, ti pa se logo k spričevalu za poklicno in strokovno izobraževa- bodo povezovali v evropsko nje ter jezikovno mapo, ki mrežo Evropas centrov. bo predstavljala znanje jezi- Z osebno mapo Evropas kov imetnika. Iskalci zapo- bodo delodajalci v Evropski slitve bodo mapo uporablja- uniji dobili enotno in pre- li prostovoljno, je ob tem gledno informacijo o iskal- pojasnila evropska poslanka cu zaposlitve, je poudaril Ljudmila Novak, mogoče pa minister za visoko šolstvo, je, da jo bodo nekateri delo- znanost in tehnologijo Jure dajalci zahtevali. Dodala je Kranj, Šenčur, Cerklje Občine pomagajo Planikinim delavcem Mestna občina Kranj ter občini Šenčur in Cerklje so se že odzvale prošnji sindikatov v kranjski Planiki, naj podelijo enkratno denarno pomoč proizvodnim delavcem z njihovih območij, ki bodo 31. decembra ostali brez zaposlitve. V Kranju bodo tako 107 delavcem skupaj podelili 2,5 milijona tolarjev pomoči. V Šenčurju, kjer po zadnjih podatkih živi 30 takih delavcev, pa so se odločili, da bodo vsakemu podelili po 25 tisoč tolarjev, občinski svetniki pa so delavcem odstopili tudi svoje decembrske sejnine. Ta v neto znesku znaša i8.6oo tolarjev na občinskega svetnika. V Cerkljah se je župan v okviru svojih pristojnosti odločil, da občina vsakemu od okoli 30 delavcev podeli 30 tisoč tolarjev pomoči. Denar bodo občine nakazale sindikatom, ti pa nato naprej delavcem. S.Š. KRATKE NOVICE Kranj Odžagali direktorja porodnišnice Svet zavoda kranjske porodnišnice je razrešil direktorja, V začetku leta bo ministrstvo uvedlo upravni nadzor. Direktor je napovedal tožbe. Direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo prof. dr. Marko Lavrič je bil minuli torek deležen nadaljevanja novembrske nezaupnice in le malo možnosti je, da bi obdržal direktorski stolček. Svet zavoda kranjske porodnišnice ga je po peturni razpravi razrešil z večino glasov. Očitali so mu kršenje zakona o javnih naročilih in škodljivo poslovanje z zasebnim podjetjem SIZE, ki je za porodnišnico opravljalo patofistološke preiskave, zlorabo položaja z materialnim okoriščanjem, nepravilno obračunavanje nadur in nespoštovanje pogodbe o zaposlitvi. Člane sveta zavoda Lavričevi odgovori in pojasnila na očitke niso prepričali o nasprotnem, to je poudaril tudi predsednik sveta zavoda dr. Darko Cregorač in znova zavrnil vsakršne namige o nezakonitem sklicevanju seje. Lavrič je po seji dejal, da je izid glasovanja pričakoval, saj ga je svet zavoda na vsak način želel razrešiti. "Toliko neresničnih laži, podtikanj in nizkih udarcev, kot se jih slišal na današnji seji (torkovi, op.p.), nisem slišal v vsem svojem življenju. Očitke bomo reševali na sodišču, saj nameravam proti članom sveta zavoda, ki so širili laži, vložiti tožbe," je povedal Lavrič, ki pravi, da mu kolektiv še vedno stoji ob strani, le svet zavoda z njegovim delom ni zadovoljen. Marko Lavrič je še pojasnil, da so s podjetjem SIZE že v začetku letošnjega leta prekinili pogodbo in patofistološke preiskave za kranjsko porodnišnico zdaj opravljajo v ljubljanski ginekološki kliniki, in zanikal govorice, da je direktor zasebnega podjetja, ki ga vodi njegova žena. "Leta 1990 sem bi res 20-odstotni lastnik podjetja, potem pa sem svoj delež prepustil ženi." Zdaj je na potezi minister za zdravje dr. Andrej Bručan, ki pravi, da Lavričeve razrešitve ne bo podpisal toliko časa, dokler ne bo opravljen upravni nadzor, ki ga bo ministrstvo v kranjski porodnišnici uvedlo v začetku leta. Lavrič je napovedal, da namerava kljub morebitni razrešitvi ostati v porodnišnici kot ginekolog in porodničar, saj ima na svojem seznamu 2500 pacientk. Renata Škrjanc Kranj Dekana nadomešča prodekan Rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman je po nepreklicnem odstopu dekana fakultete za organizacijske vede dr. jožeta Fiorjančiča za vodenje tekočih poslov na fakulteti pooblastil prodekana za raziskovalno dejavnost dr. Draga Vuka. Zadolžen je tudi za izvedbo volitev za novega dekana. M. R. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Matija Vol^^ak f NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenka Bain, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Petemel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Subic, Marjeta Smolnikar TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj VODJA MARKETINGA Petra Kejžar CORENjSKI CIAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.0.0., Kranj / Direk-torica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mall oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejerh na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska {enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; letna naročnina: 26.000 SIT; redni plačniki imajo 20 % popusta, letni 25 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. v 4 GORENJSKA info@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 KRATKE NOVICE Žirovnica Višji prispevek za novorojenčke Žirovniška občina je enkratni prispevek za novorojenčka kot pomoč pri oskrbi novega družinskega člana uvedla leta 1999. Zadnji dve leti je znašal 30.000 tolarjev. Od januarja naprej se povišuje na 40.000 neto oziroma zaradi dohodninskih sprememb na 48.000 bruto. Do dodatka so upravičeni otroci s stalnim bivališčem v občini. Starši vložijo pri občinski upravi zahtevek in mu priložijo rojstni list, podatke o davčni številki in bančnem računu, kamor bodo prejeli sredstva. V proračunu so za ta namen zagotovili milijon 440 tisoč tolarjev, kar bo zadoščalo za 30 izplačil, kolikor je bilo rojstev v letu 2003. Po statističnih podatkih se je do konca junija letos v občini rodilo 14 otrok. M. K. Rodine Jaslice v jalnovi hiši Na božič, 25. decembra, bodo v rojstni hiši pisatelja in duhovnika Janeza Jalna osmo leto zapored odprli razstavo jaslic. Skrbnik Janez Mulej pravi, da bo letos na ogled 30 jaslic vrhunskih mojstrov. Med njimi okoli 80 let stare prve jaslice, ki jih je izdelala akademska slikarka Liza Hribar, omarič-ne jaslice z lesorezi in mestno gospodo namesto pastirčkov iz leta 1909, last gospoda Pirnata iz Ljubljane, kipar Jarem iz Kočevja je prispeval sveto družino. Zanimivost so maketa Janševega čebelnjaka in figurice iz čebeljega voska, iz zavoda Jelša so invalidi poslali aranžma iz gline, v Železnikih pa so nastale jaslice s kovanimi deli. Mnoge jaslice, razstavljene na Rodinah, potem sodelujejo še na razstavi v Ljubljani. Jalnova hiša, ki je doslej gostila več kot 300 jaslic, bo za ogled razstave odprta vsak dan med 10. in 19. uro do 16. januarja. M. K. Kranjska Gora Imenovanja direktorjev Kranjskogorski svetniki so za direktorico javnega podjetja Komunala ponovno imenovali ekonomistko Henriko Zupan z Belce. Po mnenju ustrezne komisije se je v prejšnjem mandatu podrobno seznanila z vso problematiko. Prav tako so soglašali, da se na mesto direktorja zavoda imenuje Jaka Hrastnika iz Radovljice, po poklicu diplomiranega ekonomista. Vodstvene izkušnje si je nabiral v begunjskem Elanu, funkcijo pa naj bi prevzel 1. februarja. M. K. Kranjska Gora Uspešno nad arhitektonske ovire Člani Društva invalidov občine Kranjska Gora so se več let ukvarjali, kako poskrbeti za odpravljanje arhitektonskih ovir. Več volje in optimizma so dobili, ko je župan Jure Žerjav imenoval komisijo za reševanje omenjenih problemov. K sodelovanju so povabili Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Študenti so v okviru terenske delavnice opredelili in popisali več kot 130 arhitektonskih ovir. Uredili so dokumentacijo in jo predstavili člariom komisije. Študija poleg predstavljenih ovir vsebuje tudi že možne rešitve problema. Po besedah predsednika Društva invalidov Kranjska Gora Joža Zupančiča, bodo sedaj lahko začeli z načrtnim odpravljanjem arhitektonskih ovir. J.R. Potočnikove Na kmetijo PrTancku, ki jo je prizadel požar, se vrača življenje. Zbiranje pomoči se nadaljuje. Potrebujejo les za nov hlev. Renata Škrjanc Perniki - Kmečko dvorišče je bilo pospravljeno, kot da se ni nič zgodilo. Na požar, ki je zajel domačijo PrTan-cku, spominja le velika zevajoča luknja, kjer je še pred slabim mesecem stala kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, ki sta zgorela v požaru. Zdaj se k Potočnikovim vrača življenje. Ljudje dobrega srca so jim priskočili na pomoč, da bodo lažje vrnili življenje v stare tirnice. Občina Bled je prispevala milijon tolarjev in plačala delavce, ki so pospravili pogorišče, pomagali so krajevna skupnost Gorje, gorjan-ski podjetniki, podjetje OGP Grad Bled in Gozdno gospodarstvo Bled, številni sem nad tolikšno dobroto in mojim sodelavcem ter To- "Večjim gozdnim lastnikpm posamezniki in družine, de- solidarnostjo ljudi, ki so mažu Bregantu, ki nam ne- in Skladu kmetijskih zem-nar za družino Potočnik pa nam ob požaru priskočili na sebično pomaga in svetuje," Ijišč RS smo že poslali proš-zbirata Rdeči križ, ki je v ta pomoč. Hvala vsem podjet- je dejala Francka Potočnik. nje za les, ki ga bomo potre- Pogorišče je pripravljeno za gradnjo novega hleva. / foto; gorazd kavčic namen odprl transakcijski jem, občini, kmetom, posa- Blejski župan Jože Anto- bovali pri gradnji hleva, za račun 07000-0000487321, meznikom, ki nam v težkih nič je imenoval petčlansko pomoč pa prosimo tudi bliž- sklic 290-7, s pripisom za trenutkih stojijo ob strani in komisijo za pomoč pri ob- nje kmete. Vse informacije o družino Potočnik, in gorjan- nam dajejo duhovno in de- novi Potočnikove domačije, poseku in spravilu lesa dobi- ski župnik Nikolaj Štolcar. narno pomoč. Naša nesreča vodi jo Tomaž Bregant, nje- jo pri svojih revirnih gozdar- Na računu se je doslej na- je dokaz, da solidarnost še ni člani pa bodo Potočniko- jih, mesti za spravilo lesa pa bralo 1,5 milijona tolarjev, deluje. Hvala družini Vovk, vim nudili strokovno pomoč bosta na Zgornjih Lazih in zbiranje denarne pomoči pa ki nas je oskrbela s hrano, pri usklajevanju gradbenih pod Bekom v bližini Krnice," se še nadaljuje. "Ganjena gorjanskemu župniku in del in upravnih postopkov. je povedal Bregant. jESENICE Brca spet brca Po letu dni je Društvo mladih oživilo alternativni časopis Brca. Kot je v uvodniku zapisal predsednik društva Blaž Račič, s ponovnim izhajanjem želijo oživiti mesto dialoga. Mladi, ki se zbirajo okoli Brce, čutijo z generacijskimi in občinskimi problemi, vendar menijo, da je na tem področju premalo odprtosti za soočenja stališč. M. K. V Zirovnid zavrnili proračun Žirovnica ■ Žirovniški svetni- menili, da bi bilo potrebno slednjem proračunskem ob-ki so z zavrnitvijo proračuna povečati subvencije za oskr- dobju, sredstva pa ta čas vlo-za leto 2005 v drugi obravna- bo otrok v vrtcu in starše pri žijo v pripravo strateških raz- vi 21. decembra precej presenetili. Vložili so dva amand- daljših odsotnostih oprostiti plačila. Zeleh bi, da se grad- vojnih programov. Pripombe svetnikov so bUe še na fi- maja za več sredstev za kul- nja vodohrana za Smokuč nanciranje javnega zavoda za turne prireditve in kmetij- začne prihodnje leto in ne turizem in na koncu so spre-stvo, ki nista bila sprejeta. šele v letu 2006, kar pa po jem proračuna raje odložili na januar. Župan pravi, da bo žirovniška občina leto za- Sprejet pa je bil predlog žu- besedah župana Franca Pfaj-pana, da se nekaj denarja na- farja ni možno pred pozno Studio kitajske masaže Tü 4 na in Hotel Krim na Bledu Ste utrujeni, nervozni, slabo spite aii vas zaradi prisiljene drže pri delu boli vrat, križ ali hrbet? MI IMAMO REŠITEV? Naši najboljši kitajski maserji vam pripor Tui^a masažo za ^y^nergetskih poti - Tui Na W masaža stopal - Tui Na telesa - Tui N za sprostitev Hi Na reOeksna masaža Vsak dan razen torka 9.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00, torek 14.0 ff: UGODNE CENE - DARILNI BONI - ODLIČNA IDEJA Rezervacije in informacije na telefon 04 579 70 00 < i meni kot pomoč odbojkar- jesenjo. Veäno leta bodo po- čela z začasnim fmancira- skemu društvu pri nakupu rabili za pripravo dokumen- njem, kar lahko deloma vpli- kombija za prevažanje otrok tacije, zato se zdi smiselno, va na investicijska dela do na tekme. V razpravi so še da z gradnjo začnejo v na- sprejetja proračuna. M. K. Glasbena komedija smeha Ansambel Vita je navdušil občinstvo na Slovenskem Javorniku. Jesenice - Člani narodnoza- gre za prvo tovrstno predsta- kalo tudi ubranega zborov-bavnega ansambla Vita, ki so vo v Sloveniji. Namesto kla- skega petja. osvojili kar lepo število ugled- sičnega koncerta ob predsta- Glede na velik aplavz ob- nih nagrad, so v decembrskih vitvi nove zgoščenke so se činstva v polni dvorani so z dneh svoje oboževalce prese- glasbeniki prelevili še v igral- novostjo lepo uspeli. Pred- netili z zanimivo novostjo. V ce, vse dogajanje pa so posta- vsem je bila dobrodošla v dvorani Kulturnega doma na vili na kmečko domačijo v prazničnem decembru, ko Slovenskem Javorniku so v Butalah. Osem Gorenjk in ljudje na podobnih predsta- i petek, 17. decembra, pod vod- Gorenjcev v ansamblu je sku- vah pogrešajo predvsem več •o Si CÜ u f9 3 O o "6 stvom znanega humorista in paj s Kondijem nizalo smeš-igralca Kondija Pižorna na ne prizore, ki so lahko tudi zdravega humorja. Ansamblu Vita se tako obeta še kar I oder postavili gledališko glas- del naše vsakdanjosti. V pri- več uspešnih ponovitev pred- "5 C beno komedijo z naslovom zore so vpletli stare uspešnice stave "Ejga spet smo tie" po "Ejga, spet smo Üe". Menda in nove skladbe, ni pa manj- različnih krajih Slovenije. J.R GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 GORENJSKA ^ 5 vrtcu ustvarjalni Preddvorčani že tri desetletja zaplesali lepše čase Kolektiv vrtca Duplje je za jubilej povabil medse starše otrok in krajane. Obnova preddvorske osnovne šole zaključena. Po prednovoletni šolski prireditvi še nakupi na bazarju. Suzana P. Kovačič zagotovila država, ostalo pa primer oblečene steklenice, ..............................................................................smo črpali iz občinskega glinene svečnike, pisane voš- Preddvor - V četrtek je bil za proračuna. Z deli smo za- čilnice, zanimive "škmiclje", Osnovno šolo Matije Valjav- ključili pol leta pred predvi- tudi žito je zraslo v lončkih, ca velik dan. Vsi, ki prestopa- denim rokom," je povedal Z zbranimi sredstvi, ki so jih jo njen prag, so dočakali lep- župan. Z obnovo so zagotovi- dali v šolski sklad, želijo ku- še in svetlejše prostore, saj je li tudi pogoje za pouk devet- piti televizor in videorekor- končana obnova šole. Tega letke, telovadbe, dobili so der. "Namen sklada je zbira- dne je bila tudi tradicionalna novo jedilnico, knjižnica in nje sredstev za nadstandard- prednovoletna prireditev za multimedijska učilnica sta ne programe, s katerimi želi- starše in krajane, ki so jo pri- odslej v večjih in svetlejših mo učencem omogočiti bolj- pravili učiteljice in učenci iz prostorih. Otroci, ki sedaj go- še učne pogoje, učencem iz razredne stopnje. Sledil je stujejo v prostorih bližnjega ' socialno ogroženih družin sprehod po praznični tržnici, vrtca, se selijo nazaj v šolo. pa na ta način pomagamo s na kateri so prodajali izvirne izdelke otroških rok. Vsako leto učiteljice raz- prispevki za šolo v naravi, redne stopnje pripravijo pri- Lani smo s pomočjo teh "Sedem let sem se pogajal reditev, ki popestri utrip kra- sredstev z letveniki opremili za prenovo šole," je povedal ja v decembru. Učenci so telovadnico," je povedala Viz- ravnatelj Marjan Peneš. Pred poldrugim letom sta si poda- peli, plesali, igrali na različne inštrumente in deklamirali. jakova, podpredsednica šolskega sklada. Ravnatelj k Otrokom in vzgojiteljicam so se pridružili pri ustvarjanju tudi odrasli Stojan Saje Spodnje Duplje - Septembra 1974 sta sprejeli vzgojiteljici Kristina Gradišar in Ema Di- nogavičk, oblikovanju gline in izdelovanju papirnih božičkov. Večer smo namenili la roke z županom Francem Po prireditvi so starše in kra- temu dodaja: "Sklad deluje Ekarjem in šolo, zgradili so jane povabili na praznično že od leta 1999, v tem času jo leta 1966, so začeli teme- tržnico, ki so jo organizirali smo s pomočjo donatorjev, Ijito obnavljati. "Investicija je na pobudo učiteljice Mire to so posamezniki in podjet- Rada sem hodila v varstvo, vredna 631 milijonov tolar- Vizjak. Učenci so prodajali ja, zbrali že skoraj sedem mi- saj smo se imeli zelo lepo. j^v, 20 odstotkov sredstev je tisto, kar so ustvarili sami, na lijonov in pol tolarjev." Sedaj je že četrto leto v vrtcu _' ' pravljičnemu vzdušju na šol- sin Blaž," je zaupala Vesna skem igrišču. Za prepevanje Balantič iz Zgornjih Dupelj. kaučič ter varuhinji Tončka prazničnih pesmi in nastop Njo sta se na ogledu dejavno-Jeruc in Nada Rozman prve folklorne skupine smo po- sti spremljala mlajši sin Ga-otroke v varstvo. Vrtec Dup- skrbeli sami, naročili pa smo šper in mama Marta. Kot je Ije je tako letos dočakal 30-letnico ustanovitve. "Tri mesece smo pripravljali razstavo o razvoju vrtca in dogajanjih do danes. Zbrali smo fotografije, članke iz časopisov in drugo gra- tudi prihod dedka Mraza s menila slednja, je vrtec do- kočijo in obdaritev otrok," je bra priprava otrok na šolo, povedala vzgojiteljica Jera saj se navajajo na red in Balderman. Druga vzgojite- medsebojno sodelovanje. Na Ijica je Petra Pičulin, njuni obisk v Duplje je prišla tudi pomočnici sta Zorka Kle-menčič in Aleksandra Me- Slavka Kristan iz Spodnjih Pirnič. Zanimalo jo je, kaj divo, ki so si ga ogledali glič, kuharica pa Stanislava počne pravnukinja Petra v mnogi vaščani. V torek do- , Babič. Skupaj skrbijo za 41 vrtcu. Še ona je uživala, ko ji poldan smo se zbrali na ustvarjalnih delavnicah. Odrasli so se nam pridružili pri poslikavi lončkov, šivanju otrok, 18 v mlajši in 23 v sta- je pomagala pri zgibanju in rejši skupini. "Pred 30 leti sem tudi sama obiskovala ta vrtec. oblikovanju papirja. Morda bodo kaj podobnega naredili tudi doma. Dolg do novega leta Po rebalansu je imela občina Jezersko letos na razpolago 91 milijonov v Danica Zavrl Zlebir njenih dolgov znižujejo tudi razili tudi skrb zaradi visokih ....................................... prihodki od nadomestil za stroškov, ki jih imajo z vrt- Jezersko - Razlog, da so mo- uporabo stavbnih zemljišč in cem v občini. Letos je v njem rali pred koncem leta še da je upadel tudi poračim do- zgolj ducat otrok, tudi pri- uskladiti proračun, je obveznost vračila nadomestila za hodnine. Na Jezerskem jih jezi, ker so omenjeni dolgovi uporabo stavbnih zemljišč, nastali še v obdobju, ko obči- kd ga je občina jezersko prejela od Elektra Slovenije za na ni bila samostojna in je bila še del občine Preddvor. hodnje leto ne bo dosti bolje. V zvezi s tem so svetniki terjali poseben sestanek z vod-stvorri zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, da leti 1999 in 2000. Znesek Razen tega pa so zaskrbljeni, poiščejo skupno rešitev. Rav- nekaj nad dva milijona tolar- kje dobiti dobrih pet milijo- natelj osnovne šole Marjan jev se je zaradi obresti pove- nov tolarjev za vrnitev dolga, Peneš je povedal, da se o čal še za dobre tri milijone, saj bi morali vsaj glavnico vr- skupnem sestanku še dogo- zato ga je treba kar najhitreje niti do novega leta. Edini za- varjajo. Sicer pa so na de- vmiti, vsaj obresti pa se (po- nesljivi vir dohodka je les iz cembrski seji občinskega tem ko se je tako z upniki do- občinskega gozda, razmišlja sveta sprejeli več odlokov, govoril župan) od letošnjega župan Milan Kocjan. Občin- med njimi tudi osnutek od- novembra ne obračunavajo ski gozd je že velikokrat pre- loka o turistični taksi. Sled- več. Ko so na decembrski seji mostil različne gmotne sti- nja bo znašala 10 točk, kar občinskega sveta razpravljali ske občine z manj kot stomi- pomeni, da bodo zavezanci o rebalansu proračuna, so lijonskim proračunom. Ob plačevali 220 tolarjev, zvedeli še, da se poleg ome- proračunu pa so svetniki iz- Skočite v novo leto! ^^^^ i . - « > ' Z mislijo na prihajajoče smo visol< • , • • » s r\ •J X • < . v • -I'. Prosecco d i Valdobbiadene DOC italijansko peneče vino, suho, 0,751 buteljka namesto SIT T.t97 SIT 885 €3,69 ALPENHOF r svinjska pljučna pečenka cena za 1 kg 2.156 €8,99 »Namesto« cene so biie do 20.12.04 naše veljavne prodajne cene. INYCON Chardonnay IGT sicilijansko belo vino, suho, 0,75 I buteljka H of er 1- SIT €3,49 Pozna trgatev avstrijsko vrtiurisko vino, sladko, 0,3751 steklenica imo vam 4 prazniki Prosecco Verduzzo del Veneto IGT italijansko peneče vino, suho, 0,751 buteljka Sushi -ribja specialiteta globoko zamrznjeno, v zavoju 190 g + 13 g priloga SfT (f 1.437 €5,99 OVO! <7^ Vr» tf' Lososov filet globoko zamrznjen, 2 kosa, v zavoju 250 g €1,99 O- d PREMIUM prekajeni losos v zavoju 200 g €2,49 •«v /- 4 •t^rfr. '-Vv S ^ 'Ä. €2,79 a ) ALPENHOF kare zrezki cena za 1 kg 1.797 €7,49 ALPENHOF goveje meso za kuhane ali pečene zrezke v zavoju ca. 500 g cena za 1 kg €11,99 GUSTO ITALIANO _ originalni italijanski narezek narezek s salamo ali mortadelo, v zavoju 100 g oz. 150 g SIT 358 €1,49 Šunka v kosu SfT cena za 1 kg 1.797 € 7,49 WWW. h of e r. at Hofer KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1 < a Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Kavcije za steklenice ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. Minister za zdravje opozaija: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju! JASNA PALADIN KAMNIŠKI KURHAUS Med prvo svetovno vojno je prenehalo delovati tudi Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico, leta 1939 pa je bilo črtano iz registra društev. 41 rva svetovna vojna je turizmu povsod napravila veliko škode. Tudi novitve nove države ter s tem omogočene nobene ugodno- že naslednje leto razglasil, da stavradjski vrt, kopališki dom že pri obnovi osrednjega po-novih meja dokončno obu- sti in da je Kamnik izgubil bodo s i. julijem 1920 spet (prostori bivše restavracije s slopja, ki so ga poveč^, a dopali nad smiselnostjo Prašni- prejšnji sloves, je novi lastnik odprli kopališke obrate, obja- sobami in kuhinjo), kjer so gradili do strehe, naprej zara- hoteli na Bledu, v Bohinju in karjeve dediščine, tako da so imel nekaj vili pa so tudi cene za plaval- leta 1924 še vedno stanovali di omenjenih težav ni šlo. v Zgomji Savinjski dolini ter preostanek kompleksa pro- kopališča, vendar obnove ni ne in druge kopeli. Vendar je železničarji; poleg tega vila V časopisu Jutro 23. maja še marsikje so služili deloma dali tovarnarju Karlu Pollaku prevzel sam. Že leta 1919 je bilo treba objekte prenoviti. Neptun, ribnik, glavni park, leta 1933 lahko preberemo kot bolnišnice, deloma kot vo- starejšemu. skoraj vso posest podaril Posestjebilavelika, saj jije Dom sv. Antona (nekdanja naslednji komentar; _ _ ^ ■ ^ # jašnice ali kot nastanitveni ob- Kljub dejstvom, da je bilo konventu usmiljenih bratov pripadalo igrišče z drevesni- vila Luiza), kjer je stanovalo "Zbralo seje še toliko denar-jekti za oficirje in vojaške pi- staro kopališče močno po- iz Kandije pri Novem mestu, mi nasadi, kopališče s pripra- nekaj usmiljenih bratov, go- da seje stavba spravila pod same. Nasploh je bil zaradi škodovano in zanemarjeno, pod pogojem, da se tu odpre vo za tople kopeli, šest katin s spodarsko poslopje ter vrt. streho in ometala. Zdaj stoji vojne in njenih posledic naj- da je še naprej pospešeno zavetišče za onemogle du- kopabiimi kadmi, blagajniški Tako velika, a precej zane- veliko poslopje sredi parka ob bolj prizadet Bled. 8. septembra leta 1918 so propadalo, da letoviščarjem in obiskovalcem Kamnika hovnike in obenem zopet oživi zdravilišče. lokal z omaro za perilo, zdrav- marjena in propadajoča po- Bistrici že y let kot nekak skelet niška soba, prostor s pripravo sest je zahtevala tudi veliko fi- in izpostavljeno vsem vremen- Hermanni, tedanji lastniki, zaradi razpustitve tujskopro- Konvent je obljubo želel' za parne kopeli in za poliva- nančnih sredstev. Denarja je skim neprilikam in propada- zaradi posledic vojne in usta- metnega društva niso bile tako nje, bazen s 14 kabinami, re- novim lastnikom zmanjkalo nju pričakuje rešitev" . w •• - i I , 8 GORENJSKA * GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 KRATKE NOVICE škofja Loka Dražje parkiranje Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili povišanje vrednosti točke za izračun komunalnih taks v občini. Te se plačujejo za uporabo javnih površin za gostinske in druge dejavnosti, parkiranje vozil ter uporabo plakatnih mest na javnih površinah. Vrednost točke je bila do sedaj 120 tolarjev (zadnjič so jo spremenili maja 2003), po novem pa je vredna 130 tolarjev. B. B. škofja Loka Občina prodaja stanovanja v Zupan Igor Draksier je na podlagi javnega zbiranja ponudb občinskim svetnikom podal predlog za prodajo občinskih stanovanj. Upravičenci za odkup so najemniki neprofitnih stanovanj za nedoločen Čas, ki imajo poravnane obveznosti za uporabo stanovanja, imajo stalno bivališče v občini, da razpolagajo s sredstvi za nakup stanovanja in zoper njih ni vložena tožba za odpoved najemne pogodbe. V prodajo niso vključili stanovanj v Frankovem naselju 74a, Spodnjem trgu 9a in službena stanovanja. Stanovanja bo ocenil sodni cenilec, s tem pa bo določena tudi končna cena, ki bo za 15 odstotkov nižja zaradi zasedenosti stanovanj. Odkup bo možen tudi na obroke (obrestna mera 6,6 odstotka), kupec pa mora takoj plačati 40 odstotkov kupnine, preostanek pa v največ desetih letih. Občina bo kupnino 25 stanovanj namenila za gradnjo novih neprofitnih stanovanj. B. B. streha Boštjan Bogataj Škofja Loka - V zadnjem mesecu je Občina Škofja Loka zamenjala bobrovce na severnem traktu gradu, na prispevala tudi država prek ministrstva za kulturo. "Leta 2002 so se dela ustavila, saj so poslanci najprej sprejeli sklep, da bi sofman-cerski delež države znašal v drugih delih strehe pa so za- našem primeru le še 10 od- menjali poškodovane sne- stotkov, hkrati pa so nas ob- golove, zato ni več nevarno- vestili, da ne moremo kandi- sti zamakanja oziroma ne- dirati za državna sredstva, če sreče. je objekt v postopku denacio-Tokratna investicija je bila nalizacije," nam je razložila vredna približno 5,3 milijona Mateja Hafner Dolenc iz ob-tolarjev, izvedlo pa jo je pod- činske uprave. Načrte za najetje Tehnik. Hkrati so po- daljnjo obnovo ima občina že pravili tudi poškodovane žlebove. Z delnimi obnovami gradu je občina začela že pred desetimi leti. Začeli so z obnovo ostrešja, nato so opravili celotno statično sanacijo gradu in opornega pripravljene. Načrti za fasado, ki je obrnjena proti mestu, so že pripravljeni. Dela bi bila vredna 50 milijonov tolarjev, a občina ni sposobna financirati 90 odstotkov. Kmalu bi lahko tudi aktivirali zidu. Uredili so odvodnjava- nov vhod v muzej, ki bi bil nje, na enem stolpu fasado, v poslej v severno vzhodnem notranjosti pa še stopnišče in stolpu, kar bi muzeju omogo- sanitarije. Skupaj je občina čil tudi odprtje trgovine in prispevala dobrih 100 milijo- ureditev garderobe. "Upam, nov, isti znesek kot občina je da bomo že naslednje leto Gradu so tokrat nadeli oziroma popravili streho, v prihodnje naj bi ga tudi oblekli. Foto Polona Mlakar Baldasin lahko spet kandidirali na razpisu ministrstva za kulturo za obnovo gradu. Postopek denacionalizacije je trenutno na upravnem sodišču, vse prid občine, muzeja in mi- skupaj pa se lahko vleče še nistrstva tudi v prihodnje," je leta. Menim, da bo prevladala še povedala Mateja Hafner modrost in bo grad služil v Dolenc. Izredne seje ni bilo Mengeški župan in svetniške skupine naj bi se sestali v januarju, ko naj bi govorili tudi o kadrovski problematiki v občinski upravi. upravi, o sprejetju razvoj- opozicijska skupina je žu- nih programov občine pana opozorila, da je sklic Mengeš v obdobju od 2005 izredne seje z zahtevanim do 2008 in o organizaciji dnevnim redom tudi pogoj, notranje revizije porabe proračunskih sredstev. Sku- Matjaž Gregorič da se udeležijo naslednjih rednih sejah. Župan Tomaž pina svetnikov opozarja, da Štebe pojasnjuje, da bo pro-je stanje v občinski upravi učil, ali obstajajo pogoji za zaskrbljujoče, saj sta v enem letu odšla že dva di- niso potrdili udeležbe na sveta je namreč župana v seji, kjer bi uskladili in spre- odprtem pismu pozvala, naj rektorja občinske "uprave, poskusil uskladiti z listami sklic izredne seje in da se bo glede dnevnega reda še Mengeš - Mengeški župan jeli letošnji proračun skupaj skliče izredno sejo, na kate-Tomaž Štebe ni uspel z na- z rebalansom, namesto tega ri pa naj ne bi govorili o od začetka decembra je občina zaradi izvolitve Toma- v občinskem svetu, kdaj bodo sedli za mizo in se za- meravanim sklicem izredne seje občinskega sveta, ki naj pa so že na redni seji prejšnji teden zahtevali sklic izredne proračunu za letošnje leto, ža Štebeta za nadomestne- čeli pogovarjati o poti iz se-ki bi ga župan Tomaž Štebe ga poslanca državnega zbo- danje nedvomno hude kri- bi bila v ponedeljek, 20. de- seje z drugačno vsebino. rad formalno spravil pod cembra. Vodje strankarskih odborov oziroma list namreč Dvanajsterica od skupaj streho, ampak o kadrovski 19-članskega občinskega problematiki v občinski ra brez poklicnega župana, prav tako še ni znano, kdo bo podžupan. Večinska ze na relaciji med občinskim svetom in županom, pa za zdaj še ni znano. \ GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 INDIKÄT info@g-glas.si 9 Sušno sindikalno leto Slovenski sindikati, organizirani na državni ravni, so letos zapravili zgodovinsko priložnost. O izgubljeni priložnosti za pravičnejšo sistemsko opredelitev položaja slovenskega delavca in zajezitev socialnega razslojevanja v Dialogu piše predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Jože An-tolin. Piše tudi o pomladnih opozorilnih stavkah, protestnih shodih in zahtevah delavcev po povečanju plač. Sindikati so takrat enotno odločno zavrnili Ropovo žaljivo ponudbo po bedni eskalaciji plač v višini 5.000 tolarjev bruto in svoje zahteve oblikovali v smislu dolgoročnega sistemskega urejanja položaja slovenskih delavcev. Poleg zahtev po večjem zvišanju plač in sprejetju dogovora o postopnem približevanju slovenskih plač plačam Z