URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, petek 21. februarja 1936	Cena 400 dinarjev	Leto XLIII
m.
Na podlagi 335. člena, druge alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. in to. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije,
203. Člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 251. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 12. februarja 1986 sprejela
SPREMEMBO IN DOPOLNITEV RESOLUCIJE o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986
V poglavju V. Naloge za uresničevanje družbenega plana v letu 1986 ter dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije se v točki 7 Politika osebnih dohodkov:
9. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja negospodarstva bodo sredstva za osebne dohodke odvisna od družbene produktivnosti dela in rasti dohodka v gospodarstvu, od uresničevanja politike zaposlovanja na teh področjih, od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter od racionalnosti poslovanja. Na podlagi posebnih programov, ki jih bodo sprejele ustrezne organizacije in skupnosti bomo nadaljevali z usklajevanjem ravni osebnih dohodkov delavcev na teh področjih z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Rast sredstev za osebne dohodke v teh organizacijah in skupnostih se bo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti v letu 1986.-"
Za 9. odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»V organizacijah združenega dela, ki pridobivajo dohodek tudi prek samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje po načelu svobodne menjave dela, bodo sredstva za osebne dohodke odvisna od uresničevanja njihovih planskih nalog, povečevanja produktivnosti dela, racionalnosti poslovanja ter obsega ustvarjenega dohodka. Osebni dohodki se bodo v teh organizacijah združenega dela v letu 1986 usklajevali z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti.'«
8t. 30-34/86
Ljubljana, dne 12. februarja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986 in na seji Zbora občin dne 12. februarja 1986.
St 0100-163/86
Ljubljana, dne 12. februarja 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o Samoupravni Interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s
tujino
1.	člen
Zakon o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77 in 45/82) preneha veljati 31. 3. 1986.
2.	člen
S prenehanjem veljavnosti zakona iz 1. člena preneha delo Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino sprejme zaključni račun skupnosti do 31. 3. 1986 in ga predloži Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije.
Hkrati skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino sprejme tudi poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih po samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SR Sloveniji v letu 1985 in zakonu o prispevku za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Uradni list SRS, št. 4/85).
3.	Sen
Sredstva, opremo, arhiv, dokumentacijo, drugo premoženje ter ostale pravice in obveznosti Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in njene delovne skupnosti po zaključnem računu iz drugega odstavka 2. člena prev-zame Sodotiatična rapotaHfca Stonmija.
Htpofbij—a sredetva, M ee bila abeaDa na podlag aktov iz tretjega odstavka 2. Sene se vrnejo goepo-
Delavci delovne skupnosti Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino imajo po njeni ukinitvi pravice brez oglasa cuiro-
ma javnega razpisa skleniti delovno razmerje v sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter v
republiških upravnih organih, republiških organizacijah, samostojnih strokovnih službah izvršnega sveta ter v drugih državnih organih.
Delavci delovne skupnosti Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ne bodo sklenili delovnega razmerja v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali v organih iz prvega odstavka tega člena, se dajo na razpolago, vendar najdalj za tri mesece. Po preteku tega časa jim preneha delovno razmerje.
V času, ko je delavec na razpolagi ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka. V tem času ima delavec tudi druge pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki jih uveljavlja v sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
5. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-227/86
Ljubljana, dne 12. februarja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
315.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o koordinacijskem odbora za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986 in na seji Zbora občin dne 12. februarja 1985.
St. 0100-164^8
Ljubljana, dne 12; februarja 1988.
Predsednik
France Papti L r.
ZAKON
o prenehanju veljavnost! »akona • ka»dlnacijrtfi
odboru *a ergaidsadje rdroicnega dela, Id cpravtjnja posle zunanjetrgovinskega prometa, ter e nalogah ta pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji »a področja ■ananjetrgo-
L člen
Zakon o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa (Uradni list SRS, št. 16/77), preneha veljati.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha opravljati svoje delo koordinacijski odbor.
3.	člen
Ta zakon začne veljati. naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-228/86
Ljubljana, dne 12. februarja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
316.
Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83), 6. točke odloka o najvišji ravni cen jedilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 60/85) in 5. točke odloka o najvišji ravni cen sladkorja (Uradni list SFRJ, št. 60/85) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
ODREDBO
o	načinu in roku vplačila razlik v cenah jedilnega olja in sladkorja
1
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom jedilnega olja ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ukvarjajo pa se s prometom jedilnega olja, morajo razliko v ceni iz 5. in 6. točke odloka o naj višji ravni cen jedilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 60/85) zmanjšano za 15 •/• vplačati v 30 dneh od uveljavitve te odredbe na žiro račun št 50101-637-58020 Zavod SR Slovenije za rezerve.
2
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom sladkorja ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ukvarjajo pa se s prometom sladkorja, morajo razliko v ceni iz 4. in
5.	točke odloka o najvišji ravni cen sladkorja (Uradni Ust SFRJ, 6t. 60/85) zmanjšano za 15*/» vplačati v S6 dneh ed uveljavitve te odredbe na tiro račun št 50101-637-58020 Zavod SR Slovenije za rezerve.
3
Ta odredba začne veljati naslednji dim po objavi v Uradnem listu SRS.
6t 38-010/85
Ljubljana, dne 19. novembra 1985.
Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Predsednik
Alojz Klemenčič L r.
317.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Posebnega sodišča združenega dela za področje telesne kulture v SR Sloveniji v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti po opravljeni javni obravnavi dne 10. 2. 1986
ugotovilo :
Sklep skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije z dne 21. 12. 1933 o kriterijih za ugotavljanje lastnosti vrhunskega športnika kot podlagi za uveljavljanje zavarovalne dobe od 15. maja 1945 dalje ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Predlagatelj je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela na 8 zasedanju obeh zborov skupščine dne 21. 12. 1983. S tem sklepom so določeni kriteriji, po katerih se ugotavlja lastnost in trajanje lastnosti vrhunskega športnika kot podlagi za uveljavljanje zavarovalne dobe od 15. maja 1945 dalje. Predlagatelj meni, da so bili kriteriji oblikovani tako, da so uporabni za nedoločeno število bodočih primerov, zato sklep nedvomno predstavlja samoupravni splošni akt. Nadalje navaja da določba 161. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 27/83) ne predvideva sprejema takšnega splošnega akta. Pač pa drugi odstavek 13. člena istega zakona določa, da lastnost vrhunskega športnika ugotavlja TKS Slovenije v skladu s samoupravnim splošnim aktom Predlagatelj meni, da bi moral isti samoupravni splošni akt TKS Slovenije določati. kriterije za ugotavljanje lastnosti vrhunskega športnika nasploh (13. člen) kot tudi za nazaj (161 člen). Navaja še. da so kriteriji po izpodbijanem sklepu in »Jugoslovenski kategorizaciji sportista ža period 1981—1985 grd.* med seboj bistveno različni, praviloma pa so tisti iz izpodbijanega sklepa strožji. Zato meni, da je izpodbijani sklep v nasprotju z določbami 13. in 161. Člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in tudi v nasprotju z določbo 197. člena ustave SR Slovenije.
Ustava SR Slovenije v 15 točki 321. člena določa, da republika z zakonom ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 27/83) določa, da se obvezno zavarujejo vrhunski športniki — člani telesnokulturnih organizacij v SR Sloveniji, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi Ip da lastnost vrhunskega športnika, ki je podlaga za zavarovanje, ugotavlja Telesnokuitur-na skupnost Slovenije v skladu s samoupravnim splošnim aktom (13. člen). S to določbo zakona je bil razširjen krog zavarovancev, kajti do uveljavitve določbe tega zakona so bili pokojninsko in invalidsko za-
varovani le profesionalni športniki, ne pa tudi neprofesionalni športniki.
V 161. členu pa zakon določa, da se vsem osebam s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki so po 15. maju 1945 opravljale športno dejavnost v lastnosti vrhunskega športnika, ta čas všteva v zavarovalno dobo, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter da lastnost in trajanje lastnosti vrhunskega športnika ugotavlja Te-lesnokuiturna skupnost Slovenije
Na podlagi določb 13. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila Telesnokulturna skupnost Slovenije upravičena, da je sprejela »Jugoslovensko kategorizacijo sportista za period 1981—1985 god.* kot svoj samoupravni splošni akt, po katerem ugotavlja lastnost vrhunskega športnika, kot podlago za priznavanje zavarovalne dobe za obdobje od uporabe republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. 1. 1984 dalje.
Telesnokulturna skupnost Slovenije je bila nadalje z določbami 161. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pooblaščena, da ugotavlja lastnost in trajanje lastnosti vrhunskega športnika tudi za obdobje od 15 maja 1945 dalje. Za izvajanje tega zakonskega pooblastila je z obravnavanim sklepom sprejela kriterije, po katerih bo ugotavljala lastnost in trajanje lastnosti vrhunskega športnika osebam, ki so bile aktivni športniki in so dosegli vrhunske rezultate pred 1 1. 1984, vendar najdlje od 15. maja 1945. Izhodišče za te kriterije sta bili enotni iugoslovanski kategorizaciji vrhunskih športnikov iz let 1974 in 1977. ki sta veljali do sprejema enotne kategorizacije leta 1981. ki še velja.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je bila Telesnokulturna skupnost Slovenije pristojna za sprejem navedenih dveh samoupravnih splošnih aktov in da le-ta nista v neskladju z določbami 13 in 161 člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in z določbo 197. člena ustave SR Slovenije.
Po 408 členu ustave SR Slovenije pa ustavno sodišče ni pristojno za oceno medsebojne skladnosti dveh samoupravnih splošnih aktov, niti za oceno njihove primernosti.
Glede na navedeno je ustavne sodišče na podlagi določb 25 člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič j n sodijiki dr. Mara Bešter, Tone Bole. Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 70/85-16
Ljubljana, dne 10. februarja 1986.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
ORGANi IN ORGANIZACIJE V OBČINI
-	LJUBLJANA
318.
Na podlagi 8 člena zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Urad-
ni list SRS, št. 10/84) ter 64 in 89 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78. 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 42. seji zbora združenega dela dne 6. februarja 1986 in na 41. seji zbora občin dne 6. februarja 1986 sprejela
SKLEP
e soglasju k statuta o spremembah in dopolnitvah statuta delovne organizacije Mestna galerija Ljubljana
L tien
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statuta
o	spremembah in dopolnitvah statuta delovne organizacije Mestna galerija Ljubljana.
L B*m
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/86
Ljubljana, dne 6. februarja 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
BREŽICE
319.
Na podlagi določila 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 142. člen statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1986 sprejela
O D I, O K
e zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
•	1. člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1988 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih delavcev v letu 1986, in sicer po stopnji 0,15 odstotka.
2.	člen
Zbrana sredstva po prejšnjem členu se usmerijo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega;
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva združena po 1. členu tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne občinske blagovne rezerve, obnavljanje istih, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov Investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, ter za kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka i* 1, člena tega odlok* je osebni dohodek zaposle-
nega namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje potreb na področja družbenih dejavnosti (Uradni liat SRS, št. 83/801 določeno za obračunavanje le plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
s. a*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St 05-10/86
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipL politolog L r.
320.
Na podlagi določila 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) ter
142.	člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 10. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin v občini Brežice
1.	člen
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se na območju občine Brežice, plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, predpisih izdanih na njegovi podlagi ter določbah tega odloka.
2.	člen
Stopnje prometnega davka, se določajo glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta.
Stopnje prometnega davka na kmetijska zemljišča so proporcionalne, za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, so progresivne.
Stopnje prometnega davka na prometno vrednost gradbenega objekta so proporcionalne, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa so progresivne.
Progresivne stopnje se določijo po sistemu stopničaste progresije.