aprilskega protestnega sindikalnega shoda, od katerega so si delavci veliko obetali. Zaman. delavcev zahodne Evrope ter nadaljevanju panožnih poga- njimi panožnimi pogajanji lavstvo? Malo ali samo malo prave prvomajske delavske janj sta bili v ospredju še dve, ta začetni znesek povečal. manjše zaostajanje plač za proteste. Zato je vlada po- za hitrejši in pravičnejši raz- Bolj problematično je trikrat- rastjo življenjskih stroškov, voj Slovenije zelo pomembni no zaostajanje slovenskih de- saj je v glavnem samo sindi- zvala sebi poslušno sindikalno centralo ZSSS in Go- zahtevi. Ena je bila zahteva lavskih plač za evropskimi, katu Pergam uspelo kvali- spodarsko zbornico, da vladi po čimprejšnjem spre- zato so povsem utemeljene tetno nadgraditi sramotno umirita vedno bolj napete jetju zakona o udeležbi de- zahteve po zmanjševanju nizko izhodiščno eskalacijo razmere in podpišeta plačni lavcev na dobičku podjetij, razlik. Ni mogoče pristati na 5.000 tolarjev, o izpolnitvi dogovor. Jože Antolin piše. druga pa po sprejetju dogo- to, da bo Slovenija prepo- vora socialnih partnerjev o regulaciji menedžerskih znavna le po nizkih plačah delavcev, saj podatki kažejo. ostalih zahtev pa ne duha ne sluha. da se je s tem slovenskemu delavstvu zgodila "sindikal- Vlada in njena koalicija si na izdaja", saj gre za podpis plač. Ponujena minimalna da BDP na prebivalca dosega v volilnem letu nista mogli pomanjkljivega in za delav-enotna eskalacija plač v viši- že 77-odstotno povprečje privoščiti, da bi se narašča- ce škodljivega dogovora o politiki plač. Razen tega pa so se ostale sindikalne cen- ni 5000 tolarjev ni bila edina Evropske unije. joči pomladni delavski in ovira za podpis plačnega do- In kaj je od velikih priča- sindikalni pritiski stopnje- govora, saj naj bi se z nadalj- kovanj dobilo slovensko de- vali in se morda sprevrgli v trale odzvale mlačno. Pravice za odpuščene delavce Konec novembra je Okrožno sodišče v Kranju začelo stečajni postopek v Planiki, stečajni upravitelj pa je vsem zaposlenim izdal odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V Kranju bo za dokončanje Planika že drugič doživlja menjena osrednja tema v stečajem odvijali v prihod- proizvodnje stečajni upravi- stečaj: leta 1998 se je končal s Dialogu. O stečaju piše Adolf nje. Delavci, Id jim je zaradi telj Andrej Marine potreboval prisilno poravnavo, brez dela Sitar, ki omenja tudi sindi- stečaja odpovedano delovno 80 delavcev, s katerimi bo pa je tedaj ostalo 750 delavcev, sklenil pogodbe o zaposlitvi V zadnjih šestih letih se je šte- kalno pomoč odpuščenim Planikinim delavcem, fi- razmerje, se bodo najkasneje v 30 dneh od odpovedi prija- za določen čas. Vsi delavci, ki vilo zaposlenih zmanjševalo nančno pomoč najbolj ogro- vili na zavodu za zaposlova- bodo imeli delo v času stečaja, po programu trajno presež- ženim, Id so jo izposlovali pri nje, kjer lahko uveljavljajo bodo za opravljeno delo preje- nih delavcev in zadnje leto za- županih občin, od koder pri- pravico do denarnega nado- li osebni dohodek, decembra radi odpovedi iz poslovnih hajajo delavci, in humanitar- mestila. Uveljavljajo pa tudi pa po obljubah stečajnega razlogov, tako da je bilo v Pia- ne akcije, katerih izkupiček pravice po zakonu o javnem upravitelja tudi odpravnine niki do novembra letos zapo-po zakonu o delovnih razmer- slenih še 684 delavcev. bo namenjen delavcem', ki bodo ostali brez dela. Pravni- jamstvenem in preživninskem skladu. V Dialogu ob- jih, kot delavci, ki dobijo od- Kaj bo sedaj z delavci? Do- ca Jasna Erman pa piše o po- veščajo tudi o prijavi terjatev poved iz poslovnih razlogov. gajanju v Planiki je tokrat na- stopkih, ki se bodo v zvezi s do stečajnega dolžnika. Bralkam in bralccm Gorenjskega glasa in srečno novo leto 2005. želimo vesele 5VET GOREfUSKIH StnDIHOTOV Kitnfeiieradju simiikmov ^ts) S^m ernje Svpt Gorenjskih sindikatov, Slovenski trg 3, Krain 5VET GORgnJSHiH SinPIHflTGV Konfederacija sindikatov 90 Slovenije glasila članic Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije KRATKE NOVICE Odpuščajo začasno zaposlene Predstavniki Sveta gorenjskih sindikatov so na povabilo sindikata Iskraemeco ob koncu novembra obiskali to podjetje, in sicer zaradi govoric o pretresih, ki naj bi imeli za posledico večji obseg odpuščanja zaposlenih. Na sestanku so sodelovali jože Antolin, Jasna Erman in Aleš Pire s Sveta gorenjskih sindikatov, Jože Petek in Marko Roškar iz sindikata Iskraemeco ter delavski direktor Marjan Gašperlin, vodja kadrovanja Stane Habjan -in namestnik predsednika uprave Kari Rozman kot predstavniki uprave. Sindikalisti so slednjim prisluhnili pri izčrpni predstavitvi težav, ki jih povzroča globalno usmerjen trg. Klasični Števci so cenovno na najnižjem nivoju in niso več paradni konj podjetja, to sedaj dela na novih programih. V letu 2004 so zaradi začasnega povečanja naročil (dnevna proizvodnja števcev se je stoodstotno povečala) začasno zaposlili večje število delavcev, pogodbo o začasnem najemu delovne sile so v Iskraemecu sklenili s podjetjem ISS - industrijske servisne storitve. Decembra pa je potreba po teh delavcih prenehala, saj se je proizvodnja normalizirala. V sindikatu, kjer so sicer s sodelovanjem zadovoljni, pa so tokrat izrazili stališče, da je treba poskrbeti za vse zaposlene in da so začasno najeti delavci v enakem položaju kot redno zaposleni. Toda problem je širše narave in na potezi so sedaj sindikalne centrale. Podrobneje o srečanju v Iskraemecu v Dialogu piše Jože Petek. Preventivno okrevanje in letovanje Sindikalni sklad pri Svetu gorenjskih sindikatov je za leto 2004 razpisal enotedensko organizirano okrevanje v slovenskih zdraviliščih za 132 kandidatov. Zagotovil je toliko finančnih sredstev, da je lahko pokril tretjino stroškov okrevanja. Cene zdravilišč so različne, tako tudi plačilo iz sindikalnega sklada. Tako bodo za leto 2005 za posameznega člana, ki ga bo članica predlagala za preventivno okrevanje, subvencionirali fiksni znesek, in sicer 30.000 tolarjev. Ostali del stroškov pa se bo pokril tako, kot se bodo dogovorili v sindikatu podjetja. Januarja bo sklad obvestil članice o številu kandidatov za letošnje okrevanje. Sicer pa sindikalni sklad posameznikom za letovanje prek sindikalne potovalne agencije Sindi-com prispeva pet odstotkov k ceni letovanja, oziroma največ lo.ooo tolarjev. Podrobneje v Dialogu Adolf Sitar. Trinajsta plača je - plača Trinajsta plača, božičnica ali kakorkoli drugače imenovana plača, ki se izplačuje konec leta in ne predstavlja rednega mesečnega izplačila, je plača. Tako trdi mag. Slavi Pirš, zaposlena pri Združenju delodajalcev Slovenije, ki v decembrskem Dialogu to tudi podrobneje pojasnjuje. Nesporno je, da gre tudi trinajsta plača v delavčevo pokojninsko osno-vo. Peter Majcen k zapisu dodaja, da pa bodp žal te dodatne plače decembra deležni redki srečneži v zasebnem sektorju, ki si bodo z dodatnim izplačilom lahko malce polepšali praznike. Nekateri pa bodo prejeli izplačila v obliki razlike do maksimalne vrednosti regresa za dopust, ki pa ni podvržen enakim dajatvam kot plača, zato ga med plače tudi ne moremo šteti. Efektivni delovni čas Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določbo, da je osnova za izračun produktivnosti dela efektivni delovni čas. Slednjega zakon opredeljuje kot vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi. Torej to ni le čas, ko delavec opravlja delo, pač pa tudi čas priprave na delo in zaključnih del, čakanja na delo, pripravljenosti na delo na delovnem mestu in podobno. Natančneje efektivni delovni čas v sindikalnem glasilu Dialog pojasnjuje Jasna Erman. \ IO GORENJSK info@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 GORENJEC MESECA NOVEMBRA 2004 Direktorica gledališča in astronom Urška Alič Flajnik Marjan Proser) V tednu pred izidom letošnje prenovljene 102. številke Gorenjskega glasa nam je glasovnice poslalo 166 bralcev in poslušalcev, 115 za Marjana Prosena in 51 za Urško Alič Flajnik. Nekateri poleg imena zapišete tudi kakšno sporočilo - tokrat objavljamo eno za Urško: "Ljudje smo vedno bolj zamišljeni in žalostni, zato nam ogled komedije prav gotovo vsaj malo koristi," in eno za Marjana: "Kolektiv OŠ Šenčur z Marjanom Prosenom že več let uspešno sodeluje. Njegova neizmerna energija je za nas vedno znova velik navdih." Urška Alič Flajnik je iz Ljubljane, vendar deluje v Mengšu. Že sedem let je direktorica gledališča- Špas teater v Mengšu, ki navdušuje s svojimi predstavami in pobira nagrade zlasti pri komedijah. Mengeški Špas teater je v sedmih letih delovanja pripravil deset uprizoritev, ki so jih pred 400.000 gledalci ponovili nad tisočkrat. Marjan Prosen z Javomika pod Joštom nad Kranjem je profesor matematike in fizike, ki ju je poučeval na osnovnih in srednjih šolah. Razen tega je navdušen astronom in sodelavec ljubljanskega observatorija na Golovcu. Napisal je več matematičnih, fizikalnih in astronomskih učbenikov. Za svoje delovanje je letos prejel najvišjo državno nagrado za delo v vzgoji in izobraževanju. Vaš glas pošljite z dopisnico na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ali po elektronski pošti na naslov info@g-glas.si ter s klicem na Radio Triglav ali Radio Gorenc. Izžrebani glasovalci bodo nagrajeni z nagradami GORENJSKEGA GLASA, FRIZERSKEGA SALONA SILVA v TC Dolnov na Primskovem pri Kranju in TERM SNOVIK v Tuhinjski dolini. Žreb je vabilo v frizerski salon namenil Ivanki Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur. Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Julka Cuznar, Podkoren 29, 4280 Kranjska Gora, Matic Bukovec, Višnarje-va 6,1215 Medvode in Iztok Premrov, C. revolucije 8,4270 Jesenice. V terme Snovik pa sp povabljeni: Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode, Matevž Jenkole, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj, Marija \lšak. Poljska pot 5, Radovljica, Luka Završnik, Alpska 13, 4260 Bled, Stanko fuvan, Hafnerjevo nas. 99, 4220 Škofja Loka in Gregor Ferkulj, Deteljica 13,4290 Tržič. Vstopnice vam bodo ob predložitvi osebnega dokumenta izročili na blagajni term. Novo leto prihaja. Planika odhaja za pogovor z vami, seveda če hi namesto naložbe v DIRO vo ni posledica zamer gorenj-želite, da slišite še drugo stran občanom zagotovili osemletno skih županov. Na umestitev in če vam ime Planika nekaj še brezplačno odlaganje odpad- infrastrukturnih objektov v pomeni. Usoda 68j zaposle- kov, kot za primerjavo navede prostor vpliva mnogo več dejavnih, lahko mimo rečemo, je v gospod Mencinger, pa še vedno nikov, kot so krajani, krajevne Delavci podjetja Planike vaših rokah, saj je država večinski lastnik. Vsa ta leta smo ostane nerešeno ključno vpra- skupnosti, nevladne organiza- smo imeli že nekaj iskric sreče v decembrskem času pričako-V očeh, ko smo od predsednice vali dedka Mraza in Božička, šanje: kam z odpadki po osmih letih? cije, občinski sveti, komunalna podjetja in drugi. Vendar Zavedamo se, da izgradnja CERO regijskega koncepta ni sindikata g. Jelice Kostadinove letos čakamo delovne knjižice lastne deponije ne predstavlja opustil, na podlagi danih mož-izvedeli, da se lahko nadejamo odprto brezposelnost. Želeli rešitve za problem biorazgrad- nosti pa so se oblikovale podre-obiska predsednika države go- smo tudi vaš obisk, mogoče v Ijivih odpadkov, kar smo ob gije. Te bodo v okviru CERA spoda Janeza Drnovška, Po tihem smo začeli upati v srečen razplet družbe Planika, katastrofi, toda ker se bližajo novoletni našo pomoč, mogoče pa samo kakšno dobro besedo ob naši predstavljanju projekta tudi ali samostojno izpolnile kriteri-poudaijali. Dgstvo, da po letu je za pridobivanje državnih in 2008 biorazgradljivih odpad- evropskih sredstev. Želimo, da si vzamete vsaj kov ne bo več možno odlagati, Strinjamo se z dr. Mencin- prazniki in ker je Planika iz ^^^^ ^^^ obiščete v Pia- smo upoštevali tudi pri tehnič- geijem, da bi bila regijska de-Ljubljane oddaljena 2j kilome- Seveda ne na novoletni nih rešitvah za gradnjo novega ponija najcenejša. Žal pa je trov, si predsednik ne utegne tega ogledati. zabavi, ampak pri gašenju požara, ki duši naša delovna me- odlagališča. Tako je predvide- zanesljivo do leta 2008 in še no odlaganje v dveh fazah, in dlje neuresniäjiva. Zato, če si Je to res prevelika razdalja, Želimo se pogovoriti z sicer odlaganje biorazgradlji- ne bomo sami pomagali, nas da hi si to podjetje prišel ogledat vami, ker vam zaupamo. Želi- vih odpadkov le do leta 2008, bodo po tem letu že prizadele mo pa tudi, da si o^edate našo kasneje pa samo še odlaganje evropske in državne kazni v predsednik države in njegova vlada. Res smo na koncu sveta. Zamislijo pa naj se vsi, ki tako proizvodnjo. pretežno inertnih in le v majh- obliki novih in višjih taks. Še enkrat vas lepo pozdrav- ^^ odstotku biorazgradljivih Tako je DIRO po opisanem razmišljajo, saj za sedaj še ^^^ ^^ ^^^ ^ veseljem priča- odpadkov. Na rešitve države o konceptu del podre^jske rešit- naänu obdelave biorazgradlji- ve, kar nam odpira možnosti imajo kruh in mesečni doho- ^ Planiki, dek, vendar koliko časa?! Mi pa smo na cesti brez vsega! Upamo, da so na poti za nami, saj po porotilih poslušamo vse mogoče nakupe, proslave, srečanja, predvsem v tujini. Obupani delavci Planike in sindikat vih odpadkov še čakamo in se za uspešno kandidiranje na jim bomo ustrezrw prilagodili. Brez sistemske rešitve v lokal- državnih in evropskih razpisih. Da smo ta projekt pripelja- nih skupnostih ne moremo H od programa priprave uredit- Pojasnila sami rešiti tega vprašanja. venega načrta do sprgetega lo- nikomurpa ni marža sloven- Q lolOCIJSkCIH načrtu za DIRO sko gospodarstvo, ki umira kot muhe enodnevnice. Alije to edina pot za samostojno Slovenijo, za katero smo se odloäli leta iggi, da se razproda domače tovarne, delavce pa postavi na cesto. Kaj naj po- Oh upoštevanju predpisanih kacijskega načrta, smo potre- okoljskih standardov pri načr- bovali štiri leta. Sprejeti doku- tovanju in izgradnji odlagališ- ment je ključen za umestitev ča ter kasn^e tudi samem obra- projekta v regijski koncept, za tovanju ni razloga za bojazen pridobivanje partnerjev za nje- Avgust Mencinger, Gorenjski glas, 7. decembra 2004, stran 28 gospoda Mencingerja, da bo deponija negativno vplivala na podtalnico oziroma vodne vire. V primeru drugega izraču- govo izvedbo, za dogovarjanje v okviru CERA in v okviru Zgornje Gorenjske. Lokacijski načrt ruimreč določa tudi okvir- Radovljiški občinski svetnik na stroškov, in sicer za odlaga- ne pogoje za gradnjo, na pod- čnemo, ali naj klošarimo ali dr Avgust. Mencingerje bral- Ušče za Savinjsko regijo je go- lagi katenh lahko izračunamo prosimo mUoščine ali naj kra- cem Gorenjskega glasa pojas- spod Mencinger od skupnega natančngšo oceno stroškov pođemo? Pripravljeni smo poš- nil, zakaj nasprotuje gradnji stroška za gradnjo odlagališča sameznih posegov v prostor, teno delati kot do sedaj. Ne mo- občinske deponije. Pri tem je najprg odštel nepovratna sred- Brez teh vhodnih podatkov remo vsi delati v politiki, mi navedel nekaj podatkov o pro- stva in potem izračunal obre- takšna ocena ni možna, zato jektu Deponiranje in ravnanje menitev na občana. Tako pre- doslej tudi niso bili možni kon- znamo delati čevlje! Zavedamo se, da se držav- z odpadki Radovljica (DIRO), Ijane deli na revne in bogate, kijih želimo dodatno pojasniti. prosto izračun stroškov ne gre in tudi stroškov za DIRO v kretni dogovori o sofinanciranju sosednjih ali drugih občin na zaposlene in nezaposlene in Ze iz odloka o lokacijskem tem trenutku ne moremo izra- ter podpis dogovora o sodelova- na pridne in lene. Res nas boli, načrtu za DIRO, ki so ga spre- čunati na tak naän. da nas nihče noče poslušati in jeli obänski svetniki, je razvid- Izgradnja DIRO Otok bo nju s krajevnimi skupru)stmi. Zadnjo besedo pri gradnji bo pomagati, da bi lahko dokaza- no, da je načrtovano odlagališ- draga tudi zaradi zagotavlja- imel finančni izračun. Zato li, da smo pridni slovenski dr- če podregijska deponija treh ob- nja ekoloških in vseh varnost- smo se na obäni tudi dogovori- žavljani, ki bi radi delali. Ne čin. Gradnje odlagališča zato prosimo miloščine, vendar pro- ne načrtujemo začeti brez simo le posluh odgovornih, da ustreznega dogovora o sodelo- ne razprodajo naših žuljev. vanju z blejsko in bohinjsko ali nih pogojev, med katere štejemo tudi zahtevnost terena in varnost proti zdrsu. V okviru CERO smo si osem Kot smo na začetku omenili, drugimi obänami. Zatoprera- let prizadevali za skupno loka- ima predsednica sindikata čun stroškov odlagališča zgolj cijo re^jskega centra za ravna- podjetja Planika g. Jelica Ko- na število prebivalcev radovlji- nje z odpadki. Da skupna lo- Stadinova vsa naša pooblastila ške občine ni primeren. Čeprav kacija ni bila določena, zagoto- li, da bo finančna konstrukcija dodatno predstavljena na eni izmed prihodnjih sej obtinske-ga sveta. , Rado Pintar, vodja oddelka za infrastrukturo, Občina Radovljica MIHA NAGUČ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 53 Politično razdeljeni most smo bili takrat razdeljeni na roke dela, da je šlo kolikor si izposodili velik zidarski kar hitro izpod rok, saj sem se vrnil domov. Kmalu se je dve politični stranki. Kar je mogoče po redu in postavi. čopič, pri Jesenkovem Luki bil kos slikarja. Pobelil sem raznesla vest, da so neke ba- bilo na levem bregu Sore, to- Tudi ob teh volitvah je vnete smo našli škaf, na Ratajcev- popolnoma okrajne držaje, rabe, podkupljene od mo- recej nenavadno poli- rej v pravih Žireh in okoli- volivce čakalo presenečenje, ši pa apnico z lepim belim podnice pa polil. Po konča- kračev, most ponoči prebeli- tično delitev, kakršna ških vaseh, je bilo 'črno'. Na ki je še bolj podžigalo volilne apnom, s katerim smo na- nem delu je škaf romal v le. Niso pa mogli ugotoviti, je v začetku 20. stolet- desnem bregu, Stara in Nova strasti. Kot sem omenil, je ja vladala v Žireh, je po svoje vas, Dobračeva in Žirovski bila Sora politična meja; obe polnili škaf. Bilo je precej težko, tako da sva imela dva Soro in ta ga je odnesla proti Ledinici. Domov smo šli kdo je to napravil, samo Je-senkov Luka je pogrešil škaf doživel in upodobil tudi po- Vrh, smo bili pa liberald ali znejši slikar Franjo Kopač. 'mokrači', kakor so nas ime- Kot mladenič je bil pravi "ga- novale starejše device in Ma- unar", v zrelih letih ga je kot rijine hčere. Nekaj dni pred stranki pa je vezal dolg žirovski most, ki je bil lesen in od starosti čm." dosti nositi. Potili smo se s čez Goropeški grič, da ne bi in apno. Orožniki so na vse škafom po ovinkih in gr- koga srečali" pretege poizvedovali, a spet movju čez Bartelov log proti In kako je ta umetniški brez uspeha. Mi smo seveda Tedaj se je talentirani sli- mostu, kamor smo srečno poseg politično učinkoval? molčali kot grob, boječ se gimnazijskega profesorja v volitvami so švigali lovd gla- kar odločil, da naredi tisto, prispeli, ne da bi nas kdo vi- "Drugo jutro sem se radove- plačila. Samo Žagarjev Splitu pogosto mučilo domo- sov od hiše do hiše, sem in čemur so mnogo pozneje v del. Tovariša sta se postavila den odpravil v Žiri; že od da- Franc je preklinjal, da so se tožje. Premagoval ga je s sU- tja so si malo segli tudi v lase, istem stoletju učeno rekli na stražo vsak na svojem leč sem videl, da je bila naša iskre kresale, ker je moral kanjem domačijskih moti- ko so po trudapolnem delu splakovali prah po gostilnah. vov m s pisanjem spommov na burna mlada leta. land art. "Zadnji večer pred volitvami smo se za stvar koncu mostu, jaz pa sem se polovica snežno bela, žirov- cel most s krtačo poribati, z največjo naglico vrgel na ska pa črna. Več ljudi je ner- da je spravil proč apno." Le Zmaga je bila že prej zago- dogovorili trije najzaneslji- delo ter v nekaj minutah po- vozno hodilo po mostu, kdo bi se danes še udejstvo- "Približevala so se dežel- tovljena tako enim kot dru- vejši: Žunarjev Anžon, Vi- belil polovico mostu, tisto med njimi sem videl tudi nozborske volitve. Žirovci gim. Orožniki so imeli polne cov Janez in jaz. Doma smo na naši strani. Delo mi je šlo orožnika. Potuhnjeno sem val na politični sceni na tako izviren način? GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 :::::: •• •• :: s: ! vilma.stanovnik@g-glas.si II Poleti veslača, pozimi tekača Medtem ko naj bi naš najboljši veslač Iztok Cop ta konec tedna nastopil tudi na svoji prvi tekmi v smučarskem teku, pa se Luka Špik na nakup tekaške opreme šele pripravlja. Vilma Stanovnik Ljubljana - Nihče ni dvomil, da na tradicionalni slovesnosti ob zaključku leta in veslaške sezone 2004, ki so jo v začetku tedna pripravili v Ljubljani, največjih priznanj in naziva "posadke leta" ne bi prejela dobitnika srebrnega odličja v dvojnem dvojcu na olimpijskih igrah v Atenah, Iztok Čop in Luka Špik, oba člana Veslaškega kluba Bled. Prav tako ni nihče dvomil, da si priznanja za uspešno delo zaslužijo naši drugi veslači olimpijci, pa tudi svetovni mladinski prvaki v dvojnem četvercu in dobitnik bronastega odličja iz svetovnega prvenstva mlajših članov Bine Pišlar ter seveda vsi drugi udeleženci največjih tekmovanj, za kar so jim pravlja za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Torinu. praktično nimam in tudi o stisnili roke predstavniki po- olimpijskih igrah v Torinu. To je seveda precej visok cilj. zimskih olimpijskih igrah ne kroviteljev in vodilni veslaški "Zame prvi šport sicer še vendar pa je izziv treba ime- premišljujem. Rad imam de- Iztok Čop in Luka Špik sta se ta teden zasluženo veselila še enega naslova najboljše slovenske veslaške posadke. /foto:polonamlakarbaldasin funkcionarji na čelu s predsednikom Veslaške zveze Slovenije Tomom Levovni-kom. vedno ostaja veslanje, smu- ti," pravi Iztok Čop, njegov skanje, za kondicijo pa tre- čarskega teka pa sem se naj- partner v letošnjem srebr-prej lotil kot dopolnilnega nem olimpijskem čolnu nutno tečem okoli Blejskega jezera, delam z utežmi in si- treninga veslanju, ker pa Luka Špik pa se za smučar- mulatorjem veslanja.' Bolj nas je zanimalo, kdaj sem v njem zelo užival, pa bi ski tek šele "ogreva": "Morda Sicer pa se zadnja dva se bo Iztok Čop na tekaški rad ugotovil tudi, kaj lahko pa je smučarski tek res dobra meseca naši najboljši veslači tekmi pomeril s konkurenti, dosežem na tekmi. Prva, za- stvar za pridobivanje kondi- že vsak po svoje in tudi sku- cije in tudi jaz sem sklenil, da si letos nabavim tekaško saj je že dolgo znano, da je enkrat v domači slovenski navdušen smučar tekač, ki je konkurenci, me ta konec ted- pred letošnjo zimo večkrat na čaka na Pokljuki, za cilj pa opremo. Seveda do sedaj iz- "namignil", da se resno pri- sem si postavil nastop na kušenj na tekaških smučeh paj pripravljajo na novo sezono, katere vrhunec bo svetovno prvenstvo na Japonskem. Poslovili so se zmago KOŠARKA Hokejisti Acroni Jesenic so v sredo zvečer zadnjič v tem letu zaigrali v domači dvorani in ugnali madžarske prvake Aibo Volan. Odločilni dnevi za usodo Tomaža Razingarja. Vilma Stanovnik Jesenice ■ Minulo sredo so jeseniški hokejisti še zadnjič v tem letu zaigrali na domačem ledu, slovo od navi-jačev pa je bilo takšno, kot vse tekme v letošnji jeseni, ko Jeseničani ne poznajo poraza. V17. krogu inter lige so namreč madžarske prvake ugnali s 4:0 (0:0, 4:0, 0:0), gole pa so dosegli Toni Tišlar, Aleš Remar, Aleš Kranj C in Tomaž Razingar. Z novo zmago so Jeseničani še povečali vodstvo na lestvici inter lige, saj imajo s sedemnajstih tekem "neverjetnih" 50 točk (zmagali so vse tekme, eno po podaljšku). Na drugem mestu ju tekma med ekipama Albe Volan in Dac - Invitelom. V Kranj Spet za las ob zmago V tekmi n. kroga državnega prvenstva v i. A SKL so košarkarji Triglava izgubili proti novomeški Krki z 89:84. Najboljša strelca pri Triglavu sta bila Miha Fon s 27 in Men-sud julevič z 19 točkami, pri četrtek se bosta v Zagrebu pg Vladimir Anzulovič TomaŽ Razingar čaka odločitev iz Pardubic. je ekipa Albe Volan, ki ima /fotoitinadokl 27 točk, tretja pa je ZM Olimpija, ki je v torek v hali veščak z 9 točkami. Nasled- pomerili moštvi Medveščaka in ZM Olimpije. Kljub zmagovalnem nizu Jeseničanov pa te dni ni lahko najboljšem strelcu v inter ligi Tomažu Razingar-ju, saj se mu moštvo čeških Pardubic, s katerim ima podpisano pogodbo, še ni odreklo, Tomaž pa . želi sezono nadijevati na Jesenicah. Ker še ni znano, kaj bo z usodo NHL, predvsem pa, ali se bo tekmovanje sredi januarja začelo (in ali bodo nato v Par-dubicah Tomaža zahtevali nazaj), sta včeraj na Češko odpotovala predsednik H K Jesenice dr. Slavko Ažman in Branko Jeršin. V Pardu-bicah se bosta, skupaj novim strokovnim direktor s 24 in Milan Parezanovič z 21 točkami. B. T. VABILA, PRIREDITVE Hokejski večer na Bledu - Čeprav Bled v zadnjih dveh sezonah nima svoje članske ekipe, pa je še vedno v drugih klubih aktivnih veliko igralcev, ki so nekdaj igrali za ekipo HK Bled. Tako oni kot rekreativci se bodo srečali jutri, v soboto, ko bo v športni dvorani na Bledu tekma Bled vzhod : Bled zahod. Začela se bo ob 19.30. V.S. 7. Pokal Loka v kegljanju - Kegljaški klub Termo Polet je tudi letos organizator tradicionalnega tekmovanja za Pokal Loka. Začelo se je že 7. decembra, odločilni obračuni pa keg-Ijače čakajo to nedeljo, 26. decembra, popoldne na kegljišču športne dvorane na Podnu. Zvečer bo slovesna razglasitev najboljših. V.S. Tristar vaterpolski turnir v Kranju - Od ponedeljka do srede bo olimpijski bazen v Kranju gostil mednarodni vaterpolski turnir Tristar. V ponedeljek bo prva tekma ob 18. uri med ekipama Italije in Jadrana, ob 19.30 pa se bosta pomerili ekipi Slovenije in Francije. Torkova prva tekma ob 18. uri bo med ekipama Jadrana in Francijo, ob 19.30 pa še med Slovenijo in Italijo. V sredo bosta ob 9.30 igrali moštvi Italije in Francije, ob 11. uri pa še Slovenija in Jadran Her-cegnovi. J.M. Športnik leta v Cankarjevem domu - V začetku decembra smo slovenski športni novinarji z anketo izbirali najboljše slovenske športnike, športnice in ekipe minulega leta. Slavnostna prireditev s podelitvijo priznaj bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V.S. Košarkarski spored - V12. krogu i. A SKL bo ekipa Triglava v nedeljo gostovala pri Elektri, v 11. krogu i. B SKL pa se bo ekipa Loka kave v dvorani na Podnu v nedeljo ob 19, uri pomerila z ekipo Fragmata. V.S. ROKOMET Škofja Loka Milenko ZiherI novi podpredsednik Na izredni skupščini rokometašev škofjeloškega Terma, ki jo je več kot tristo članski športni kolektiv združil s prijetnim druženjem ob koncu uspešnega leta, ko je članska ekipa prvič zaigrala tudi v evropskem pokalu, so sprejeli odstopno izjavo dosedanjega podpredsednika Boštjana Šifrar-ja. Na njegovo mesto so soglasno izvolili Milenka Ziherla. Predsednica škofjeloških rokometašev še naprej ostaja Zvonka Košir. V.S. v tOKA KAVA TCG - FRAGMAT A % t f t v> NEDEUA, 26. 12. 