Prometni davek se plačuje, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra nepremičnine dinarjev:
1.	za kmetijska zemljišča po stopnji 15 •/«
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske namene v naslednji višini
Od vrednosti din	Znaša davek
		do 72	15 •/»		
nad	72	do 215	10,80 din + 20 »/«	nad	72 din
nad	215	do 358	39,40 din + 25 %>	nad	215 din
nad	358	do 429	7545 din + 30 «/•	nad	358 din
nad 429		do 500	96,45 din + M1/.	nad	429 din
nad	506	do 572	122,01 din + 42 •/«	nad	500 din
nad	572	do 644	152,25 din + 48 ®/o	nad	572 din
nad 644		do 715	186,81 din + 54 V.	nad	644 din
nad	715		225,15 din + 60«/*	nad	715 din
3.	za gradbene objekte po stopnji — 25 */»
— za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od mi površine pa po naslednjih stopnjah:
Od vrednosti din	•/«	Znaša davek * * 3 4 5
do 1,430	15 %>
nad	1,430	do	4,290	214,50 din +	20 °/u	nad	1.430 din
nad	4.290	do	7.865	786,50 din +	25 °/e	nad	4.290 din
nad	7.865	do	12.155	1.680,25 din +	30 °/o	nad	7.865 din
nad	12.155	do	16.445	2.967,25 din +	40 °/o	nad	12 155 din
nad 16.445	4.683,25 din + 50 »/o nad 16.445 din
Če prodajalec — lastnik zemljišča odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom se davek odmerjen po 1., 2. in
3.	točki tega člena poveča za 30 °/#.
5.	člen
Lestvice davčnih osnov iz 2. in 3. točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin — z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.
4.	člen
Prometni davek se ne plačuje ob pogojih določenih z zakonom o davku na promet nepremičnin in tem odloku;
1.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarske dejavnosti. Navedena olajšava ne velja za prevoznike z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic.
2.	če gre za odškodnino za zemljišča in gradbene objekte, ki so odkupljeni ob nastanku škode zaradi rudarjenja, vendar le do zneska pravične odškodnine.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Brežice (Uradni Ust SRS, št. 22/75).
6 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-7/86
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
m.
Na podlagi 261., 262. in 162. člena statuta občine Brežice (Uradni Ust SRS, it. 14/78 in 16/82) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. februarja 1986 sprejela
SPREMEMBE STATUTA
občine Brežice
1.	člen
V statutu občine Brežice (Uradni Ust SRS, št 14/78 in 16/82) se spremeni 145. člen in glasi:
»•Zbor združenega dela sestavlja 35 delegatov
delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
Razporeditev delegatskih mest v zboru združenega dela po posameznih področjih se uredi z odlokom«.
2.	člen
Črta se tretji odstavek 172. člena.
3.	člen
Spremembe statuta začnejo veljati osmi (tem po
objaxTi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/86-1
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipL politolog L r.
322.
Na podlagi 72. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Brežice
1.	člen
Delegatska mesta v zboru združenega dela se razdelijo po delovnih področjih, tako da pripada:
—	22 delegatskih mest delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	2 delegatski mesti deregacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja pro-svetno-kultume dejavnosti;
—	2 delegatski mesti delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja soci-alno-zdravstvene dejavnosti;
—	4 delegatska mesta delegacijam delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva organizirani pri (TOK) temeljnih organizacijah kooperantov in drugi kmetje ter njihovi družinski člani, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost;
—	2 delegatski mesti delegacijam delovnih ljudi, Iti delajo z delovnimi sredstvi v obrti, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi adru-žujejo svojo delo in delovna sredstva;
—	1 delegatsko mesto delegacijam delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, iti niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela;
—	2 delegatskim esti delegacijam aktivnih' vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA GOSPODARSTVA
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela
se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva razporedijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti katerim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
Delegatsko
mesto
— Slovenijales Ljubljana — Tovarna pohištva Brežice	1
— Beti Metlika — TOZD Konfekcija Dobova	1
— Železniško gospodarstvo, centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz Dobova	1
— Prevoz, avtotransportno podjetje Brežice	1
— Agrotehnika Gruda, TOZD Agroservis Brežice	1
— Jutranjka Sevnica, TOZD Orlica Brežice	1
— Petrol Motel Čatež	1
— Salonit Anhovo, TOZD Opekama-Rudnik Brežice	1
H.	Tbmeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij ža delegiranje delegatov v zbor združenega dela:
I.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Gozdno gospodarstvo Brežice
— DSSS
— TOZD Gozdarstvo
— TOZD Trgovina z gradbenim materialom in kurivom
— TOZD HPG
— TOZD Transport in mehanizacija
2.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Agraria Brežice
— DSSS
— TOZD Kmetijstvo
— TOZD Agroblagovni promet
— TOZD Cvetje
3.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Emona Ljubljana, Trgovsko, gostinsko podjetje na veliko in malo — DSSS
— TOZD trgovina na malo — TOZD trgovina na veliko — TOZD Gostinstvo
4.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Iskra TOZD ELA Novo mesto, obrat Bizeljsko — Tovarna klobukov Sešir Škofja Loka, obrat Stara vas
— Koloniale Maribor, TOZD Preskrba, poslovalnica Bizeljsko
5.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Komunalno obrtno podjetje Brežice — DSSS
— TOZD Komunala — TOZD Gradbeništvo in obrt — Projektivni biro Region Brežice — Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Brežice — Slovenijaceste Ljubljana, PE Asfaltna baza Cerklje
— Prodajno obrtna zadruga Grič — Vodna skupnost Dolenjske, DE Čatež — Dimnikarsko podjetje Brežice — TOZD Elektro Krško, DE Brežice
6.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem — Metalgrad Jesenice
7.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Petrol Ljubljana, TOZD trgovina na drobno Brežice
— Trgoavto Koper, TOZD Trgovina na drobno Brežice
— Eletrotehna Ljubljana, prodajalna Brežice — Peko, tovarna obutve.' prodajalna Brežice — Borovo, prodajalna Brežice — Državna založba Slovenije, papirnica in knjigarna Brežice
— Koteks-tobus Ljubljana, odkupna postaja Brežice
— Tobačna tovarna Ljubljana, poslovalnica Brežice
— Koka PPK Varaždin, prodajalna Brežice — Kerametal, prodajalna Brežice — Jugoslovanska loterija Brežice — Delo, prodajalna časopisa Brežice
8.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
IMV Novo mesto, TOZD avtomobilskih prikolic Brežice
— IMV tovarna avtomobilov, PE Brežice
9.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Podjetje za PTT promet Brežice — ŽTP Ljubljana, prometna sekcija — postaja Brežice
— Integral Ljubljana, TOZD Brebus Brežice
10.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
POZD Regulator Brežice — Dinos Ljubljana, poslovalnica Brežice — Tovarna parnih kotlov Brežina
11.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
SGP Slovenijaceste, Tehnika Ljubljana, TOZD PKM Brežice
— Kemična industrija Kamniktit, enota Skopice
— Invalidske delavnice Skopice
12.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Trimo Trebnje, TOZD Jeklene konstrukcije Dobova
—. Splošno livarstvo Dobova
— Železniška postaja Dobova
13.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Slovin Bizeijsko-Brežice
— DSSS
— TOZD Vinarstvo Brežice
— Žito Ljubljana, PE Pekarna in slaščičarna Brežice
14.	Konferenco delgeacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Ljubljanska banka — Ekspozitura Brežice
— Beogradska banka, ekspozitura Brežice
— Služba družbenega knjigovodstva Brežice
— Zavarovalna skupnost Triglav, enota Brežice
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA PROSVETNO-KULTURNE DEJAVNOSTI
3.	člen
Za delgiranje delegata v zbor združenega dela oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti s sporazumom, konference delegacij
15.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoška šola Brežice
— Zavod za kulturo Brežice — Posavski muzej Brežice
16.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Vzgojno-izobraževalne organizacije ter Vzgojno varstveni zavod Brežice:
Osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice — Osnovna šola Artiče — Osnovna šola Bizeljsko — Osnovna šola Globoko — Osnovna šola Dobova — Osnovna šola Cerklje — Osnovna šola Velika Dolina — Osnovna šola Pišece — Vzgojno varstveni zavod Brežice — Vzgojno izobraževalna organizacija Brežice — Glasbena šola Brežice
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA SOCIALNO ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI 4
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti
s področja socialno-zdravstvene dejavnosti Razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela: Emona Ljubljana, TOZD Terme Čatež
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela
17.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto v zboru združenega dela, oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Zdravstvenega centra Brežice in Dom upokojencev Brežice
Zdravstveni center Brežice
— TOZD Splošna bolnišnica Brežice
— TOZD Zdravstveni dom Brežice
— TOZD Lekarna Brežice
— Dom upokojencev Brežice
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA KMETIJSTVA
5.	člen
Za volitve delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti se pri TOK Slovin, pri TOK Agraria in pri PE TOK pri Gozdnem gospodarstvu formirajo delegacije sestavljene iz delavcev TOK, kmetov kooperantov in delavcev, ki z njimi združujejo svoje delo:
I.	Slovin TOK Vinogradništvo	1 del. mesto
II.	PE TOK pri Gozdnem
gospodarstvu Brežice	1 del. mesto
III.	Agraria TO Kooperantov	1 del. mesto
18.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo:
Posavski veterinarski zavod Brežice
— Gruda Ljubljana — poslovalnica Dobova
— Agrotehnika Gruda TOZD proizvodnja Ljubljana — farma Globoko
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA OBRTNE DEJAVNOSTI
6.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo eno delgacijo, ki ji pripadata dve delegatski mesti.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST DELOVNIH SKUPNOSTI S PODROČJA DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN DRUGIH
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev oblikujejo vse temeljne samoupravne skupnosti s teh področij skupno delegacijo, ki ji pripada eno delegatsko mesto.
SKUPNA DELEGACIJA DELOVNIH SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV, SKUPNOSTI IN DRUGIH DRUŽBENO-POLITICNIH ORGANIZACIJ
Upravni organi SO Brežice
— Temeljno sodišče Novo mesto — Enota v Brežicah
— Temeljno javno tožilstvo Novo mesto — Enota v Brežicah
— Sodišče združenega dela Brežice — Postaja milice Brežice
— Družbenopolitične organizacije občine Brežice — Občinska zveza prijateljev mladine Brežice — Občinski odbor RK Brežice — Skupnost za zaposlovanje Brežice — strokovna služba
— Avto-moto društvo Brežice
— Skupne strokovne službe SIS družbenih delavnosti
— Center za socialno delo Brežice — Skupne strokovne službe SIS materialne pro- ’ izvodnje
— Medobčinska gospodarska zbornica Posavja — Pokrajinski odbor TO za Posavje Brežice — Pokrajinski štab TO za Posavje Brežice — Občinski štab TO Brežice — Občinska gasilska zveza Brežice Skupno delegacijo iz prejšnjega odstavka sooblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
RAZPOREDTEV DELEGATSKE MEST S PODROČJA JLA
8.	člen
Delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnim osebam v službi oboroženih sil SFRJ pripadajo dve delegatski mesti, in sicer:
— Garnizon Cerklje	I del. mesto
— Tehnični remontni zavod Bregansko selo	1 del. mesto
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Konference delegacij za delegiranje delegata v zbor združenega dela občinske skupščine oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti z medsebojnim sporazumom, ki ureja zlasti:
— način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
10.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti
iz členov 2^	4. in 7. so dolžne v roku osem dni
po uveljavitvi tega odloka skleniti sporazume o oblikovanju konference delegacij oziroma skupne delegacije.
Če delegacije do roka iz prejšnjega odstavka niso sklenile sporazuma o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo tako, kot je to predvideno v členih 2., 3., 4. in 7. tega odloka.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Skupščine občine Brežice o razporeditvi dele-' gatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 2/82).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-3/86-1
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
323.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68 in 7/70) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih
taksah
1.	člen
V odloku o spremebah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah se v 1. členu:
znesek 40 din nadomesti z zneskom din 60 in
znesek 80 din nadomesti z zneskom 100.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-2/86
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog L r.
324.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Brežice
1
Razrešijo se dosedanji člani občinske volilne komisije občine Brežice.
2
V volilno komisijo občine Brežice se imenujejo:
1.	Marko Zupančič, predsednik, vodja enote TS Novo mesto
2.	Milena Peteline, tajnik, Skupščina občine Brežice
3.	Boris Pavlenč, član, Tovarna pohištva Brežice
4.	Miha Skrlec, član, Skupščina občine Brežice
5.	Slavko Lubšina, član, Agraria Brežice
6.	Ivanka Trajkovič, nam. predsednika. Enota TS Novo mesto
7.	Drago Malneršič, nam. tajnika. Skupščina občine
Brežice
8.	Franja Novak, nam. člana, Enota TS Novo mesto
9.	Darka Dokler, nam. člana, Skupščina občine Krško
10.	Darko Bukovinski, nam. člana. Gozdno gospodarstvo Brežice.
3
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/86-1
Brežice, 10. lebruarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
325.
Na podlagi določil pravilnika o cenah DO KOP Brežice ter družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 je delavski svet TOZD Komunala na seji dne 21. januarja 1986 v razširjeni sestavi predlagal pobudo za oblikovanje cen, skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost je sprejela sklep o uskladitvi ter DS TOZD Komunala na seji dne 7. februarja 1986 sprejel
SKLEP
o določitvi cen komunalnih storitev
1.	člen
Cene komunalnih storitev v občini Brežice znašajo: 2
A. Vodarina	
— gospodinjstvo	47
— gospodarstvo	82
B. Kanalščina	
— gospodinjstvo	16
— gospodarstvo	31
C. Prispevek za čistilno napravo	12
D. Odvoz smeti	
	dln/m’
— gospodinjstvo	7
— gospodarstvo	11
2.	člen,
Dobavitelj začne zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka v vodomerju, pri pavšalnem obračunu pa od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati del sklepa o povečanju cen stanarin m določitvi cen komunalnih storitev (Uradni Ust SRS, št. 28/85) in sicer za tiste določbe, ki se nanašajo na cene komunalnih storitev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03-83/86
Brežice, dne 7. januarja 1986.
Predsednik DS '
TOZD Komunala Jože Žičkar 1. r.
326.
Na podlagi določila 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/1985) in odločitve, sprejete na referendumu dne 2. februarja 1986, je skupščina krajevne skupnosti Velika Dolina na seji dne 9. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Velika Dolina
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Velika Dolina se uvede samoprispevek v denarju za financiranje programa modernizacije krajevnih cest in ureditve javne razsvetljave na Veliki Dolini.
2.	člen
Program za. uporabo sredstev samoprispevka:
—	v vaseh Brezje in Ponikve, preplastitev že asfaltirane ceste,
—	za vas Laze asfaltiranje ca. 700 m krajevne ceste,
—	za vas Koritno asfaltiranje ca. 700 m krajevne ceste,
—	v vasi Rajec asfaltiranje ca. 600 m vaške ceste,
— Mala Dolina—Ribnica — asfaltiranje ca. 2 km
občinske ceste in
—	vas Cimik, asfaltiranje ca. 3 km občinske ceste.
Ureditev javne razsvetljave na Veliki Dolini.
3.	Sen
Skupna vrednost programa znaša 56,000.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo 26,000.000 din. Ostala sredstva bo prispevala SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku kot je določen v prvem odstavku tega Sena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
4.	člen
Dinamiko izvajanja programa Iz 2. člena tega sklepa bo določala z vsakoletnim planom Izvajanja na predlog sveta skupščine krajevne skupnosti, upoštevajoč program Izvajanja preplastitve že asfaltiranlM cest v občini Brežice, ter letni program SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice ter druge krajevne razmere.
6. ti*
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in
sicer od 1. marca 1988 do 28. februarja 1991.
Samoprispevek bodo plačevali:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 3 č/o mesečno
2.	občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 3 °/« mesečno
3.	samostojni obrtniki po stopnji 3 °/i čistega dohodka
4.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 °/o od katastrskega dohodka
5.	lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Velika Dolina v višini 3 e/o mesečno od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za pretekla leto.
6.	člen
Zavezanci za samoprispevek so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Velika Dolina stalno prebivališče in občani, ki imajo nepremičnine na območju krajevne skupnosti Velika Dolina, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih le-ti prejemajo na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavca in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem. žiro računu pri SDK v Brežicah 51620-842-002-822532 s pripisom samoprispevek za financiranje referendumskega programa.
Organ odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po programu je svet krajevne skupnosti, ki bo najmanj enkrat letno poročal skupščini o zbranih sredstvih in o izvajanju programa.
9.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci. Zavezancem od kmetijske dejavnosti, samostojnim obrtnikom in zavezancem iz 5. točke 5. člene te«a sklepe »e
Uprave za druibeoe prihodke občine Brežice.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obvez- "• nosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov le davkov občanov.
M. Sen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
13.	ti*
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne s 1. marcem 1986.
Velika Dolina, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Velika Dolina
Miha Škrlec L r.
337.
Na podlagi 13. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Velika Dolina (Uradni list SRS, št. 1/86), volilna komisija krajevne skupnosti Velika Dolina daje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 2. februarja 1986
Na podlagi glasovalnega materiala, volilna komisija ugotavlja naslednji izid glasovanja:
1.	v volilnih imenikih za glasovanje je vpisanih skupaj 809 delovnih ljudi oziroma občanov,
2.	zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 53 delovnih ljudi oziroma občanov,
3.	tako ostane v volilnih imenikih 756 delovnih ljudi oziroma občanov,
4.	»ZA« je glasovolo 597 delovnih ljudi oziroma občanov oziroma 78,9 %,
»PROTI« je glasovalo 113 delovnih ljudi oziroma občanov oziroma 15 °/o,
6.	neveljavnih glasovnic je bilo 21. Glasovanja pa se ni udeležilo 25 delovnih ljudi oziroma občanov, kar predstavlja 6 °/o.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja, volilna komisija ugotovi, da je odločitev na referendumu dne
2.	februarja 1986 za uvedbo samoprispevka po določilu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sprejeta.
Izvedba referenduma je bila v skladu z zakonom.
V Veliki Dolini, dne 3. februarja 1986.
Tajnik	Predsednik
Franc Lončarič 1. r.	Jože Klemenčič 1. r.
Član
Ivan Bukovinski 1. r.
CELJE
328.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 1. členu odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 13/85) na seji one
5.	februarja 1986 sprejel
ODREDBO
e pnoefcaajn odredbe e cenah komunalnih storitev
I
Odredba o cenah komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 32/85) preneha veljati.
II
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/86
Celje, dne 5. februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Sirupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
GROSUPLJE
329.
Na podlagi 72. člena zakona o" volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
5.	februarja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje Ima 45 delegatskih mest
2.	člen
V zboru združenega dela Skupščine občine Grosuplje so posamezna področja zastopana z naslednjim številom delegatskih mest:
—	33 delegatov z gospodarskega področja
—	7 delegatov s prosvetno-kulturnega področja
—	4 delegati iz socialno-zdravstvenega področja
—	1 delegat iz delovnih skupnosti državnih organov in delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 3
3.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 27 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
—■ okoliš št. 1, ki obsega: Tekstilno tovarno Motvoz in platno Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 2} ki obsega: Obrtno montažno podjetje Instalacije Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 3, ki obsega: POZD Elektroservice Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 4, ki obsega: Black & Decker Jugoslavija Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 5. ki obsega: Tovarna gostinske opreme Kovinostroj Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 6, ki obsega: Gradbeno podjetje Grosuplje, TOZD Kovinsko lesni obrati Grosuplje, TOZD Splošne gradnje sektor lil Grosuplje in Delovna skupnost skupnih služb, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 7, ki obsega: ABC Pomurka DO Tabor, TOZD Veleprodaja, TOZD Maloprodaja, TOZD Polževo in Delovna skupnost skupnih služb Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 8, ki obsega: Komunalno podjetje Grosuplje in Zavod za prostorsko, stanovanjsko in komunalno urejanje Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 9, ki obsega: Lesnina Ljubljana TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št 10, ki obsega: Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica — nadzomištvo v občini, PTT Ljubljana TOZD Kočevje — poslovne enote v občini Grosuplje, PTT Ljubljana TOZD Telekomunikacije Ljubljana PE Grosuplje, 2TO Novo mesto TOZD za promet — postaje v občini Grosuplje, ŽTO Novo mesto TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, nadzomištvo prog Grosuplje in Ivančna gorica, Evrotrans Ribnica, Terminal Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 11, ki obsega: Mercator Pekarna Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 12, ki obsega: Uniš ELKOS Ljubljana — obrat Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš	št.	13,	ki	obsega:	Veterinarski zavod
Krim Grosuplje,	Ljubljanske mlekarne TOZD Po-
sestva Grosuplje — obrat Grosuplje, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne Ljubljana — zbiralnica mleka Grosuplje, KZ Velike Lašče — mesarija Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš	št.	14,	ki	obsega:	Gostinsko podjetje
Ljubljana TOZD Motel Grosuplje, delegira 1 delegaia
—	okoliš	št.	15,	ki	obsega:	Partner Grosuplje,
GUMA Grosuplje, Trgoavto Koper PE Grosuplje, Elektrotehna DO SET Ljubljana — poslovalnica Elektrotehna Grosuplje, Mercator TOZD Dolomiti — samopostrežba Grosuplje, CGP Delo prodajalna Grosuplje, Tobak Ljubljana — prodajalna Grosuplje, KZ Metlika
—	vinotoči na območju občine, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 16, ki obsega: Slovenijales Ljubljana
—	Stolarna Dobrepolje. Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje — obrat Kamnolom Dobrepolje. Tobačna tovarna Ljubljana — poslovna enota Kočevje — enota v občini GrosupUe. ZK GP TOZD gospodarstvo Velike Lašče — špedicija Pred-st.ru ge, Elektro Ljubljana TOZD E'ektro Kočevje, obrati v občini Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 17. ki obsega: Iskra Industrija za avtomatiko TOZD tovarna stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 18, ki obsega: Iskra TOZD Tovarna sprejemnikov Ljubljana — obrat medfrekvenre in zvočnikov Višnja gora, deldgira 1 delegata
—	nkoliš št. 19 ki obsega: DO Livar Ivančna gorica TOZD Livarna sive in modularne litine. TOZD hladnovodne armature. TOZD Vzdrževanje in proizvodnja orodij in DSSS, delegira 1 delegata
—	okoliš št 20, ki obsega: Agrostroj Ljubljana TOZD Albin Grajzer Ivančna gorica — Hudo, obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gortoa, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 21, ki obsega: Transportno podjetje avtoprevoz Ivančna gorica, Petrol Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 22, ki obsega: Lesnina Ljubljana TOZD proizvodno podjetje Sincles Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 23, ki obsega: DO MIG TOZD Prašičereja Stična, TOZD mesoizdelki Škofja Loka — poslovalnica Stična in prodajalne, DO Ljubi lanske mlekarne TOZD Mlekarne — obrat Stična in skladišče
sirov Stična, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast, Cvetličarna Ivančna Gorica, delegira 1 delegata,
—	okoliš št. 24, ki obsega: Rašica Ljubljana TOZD Vltava Konfekcija Šentvid pri Stični, Lesnina Ljub-Ijaoa TOZD prodajaš mredfca in gradbeni material Šentvid pri Stični, Semenarskl kombinat — semenarna Ljubljana — skladišče Selo pri Radohovi vasi, delegira 1 delegata
—	okoli* čt 2$, ti obnega: Iskra Industrijo baterij Zmaj Ljubljana — TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata
—	okoliš šl 26, ki obsega: Rašica Tovarna pletenin Ljubljana TOZD Konfekcija Rezke Dragar Ambrus, Rašica Ljubljana t— prodajalna Ambrus, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 27, ki obsega: Modna konfekcija Kroj Škofja Loka — obrat Krka, delegira 1 delegata.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela
s področja gospodarstva — kmetijske dejavnosti se območje občine Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš št. 1, ki obsega: KZ Ljubljana TZO Grosuplje, na območjih krajevnih skupnosti: Grosuplje, Ilova Gora, Mlačevo, Podtabor, Polica, Račna, Spodnja Slivnica. Staro Apno, Šmarje Sap, Žalna, delegira 2 delegata
—	okoliš št. 2, ki obsega: KZ Dobrepolje na območjih krajevnih skupnosti: Dobrepolje in Ponikve, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 3, ki obsega: KZ Stična na območjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob, Ivančna gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja gora in Zagradec, delegira 2 delegata.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dehi
s področja gospodarstva izmed delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva je območje občine Grosuplje ter obrtna zadruga Magro 1 okoliš, ki delegira 1 delegata.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s prosvetno kulturnega področja se območje občine razdeli na 7 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš št. 1, ki obsega: Osnovna šola »Louis Adamič« Grosuplje s podružničnimi šolami, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 2, Id obsega: Vzgojno varstveno organizacijo Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 3, ki obsega: Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje s podružničnima šolama, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 4, ki obsega: Dekliško vzgajališče Višnja gora, delegira 1 delegata
—	okoliš št S, ki obdata: Šolski center »Joetp Jurčič- Ivančna gorica TOZD Osnovna šola in TOZD Srednja šola, s podružničnimi šolami, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 8, ki obsega: Osnovna šola »Ferdo
Vesel« Šentvid pri Stični s podružničnima šolama, delegira 1 delegata
—	okoliš št. 7, ki obsega: Zavod za kulturo in izobraževanje, Delavska univerza »Boris Kidrič- Ljubljana — Območni izobraževalni center Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje in Zveza prosvetno kulturnih organizacij, delegira 1 delegata
7.	Sen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja se območje občine Grosuplje raadeii na 4 okoliše z naslednjim številose
delegatskih mest:
—	okoliš št. 1, ki obsega: Delovno varstveni zavod Ponikve, delegira 1 delegata
—	okoliš št 2, ki obsega: Zdravstveni dom Ljubljana TOZD OZV Grosuplje, Lekarna Ljubljana — enota Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš št 3, ki obsega: Dom starejših občanov Grosuplje, Center za socialno delo Grosuplje, delegira 1 delegata,
—	okoliš št. 4, ki obsega: Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino »Dr. Marko Gerbec« Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata.