2004, ob 19. uri ŠPORTNA DVORANA PODEN Ä S \ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Tivoli s 4:1 (1:0, 1:0, 1:1) nji krog v inter ligi bo na jem jeseniškega kluba Fran-preniagala Slavijo in ima 25 sporedu v torek in četrtek. tom Vibomyem, skušala do- Vam in vašim najbližnjim želimo obilo miru in zasluženega pokoja v mirnem ozračju božičnih in novoletnih praznikov, V letu 2005 pa zdravja in veliko notranje moči, da bi skupaj zmosli še več in bolje zase ter tudi za druge. točk. Na četrtem mestu je Ekipa Acroni Jesenic bo v podaljšanj ekipa Dunajvarosa z 22 . torek ob 18. uri gostovala pri ja Tomaža Razingarja na }e-točkami, peta je Slavija s 20 Slaviji v Zalogu, prav tako v senicah, oziroma razumno točkami, zadnji pa Med- torek pa bo v Szekesfehervar- odškodnino zanj. Mestni odbor LDS Kranj Liberalna demokrac^ Slovenije. Trg r^)ubi(e 3,1000 LjuUiana 12 o w helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 KRIMINAL Brnik Ponaredek v brezcarinski prodajalni Neznani kupec je v sredo popoldne v brezcarinski prodajalni na brniškem letališču vnovčil ponarejen bankovec za io evrov s serijsko številko V 04473594735. codešič Tat v hiši v sredo zvečer je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Godešiču pri Škofji Loki. Odnesel je mobilni telefonski aparat ericsson Z600, bančne kartice in 20.000 tolarjev gotovine. Jesenice Ogenj na balkonu Policisti bodo kazensko ovadili neznanca, ki je v ponedeljkovi noči izstrelil neznani pirotehnični izdelek na balkon stanovanjskega bloka na C. maršala Tita. V požaru je nastalo za najmanj 300.000 tolarjev škode. Kran) Vlomil v štiri avte Nekdo je v noči na ponedeljek vlomil v štiri osebna vozila, parkirana v podzemnih garažah na Planini. Na vseh je razbil stekla na vratih, pobral pa avtoradie. Skupne škode je za približno 150.000 tolarjev. Radovljica, Zgornje Bitnje Tolarji in evri Iz pisarne Zavoda za gozdove je neznani vlomilec ukradel 900.000 tolarjev in 2000 evrov gotovine. Denar je našel v pisarni. Krajo so opazili prejšnji petek zjutraj. Še bogatejši plen pa je v soboto ubral vlomilec v stanovanjski hiši v Zgornjih Bitnjah. Odnesel je približno lo.ooo evrov in 250.000 tolarjev. H. J. Škofja Loka Zagorel zaboj ob peči v torek zvečer je lastnica v kurilnici stanovanjske hiše pri Sv. Duhu zakurila v peči na trda goriva. Približno ob pol desetih je zaznala dim. Poklicala je soseda in gasilce. Že pred njihovim prihodom je ogenj sama omejila, do konca so ga pogasili gasilci. Do požara je prišlo, ker se je vžgal lesen zaboj ob peči. V kurilnici je za najmanj loo.ooo tolarjev škode. H. J. Tržič Rdeča Tržiška Bistrica v sredo dopoldne je bila Tržiška Bistrica pri tovarni BPT obarvana rdeče. V tovarni so potrdili, da je v reko "ušlo" barvilo, ki pa ne vsebuje nevarnih oziroma strupenih snovi, so sporočili iz regijskega centra za obveščanje. Posredovanje zato ni bilo potrebno, H. J. Pihalni orkester Alples Železniki Češnjica 54, 4228 Železniki prireja BOŽiČHOHOmiTNi KOHCiRT ¥ neđefJOf 26. decemära, ob 20. uri ¥ Športni ^ratti ¥ ŽeteMikih Gostje koncerta bodo: mažorete Mažoretnega društva Železniki, nonet Jubilate in Igralec Janez Škof. Program bo povezovai Jure Sešek. Vstopnice so v predprodajl: v diskontu Mercator na Češnjicl, trgovinah Tuš v Selcih In Dolinca na Češnjici ter pri čianih orkestra. PRiSRČNO VABUENIi Gođl^etiiici ¥sem žeiimo prijetne pratnike^ odiio sreče, zdrwjü in Mđ0¥0ijst¥đ k no^em letu 200S. Gorenjski Glas Zdrava pamet je Dvoma o tem, kakšne komplete prve pomoči je treba uporabljati po i. januarju, je konec, domžalska Tosama je tokrat potegnila kratko. Matjaž Gregorič ponuditi take izdelke, ki ka, ki je začel veljati 17. de- Tosama, ki je v povečani ..............................................................................bodo skladni z novim pravil- cembra. V njej je jasno zapi- proizvodnji novih kompletov Kranj • Z dopolnitvijo pravil- nikom." S tem so očitno pre- sano, da morajo biti s kom- vozil videla svojo poslovno nika o kompletu za prvo po- hiteli dopolnitev pravilnika pleti, ki ustrezajo novemu priložnost, naj bi zdaj utrpe- moč, ki spada v obvezno in v Tosami so, prepričani v pravilniku, opremljena vozi- la poslovno škodo. Ob vsem opremo motornih vozil, je , svoj prav, začeli z oglaševa- la prvič registrirana po i. ja-konec dvomov o tem, ali njem novega kompleta prve nuarju 2005, za ostala pa je treba omeniti tudi to, da domžalska tovarna sanitet- predpisom ustrezajo samo pomoči. To pa je zmotilo mora biti vsebina kompletov nega materiala seveda še novi ali tudi dosedanji kom- Zvezo potrošnikov Sloveni- usklajena najkasneje do i, ja- zdaleč ni edini ponudnik pleti. Prah se je dvignil zara- je, ki je Tosamo prijavila trž- nuarja leta 2008. Ministr- di prvotno sprejetega pravilnika, ki ga je podpisal zdaj že nekdanji minister za promet oglaševanja. Marko Pavliha, tam pa je bilo nemu inšpektoratu zaradi stvo torej ni samo določilo domnevno zavajajočega obveznega nakupa novega kompleta, ampak tudi dolo- kompletov prve pomoči za motorna vozila. Še celo več: uvozniki avtomobilov pogosto embalažo in vsebino Piko na i pa so pritisnili čilo, da ni nujno kupovati no- kompletov kupujejo pri raz-zapisano, da morajo biti vsa tudi na prometnem ministr- vega kompleta, ampak le do- ličnih dobaviteljih, ker je to motoma vozila opremljena s stvu z dopolnitvijo pravilni- polniti vsebino. občutno cenejše, kompletom prve pomoči z dopolnjeno vsebino. Olje na ogenj so prilili v domžalski Tosami, ki je skupaj z AM Z S javnosti predstavila spremembe skupaj z informacijo, da so že pripravljeni na povečano proizvodnjo, skladno s tem pa so si obetali tudi znatno povišanje prihodkov, kajti novi komplet je od dosedanjega tudi občutno dražji. Vendar so se takoj zatem oglasili tudi na Direkciji RS za ceste in v sporočilu za javnost pojasnili, da "začetek uporabe tega pravilnika ne pomeni, da bo treba po i. januarju 2005 zamenjati vse komplete za prvo pomoč, ki so sestavni del obvezne opreme vozil, ampak to, da bodo pro- Tosamin komplet prve pomoči ni edini, ki ustreza novemu pravilniku, do 1. januarja 2008 je izvajalci obvezani na trgu treba uskladiti vsebino že obstoječih. Varujte lopovov Helena Jelovčan zaklepajo, še posebej tedaj, ko odhajajo zdoma, da v njih puščajo prižgane luči, se dogovorijo s sosedom ali sorodnikom, da jim bo med daljšo odsotnostjo praznil poštni nabiralnik. Prav tako naj v vozilih ne puščajo vrednih stvari, vozila pa, če je le mogoče. Vlomilci v hiše izkoriščajo zi razbito steklo sežejo po parkirajo na osvetljenih me-odsotnost stanovalcev in pra- "razstavljeno" blago. stih. Polidsti še dodajajo, da v Na novoletnem srečanju z novinarji je direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin opozoril na samovarovanje ljudi pred vlomilci. Kranj - Število vlomov se je viloma že v zgodnjih večer- Policisti opozarjajo za nuj- primeru, če se okrog njihovih letos v Sloveniji povečalo pri- nih urah, ko se stemni, vlam- nost samozaščitnega ravna- domov sukajo sumljivi tipi, bližno za polovico. Gorenj- Ijajo, poberejo denar in druge nja ljudi. Priporočajo, da hiše takoj pokličejo 113. ska pri tem ni izjema. Ven- vrednejše stvari. Kriminalisti dar pa, je v sredo dejal Jože ugotavljajo, da lopovi pred Mencin, je raziskanost teh vlomi hiše opazujejo, prever-kaznivih dejanj ostala na jajo, ali so prižgane luči, ali se enaki ravni, kar naj bi bilo v hiši kdo giblje, skratka, predobro, Dobra je tudi ocena pričajo se, ali je prazna ali ne. rednega nadzora ministrstva Vlamljajo tako, da navrejo za notranje zadeve. Nadzor- vrata ali okna ali zlomijo vložniki so temeljito pregledali ke cilindričnih ključavnic. V vseh 22 področij dela uprave hiše prihajajo tudi skozi ne- in kar na osemnajstih so delo ocenili za zelo dobro. zaklenjena vhodna vrata, saj marsikateri Gorenjec sploh Pred nami so božični in ne pomisli, da vsi niso tako novoletni prazniki, ko bodo pošteni, kot je sam, ko "sko-tudi številni Gorenjci za kraj- či" na kratek sprehod s psom ali klepet k sosedu. Podobno naivni so tudi ši ali daljši čas zdoma. Zadnje čase so kriminalisti in 'i- r . A." ■ f > r policisti obravnavali vrsto številni lastniki osebnih avto- Čigave so ukradene stvari - Kriminalisti iz sektorja kriminal- vlomov v stanovanjske hiše,, mobilov, Id na vidnih mestih istične policije zaradi suma, da je vlomil v več stanovanjskih poslovne objekte in osebne v avtih puščajo torbice,- de- hiš, obravnavajo 20-letnega Preddvorčana. V hišni preiskavi avtomobile po vsej Gorenj- namice, prenosne računalni- so zasegli več predmetov, ki jih je nakradel, za nekatere od ski, največ pa na območjih ke in druge stvari. Vse to za- njih doslej niso uspeli najti pravih lastnikov. Če za katerega Kranja, Škofje Loke in Tržiča. mika tatove, ki običajno sko- s fotografije menite, da je vaš, pokličite na policijo. H. J. Priloga Gorenjskega glasa Pred vami je nova, sodobna podoba našega in vašega časopisa. Nastajala je med vizijo in pogumom Med resničnostjo in željami. Resničnost je, da je gorenjski medijski prostor čedalje bolj zasičen. Želja je, da se v tem prostoru čim bolj razširimo in postanemo zanimivi tudi za mlade. Marija Volčjak, odgovorna urednica in direktorica Gorenjskega glasa Novo obliko Smolnikar v. smo preizkusili t" ^ tndesetih letih, odkar ste v upokojenski -L / nilo, časopis pa je ostal v »1 Kaj vas je vodilo v to, bom rekla, revolucionarno spremembo? "Časopis je 'živa' stvar, vedno se kaj spreminja. Na- orilosi in ^^ prvotni obllld. ± o Tfai vas ip vodilo v to hnm moram reči, da j e bila iz j emno dobro ' pn urejanju časopisa včasih sprejeta. Precej ^ A ' ^ bil časopis doslej malo raz- starejših ljudi metan m da smo ga pospra- ' ' vili, če se izrazim po domače. j e poklicalo in ^^ ^ ^^ J- f -t sopisne svežnje, novo granč- reklo, končno no podobo pa nareke sodo- bm utnp življenja. Upam, da lahko časopis ^ . mlajše bralce. Navsezadnje lažje beremo. " Dobro so navade se v človeku Bo potemtakem ponedelj- vsemi pokrajinami je prav kova številka zametek regi- Gorenjska z dnevnim ti- onalnega dnevnika? skom najbolj zasičena, kar je "Verjetno bomo najprej zaradi bližine Ljubljane ra-poskusili izhajati trikrat na zumljivo. Zato nas na Go-teden. Mislim, da je postopni renjskem čaka veliko bolj trda pot do regionalnega dnevnika." prehod na dnevnik manj tvegan, da bi ga tudi bralci lažje sprejeli." Format Gorenjskega glasa ostaja isti, kaj pa njegov obseg? Nekateri o gorenjskem dnevniku dvomijo kratko malo zato, ker naj bi bilo za dnevnik v tem prostoru pre- II Obseg se bo povečal za malo novic, informacij. Se osem strani. In kar je zelo pomembno, nič ne bo draž- • • na Gorenjskem res tako malo dogaja? "To sploh ne drži. Dogodkov je vedno dovolj. Saj po-Televizijske sporede ste znate tisto šalo, da je dogod-"pospravili" v Razvedrilo. S kov ravno toliko, kolikor jih tem se ukinja TV okno. Se gre v časopis. Vprašanje je, priloga med Gorenjci ni ali bodo ljudje časopis kupo- zakoreninijo tako kot, deni- barija Volčjak /foto tinadokl SDrCldi to jutranji klepet ob kavi- L / r\ ip nrpnnva ^acnnicQ prijela ? "Ja, to prilogo ukinjamo in priznam, da je bila odločitev težka. Po eni strani so se bralci na TV okno navadili, pis, in takšnih je veliko." po drugi pa je bilo nanj veliko pripomb. Namreč, lokal- Časopisom naklade padajo, vali ali ne. Problem je'tržni, ne informacijski. Postaviti se je treba v kožo Gorenjca, ki je že naročen na dnevni časo- ci. Zato je prenova časopisa uveljavljenega oblikovalca, lahko vsa družina bere časo- ne televizije in kabelski pro- kako se "drži" Gorenjski svežo vedno tvegana. Bralci jo mladostno podobo in iiT^om rlo kot leto. Dobro je bilo treba LiUctili« LLd UvJ . 1... 1 . Ä IT ' nrPTYiic iti k-ai narpniti (f sprejmejo ali zavrnejo. Ker je tik pred zdajci, ste verjetno na trnih? "Priznam, da je bila odločitev zelo težka, zorela je več Zakaj prav on in ne morda kdo z Gorenjskega? "Namenoma sem se odločila za mladega oblikovalca. Ker sem hotela imeti svež časopis. Svež pristop. Prav tako namenoma sem se odločila pis istočasno. Tuji časopisi grami postajajo čedalje bolj glas? gredo tako daleč, da imajo zanimivi. Teh sporedov pa v II Z veseljem lahko povem. svežnji tudi samo štiri strani. Seveda mi tako daleč še ne bomo šli. Namesto dveh bo TV oknu ni, saj je narejen za da nam je letos uspelo usta- vso Slovenijo. II imel časopis štiri svežnje. Kakšno usodo ste namenili Zahtevnejšim bralcev so na- mesečniku Moja Gorenjska premisliti, kaj narediti. Ce za oblikovalca, ki ni Gore- menjeni Razgledi, ki se bodo in Letopisu? nrivl^irTl^^ bralci spremembe ne bodo njec. Kratko malo nisem že- enkrat na mesec prelevili v X cnrpipli ip Kilr> Taman IpIq Ha hi hil nV>rpmpnipn c ^nnvania Hnrlani hnHn npt- "Moja Gorenjska bo izha- sprejeli, je bilo vse zaman. lela, da bi bil obremenjen s Snovanja, dodani bodo pet- jala šestkrat letno, za vsa go-tudi za. ^^^^ bralcev časopisa ni; predsodki in preteklostjo. kovi številki. Zabavi je name- renjska gospodinjstva, po- viti padanje naklade." Katere novosti v bližnji prihodnosti še pripravljate? "Pripravljamo nove priloge in knjige, še več bo akcij za naročnike." Novo obliko smo preizkusili mlaj še bralce. ^ pđogi in mo- ) ram rpri na ip hi a iTipmnn Prepričana sem, da smo dobro izbrali in da smo naredi- njeno Razvedrilo, ki bo doda- udarek bo na zgodbah in re- Zakaj ste se odločili "revo-no torkovi in petkovi številki, portažah. Letopis bo ostal, lucijo" izpeljali prav danes, ram reči, da je bila izjemno li lep časopis. In tega se Veliko več kot doslej bo seveda tudi lokalne priloge, torej 23. decembra? "Ker božič pomeni rojstvo, novo leto pa nov začetek. dobro sprejeta. Precej starej- bomo držali. Kot rečeno, 'lokalnih' strani, saj je lokal- ki so se zelo dobro 'prijele'." ših ljudi je poklicalo in reklo, hišo smo pospravili, zdaj na novica vendar kraljica, končno lahko časopis lažje moramo skrbeti, da bo po- Pregledno bodo urejene, od V čem je bil problem, da ni Skupaj z našimi naročniki beremo. Dobro so sprejeli to spravljena tudi ostala. Kar je severa proti jugu oziroma od uspel projekt regionalnih smo pričakali izid prve nove svežo, mladostno podobo in prav tako zahtevno." upam, da bo privlačna tudi Kranjske Gore do Žirov in dnevnikov, ki ste ga načrto- številke Gorenjskega glasa. Moravč, da bodo bralci hitre- vali skupaj z Delom? za mlajše bralce. Morda bo Časopis ste pospravili v je našli novice iz svojega kra-zaradi nove podobe na začet- tako imenovane svežnje. V ja. Več kot doslej bomo ob "Premalo so bile upoštevane zelo različne razmere v Prireditev se je začela ob osmih zvečer, ko je časopis natisnjen, nato ga v poštnem ku nekaj zadrege, kje kaj naj- čem se razlikujejo od pri- torkih pisali o športu in re- posameznih slovenskih po- centru ponoči še naslovijo in ti. Ker pa je časopis zelo pre- log? kreaciji, cela stran bo name- krajinah. Primorci so šli razdelijo med gorenjske poš- gleden, bo ta zadrega kmalu minila." "Nasploh se tisk razvija v njena otrokom, še ena mla- sami pogumno v dnevnik, za tarje, Id ga zjutraj raznesejo. to smer. Za razliko od prilog dim. Pričakujem, da bo tor- kar jim čestitam. Verjetno Več kot tisoč vabil na priredi-so svežnji tematski. Tako si kov športni sveženj zametek bodo uspeli, saj Primorska tev je bilo zelo hitro razdelje- Odločili ste se za Jerneja lahko vsak vzame sveženj, ki ponedeljkove številke Go- nima toliko dnevnega časo- Stritarja, za mladega, še ne- ga zanima. Kar pomeni, da renjskega glasa." pisja kot Gorenjska. Med nih, morda bo postala tradicionalna." H GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 POGOVOR Razgledi Nova vizualna podoba Gorenjskega glasa je delo Jerneja Stritarja, absolventa Akademije za likovno umetnost, oddelek za oblikovanje. Pri svojem ustvarjalnem delu je iskal mejo med klasično in tabloidno podobo časopisa. Podobo, ki že navzven kaže višji kakovostni razred medija. Simfoni a / mora J zaigrat Jernej Stritar, oblikovalec Za gorenjsko Marieta Smolnikar pokrajino % • Kako ste se projekta lotili oziroma iz česa ste izhajali? rifi, v katerih lahko prepoznamo značaj gorenjskega človeka in hkrati tudi pokrajine. Še nekaj je treba povedati o m znaca] ]e II Reči moram, da mi je bil logotipu Gorenjski glas. Ce kot Ljubljančanu precejšen značilna izziv spustiti se v notranje nekoliko karikiram, je bila nekoč človekova zaznava do- polje delovanja lokalnega ča- ločena s potovalno hitrostjo OStnna. In sopisa in na vizualni ravni kočije; ko so se ljudje v kočiji ; postaviti platformo, iz katere vozili mimo nekega izveska v zdelo se mi je hhko Gorenjski glas na eni obliki grba z dvema panterje- strani deluje kot sodobni ev- ma, sabljami in drugimi ele- prav, da to ropski lokalni časopis, na menti, so imeli čas dojeti ce- drugi pa ta lokalni značaj loten grb. Zaznava sodobne- ostnno preseže. Se pravi, poseže na ga človeka je skrajšana na neves slovenski trg oziroma se poiščem v razvije v dnevnik. Za začetek kaj sekund; ko drviš z avtomobilom sto kilometrov na sem izdelal splošno analizo uro, takšnega grba niti ne osnovnem obstoječega časopisa. Z di- opaziš. Zato so vsi znaki v rektorico in odgovorno ure- svojem vizualnem izrazu Črkovnem dnico Gorenjskega glasa go- zelo poenostavljeni. Defmici- spo Marijo Volčjak ter ostalo ja sodobnega znaka je pre- izboru logotipa. eldpo smo potem skupaj pn- prostost. Prišel sem do za- Foto: Corazd Kavčič Šli do nekaterih zaključkov. ključka, da ena od značilno- tabloidni podobi. Nekateri dajal, vprašanje pa je, ali bi pravi osrednji časopis Go- OdloČil sem Denimo, časopisna podoba sti besede Gorenjski in Glas zelo izrazito, drugi sramežl j i- brdec, navajen na Gorenjski renjski glas, na prilogo Raz- se že leta ni spremenila in to ponuja dva velika g-ja, ki ju je vo. So časopisi, recimo. Delo, glas, tako veliko preobrazbo gledi in na medijsko prilogo se za tako ^a čas nenehnih vizualnih . mogoče uporabiti. Če odvza- Le Monde, ki želijo s klasič- pri sebi sprejel. Na žalost je v Razvedrilo. Snovanja so dru- sprememb na medijskem memo vse druge črke, dobi-imenOVanO področju neprimerno. Dej- mo kratico GG, ki je lahko no obliko časopisa obdržati nabor izobraženih bralcev in Sloveniji splošna vizualna kultura na zelo nizki ravni. ga zgodba, ki šele prihaja. Zunaj izbrane srednje poti stvo namreč je, da mora skrajšava osnovnega logoti- poudarjajo elitnost, neko Iz tega stališča smo še vedno so Razgledi, namenjeni bral-SerifnO uspešna blagovna znamka, pa. Novi logotip Gorenjskega občo kakovost. Zanimivo je, obmodema družba. Menim, cu, ki si vzame čas tudi za kar Gorenjski glas je, tudi na glasa obstaja zdaj tudi v tipografijo, vizualnem področju slediti skrajšani obliki GG. Morda da Delo svojega logotipa ne da na Slovenske novice. Ver- da je poslanstvo oblikovalske daljše članke. Ker je to prilo-stroke tudi ozaveščanje slo- ga za kulturo, je tudi vizual- sodobnemu utripu. Torej, se bo kdo vprašal, kdo naj bi jetno imata časopisa prav venske javnosti. Ozavestiti no malce drugačna. Bolj je Z IZiemnO moje osnovno vodilo pri sno- pa to vedel? Toda, z vsemi zato ločeno podobo in se ne ' .«tel M-l * ■ 1 1 ostrimi šerifi, v katerih lahko vanju koncepta je bilo vzpostaviti oblikovno infrastruk- novitetami je tako. Najprej so mešata. Torej, pri vseh sodo- pa jo je mogoče samo s kakovostnimi izdelki. Nekateri izčiščena, začetni logotip je večji, določeni oblikovni ele- tuje, ko pa jih osvojimo, po- bnih prenovah časopisov se moji kolegi razmišljajo neka- menti so značilni za revije turo, na kateri bo lahko časo- stanejo enkratno orodje za pojavi dilema, koliko se pri- ko takole, če bom delal za lo- višjega ranga, fotografije so pis prešel na zasnovo dnevnika. Če se bo, seveda, nekoč prepoznavanje. Skrajšani lo- bližati tabloidnosti. Verja- gotip bo nastopil na časopisu prepoznamo v prihodnje to izkazalo za po- in pri vseh drugih aplikaci- trebno in primemo." jah celostne podobe. Skrajša- ZnaČai Kaj vas je zdaj že v nekdanji va v GG daje zelo prepozna- ' «« 4 lil*. ill ^ * 1* 1 gorenjskega zunanji podobi Gorenjske- ven "hiter" logotip, ki ga bo ga glasa najprej in najbolj zmotilo? sčasoma, recimo v teku dveh mem, da obstaja med britanskim tabloidom Sun in osrednjim francoskim dnevnikom Le Monde tudi vmesna pot in ni treba ostati na klasičnih okopih. Pravo kalni časopis, ne bom delal na neki ultimativni oblikovalski kakovosti, pač pa se bom z vizualnim izrazom skušal prilagoditi splošnemu abstraktnejše. Se pravi, Razgledi so tako vsebinsko kot tudi oblikovno na višji kakovostni ravni. Razvedrilo, Id je namenje- okusu te publike. Sam sem no vsem bralcem, je povsem prepričan, da je treba bral- druga zgodba. To je medij- let, mogoče takoj prepoznali zmes za današnji čas pa je cem ponuditi novo, kako- ska priloga, v kateri so televi- ČloVeka in "človeku najprej pade v kot Gorenjski glas. Zanimi- mogoče najti glede na bralca. vostno obliko in jih s tem zijski sporedi, pop kultura, oči logotip. Ko ga snuješ, vo, kako se naša zaznava na- Tabloidni podobi, ki je nena- osvestiti. Če z novim časopi- članki mejijo na trač in podo- zadnje prav tako sodobna, se som ponudimo lepšo, boljšo bno. Dejansko je Razvedrilo čemu je namenjen. Iz pov- Območje tiskanih medijev približamo z barvno fotogra- obliko, je lahko naslednji najbolj tabloidni izdelek Go- hkrati tudi vedno razmišljaš, komu in vadi preproste stvari. pokrajine, sem likovnega, vizualnega stališča sem opazil, da razpo- je razdeljeno v dva pola, na eni strani imamo klasičen fijo, z nekimi novimi vizual- skok samo še boljši; vzpo-nimi medklici, ki jih pozna- stavljena vizualna infrastruk- renjskega glasa. Tako sem ga tudi vizualno zasnoval. Več tegnjena oblika obstoječega časopis, ki je v osnovi črno- mo iz elektronskih medijev, tura Gorenjskemu glasu je barv, veliki mastni naslovi, znaka, torej logotipa Gorenj- bel in praviloma namenjen s tipografskim pristopom, omogoča, da v nekaj korakih, velika mhogobarvna fotogra-ski glas prej sodi v Prekmur- zahtevnejšim bralcem, na značilnim za revijalen tisk, z se pravi v desetih, dvajsetih fija, na naslovnici se vedno je kot na Gorenjsko. Zelo razpotegnjena oblika obstoječega logotipa vzbuja občutek širine, ne pa višine, kar je drugi je tabloid, z bombastično senzacionalno naslovnico, ki privablja množično občinstvo. In s tem barvnimi akcenti, skratka, z letih, doseže res kakovostno, pojavi medijska zvezda in vizualnimi elementi, ki nas vsesplošno vizualno obliko bližajo tabloidni podobi, a je časopisa. Vedno je namreč ne prevzamejo. Na voljo sem imel pot, po treba težiti k popolnosti." V čem konkretno se Gorenj- diametralno nasprotje Go- polni blagajno založnika, renjski. Za gorenjsko pokra- Kako z vizualno podobo do- kateri bi Gorenjski glas pre- ski glas na eni strani približu- tako naprej. Seveda pa Razvedrilo še vedno ni britanski Sun ali podoben "rumeni tabloid". Osnovna vizualna infra- jino in značaj je značilna seči, da ostane časopis ka- oblekel v skrajno tabloidno je rumenemu tisku, na eni pa struktura ima vse vzvode, da ostrina. In zdelo se mi je kovosten, hkrati pa preživi prav, da to ostrino poiščem v osnovnem črkovnem izboru samega sebe? obleko. V tem primeru bi se bralec nenadoma znašel ostaja na okopih klasike? se prilogi, če se pač izkaže za "V svoji vizualni podobi potrebno, od osnovnega ča- "Glede na to, da se tako pred ogromnimi naslovi, ve- Gorenjski glas ubira srednjo sopisa odcepita. Razvedrilo logotipa. Odločil sem se za imenovani rumeni tisk bolje tako imenovano serifrio tipo- prodaja kot resen časopis, se likimi fotografijami in minimalno teksta. Morda bi se pot tabloidnosti. V osnovi lahko postane samostojni ta-sem časopis konceptualno bloid. Razgledi pa samosto- grafijo, z izjemno ostrimi se- slednji čedalje bolj približuje takšen časopis celo bolje pro- razdelil na osrednji del, to se jen mnenjski časopis. II v ' .f GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 15 REPORTAŽA Razgledi Če vprašate naključno izbranega bralca Gorenjskega glasa, kje časopis tiskamo, bo z veliko verjetnostjo kot iz topa ustrelil: v Gorenjskem tisku. Narobe. Tiskamo ga v ljubljanski tiskami SET. Ko je šla tiskama Ljudska pravica leta 1996 v stečaj, je SET prevzel njihove založnike. Tiskajo približno dvajset različnih časopisov. Med njimi, kot rečeno, Gorenjski glas. Natiskan je v pičli uri in pol. oneme Po tiskarni SET sta nas vodila grafični inženir Anton Mestek, direktor rotacijskega tiska, in tiskar Bojan Mervič, vodja stroja Marjeta Smolnikar novanem berliner formatu.) praviloma ne držijo rokov za mena, nazadnje pa še črAa. in črne pikice. Sicer pa je ča-Na rotacijskem stroju, na ka- oddajo gradiva. Ampak, to je Od tu gre papir preko vodil- sopisna slika sestavljena na-terem Gorenjski glas tiskajo že druga zgodba, ki jo tiskarji nih valjev na lijak ali, po do- tanko tako, kot televizijska. Nekoč je bila informacija in je nemškega izvora, je mo- vzamejo v zakup. mače, trihter. To je razgibalni in z njo povezano vedenje privilegij višjih slojev. Zlasti cerkvenih. V samostanih so goče izdelati oseminštiride-set strani; dvaintrideset barv- Do približno leta 1968 so del, kjer se papir razreže in Trideset let nazaj, ko so barve izdelovali še iz sintetič- časopis tiskali na svinčeni ro- preloži. Na koncu tiskarskega nih materialov, te niso bile nih in šestnajst dvobarvnih, taciji. Gradivo, ki je prišlo iz "rolanja" je ekspedit, kjer ča- prilagojene hitrosti rotacije. menihi dneve in leta prežive- torej črno-belih. Če na stroju redakcije, so ročni in strojni sopis preštejejo in pripravijo Zato so se med tiskanjem li v skriptoriju, ter z gosjim vsak dan delajo tri izmene, je stavci postavili na svinec, na za prodajna mesta. Iz tiskar- razpršile po vsem prostoru, peresom prepisovali infor- njegova življenjska doba pri- podlagi "špigla" je meter stva- ne odpeljejo Gorenjski glas v Današnje barve so okolju pri- macije. Dostopne so bile oz- bližno petnajst let oziroma ri lepo zložil, zvezal z vrvico poštni center v ljubljanskih jaznejše. kemu krogu beroče popula- milijardo vtisov. Letno jih in dal vtisniti na stran, repro- Murglah. Zadnji člen v verigi Kar se papirja tiče, ga tre- cije. V 15. stoletju je gosje vtisnejo približno pet milijo- fotografi so vse skupaj pre- je poštar, ki vam tako rekoč nutno kupujejo v Krškem, pero povozil čas. Izumitelj nov, za kar porabijo pet tisoč sneli na film, ga odnesli v še svež časopisni izvod pusti kjer ga predelujejo iz starega Johannes Gutenberg je na- ton papirja. Tona gor ali dol. montažo, od tu v papirnico, v poštnem nabiralniku. Dolo- papirja in lesovine. Če tako • v ^UAidiiiica vjuiciiucxg jt iia- WSnOVä j C SC mreč iznašel premične črke. vedno informacija, ki jo novinar preko uredništva in Z Johannom Pustom je v Mainzu ustanovil tiskamo, v kateri je nastala znamenita dvainš tiri des etvr stična latinska Biblija, v nakladi približno tisoč petsto izvodov. Pot množičnim tiskanim občilom je bila odprta. Če bi Gutenberg vstal iz groba, bi ver- Ge je v 15. stoletju čas povozil gosje pero, je v 20. stoletju kjer so ga dali na ploščo in v tisk. S tako imenovano offset gove" tiskarne zraslo, onemel. 1 lenuerg vjsiai iz giuua, ui vei- nj egove polltllce jetno nad tem, kar je iz "nje- razširi na čim sirsi krog ljudi. Kar stori s po- v« jJ 1 ruiaujd ^pu usiiuviu uciiiuu- m0C]0 nSKame. • ji je rotacija tiskarski stroj, h Mimogrede, tiskarji imajo z Informacijski tok Še pred tridesetimi leti je rotacija (po osnovni definid- tiska iz role v polo) zmogla proizvesti največ dvajset tisoč vtisov na uro. Časopisna rotacija, na kateri tiskajo v SET, vrti šestdeset tisoč vti- novmarjl oziro- sov na uro. obstaja tudi hi- 1 v -1 • trejša rotacija, ki zmore nama Z ZalOZniKl tlsmti celo sto tisoč vtisov. v Vzemimo Gorenjski glas. pogojno rečeno PribUžno uro porabijo za to, "I -I . 1 v • da preslikajo osemindvajset bidUc IZKUbllj", plošč in napeljejo papir. Pr- ,. .-I vih tri tisoč makulatur, to je saj se ti praVUO" slablh izvodov, vržejo stran. Za tiskanje teh porabijo naj- ma ne drži j o čeno število izvodov pa na nanese, pa ga uvozijo tudi iz prodajna mesta distribuira Finske, Avstrije ali Nemčije. Delo prodaja. Stroj je voden računalni- namesto rdeče ško; izza upravi j alskega pulta. Potrebni so trije upravljal- Pa še nekaj se je v zadnjih ski pulti, s katerih se nastav- tridesetih letih spremenilo. Ijajo vsi parametri. Trem ti- Nekoč je bilo več nadzornih skarjem pomagajo strežniki, služb, ki so skrbele, da je pri-ki skrbijo za to, da ne zmanj- šel časopis iz tiskarne s čim ka barve, da so gume äste in manj napakami. Tudi poli-za papir. Ampak, roko na tičnimi. Prihajali in odhajali srce, čisto vsega tiskarskega so policisti v civilu, ki so skr-rolanja" še zdaj ne razu- beli za (politični) red. Najbolj budno so pazüi na verski tisk. Kljub temu jim je marsikatera' napaka ušla. Recimo takrat, ko je na naslovnici Gorenjskega glasa z dva centimetra velikimi čr- II mem. Mikroskopsko majhne pikice Prve tiskarske barve so v Slovenijo uvozili iz Švedske, kami pisalo Edvard Kradelj v Pozneje so jih kupovali v Kranju namesto Edvard Kar-Gomjem Milanovcu, kjer so delj v Kranju. Ali, ko so ob barve izdelovali po licenci. nekem političnem prazniku Gorenjski glas namesto v rdeči barvi natisnili v stan- Zdaj jih tiskama SET uvaža iz Belgije in iz Avstrije. Barvne odtenke tvorijo šti- dardni modri. Seveda so ri osnovne barve: cian, ma- morali rotacijo še enkrat zagnati. Tiskarji se spominjajo občasnih vdorov varuhov več dvajset minut. Medtem Foto: Corazd Kavčič pa tiskar z razporejanjem ter genta, rumena in črna. Iz optičnega spektra so to čiste barve. IFRA, to je združenje reda in miru v civilu, ko so založnikov, določi medna- tiskali tednik Mladina. Prišli rodne standarde za sestavo so šele, ko je bil natiskan za- posameznih barv, ki se jih dnji primerek. Potem pa morajo tiskarji držati. Inten- hop po časopisu. Zaplenili zivnost obarvanja merijo z so vse; plošče, filme in natis- manjem barv doseže dogo- Lampreta, ki je časopis sam vorjeno standardno kako- napisal, stiskal, potem pa še boci j a skrčila domala na minimum. Preko računalnika vrednost črne barve je logari- li tiskarji vedno toliko časa, temske vrednosti 1,1, za pisa- da so nekaj izvodov pred vost. Zadnjih petnajst minut raznosil. Sodobnost narekuje novinarsko gradivo prenesejo ne pa 0,90. Sicer pa povpre- "inkvizicijo" rešili. gre kot po maslu, tako rekoč timsko delo. Osnova je še neposredno na ploščo, iz te čni Zemljan ne opazi, da je Vsaj tiskarji tega pojava -I J J • r" LlöKai z ičlzpUiCJclil|CXIl lei ^iviiuoi L/Udi vciiijct IIICIIJL» ^ öu vac, jJiL/öcc, iiuiic; iii iiauö- rOKOV Z3. 0QQ3.J0 dodajanjem oziroma odvze- način dela kranjskega tiskarja tehnologijo se je vsa ta kolo- denzitometrom. Predpisana njene izvode. Vendar so ime- gradiva. Ampak, to je že druga zgodba, ki jo tiskarji vzamejo samo od sebe. Če se, kajpa- vedno informacija, ki jo novi- pa preko gume na papir. slika sestavljena iz štirih več ne zaznajo. Še kako do- da, ne strga papir. V tem pri- nar preko uredništva in nje- Iz nosilca role papir nape- barv. Če bi časopis pogledali bro pa občutijo vsako napa- meru je treba začeti znova. gove politike razširi na čim Tiskarski stroji niso na širši krog ljudi. Kar stori s po- Ijejo v tiskovni člen stroja. Istočasno se vrtita dve roli. Prva pod tiskarsko lupo, bi videli, ko, ki jim jo uporabniki čada je vsaka barvna slika se- sopisa pomotoma naprtijo. ogled v izložbi, pač pa so v šestih standardnih formatih močjo tiskarne. Mimogrede, se na papirni trak vtisne dan stavljena iz tiskarskega ras- Tiskarji namreč trdijo, da tiskarji imajo z novinarji ozi- barva, ki jo vidimo kot mod- tra, ta pa iz pikic premera več kot za zmečkan časopis 1 izdelani po meri naročnika. roma z založniki pogojno re- ro. V naslednjem tiskovnem dvajset mikronov. Pod lupo V ZaKUp. (Gorenjsld glas je v tako ime- čeno slabe izkušnje, saj se ti členu se vtisne rdeča, nato ru- bi jasno videli rdeče, rumene in tu in tam katero packo, niso krivi. i6 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 REGIONALNI TISK Razgledi GG je imel torej vsaj štiri pred (hod) nike. Prvi j e bil seveda Gorenjec, "političen in gospodarski list". Ustanovil ga j e legendarni Ivan Primož Lampret, ki j e bil v eni osebi vse: novinar, stavec, tiskar, razpečevalec in Vsegorenjski časopis je lahko samo tisti, ki pokriva vso Gorenjsko in piše o vseh rečeh. Gorenjski glas (GG) to počne že 57 let. Prvi, ki je imel to ambicijo in jo vrsto let tudi uresničeval, pa je bil Ivan Primož Lampret, ki je 13. januarja 1900 sam napisal, postavil, natisnil, založil in razpečeval prvo številko tednika Gorenjec ... V V vec časopis kot stoletno tradicijo Miha Naglič so njegovi predniki? Pod naslednje leto preimenoval v 1934 in zadnjič izšel 5. aprila imenom Gorenjski glas se je GG. Šlo je torej le za spre- 1941, dan pred napadom na bna priložnost, čeprav ne gre za obletnico, temveč za poskus prenove vsebinske in rodil kar dvakrat. Prvič je kot membo imena in ne za na- Jugoslavijo. Po bankrotu li- Kakor v človekovem so oblikovne zasnove časopisa. GG izšel 21. avgusta 1944 v stanek novega časopisa. beralno usmerjenega Lam- tudi v življenju časopisa do- Prva številka, ki je narejena godki in obletnice, ob katerih po novi urednikovi in obliko- partizanski tiskarni Donas, skriti v dolini Ločnice nad Hkrati pa lahko za pred- preta so časopis prevzeli kle- hodnike GG veljajo vsi časo- se spodobi malo ustaviti, valčevi zamisli, je ta, ki jo vasjo Sora, drugič i. oktobra pisi, ki so izhajali na Gorenj-obuditi kak spomin in pre- imate v rokah. Prelistajte jo, 1948 v Kranju. Partizanski skem in so izpolnjevali na- rikalci in ga usmerjali vse do zadnjega. Sobota (1937-38) je bila tednik, Mladina misliti, kako naprej. Mnogi berite, presodite. Ali pa vsaj GG je izšel samo trikrat, se- slednja dva pogoja: da so v (1940) pa polmesečnik. Za se še spominjamo zajetne in malo potrpite. Vsaka novost danji pa že okrog 5500-krat. svojem pisanju in slikanju obema je stala ilegalna Ko- vsebinsko bogate številke, ki zahteva svoj čas. je izšla v petek, 10. oktobra 1997, ob 50. obletnici GG. y^j p,.edniki V tem zapisu pa se iz novosti ozremo še nekoliko v Po prvi domnevi naj bil naš "pokrivali" vso Gorenjsko in munistična partija Sloveni-časopis star 60, po drugi 56 vsa področja družbenega je, oba časopisa sta bile leve let. V glavi te številke pa je za- življenja. Takšnih pa med ti- usmeritve. Gorenjec, ki je izpisano, da izhaja od 1947 in skanimi mediji ni prav veli- hajal od 9. februarja do 5. ima 57 let. Zakaj.