8.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti 'državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ, delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni in delovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, je območje občine Grosuplje 1 okoliš z enim delegatskim mestom.
Ta okoliš obsega skupno delegacijo delovnih skupnosti državnih organov: upravni organi občine Grosuplje, Temeljno sodišče Ljubljana — enota Grosuplje, Organ za kaznovanje prekrškov Grosuplje, Komite občinskega komiteja ZKS Grosuplje, Občinska konferenca SZDL Grosuplje, Občinski svet zveze sirš-dikatov Grosuplje, občinski odbor ZZB NOV Grosuplje, Občinska konferenca ZSMS Grosuplje, Občinski odbor RK Grosuplje, Skupne strokovne službe SIS Grosuplje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana — enota Grosuplje, Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje, Vojna pošta Grosuplje in Odvetniška pisarna Peter Ceferin Grosuplje.
V ta okoliš se vključujejo še Ljubljanska banka Ljubljana — enota na območju občine Grosuplje, SDK Ljubljana — expozitura Grosuplje in Zavarovalna skupnost Triglav — enota Grosuplje delegira 1 delegata.
9.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje ima 24 delegatskih mest. Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine ima vsaka krajevna skupnost po eno delegatsko mesto, razen KS Grosuplje, ki ima dve delegatski mesti.
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje je okoliš območje krajevnih skupnosti.
10.	člen
Ce se po izvedenih splošnih volitvah delegacij na območju občine ustanovi samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v okoliš »samoupravnih
organizacij odroma skupnosti, katerih dejavnost je
enaka ali podobna dejavnosti novoustanovljene samoupravne organizacije ati skupnosti.
Pri uvrstitvi v ustrezen okolii se lahko upošteva tudi teritorialni princip.
11. Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼
Uradnem listu SRS.
It člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, st. 6/82).
St 020-1/88
Grosuplje, dne 5. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
3M.
Na podlagi 190. člena in 273. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah ha dopolnitvah statuta občine Grosuplje
1.	člen
1.	členu statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/78, 6/82 in 8/84) se doda VI. odstavek, ki se glasi:
Občina ima svoj znak, ki simbolizira geografske, gospodarske in kulturno-zgodovinske značilnosti občine. Znak občine določi skupščina občine s posebnim odlokom.
2.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Skupščina občine podeljuje organizacijam, skupnostim in zaslužnim posameznikom zaradi uspehov m dosežkov splošnega pomena na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine, priznanja in nagrade.
Priznanja in nagrade so:
—	naziv častnega občana
—	domicil v občini
—	nagrada »Louisa Adamiča«
—	plaketa občine
—	priznanje občine
—	spominska darila.
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj in nagrad določa odlok.
Poleg priznanj in nagrad iz drugega odstavka, podeljuje skupščina občinske izobraževalne skupnosti za izredne uspehe, ki so širšega pomena za razvoj in bogatitev na področju kulture, vzgoje in izobraževanja in telesne kulture na območju občine: plaketo in nagrado »Josipa Jurčiča«.
3.	člen
164. člen se spremeni tako, da se glasi:
V	temeljnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, Id opravljajo
dela skopoega pomseoa sa več organizacij mruženega dela,
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj s delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije,
—	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.	1
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne ocganhrarije admienega dela, ki ni na območju občine v kateri }e sedež te organizacije.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje In izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji m na način, ki jih določa zakon.
V	temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, iz prejšnjega odstavka. Iti ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, de bo organizacija oziroma skupnost volila delegacijo.
S statutom ali drugim splošnim aktom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti se lahko določi, da opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali drug ustrezen organ upravljanja te organizacije oziroma skupnosti funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz tretjega odstavka 1. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije za izvolitev v družbenopolitične zbore njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oziroma drug splošni akt.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacija
4.	člen
168. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zaradi medsebojnega dogovarjanja, skupnega obravnavanja vprašanj, ki so na dnevnem redu delegatskih skupščin, povezovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, znanostjo in strokovnimi službami in zaradi delegiranja delegatov, se delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki. so med seboj povezane z delom in drugimi skupnimi interesi
ati z interesi v družbenopolitični skupnosti in v samoupravni interesni skupnosti, med seboj povezujejo v konferenco delegacij in druge oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja.
5.	čim
'eg. člen se spremeni tako, da se glasi:
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, Id jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja pomembna za delo konference delegacij.
6.	člen
185. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 24 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Vsaka krajevna skupnost ima v zboru 1 delegata, razen krajevne skupnosti Grosuplje, ki ima 2 delegatski mesti.
7.	člen
V	212. členu se doda novo alinejo, ki se glasi:
— Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
8.	člen
Za 227/1 členom se doda nov 227/2 člen, ki se glasi:
Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva pri zgraditvi in delovanju družbenega sistema
informiranja v občini se ustanovi svet družbenega informiranja občine.
V	občini mora biti izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja urejeno tako, da se na skupnih osnovah povezujejo podatki in informacije organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in organov in organizacij ter podatki in informacije iz drugih informacijskih služb.
Skupščina občine določi s svojim aktom organe, organizacije, skupnosti in druga telesa, ki delegirajo svoje delegate v svet ter njihovo število.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/85
Grosuplje, dne 5. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
331.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77,
22/81 in 36/85) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št KV78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 5. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije
I
Razreši se dosedanjo občinsko volilno komisijo, imenovano s sklepom št. 02-10/81 z dne 23. decembra 1961 (Uradni tet SRS, it 1/M).
II
Imenuje se občinsko volilno komisijo v sestavi: predsednica: Jelenc Golob Gojmira, vodja Temeljnega sodišča Ljubljana, enota Grosuplje
namestnik: Lokovšek Majda, sodnica Temeljnega sodišča Ljubljana, enota Grosuplje
tajnik: Zupančič Jožica, vodja kadrovske službe občine Grosuplje
namestnik: Kobilica Vinko, sekretar Skupščine občine Grosuplje
član: Skrjanc Alojz, vodja pravne službe Gradbeno podjetje Grosuplje
namestnik: Robida Ivana, strokovna sodelavk* OK SZDL, Grosuplje
član: Eršte Julijana, načelnica oddelka za notranje zadeve občine Grosuplje
namestnik: Kralj Marija, delavka Oddelka za notranje zadeve občine Grosuplje
član: Gabrijel Božidar, ravnatelj OS »Louis Adamič« Grosuplje
namestnik: Zgonc Primož, delavec" oddelka za ljudsko obrambo občine Grosuplje
St. 013-1/86
Grosuplje, dne 6. februarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
332.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Grosuplje je skupščina krajevne skupnosti Grosuplje na seji dne 5. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispzvka na območju krajevne skupnosti Grosuplje
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Grosuplje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje telovadnice pri osnovni šoli na Adamičevi cesti, za sofinanciranje izgradnje zunanjih športnih površin po planu KS Grosuplje, ter za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejania in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Grosuplje, po katerem se
bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Grosuplje.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 16. marca 1986 od
7.	do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah. Referendum izvede tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Grosuplje.
3.	člen
Predvideno je, da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 260,000.000 din za sofinanciranje izgradnje telovadnice pri osnovni šoli na Adamičevi cesti, za sofinanciranje izgradnje zunanjih športnih površin po planu krajevne skupnosti Grosuplje, ter za' sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Grosuplje. Celotna ocenjena vrednost del iz programa je 480,000.000 dm. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in programom petletnega srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Grosuplje bo zagotovila krajevna skupnost Grosuplje iz svojih ostalih sredstev, enkratnega prispevka občanov in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Grosuplje in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Grosuplje stanovanjske ali počitniške hiše in nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Grosuplje in sicer:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovr nega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka, in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 1,5 °/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin,
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 1,5 °/o, od letne osnove za davek,
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic:
a)	1,5 °/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	1,5 •/• od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člen),
4.	občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek v višini 1,5 Vo,
5.	občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Orosuolie. nimajo pa ” njej stalnega prebivališča. enkrat letno v višini 10 "'n od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za pre-
teklo leto, ugotovljenega po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom.
Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Grosuplje, ki je tudi odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del.
Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati na zboru občanov in na skupščini krajevne skupnosti o izvajanju letnih planov ter petletnega programa razvoja krajevne skupnosti in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
Ta petletni srednjeročni program je sestavni del plana krajevne skupnosti Grosuplje za srednjeročno obdobje 1986 do 1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz krajevnega samoprispevka.
■	8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Grosuplje, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Grosuplje, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih, ter lastniki stanovanjskih ali počitniških hiš na območju krajevne skupnosti Grosuplje, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Grosuplje.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti Grosuplje vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti Grosuplje.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka iz prvega odstavka 5. člena točka 5, plačajo znesek do 15. 10. za tekoče leto.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke, plačilo zavezancev iz 11. člena pa svet krajevne skupnosti.