^ Zato, ker ko. Gorenjska v svoji zemlje- maja 1945, pa je bil domo-velja za njegovega neposred- pisni in zgodovinski celoti branski poltednik. Dva dni pozneje, v nedeljo, pa je bila na kranjskem sejmišču, v tisti veliki dvorani, ki je ni več, velika veselica obletnici na čast in bralcem v veselje. To pot je spet podo- kdaj je naš časopis in kateri oktobra 1947 in se i. oktobra na zahodu do Motnika na našo starost. Poskusimo od- nega predhodnika časopis sega od Rateč na severu do govoriti na vprašanje, od Naše delo, ki je začel izhajati Žirov na jugu ter od Bohinja Kot vidimo, je za vsakim od teh časopisov stala neka politična sila, največkrat 1 Štev. V Kranju. -13. prosinca -ISOO. 1 ^ / « « «i^^» • m Političen in gospodarsk list, I?Urn%a ff^YcUi {«opc^vt^ce» ff je ta cbo {^nuk» pn AiH — Vt^u po jvovli Si ft^ii k44* i tn^Hr» t» )kJ lri;i 2 kümu ta liUI ltUi'1 kicrn. Za KitftJ Lrcs p^^v^ M ^Ma iMbm m tiin kl«i 3 kiant^ n kb% X krofji £0 xUutjtr. Uurri^« Im vi^i'iljatii^ f^aiofüiM DC riiiä, 7a oiDanila iiWnjo m zii pHiUaLo 10 vmrrj^, (e m Uiku fi^krut» (v m üsdu Liali It 0m tirka rWktai, \m po iIiigoT^Mii. —- Uopai mJ sc frbiikiniti. m nn Mui-^t. V M uj^rafnu^lTo m r if, Kloclaiia litö taa)*roU hr»oUtiic^« UjinvoiiHm mg no ^^iljuU r^kmar^ otK»aEla,^i|itoli mo ni^mrne SMkt^ iTcJniUvu pn do|»tfo in mnrieo. «H «M Pm llsiiiii. »gfl/»uidnje hode nudil cenjenim naročnikom novu»!! za doinačo O^^elotano £C je It izražala želja na' Gorenjskem po li;>tu, ki noj bi zastopal posehno ^renjsku ^^kBti. Đo^^, dolgo jc trebalo, predno se je la jgORča želja molila izpolnili dra^ ,QQrenjcem. ■ Gorenjci živo polrebi^jo svojega lista, kakor-jja -majo približno Dolenjci ic dvan:^ let Iz-premcmba Čaša'— saj vedno bili brez pardona napnj — pokazala, ^ je ravno sedaj po odpravi .tiSnBfccga kolska mogote, izdiyali po ceni razno-.včstoo. benlo \'saj-po enkrat na teden. • je/ravno xa Gorenjce dobro, da- imajo OTj^r list, ko is^mo i» iUk dovo^ Časnikov, bo^ TTtie z^ takoj ugovarjali ne- kaidifi«'!« počasi, prijäeU! Kes je, .^ premore mli slovei^ naro^ ogrconnf^^levilo. razUaüh žapihov,' toda. poääsfiü ^ ima ^andtitics i^alflTT«* vse!: tc^ okraji sto^ '^aMo'if svcjc pn- tiar jc mcqti^^'veiäco boQ* nsO^^ krajevna kj?r pi^I^ ur^ iü' • • - ss:^ tck/.ja- prostora. &ajcvsi-.^asc^^ ix&ajo' tcčx4 tt&lc'^, cdlunmcniti ^e. ' .Gcsenjec' bode poliititai in gospodärsk fist d^i^tjal'. bode te kratkö všim^ ted«^ ^ godce''na polbiiSnem] poßu, prinaćd if čUn^' yngtihw go^i^ddudse vs^ie* doiiisnifee je' Pojiebno po/omošl hode vGorc-njec*, obraćal na gospodarske blvari. Kušc kmeliji.lvp bi se dalo Se mnogo popnivili po nt'/incrah ćma, da ^ hode naš kmelič holjc ibivcdal svojega .stanu in lažje dihal. Kuidu jc dnndauvs ii oIm ludi nekoliko omikc, saj d^na^i cuif ofi vprnso," ali znaö, ali ne, znaš, ampHk hiti vednp dalje, in goije onemu, kogar 0 raimerah Casa, Z&iorcj bode naS bavliai^ proti £4>li»in-u^ileljuin, katerim-^ vend^ poleg dnlipynikov inocen blagou lazviiek slovenäce mladine. Dan^nciE inaU n^oliko je£, ko s^o hr^c; p^'/ Cvetoča frgoTipa in obHnij'a'/l^e.f^^ naSen^ lišlu v^e^a zagovornika: Pomagonb^ mjc^ biti äovencem'pö' zdravil), se itixv^ajo^ iilica^ zakaj si^bo in' fiibko je ditsvoi, če nui' na> sekai nei^ere tcdag j^nie' hirali i v osrčju. Toii^ tudä' i^išo^iS bx obrtniki so' č!arU slovenski^ : dd^; kätere 'liMMi p^pikti iii ji:^. nos^ojäi, : dokler je Sč VimaMi tl^ bt.» dka ^i^-izvrfiiti na Götcn^!»^ vročina niti oe^ v^ .käkäd «aklkdi; iö % ^'taiäoplini,: se* c&vnflUno: te..^ Vo^iiku:' d iii äo, IbOd -^ höidi, U' Bid Brna.* 1 ♦ ♦ ; ^: to 6poicr;a; mkt^ käm ' pzidemo,. ^ ne notl dohodki v dett^b" o ^irtm. tediy' it-n&s; xjsättL' Posamezne Številke^ veljfUcKÄ^ vlhÄcjev. vzhodu. Večina listov se je stranka. Še najbolj samosto- omejevala na ožje območje jen od vseh je bil Lampret. znotraj tega najširšega in le Tiskarna in Gorenjec sta bila na eno ali na nekatere dejav- njegova last, svobodomislec nosti. Primera; Mesarski list (1937-41), gotovo namenjen predvsem mesarjem, in Pre-daški zadrugar (1940), "list za socialno in gospodarsko reformo vasi na zadružni je bil po prepričanju. Ko je zašel v denarne težave, so ga njegovi domnevni zaščitniki iz liberalne stranke brezobzirno zapustili. Tudi GG je bil najprej in predvsem "re- podlagi ter obenem glasilo žimsko trobilo", uradno gla-Mlekarske nakupovalne in silo OF in njene naslednice SZDL. Osamosvajati se je začel šele od srede osemde- prodajne zadruge v Predo-sljah". Kateri časopisi so torej setih naprej, tako uredniško imeli to vsegorenjsko in najširšo vsebinsko ambicijo? kot podjetniško. Še nedavno je o njegovi uredniški politi- Prof. Irena Jenko, ki je na ki v kolofonu pisalo: ."Neod- Pedagoški fakulteti Univer- visni nestrankarski politično ze v Mariboru diplomirala z informativni časopis s po- nalogo Zgodovina časopisa . udarkom na dogajanjih na Gorenjski glas (2002), je po- Gorenjskem." Ce pogledate leg že imenovanega parti- na isto mesto zdaj, prebere- zanskega GG (1944) in Na- te: "Gorenjski glas je regi- šega dela (1947-48) kot take strirana blagovna in storitve- razpoznala še štiri liste: Go- na znamka pod št. 9771961 renjec, Sobota, Mladina in še pri Uradu RS za intelektual- enkrat Gorenjec. GG je imel no lastnino. Ustanovitelj in torej vsaj štiri pred(hod)nike. Prvi je bil seveda Gorenjec, ^ - lastnik. Naslovnica prve številke tednika Gorenjec, 13, januar 1900 /foto arhivgoreniski glas izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj." Uradniška "političen in gospodarski formulacija, ki ima verjetno list". Ustanovil ga je legen- svoj razlog. Bistveno je, da je dami Ivan Primož Lampret, Glas še in da ostaja naš, go-ki je bil v eni osebi vse: novi- renjski! nar, stavec, tiskar, razpečevalec in - lastnik. Časopis je ^gj hočemo najprej v celoti sam napisal, ^^ ^^ glasimo? ga postavil (danes bi rekli elektronsko prelomil), ga na- Potrditev doslej napisane- tisnil v lastni tiskarni in po- ga najdemo, če v časopisnih skrbel za distribucijo. Prva oddelkih največjih sloven- številka je izšla 13. januarja skih knjižnic in arhivov poiš- 1900, zadnja v prvem ciklu čemo redke ohranjene izvo- pa 17. marca 1916. Ponovno de imenovanih časopisov in je začel izhajati 2. februarja jih prelistamo. O nekdanji in J GORENJSKI GLAS petek» 24. decembra 2004 17 REGIONALNI TISK Razgledi sedanji usmeritvi GG in nje- okraj svoje glasilo, svoje pri- javljal bode na kratko važnej- govih prednikov pa nam bežališče, kjer je mogoče ve- še tedenske dogodke na poli- pravzaprav še vedno največ liko bolj natanko razmotriva- tičnem polju, prinašal v član- pove Lampret sarh v uvodni- ti krajevne razmere, kakor pa kih politične in gospodarske ku, ki ga je napisal za prvo v zunanjih listih, kjer se čes- vsebine. Za dopisnike je od- številko svojega Gorenjca, 13. to prepirata urednik in do- ločil poseben oddelek, v novi- januarja 1900, in mu dal pisnik zaradi tesnega prosto- čarju bode objavljal gorenj- značilni naslov: "Kaj hočemo ra. Krajevni časopisi imajo skega in sploh slovenskega # mi?" Pod "mi" je mislil sebe tedaj nalogo, odbremeniti sveta se tičoče novosti, v go- ter vse napredne in svobodo- večje liste." spodarskih stvareh pa hoče miselne Gorenjce svojega Mar ne zvenijo te besede pisati tudi v posebnem od- časa. "Opetovano se je izra- nenavadno aktualno! "Zakaj delku, na zadnje bode nudil žala želja na Gorenjskem po je ravno za Gorenjce dobro, cenjenim naročnikom novo-listu, ki naj bi zastopal po- da imajo svoj list?" Zakaj so sti za domačo knjižnico," sebno gorenjske koristi. Dol- poskušali nekateri največji Celo drugo polovico uvod- NikiMMnke slie pssenle v tole u tiBnieiii v SifflMiü v »«M* •••• 'p-« M / »M ^ ^ »■» mn mf^^ \ M»«> • *> M«^««« »WM ^ M k J« a ^ ' » iMtK m iilM I O« M MMMii rnimrm m» «M fl^ßtt^Wf' .«M ( A», « «Mt I« /«■•«M šmt»^ «tff^v« •«•'«» I «* Mf . * t -A •»t ß m m^JLm «< *» «k 4 «^1*4** *« pm \ M >^4*1 j».«^ Ml « »v^ .«Ml.* MM»«***«»«*'/ » HfWfii> M t» « Ä^ri^Ä ÄÄ-u^,.... • «••k « - ^ . ^ ^ awwiM JW> »naM, h V- ^ »P»»* • > W » «t*»^ ^^^« « Mfiirt »Vj^ M '4 I> I 11», * ^ « m ^ *. ■! Jiw« 0 k«*, «v I« ^ ^ M - / Dmtari fem II nfem ti laaii isrs^v^Jts^iX^ t «»«M» » ■•wewUw'* * ««^«U? > 1 Mh « M •CS »»w««»»»».** ^ « w *• a »»UMa^ * • m 9 I»*••.•'v m . t» f. go, dolgo je trebalo, predno nacionalni oziroma Ijubljan- nika nameni Lampret gospo- se je ta goreča želja mogla iz- ski listi sovražno prevzeti po- darstvu. "Posebno pozornost polniti dragim Gorenjcem. krajinske, namesto da bi jih bode Gorenjec obračal na go- Naslovnica prve številke domobranskega časopisa Gorenjci živo potrebujejo pustili, da bi jih slednji še na- spodarske stvari. Naše kme- Gorenjec, 9. februar 1945 svojega lista, kakor ga imajo prej "odbremenjevali"?Toso tijstvo bi se dalo še mnogo približno Dolenjci že dvanajst let. Izprememba časa -saj vedno hiti brez pardona naprej - je pokazala, da je ravno sedaj po odpravi časniške-ga koleka mogoče, izdajati po ceni raznovrstno berilo vsaj po enkrat na teden." Ko izrazi svoje prepričanje, se novopečeni urednik vpraša: "Zakaj je ravno za Gorenjce dobro, da imajo svoj list, ko imamo že itak dovolj zmeraj živa vprašanja. O tem, kako so se postavila v zadnjih letih in kako sta nanje odgovorila, bi vedela največ povedati sedanja direktorica in odgovorna urednica 4 in prvi mož družbe, ki je največji lastnik GG. Osebi, ki imata največ vpogleda v anatomijo te zadeve. Pa zna biti, da vsa reč še ni povsem sklenjena in da za objavo tudi sicer še ni čas. Kot rečeno: važ- popraviti po razmerah časa, dobile v našem listu vnetega Glasovi predhodniki. Kako je C* C -no m da se bode naš kmetič bolje zagovornika." to storil Lampretov Gore- zavedal svojega stanu in laž- Slovenski trgovci in obrtni- njec, smo prebrah. Domo- je dihal. Kmetu je dandanes ki, v katerih so imeli liberalci branski Gorenjec je v uvod- nillOgl treba tudi nekoliko omike, glavno oporo, so bili okrog niku prve številke, 9. febru- /-no\KrQln' saj današnji čas ne vpraša, ali 1900 napram kmetom v iz- arja 1945 pod naslovom Go-' DldiCl znaš ali ne znaš, ampak hiti raziti manjšini, zato jih naš renjec - Gorenjcem zatrdil: vedno dalje, in gorje onemu, urednik vzame v zagovor. Prva številka Gorenjca je OCliajO piaV kogar zasači, da ni priprav- "Pomagano more biti Slo- odšla na pot, da bi vas obis- Ijen in poučen o razmerah vencem le po zdravih, lepo se kala, pozdravila v materi- HjcgOVO časa, tedaj ga hitro spravi s razvijajočih žilicah, zakaj sla-pota. Zatorej bode naš list bo in šibko je drevi, če mu nem jeziku in se pomenila z vami iz oči v oči. Prisluh- pretežno usi, KO unaino ze luu«. uovoij cer se m cas. koi rečeno; vaz- vedno obsojal krivično za- nasekaš nekatere veje, tedaj nite vsi Kranjčani, Jeseniča-časnflcov, bodo - to vemo že no je, da se časopis drži, da je bavljanje proti šoli in učite- jame hirati i v osrčju. Torej ni, Radovljičani, Kamniča- lOKdipalilOISKO zanaprej - takoj ugovarjali še vedno gorenjski in da se Ijem, katerim je vendar poleg tudi trgovd in obrtniki so da- ni, ki ste, kot pravi naš pes- -nrwAroTchrx nekateri? Le počasi, prijatelji! celo prenavlja. Res je, da premore mali slo- Ko utemelji gorenjskost duhovnikov izročen blagor in duševni razvitek sloven- ni slovenskega debla, katera nik, 'naše gore list', sprej- treba podpirati in jim poma- venski narodič ogromno šte- svojega lista, se Lampret ske mladine. Dandanes je gati, dokler je še čas." Sklene mite ga v svojo sredo kot družabnika in svetovalca, ti- usmerjenost in vilo različnih častnikov, toda opredeli še glede njegove treba znati nekoliko več, kot pomisliti se mora, da ima vsebine. "Gorenjec bodi poli- samo hruške peč. Cvetoča z vizijo: "Marsikatera naprava bi se dala izvršiti na Go- sti, ki hočete slišati boljšo, JJ^^tHO resničnejšo plat zvona, ki dandanes malone vsak večji tičen in gospodarski list Ob- trgovina in obrtnija bodo renjskem, zakaj velika večina vam je za napredek našega niti ne ve, kakšni zakladi so v rodu in zagotovitev njego- CLASILO OSVOBODILNE FRONTO NA CORENISKEM V. i 21 IM4 Uvodna besed Slovenci! •« • . * • 4 v ■tUi • ^ Vcviiko « - . M'C^tfic fMrtU tf\ it M; iMiiJc ut A - 'S ;.•>•• itf^.'t v ''t, le • . * T» »'V- ".I »V'^f'^^^Ht'«» u«^*, dj 1 V! l i "^^f'f 'I ' • • • : o o»- w • j*^ .'Hi'^itlfi i iiMem .-t i: • • •'»«•Ti v > • /ato pf^teU vm («ftiMi mor» /^iMtMftö /Ar kt vdij" mU notff^ v-wkii ötiK « >n i*m ut'v we* > S.» hi v^tvatiii pr^KC VI4V0 o .5T« iiiZtA jnsif .n ten kt ^^»fS nrrmt*t ^hkf* i^^^ttmu Uiizmu 10 utptir« tft tffttft t ofoticm r^ )vtu / fKpttmit^fiwt Mt.Ti^f lavetftilliifi ui ft Smtnkf. Ta«« ^ liMit tkitfm, ki ć^ott l< moti fR ftt sem« J« nan M^.fAlAik :%tt \ H f^ twt it« . •. /.Trafie m Hi ifeftttae leiave ."'i 't^jjtf;! m vr^«r«>f»ikr laienja imU ra ki Aa Mfim Acmikl^ taii^kmli B^^r^a fa svf>t>oiio. ki j*) bije M«tiM!n<»* / mxiaumi TM UM f^ txiu iv K;^» na tvJi^niT m %tnt\ aii»e ^ Sovt^amke ptavke, Naioümm j\ka (NOV) poa vouiuom maiiala Tita. n* mo ptnlpofa Uivc^goiNij \0|>fci pod voOKvoffl luariaU Tiu in odlJita Fronta alovcoahega naroda v Hm 0(llo6lAem času. ko ae za^en^a amr»^ i^a la ncmike na^ttkike in n)iho«e pon%aita^e. naakdnje: r Dooiubrancem, pias ocardi>ioni. tit.n i^' bramkim in pUvoigardi«i»^nini otiC>f]em ;i r Uomohran&Kim iit orgatiirator^vm. ki li , Ofji^ko ktv^, |e poi^)ef1n|«4 «laiu mi^nnsi. v^tjv »iti U(iio cfhno Ir i lakofinjim p«CMOp^Jiti ^ isk* c:.^" vf'ffcif in t i>»ifti»* j>s>!« • • Vtem k» m» m* . . H*»ftt| vdkAnp pa tuiH ra/mh ^.•••'i*, v« «cUno >t«'iU vb vtr.int. it> >Misimn >l ».4 tM naj ^ipfie tam acbi narodni ^tuf io lUfo.ir.^ ran^evadje, ki i^a bo deieten« ^e ne bi raiw^ncl /ar^lalcn^ doma Ut od uvrjem fn poć^nial aio^'ae »laU doRt aM ^o^ovlmi poaamc/oik«, bo nr»^«»{»i^^tit. ani^cn za«ioia ga bo prav^^na Ia Ou'otoctilna Ftoota ilov '^Acm «lejanju na doma in v ' oii. >pM£na(i mora pravo \toir.k',t kaj /a^ie^a od n^e^a po$ren|e in '.»rr^r.» .^wvesi. nkiafi pa )uCr n^fova Ufttt^ J» u >r' natt m^va. «laj ^akteva <:anea dotno-: 9/iseneca. lavrdne^a Sio\'enea. .Vi.Ti tvtio «n ytropjn One I? m 13. avgusta k }e r Himu vrii) ^susrtek. ki doka^u^, Kako veliku xa«<^ntiki »vft oaa< narodno uavobodtin« bofU pod vodatvofn hxm*-Ula ti\\ Pu iijavi l^iftd'MSkvsa oa r Utmti najvcw;: ^n^^^eiki dr^amik m pi^mk W- ChurchrH m h.ij« vtiSp 6sira t- f^eieuon. Na tem Kftanku to k prctfciaia p<^>ucri vpr»i«t(a, ki «adtvijo predvsem ><>|:iUf ^ Juigo%i9k\%ft m aa tt^tika^m V«k H^Mml in «avcrniikimi pfedauvii«kt w m: ^ j;.;*^ KakiU'U Uif >c bodo »jüikj mas;U iv»b<<»tKan <*irfiftUkih 4rAf >-«tm Fianctji je pod«! •nt;'«'^' ""«HtriU pie^dnik k CAurcttiK tt}av«. v k«itrf )« đci«>, M je U invdnja vamo fcIiKih Mvciniikih iikicivsn^ ki t>0(lo v Ra^r»)<-««t i»t\i i« tkdil« na rsimh iitantlt Evrope. Nofa iRvaxijs v (uMt fMiKi)! jt- pvi«(}ife«iKonbaiđiu LJ, na kamniškem, domžalskem in medvoškem koncu. pomanjkanje širših razgledov. Morda sta prav ta števil- Kolikor vem, GB tu nima ka GG in nova priloga Raz- Naslovnica prve številke partizanskega časopisa Gorenjski glas, 21. avgust 1944 svojih izpostav, GG pa poštar tudi tu prinese v marsikatero hišo in ustanovo. Vsegorenjsko ambicijo so, kot rečeno, razglašali tudi gledi začetek trajnega odgovora na takšne oatke. i8 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 v Vesele praznike, srečno novo leto 200j želijo občankam in občanom obäne Cerklje župan Franc Čebulj, občinski svet in občinska uprava A v II P VoSämo vam vesele božične praznike in vam želimo prijetno in uspešno leto 2005. Vesele praznike, uspehov ter sreče v letu 20 o j želimo občankam in občanom obäne Bled ter vsem Gorenjkam in Gorenjcem župan Tomaž Drolec, Občinski svet, Uprava Občine Komenda župan Jože Antonič, občinski svet in občinska uprava 3 M S Vsem občankam in občanom obäne Naklo želimo vesel božič, v novem letu 2005 pa mnogo zdravja, sreče in uspehov župan Ivan Štular, občinski svet in občinska uprava M ( 7 • •• ' ''k' e r» • — ' « .. ^ f. " % . < . » t 4I ill A s t I, . I • » t m i /.. - t 1 .. • < • I r, \ J •.«ti ' ' ^ • * . ^ . ■ t». •t ' > V , , ''■ t Vsem občankam in občanom f % obđnć Jesenice želimo vesele praznike, zdravja, uspehov ter sreče v letu 200^. II » '7 « s ■ • « K J •' i * Oh prihajajočih praznikih vam želim zvrhan koš božičnih radosti p in obilo uresničitev novoletnih želja Župan Boris Bregant, občinski svet in občinska uprava s Mohor Bogataj, univ. dipl. org., ŽUPAN Mestne občine Kranj I Želimo Vam mirne in vesele božične praznike, v letu 2005 pa naj Vas spremljajo sreča, zdravje, uspeh in osebno zadovoljstvo. Župan Mihael Prevc občinski svet in uprava Občine Železniki 9 i GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 19 i* ^^^^^ A* VIIBOSS t I VlU^ARCDimi / > V YaleSL Gorenjska cesta 54,1215 Medvode, tel.: 01/361 50 55, faks: 01/361 66 55 servisno in prodajnö ekipo v letu 2005 želi ZDRAVJA, SREČE IN USPEHA. jik ^tk Jtk jj> .'t^ ^hi /tk Jt\ J'tk >J> J C* Jtv .itA jPi jt\ ^br fj» '^ ^^ ^ •IV ft aiples OieseCe božične pna^nike in s/tecno 2005 Alples d.d., Češnjica 48b, 4228 Železniki tel.: 04 51 18 100, www.alples.si NOTRANJA OPREMA IZDELAVA PO NAROČILU IZDELAVA KOSOVNICE FURNIRANI. OBDELAN! ELFMFNTI ZA POHIŠTVO m LUC Žabnica d.O.o. SREDNjE Bitnje 70 Žabnica V^sđ/đ hz/ČMe IM novoletne prazn/Ke ODVETNIKI Damijan Pavlin Polona Pavlin Bohinc Marko Klofutar Samo Ošabnik in POSLOVNI BIRO, svetovanje in posredovanje, d.o.o. želijo svojim strankam, poslovnim partnerjem in občanom vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto Denar, namenjen voščilnicam, bodo namenili v humanitarne namene. ODVETNIK DAMIAN PAVUN. Stritann-a 7.4000 Kranj > -- V S/ PRODAJNO SKLADISCE MIZARSKI REPRO MATERIALI v NAREDI SAM VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 2005! MIRKA VADNOVA 14, SI - 4000 KRANJ. TEL.: 04 201 50 30. FAX: 04 201 50 42. E-POŠTA: info'ö naredisam-obic.si. wvnv.naredisam-oblc.si GRADBENA MEHANIZACIJA, VRTANJE IN REZANJE ŽELEZOBETONA O 6 « "O TEL: 386(0)1 832 31 96 386(0)1 832 30 49 FAX: 386(0)1 832 33 07 OB SOLI 3 KAMNIŠKA C. 14 1217 VODICE Tavčarjeva ulica 22, Kranj, PE Stritarjeva ul. 4 tel.: 04 2380-430,04 2365 360, fax: 04 2365 365 Agent Kranj, d.o.o., vsem poslovnim partnerjem in strankam želi vesele božične praznike ter obilo zadovoljstva osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2005. ITD + d.o.o. Kranj NEPREMIČNINE SLOVENSKI TRG 8,4000 KRANJ www.itd-pliis.si TEL: 04/23-81-120, 04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661, 041/900-009 Skrivnost božičnih praznikov naj vam prinese veselje, v letu, ki prihaja, pa vam želimo, da hi sejali srečo in želi ljubezen. d.o.o. CO^^^^EHCE Zastopsfva in trgovine Laze 16, 4000 Kranj tel.: 04/231 45 60, fax: 04/231 45 61 e-mail: tigar-commerce@siol.net NOVO - po ugodni ceni: letne pnevmatike PRIMA, podloieni ikornii xa otroke in odrasle iskra . . vzdrzevanje Savska loka 4, KRANJ, Tel.: 04/237 5501 d.d. ISKRA-VZDRŽEVANJE, d.d., Kranj želi vsem svojim poslovnim partnerjem vesele božične praznike ter obilo sreče, zdravja, delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2005. v mizarstvu Mralc izdelujemo stanovanjsko opremo, opremo poslovnih prostorov, lokalov in opremo reprezentančnih dvoran Ponujamo vam idejo, načrt in izdelavo. MIZARSTVO MRAK Janez, s,p. Studenčice 30, 1215 Medvode tel: 01/36 16 790, fax: 01/36 16 795 e-mail: mizarstvo.mrak@sioLnet Staro leto je minilo in ne oziraj se nazaj, C" 9 i upokojencev Kranj novega pa ne priganjaj i presenetiti se daj. 03 DOM UPOKOJENCEV KRANJ ŽELI VSEM STAREJŠIM OBČANKAM IN OBČANOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005. s POPUSTI 080 1031 VESEL BOŽIČ ^ Ä TER SREČNO O ^0 A. NOVO LETO 200S VAM ŽELI ov; KGM-KALAN, d.o.o., Škofjeloška c. 16 Vodice gsm: 041/684-866 i 20 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 Vesel i V • V bozic in V srečno novo leto! NJ 1 ' v,- ' t'. . - ic m srečno, ktJ novo leto ^ • H^ «V'-, li ^ ^ i Li h'LAt.-.. y t.: Vi . • •• • • M. Or 9 ?J « v M' •«»'J • rj m '■y'/r Elektromotorji in gos/ Oto/c/ 2t 422Ö Ž€ vvww.d ., pizzerua KOKRICA, teh: 04/236-11-11 ŠTERN MARTIN, s^). C. na Brdo 16 KRANJ, KOKRtCA ŽEUMO VAM VESELE PRAZNIKE Del. čas: pon.-ned. od 9.00-24.00 torek zaprto ^edke peham še uedno f)ecejo dobe/l domač fc/tu(i. PEKARNA IN TRGOVINA KRANJSKA C. 6, ŠENČUR tel.: 25 15 285 Njkoldj UmniK Kranjska c 38. ŠENČUR TRGOVINE V KRANJU: POŠTNA UL 6, TEL: 23 19 290 JANKA PUCUA 7'. TEL: 23 19 291 C. ST ŽAGARJA 16, TEL: 23 19 292 BLEIWEISSOVAC. 6. TEL: 23 19 293 MASAŽE SAVNA FIZIOTERAPIJA NOČNO KOPANJE teriMe SNOVIK ^vtt termain*^^ Užitkov LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo s- (9 CO o r^ J želi vsem udeležencem naših izobraževalnih 3 programov, predavateljem, zunanjim sodelavcem SREČNO, Z ZNANJEM in NOVIMI PRILOŽNOSTMI OBOGATENO LETO'05. 3 O) C? C D O o « o « •o UJ cc NEPREMIČNINE REAL ESTATE d.o.o SVET RE Enota KRANJ Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj Tel: 04/28-11-000 Faks: 04/20-26-459 Božični praznilr v -i z.o.o. « Qf O O o s IMHUSU ZJMKA NDVOK ŽEUMO VAM LEPE IN AAIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU 2005 O NAŠI PESTRI PONUDBI SE PREPRIČAJTE V PRODAJALNAH: MEDVODE, Osta ob Sort 11. tel: 01/3613-300 VODICE, Kftmniika 8. t*i: 01/8324411 VI2MAIUE, Tacenska 67, tal: 01/5124-666 INF-ING 9 d.o.o., nepremičninska agencija Kranj, Šorlijeva 11 tel.: 04/236-2730, mob. tel.: 041/429-330 v Želimo vam prijazne božične praznike, prihajajoče leto pa naj vas obdari s srečo, zdravjem in veseljem. ilrinMk« 4 f u 9 ALPDOM, d.d., Radovljica. Cankarjeva 1, 4240 Radovljica Tel. 04/537 45 00, Fax. 04/531 42 11 vww.alpdom.si e-pošta: alpdom@alpdom.si GRADNJA ZA TRG, UPRAVUANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Želimo Vam vesele božične praznike, v prihajajočem letu pa obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov o 6 "d □ üj ffi O Tel.: 5745-444, Bled, Prešernova 50 Vsem strankam, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo vesei božič ter srečno in uspešno novo leto 2005, z željo, da bi vas v tem letu spremljali samo lepi in prijetni dosodki. PEKARNA MAČEK ZORAN MAČEK, s.p. BRITOF 99, KRANJ, tel: pekarna, trgovina naročila: 04 234 14 40, fax: 04 234 14 41 Vsem našim strankam želimo vesei božič, V novem letu pa mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva. Trgovino je odprta od ponedeljka do petka od 5.30 -14.00, ob sobotoh in dnevih pred prazniki po od 5.30 do 12. ure. o o NEPREMIČNINE Maistrov trg 12, 4000 Kranj, Tel.: 04/202 13 53. GSM: 051/320 700 \aj bodo božični prazniki polni veselja Zdravja, sreče in zadovoljstva pa naj vam prinese leto 2005. i GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 21 SEDMICA USODE Razgledi mat Marjeta Smolnikar I» > v • •••••• • • • Nekdanji kriminalist in aktualni predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je pri Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede naročil raziskavo na temo podkupljivosti posameznih družbenih skupin. Izkazalo se je dvoje. Prvič, ljudje svoja stališča do korupcije in njene razširjenosti oblikujejo na temelju poročanja medijev. Drugič, po mnenju večine anketiranih so najbolj podkupljivi javni uslužbenci. Poleg prostitucije je korupcija verjetno najstarejša oblika družbene folklore. Navzo-' ča je bila v vseh zgodovinskih foto: maksimilijana tušak obdobjih, v vseh družbenih skupinah in na vseh ravneh. Človekove narave, ki se pravi- kov, ki se dogaja v neld ima-Zato bi bilo najmanj nenavadno, če bi bila sodobna slo- loma nagiba k materialnemu ginami sferi. Pohvalno je, da Obrazec je ena od mogočih oblik oziroma možnosti denarnih sredstvih v tujini; kakšen bo nadzor verodostojnosti podatkov iz tujine; katere sankcije čakajo tiste, ki se bodo na obrazec požvižgali; kdaj je treba sporočiti spremembo premoženjskega stanja in kdaj jo je treba prijaviti. Očitno je vprašanje, kdo bo vse navedene podatke, ki jih je toliko, da se človek z normalnimi sposobnostmi v njih zgubi, sposoben nadzirati. Če bi se ■zdelo vprašanje kateremu od članov komisije relevantno, bi ga verjetno zastavil. Kar se mene tiče, se mi zdi pri sicer spodbudni konkretizaciji imaginarnega ključno vprašanje. Bojim se namreč oziroma prepričana sem, da komisija za preprečevanje korupcije nalogi ne bo kos in da gre še za enega papirnatega tigra. Ki bo sicer zadovoljil določenim udobju. Tega pa si mimo pra- so člani komisije državnega konkretizacije do zdaj samo standardom, v praksi pa bo venska družba nanjo imuna, vil igre najlažje prisvojijo tisti, zbora, ki je bila ustanovljena Še zlasti, ker ni prerasla tran- ki so pri koritu. Hočem reči, prav na podlagi omenjenega čutne navzočnosti koruptiv-ne folklore določenih druž- zadeva povsem neuporabna. Za zbiranje, in nadzor zicijske manire, za katere je da je pisanje novinarjev, ki zakon, sprejeli obrazec za benih skupin in posamezni- obrazcev bi potrebovali naj- značilna ignoranca veljavnih pravnih norm na najvišji državni ravni. Nikdar dokazana namigovanja novinarjev so dokaz več, ne manj, da je s pravno državo in organi pregona nekaj narobe. Korupdja kratko malo visi v zraku. Če niso v službi organov pregona, ampak javnosti, zgodovinsko logično, ravnanje prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev. Nekje je kov. V zvezi z obrazcem je člane državnozborske komi- manj urad, ne pa samo komisijo brez konkretnih pri- pač treba začeti. V vrsti za ob- sije zanimalo več podrobno- stojnosti. organov pregona pa demo- razec čakajo še odvetniki, no- sti. Recimo, kam naj približ- Sicer pa nekateri z obraz- kratično nelogično. tarji, sodniki, zdravniki, to- no šest tisoč funkcionarjev cem že zdaj brijejo norce in Zakon o preprečevanju ko- žilci, policisti, cerkveni do- vpiše morebitni avtorski ho- komisiji še vedno niso sporo-rupcije imamo, korupcija stojanstveniki in vsi drugi, ki norar; kako se bo ocenjevala čili seznama funkcionarjev, sama pa je še vedno amorfna imajo v rokah moč in vzvode vrednost premičnih; kako se Med brivci so, denimo, tudi ne zaradi drugega, pa zaradi oblika bogatenja posamezni- odločanja. bodo pridobivali podatki o blejski občinski tigri. Milena Miklavčič USODE 451 O tem se ne govori čile očetove očitajoče oči. "pozabili" na svoje obljube, padlo na kraj pameti, da bi se nju na morje. Brat in svaki- daleč stran od mene je sedela Tega verjetno ni mogel zdr- Zapletel se je z neko starejšo preselü v naše hribe, Jcjer se nja sta jo povabila s seboj, ženska, ki je büa na las podo- ojzka se je po tistem ^^^ ^^^^ ^^ . žensko, imel z njo otroka, dnevu še bol, zaprla gj^ ^ ^^^^^^^ ^ ^^ ^^ vase. Potem so jih do- godaj začel dan s slivovko. nazadnje se je še odselil od doma. Nemirni duh mu ni je samo matralo, zaslužka pa ni bilo nobenega. Hvala bogu, da je vsaj preostali brat malo zato, da bi ji polepšala bna tisti, ki je v spremstvu dan, malo zato, da bi pazüa Poldeta prišla po mojega na njune tri otroke. "Büa sem živčna kot še ni- segle novi^, da je padel njen ^^ ^^^^^ ^^ ^^ ^^^^ ^^ rmm, saj je iz leta v leto imel srečo, da je dobil dekle, _____________________ „j,-,_________,____________ rat, tisti, ]e s pn pora- domov še tretji brat, za bolj pil. Ko ga je še ženska ki ga je maralo. Z njenim koli. Svakinja mi je posodila dmžila, je bil bolj majhne ra- sina. Še zmeraj je bila zelo lepa, le moški, s katerim se je žendh. Ustreljen je bil v hrbet, kdo je to naredü, se ni nikoli izvedelo. Lojzkina mama je shujšala do kosti. Toda potem, ko se je vmü drugi sin, tisti, Id je ^^ ^^ Le z bra- katerega smo že na začetku postavüa pred vrata, se je vr- prihodom je v našo mračno lepo obleko, kupüa mi je ko- sti in zelo debel. Potem zagle-vojne izgubili vsako sled. On nil domov, toda ne za dolgo, hišo posijalo sonce, saj je bila palke in tudi za udobne čevlje dam še visokega fanta, ki je se je boril v nemški vojski. Malo pred novim letom se je moja nova svakinja od prve- je poskrbela. Počutila sem se prišel iz vode in se je usedel k kjer je skrbel za kuhinjo; zato ni bil nikoli lačen. To se obesil v gozdu, našli pa so ga ga dne süno dobra do mene kot kraljica. Nazadnje me je njima. Še danes se spom- šele na pomlad. Starša sta se mi zelo smi- in do mojih staršev. Vzljubi- nagnala še k frizerju, toda ni- nim, kako mi je vsa kri izginila sem jo kot lastno sestro. sem je ubogala. Na tihem la iz obraza, v tienutku sem bil partizan, se je v hiši šele ^^^ ^^ mogla. Drug lila. Molče sta trpela in čez Vse bi naredila zanjo, tako sem bila ponosna na goste bila mokra, komaj sem diha- začel pekel. Starša sta se do njega obnašala, kot da je on kriv za bratovo smrt. Prepiri so postali del vsakdana. drugemu sta očitala nezvestobo domovini. Bilo je res hudo. Kdo bi se v tistem noč sta se postarala. Poma- sem jo imela rada! Bila je gala sem jima, kolikor sem le tudi prvi človek na tem svetu. lase, Id sem jih imela spete na hrbtu. Ženske so takrat la, takšna groza me je obšla. Tisti fant je bil izrezan Polde, lahko. Na srečo se je k nam ki me je razumel in nikoli ni imele "trajno", kar se je meni imel je njegove oči, obraz, ozračju ukvarjal še z menoj?! preselil še očetov nečak, ki vrtala vame, če se ji je zdelo, zdelo zelo grdo. Bil je zelo lep lase. Bila sem kot otrpla in sploh nisem vedela, kako je mineval čas. Ves čas sem str- Brat je začel piti in vsaMč, j^lihče! Starša sta bila najbolj nam je veliko pomagal pri da česa ne morem povedati dan, ne preveč vroče in ko o se je pijan primaja o- zadovoljna, ker sem molčala vsakdanjih opravilih. Leta so na glas. Še brat je včasih v sem prvič stopila v mivko na mov, ,e razgrajal, kričal m ^ ^^^^^^ ^^^^ pretep^očeta^ V pijanosti je vorila na glas. Bolj kot so te- ___________________________________________________________________________________________________________________________________________ _ _____________________________ C - ^ ^ ^ starši že meseci, bolj se mi je zde- kraju, sem že skoraj pozabi- njega," se drobno nasmehne sem se bala iti, še kopalke da je moj sin. Ko so se začeli ^ ' ) P^^^ lo, da je bilo vse, kar se mi je la. Na poroko sploh nisem Lojzka in obraz ji zažari kot sem le s težavo navlekla nase, napravljati, so odšli do finega zaje ava i. o o se je zju- ^ Poldetom zgodilo, le sen." več mislila. Kar je bilo še fan- še nikoli poprej v najinem saj sem büa precej sramežlji- avtomobila. Nekaj mi je re- tekla in na sina, ki je že več kot šest let živel v neznanem šali dejal, da ne ve natančno, portoroški plaži, sem se sko- mela vanje, zlasti v fanta, za ali ima žena raje mene ali raj zjokala od veselja. V vodo katerega sem bila prepričana. tiaj stieznil, je bil spet "normalen". Zaradi slabe vesti je Brat partizan je upal, da bo po vojni dobil kakšno ugled- poprijel za vsako delo, toda ^^ ^^^^ ^^ ^^ vsak trenutek so se vanj zapi- njegovi kameradi kaj hitro tov na vasi, so se že vsi pože-nili, mlajšim pa stara "devica", kot sem bila jaz, ni zadišala. Prav tako ni nikomur klepetu. va. Zavila sem se v odejo, ki klo, naj vstanem in grem za Pisalo se je že leto i960, ko smo jo prinesli od doma, in je Lojzka dobila priložnost, opazovala kopalce. Nenado-da gre prvič v svojem življe- ma mi srce obstane, kajti ne- njimi, toda bila sem kot oka-menela. (nadaljevanje prihodnjič) m&m GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 POGOVOR Razgledi Ljudje so hvaležni, ker odpiram zelo aktualne teme za človeško življenje. Človek živi v svetu, v katerem nihče več ne vidi solza ali stiske. Zato mora znotraj sebe začutiti življenje, da je samemu sebi dar, ki ni samo njegov, ampak ga mora dajati naprej. Božični pogovor: Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran Pokončani i^^^^^ošnjek domačih praznovanj nisem Težka odločitev. Zavezali nju Cerkve kot v času Vaše- čase. Veliko število sekt in utegnil priti. Sem pa zelo ve- ste se samskemu stanu, od- ga predhodnika dr. Franca duhovnosti je odraz tega sta- V napovedniku dogodkov v sel, da sem dobil včeraj prvo povedali družini... TI 7!111 xn. AidpV/TCUIIllWU uvgvruivvfv V dCi, Uct dCiil UUUli VV.ClctJ pivu & f katoliški Cerkvi v Sloveniji prapranečakinjo. Pranečaku maturi, ko sem bil že vpisan na Filozofski fakulteti, me sem prebral, da boste v eni od družin v Davči krstili osmega otroka. Kako kot nadškof in Slovenec doživljate take redke dogodke? "Gotovo z velikim veseljem, ker pomeni, da so nekatere slovenske družine še se je rodila hčerka." Rodeta, Id Vam v nagovoru na umestitveni slovesnosti ni napovedal vedno prijetne škofovske službe. 