13.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Grosuplje
Na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Grosuplje, za sofinanciranje izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli na Adamičevi cesti, za sofinanciranje izgradnje zunanjih športnih površin po planu krajevne skupnosti Grosuplje, za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Grosuplje, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Grosuplje za dobo od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1891,
glasujem
ZA	PROTI
žig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Grosuplje. 15
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Grosuplje, dne 5. februarja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Grosuplje
Vinko Petrič L ri
333.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in statuta krajevne skupnosti Podtabor je skupščina krajevne skupnosti Podtabor na seji dne 7. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podtabor
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Podtabor se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje 5-letnega srednjeročnega programa komunalnega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih naprav, ureditev javne razsvetljave, izgradnje igrišča in mrliške vežice, s katerim se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Podtabor.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 16. 3. 1986 od 7. do 19. ure v običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah. Referendum izvede 3-članska volilna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Podtabor.
3.	člen
Predvideno je, da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 53,270.000 din, za potrebe komunalnega urejanja krajevnih poti, javne razsvetljave, izgradnje igrišča in mrliške vežice ter sofinanciranje asfaltiranja poti skozi naselja. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in programom 5-letnega srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Podtabor ter letnimi plani bo zagotovila krajevna skupnost Podtabor iz svojih ostalih sredstev, enkratnega prispevka občanov in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Podtabor in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Podtabor stanovanjske ali vikend hiše in nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Podtabor in sicer:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 1,5 eA od neto osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnine,
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 5 •/• od letne osnove za davek,
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
a)	2 %> od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek;
b)	2 V* od neto osebnega dohodka, določenega po
zakonu o davkih občanov (3. točke 79. Sen),
4.	občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek v višini 3 %>,
5.	občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali vikend na območju krajevne skupnosti Podtabor, nimajo pa stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Podtabor v višini 15 °/o od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, ugotovljenega po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od Invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dphodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določen z zakonom. Znesek, obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno {rokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 10.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7 8
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, bo upravljal svet krajevne skupnosti Podtabor, ki je tudi odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del.
Ta' je najmanj enkrat letno dolžan poročati na zboru občanov, na skupščini krajevne skupnosti o izvajanju letnih planov ter 5-letnega programa razvoja krajevne skupnosti in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
Ta 5-letni srednjeročni program je sestavni del plana krajevne skupnosti Podtabor za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz krajevnega samoprispevka.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Podtabor, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Podtabor, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitične skupnosti, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik,
so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih, ter lastniki stanovanjskih hiš ali vikendov na območju krajevne skupnosti Podtabor, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Podtabor.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti Podtabor vodi referendum, ugotovi rezultate in izcjela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti Podtabor.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen	,
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka iz prvega odstavka
5.	člena, točke 3, plačajo znesek do 15. 10. za tekoče leto.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke, plačilo zavezancev iz 11. člena pa svet krajevne skupnosti.
13.	člen
Na referendumu glasujejo delovni .ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Podtabor-«
Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Podtabor za sofinanciranje srednjeročnega 5-letnega programa za komunalno urejanje krajevnih poti do vseh naselij v krajevni skupnosti, ureditve javne razsvetljave, izgradnjo igrišča in mrliške vežice ter sofinanciranje asfaltiranja poti skozi naselja, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Podtabor, za dobo od
1.	5. 1986 do 30. 4. 1991.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
ž i g
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z izvedbo samoprispevka ne strinjajo.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Podtabor.
M. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in »a krajevno običajen način, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem tista SRS.
Podtabor, dne 7. februarja 1986.
Predsednik
skupdjSne krajevne »fcepneefl
Podtabor Stane Kastelic L r.
IDRIJA
334. '
Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in
5.	člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju vetferinarsko-higienske službe v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 38/79) ter 254. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 7. februarja 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Idrija
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe v občini Idrija.
2.	člen
Pristojbine plačujejo delovne organizacije, društva in rejci živali po naslednjih tarifah: ■
din
— rejci živali od izdanega zdravstvenega
spričevala po kom	250
—	rejci brojlerjev od izdanega zdravstvenega spričevala — kamionska pošiljka '	1.500
. — KZ Idrija ali druga delovna organizacija za vsako parkljasto žival ali kopitarja, ki se kolje na območju občine in je bila pripeljana izven občine Idrija	250
—	lovske družine, od vsake parkljaste živali	250
—	lastniki psov — od vsakega cepljenega
psa proti steklini	700
‘	3. člen
Pristojbine po tej odredbi se'obračunavajo in odvajajo mesečno na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija št. 52020-630-320028 pri SDK Idrija.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/86
Idrija, dne 7, februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Batič, dipl. so«. L r.
335.
Na podlagi 1. člena zakona, o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 2/78) in 4. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za tirali ter o kriterijih in merlHh *a določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 254. člena statuta občine Idrija, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne
7.	februarja 1838 sprejel
ODREDBO
0	pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno
potrošnjo v občini Idrija
I
1.	Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v klavnicah, predelovalnicah in pakirnicah se določijo naslednje pristojbine:
din
a)	za vse vrste klavnih živali v vrednosti
1	kg odkupne cene junečjega mesa ekstra, klase
b)	za proizvedene mesne izdelke za kg	5
c)	za divjačino od kom	1.150
d)	divjadi, zajci in divja perjad od kom 1.150
e)	prašiči in divjačina po gostiščih od kom 2.500
2.	Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju .živine, ki se odpravlja na prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pristoj-
bine:
din
a)	za kamionske ali vagonske pošiljke	2.030
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko ži-
val, za vsakih pet telet ali drobnice in na vsakih začetih 50 kom perutnine	1015
c)	za čebelje družine do 10 panjev	1.015
za	vsak naslednji panj	100
d)	za enodnevne piščance do 5.000 kom	2.030
e)	za polže, rake, ribe za vsakih začetih
100 kg	1.015
3.	Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled v trgovinah, skladiščih, tržnicah in mlekarnah se določi pristojbina:
din
a)	za pregled mleka po litru 0,55 Vo od odkupne cene mleka pri tolšči 3,6 °/o
b)	za pregled mlečnih izdelkov po kg	1,50
c)	za pregled jajc po kom	1,00
4.	Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka,. mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odprerriljajo iz občine ali dospejo v občino, se določijo naslednje pristojbine:
din
a)	od vseh vrst zmrznjenega mesa po kg 3
b)	od mleka po litru 0,55 °/« od odkupne cene mleka pri tolšči 3,6 */•
e) od	vseh	vret	mesnih izdelkov	1
d)	od	vseh	vrst	mlečnih izdelkov	po kg	3
e)	od	vseh	vrst	konzerv po kg	3
5.	Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živine, živinorejskih proizvodov In odpadkov, ki so
namenjeni za izvoz ali se uvozijo se zaračunava sledeča pristojbina;
din
a) za kamionske in vagonske pošiljke do 10
ton
b) za vsako nadaljno tono
2.030
203
6.	Za izdajo in potrditev ter evidenco veterinarskega potrdila za pošiljke divjačine iz zbiralnic v hladilnico po kom 20 din.
7.	Za vse preglede, ki niso všteti v tej odredbi, so pa obvezni, se zaračunava 2.030 din.
II
Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine (št računa 840-3182).
III
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa, se zaračunavajo pristojbine s 50 °/o pribitkom. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih, se zaračunavajo pristojbine s 100 °/o pribitkom, za nočni pregled se šteje pregled med 22. uro in 6. uro in se zaračunava s 100 °/o pribitkom.
IV
Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled se poleg pristojbine zaračunavajo še potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko sanitarni pregled opravila.
V
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina 450 din po molznici.
VI
Pristojbine, določene s to odredbo so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe n to tiste, ki so po zakonu obvezne
VII
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/86
Idrija, dne 7 februarja 1986
Predsednik •
Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl soc 1. r.
KAMNIK
336.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 185 člena ustave Socialistične republike Slovenije, na 41. seji zbora združenega dela, na 42. seji zbora krajevnih skupnosti in na 42. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1986. po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela
STATUT občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Občina Kamnik (v nadaljevanju: občina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost,
ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
2.	člen
Območje občine je določeno z zakonom
3.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter v druge oblike samoupravnega združevanja in v družbenopolitične organizacije, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti in odločajo o skupnih interesih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
4.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in občani imajo pravico dajati pobude za reševanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v občini.
Organi oblasti in organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti tei drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij izvišu-jejo svoje pravice in dolžnosti tako. da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom
5.	člen
Statut občine določa pravice in dolžnosti obč ne. oblikovanje, organiziranje in pristoinosi skupščine občine, njenih organov in organov oočme. način financiranja skupnih in splošnih družbenih potreb v občini ter druga vprašanja skupnega pomena.
Statut občine kot skupni d< govoi vseh dejavnikov, združenih v občini, sprejme po razpravi v SZDL skupščina občine
6.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet. če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno Sedež občine je v Kamniku, Titov trg 1.
7.	člen
Občina Kamnik ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredi grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis -Socialistična republika Slovenija-, v drugi vrsti -Skupščina občine-, pod grbom pa -Kamnik-.
Občina ima grb in zastavo. Grb predstavlja ovalni ščit, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot dekle in pol kot riba s krono na glavi Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa polmesec. Zastava je belo-modra Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu Na sredini zastave je grb.
8.	člen
Praznik občine je 27. julij, kot spomin na začetek revolucije in oborožene vstaje proti okupatorju na Kamniškem.
9.	člen
Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom. samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam in društvom podeljuje priznanja.
Priznanja občine so:
—	naziv častnega občana,
—	domicil,
—	plaketa in javno priznanje občine Kamnik,
—	nagrada Toma Brejca.
Podeljevanje priznanj uredi skupščina s posebnim odlokom.
10.	člen
Občan občine je vsak državljan SFRJ, ki ima
stalno prebivališče v občini.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in otočani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj;
—	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe;
—	urejajo medsebojne odnose;
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;
—	zagotavljajo neposredno izpolnjevanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
—	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
—	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
—	urejajo, organizirajo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje in smotrno izrabo zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	skrbijo za urejanje naselij, urbanistično načrtovanje in prostorsko urejanje:
—	skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene službe In skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine ter odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturaoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij;
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, stvaritve in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
12.	člen
Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi.
13.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, preko delegatov v organih upravljanja ter organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, preko delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
1.	Oblike osebnega izjavljanja
14.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo z osebnim izjavljanjem na referendumu, na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum.
15.	člen
Delovnim ljudem se morajo zaradi izjave z referendumom pred odločitvijo predložiti predlogi za:
—	spremembo območja občine;
—	združitev ali razdelitev občine;
—	uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
Razen o vprašanjih, določenih z zakonom in s tem statutom, mora občinska skupščina razpisati re-
ferendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine o zadevah s svojega delovnega področja, najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti z območja občine ali občinski sindikalni svet oziroma občinska konferenca SZDL.
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči, ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Pobudo za razpis referenduma lahko da tudi občinska konferenca SZDL.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma
16.	člen
. Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	obravnavajo zadeve, ki so pomembne za organizacije in skupnosti, kakor tudi zadeve širšega družbenega pomena ter dajejo pobude, predloge in mnenja za njihovo reševanje;
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo predloge in mnenja ter zavzemajo stališča;
—	predlagajo občinski skupščini ter njenim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti;
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določajo statuti organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali krajevnih skupnosti.
17.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij ali skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Zbor delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih in ppsa-meznih območjih.
18.	člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini.
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, Id imajo pravico glasovanja.