'imeti, imeti in ustvarjati' je "Jaz sem mu za besede, da človek zaostal na področju n j a, Id ni idealno, čeprav smo gmotno na dokaj visoki stopnji. Zaradi teženj samo "Če imaš tak cilj in spoznaš, kako si rodoviten in uspešen v prizadevanju za Vaša starša sta bila zelo ver- dobro ljudi, kako prinašaš v na in dobra človeka. Pripo- njihovo življenje upanje in bom lahko najbolj ljubljen in 'biti'. Kažeta se notranja vedovali ste, da je oče mar- veselje, spoznaš, da je to ne- najbolj osovražen človek na praznina in strah. Človek sikomu kaj postoril zastonj ali za majhno plačilo. Noseči mami so zaradi strahu ob izmeren dar, ki ga lahko v Slovenskem, zelo hvaležen. podzavestno še nikoli ni bil svojem kratkem življenju da- Nadškof dr. Franc Rode je tako prestrašen, kot je danes. 1 e duhovnik o^P^t^ življenju in da imamo nemški aretaciji očeta napo-^ ^ Slovenci upanje tudi za pre- vedovali težave z Vašim roj- ruješ za naprej." povedal veliko resnico: Če si Ko gleda poročila o tragedi- na vrhu, tolčejo vate strele. jah, o elementarnih nesre- Slovenska verna in tudi la- Na eni strani imaš ljudi, ki so čah, o terorističnih akcijah,- o DrofeSOr na čeprav demografski stvom. Molila je in se zaob- ična javnost je zelo naklo- s teboj zadovoljni, in na dru- krivicah, o delitvi bogastva v -t podatki kažejo zelo žalostno ljubila Mariji, da bo otrok, njeno sprejela Vaše imeno- gi ljudi, ki te ne sprejemajo. škodo revnih, o ekoloških ne- vanje. Ste pričakovali tako Javnost je deljeno komenti- varnostih, o onesnaženosti Teološki ^ani je bilo rojenih če se bo rodil živ, njen... "Po drugi svetovni vojni je bilo v naši družini težko. Ker oče ni hotel v zadrugo, ga je hotela oblast uničiti z davki. naklonjenost? "Sam nisem pričakoval med vranom in orlom, ki jo in prevzame misel, da na imenovanja za nadškofa, ker je mogoče tudi pozitivno ra- svetu ni več nič lepega, da je so bila predvidevanja usmer- zumeti tako, naj se ta vran samo nekaj več kot 17.000 ■fhlniltPtl in otrok, kar je najmanj v zad- njih osemdesetih letih. Ne- kaSneiŠi ^^^^^^ ^^ zares zavedajo, ' da je biti v službi življenja po- Mama je pogosto jokala, ko jena drugam, vendar te mož- dvigne do orlovskih višin. Kp^p-j-niol^ slanstvo in da je to nekaj le- je prišla položnica za akonta- nosti nisem izključil. Ko je Ugotovil sem, da je vran za- O / npoa Tr» QPm Hn^tvlial mpH rim TnVali cmn Irr» cn nam KiIa cnornr'prm impnr»vanip nimiva nfira Prtvcru^ ip r»Qv_ nadškof dr. rala tudi njegovo primerjavo pitne vode, ga postane strah vse pokvarjeno in življenje nima več smisla. Išče različne možnosti in značilnost pega. To sem doživljal med nedavnim obiskom Slovencev v Argentini. Čeprav je cijo. Jokali smo, ko so nam bilo sporočeno imenovanje, nimiva ptica. Povsod je nav- teh malih skupnosti sta ne- odgnali iz hleva zadnjo kra- sem reagiral tako, kot znam: Franc Perko ^^^ težak gospodarski po- vo. Videl sem očeta, kako je sredi hiše klečal na tleh in z veseljem, s hvaležnostjo in zoč in je blizu človeških bivališč. Ima občutek za varnost. posrednost in ponujanje hitrih rešitev. Vera, ki človeku tudi z veliko odgovornostjo. Tudi na cestah, kjer pobira res pomaga in je univerzal- ložaj in si morajo pomagati molil. Te očetove sklenjene saj sem bil postavljen na vrh ostanke povoženih živali, se na, mora znati odgovoriti na VDraŠal ali sem ^ običajno preži- roke so spremljevalke moje- škofije in tudi Cerkve na Slo- vedno pravočasno umakne vsa vprašanja." ^ ' vetje, se tam mlade sloven- ga življenja. Kadarkoli kas- venskem. Sem vesel pozitiv- pred avtomobili. Skromno je se DraV odločil Ske družine odločajo za večje neje sem imel težave, sem nega plazu hvaležnosti. Do- sposoben preživeti zimo. V Zanimiva je bila Vaša napo- ^ * število otrok. To je zvestoba videl te roke in dejal: skleni bil sem nad tisoč pisem, tej ptici, ki je omenjena tudi ved, da se boste v škofovski prednikom. Slovenci smo roke in dobil boš pomoč. preživeli zato, ker smo imeli velike družine." upanje in tolažbo! Moja od- Ljudje so hvaležni, ker odpiram zelo aktualne teme za v Svetem pismu, vidim simboliko." ločitev za duhovništvo je iz- človeške probleme. To so Tudi Vi pogosto pripovedujete o svoji navezanosti na hajala iz zgleda staršev. Ved- vprašanje naših medseboj- Katerim nalogam boste da- no so želeli pomagati in nas učili: če človeku ne moreš nih odnosov, sprejemanja jali prednost? življenja, življenjskih radosti, "V svojem imenovanju za službi zgledovali po dveh predhodnikih iz prejšnjega stoletja, škofu Antonu Vov-ku in nadškofu dr. Alojziju Šuštarju. Zakaj? "V preteklem stoletju nam dom v Gameljnah, na po- storiti dobrega, tudi slabega ker živimo v tako lepi deželi, nadškofa in metropolita vi- je dal Bog res škofe, ki smo kojna očeta in mamo, na se- ni treba. Ko sva z atom kopa- pa smo tako zagrenjeni, sa- stri Pepco in Francko, na nečake in vnuke. la in sejala pesek in sem ga momorov in bežanja pred potem s konji peljal h kakšni življenjem, razmer v šolah, M Dom je zelo pomemben, manj premožni družini, mi kjer morajo za varnost otrok čeprav se v življenju usmeriš je oče rekel: Pri tej hiši ni in učiteljev nameščati kame- dim dar Božje previdnosti za naš čas. Deloval bom na način, kot ga jaz znam. Stalno sem si prizadeval, da bi imel rad človeka. Znal sem se mu jih potrebovali. Škof Vovk je bil po drugi svetovni vojni postavljen v nov položaj, ko so verouk vrgli iz šol in je bila Cerkev glavni oprijem- V drugo poslanstvo. Domače treba računati, ker so revni. re in najemati varnostnike, približati, razumeti in ne ob- Ijiv sovražnik države, ki ga je gnezdo, toplina, vse lepo, kar si v otroštvu in mladosti doživljal, domačo hišo in pristne medčloveške odnose na Povej jim, da bodo drugič, mamil itd. Pojavlja se čudna sojati, čeprav bodo potrebne komunizem potreboval za ko bodo imeli, kaj dali. Meni miselnost, ko otrokom, vsaj tudi jasne ugotovitve in opo- svoj obstoj. Ker je bilo veliko se je takrat to zdelo krivično, ker bi tudi sam dobil za tež- deklarativno, priznavamo samo pravice, ne zahtevamo zorila, katera dejanja so pra-' vilna in katera ne." vasi nosiš s seboj vse življe- ko delo skromno plačilo, pa tudi dolžnosti. Pravice in diihovnikov ubitih, precej jih je odšlo, drugi pa so bili nemočni, je bilo treba postaviti nje. Zato se rad vračaš do- kasneje pa se je oblikovalo dolžnosti se dopolnjujejo. Vas skrbijo podatki zadnje- na novo pastoralno dejav-mov, da utrdiš svojo poveza- moje prepričanje, da je ne- Gorje, če pridejo skupaj ljud- ga popisa prebivalstva v Slo- nost. Z ustanovitvijo Ciril vo z izvirom. Čeprav nimam več staršev, imam še vedno dom, na katerega sem se lahko v težkih časih vedno zane- kaj najlepšega v življenju ne- je, ki imajo same pravice, veniji, da število verujočih v komu narediti nekaj dobre- Prihaja do hudih konfliktov tradicionalnih cerkvah, še Metodovega društva je želela takratna oblast med duhov- ga. Po končani gimnaziji in in ran, ko se otrok, ki mu je posebno katoliški, upada, ščino povzročiti razdor, kar ji maturi, ko sem bil že vpisan bilo dotlej, da bi bil zadovo- narašča pa zanimanje za ni uspelo. Duhovniki, ki so sel. Ko sem študiral v Rimu, na Filozofski fakulteti, me je Ijen in v središču pozornosti, razne sekte in gibanja? morali vstopiti v društvo, na bi težko preživel brez pomoči domačih. Tudi danes so duhovnik, profesor na Teo- vse ustreženo, znajde v kru- "Vsaka ima gotovo v sebi primer dr. Stanko Cajnkar in loški fakulteti in kasnejši be- tem svetu, v katerem nihče nekaj privlačnega za človeka, Janez Oražem, so se, tudi za njihova vrata zame vedno od- ograjski nadškof dr. Franc več ne vidi solza ali stiske. čeprav je vprašanje, ali je vse ceno ugleda med verniki in prta." Perko vprašal, ali sem se Zato mora današnji človek koristno in dobro. Nahajamo duhovniki, žrtvovali za ohra-prav odločil. Zbegan sem znotraj sebe začutiti življe- se v prehodnem obdobju, v nitev semenišča. Teološke Boste tudi sedaj, ko ste bil. Po pogovoru z domačim nje, da je samemu sebi dar, katerem je tradicionalna ver-nadškof, vsak teden obiskali duhovnikom, devetdnevnici Id ni samo njegov, ampak ga nost pod hudim pritiskom. fakultete in drugih cerkvenih ustanov. Globoka vera slo- rojstno hišo v Gameljnah i:»:« 1 Šmarno goro? in romanju na Brezje sem se odločil, da bom lahko kot mora dajati naprej." Zato je treba iskati nov način venskega duhovnika je bila življenja iz vere. Prepričan močnejša od zunanjih dejav- "Zelo težko. 2e nekaj časa duhovnik za ljudi naredil Ali ni odziv javnosti izraz sem, da ima krščanstvo veli- nikov. Dr. Alojzij Šuštar je nisem bil doma. Na kar nekaj največ dobrega." želje po drugačnem vode- ko sporočilno moč za vse bil s škofovsko prakso po- GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 23 POGOVOR Razgledi FTW^- » '«. «'J - t ^ apostolskim nuncijem v Slo- J^^ AloiZÜ vi=»niii ii^t^^nnvitpv nnviVi * / / Šuštar je bil veniji, ustanovitev novih škofij pa je med mojim zadnjim obiskom Svetega sedeža omenil tudi državni tajnik g gJ(;ofoVSko kardinal Angelo Sodano, posebej Novo mesto in Celje, na Slovenski škofovski konferenci pa smo predlagali tudi Mursko Soboto. Pomur-je kaže utrujenost in mu je treba dati tudi duhovni za- stavljen v čas propadanja komunizma in je pomembno moralno vplival na samostojnost Slovenije. Cerkev v Sloveniji je imela takrat veliko moralno moč in je uživala veliko naklonjenost. Po svetu je imel pomembna poznanstva in je vplival na mednarodno priznanje Slovenije in odločitve svetega očeta in pomembnih svetovnih državnikov. Ker Francija ni bila naklonjena priznanju Slovenije, se je nadškof dr. Šuštar spomnil, da je slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka družinski prijatelj sina takratnega francoskega predsednika Mitteranda in tako vplival na odločitev Francije. S svojim ugledom in poštenostjo je prispeval k ustanovitvi krovne komisije za urejanje odnosov med Cerkvijo in državo. S pogovori smo prišli daleč. Gradivo imamo pripravljeno. Pogajanja se sedaj lahko nadaljujejo. V času nadškofa Rodeta pa je bil pomemben dosežek podpis sporazuma med Re- Alojz Uran /foto:tinadokl publiko Slovenijo in Svetim sedežem, ki jasno določa po- sem jih pozdravil, oni pa so pogajanjih stališče Cerkve do svojimi strokovnjaki smo nje, bližje bomo drug druge-ložaj Cerkve v Sloveniji." prakso postavljen v čas propadanja " komunizma in ste človek sodelovanja, kar j ^ pomCmbnO SO ob Vašem imenovanju ' ^ poudarjali tudi predstavniki IXlOralnO drujgih verskih skupnosti. Kakšen bo Vaš odnos do sestrskih krščanskih Cer- vplival na kva in do dm^h, med kate- gamOStojnOSt nmi nsimnrnpici iclnmP / rimi je najmočnejši islam? "Ločevati je treba krščan- SloVCnilG ske in druge skupnosti. Med ' krščanskimi skupnostmi je Cgr^CV V že nekaj časa živo ekumensko delovanje in prizadeva- SloVCnili IC nja za zbliževanje, vendar ne ' ^ za zlitje. Gre za edinost v raz- j j^gJ^ ličnosti, ki )e bogastvo m ]o lahko drug drugemu posre- vclilco dujemo. Čim bolj bo vsak zase živel ^oje versko življe- ^lOralnO mOČ V duhovnika ste bili posvečeni leta 1970. Vas je prejšnja oblast kdaj klicala na zagovore? "O seveda, vendar o tem se opravičili, da niso imeli verouka v javnih šolah, do pripravljeni sodelovati tudi mu. K sodelovanju nas sili jj^ j g UŽivala f'asa 7aTnp Ha pa tiirli spdai Hpn;irion;i1i7aHte in vlnae pri izvedbi tega pouka, saj stanje, v katerem živimo, ta ^ duhovnik šole ne bo okužil, kriza duha, kriza človeka, vclilco ampak bo pomagal pri vzgo- življenja, beg iz življenja. Za ji. Imamo tudi že usposob- vse je dovolj dela. Morda se nakloniCnOSt liene laičke teolncrp Dpnarin- tiiHi nri Tai^pnia tpcnpižp / Časa zame, da ga tudi sedaj nimajo in zato lahko odidem. Klicani smo bih na Mačkovo v Ljubljani in vedno se je z nami pogovarjal Lojze Sirk. Pri nekaterih je po župnijah na račun nečesa Ijene laiške teologe. Denado- tudi pri nas začenja tesnejše drugega. Prizadevali si nalizacija je stvar politične sodelovanje, ko bomo lahko nisem govoril, ker bi jim vse bil velik, pri drugih majhen, bomo, da bi postal pouk o re- prav prišlo. Še posebej med enkrat je bil debel, drugič ligijah s poudarkom na.kr-študijem v Rimu so me po vsaki vrnitvi domov klicali na volje. Upam, da je sedaj dozorel čas za ureditev teh za- črn, tretjič plešast, ampak ščanstvu šolski predmet. Gre dev.' informativni pogovor in skušali zvedeti, ali se tam res ku- vedno je bil Lojze Sirk, kar seveda ni bilo res. Po enem za razumevanje naše zgodovine in kulture, ki sta zazna- od taldh srečanj mi je sveto- movani s krščanstvom. Ta Na nedavni seji Slovenske škofovske konference ste kristjani drug drugemu bolj pomagali. Pri drugih cerkvah je razlika večja, čeprav smo si v nekaterih stvareh, pri veri v enega Boga in nekaterih teoloških gledanjih, z jejo strašne zarote zoper dr- val, naj ostane pogovor taj- predmet mora predstaviti govorili o možnostih za muslimani in judovstvom žavo. Enkrat so me poklicali nost. Odgovoril sem mu: Ve- tudi druge religije, vendar je ustanovitev novih škofij na zelo blizu. Tudi pri teh ver- Slovenskem. Kje naj bi jih ustanovili? skih skupnostih je v ospredju problem človeka in nje- na policijo v Šentvidu in me ste, tukaj blizu je moj pred- za nadaljevanje kulturnega pustili v neki sobi, kjer naj bi stojnik, nadškof Pogačnik, ki trenda, za skupno življenje v počakal tovariša, s katerim se sem mu obljubil pokorščino Sloveniji in za naš obstoj naj- bom pogovarjal. Nameno- in spoštovanje in sem mu pomembnejše krščansko iz- novih škofij smo pripravili vsi dojeli bistvo globalnega ma, da bi me razjezili in na- dolžan povedati vse, o čem ročilo. Če ne bo notranje trd- zelo dobro študijo, kje so ti- procesa, v katerem je temelj- "Za možnost ustanavljanja govih skupnosti. Če bomo redili nervoznega, so me pustili čakati dve uri. Vendar sva se pogovarjala. In od ta- nosti in zvestobe bogati de- sta družbena jedra, kamor no vprašanje človekovo pre- krat naprej ni bilo nobenega sem imel v roki najmočnejše pogovora več." orožje, rožni venec. Molil diščini iz zgodovine, potem ne moremo računati na obe- Ijudje ekonomsko, študijsko živetje, bomo lahko sodelo-in kulturno težijo. Gradivo je vali. Papež je že pred leti po- sem ga in molil. Ko so končno prišli k meni, so me našli ki naj bi bila do Cerkve bolj povsem mirnega. Prijazno razumevajoča. Kakšno bo v tavno prihodnost. Slovenci bilo posredovano v Vatikan. vabil na skupno molitev za Slovenija ima novo vlado, ne znamo živeti polovično. Sedaj so dozorele razmere, rešitev človeka in njegovih Če se nam podrejo temelji, životarimo in umiramo. S da se tega konkretno lotimo. O tem smo se pogovarjali z problemov v Assisi predstavnike svetovnih verstev." Prazniki in godovi Zlahtnost šentjanževega dne Jože Košnjek z božičem se začenjajo čudoviti dnevi, na katere praz- pripisala čast prvega mučen- sta, ki je umrl leta 100 star kovanja novega leta. Verniki ca, bo praznoval v nedeljo. 100 let. Zanj pišejo, da je bil že od nekdaj nosijo na ta dan Štefan, ki so ga leta 33 strahovito mučili in do smrti kame- mu prazniku so ljudje začeli bo med njimi tudi Jezus, za praviti "šentjanževo". V sebi katerega je slišal, da je novo-nosi veliko žlahtnega, saj je rojeni judovski kralj. Umorjeni otroci so bili prvi muče-niki za Kristusa, Torkovemu prazniku pravijo tudi "pametiva" ali "tepežni dan slovesa od božičnega praznovanja in začetek priča- najmlajši, najbolj vzkipljiv, v cerkev k blagoslovu svoje dan", ko naj bi se otroci vendar najbolj zvest apostol, vino, ki so ga srknili že v cer-nujejo med Slovenci zelo pri- njali, je zavetnik konj, ko- ki je edini od njih spremljal kvi, obvezno pa na tešče ljubljeni svetniki. njarjev in furmanov, sodar- Jezusa do križanja in je skr- doma. Običajno je to najbolj- Jutri, 25. decembra, bo bo- jev, zidarjev, kamnosekov, bel za Marijo. V Sloveniji mu še vino. Na ta dan blagoslov-žič, spomin na Jezusovo roj- tkalcev in tesarjev. Na njegov je posvečenih nad 40 cerkva. Ijeno vino se imenuje "šent- maščevali starejšim za njihove udarce. V sredo, 29. decembra, bo praznik angleškega škofa in mučenca Tomaža Becketa stvo in najbolj družinski ter god žegnajo konje, sol in Bil je odličen pisec. V iz- janževec" in se pije ob poseb- (1118 -1170), v četrtek pa bo ljudski praznik med vsemi vodo. V mnogih gorenjskih gnanstvu na otoku Patmos v prazniki. To dan "preobrata krajih bodo v nedeljo prigna- Egejskem morju je napisal nih priložnostih. V torek, 28. decembra, bo praznik spomina na Sveto družino iz Nazareta. Katoli- luči", ko postaja dan vedno li na piano konje, jih okrasili Razodetje ali Apokalipso, praznik nedolžnih otrok. ška cerkev ga na ta dan praz- daljši in noč vedno krajša. Sveti Štefan, ki praznuje v in z njimi krenili po vaseh. preroško knjigo Nove zaveze Praznik je spomin na zločin nuje od leta 1970 naprej. V ponedeljek, 27. decern- in zadnjo knjigo Svetega pis- kralja Heroda, ki je ukazal Najprej so začeli častiti sve- nedeljo, 26. decembra, in bra, bo "šentjanževo", praz- ma, ki govori o Jezusovem pomoriti vse dečke, stare to družino v Italiji v 17. sto- mu je cerkvena zgodovina nik apostola Janeza Evangeli- drugem prihodu. Janezove- dve leti in manj. Upal je, da letju. 24 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 BOŽIČNA ZVEZDA Razgledi v Novi zavezi (Sveto pismo, Lj. 1985, stran 1055) Matej poroča o zelo svetli zvezdi, ki se je pojavila nad Jezusovo rojstno hišo v Betlehemu. Da bi to zvezdo videli in jo opazovali, so prišli Trije modri z Jutrovega, tj. iz Babilonije v Palestino. Morda Matejevo poročilo navaja resnični nebesni dogodek, ki naj bi se odigral in vzbudil veliko pozomost tedanjih opazovalcev zvezdnega neba. Ka'b ahko betlehemska zvezda J Vsako leto okoli božiča beseda rada nanese na večno zanimivo, razburljivo in nikoli do konca razrešeno zgodovinsko uganko: kaj je pravzaprav bila in kako je zgledala betlehemska zvezda. V DOŠtCV bi Prosen - Majo pitru in Saturnu prav takrat, i ....................................... Wn Qta nlanf^ta oIpHp na 7pm- lahko prišel o betlehemski zvezdi je bilo izrečeno veliko in med ko sta planeta glede na Zemljo na nasprotni strani kot Sonce. Takrat sta v najpri- "hirll Ir^Vcpn seboj zelo različnih mnenj. memejši legi za opazovanje tCALil iVcUVO^ll T- r • 1 1 1 1 M 1 T !• To bi lahko bila nova zvezda, z Zemlje. velik svetel ^ eksplodirala, kar pome- Jupiter naredi en obhod ni, da je nenadoma zableste- okrog Sonca v dvanajstih le- Dlaiiet ali dva ^^^^ ^^ polagoma zWede- tih, Saturn pa v tridesetih. ^ la z neba. V tem primeru ni Hitrejši Jupiter zato počas- ali Da celo več ^^^g^če ugotoviti datuma. nejši Saturn dohaja in ga ^ Lahko bi bil tudi komet ali, večkrat prehiteva. Takrat, ko Dlanetov ^^^ včasih rekli, "zvezda ga prehiteva, oba planeta ne- ^ ' repatica", ki naj bi se za kra- kaj časa opazujemo približ- ki bi bili hkrati tek &s pojavüa med ^ezda- mi. Leta 12 pr.n.š. je bilo na- delu neba. Planeta se srečata zelo blizu dnis ^^eč možno opazovati zna- na nebu. Tu gre za navidez- & meniti Halleyjev komet na no srečanje, ki se v tem pri- ob druseni na ^^^ ^^ nekoU- meru dogodi približno vsa- Ö ko prezgodnje za Kristusovo kih 20 let, kar je v vesoljskih nočnem nebu ta komet odpa- merUih razmeroma pogost Trije nebesni pojavi, od katerih noben ni kanditat za betlehemsko zvezdo: komet (levo), no v isti smeri oz. na istem in svetili skupaj tako močno, da de. Sicer pa tudi Matejevo po- dogodek. Seveda pa se vsako izbruh nove zvezde (v sredini) in kratkotrajen svetel meteor ali bolid na nebu (desno). ročilo pripoveduje predvsem o zvezdi in ne o kometu. tako srečanje zgodi v drugem ozvezdju in tudi ni ved- rovanje, da dogodki na nebu Takrat je Judejo vodil kralj odpravili v Jeruzalem, da bi V poštev bi lahko prišel no vidno s prostim očesom. vplivajo na zemeljske dogod- Herod. Bil je odvisen od se tam na kraju samem pre- tudi kakšen velik svetel pla- Posebno vpadljivo pa je na- ke. Tako naj bi se rodila as- Rimljanov. Zidje so upali, da pričali v resničnost svojih na- bi dali vtis silno ^^ ^^^ ^^ ^^^^ ^^^ netov, ki bi bili hkrati zelo blizu drug ob drugem na nočnem nebu in svetili skupaj tako močno, da bi dali vtis silno svetle zvezde. In za- videzno srečanje planetov, ko imata zanki na istem trologija, ki si je za nalogo bo temu stanju naredil ko- povedi. postavila utemeljiti odnose nec pojav oz. rojstvo osvobo- Tam so spraševali, kje je kosu neba. Jupiter je bližje med zvezdnim in zemelj- ditelja - mesije, ki naj bi spet novorojeni kralj Židov, saj so Zemlji kakor Saturn, zato se skim svetom, tj. povezati ne- vzpostavil staro kraljestvo, videli njegovo zvezdo na ju- svetle zvezde. In zanimivo je, da sta bila leta i^» ^^ ^^^ 7 Jupitrova zanka večja od Sa- delili zahodnim deželam, kot je, da bo prišel čas, ko se poklonili. Besede "na jutra- pr.n.š. na primer planeta Ju- turnove, mora Jupiter med sta bili Sirija in Palestina, ker bodo uresničile njihove že- njem nebu" kažejo na prvo Jupitrova zanka razprostira na večjem delu neba. Ker je besne dogodke z zemeljskimi. Takrat so Babilonci do- To upanje so spodbujale tranjem nebu (ne na Jutro-tudi State prerokbe. Zdelo se vem). Prišli so, da bi se mu 7 Dr n Š na ^^^^^ ^^ Satum, W sta se navi- spremembama od navidez- so ležale ob morju, ozvezdje y ^ * * * dežno gibala v ozvezdju Rib, nega gibanja v levo do navi- Rib, ki z Rakom in Škorpijo- Drimer ülaneta ^^^ hUzu. drug dmge- dežnega gibanja v desno zato nom pripada tako imenova- A r jnu^ Prav ta dogodek oz. po- kar trikrat na nebu prehiteti nim vodnim ozvezdjem v ži- Ije, že davno "zapisane v zvezdah". fazo velikega srečanja planetov. Medtem ko se je vmes Meseca maja leta 7 pr.n.š. zgodilo drugo (neomenjeno) Jupiter in Satum, ki sta jav bi še najlažje povezali s slavno betlehemsko zvezdo. Danes s pomočjo račimal-niške simulacije lahko kar Satum (podrobnosti sem izpustil, sicer pa poglejte sliko). V tem primeru govorimo o velikem navideznem sre- valskem krogu (zodiaku). Planet Saturn so imeli za sta se Jupiter in Saturn na vzhodnem delu neba začela približevati in sta postala vid- srečanje, so sredi novembra prišli v Jeruzalem. Matej poroča, da je bil kralj "judovsko zvezdo". Saturnu na zjutraj v ozvezdju Rib. Ju- Herod, ko je vse to slišal, zelo je bil posvečen sveti dan v nija sta se nekoliko navidez- hud in jezen ter z njim ves se navidezno z^^^^sljivo povemo, kje in ^anju(vbistvusotri).Približ- tednu (Saturday - sobota). Ko no odmaknila drug od dru- Jeruzalem, Zato je sklical kako sta se planeta-Jupiter in no vsako trinajsto navidezno se je Satum gibal v ozvezdju gega, v začetku oktobra pa skupaj vse visoke dostojan- Rib, so mislQi Židje na mož- sta prišla spet navidezno zelo stvenike in pisarje. Vprašal nost, da se bo zgodil kak po- skupaj. Nato sta se ponovno jih je, kje bi lahko bil rojen memben dogodek, še poseb- oddaljila drug od drugega in Kristus (grški prevod mesije šibala v ozvezdiu takrat gibala na nebu, ^ - 'se dmg drugemu navidezno Ri 3 vidna zelo p^bliževala in s tem odigrala tako veličasten in opevan ne- srečanje teh dveh planetov je takšno. Velika navidezna srečanja si torej sledijo vsakih 260 let. no tedaj, če se je Saturn sre-Ozvezdja, v katerih lahko čal s "kraljevsko zvezdo" - Ju-Na nebu se planeti premi- opazujemo navidezna sreča- pitrom. In prav takšna nebesna Sonca, mi pa jih opazujemo rej vedno druga. Toda pov- predstava se je odigrala leta 7 blizu drug besnip™ ^ Na nebu s drUSemU ^^^ krožijo okrog nja Jupitra in Saturna, so to- & ' rrji iiVi nnaTiiiAmrv rpi vpHno Hniai^ Tnrla nnv- se pojavila tretjič sredi decembra za okoli deset dni tesno dmg ob dmgem, a tokrat na večemem nebu. To povedo astronomski ra- z gibajoče se Zemlje. V prečno približno vsakih 800 pr.n.š. Sicer se je pred nekaj čuni, menda pa potrjujejo bistvu planete projiciramo let pa je oder na zvezdnem stoletji takšno srečanje teh tudi babilonski klinopisi na na nebo. Zaradi medseboj- nebu enak. Takrat se odigra- planetov v ozvezdju Rib že nekem kamnu. Če vse to pri- - odrešenik). Rekli so mu, da v Betlehemu, v Judovski deželi, kajti tako je pisalo v prerokbah. Kralj se je tega rojstva bal. V njem je videl konec svoje vladavine. Morda je Matej poročal o nih gibanj se kak planet npr. jo v času šestdesetih let tri zgodilo, a ni bilo vidno. Iz merjamo z Matejevim poro- tem tretjem navideznem sre- nekaj časa navidezno premika v levo, se nato zaustavi na srečanja v istem ozvezdju. Takšne nebesne igre so sive davnine je poročala le- čilom o čudežni zvezdi, pri- čanju svetlih planetov Jupitra genda, da naj bi se nekaj,ta- demo do nekih ujemanj. Ne- in Saturna. Tistemu, ki je nebu, nakar se navidezno vzbujale posebno pozomost kega zgodilo takrat, ko se je kaj tudi zvemo o psiholo- opisal ta dogodek, pač ni büo premika v desno, se spet za- ljudem že zdavnaj, saj so se rodil judovski zakonodajalec škem učinku velikega sreča- do tega. da bi opisal nebesni. ustavi m se potem ponovno navidezno giblje v levo. To se bolj spoznali na zvezdno Mojzes. Zato ni bilo nič ne- nja planetov na nebu. V Ba- tj. naravni pojav v vseh nebo kot mi danes, pred- navadnega, da so posebno biloniji so iz tega vpadljivega podrobnostih, ampak ga je nadaljuje iz leta v leto. Zara- vsem pa v bolj južnih deže- učeni ljudje zelo prisluhnili, nebesnega pojava potegnili dosti bolj zanimalo zgolj di spreminjanja smeri teh lah, kjer zvezde sijejo veliko ko se je razširila vest o veli- naslednji zaključek: mesije- rojstvo mesije, povezano z navideznih gibanj planeti naredijo razne zanke oz. zavoje na nebu. Do teh pride pri Ju- mocneje. V Babiloniji so se ukvarjali z astronomijo. Nastalo je ve- kem srečanju planetov Jupitra in Saturna na nebu v ozvezdju Rib. vo rojstvo bo prišlo takoj ali nebesnim dogodkom. Zato pa v kratkem času. Zato so se so vsi opisi tega dogodka opazovalci zvezd nemudoma nejasni, megleni. ; V «S. GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 EKONOMIJ i stefan,zargi@g-glas.si 25 GOOD^fVEAR J O 0 Ti 1 GOOD/VEAR Sjoulki K/^ULDA ^EBŠCA Nad denar ša ami Kmalu dvosedežnica Letošnja novost na Soriški planini so tudi naprave za delno zasneževanje smučišča. Ana Hartman Soriška planina - "To sta za smučišče zelo pomembni pridobitvi. Takoj zatem bomo začeli dograjevati prenočitvene kapacitete, saj Soriška planina trpi zaradi pomanjkanja stacionarnih gostov," pravi direktor turističnega centra Soriška planina Franc Golja. Zgornji del smučišča že zasnežujejo, začetek obratovanja pa je odvisen od vremenskih razmer. Prvi začetki obratovanja smučišča sežejo tri desetletja nazaj. Četrto leto je v lasti Sistem umetnega zasneževanja in nova dvosedežnica, ki treh fizičnih oseb, med kate- jo še gradijo, sta za smučišče na Soriški planini pomembni rimi je tudi Golja, ki pravi, da pridobitvi. / foto: corazd kavCič mu kot domačinu ni bilo vseeno, kaj se dogaja s smučiš- niso pa bili uspešni, češ da v čišče obratovalo od novega čem. Na Soriški planini raz- občini Železniki smučanje leta do sredine januarja, pri- ' i ) V^ • T M t • "1 r "' t ^ 't J • ' • O A' ' f-x. •.C» • polagajo z 20 hektarji smučarskih površin in tremi vleč- ni perspektivna dejavnost. "Sredstva so razdelili med vabili pa so nekaj več kot 20 tisoč smučarjev. Golja upa, nicami. Gradnjo dvosedežni- gest velikih turističnih podje- da jim bo letos narava bolj ce bodo zaključili v letu tij, ki imajo tako ali tako že naklonjena. 2005, Golja upa, da še v tej smučarski sezoni. Vrednost dovolj denarja. Takšna stra- Kot eno izmed večjih sla- tegija razvoja turizma je da- bosti smučišča navaja slabo celotne investicije znaša 240 leč od nekega strokovnega cesto iz Podrošta proti Sorici, milijonov tolarjev. Varnost dela, saj so se odločaH na za katero pravi, da skoraj ni na smučišču naj zaradi tega ne bi bila manjša. Imajo tudi osnovi politične orientacije kandidata," pravi Golja, ki več primerna za promet. "Imamo pa vsaj dober do- dve homologirani progi za ocenjuje, da bo letošnja sezo- stop iz bohinjske strani," je FIS tekmovanja. na uspešna, če bodo uspeli dodal. Uredili so tudi progo 'Imamo pozitivno bilanco. pritegniti več kot 30 tisoč za sankanje in osem kilome- Kakšnih večjih zadolžitev ni- smučarjev. "Mislim, da nam mamo, se pa soočamo s pro- bo to uspelo, saj so snežne blemi pridobivanja sredstev razmere zaradi topov sedaj za večje investicije," pojas- veliko boljše. Tudi cene vo- trsko tekaško progo po gozdovih Jelovice. Za gostinsko ponudbo skrbijo v gostišču Macesen v Sorici in v bruna- njuje Golja. Prejšnje leto so zovnic so ugodne, poleg tega rid na Soriški planini, v kate- se namreč prijavili na razpis pa smo eni redkih, ki smu- ri je tudi 40 postelj. V pri- za nepovratna sredstva iz ev- čarjem nudimo dve- in triur- hodnje nameravajo dograditi ropskih strukturnih skladov, ne vozovnice." Lani je smu- tudi prenočitvene kapacitete. S Šalami, ki govorijo o denarju, se da tudi zaslužiti. Največ šal o skopuških Gorenjcih, ki nasmejijo, a jim nihče ne verjame. Boštjan Bogataj Ljubljana - Celoletno izbiranje najboljše šale Družinskega delničarja in Gorenjsko borzno posredniške hiše je zmago prineslo Kranj čanki Maji Gorenc. Več kot 2000 avtorjev je poslalo okoli 6000 šal. Vsak mesec so v uredništvu izbrali po tri najboljše, izmed vseh pa so nato izbrali zmagovalce. Odločitev za priključitev izboru v GBD je bila hitra. "Menimo, da je smeh pol zdravja, mi pa poskrbimo za poslovne Maja Gorenc iz Kranja je zmagala s šalo z naslovom zadeve - denar," je na razgla- Religija, sitvi resoiltatov povedala pred- sednica uprave GBD Ani Kle- Magda Hočevar iz Žužem- tako menčič. V Družinskem delni- berka, ki si je z Osmrtnico pri- zato je uspel," je povedala čarju pa so bili zelo veseli od- služila 25.000 tolarjev. živa na manj resno temo in Zmagovalka Maja Gorenc simpatična Maja Gorenc, ki Da ni. tako kot večina. Doslala bodo takšne akcije še priprav- nam je po razglasitvi rezulta- šale o Gorenjcih, Tudi sama Ijali. Zmago za najboljšo šalo tov povedala, da zelo rada so- se vicem o Gorenjcih rada in 100.000 tolarjev si je pri- deluje v raznih nagradnih ig- nasmeji, a ve, da ti sploh ne služila Maja Gorenc iz Kra- rah, zato se ji ni bilo težko držijo. In nagrada? "Denar nja, ki je poslala šalo z našlo- odločiti za sodelovanje pri iz- mi bo v teh predbožičnih in vom Religija. Drugo mesto biri najboljše šale o denarju. prednovoletnih dneh zelo (50.000 tolarjev) je z Jaslica- "Novembra sem poslala 10 prav prišel. Nekaj za darila, mi osvojila Milena Jordan iz šal. Zmagovalnega sem že še bolj pa za silvestrovanje," Slovenske Bistrice, tretje pa dolgo poznala, očitno pa ga nam je še povedala Maja. KRATKE NOVICE Kranj Obratovanje bank pred prazniki Združenje bank SIovenije je sprejelo sklep o enotnem zapiralnem času med prazniki, ki bo veljal za vse slovenske banke. Tako bodo banke danes, 24. decembra, in v petek, 31. decembra, odprte le do 12. ure. S.Š. Kranj Padec cen naftnih derivatov V torek so se znižale cene naftnih derivatov. Neosvin-čeni 95-oktanski bencin je cenejši za 8,5 tolarja, liter po novem stane 196,70 tolarja. Prav za toliko je cenejši tudi neosvinčen 98-oktanski bencin, ki sedaj stane 201 tolar. Liter dizelskega goriva po novem stane 195,60 tolarja (5,20 tolarja manj), kurilno olje pa je za 5 tolarjev cenejše in stane 118,20 tolarja. S.Š. SREČNO 2005 vam ze 1 tel.: 04/257 7270 Vabimo na silvestrovanje z ansamblom MIX MARJAN MARINŠEK s.p , Glavna c. 2, NW ^ «J. t. t - v. E NE ZEBr Priskrbeli var olje po najuf Brezplaii 080/ EKOL d.o.o., Laze 18a, 4000 Kranj, e-poito: komerclala@6l(ol •Si Xbliteb (t D ^ UJ <0 OJ Zaposlimo več voznikov E kategorije za vožnjo vlačilcev, z ustrezno izobrazbo in i izkušnjami v mednarodnem cestnem prometu. Bliteb Lauenborg d,o.o., transport in logistika, Kolodvorska 4, 4000 Kranj, tel: 04 280 44 00 I CO o d •o z CD \ 26 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 EKOLOŠKO KMEHJSTVO Še lepši za praznike ter najbližnje Vso lepoto za božične praznike in praznovanje novega leta si lahko pripravimo kar sami iz preizkušenih, večinoma domačih naravnih pripravkov, V "copranju" lahko začnemo s tonikom za oči, ki ima precej skromne zahteve glede sestavin in priprave. Potrebujemo četrt litra destilirane vode ter po pol čajne žličke žajblja, sme-tlike, rožmarina in koromača, ter ščepec črnega čaja. Med pripravo vodo skupaj z drugimi sestavinami najprej segreje-mo. Ko mešanica zavre, jo umaknemo ter pustimo še 10 minut. Tako pridobljen tonik prefiltriramo ter z njim napolnimo steklenice. V hladilniku je obstojen osem do deset dni. Po obilni praznični hrani se bo prilegla maska iz ognjiča za mastno kožo. Ognjič ima tudi zdravilne učinke, kot so dezinficiranje in proti vnetju. Zanjo potrebujemo 7 gramov čebeljega voska, 5 gramov kakavovega masla, io gramov lanoli-na (dobimo ga v lekarni), 25 gramov ognjičevega olja in 30 gramov ognjičevega poparka. Lanolin, kakavovo maslo in vosek stopimo v vodni kopeli v posodi, dokler ne posteklijo. Dodamo jim še ognjičevo olje in segrejemo, istočasno pa v drugem loncu segrejemo ognjičev poparek. Mešanico iz vodne kopeli nato med počasnim mešanjem zmešamo z ognjičevim poparkom. Vsem, ki so se pripravljeni srčno boriti proti suhi in občutljivi koži, pa ne bo vzela poguma priprava kreme iz šent-janževke. Zanjo potrebujemo 4 grame kakavovega masla, 5 gramov čebeljega voska, io gramov lanolina, 15 gramov šentjanževega olja, 20 gramov olja aloe vere, 15 gramov rožne vode, lo gramov encijanovega ekstrata ten5 gramov čaja iz koromača. Lanolin, kakavovo maslo in vosek stopimo v vodni kopeli, dokler ne posteklijo. Mešanici dodamo olje aloa vere in ognjičevo olje ter segrejemo. Istočasno v drugem loncu segrejemo rožno vodo, encijanov ekstrat ter ko-romačev čaj. Mešanico iz vodne kopeli nato počasi zmešamo s tisto iz lonca. Tudi postopek uporabe kreme je nekaj daljši: ko smo kožo dobro očistili s čistilnim mlekom, je potrebno masko zelo debelo nanesti na obraz, vrat in dekolte. Pri tem oči prekrijemo z vato, namočeno v tonik za oči. Po 20 minutah masko odstranimo z gazo, navlaženo v topli vodi. Za nadaljnjo nego obraza uporabimo tonik za obraz in nočno kremo. Uroš Brankovič Ne za nižjo ceno mleka Skrbi nas, da se bodo uresničile evropske napovedi o nadaljnjem znižanju odkupnih cen mleka, medtem ko se bo letošnje znižanje nekako izravnalo z evropsko subvencijo, pravi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk. Matjaž Gregorič nekateri kmetje opuščajo ..............................................................................proizvodnjo in se preusmer- Letos je bila zelo vroča pro- jajo. Če bo do tako velikega blematika odkupna cene ml- znižanja za okoli 20 odstot- eka, nekatere slovenske mle- kov vendarle prišlo, bo to kame napovedujejo, da bodo imelo usodne posledice ne za liter odkupljenega mleka samo za evropsko govedore- plačevale še manj. Kakšno je v zvezi s tem stališče zborni- jo, ampak za celotno kmetijstvo. Letos smo pri nas došeće? gli možnost pretvorbe kvot, "Imamo pogajalsko skupi- največji problem pa je kolino, ki deluje že eno leto, vseh činsko majhna proizvodnja podrobnosti dogovorov z na kmetijah in tisti, ki bodo mlekarnami ne sporočamo hoteli preživeti, bodo morali javnosti, ker gre za poslovne povečati proizvodnjo, vendar zadeve, ki jih ne želimo po- jih bodo omejevale kvote." njem letu uspeli dogovoriti, da bi to delo opravili naši svetovalci in že takoj lahko odkrili morebitne napake. Sem in tja se tudi zgodi, da naš svetovalec naredi napako, vendar gre v več primerih za pomanjkljivo dokumentacijo vlagatelja, na primer, ko se pri vlogi za isto zemljišče hkrati pojaviti lastnik in najemojemalec in v tem primeru sta obe vlogi zavrnjeni. Kmet se sicer lahko pritoži, a postopek traja več mesecev in denar dobi z zakasnitvijo. pularizirati, če ni nujno po- Pri uveljavljanju subvencij Peter Vrisk/f0T0:C0RAZDKAvčič Glavnina kmetijske politike trebno. Cena mleka je bila prihaja do številnih zapletov je sicer predpisana v evrop- znižana za 2,47 tolarja, toliko zaradi nepopolnih ali napač- kmetijske trge in razvoj po- skih aktih, glede uredb, ki jih kot bo v prihodnjem letu tudi no izpolnjenih vlc^. Ali oce- deželja končno strinjala, da bi piše naše kmetijsko ministr-evropska subvencija, da se bo to nekako izravnalo. Mi njujete, da je število zavmje- naši kmetijski svetovalci po- stvo, pa zbornica venomer nih vlog tudi posledica slabe- datke vnašali neposredno na opozarja, da bi bilo dobro, če ne pristajamo na znižanje odkupne cene mleka, dejstvo je, da se sicer zaradi poviša- ga dela kmetijskih svetovalcev? terenu. Zdaj kmetom le pomagajo pri vnašanju poda- bi jih pregledali skupaj z našimi strokovnimi sodelavci in "Občutek je res tak, da je tkov v pisne vloge, ki jih po- predstavniki agencije. Žal pa nih stroškov cena trajno zni- zavrnjenih vlog res ogrom- tem pošljejo na agencijo, tam so v teh uredbah pogosto do- žuje. Seveda pa nas skrbijo no, vendar stanje ni tako pa začasno zaposleni štu- ločene nelogičnosti, ki zelo napovedi iz Evropske unije, črno. Prepričan' sem, da bi dentje lahko naredijo napako zapletejo izpolnjevanje ob- ki kažejo, da naj bi cena mle- bilo napak pri vlogah bistve- pri vnosu in teh ni tako malo. razcev in zato se tudi pojavlja ka padla na 22 centov. Mi no manj, če bi se Agencija za Upam, da se bomo v prihod- veliko napak." upamo, da do tega ne bo pri- _ šlo, saj zadnji podatki kažejo, da se viški mleka v evropskih državah zmanjšujejo, tudi Zaradi obnove brez dobičica unevue NOVICI , ^ n . letnik 2004! HEVERjeTNOS,T. letnih 20041® v OP " , " everie«» ,eto «0051M»^ .,eprli»l"' " „ „ v« > -1 j. • « J • «1 m*' A V • ' »V" I . '7< iv < • i®: v ^^ • v. i »'I '1 s 6 •yJ». -V :. S" m. v V <~>0 ^ 2 n N D 0) 'S 8 ? iS o o »o >o B B 2 000 000 00 cd o ^ 0 o S C 2 « N a ci) CSJ E o o o <0 CM C o E C "D O r- o ORo o o co CO CO ^ o T3 CÖ •O o C ..000 ii .s .E S (O »M >W 000 a a a 000 ^ CO CO CO !3 iS ^ CO CO >U C C B 2 -I ^ g 0 C cg CO CO N 1 § § o o C C CO CO CO CO s s <0 C\J -- m o CSJ o "»t CM . ® S QC CO ■ 00 g CO ^ (d a CO /vc « CO •=• (J) CO rr o o CM ^ ^ rJ cd cm . ® ^ CO .S O O) >ü CM CO »Ü o CO 0 > o . w 1- CD CO ^ >C0 - -K 5 □ D ž X g o o u o 0) n. > o) « 00 CO ^o CO m o o (O ■o (Đ o ■o o.— CO CO r- ° o S iS « b ^ • ^ tf) o -o. CO CM - CM O) o uj (O < uj o (O oc k 5 <3 a uj (O o QC Q. o cd" -o C3) o ^ CO o »o N. . := C o CO g CL ^ ^ CO CO (D 2 a o o CO CD C S O) >o o C g) a CO = N t) O P S rt CO .E P CO O S CO "O O) o 0 a ^ P -o ^ § S C •C s s CO a 5 0) 0) 5 N ■O ^ o 'O S ^ n CO S 0) •o CO N CO = D) CO 0) CO O 0) n >0 o T3 O d) a o .X 0) N O) C 3 a-o O .E •g) Ü C 0) »N (D "O iS CO S o o. ^ ^ .E o ž 5 o o o (D Z >N O •D a r» CO O N b o O. (D P ^ •t O C > o ® w s o o CO P a (D C CO C o E CO s 0 1 <0 g * CO * a 2 o. CO p CO o a s C CD E CO N 73 O 2 c iS os 50 O > (O c >0 (O uj 03 »O o o o uj KO o q. (/) o o) D 0 CÖ 1 0 rt-i 5 3 rt p u> o n c^ o g rt o Q. iS _ o >V) o ^ "o c rt rt c S" E C rt -- 'O '5 _ o d I o o) E T3 7 c^ g I C 0) »Ü I § (D 1 jO o N 5 C o o) s _ »CO rt CO > p 0) •= o ü C rt T3 CO o "§ CO ^ 3 >0 CO C > C rt a > CD rt o 0) E o ö a (O (D C/3 ^^ O C 73 g rt C 73 0 E o C 0) »N CD "o O E ? o o a rt* > E Ož o c rt CO 'i rt :3 rt ^ a (D N CO C • C rt O. p C rt 'O I č C a ^^^m S rt N ca I .i rt" E o. o rt a N I ^^m CD 0) CO C rt •o 0) c: g .2. O ^ >0 n a ? o E n o a> f3 jg fS iS I ü cb n rt >0 o o ■d >0 o -i •C o >o rt ■Ü rt a 0 C 0) 1 C rt" co ■C rt ■ C rt I o a> E o a co o I« o E «J >0 JS o C -g 0 O) rt 0) »O co O C O N -O (D E 2 Ä >ü t' ^ CO o E n o •S »» g o rt >Ü CO 5 o O rt co C co o o o o E o o C 0 0) Ü rt 1 to "o 2 a 0 »čj o E o o C >0 to o s CD 'o ^ o C/) 0 o- 5 >N 0 "O •e = .i= 0 rt g) 0 1 0 >o co -9 ^ O > .0 0 -Q >o O a c 'o ^ »o O co ^ 2 E ^ O 'ČT 3 »o rt a o LO O co •QT .E •5* "d >Ü iS 0 O a 0 = ^ E 'CO ■5 #to Ii >8 ti5 O rt 0 ^00 -o o O :=? O O C rt g o 0 s C "d rt p C t3 .2l ii 1 ^ »o a E rt »o C co 3 O I 0 CO >o •C co UJ z 0 H (/> OC ■ H 5 »o Q. H (/> 0 N UJ C > 0 03 >U 0 z • 0 « a 0 ^ UJ UJ (/) C 0 — C >Ü C -O fc O s Č0'8 II 5 O o. « 0 cc .E C rt .si ^ ^ ^ O fe O a, rt 2 ^ O) a 0 0 rt _ o rt « to ^ o ■§ ^ ^ •s? -O 5S rt uj (O < uj z »o £ D uj (O o uj cc :E >0 C O SSS to - o 0 CO 'u rt 3 o N Q. T" ^ CO 0 ~ "o >ü rt n rt o C rt S o O 5 i I co Ü C s 0 _ ä «J q. >0 S II ü g 3 0 - rt Ä ^ - N »co co 0 >o od 0 >0 ic N JS 0 2 c ^ 0 »o 0 O •E o 2-0 o 0 rt 3 o 2 -o. ^ 8 « g O rt -C 'čT '^rt o f3 co 0 CO co 0 ii »o ^ co rt o Is w rt N ^ o rt 2 ^ o «O 2 J? CO co E 0 c 3 1 cd o E h B >o rt o U o S i s 3 > 'EB rt co '3 "O Ž 2 "O co Eä 0 C 1 0 E rt Ä Ž 2 S a »Ü o 5 C rt B o .0 cb co rt š »Ü o C 0 rt o S'to £ E a 0 0 C rt ^ a rt N N C — C) 0 »O Ü »CO 0 >o o 0 I " rt Ä N to S p co 0 ^ »Ü 1 a '•i I 2 tS ^ »Ü h__o ® .5 j 0 T3 2 a a I rt 0 rt iS 'C co 3 0 rt = = 3 rt i co 3 "O s a ■D 0 co 0 E 0 0 0 •D C O ^ CO O E iS 0 ^ E C o. o rt CO O 0 C >o 0 rt > o> X) 0 O C rt rt ^ "2 > č ^ iü C .2, O m C -D N UJ (n < UJ »Ü oc 3 < < 3 o o 0 »Ü CT) < < gc ffi O Q. ^ Ul Q. O o Q. 0 a cO CO C 10 N ° E CO O a O O co I rt rt 2 0 c^ž I 0 i - 'O ? >S C .g si ^ o rt 0 73 N rt a 0 0 C rt N 1 a 0 i Q. O a 0 k ■D O a 9 ^^^^^ O to 0 E S rt" 1 a rt O) 0 C 0 CO rt N d) >ü O C 2 a rt C 0 co ■C 3 O E 0 a co C C 3 rt »o "O 2 ^ C 2 "O C a 0 C N O a rt* 0 E rt O) 0 rt i >co E "D 0 0 E 0 C § rt 0 rt '2 C O 5 0 0 a I a 0 O a co ^ O o .g to E 0 co 0 n 0 co O 0 ä o rt čo" 73 O n O co 0 ■s »O 5 o 2 co O 'rt' co 2 Q. N 0 E O 0 .E C 'O rt C 0 »o O C 2 Q. I a UJ < rt C rt 3 N >0 0 J? ^ Ž rt O 0 0 W to O -2 O = S >t) O) rt o co X} 0 o E 0 O 0 »Ü cd rt "D N oc O rt 73 rt O n >0 O "O O N O < OC N co O C iN O 73 < 0 C P "O •D 2 KO f3 S II iS o 0 'S) 1 « ^ a ■C ® rt ^ f ž li C 2 "'S .h 0 o 1 ^ i O ^ 0 . E E 0 E 1 "I 0) .0) rt S 'C 25 a > N iž m ^ n o 0 C co 2 O a 0 0 o O C 2 a "O rt ii N »o 11 •I- s C* 'Ü o o 3 -O 'c 0) rt « '3 co 5 o .<2. E § 03 N -g rt 'Ü 2 O co E > -2 0 ® • iS J? r «o ^2 C C o .E ^ > co »o o >co ss v 28 KAŽIPOT info@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 Škofja Loka in Darja Švajger. Dedek Mraz bo tud» letos sprejel pridne otroke. Sprejel jih bo v torek, 28. decembra, ob 17. uri, na Mestnem trgu, pol ure kasneje pa jim bo voščil v kinu Sora. Sledil bo ogled risanke Ledena doba, po njej pa se bodo lahko otroci še pogostili. 30. in 31. decembra bo na Mestnem trgu od 8. do 13. ure potekal novoletni sejem. IZLETI 22. novoletni pohod na Kum Kranj » PD Kranj vabi svoje člane In ljubitelje zimskega pohodniš-tva na 22. novoletni pohod na Kum. Pohod bo v nedeljo, 2. januarja 2005. Na pot se boste podali z vlakom z železniške cr S. SLOVENIJA XXI. TRISTAR 2004, 27. - 29. 12. 2004 ITA - FRA - SLO - Jadran (HN), SČG NAGRADNI KUPON I UJ IME in PRIIMEK NASLOV X Z nagradnim kuponom dobite brezplačno vstopnico za tekmovalni dan. Vstopnico prevzamete na recepciji pokritega olimpijskega bazena v Kranju ali na blagajni prodaje vstopnic na dan tekem. Vsak kupon bo sodeloval v vsakodnevnem žrebanju za praktične nagrade Vaterpolske zveze Slovenije. Ponedeljek 27.12.04 18:00 ITA • t JAD (HN) TEKMA 19:15 URADNA OTVORITEV TURN RJA 19:30 SLO FRA TEKMA Torek 28.12.04 18:00 FRA JAD (HN) TEKMA 19:30 SLO ITA TEKMA Sreda 29.12.04 09:30 FRA ITA TEKMA 11:00 SLO JAD (HN) TEKMA 12:15 ZAKLJUČNA SLOVESNOST postaje v Kranju, ob 6.06. Pohod bo ob vsakem vremenu. Obleka in obutev naj bosta času in vremenu primerna, ne pozabite na gamaše in palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika (ni pa nujno). Povratno vozovnico za vlak do Trbovelj si pravočasno kupite na postaji v Kranju. Povratek v Kranj je predviden okoli 17. ure. 6. novoletni pohod na Blegoš Gorenja vas Planinsko društvo Gorenja vas organizira 6. novoletni pohod na Blegoš, ki bo 2. januarja 2005. Start pohoda bo pri podjetju Marmor na Hotavljah ob 8. uri. Pohod bo traja 5 ur. Obvezna je planinska oprema. Vpisno mesto in potrjevanje bo pri Izgorcu v Čabračah, kjer se boste lahko okrepčali s toplim čajem. 31.stran Rodio Tfigiciy ® Prvi 9IQ/ CorenJ/ke^ Prvi glo/ek CorcnJ/k*^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice. 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Ažman, d.o.o., Lesce objavlja prosta delovna mesta: 1. MEHANIK VOZIL m/ž 2. VULKANIZER m/ž 3. POMOŽNI DELAVEC m/ž Pogoji: - Pod točko 1. in 2.: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniško dovoljenje B kategorije, zaželene delovne izkušnje - Pod točko 3.: najmanj končana osnovna šola Za mesta pod točko 1. in 2. bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesecev in za mesto pod točko 3. za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška ul. 1, 4248 Lesce. DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA Vloga za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (določenih v pavšaiu) za davčno leto 2005 Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04) je bil objavljen dne 20. maja 2004 in je začet veljati naslednji dan po objavi, vendar pa se večina njegovih določil začne uporabljati 1. januarja 2005, med drugim tudi določbe v zvezi z zavezanci, ki bodo davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavljali z upoštevanjem normiranih odhodkov (določenih v pavšalu). Stari in do novega leta še veljavni Zakon o dohodnini omogoča samo nekaterim davčnim zavezancem, da se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, novi Zakon o dohodnini pa možnost takšnega ugotavljanja močno razširja, saj se zanjo lahko odločijo vsi tisti davčni zavezanci, ki bodo kumulativno izpolnili naslednje trf pogoje: - zanje ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, - njihovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 milijona sit, - ne zaposlujejo delavcev. Zavezanec, ki izpolnjuje navedene pogoje, lahko od davčnega urada, pri katerem je vpisan v davčni register, z vlogo zahteva ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: - Ime in priimek, naslov prebivališča (naselje, ulica, hišna Številka, poštna številka in ime pošte), davčno številko zavezanca; - navedbo dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja; vpis v evidenco ali razvid po posebnih predpisih; - izjavo, iz katere je razviden znesek prihodkov iz dejavnosti, ki Jih Je zavezanec dosegel v obdobju od 1. novembra 2003 do 31. oktobra 2004, in izjavo v zvezi z zaposlitvijo delavcev. Zavezanec vloži vlogo do konca decembra 2004. Davčni urad bo vse prosilce, ki bodo izpolnjevali pogoje, v davčnem registru označit kot zavezance, ki se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. O tem bo vsak zavezanec v začetku januarja 2005 po pošti prejel posebno potrdilo. Cilka Habjan, direktorica i-š d) It 0> (D "D O 0) D) S O O O (D C B p CO CO •o o B CT f O O) •D CT C fi)" c' o< (D 3 O O » ® S 3 (D 9 i O (D O. O ? "O s I o 2. 0) ^ EE. s o O CD < N Ö D Ä O 9: < "O ? O iS 03 m o B I o Q. I cp S cd O Ö T? w S tt co« » o- CO Q) f-cd n 3 K) C • o. P O ro o 00 d o o E s < cd D cd 3 CO O O s ŠSf i Q. g-o 5 N> 3 C o fi) 0) o Ü1 w o« CO cd 00 N Ol 0< 3 o 5" "t" cd X "O 31 m z o o m s o m a o o o 09 m 3 cd 3 cd cd * cq« O) S D cd O co cd O* cd ■D O O. •g O a (Q o cd O co cd cr cd Ö- N g. ^ O o o 3 o 3 o 2. o ?r O — 0) ^ T3 © I i p S" S" N cg, cd cd S" S ^ -D cd d) rs N "O Ö 2 cd (O a> O a 09 sr CO 9 N« (O* O N (Q (O Q O cr o o 3 03 O O o cd o O- O ß) o u cd g §s§ 3 £ cd" s "O čB cd n ■O (/>'< 3 o' co 0) 0 a co 1 2 3 cd cd cd o Q* O' 3 ^ O cd "d O 3 O' n cd co cd O O •D 03 "O 5« O 03 cr 2. S ^ 3 c cd ä c 5 ■O O 3' o. ® 5 12 0) cd o< S8 3 o cd c iö •o CO N 2. Ö ^ CO I g -8 X "O o O s 3 3 ^ fS ^ 0) s o« 3 cd fi> co cd D> ■O čB a "D š' 3 cd 3 0 CT 1 CQ 2." &) cd 3 tt c ~ ■D 3 o cd 0 cd o - cd n' "o S"! 1 cd ^ O ^ CT s. 0) o. 3 «I ČB i B II co tt cd = % 03 ^ ■D ^ O 0) o« ^ cd o < CO tf 3 ct fi) O C0< Ö3 B O ^ o O B co - = o« ® g 3 9 NJ cn Q. cd 3 cd co cd O c n D3 ■O ĆD S ^ ö> TT c Si. is ^ cd O W CT o< ~ S- cd ^ ^ O« § § 5. 0) w 2 tt cd 03 .. 3 O-o o o CT B N N 3 3 cd cd co co cd cd c c 3. 3. S5. Ä O« Ö« 3 3 cd cd 0) O cd c 3. co ö« 3 cd co cd O co< 3 ro Ol CO I Ol 05 Jß ro ® cn::: P + ro co ^ ^ 3 % C0< 0> 0> D) co co cd cd S S • • ■D "O ČB CD O« O; I" I x x cn li oi X X < ^ ČB a> a CL O CO o cv S" o CO 3" o« g" TJ o § 3 o "D O > X c/) o- > O) u ■ cd m m o O O O DO m "D 3. ' co CD O 2. s. as 0) O s." = ö< "D 03 O ^ o. co ct cd S. O 0> TJ II to' ■O t! n o. 3 to to O' (O to •D O •D O co 5" •9 CO o« cd 0 0 3 to 0« v CD H 0 .C H co C CT D 0 3 0 to 0« &0 Z 0 3 o< g Q. 2 m 00 3 0 % — CO C CT Ä ■O X (/) > m I X 0) o m > (O m T) 0 1 2 o o o CO ■D X m 0 o< 1 I ■ • CO- s O to "D to 3 cd' (/y cd n< c0< O« • 4 ■O O cd O. cd O co O cd S =: o Ä Z' O Ä w N 3 o • ^ Q, O. R' o 5 N« (D ^ cd' T3 < § ^ to o co« CO o« s-to ® ^ g 3 cd 3 o CT ^ O ? O CT to co« o« 0 3 to cd to co cd cd (d to cd (d to cd O S" C Q CO to ■o 3 o 03 to O ä co cd - CT s: to co c o CD ■— O cd to a O. 0 co 1 to" 3 o' 3 "o (d o to o p S" S co< ^ o« to ^ 5 3 o to o co cd ^ g: • O 3 O cd O O« to o. n O ćd Q, to to co« 3 ĆD to < co 0 0 co 0 CT D. % o« 3 to co« ćd to 3 cd co cd 0« i I to cd < S ^ c cd B ^ Q. < S i o to _ CO o. to g^ co II to CT Q. Ci Z to cd 0) § ^ = CD 03 to to ^ Q. to' "o s Si 3 co s - o co CT O Ii S-0_ 0) n< 5? o 3 Q. to O o« p Li ^ O » CT to O' to to ^ Q. 0 3 to 0« O O 3 CT S' 3 cd to 3 O g co ö« er.-o _ ^ čB to ^ Q. ^ ct co O c CT to" I O to 3 w ö« I 3 =5 s 8 3 <' CT 'O cd cd « 8 O 0 ^ cr 8 3 to o o co to S 3 CD S CD cd 05 to -o c cd E S" O CT s O cd Q. o to D. ^ to ct co ■ § S" 2. o- 2: O Q 0- to to Q: = ^ 3 o cd W CT ^ e! c^« cd co. ® Ä cd cd CT S O t ^ tj O d > 2 O g > O o a cd 3 cd' 3 o cd 3 cd co cd O čd 3" ro Qi cd g o 3 ct o CT i- o 3 O« O O CT. to o« to to CT S <2. CD o 'rs ^ o^ cd C® ^ _ 3 cd cd to O. a O-o n« s 3 cd 3 CD (D Ho ^ r* o 03 i.- g 5" ^ • - g" 3 o Z CT 3 to I co cd to o; cd i i« o co co ^ o cd o« CT O co ČB a c o" c a cd cd S S 3 co C« o cd ° co CT oT O C i. I 2: 9- O CO 5S-0 to D. o cd ct 'S i 0 o§"S- a 2. ^ o CD S. O ® —• P 3 m cn m O' O TJ O X o o< o o TJ O' > X (/) o« > CO cd ž ^ X 52 m m s O > m m N _ > 2 UJ N 5 o ■o 5 X > m o ii z X m > O > O m X > (O N' c ČB _ to • « O m D CO 11 o g Lk O ro ro CO o ^ o \ O O- CT CT 3. ^ ČB a 0 3 0« CT O 3 O« O« ^ 5" g cd to C p a t» 3 S o o« si ^ 3 to cd w 3. to co 3 S cd' oT o- ^ o 8 Cf o. • o 3 S' 03 =:. B -o to to o< to n cd to = CT CT B cd O co cd CT p to co cd co — cd "o 3 O 0 čo« co^ cd CD 5: co' co« g cd O čd 3 cd to to CO 3 g- to 3 i. i O O co m n O a 0 o« 1 to o. to cd co to" O co CO CT N ro CD Q_ §11 - o = ro N i? ^ S« o o cd CO o« § 3 to o — CT S" ® 12. (D O et CT O O' ^ ČB S 0 co ä o S: O to iS C 9: < 2-O r co« (o cd Ü1 3 o o« cd •s Q: cd cd to to cd to q. n cd ^ to 3. O Jß. ? Öl K o o B co X cd to o u CT ČB o o« s to 3 B" 3 to CT O co cd CT cd to O« O CT O« 3 cd ro o 01 « cd O. CT 3 cd cd < N «I O to = o o. co ct to B to sr cd -I CO 3 to cd co 0« cd cd O 3 CL o co % o to a =.• o — n« n' = •o cd O 3 O CT cd o« CT ČB Q CT B 3 co to o O o- o K B cd o. O o to o a o N o« 3 cd < cd_ 3 to co cd o. o. to CT o o CT to' o ß O: cd to o. 3 cd 3 S co o o ČB CO B 3 ro 5 a m CO o o X m CO m co< ro # x fO o o i GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas.si 29 Kaj bomo kuhali in pekli ta teden Božič družinski prazni Letos bodo tako božični jega piščanca, zajčka, jedi, ki kot novoletni prazniki kaj jih imajo v družini radi. Za-kratki, kajti oboji padejo na kaj ne bi za ta dan pripravili soboto in nedeljo. Naporni bodo, brez dvoma, saj zaposleni ne bodo imeli nobene- sladice, ki si jo nekdo od vaših najdražjih posebej želi. Ali pa morda kakšne stare ga posebnega prazničnega jedi, ki bi jo dobesedno izbr-dne. Kot običajen vikend bi skali iz pozabe. Sploh pa vse skupaj izgledalo, če se ne bi za te naše največje prazni- malo preveč damo na kuli-nariko v tem času in na ob- ke posebej pripravljali že ves darovanje. Prav je, da so na mesec. Marsikatera gospodi- mizi domače dobrote, to vse-nja je že spekla potico in jo kakor, tudi darila so del teh zamrznila - pravijo, da ima praznikov. Toda naši božič-potem nadev bolj bogato ni prazniki bi morali biti bolj aromo in orehi pridejo bolj poduhovljeni. To je čas, ko do izraza. Tudi nekaj drob- se moramo ozreti vase, raznega peciva je že po škatlah, misliti o človeški dobroti, o marsikje bodo pa pekli še odnosih do svojih najbliž-danes popoldne in bo po njih. Smo dovolj pozorni do vsej hiši prijetno domače di- ljudi okrog sebe, jih znamo šalo. Včasih so gospodinje, bodriti v njihovih stiskah in tiste skromnejše, ki si niso mogle privoščiti orehov za težavah, jim dajemo moč, voljo, razumevanje? Smo potico, za božične dni spekle dovolj nežni, ljubeznivi, dosadni kruh, ki je bil zaradi brovoljni?! To so dnevi, ko je sadja sladek, dober in dolgo treba pozabiti na stare zame-je ostal svež. Sploh je bil sad- re, zakopati bojne sekire. Toni kruh razširjen po vsej Ev- pla beseda, prijazen na-ropi. Vsi narodi ga poznajo, smeh, pozdrav. Poglejmo od Italije do Švedske in An- malo bolj pozorno okrog glije. Danes se ga malokrat spomnimo. Pa je zelo dober sebe: je mogoče v naši bližini osamel, star človek, ki mu in še posebej zdrav. No, na ne bo nihče ne spekel ne mizi naj bi bil puran, pečen odrezal kosa potice, otrok, ki nišnici, preživljajo svoja zad- obisk prijatelja, znanca bi bil v pečici, nadevan tako ali bo zagotovo ostal brez do- nja leta življenja v domu zanj najlepše darilo, drugače, toda vseeno je tudi, če imamo na mizi malo več- mačih dobrot. Spomnimo se ostarelih, morda celo prive- Zdaj pa le k receptom za starih prijateljev, ki so v bol- zani na posteljo. Vsaj kratek pripravo prazničnih dobrot! ZELENO IN CVETOČE Helena Jelovčan Na božje drevce (bodiko, po da ga Blejke prosijo za kakšno latinsko Ilex), ki je z leti zraslo vejico. Rad jim ustreže. Pod v skoraj šestmetrsko drevo, drevesom rastejo tudi številni nas je opozorila Blejka, ko je mladi poganjki, na travo ob hodila okrog stare blejske hiši pa je pred dvema letoma kmetije pr' Svetin' v samem tudi sam posadil dve sadiki. Svetinovo božje drevce središču Bleda. Gospodar An- Posebne nege bodika, ki jo m ton Vidic nas je prijazno spre- poznamo v različnih vrstah in jel. Povedal je, da je drevce sortah, ne potrebuje. Raste v staro zagotovo štirideset let, navadruh vrtnih tleh, na son- če ne celo več. Posadila ga je cu ali v polsend. Lepa je v živi njegova sestra Helena. Ni slu- meji ali kot samostojen grm. tila, kaj bo zraslo iz njega. Vedno zeleno Svetinovo božje drevce je zelo lepo raš-čeno in, kot rečeno, visoko več Če sadiko kupujemo, moramo paziti, da izberemo samo-oplodno, saj so skoraj vse sorte bodisi moške, bodisi žen- kot pet metrov. Letošnjo jesen ske rastline. V tem primeru je obrodilo izjemno veliko jih moramo saditi v skupi- rdečih jagod s semeni in v teh nab, če želimo, da obrodijo, prazničnih dneh sploh ne po- Živo mejo iz bodike obrezuje- trebuje nobenih lučk ali dru- mo spomladi, samostojne gih okraskov. Bleščeči temno zeleni listi s tmastim robom grme poleti. Razmnožujemo z grobanjem vej ali jeseni in rdeče jagode so zadosten sadimo polžrele potaknjence okras. Anton Vidic je povedal, v hladno gredo. Posebne vrste "drevešček" z Bleda. Foto: corazd Kavčič KUHARSKI RECEPTI T* Za vas izbira Danica Dolenc Smetanovi žličniki 10 dag goste kisle smetane, 2 rumenjaka, i beljak, i dag moke, sol. Smetani in rumenjakom primešamo moko in sol, dodamo sneg iz beljaka. Sestavine rahlo umešamo v testo, z žlico oblikujemo žličnike in jih zakuhamo v vrelo slano vodo. Po 10 do 15 minutah kuhanja jih vložimo v juho in ponudimo. Pečena raca i raca (2 kg), 4 do 5 manjših kislih jabolk, 15 dag brstične-ga ohrovta, olje za peko, sol. Očiščeno in dobro posoljeno raco napolnimo v notranjosti z očiščenimi jabolki, prelijemo s segretim oljem in jo zlato rumeno spečemo v pečici. Med pečenjem jo zalivamo z njenim lastnim sokom. Za prilogo damo domače mlince, ki smo jih oparili in brstični ohrovt, skuhan v slani vodi: Mlince in ohrovt zabelimo s sokom, v katerem se je pekla raca. Boljši narezek Za 8 do 10 oseb potrebujemo: 20 dag rezin peklanega govejega jezika, 10 dag tanko narezanega pršuta, 30 dag pečene svinjske ribice, 20 dag kuhane šunke, 10 dag domače kmečke salame, 10 dag mortadele, 10 srednje velikih paradižnikov, 40 dag francoske solate, 10 dag majoneze, 2 trdo kuhani jajci, 10 solatnih listov, 5 kislih kumaric, 10 v kisu vloženih srebrnih čebulic, črne in zelene olive, gobice v kisu, vejice peteršilja za okras. Vse mesnine narežemo kar se da na tanko. Ovalni krožnik po eni strani obložimo s solatnimi listi. Paradižnike pri peclju malo odrežemo, izdolbemo peščišča, jih napolnimo s francosko solato, po vrhu okrasimo z majonezo in posujemo z drobno nasekljanimi trdo kuhanimi jajci. Tako nadevane paradižnike zložimo na solatne liste. Na drugo stran ovala pa zložimo rezine mesnin, ki jih prepognemo ali zvijemo v tulce. Vmes položimo še v pahljačo narezane kumarice, natresemo olive in srebrne čebulice, kisle gobice pa oblikujemo v kupčke. Sem in tja lahko položimo tudi rezino masla. Rozinov kolač Potrebujemo: 750 dag moke 60 g kvasa, ščepec soli, 100 g sladkorja, nastrgano lupino ene večje limone, 100 g zmehča-nega masla ali margarine, 4 jajca, 3,^ dl mleka, 200 g rozin, moko za posipanje, 50 g masla, 2 vrečki vaniljevega sladkorja. Moko presejemo v skledo, v sredini naredimo jamico. Kvas nadrobimo v rdačno mleko in ga razmešamo, da se raztopi. Na rob jamice potresemo sol, sladkor, limonino lupino in koščke masla ali margarine. V jamico vlijemo mleko z vzhajanim kvasom. Ubijemo 2 jajci, ločimo beljake od rumenjakov. 