2.	Javna razprava
19.	člen
Z javno razpravo o najpomembnejših zadevah za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljajo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z neposredno in aktivno udeležbo uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
20.	člen
V javni razpravi sodelujejo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih ori-ganizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter občinska skupščina, njeni organi, upravni organi, druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki.
21.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev;
—	dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov;
—	razpisa javnega posojila in občinskega samoprispevka;
—	predpisov, ki nalagajo delavcem, delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti;
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
22.	člen
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Javno razpravo organizirajo in vodijo družbenopolitične organizacije.
23.	člen
Predlagatelj oziroma organ, kd odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan:
—	javno objaviti osnutek akta in zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave ;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	ob sprejemanju akta obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
3.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
24.	člen
Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev ter način in pogoji za njuno spremembo.
25.	člen
Z družbenim dogovarjanjem delovni ljudje in občani uresničujejo samoupravne družbenoekonomske in druge odnose, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklepajo občinska skupščina ali njen izvršni svet, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
26.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnesti ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ah s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 4 5 * * * * * *
4.	Organizacije združenega dela
27.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na podlagi dela z družbenimi sredstvi uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, razvijajo materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela in uresničujejo svoje interese z osebnim izjavljanjem, z delegatskim odločanjem v organih upravljanja temeljne in drugih organizacij združenega dela, v katere so združeni, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem in tudi tako, da kot nosilci delegatskega odločanja sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih Vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Organi obSne izvršujejo v skladu z ustavo in zakonom pravice in dolžnosti do tistih organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občina, do drugih pa tedaj, če je to s tem statutom določeno.
5.	Krajevne skupnosti
28.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne
in neposredne interese v krajevnih skupnostih. De-
lovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v
krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje interese tudi
tako, da sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih
vprašanj v organih: samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani se v krajevni skupnosti sporazumevajo o zadovoljevanju potreb in o uresničevanju skupnih in neposrednih interesov tako, da načrtujejo razvoj krajevne skupnosti in se v skladu s tem dogovarjajo o svojih dejavnostih in te izvajajo, odločajo o združevanju svojih sredstev, o združevanju teh sredstev s sredstvi organizacij združenega dela in skupnosti in o povezovanju z njimi, da sodelujejo pri oblikovanju in razvijanju programov v odnosih svobodne menjave dela ter da razpolagajo in opravljajo z odstopljenimi sredstvi občine.
29.	člen
Delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ah v več povezanih naseljih; imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
30.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, kjer so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva.
31.	člen
Pobudo za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu;
—	skupščina krajevne skupnosti ali njen svet;
—	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti;
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v krajevni skupnosti.
32.	člen
Javno razpravo o prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti organizira krajevna konferenca SZDL na prizadetih območjih.
Javna razprava traja najmanj dva meseca.
33.	'člen
V javni razpravi se mora ugotoviti, ali so podane možnosti za predlagane statusne spremembe glede na naslednja merila:
—	obstoj skupnih potreb oziroma interesov na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kulturnem ter drugih področjih;
—	obstoj zaokrožene urbane in socialne enote (vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skupnim središčem;
—	obstoj družbenopolitičnih, materialnih, prostorskih in drugih možnosti za samoupravljanje.
O ustanovitvi, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delavci, delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne
Sl« —
URADNI LIST SHS
*t. K. M6S
stepnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremembe z referendumom.
34.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po javni razpravi svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta.
35.	člen
Materialna osnova za delo krajevne skupnosti se zagotavlja z viri, opredeljenimi skladno z ustavo in statutom krajevne skupnosti.
6.	Samoupravne interesne skupnosti
36.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih ter skupnih po- • treb in interesov, ustanavljajo delavci, delovni ljudje in občani neposredno ali preko svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti za območje občine ali širše območje.
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih interesnih skupnostih uresničujejo:
—	svobodno menjavo dela;
—	enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi;
—	določajo politiko njihovega razvoja;
—	združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti;
—	delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
38.	člen
V okviru samoupravnih interesnih skupnosti delavci, delovni' ljudje in občani uresničujejo pravice in obveznosti iz vzgojnoizobraževalnega sistema, skrbijo za razvoj raziskovalne in kulturne dejavnosti, uresničujejo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva in socialnovarstvenih pomoči, zagotavljajo družbeno varstvo otrok ter skrbijo za razvoj telesnokulturnih dejavnosti in za zaposlovanje.	,
Na področju materialne proizvodnje skrbijo delavci, delovni ljudje in občani v okviru samoupravnih interesnih skupnosti za organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energetike, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti. 39
39.	člen
Samoupravne Interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti, pri usklajevanju tega programa s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju temeljev planov občinskih skupnosti s temelji plana občine ter v drugih zadevah skupnega interesa
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom na njihovo zahte-
vo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
Odnose med skupščino občine in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samoupravni splošni akti.
Kadar skupščina občine obravnava in sprejema splošne akte s področja dejavnosti, za katere so organizirane interesne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, mora skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
40.	člen
Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva v skladu s programom dela občinske skupščine skupaj obravnavajo in enakopravno sprejemajo s pristojnimi zbori Skupščine občine Kamnik srednjeročni in dolgoročni plan občine, odloke in druge akte skupščine občine z njihovega področja.
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika Skupščine občine Kamnik.
41.	člen
Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti iz 39. člena tega statuta ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno Odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, lahko skupščina občine s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
Skupščina občine lahko' proti samoupravnim interesnim skupnostim iz 40. člena sprejme z zakonom določene začasne ukrepe v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni pri organizacijah združenega dela.
7.	Dejavnosti in organizacije posebnega družbenega pomena
42.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje skladnega razvoja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, ga usklajujejo s potrebami in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, si zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenega standarda na območju občine in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja (v občini).
43.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, kulture ter varstva naravne in kulturne dediščine, telesne kulture, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti" in socialnega varstva delovni ljudje in občani v občini:
—	ustanavljajo organizacije združenega dela s področja osnovnega šolstva;
—	ustanavljajo oziroma soodločajo o ustanovitvi organizacij združenega dela in drugih organizacij s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva;
—	ustanavljajo oziroma soodločajo o ustanavljanju organizacij združenega dela s področja raziskoval-
ne dejavnosti oziroma enot ter organizacij za razvoj tehnične kulture in tehniško izobraževanje občanov;
—	soodločajo pri zagotavljanju pogojev za delovanje organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva;
—	razglašajo kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti oziroma dele naravne in kulturne dediščine, ki so posebnega pomena za občino, ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in prezen-tacijo;
—	spremljajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti ter uporabe znanstvenih dosežkov v združenem delu;
—	obravnavajo in sprejemajo ukrep za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni ter ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer;
—	določajo skupna izhodišča uresničevanja politike družbene vzgoje in varstva otrok, socialnega skrbstva, skrbi za starejše občane, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjskega gospodarstva;
—	spodbujajo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje za uresničitev skupnih programov in nalog z drugimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami.
44.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti, organizacije združenega dela ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve s področja družbenih dejavnosti. Če tako zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom občinske skupščine ureja način uresničevanja tega interesa tudi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je njihova dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij.
Kadar občina ustanovi delovno organizacijo, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, mora skupščina občine pred sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve pridobiti stališče pristojne interesne skupnosti in drugih organov skladno z zakonom, če pa zakon tako zahteva, tudi soglasje o 'upravičenosti njene ustanovitve.
8.	Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
45.	čten
Sredstva za splošne družbene potrebe občine se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev občine po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občine v skladu z letnimi planskimi akti.
46.	člen
Občina izkazuje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu občine.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, financiranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti ob-
čine, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine.
47.	člen
Uporabnikom proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije'poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno.
IV.	DRUŽBENO PLANIRANJE
48.	člen
Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti pri temeljnih nosilcih planiranja.
49.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno družbenoekonomsko politiko, s katero se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem občin ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje m usklajuje razvoj posameznih dejavnosti;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo;
—	najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski razvoj osebnosti človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca.
50.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravni organi morajo pravočasno organizirati in usmerjati pripravljanje planskih aktov, ki jih določa zakon.
51.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo in usmerjajo družbenoekonomski razvoj občine ter materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na ravni širših družbenopolitičnih skupnosti.
52.	člen
Dolgoročni plan občine je strateški planski akt, ki določa dolgoročne usmeritve in podlage za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem družbenem planu občine.
S srednjeročnim planom občine se na podlagi dolgoročnega plana konkretneje opredeljuje družbeni razvoj za obdobje petih let. Temelji na medsebojno usklajenih planskih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, vsebuje pa tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
53.	člen .
Osnutek družbenega plana pripravi izvršni svet in ga predloži občinski skupščini.
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najmanj enkrat letno poročati o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju, skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju.
Na podlagi analize o uresničevanju srednjeročnega plana občine predlaga izvršni svet izhodišča in potrebne ukrepe za njegovo uresničevanje v posameznem letu.
54.	člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojih delovnih področij sprejemati oziroma predlagati ukrepe za nji-hovo uresničevanje.
55.	člen
Za družbeno planiranje pristojni upravni organ v občini usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike v ':tnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter .a sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike.
V.	KADROVSKA POLITIKA IN POLITIKA ZAPOSLOVANJA
56.	člen
Temeljni nosilci kadrovske politike v občini so delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah in skupnostih.
57.	člen
Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih:
—	enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politke ter demokratičnosti in doslednosti pri njihovem uresničevanju;
—	samoupravne zasnovanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delavca, delovnega človeka in občana v naši družbi;
—	vzgoje, razVoja in uveljavitve človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela, še zlasti pa se zavzema za uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela;
—	izvajanja dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v okviru planskih aktov temeljnih smoupravnih organizacij in skupnosti;
—	organiziranja in sistematičnega spremljanja razvoja kadrov:
—	programiranja in organiziranja vzgojnoizo-braževalnih vsebin in oblik ter z rezultati dela uskla-
jenim kadrovanjem, razporejanjem in napredovanjem kadrov;
—	razvijanja kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije za svoje delo;
—	uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj spodbujajo delavce, delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe;
—	zagotavljanja demokratičnosti vseh kadrovskih postopkov.
58.	člen
Temeljne naloge kadrovske politike določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
59.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela, za vključevanje delavcev v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delavcev v primeru začasne nezaposlenosti.
VI.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO ČLOVEKOVEGA OKOLJA
60.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in to politiko uresničujejo s prostorskimi izvedbenimi akti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. kakor tudi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektov za oddih in rekreacijo. Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem preko sklada stavbnih zemljišč občine.
61.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati, ohranjati in razvijati naravne in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, bivanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
62.	člen
V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in naravne in krajinske značilnosti, rastlinski in živalski svet, rekreacijska območja, reke, potoki, jezera, studenci z obrežji ter talna voda in zrak.
63.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb:
—	čistoči ozračja;
—	tekočim vodam in talnim vodam;
—	varovanja območij vodovodnih zajetij;
—	ohranjevanju obdelovalnih površin, pašnikov in gozdov kljub povečani urbanizaciji;
—	zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic ter njihovemu povečanju;
—	gozdovom posebnega pomena;
—	ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta;
—	varstvu narave v gorah.
64.	člen -
Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo oblikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človeškega dela, ki imajo poseben značaj ali rekreacijski pomen, občinska skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje.
Občinska skupščina tudi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so značilne kot naravne znamenitosti samo za območje občine.
65.	člen
Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena prvobitna pokrajinska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo; manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene, pa se razglasijo za naravne rezervate.
Občinska skupščina si tudi posebej prizadeva, da se zavarujejo rastlinske in živalske vrste ter tisti krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki, ki imajo poseben nacionalni pomen.
66.	člen
Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževaine, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov lahko občinska skupščina določi kot posebno zavarovana območja pred hrupom in lahko določi z odlokom predvidene ukrepe.