2 rumenjaka in 2 celi jajci damo k sestavinam v skledo in zamesi-mo voljno, gladko testo. Nazadnje v testo zamesimo še rozine (poprej smo jih namočili v rum ali sadni čaj). Testo tanko potresemo z moko, pokrijemo ga in pustimo, da vzhaja dobre pol ure. Nato na pomokani delovni površini zgnetemo testo, ga oblikujemo v podolgovato štruco, pokrijemo in pustimo, da počiva deset minut. Medtem namastimo pekač. Testo razvaljamo na pravokot-nik v velikosti 35 x 20 cm. Položimo ga na pekač. Desno polovico testa premažemo z beljakom. Od strani preganemo testo proti sredini. Z valjarjem pritisnemo v sredino testa, da se plasti testa dobro sprimeta. Pekač damo v ogreto pečico in ga pečemo 40 do 45 minut pri 175 do 180 stopinjah C. Nato ga vzamemo iz pečice, pustimo, da se malce ohladi, nato pa ga po vrhu.premažemo z raztopljenim maslom in potresemo z vaniljevim sladkorjem. Pa še to: Rozinov kolač lahko tudi zamrznemo. Ce ga namenimo za zamrznitev, ga z maslom in sladkorjem premažemo šele takrat, ko se odtaja. 'f 1 30 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 corazd šinik 125 Gorenjski nominator No, kako vam je všeč? Ne narčič Žunič, ki je upodobila samo to, da se je začela kole- lik in glas Edith Piaf. Nepo- horič, predsednik uprave družbe Sava, je bil "na tapeti" darska zima, in da je danes zabne Milord, La vie en rose, v začetku leta, Bine Kordež je klub Forum in prvi slovenski ty Business School v Angliji, so najlepše. Večer Gorenjske praznik, sveti večer. Mislim na gorenjski časnik, ki ga ravnokar držite in listate, nekateri od zadaj naprej, drugi, kot je treba, od prve do zad- Non, je ne regrette rien,... so v poslovno srečanje utrnile lep kulturni trenutek. Odlično! še vedno. Vse povezuje Gorenjska banka in zelo visok in velik "biznis". Zagotovo trije najvplivnejši Gorenjci, ki guverner Districta 129 Janez Bohorič je nerodno pomanjkljivost, Benčina je bil še brez klubske značke, odpravil tako, da se je na moč svečano trenutno pa znanje in delo banke mi jih je namenil veli- združuje v IBM-u na mestu ko. Želim si jih tudi prihod- direktorja marketinga za JV nje leto. Prenekateri iz tokrat- Evropo. Pred tem sta se za- ne zgodbe so "botri", da je da- menjala z Janezom Benčino odrekel svoji ter soimenjaku na Dunaju. Iztok bo z druži-Z odličnim se je prijetno vsak na svojem področju in pripel lionistični simbol. Ob no, žena Maja je direktorica nes Gorenjski glas še v taki obliki. Da bodo prihajajoči prazni- 'm. nje strani. Zdaj, na trideseti pohvaliti. Tudi tokrat je pred skupaj v banki dokazujejo, da smehu, jasno. Podobno se je družbe za distribucijo oblačil ki še lepši, si naredite potic, strani, imate zagotovo že mnenje o naši in za vas narejeni grafični prenovi gorenjskega časopisa s 57-letno tradicijo. Tudi za nas je prenova časnika sprememba, ki obeta drugačen način dela, celo razmišljanje o novem bo moralo biti drugačno. In vsaka dobra sprememba je napredek, pravzaprav so spremembe vodilo napredka, kajne. Današnji dan je tudi za nas, vse tiste, ki vam delamo časopis, svojevrsten praznik. In tudi vam, dragi bralci in naročniki Gorenjskega glasa, privoščim lep božič ter obilo užitka skozi posodobljen časopis. Sodobno poslovno komuniciranje in zahvala za po- Maja in Iztok Klančnik, Vine Bester slovno sodelovanje ob koncu Bohorič, Zlatko Kavčič, Bine Kordež leta narekuje vse bolj kreativne voščilnice, žal pa le redko zanimiva in iskrena sreča- Max&Co, novo leto dočakal v piškotov in drugih sladic. Kranjski Gori. In če Iztoka v Kako najbolj natančno, da bo Forum povabi njegov direk- okusno, kar se da, se vidi in tor Janez Benčina, ne bo čisto nič narobe. bere v novi knjigi kuharskega "mojstra" Andreja Goljata iz Miro Pinterič, direktor Še- Škofje Loke. In da so slike v zbrane stopil brez napisane- zmorejo veliko tudi zato, ker godilo tudi Zlatku Kavčiču, širja iz Škof]e loke in pred-ga mu lističa v pomoč, pred- se znajo dogovoriti in dogo- članu kranjskega lionsa, a je sednik nadzornega sveta Go- •• rt» • . * i* nja. Nekako med tradicijo so sednik uprave Zlatko Kavčič vorjeno uresničiti. Ne gre zmanjkalo značk. Smeh. sodobno poslovnost stkali v in ponovno dokazoval spre- Gorenjski banki. Na dan, ko tnost nastopanja. Ne da je je drselo na odseku gorenj- samo prvi in najboljši banč- ske avtoceste, je Zlatko Kav- nik, zagotovo je odličen go- čič z ekipo, v zavetje gradu vorec. Ob vsej gorenjski "pro- Brdo, povabil imetnike zlate blematiki" je misel o prijate- kartice Activa, nadzorni svet Ijih in prijateljstvu, zvenela še in lastnike banke, ki v svo- kako umestno. Ne gre samo jem znaku "nosi" čebelico. za zaupanje in dajanje denar- Čeprav sem lani zapisal ja v hrambo in ravnanje z dvom, da bi se ta novoletni njim. Zaupati prijateljem, pa sprejem še utegnil dogajati čeprav v poslovne namene, je renjske banke, pravi, da ne bi Slastnem pedvu še slajše, je poskrbel Kranjčan Cveto Sonc, "maček" kulinarične na Brdu, se je tradicija Brda izkazala za sijajno. In bilo je i'~ lažje. Spet so "iz glave" letele odlične številke o bančnem tako! Vljudni stiski rok ob poslovanju in poslovnem prihodu in veselo srečanje z uspehu. Pozitivni trend naše ljudmi, ki se le poredko vidi- Gorenjske banke se nadalju- Erjavec in Zlatko Kavčič jo - vidimo, ter kramljanje v je. Varnost bančnega poslo- gorenjski druščini, ki jo, zdaj vanja je visoko nad sloven- samo za banko. Gre za regijo! že očitno, "vkup" spravi le skim povprečjem, tržni delež In vsa "cviljenja", zakaj nam Mija Porenta in Miro Pinterič Edinega gorenjskega mini- bilo čisto nič narobe, če bi v fotografije, pravi, da odslej ra v novi vladi Karla Erjavca, Loki naredili še en Lions naprej tudi digitalne slike. Gorenjska banka. so povečali za dve desetinki, ne gre bolje, silijo k bolj učin- za prijatelje Korla, ministra klub. Vsekakor je pred Mi- Knjiga je kot nalašč za vse za obrambo, je med prvimi nagovoril prav Zlatko Kavčič. Pravnik Kari Eriavec ie bil vi- Vesna Pernarčič Žunič Janeza, Benčina in Bohorič deti utrujen, saj se spoprijema z veliko novega dela. Nedavni govor pri Šmartnem v Tuhinjski dolini, kjer je minister Kari Erjavec dejal, da brez NOB ne bi bilo slovenske osamosvojitve, ga že dela popularnega. Da se ministru tovrstno spogledovanje z mediji ne zalomi, bo odslej skrbel Črt Kanoni, osebni svetovalec za odnose ž javnostjo, do nedavnega GTV-jev urednik. Kako se streže temu, da je gledanost čim boljša in da je rom Pinteričem naporno in sladkosnede in eksperimen- Andrej Goljat In Cveto Sonc In stopila je pred nas, vsa na 5,1 odstotka, donosnost na kovitemu dogovarjanju, mar čim manj problemov, ve in veliko leto. Obljublja prenovo talne peke sladic. Za dober mila, v črnem - kot bi bila kapital je med primerljivimi ne. Gospodarski forum Go- Kranjčan poslovanja in obuditev znam- piškot in še boljšo potico je prava Edith Piaf. Vau! Kakš- bankami daleč največja. Kaj renjske je vse bolj zgledno rektor informativnega pro- ke Piccadilly. Srečno prijate- potrebno tudi jajca tehtat. Se na zanimiva energija se ]e zgodila. Velik salon s približno 170 ljudmi je utihnil in do ni prijetno poslušati dobre in organizirana družba, ki ji grama na Pop tv. O visokem lju našega in vašega časopisa. pravi, dati jajca na vago. Veli- uspešne zgodbe. Zal je ni za predseduje izkušeni poslov- vse. Zakaj, pa je dolga zgod- než Janez Benčina, generalni potankosti se je slišalo fran- ba. Vsak jo ima - zgodbo o direktor IBM Slovenija. Pred cosko "grgranje" gledališke uspehu in zgodbo o komuni- dnevi so Janeza Benčino igralke in pevke Vesne Per- oranju z javnostjo. Janez Bo- sprejeli v ljubljanski Lions diral poslu in marketingu ve veliko tudi Iztok Klančnik, "ta-prav" Gorenjec, doma iz Martuljka, pred leti je doštu- Že tako lep večer sta si polep- ko jih bomo morali dati v pri-šala stara znanca. Miro se je hajajočem letu, kajne. Jajc na nasmejal Miji Porenta, Mija vago, haha. Lepa knjiga. Miru in nastala je slikca. Sli- Imejte lepe praznike tudi z ke prijateljev in prijateljstva našim časopisom! I, GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-glas.si 31 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu Q^/201-42-00, faksu 04/201 42 1 3 ali osebno na Zoisovi 1 > Kranju oz. po pošti - do ponedeljka m četrtka do 11,00 ure! Cena oglasov m ponudb v rubnkr l/redno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Vesele božične ter novoletne praznike, v letu 2005 pa mnogo sreče! JEREB, d.0.0., Lučine 30, Gorenja vas Škofja Loka, tel. 041/833 088, 04/51 57 no, e-pošta jereb@jereb.si Silvestrovanje na Češkem: 29.12. 2004 - 01. 01. 2005, cena: 57.000 sit. Cena vključuje: prevoz z visokoturističnim avtobusom Mercedes - Travego, 3 x polp. + i x kosilo, bazen, sil-vestrsko večerjo, glasbo, zabavo ter vodenje in zavarovanje potnikov. Odhod je zagotovljeni München: 31. 01. - 02. 01. 2005 Cena 23.000 SIT. Cena vključuje: prevoz z visokoturističnim avtobusom Mercedes, i x polp. s prenočevanjem v hotelu, vodenje potovanja in zavarovanje potnikov. Pokličite nas! B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA, 23.12. ob 19.30, za ČETRTEK 2, IZVEN IN KONTO; D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI, 27.11. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 28.12. ob 19.30, za IZVEN IN KONTO; B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA, 30.12. ob 19.30, za IZVEN IN KONTO; M. Kurat: NEKA) DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 31.12. ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG. wv^.presernovogledalisce.com PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, 4000 Kranj Tel. blagajne 04/20 10 200 e-mail: presern-gled@s5.net ► 28.stran OBVESTILA Kriška koča odprta Križe Planinsko društvo Križe obvešča ljubitelje gora, da bo koča na Kriški gori v času novoletnih praznikov oskrbovana od petka, 24. decembra 2004, do nedelje, 2, januarja 2005. Športne delavnice Orehek Osnovna šola Orehek Kranj in Zavod za šport Slovenije vabita učence in dijake na organizirane športne delavnice v telovadnici na Orehku - in sicer od ponedeljka, 27., do petka, 31. decembra, med 9. in 14. uro. Pod strokovnim vodstvom boste lahko igrali nogomet, namizni tenis, košarko, badminton in rokomet. Praznična otroška delavnica Bled Otroci, vabljeni v praznično otroško delavnico, kjer boste lahko izdelovali praznične okraske in voščilnice, pekli piškotke v Deželi sladki packariji, zaplesali s snežinkami in še in še. Mamice in očki pa boste imeli "prosto" in boste lahko praznični utrip in zimsko idilo Bleda, Delavnica bo v Restavraciji Panorama, Bled, v soboto, 25., in nedeljo, 26. decembra, od 14. do 17. ure. Vstop je prost. PREDAVANJA Zr.^'"' < Osupljive najdbe Kranj Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovi-zualnih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina v Kranju. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje: "Kaj želi in pričakuje Bog od mene/nas. Ali to lahko spoznam/o.^" Predaval bo jože jensterle, dr. med.. Vstopnine ni! KONCERTI I, •> Božični koncert Bled V cerkvi svetega Marina se bo jutri, v soboto, ob 20. uri začel božični koncert, na katerem bosta nastopili janja Hvala - sopran, Mojca Prus pa bo igrala na orgle. Kranjska Gora V cerkvi se bo božični koncert KUD Alojzij Plantau z gosti iz Avstrije začel v nedeljo ob 20. uri. Visoko Cerkveni mešani pevski zbor Katrca z Olševka vabi na tradicionalni božični koncert. Koncert bo v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu na Visokem. Škofja Loka V župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki se bo jutri, v so-boto, ob 18.45 začel božični koncert Glasben šole Škofja Loka. Božično-novoletni koncert Kranj Moški pevski zbor Maj vabi na svoj novoletni koncert, ki bo v sredo, 29. decembra, ob 19. uri v avli Občine Kranj. Gost večera bo glasbena skupina Avizo iz Besnice. Radovljica Pihalni orkester Lesce prireja božično-novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, v dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici z začetkom ob 19.30. V letu 2005 bo orkester praznoval 50-letnico. Božično-novoletni koncert in dedek Mraz Sorica PD Ivan Grohar Sorica v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri vabi na Božično-novoletni koncert, ki bo v Zadružnem domu. Nastopila bo domača glasbena skupina Or-fej, zapela pa bo tudi gostja Diona Dim iz Bohinja. Po koncertu bodo učenci PŠ Sorica uprizorili še kratko igrico Polžek pride voščit. Ko koncertu in igrici bo predšolske otroke in učence PŠ Sorica obdaril dedek Mraz. Novoletni koncert Jesenice V dvorani Kina Zelezar se bo v torek in sredo, obakrat ob 19.30, začel novoletni koncert Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora. Solistični koncert Olševek jutri, v soboto, ob 18. uri se bo v cerkvi sv. Mihaela v 01-ševku solistični božični koncert Mojce Bedenik. Koncert bo izvedla skupaj s citrarko Karmen Bonča, violinistko Judito Kavčnik, organistom Matejem Vojetom in povezovalcem Borutom Gartnerjem. RAZSTAVE Slike Zdenke Vinšek Bistrica pri Tržiču V kava baru Roma v Bistrici pri Tržiču razstavlja slikarka Zdenka Vinšek iz Ljubljane. Likovna dela v akvarel tehniki bodo na ogled in prodajo do 31. marca 2005. / Kranjski likovniki na Pungertu Kranj Tudi letos je Cafe galerija Pungert v prednovoletnem času gostiteljica del, ki so jih posebej za ta čas pripravili nekateri člani Likovnega društva Kranj. Tradicionalne razstave del malega formata se letos udeležujejo likovni ustvarjalci Nejč Slapar, Franc Bester, Cveto Zlate, Zmago Puhar, Vinko Tušek, Janez Cuderman, izdelke iz keramike pa razstavlja Barbara Štembergar. Ljubitelji likovne umetnosti bodo tokrat še posebej prišli na svoj račun, razstava je namreč prodajnega značaja, saj si. bodo prednovoletno vzdušje lahko popestrili s trajnim darilom, delom priznanega ustvarjalca po zares ugodni ceni. J 11 Korenčkova sonata Bled Na drsališču pri Penzionu Mlino se bo v nedeljo ob 11.30 začela lutkovna predstava Korenčkova sonata. domplan družba za inteniring, nepremičnind. urt)anizem in energetiko, d.d. krarj, bleiweisova 14 041/047'433 20 68 700 stanovanje prodamo Tržič, starejše enosobno, 1. nadstr., 31 ni2, staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, cena 8 mio SIT; Kranj, bližina Vodovodnega stolpa, dvosobno, II. nadstropje, 53,60 m2, starost 37 let, obnovljeno 2001, cena 19 mio SIT; Šenčur, trisobno, I. nadstropje, 88,lo m2, starost 17 let, cena 22,5 mio SIT; Tržič, trisobno, I. nadstsropje, 75,33 m2, leto izgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT; hiše-prodamo Nižina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74,6 mio SIT; Visoko, enonadstropna, na parceli 600 m2, leto izgradnje 1981, cena 44 mio SIT; vas Leše nad Ttiičem, pritlična hiša, tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 9 mio SIT; Visoko, pritlična, tlorisa cca 150 m2, na parceli velikosti 725 m2, starost 80 let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT; Kranj, Gorenjesavska cesta, pritlična, tlorisa 12 x 8 m, na parceli 797 m2, leto izgradnje 1920, cena 30 mio SIT; turistično rekreativni kompleks • prodamo Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi * gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; počrrniški objekt - prodamo v Bohinjski Bistrici; i-nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT. poslovni prostor - prodamo Kranj, Planina III, v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 {lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 ma, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; Škofja Loka; bližina hotela Transturist; v III. in IV. nadstropju - posamezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/m2; POSLOVNI PROSTOR -ODDAMO V NAJEM: Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400,00 SIT/m2 + stroški; Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT/mesečno; v bližini ceste Kranj - Ško^a Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 -i- stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO -PRODAMO Kranj • Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE - PRODAMO v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; • Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 125 mio SIT; PARCELA-PRODAMO Podbrezje, v izmeri 586 m2, cena 25,300 SIT/m2; Kranjska Gora • Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2; Podreča, v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT/m2, možna delitev na cca 3 X 630 m2, cena 21.500 SIT/m2; Kranj - Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda, plin, elektrika na parceli). Podreča, v izmeri 710 mz, cena 24.500 SIT/m2; Virmaše pri Ško^i Loki, izmere 549 m2, cena 25.300 SIT/m2; CISTO V ZADNJEM HIPU Prodam BIKE simentalce, težke 100 do 150 kg. Tel. 04/25-01-254 PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj^i MlaOirtsk^ serv:s d.0.0.. Qft^O^Avü ut. 8. Krar>j r K f 3 Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ SOBOTNA AAATINEJA ostuje: Gledališče Somrak Polskava, SI. Bistrica NORI ORKESTER Sobota, 25. december 2004, ob 10. uri, v kinu Storžič m K K anI Kranj GLAS GIV Scnra Tires Javr>i sklad Republike Slovenl}e za kulturne dejavnosti, ObmoCna izpostava KRANJ.SejmiSče 4, Kranj Gosram I«SIÄVR/\CI!A "Pri Jožmrcu" Begwqe GALEWIA Tradicija Avsenik d.o.o., Begunje na Gorenjskem 21, Begunje Snemanje novih TV oddaj z Radiotelevizijo Slovenije "PRI JOŽOVCU ZIMATALUO" Ponedeljek. 10.1. 2005, ob 18.30 - nastopajoči v prvi oddaji: Hišni ansannbel Jožovc, Storžič, Šentjurski muzikantje, Kvintet Dori, Robert Goten Boštjan Čukur Torek. 11.1. 2005. ob 18.30 - nastopajoči v drugi oddaji: ansambel Toneta Rusa, Modri val, Spev, Svetlin, Modrijani, Dannjan Damjanovič, nastopajoči v tretji oddaji: Gašperji, Pogum, Zasavci, Vandrovci, Boštjan Konečnik, Milan Kuder, Nande Razboršek Sreda, 12.1. 2005, ob 18.30 - nastopajoči v četrti oddaji: Navihanke, Karavanke, Šibovniki, ansambel Tonija Verderbeja, Frajkinclarji, Franci Ekar Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si v, t .v 1 32 MALI OGLASI info@g-glas,si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi i v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi(g)g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. » S og spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o . Zoisova i. Kranj Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek -v sredo do 13.30. in za objavo v torek, v petek do 14.00! Delovni čas in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. ure. Uvedli smo novo rubriko "Čisto V zadnjem hipu". s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v fetrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naro^nike oziroma nenarodni ke - kupon ne veja. Za male oglase po redni ceni oziroma na ku ponu pa sprejemamo za torek v petek 60 daige ure in za petek v sredo do pol dveh. KsKERN NEPREMIČNINE Meistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/202 13 53, 202 2S 66 CSM 051/320 700, Email: info(g)l<3-kern.si LOKALI: KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 + letni vrt (zastekljen), star 10 let, z vsem inventarjem, cena = 33,0 mlo SIT. TRŽIČ: prodamo posl. prostor 53 m2 v objektu, star 20 let, pritličje, kot trgovino, cena = 19,0 mio SIT. HISE: Prodamo: MILjE: stan. hiša vel. 11,5 x 12,5 m, stara 17 let, večstanovanjska, klet, pritličje, nadstropje in mansarda, parcela 755 m2, ob gozdu, mirna lokacija, cena = 60,0 mio SIT. ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 X 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, cena = 57,6 mio SIT. PREDDVOR, center: nadstropje hiše v izmeri 100 m2 + podstreha + klet, obnova pred 10 leti, samostojen vhod, zunaj parkirišče, cena = 15,5 mio SIT. KRANJ, Vodovodni stolp: na parceli 730 m2, leta 1965 narejeno hišo, obnovljeno leta 1995, ima 90 mz v pritličju, toliko v nadstropju in izdelani podstrehi. Poleg je garaža. Hiša stoji na odlični lokaciji, primerni za poslovno dejavnost. Dobite jo ia 70,0 mio SIT. KRANJ, Stražišče: Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovan-jske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT. KRANJ, Stražišče: na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, cena je 46,6 mio SIT. TRŽIČ: 14 let stara pritlična atrijska hiša-dvojček na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena^= 47,8 mio SIT. BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 stan. hiše stare 75 let, deljena po navpičnici, (pritličje, nadstropje in podstrešje), cena = 13,2 mlo SIT. BLED: stan. hiša vel. 9 x 10 m (klet, pritličje, nadstropje In podstrešje), parcela 533 m2, stara 34 let, mirna lokacija, cena = 57,6 mlo SIT. KRAN), Bitnje: 30 let stara stan. hiša na parceli 622 m2, je pod-kletena in ima nad pritličjem mansardo, v eni etaži je 66 m2, hiša ni na prometni lokaciji, cena = 34,0 mio SIT. POSESTI: Prodamo: PRIMSKOVO, ind. cona: 1.574 m2 za. poslovno dejavnost, cena = 60.000,00 SIT/m.2. BLED: stavbno zemljišče 907 m2, nad jezerom po 55.200,00 SIT/m2. ŠENČUR: stavbno zemljišče 659,5 m2, ravna, pravokotna, z dostopom, cena = 24.000,00 SIT/m2. PREBAČEVO: stavbno zemljišče 758 m2, ravna, pravokotna, sončna, cena = 28.800,00 SIT/m2. STANOVANJA: Prodamo: KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo konec aprila 2005 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji 3 enote: 2 enoti - trisobno z atrijem 86,75 ^^ S'"''« 1 enota - dvosobno 72,1 m2 s teraso vi. nad. in garderobi v mansardi za 26,30 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na plin In parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN d.o.o. KRANJ, Planina I: dvosobno + K 69,5 m2 v 4. nad., letnik 1979, obnovljeno leta 2002, cena - 23,3 mlo SIT. KRANJ, Vodovodni stolp: trisobno 85.1 m2 v 6. nads., letnik 76, cena -23,5 mlo SIT. TRŽIČ, Deteljica: trisobno 79,4 m2 v 3. nads., staro 26 let, s pogledom na hribe, končna lega bloka, cena - 18.2 mio SIT. WWW.k3-kern.Sp ^ • 1 t : I \ « 4 • f L GRADNJA ZA TRG, UPRAVLjANjE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN ALPDOM, d.d., Radovljica, • Cankarjeva 1, 4240 Radovljica Tel. 04 537 45 00, Fax. 04 531 42 11 e-pošta: alpdom(g)alpdom.sl LESCE: 77,79 m2, trisobno v 3. nadstropju, 1. 2002, kabinet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + WC, predsoba, vetrolov, loža, veranda, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000,00 SIT. RADOVyiCA- PREŠERNOVA: 105.72 m2, Štirisobno z garažo, novogradnja - leto 2004, mansarda, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, mansardni prostor, klet, vsi priključki, dvigalo, virtualni ogled na www.alpdom.si. Cena: 41.684.000,00 SIT. ZASIP: 91,04 m2 trisobno v podpritličju z nadstrešnico, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto In tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.500.000,00 SIT. BLED - Alpska cesta: 30,11 m2, enosobno v mansardi, soba, hodnik, kopalnica z WC-jem, kletni prostor, vsi priključki, leto izgradnje 1983. Cena: 12.000.000,00 SIT. HIŠO KUPIMO KUPIMO: Manjšo hišo z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do 25.000.000,00 SIT. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto In tlorisi na_www.alp-dom.si. Cena: 331.200,00 360.000,00 SIT/m2. PARCELO PRODAMO MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. - STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA . PREŠERNOVA - oddamo: 111,19 štirisobno v prvem nadstropju, novogradnja, predprostor, dnevna soba z jedilnico, kuhinja, kopalnica, WC, tri sobe, dva balkona, klet, vsi priključki, dvigalo, talno ogrevanje, klima, delno opremljeno. Cena: 144.000,00 sit + stroški/mesec. RADOVLJICA - PREŠERNOVA: Oddamo garažni boks, 18,35 ^^ v prvi etaži večstanovanjskega objekta. Cena 10.000,00 sit/mesec. BLED - oddamo: 31,80 m2, enosobno v prvem nadstropju, predsoba, kopalnica, kuhinja, soba, klet. Etažna centralna kurjava na elektriko, vsi priključki. Zadnja adaptacija leta 1992. Cena: 50.000,00 sit + stroški/mesec - 3-mesečno predplačilo. www.alpdom.si BLOK Jože Jemec s.p.. Šolska ul. 7, tel: 04/51-25-122, gsm: 041/428-958 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje 76 m2 z lepim razgledom, obnovljena kopalnica, nova kuhinja, nov in obnovljen parket. Cena: 24.000.000,00 SIT. ŠKOFJA LOKA - Sorška cesta, trisobno stanovanje 95 m2, 1. nadstropje, garaža 40 m2, dvorišče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Cena: 27.000.000,00 SIT. PARCELE PRODAMO ŠKOFJA LOKA • Pevno, stavbne parcele 530 m2, 785 mz In 1151 m2, sončna lokacija. Cena: 24.000,00 SIT/m2. POLJANE - Malenski vrh. stavbna parcela 1500 m2, nadomestna gradnja - primerno za vikend, el. in voda v bližini. Cena: 6.000.000,00 SIT. www.jemec-sp.si HIŠE PRODAM K.R. NEPREMIČNINE Lesce d.o.o., Begunjska 2 CSM: 041/436-544 Tel.: 04/ 53-17-460 STANOVANJA PRODAMO: LESCE: V podpritličju prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2, opremljeno, takoj vseljivo, lasten vhod, starost . 18 let. CENA: 16.500.000 SIT. JESENICE: Prodamo urejeno trosobne stanovanje, 69 mz, takoj vseljivo, 10. nad., starost 20 let. CENA: 12.500.000 SIT. JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje, 51,5 m2, mirna lokacija, opremljeno, III. nad., možnost garaže, starost 20 let. CENA: 11.000.000 SIT. JESENICE: V hiši prodamo trisobno stanovanje v izmeri 79 m2, mansarda 60 m2, nadstrešnica, 350 m2 vrta, starost 30 let. CENA: 14.000.000 SIT. PARCELE PRODAMO: RADOVLJICA: Prodamo 1005 m2 veliko zazidljivo parcelo. Odlična lokacija za poslovno dejavnost. CENA: 20.400 SIT/m2. www.kr-nepremicnine.si NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO STANOVANE, v starem delu Tržiča, 8 031/499-678 i04oiiio ENOSOBNO STANOVANJE KRANJ, 49,00 m2, takoj vseljivo, vpisano v ZK, mimo okolje, lahko opremljeno, za gotovino, 9 031/585-912 i040i064 STANOVANJE, cca 90 m2, III. gradbena faza v novi stanovanjski hiši, W 041/271-583 10401097 TRISOBNO MANSARDNO v Železnikih, 65,00 m2, v novem In lepem naselju, po solidni ceni, brez posrednikov, S 041/232-376 10400690 DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, delno prenovljeno, Kranj-Gradnikova ul., 8 031/377 001 TRISOBNO stanovanje Gorenja vas, 72,00 m2, 2. nadstropje, možna menjava za manjše v Škofji Loki ali Kranju, 8 041/682-741 . 10401157 ODDAM SOBO, s souporabo sanitarij in delno souporabo kuhinje mirnim in poštenim osebam, 8 04/51-34-228 io4on5i GARSONJERO KRANJ - OREHEK, 30,00 m2, samski osebi z rednim dohodkom, enomesečno predplačilo. 8 041/526-719 10401079 ENOSOBNO STANOVANJE na Planini II, opremljeno, 8 04/23-11-617 10401105 ENOSOBNO STANOVANJE okolica Bleda. 8 051/543-710 10401120 DVOSOBNO stanovanje Radovljica, 8 041/521-724 i040ii60 NAJAMEM DVOSOBNO STANOVANANJE V RADOVLJICI, ali okolici najame mlad par. 8 041 /507-842 10401023 HIŠO, novogradnjo v III. gradbeni fazi, na lepi sončni parceli, velikost tlorisa 120 m2 {ki. + prlt.+ nads. + mans.), bližina vrtca, OŠ. trgovina, pokritega plavalnega bazena (1 km) In zdravstvenega doma {2 km), lokacija Železniki okolica, 8 04/51-46-052 10400615 STANOVANJSKE DVOJČKE, Prlm-skovo ob zadružnem domu, nasproti cerkve s podaljšano lil. grad. fazo z vsemi priključki, vključno z zemeljskem plinom. Inf. Liko, d.d., Uboje, 8 041/647-257 10400832 STAREJŠO HIŠO, z vrtom na parceli 700 m2. 8 041/443-584 10401098 ODDAM HIŠO. za sUvestrovo in već dni novega leta, za cca 7 do 8 ljudi. Gorjuše Pokljuka, 8 04/57-22-201 io4oii47 ViKENDI, APARTMAJI ODDAM APARTMA v termah Čatež. 48,00 m2, zidan objekt, 8 041/633-195 io4oo465 POSESTI_ PRODAM PARCELO V Kranju, 1.100.00 m2, stavbno, zazidljivo z lokacijsko dokumentacijo. 8 041/271-515 10401086 ZAZIDLJIVO PARCELO. 1.500,00 m2. v okolici Kranja. 8 031/684-582 10401163 ZA2IDUIV0 PARCELO. 562.00 m2. asfalt In priključki do parcele, okvirna cena 12. 5 mio SIT. lokacija: vas Zminec. 8 04/513-24-78 10401057 Zazidljivo PARCELO. 967,00 m2. ob glavni cesti v Zg. Bitnje, primerno za stanovanjsko hišo, izredna lokacija, 8 041/404-960 10400106 KUPIM MANJŠE POSESTVO, na mirnem samotnem kraju na Gorenjskem, 8 041/271-953 10401107 PARCELO, zazidljivo. 500 -1000 m2. Kranj - bližnja okolica, takojšnje plačilo, 8 040/413-281 i04008i6 PARCELO ZAZIDLJIVO Kranj ali okolica, ali hišo z možnostjo nadomestne gradnje, vrednost do 20 mlo SIT » 04/202-47-39. 051/245- 982 10400975 ZAZIDUlVO PARCELO, ali nadomestno gradnjo Kranj, okolica do Škofje Loke, plačilo takoj. Liko, d.d., Uboje, 8 041/647-257 i 040ii52 POSLOVNI PROSTORI PRODAM TRGOVINO, neživilsko, 20 m2 v starem delu Kranja. Glavni trg, 8 041/621-420 10401062 ODDAM FRIZERSKI LOKAL v centru Bleda. 8 031/71-86-57 ■ 10400852 av... « ALBIS, 11.0.0. Savska cesta si .tej in w z nepremičninami reODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INOliSTRUSKO OBRT- » Cv oprostili prostorih po tel. 041/426 898 m GOSTINEC, GOSTINKA aH par za vodenje ali najem gostinskega lokala. Lokal je prijetno opremljen, obratuje In je vpeljan, šifra: DOGOVOR 10401162 GARAŽE PRODAM GARAŽNI BOKS, v garažni hiši na Cankarjevi 29, Radovljica, 8 041/375-126 10401046 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM AUDI A4 1.6. 1. 96, 127.000 km. bele barve, avt. klima, ABS, CZ, servo, el. paket, radio, 8 041/256-910 10400943 AUDI A6 2.8 quatro, 1. 98. ugodno, 8 041/356-130 10401166 CITROEN AX SPOT 1.0, 1. 97, Avto-hlša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 340.000 SIT, 8 04/275-93- 00 10400469 CITROEN BERUNGO 1.4, I. 99, Avto-hiša Kavčič. Milje 45. Visoko pri Kranju, cena: 1.100.000 SIT « 04/275- 93-00 10400476 CITROEN XSANT1A 2.0 HDl, 1. 99, 103.500 km. 110 KM. klima, ABS, vsa oprema. 8 041/369-004 10401053 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6. I. 98. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 820.000 SIT, 8 04/275-93-00 i0400470 DAEWOO TICO, 1. 96, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje. 8 04/281-57-12,04/281-57-11 10400410 FIAT BRAVA 100,1. 99, 16V. klima. Avtohiša Kavlčič, Milje 45. Visoko pri Kranju, cena: 1.180.000 SIT. 8 04/275-93-00 i0400473 b«..' rv in V) A^i'Z N I iA Ul MJ' / PRODAJA IN MONTAŽA iZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER v'» AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV ^MONROE FIAT BRAVO 1.2. 1. 99, 16V, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281- 57-12, 04/281-57-11 i04004i6 ' r ■ ' FIAT BRAVO 1.2, I. 99, 16V, servisiran, garancija. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 10400955 FIAT PUNTO 1.2 SX, 1. 01, Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 1.190.000 SIT « 04/275-93- 00 10400478 FIAT PUNTO 55S, I. 97, Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 640.000 SIT, 8 04/275-93-00 10400474 HYUNDAI ACCENT 1.5 GS. 1. 95, vsa oprema. Avtomehanika Lušina, 8 04/502-20-00, 041/630-754 io4oio28 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, 1. 97, reg. 10/05. Avtomehanika Lušina, 8 04/502-20-00. 041/630-754 io4oio27 HYUNDAI LANTRA KARAVAN 1.8, 1. 96. 16V z vso opremo, 8 041/894- 051 10401167 HYUNDAI LANTRA WAGON 1.8 GLS, 1. 98, klima, srebrna barva. Avtomehanika- Lušina, 8 04/502-20-00, 041/630-754 i040i030 HYUNDAI LANTRO 1.8 GTI. I. 95, klima In ostala oprema, 8 04/257-11-90 10401111 MODUS CONF. 1.4, I. 04, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57- 12, 04/281/57-11 10400423 OPEL ASTRA 1.6 ICX, 1. 93, rdeča barva, 5 vrat. Boškan, cena: 370.000 SIT « 031 /558-549 io4oio76 OPEL ASTRA KARAVAN 1.6, 1. 92, 177.000 km, cena: 195.000 SIT, 8 041/538-583 10401119 OPEL ASTRA KARAVAN, 1. 95. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 600.000 SIT 8 04/275-93- 00 10400479 PEUGEOT 206 X-L1NE 1.4. 1. 03, 16.500 km, 3V, zlate barve, klima, ABS, el. paket, meglenke, servo, 2x alr bag, 1. lastnik, servisna knjiga. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 1.900.000 SIT « 04/275- 93-00 10400942 PEUGEOT 206 XR PRESENCE, 1. 00, Avtohiša Kavčič. Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 1.390.000 SIT, 8 04/275-93-00 i0400475 PEUGEOT 306 1.6. 1. 96, Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 820.000 SIT « 04/275-93-00 10400477 LANDROVER FREELANDER, let 99, servisna knjiga, klima, abs,elekt. paket, vlečna kljuka, strešni prtljažnik, možna menjava, cena po dog., 8 041 /350 508 FIAT PUNTO, let. 94, 5 vrat. kovinsko moder, cena 420.000 sit, 8 041/901 554 OPEL CORSA, let. 94, kovinsko moder. cena 420.000 sit, 8 040/278 752 PEUGEOT 307 XS 2.0. HDl, 1. 01, 90 KM, klima, ABS, el. paket, servo, 6x alr bag, 1. lastnik, servisna knjiga. Avtohiša Kavčič, Mitje 45, Visoko pri Kranju, cena: 2.500.000 SIT « 04/275-93-00 10400940 PEUGEOT PARTNER KOMBI XT 2.0, 1. 03. 42.000 km, testno vozilo, klima, servo, 2x air bag, el. paket, servisna knjiga. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 2.700.000 SIT, 8 04/275-93-00 10400941 RENAULT 5 five, I. 95, cena: 270.000 SIT 8 031/389-197 10401150 RENAULT BILLABONF 1.4, I. 03, 5V, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-11, 04/281-57-12 10400417 RENAULT CUO 1.2,1. 01. 16 V, 5 vrat, klima, 2x air bag, servo, el. pomik stekl, CZ, blokada motorja, meglenke, 2. lastnik, lepo ohranjen, cena: 1.270.000 SIT « 031/340-021 10401170 RENAULT CUO 1.4, 1. 98, 2x alr bag, servo, reg. 12/05, cena: 930.000 SIT 8 041 /819-642 10401109 RENAULT CUO 1.5 DCI, I. 03, 3V, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 10400420 RENAULT KANGOO 1.5 DCI AVANTURA, 1. 04. servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje. 8 04/281-57-12, 04/281- 57-11 10400421 RENAULT KANGOO EXPRESS 1,5 DCI, 1. 04, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje. 8 04/281-57-12. 04/281- _ • 57-114 10400422 RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRE-SION. I. 02, vsa možna oprema, servisna knjiga. 1. lastnik. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 2.990.000 SIT « 04/275-9:^ 00 10400039 RENAULT LAGUNA 2.0 RXE, 1. 97, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 i04004i8 RENAULT LAGUNA BREAK 2.0 RXE, 1. 96, servisiran, garancija. Preša, d.o.o., Cerklje. 8 04/281-57-12. 04/281-57-11 10400948 RENAULT LAGUNA GRAANDTOUR 1.9 DCI, 1. 04. servisiran. Preša, d.o.o.. Cerklje. 8 04/281-57-12. 04/281-57-11 10400419 RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI, 1. 03, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-12, 04/281- 57-11 10400413 RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI. I. 03, servisiran, garancija, Preša d.o.o., Cerklje. 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 10400952 RENAULT LAGUNA RXE 1.6, I. 98. 16V, servisiran, garancija. Preša, d.o.o.. Cerklje. 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 10400949 RENAULT MEGANE SEDANE 1.9 DCI, I. 03, servisiran. Preša, d.o.o., Cerkle, 8 04/281-57-12. 04/281-57- 11 10400411 RENAULT SENIC, 1. 97. ohranjen 1.100.000 in MB 250D I. 96 tip 124. 2.100.000. 8 041/719-077 i040i083 RENAULT TWINGO 1.2 OCEAN. I. 04, servisiran. Preša, d.o.o., Cerklje, 8 04/281-57-12, 04/281-57-11 10400414 RENAULT TW1NG0 1.2 WIND. I. 98. servisiran. Preša. d.o.o.,Cerklje, 8 04/281-57-12. 04/281-57-11 i04004i5 ROVER 214, 1. 95. lepo ohranjen. 8 031/860-906 10401165 SEAT IBIZA 1.4. 11.000 km, 16V, 8 041/352-113 10401092 SEAT IBZA, I. 97, srebrn, odlično ohranjen, cena: 790.000 SIT, 8 031/307-057 10401146 SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX. 1. 98. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 1.040.000 SIT, 8 04/275-93-00 i040047i SUZUKI SEDAN, I. 00, 44.000 km, reg. v novembru 04, vreden ogleda, prodam, 8 04/202-63-39 i 0400825 ŠKODA FEUCIA 1.6 LX, 1. 99, servo volan, prvi lastnik, 5 vrat. Avtomehanika Lušina, 8 04/502-20-00, 041/630- 7 54 10401029 ŠKODA FEUCIA LXI 1.3,1. 97, 85.000 km, 1. lastnik, kovinsko rdeča barva, centralno zaklepanje. kodirana ključavnica, cena: 500.000 SIT, 8 041/584-471 10401068 VOLKSWAGEN GOLF lil CL RABIT I. 96. Avtohiša Kavčič, Milje 45. Visoko pri Kranju, cena: 780.000 SIT, 8 04/275-93-00 10400472 ZASTAVA JUGO, I. 88, dobro ohranjen, 8 051/340-745 io4oii64 GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 MALI OGLASI info@g-glas,si 33 ODKUP, PRODAJA, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj d.o,o.. Savska C. 34, Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 041/231-358 10401117 MOTORNA KOLESA PRODAM APRILIA PEGASO 650, I. 02, 5.200 km, 1. lastnik, rdeča barva, možen kredit na položnmice, 8 04/20-13-510, 041/629-418 i0400930 KAWASAKI KLE 500, I. 03, 8.000 km, modro črna barva, možen kredit na položnice, 9 04/20-13-510, 041/629-418 10400936 SUZUKI GSXR 750, I. 98, 20.000 km, motor brezhiben, srebrno rdeča barva, izpuh akrapovič, dodaten sedež, možen kredit na položnice, « 04/20-13-510,041/629-418 i0400926 ŠKODA SUPERB 1.9 TDI, I 02, 67.000 km, 130 KM, 1. lastnik, možen kredit na položnice, « 04/20-13-510, 041/629-418 10400934 YAMAHA TDM 850, I. 98, 28.000 km, modro črne barve, 3x kovček, možen kredit na položnice, « 04/20-13-510, 041/629-418 i0400933 YAMAHA TDM 900, I. 03, 11.000 km, granitno siva, 1. lastnik, možen kredit na položnice. 8 04/20-13-510, 041/629-418 10400927 YAMAHA R 1, I. 04. 2.000 km, MODRA BARVA. RAHLO POŠKODOVAN, SERVISNA KNJIŽICA, « 04/20-13- 510, 041/629-418 i0400929 YAMAHA YP 250, I. 01, 7.000 km, kovček, servisna knjižica, možen kredit na položnice, 9 04/20-13-510, 041/629-418 10400935 AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALUMINIJASTA PLATIŠČA, z gumami 195/65/15 Hankook 4 kom, rabljena, za Audi, 30.000 SIT, 9 041/378-803 10401124 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli. odkup avtomobilov. 9 04/50-50-500 i0400783 NOVE GUME, Matador 215/70/15 C za kombi, 9 041/812-645 io4oio72 PREDNJA ODBIJAČA, za Fiat punto 2, Audi A3. Robi. 9 041 /709-598 10401139 ZIMSKE GUME, 4 kom, 165/80/13, skoraj nove. cena 10.000 SIT, 9 041/540-985 i040i04i KUPIM PRESTAVNO ROČICO, za R 19, I. 93, 9 041/765-843 i040ii34 KARAMBOURANA VOZILA PRODAM FORD MONDEO, I. 96, totalka, 9 040/728-320 i040ii00 KUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO lahko tudi totalko, prepis in odvoz na moje stroške, 9 031/629-504 io4ooo56 KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko nudim največ, 9 031/770- 833 10400362 OSTALO PRODAM ODKUP rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., fi 04/23-23-298,041/773-772 10400047 Prepis lastništva, urejanje ftnanciranjea voziia (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7, Primskovo (včasih Lesnina). Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje, 9 070/666-990 10400095 Od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. Adria avto. Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) www.raziskovalec.com/adriaavto, S 04/51-34-148, 041/632577, adria. avto@siol. nat 10400105 TEHNIKA PRODAM RAČUNALNIK PENTIUM, malo rabljen, 9 04/23-11-833 10401044 TELEFON PHILIPS, brezžični, v garanciji, star dva meseca, 9 04/580- 11-12 10401115 SONNY hi - fi cnt gp 7, mp 3, 9 040/933-389 i040i08i TV, barvno Gorenje, 041/718-856 rabljeno, 9 10401077 STROJI IN ORODJA PRODAM BAGER SKIP, dobro 041/528-557 ohranjen, * 10401047 JERMENICE, 4 kom, premera 480 mm za jennena 4x17mm, 9 04/510- 26-60 10401128 TRAČNI BRUSILNI STROJ, delovna dolžina 1 m, primeren za lesno, kovinsko ali podobno obrt, pnevmatsko kladivo beche tip L2, 65 kp, 210 obratov na minuto, SIP nakladalno prikolico starejša, puhal-nik Eolo z nakladalcem, trosilec umetnega gnoja 200 kg, 9 031 /37-89-30 i040i048 TRAČNO BRUSILKO. mizarsko, 300 cm z odsesavanjem in el. dvigom ter podajalnik, 3 kolesa, 8 hitrosti, izredno ohranjeno, 8 041/679-377 10400990 KUPIM ELEKTRO DVIGALA, od 700 do 1000 kg, 9 041 /253-974 i040ii4i GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO PRODAM STOPNICE, hrastove, 40 kosov, 9 051/202-229 i040ii37 KURIVO PRODAM DRVA, suha bukova in hrastova. Škofia Loka, 9 04/512-52-15, 041/758-958 10401034 DRVA, gabrova 10 m3, cena 6000 SIT/m3. Predoslje, 8 04/234-38-00, 031/566-326 i040i082 DRVA, večjo količino, suha, mešana in bukova, S 04/255-13-85 10401085 DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, 8 041/718-019 I040ii45 LESNE BRIKETE, za kurjavo, ugodno prodam, 8 04/53-31-648, 040/88- 74-25 10400849 KUPIM DRVA, brezova, suha. razžagana, 4 m3 s prevozom, 8 04/251-58-91, 04/251-58-90,041/787-068 i040iii6 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KUHINJSKO MIZO, 90x150 cm, kot novo z macesnovim furnirjem, 8 041/682-741 10401156 MASIVNO MIZO, v kmečkem stilu 135x73, tri stole in oblazinjeno klop, cena po dogovoru, 8 04/595-75-91 10401148 MIZA, ovalna, hrastova, 155x95 z umetniško keramiko, 8 040/933-389 10401080 OTROŠKO POSTELJICO, Helena 120x60 cm, 8 031/325-615 i040i089 SEDEŽNO GARNITURO, petdelno, rabljeno, 8 041/627-314 io4oii68 ZAKONSKO POSTELJO, nočni omarici in psiho, 8 041/608-712 io4oio38 PODARIM FRANCOSKO POSTELJO, 200x90, 8 041/714-808 i040i050 GOSPODINJSKI APARATI_ PRODAM HLADILNO OMARO, s šestimi predali, malo rabljeno, 8 041/923-722io4oii2i POMIVALNI STROJ, Bosch SGS 5602, prostostoječ, star 5 let, rabljen dve leti, 8 041/821-263 io4oioo3 PRALNI STROJ, in hladilnik 200 I Gorenje, prodam, 8 041/878-494 10401031 PRALNI STROJ, in štedilnik el., starejši Gorenje, 8 041/878-494 i040ii44 ŠTEDILNIK, rabljen, 4 el. plosce, pečica, raženj, hladilnik 50x70x50, nerjaveč vgradni štedilnik na drva, 8 031/858-886 i040i043 ŠTEDILNIK ISKRA, 2 + 2, pečica, odlično ohranjen, cena 5000 SIT, 8 041/507-839 io4oit7i ZAMRZOVALNO OMARO, pralni in pomivalni stroj, vse Gorenje, 8 04/589-10-29 IO4OIQ39 ZAMRZOVALNO SKRINJO KTH, 380 I, lepo ohranjeno za 25.000 SIT. 8 04/512-02-59 i040i094 OGREVANJE, HLAJENJE_ PRODAM GORILEC Elko, za centralno peč. malo rabljen. 8 041/264-926 10401149 PEČ, za gretje nog, 8 04/23-11-426 10401104 PRIDELKI PRODAM SPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKE VEZI, in smuči Fischer, nerabljene, dolžine 1 m. 8 041/299-625 10401066 SPREJEM IN PRODAJA, zimsko športne opreme. PONUDBA MESECA smuči staro za novo. Rubin, Betonova ul. 44, Kramj, 8 04/204-91-91 i0400i4i KOLO, moško, športno na 12 prestav lepo ohranjeno, cena 10.000 SIT, 8 04/512-02-59 10401101 POSLOVNI STIKI Nudimo ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let za vse zaposlene In upokojence (01* 09|. Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice. Star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/2S24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Trgovisa z motoreiml vozili HukovK Rc**a t D. hhn*t ul. 22.2000 Mtnbot UMETNINE, NAKIT PRODAM SLIKE, oljne naplatnu od 11. do 12. in od 17. do 22. ure, 8 04/23-23-952 10401161 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM KUŽKE, nemške ovčarje, stare dva meseca, 8 04/51-32-833 io4oio42 BELO MUCO, zelo prijazno, staro 4 mesece, 8 031/260-616 io4oio88 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO, 6000 i tandem, hidravlični pajek, odjemalec silaže in razmeto-valec trave za koristi silos, 8 041 /608- 563 10401073 KOTEL, za žganjekuho, 50 I in elektromotor 12" KW 2800 obratov, 8 04/20-41-322, 031/202-6ß9 10401153 MOLZNI STROJ, ugodno, 8 04/533- 15-94 10401129 ZETOR 52-11, I. 94, 1600 ur, lepo ohranjen, 8 04/25-22-610, 041/229-129 10401113 KUPIM CEPILEC, za dva in cisterno za gnojevko, 8 041/865-675 io4oio63 NAKLADALKO, gnoja HU4, trosilnik gnoja, pajek SIP, cisterno creina 22001, sadilec krompirja in starejši traktor Unt-verzal ali IMT, 8 041/987-582 10401011 PAJEK SIP, in sadilec krompirja, 8 031/537-269 io4oio7£ TRAKTOR, Univerzal, Zetorali IMP 539, plačilo takoj, 8 051 /203-387 10401075 TRAKTOR, Zetor, dobro ohranjen, prvi astnik, plačilo takoj, 8 04/257-15-48, 041/512-945 10401159 BALE, okrogle, senene, 8 kosov, 8 04/533-84-46 i040i054 BALIRKO, za kocke, dobro ohranjeno in butare za peč, 8 04/533-12-80io4oii42 CVIČEK, prvovrsten, ugodno, 8 031/39-88-37 i040iii4 JABOLKA, različnih sort. Žeje 1, 8 04/25-71-822 i040ii32 JABOLKA, voščenke, neškropljena, obrana, 8 04/51-32-438 i040ii38 KORENJE, rumeno za krmo in jedilni krompir, 8 041/517-551 10401090 KROMPIR, jedilni in krmilni, jabolka, zelje. Jerala, Podbrezje 218, 8 04/530- 66-44 10400838 KROMPIR, krmilni. 8 04/25-22-012 10401052 KROMPIR, drobni ali zamenjam za žganje ali jabolka, 8 041 /242-375 i040i058 KROMPIR, krmni in jedilni ter kislo in sveže zelje v glavah, 8 041/378-911 10401123 OREHE, v lupini ter kupim zračno puško, 04/25-71-548, 041/512-945 i040ii58 SENO, balirano, jedilni krompir beli in suhe smrekove plohe, 9 04/57-41-143i040i09i SUHE HRUŠKE, jabolka, slive, tepke, 8 04/512-04-95 i040ii33 VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kvalitete, dostavimo tudi manjše količine, 8 041/614-862 10400125 VINO, domač kvaliteten cviček in hruškovo žganje, 9 031/301-013 10401112 ŽGANJE, domače iz neškropljenih hrušk, 8 04/58-01-915 10401125 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, črno-bela, stara 14 dni. 8 041/375-575 i040i069 BIKCA, ČB, starega 14 dni n ČB teličko staro 7 dni, 8 041/692-722 io4oiii8 DVA BIKCA. ČB stara dva tedna, 8 04/25-11-007 10401099 JAGNETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, 8 04/59-57-962 i040i036 JAGNETA, za zakol, 8 04/51-22-956 10401143 KRAVI, simentalki, breji in kupim gorsko kosilnico v okvari, 8 041/608-76 5 10401140 KRAVO, simentalko po izbiri, 031/568-140 10400798 KRAVO, in telico tik pred telitvijo, 8 04/59-58-754 i040ii3i PRAŠIČA, za zakol, domača krma, 04/252-53-49 i040i074 PRAŠIČE, domača krma, teža 100 do 150 kg, 8 041/905-557 10401033 TELICO, ČB brejo 9 mesecev, 04/25-11-670 10401103 TELICO, simentalko, brejo 6 mesecev, 180.000 SIT, 8 04/518-23-6610401135 TELIČKI, črno-belt, stari 10 dni, 041/378-913 10401155 TELIČKO, simentalko, staro 10 dni, 04/530-96-80 10401026 TELIČKO, lepo simentalko. staro 14 dni, 8 040/804-336 io4oiio6 ZAJCE, za zakol ali zaklane in očiščene, 8 04/255-14-87 i040i087 ZAJCE, za zakol. 8 041/293-312 i040i096 ŽREBIČKA, starega 8 mesecev, 031/309-853 10401093 KUPIM BIKCA, simentalca, starega 10 dni, 8 04/53-33-041 10401032 BIKCA, simentalca težkega cca 100 kg, 8 031/280-774 i 040i035 BIKCA, simentalca, starega 7 dni, 8 04/533-80-54 10401127 BIKCA, simentalca. do 14 dni in kravo ali telico brejo. Zg. Luša 18. Selca 10401136 ZAPOSLITVE NUDIM IŠČEM VARUŠKO, za leto dni staro punčko, Kranj, 8 041/762-007 10401065 DEKLE, za delo v baru poleg trgovskega centra. Pretnar Janez s.p., Zg. Gorje 80a, 8 041/643-054 10401020 DEKLE, v kava baru v popoldanskem času. Kamazi, d.o.o., C. na Brdo 30, Kranj, 8 031/618-760, 041/369-051 10400971 IŠČEMO DEKLE, za delo v strežbi. Maga. d.o.o., Begunje 8, Begunje, 8 041/268-678 i040i056 IŠČEMO POMOČ, za delo v strežbi. G.T.T. Jost, d.o.o.. Sv. Jošt nad Kranjem 2, Kranj. Vse informacije vsak dan, razen ponedeljka, 8 04/20-12-128 10401037 TECHNOPLAST, d.0.0., BLED Za Potokom 7b, 4260 Bled Za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas) nudimo zaposlitev - POMOČ V TAJNIŠTVU z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe. Zaželena je komunikativna oseba z obveznim znanjem nemškega jezica. Pričakujemo poznavanje dela z računalnikom, osnovne računovodstva, prilagodljivost, natančnost in vestnost pri delu. Prednost imajo candidati z višjo ali visoko izobrazbo z območja Gorenjske, Ponud-)e z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: TECHNOPLAST, d.o.o., Blejska Dobrava 124. 4273 Blejska Dobrava. KUHARICO, 1. 96, z izkušnjami 3,5 let, za nedoločen čas. Titanik.d, Danica Razboršek s.p.. Britof 120, Kranj, 8 040/230-555 i0400750 V REDNO DELOVNO RAZMERJE, zaposlimo prodajalko z ustrezno izobrazbo, za prodajo oblačil, igrač in otroške opreme v trgovini na Bledu. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Sonček, d.o.o., p.p. 47. 4260 Bled 10401045 ZAPOSLIMO SVETOVALKO - PRODAJALKO, v trgovini s perilom z vsaj 5-letni-mi primernimi delovnimi izkušnjami in ustrezno izobrazbo. Kandidatke oddajte pismene prošnje z življenjepisom na naslov: Trgovina Neža, Gregorčičeva 8, 4000 Kranj do 31.12.2004 io4oio49 ZAPOSLIMO VEČ DEKLET, za strežbo. Lahko tudi starejše osebe. Tedensko plačilo. Okrepčevalnica Celar, Kokra 81. Preddvor, 8 040/372-076 10400757 VOZNIKA, IN PEKA. Bernik Sašo, Racovnik 35, Železniki, 8 041/799-249, 041/861-435 10401084 IŠČEMO, tri komercialiste za prodajo artikla s področja protipožarne varnosti. Semago, d.o.o., C na Loko 11, Tržič, 8 041/597-350 io4oii69 ZASTOPNIKOM, redna zaposlitev, za terensko prodajo artiklov za osebno nego, zagotavljamo uvajanje v delo ter najboljše pogoje za zastopnike in stranke.Sinkopa, d.o.o. Žirovnica 78. Žirovnica, 8 040/666-345. 041/793- 367 10400123 IŠČEMO ČISTILKE, in čistilce za delo na letališču ter za območje Gorenjske. Pogoj: mobilnost, lasten prevoz. Pisne prošnje na Hribar Blesk, d.o.o.. Savska C. 34, 4000 Kranj 10401070 MOŠKEGA, delo na plovilih in delavca z lesarsko izobrazbo, delo s plastiko na plovilih. Začetek dela 3.1.2005. Nevenka Osterc s.p., Grabče 16, Zg. Gorje. 8 031/658-071 io4oi06i ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi Jožef Marjan Gruden Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem nekdanjim sodelavcem, sošolcem, znancem in pevcem ter župniku gospodi! Ivancu, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, osebju Kliničnega centra Ljubljana in osebni zdravnici dr. Damjani Pogačnik. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Romanu Bošnjaku za vso skrb in pomoč, ki mu jo je nudil v času njegove hude bolezni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. VSI NJEGOVI Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce ZAHVALA in da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček) i" tast V 64. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari Janez Bester Mlinarjev Janez iz Podblice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom Podblice in Nemilj, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem iz Save Medical in storitve in Gorenjskih oblačil Kranj. Iskrena hvala župniku, pevcem in govornikoma za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Bernarda in Renata z družinama IZDePLSI Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sil Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. 8 spletnem mestu www.izberi.st, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova i, Kranj ♦ v»» 34 MALI OGLASL ZAHVALE info@g-glas,si GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 MESARJA, za delo v marketingu, plača 180.000 SIT neto in stimulacija, za bivanje možnost uporabe garsonjere. Pogoj primerna izobrazba in izkušnje s področja dela. Delo na področju Domžal. Pisne vloge z opisi pošljite na : Politex d.o.o., Cesta borcev 1, 1235 rado 10401024 RAZNO ČE IMATE, kaj gramofonskih plošč in razglednic, mi jih odstopite, 9 041/220-856 i 040i067 PRODAM liČKM INŠTRUKTOR matematike in fizike, išče delo: pomoč pri učenju in priprava na preverjanje znanja, S 041 /256-221 10400312 KOT VARUŠKA, lahko na vašem ali svojem domu. Poljanska dolina, 9 041/320-126 10401059 KOT VARUŠKA, na vašem domu, 041/929-137 10401172 IŠČEM DELO, očistim vam stanovanje in likam oblačila na območju Ljubljane in Kranja, « 051 /339-020 i 0401051 KOT ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ, prevajanje angleščine, inštruk-cije. Igor, S 04/20-45-275 10401108 REDNO ZAPOSLITEV, čiščenje poslovnih prostorov v poslovni coni v Šenčurju, 9 041/549-671 i040i040 NARODNOZABAVNI TRIO, s fraj-tonarico za silvestra in novo leto, 9 04/533-10-15, 040/890-519 io4oio95 ONE MAN MAND, z igranjem na zabavah, obletnicah, silvestrovanju, 9 031/595-163 10400710 SPREJMEM, kakršnokoli delo na svojem domu, 9 041/847-500 i040ii30 CISTERNO, plastično 1000 I za vodo ali kurilno olje, čisto prodam. 9 041/320-701 10401102 KOZLIČKOVE KOŽE, 239 041/818- 10401154 LESTVE, vseh vrst in dolžin dobita Zbilje 22, 9 01/36-11-078 10400738 PANJSKE KONČNICE, praznično darilo iz slovenske kulturne dediščine, 9 04/20-22-657, 04/23-32-105 10401060 ZIMSKE PNEVMATIKE, za R 4, 4 kom in žičnike 90 mm, 8 04/252-11-75 10401055 STORITVE PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE, za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD d.o.o., Janeza Šmida 15, Jesenice, 9 04/58(>60-26 i0400250 RAČUNOVODSKE STORITVE, za podjetja, samostojne podjetnike in društva, dok goletne izkušnje. Caroline 66, d,o.o., Tmovlje 9, Cerklje - PE Kranj Primskovo, 9 070/666-990,070/40-30-20 10400094 SENČILA ASTERIKS, Roman Peter s.p., Senično 7, križe. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, V 04/59-55-170, 041/733-709 i0400363 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA FIZIKA, inštrukcije za učence, dij^ in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška podpora in poslovna svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 9 04/253-11-45, 041/564-991 10400111 NUDIM GRADIMO, od temeljev do strehe, adaptiramo - reference kvalitetai. D.M.D., Ljubljanska 45, Kamnik. 9 031/327-119, milos.cvirn@volja.net 10400343 IZDELAVO PODSTREŠNIH STANOVANJ, in predelnih sten po sistemu knauf, montažo strešnih oken velux, stropnih in strešnih oblog in polaganje laminatov. Izdelujemo tudi brunarice in nadstreške. Damjan Mesec s.p., Jazbine 3, Poljane, 9 04/518-60-55, 041/765-842 10400446 ZASEBNI STIKI 30-LETNI FANT, bi rad spoznal preprosto in pošteno dekle, ki bi prišla na manjšo kmetijo, 9 031/259-518 i040ii26 IŠČEM STAREJŠO GOSPO, za pomoč v gospodinjstvu na Bledu, šifra: GORENJSKA 10401122 ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, za vse starosti, brezplačno za mlajše ženske, 8 031/505-495 10401071 Življenje celo si garal, za dom družino vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN V nedeljo, 26. decembra, mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric Jože Hacin 1930-2003 Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in polagate cvetje na grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Češnjevek, Zg. Brnik, 26. decembra 2004 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage žene, mamice, sestre, snahe in tete Anke Livk roj. Roblek iz Kovorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebno zahvalo smo dolžni izreči sodelavkam Roma Texa, kolektivu Integrala Tržič, učiteljem OŠ Bistrica, učencem 8.b D, Marijaninim prijateljicam, sodelavcem Cargo Carinthia, bifeju gasilskega doma Kovor, pevcem, trobentaču, pogrebni službi ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. Idi za lepe poslovilne besede in nenazadnje tudi Viljemu Kresetu. Hvala vsem, ki ste našo Anko imeli radi, jo spoštovali in jo z lepo mislijo tako številno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta Marija Kotar roj. Jerala iz Bistrice pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku Jožetu Gregoriču za obiske v domu oskrbovancev in lepo opravljen pogrebni obred s sv. mašo ter ganljive besede slovesa. Hvala tudi pevcem bratom Zupan za občuteno zapete pesmi in trobentaču g. Viliju Pangeršiču. Posebna zahvala osebju doma Petra Uzarja za skrbno nego in pomoč ter bolnišnici Golnik. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tiko Tržič in Peko - šivalnica za podarjene sveče in denamo pomoč. Lepa hvala tudi pogrebni službi komunalnega podjetja Tržič, praporščakom društva upokojencev in ZB. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala in Bog povmi. Žalujoči vsi njeni Bistrica pri Tržiču, Pristava, Kovor, 13. decembra 2004 ZAHVALA V Bohinjski Bistrici smo žalostni pokopali moža, našega očeta in ata Ludvika Dobravca st. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, izrekli iskrene poslovilne besede, se spomnili na njegovo delo, prijateljstvo in mu zapeli v slovo. Hvala lovskim prijateljem, ki ste se od njega posloviU tako, kot bi želel on. Sosedom, sorodnikom in prijateljem hvala za pomoč in izrečeno sožalje. Osebju bolnišnice Jesenice se zahvaljujemo za nego in osebju ZD Bohinj za ves njihov trud. Iskrena hvala za vsak cvet, za vsako darovano svečo, za čas, ki ste mu ga posvetili med boleznijo, in za vsako dobro misel. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi ati, ata, brat, stric Albin Juvan Jagoščev Albin iz Voklega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Žalujoči: hčerki Helena in Branka z družinama Dokler smo mi, si z nami tudi ti. V SPOMIN 26. decembra mineva deset let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni Zvonko Matjačič rojen 18. 2. i960 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. Vsi najdražji njegovi Kranj, Višnja Gora, 2004 Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. V SPOMIN Minilo je z bolečino prežeto leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi Rizo Nekovič I. II. 1941 ■ 18.12.2003 Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, se prisrčno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Zgornje Bitnje, 20. decembra 2004 V SPOMIN 26. decembra minevata dve leti, odkar je prenehalo biti tvoje srce, dragi brat, stric in prijatelj Franc Urbanček Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tončka z družino i GORENJSKI GLAS petek, 24. decembra 2004 KRIŽANKA info@g'glas.si 35 Kidričeva 57, Škofja Loka Za pravilne rešitve smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 18.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 5. januarja 2005, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Sponzor današnje križanke je tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke. Znani so po svoji dolgoletni tradiciji in pestri ponudbi damskih in moških pokrival. Izdelke najdete po večjih trgovskih centrih. Vabijo vas, da se o kakovosti izdelkov prepričate tudi v njihovi tovarniški trgovini, ki je med tednom odprta od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12. ure ter v popoldnevih od 15. do 19. ure od ponedeljka do petka. Rešitve nagradne križanke LES 3: i. nagrado prejme JOŽE ŠILC, Zgornje Bitnje 259/A, 4209 Žabnica, 2. nagrado prejme JOŽE KREK, Klobovsova 12, 4220 Škofja Loka, 3. nagrado prejme FRANC KISOVEC, Delnice v v v 29, 4223 Poljane, Tri nagrade Gorenjskega pa prejmejo: SILVO SAJOVIC, Zaloše loA, 4244 Podnart; NADA SVAB, Bistrica pod Sijo 20, 4290 Tržič in JOŽE JANC, Drulovka 55, 4000 Kranj. Nagrajencem čestitamo! Rešitve nagradne križanke EKO STIL, d.0.0.: i. nagrado: lo % popusta pri nakupu + darilo presenečenja prejme MARIJA KRIVEC, Zg. Bitnje 136, 4209 Zabnica, 2. nagrado: 7 % popusta pri nakupu + darilo presenečenja prejme ROK ZADNIKAR, Predoslje io8, 4000 Kranj, 3. nagrado: 5 % popusta pri nakupu + darilo presenečenja prejme MARIJA ROŽMAN, Reševa id, 4000 Kranj. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo SAŠO POTOČNIK, Ravne 9, 4228 Železniki; MARIJA UMBREHT, Ul. Draga Brezarja 5, 4000 Kranj in ALBINA KOSMAČ PREMROV, C. revolucije 8, 4270 Jesenice. Nagrajencem čestitamo! - 303 FAX: (04) 2ai 2-225 (OA) 28i2 REDAKCIJA TKŽENje PKOÖKAM O SM RFDAKCJ.IA rnffiN.w. ^MEnam i^^Mim E-poŠta: ra d iokranj^ad i o-kranj .si spletna stran: www.raciio-krat%|.si ^cihjbolj PQSLüSfinfi BflOlJSKB posthjfl m eORLOJSKElH y m