67.	člen
Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z urbanističnimi programi, urbanističnimi 'načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje poseben poudarek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi.
68.	člen
Zavedajoč se pomembnosti industrije kot nosilne panoge razvoja v občini, občinska skupščina sprejme poseben program za razvoj varstva okolja, ki je nujno izpostavljeno vplivom industrijskih naprav.
69.	Člen
Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja prek ogrevalnih naprav na stanovanjskem področju, izvršni svet občinske skupščine ustanovi posebno stalno strokovno komisijo.
VII.	VARSTVO BORCEV NOV
70.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobro-voljcem iz vojn 1912—1918 in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kateregakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
VIII.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
71.	člen
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se v občini organizirata in gradita na podlagi ustavnih določil in na podlagi temeljev sistema splošne ljudske obrambe kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve, kot vsebina in oblika obrambne in varnostne organiziranosti socialistične samoupravne družbe in kot enotni obrambno-samozaščitni sistem.
72.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, ter ureja organizacijske, materialne in druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav in samozaščitnih aktivnosti, ki so skupnega pomena.
73.	člen
Občinska skupščina imenuje svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, hkrati z imenovanjem določi tudi število njegovih članov. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predvsem:
—	obravnava ocene in poročila o političnih, varnostnih in obrambnih razmerah v občini in daje na tej podlagi občinski skupščini mnenja in predloge za sprejem ustreznih aktov oziroma ukrepov;
—	spremlja organizacijo in izvajanje obrambnih priprav v občini ter usklajuje obrambno samozaščitno delovanje organov skupščine In samoupravnih organizacij ter skupnosti;
—	obravnava in daje mnenja k predlogom načrtov organizacije in razvoja teritorialne obrambe in načrta Civilne zaščite;
—	daje predloge za organiziranje službe za opazovanje in Obveščanje In organiziranje upravnih zvez;
—	sprejema obrambni razvojni načrt v skladu s temeljnimi planskimi akti občine;
—	potrjuje letni program obrambnih priprav in opremljanja teritorialne obrambe, NZ, CZ, službe za opazovanje in obveščanje in upravnih zvez;
—	sprejema letne načrte porabe sredstev za obrambne priprave, ki so skupnega pomena;
—	potrjuje vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov za delo v vojni;
—	imenuje predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v naborne komisije;
—	spremlja in usklajuje obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva;
—	opravlja druge naloge, opredeljene s poslovnikom o delu sveta, sprejetimi odloki, usmeritvami in navodili zveznih in republiških organov.
74.	člen
Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v občini ustanovijo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v delovnih skupnostih delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa odbori za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Občinska skupščina imenuje člane komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na predlog predsedstva občinskega komiteja ZK. Predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja ZK ali sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojnopolitične razmere in na tej podiagi zlasti:
—	usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnega in varnostnega načrta občine, obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravo.h n.e-resnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizac j ter društev;
—	usmerja razvoj, oboroževanje in opremi j m je enot teritorialne .obrambe ter razvoj in delovanje narodne zaščite ter civilne zaščite;
—	spodbuja in usklajuje ukrepe in delo nosilcev družbenogospodarskega in političnega razvoja v občini pri uresničevanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
—	spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih sil splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
75.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik odpora proti sovražniku se po enotnih načelih v skladu z obrambnim načrtom občine organizirajo štab in enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor, prostorsko zavarovanje in množično borbeno pripravljenost in aktivnost.
Teritorialno obrambo v občini vodi komandant teritorialne obrambe občine. Za svoje delo je odgovoren skupščini občine, svetu in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine ter
izvršnemu svetu občinske skupščine v skladu z njihovimi pristojnostmi.
76.	člen
Občina organizira civilno zaščito kot najširšo obliko priprav in aktivnosti delovnih ljudi in oočanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in arugih nesrečah in za izvajanje nalog družbene samozaščite v izrednih razmerah.
77.	člen
Kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delovni ijudje in občani organizirajo narodno zaščito.
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
78.	člen
Občinska skupščina je v okviru pravic in dolžnosti organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v občini.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, tega statuta in zakonov.
79.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti:
—	določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite;
—	odloča o temeljnih vprašanj h na vseh področjih družbenega življenja, sprejema ustrezne predpise in druge spiošne akte ter daje njihovo obvezno razlago:
—	skrbi za izvajanje politke ter sprejetih odločitev, predpisov in drugih splošnih aktov;
—	določa politko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organizacij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem, obravnava slame in spiošne probleme ustavnosti in zakonitosti ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo;
—	daje pobudo za skiepame in sodeluje pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov:
—	določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom:
—	sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
80.	člen
Občinska skupščina določa politiko razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite: spremlja in usmerja obrambno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti: obravnava vprašanja pomembna za razvoj, krepitev, usklajevane in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite: določa načrt organiziranja in razvoja teritorialne obrambe, ustanavlja ter imenuje občinski štab za teritorialno obrambo in ustanavlja enote teritorialne obrambe; imenuje občinski komite in svet
za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter predsedstvo občinske skupščine; uveljavlja interese splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri sprejemanju odlokov in drugih aktov, s katerimi se ureja razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti; usmerja usklajevanje obrambnih, varnostnih in samozaščitnih priprav s sosednjimi in drugimi občinami in oboroženimi silami ter v skladu z zakonom in varnostnimi in obrambnimi razmerami opravlja druge naloge s tega področja.
V vojni sprejema akte in ukrepe za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah.
Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane. Predsednik predsedstva pa mora sprejete ukrepe predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine takoj, ko se ta lahko sestane.
Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina, ki hkrati s sklepom o imenovanju določi tudi njegovo sestavo in število članov.
Med vojno lahko občinska skupščina prenese na krajevne skupnosti izvajanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
2.	Delegati in delegacije
81.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
82.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
83.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od
dneva, ko je določen za delegata v zboru do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcijfe.
Če zbor ni sklepčen, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora ob poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
3.	Sestava
84.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
85.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 40 delegatov, ki jih delegirajo delegacije:
1.	temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti in komunalnih dejavnosti;
2.	temeljne organizacije in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in kulture;
3.	temeljne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva,
4.	skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
5.	skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in samostojno opravljajo intelektualne in druge dejavnosti;
6.	skupnosti delavcev državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih ljudi oziroma skupnosti in občanov, ki niso organizirani v temeljne organizacije združenega dela.
86.	tien
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati tako, da vsaka krajevna skupnost delegira po enega delegata.
87.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov, ki jih delegirajo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah.
88.	člen
Občinska skupščina določa z odlokom merila, po katerih delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih • in drugih skupnostih delegirajo delegate v zbor skupščine.
4.	Pristojnosti in delo zborov
89.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
90.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	spremljajo in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja;
—	razvijanje in uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov;
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
2.	odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	o razpisu referenduma;
—	o uvedbi občinskega samoprispevka in javnega posojila;
—	o podelitvi občinskih priznanj;
—	o pobratenju ter prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
3.	sprejemajo:
—	statut in spremembe statuta občine;
—	statutarni odlok;
—	družbeni plan občine;
—	poslovnik občinske skupščine;
4.	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja ter akte o tekoči ekonomski politiki;
—	kadrovsko in socialno politiko;
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	skrb za udeležence NOV;
—	delo izvršnega sveta občinske skupščine:
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčinskih upravnih in drugih organov;
—	ustanavljanje komisij, odborov in drugih delovnih teles občinske skupščine;
5.	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine;
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
—	občinskega sodnika za prekrške;
6.	imenujejo in razrešujejo:
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovega namestnika;
—	javnega pravobranilca in njegovega namestnika;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	funkcionarje občinskih upravnih organov;
—	komandirja in namestnika komandirja Postaje milice;
—	druge funkcionarje v občini, za katere je to določeno ž zakonom ali drugim predpisom;
7.	določajo delegate v Zbor občin Skupščine SRS.
91.	člen
Zbor združenega dela m zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
1.	sprejemata:
—	odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter akte v zvezi s pridobivanjem zemljišč v družbeno lastnino;
—	začasne ukrepe družbenega varstva v skl.adu z zakonom o združenem delu;
—	proračun in zaključni račun proračuna občine ter opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—	odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—	predpise o uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
2.	odločata:
—	o vseh vprašanjih na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in na drugih področjih;
—	o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če organi te skupnosti ne odločijo sami;
—	o pričetku postopka redne likvidacije organizacije združenega dela;
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela;
—	o prevzemu jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerij v občini;
3.	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
4.	dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	in potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine;
5.	opravljata in razveljavljata:
—	predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom;
6.	imenujeta:
—	člane organov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina.
92.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbeni načrt in delitev dohodka;
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja;
—	področje bančništva in službe družbenega knjigovodstva v občini;
—	varstvo pri delu;
—	varstvo kakovosti proizvodov in storitev;
—	zavarovalstvo;
—	zadrži izvršitev splošnega akta temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	potrjuje oziroma daje soglasje k samoupravnim sporazumom in statutom organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to s predpisom določeno.
Zbor tudi: •
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij;
—	spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov;
—	obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini;
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih;
—	usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih;
—	določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela;
—	sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij delegiranja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SRS, kolikor ta ni član skupine delegatov;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če le-te niso v pristojnosti drugega zbora.
93.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
94.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini;
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic;
—	vprašanja varnosti cestnega prometa;
—	odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti;
—	področje združevanja občanov, javnih shodov in prireditev.
Zbor tudi:
—	sodeluje pri družbenem dogovarjanju na področju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in preučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge;
—	usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbuja sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevnih skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	opravlja druge zadeve s področja semouprav-nih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
95.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti.
96.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in ki se nanašajo na:
—	zadeve uresničevanja razvoja in varstva z ustavo in tem statutom določenega samoupravnega sistema;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	medobčinsko povezovanje in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v domovini in tujini;
—	združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti;
—	splošna vprašanja informiranja in na pogoje vnega obveščanja;
—	razglasitev dela naravne in kulturne dediščine za spomenik ali znamenitost.
Pristojna zbora občinske skupščine ne moreta sprejeti odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora.
Družbenopolitični zbor voli delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine SRS.	,
97.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—	sprejemajo sklep o podelitvi priznanj občine in podelitvi domicila ter o pobratenju oziroma prijateljskemu sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinske skupščine.
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo .odlok oziroma akt obravnavali na skupnem zasedanju.
99.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejme odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Kadar zbori zasedajo skupaj veljavno odločajo z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
100.	člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinske skupščine.
5.	Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
101.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Kandidati za predsednika in podpredsednike občinske skupščine so izvoljeni, če na volitvah dobijo večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. Ce kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v Vsakem zboru, se volitve ponovijo. Ce je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v vseh zborih.
Če noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o izvolitvi kandidata, ki je dobil največ glasov. Volitve se ponovijo tudi, če zaradi enakega števila glasov ni bil izvoljen noben kandidat. Ce tudi pri ponovnih volitvah kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Volitve so praviloma tajne, razen, če se zbori odločijo, da so javne.
102.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora 'z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko izvoljena za predsednika zbora oziroma namestnika predsednika zbora največ dvakrat zaporedoma.
103.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
104.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino, sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Ce je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče seje zborov, na kateri skupaj
obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se predsedstvo ne more sestati.
105.	člen
Podpredsedniki Skupščine pomagajo predsedniku' pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
106.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi da zbor dela po 'poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbod in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika zbora.
107.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
108.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občin, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstva skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko vabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
109.	člen
Predsedstvo občinske skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje s skupščino SR Slovenije in skupščinami skupnosti občin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini;
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika;
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine;
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine. 6
6.	Sekretar občinske skupščine
HO. Sen
Za opravljanje strokovnih, organizacijsko-tehnič-
nih in drugih opravil v zvezi z delovanjem občinske
skupščine ima le-ta sekretarja skupščine (v nadaljevanju: sekretar).
Sekretarja imenuje občinska skupščina za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan še za eno mandatno obdobje.
Sekretar je za svoje delo odgovoren občinski' skupščini.
7.	Delovna telesa skupščine
111.	člen
Skupščina občine m njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga, stalna oziroma občasna delovna telesa.
112.	člen
Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine lahko za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge.
113.	člen
Skupščina občine Kamnik ima naslednja delovna telesa:
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja;
.— komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za odnose z. verskimi skupnostmi;
—	komisijo za odbkovanja;
—	statutarno-pravno komisijo;
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV;
—	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
114.	člen
Skupščina občine ustanovi občasna delovna telesa ob sprejetju letnega programa dela skupščine glede na problematiko, ki se v tekočem letu obravnava.
115.	Hen
Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihovo sestavo, naloge, pooblastila in način dela.
X.	DRUŽBENI SVETI
116.	člen
Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov kot tudi za čim širši družbeni vpliv na funkcije vodenja ter določanja in izvajanja politike in upravljanja drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede odločanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlokov, drugih pred-
pisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci pri delu družbenih svetov so: občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
117.	člen
Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih lunkcij in obravnavanja vprašanj politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
Družbeni sveti občine in družbeni upravni sveti za posamezna upravna področja se ustanavljajo in odpravljajo z odlokom občinske skupščine na podlagi prejšnjega dogovora udeležencev pri delu svetov.
XI.	IZVRŠNI SVET
1.	Položaj in pristojnosti izvršnega sveta
118.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik (v nadaljevanju: IS) je kolegijski izvršilni organ občinske skupščine, ki je v okviru pravic in dolžnosti odgovoren za stanje v občini, za izvajanje politike tn izvrševanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
119.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni planj občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračuna občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravnava občinska skupščina kot konferenca delegacij za zbore republiške in zvezne skupščine;
—	izvršuje občinski proračun.;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev;
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini;
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo
načrte svoje dejavnosti za delo v vojni;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov ter s tem zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	ustanavlja občinske enote za civilno zaščito in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	daje soglasja oziroma potrjuje statute organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti, kadar tako določa zakon;
—	daje soglasja k aktom o organizaciji in sistemizaciji del in nalog upravnih organov;
—	obravnava poročila občinskih upravnih organov in poročila funkcionarjev o delu upravnega organa, ki ga vodi;
—	spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti;
—	obravnava poročila o delu upravnih organov in organizacij v občini kot so: poročila sodišč, tožilstva, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, enote SDK in o tem poroča skupščini občine;
—	razpolaga s sredstvi rezerv za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, v višini, ki jo vsako leto določi občinska skupščina z odlokom za posamezen poškodovani objekt, oziroma za vsako drugo posledico škodnega dohodka, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni, izredne akcije TO in CZ, ter o tem poroča skupščini;
—	na predlog družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti imenuje ulice, ceste, prehode in trge na območju občine;
—	opušča javno dobro;
—	daje v razgrnitev prostorske izvedbene akte, kar se objavi v Uradnem listu SRS;
—	določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki opravljajo javna pooblastila;
—	sprejema poslovnik o svojem delu.;
—	poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno;
—	opravlja druge ■zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi predpisov in pooblastil ob-tioske skupščine.
«». a«*
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem piami in na drog način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
121.	čiea
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi in družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temelj-: nimi in drugimi organizacijami združenega dela
122.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference SZDL.
Volitve so praviloma tajne, razen če se zbori odločijo, da so javne, postopek pa je enak postopku za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine občine.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani za isto dolžnost.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih.
123.	člen
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
124.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega »veta edeeMe« ali zadržan, ga nadomešča v vseh prseetceh hs doMsaeeiih podpredsednik izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
125.	člen
Predsednik in členi Izvršnega sveta podaje pe izvolitvi pred predsednikom občinske i*up*čir»e slovesno izjavo:
Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravlja! vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, tem statutu, zakonih in občinskih odlokih ter da bom veroval
družbeni red SFB Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi
se bom zavzemal za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Kamnik, SE Slovenije in SPE Jugoslavije.
126.	člen
Izvršni, svet zastopa-občino Kamnik kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, odlokom ali sklepi občinske skupščine drugače določeno.
Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Kamnik, in razpolaga z njimi v okviru politike občine.
127.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredi grb SES, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija — Skupščina -ooči-ne Kamnik, Izvršni svet.
2.	Sekretar izvršnega sveta
128.	člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet za dobo štirih let in je lahko imenovan še za 4 leta.
Naloge sekretarja izvršnega sveta so določene v poslovniku izvršnega sveta.
Sekretar je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
129.	člen
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z Večino glasov vseh članov.
130.	člen
Člani izvršnega sveta in funkcionarji upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnih organih, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine.
131.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
132.	člen
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Vs*k član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo In v skladu s svojimi pravicami 1« dolžnostmi za delo In odločitev izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, in da
dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
133.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja; le-ti morajo biti vedno na razpolago.
134.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja temeljne politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
135.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član obrazloži svoj odstop.
136.	člen
Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
137.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto Kot delegati v občinski skupščini.
3.	Delovna telesa izvršnega sveta
138.	člen
Izvršni svet lahko za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti oblikuje stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa, ki nimajo pravice odločanja.
139.	člen
Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem delu.
140.	člen
Natančneje se sestav in druga vprašanja za delovanje delovnih teles uredi s poslovnikom o delu izvršnega sveta.
XII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1. Punkcije občinskih upravnih organov
-	141. člen
Za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti občine občinska skupščina z odlokom ustanovi obtinske upravne organe.
V okviru svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom, so občinski upravni organi samostojni in so za izvrševanje svojih funKcij odgovorni občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu.
142.	člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah Izvršnega sveta.
143.	člen
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravn mi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, glede katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Upravni organi so dolžni sodelovati z ustrezn mi republiškimi upravnimi organi ter jih o stanju m pojavih v zadevah iz svoje pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
144.	člen
Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo naslednje funkcije državne uprave:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, planske dokumente, odloke, druge predpise ter splošne akte oočinske skupščine m njenega izvršnega sveta;
—	izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta:
—	izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni;
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
—	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj na teh področjih:
—	odločajo o upravnih stvareh:
—	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte;
—	predlagajo občinski skupščini obravnavo gradiv in predpisov z njihovega področja;
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut občine ter druga strokovna dela za občinsko skupščino in njen izvršni svet.
145.	člen
Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse oziroma določene naloge s svojega delovnega področja z.a druee državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini.
146.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi
in pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področjih, za katera so ustanovljeni.
2. Temelji organizacije upravnih organov
147.	člen
Upravni organi so ustanovljeni tako, da jim je omogočeno popolno, učinkovito in smotrno opravljanje upravnih zadev v okviru pravic in dolžnosti občine, učinkovito uresničevanje pravic in na zakonu temelječih interesov ter izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter opravljanje zadev, potrebnih za uresničevanje funkcij občinske skupščine, delegacij m delegatov v skupščini in izvršnem svetu.
Upravni organi so ustanovljeni v skladu z obsegom zadev in načeli uvrščanja upravnih zadev in okvira pravic in dolžnosti občine v skupine po njihovi vrsti, sorodnosti in medsebojni povezanosti ter v skladu s potrebami, da se zagotovi usklajeno delo upravnih organov, učinkovito vodenje njihovega dela ter samostojnost in odgovornost pri delu.
148.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Individualno vodeni upravni organi so sekretariati oziroma oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati, kolegijsko vodeni pa komiteji.
149.	člen
Posamezne organe vodijo funkcionarji in sicer sekretariat sekretar, zavod in upravo direktor, oddelek in inšpektorat načelnik, komite pa predsednik.
Sestavo in način delegiranja članov komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
150.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Funkcionar je osebno odgovoren za opravljanje dela, ki mu je poverjeno, kot tudi za delo upravnega organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen upravni organ.
151.	člen
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na tem statutu, se določi podrobna organizacija in delovno področje upravnih organov, njihova razmerja, in pooblastila funkcionarjev. Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravne organe oziroma upravne organizacije za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
Skupni upravni organi oziroma upravne organizacije se ustanovijo zlasti tedaj, kadar glede na obseg ali naravo upravnih nalog ali zaradi drugih razlogov ni pogojev za učinkovito in smotrno opravljanje teh nalog v posamezni občini, oziroma kadar je zaradi obsega narave in načina opravljanja upravnih nalog ali zaradi drugih pogojev opravljanja teh nalog
mogoče bolj učnikovito in smotrno organizrati v skupnem organu.
152.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom, izdelanim na podlagi zakona, poveri organizacijam združenega dela ali drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom, in drugim organizacijam opravljanje upravnih nalog in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnega organa, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delavcev, delovnih ljudi in občanpv, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
XIII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV
1.	Razmerje do skupščine
153.	člen
Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine temelji na odgovornosti za stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni kot tudi za učinkovito opravljanje njihovih funkcij.
154.	člen
Izvršni svet in upravni organi so dolžni poročati skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, za izvajanje katerih so pooblaščeni, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe.
Izvršni svet in upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah in sklepih skupščine.
Izvršni svet in upravni organi imajo enake dolžnosti in pravice tudi do skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi oziroma statutu enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti.
155.	člen
Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skupščina, pa tudi dolžnost, izreči se o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, dela upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, njena delovna telesa ter delegati v zborih skupščine.
156.	člen
Upravni organi so odgovorni skupščini za zakonito popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja. Upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom skupščine v obravnavo posamezna pomembna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov kot tudi v zvezi z uresničevanjem svoje odgovornosti za stanje na ustreznem področju.
Vprašanja in pobude iz prvega odstavka tega člena sprožajo upravni organi v zborih skupščine po pred-
hodnem mnenju ali ko dobijo prej mnenje ali načelnem stališču izvršnega sveta.
Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, morajo dajati pisne ali ustne odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo delegati.
2.	Razmerje med izvršnim svetom in upravnimi organi
157.	člen
Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov: določi smernice in načelna stališča glede načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da morajo v določenem roku pripraviti ali izdati predpise in storiti druge ukrepe, za katere so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnosti.
158.	člen
Če je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina, ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče in smernico.
Če izvršni svet vztraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne ho mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
V	primeru stanja po drugem odstavku tega člena mora izvršni svet o tem obvestiti skupščino.
159.	člen
Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo ter uporabo sodobnih metod in tehničnih sredstev.
3.	Medsebojno razmerje upravnih organov
160.	člen
Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v zvezi z vprašanji skupnega pomena.
V	ta namen med seboj usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
161.	člen
Če nastane med upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vprašanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni 'svet, ki odloči o sporu oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj.
4.	Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
162.	člen
Izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, samoupravnih
interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih
samoupravnih organizacij in skupnosti izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pripravljanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede opravljanja pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela teh organizacij in skupnosti, kadar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja pobud za začasne ukrepe družbene varstva in glede izvajanja teh ukrepov.
163.	člen
Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temelji na podlagi dogovorov in pridobivanju mnenj za reševanje posameznih zadev. Pri tem izvršni svet in upravni organi v dogovoru z njimi oblikujejo komisije in druga delovna telesa za pripravo posameznih odlokov in drugih splošnih aktov ter posameznih gradiv, dajejo pobude za uresničevanje določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter organizacij in skupnosti in po potrebi vabijo njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
164.	člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo v organih samoupravnih interesnih skupnosti zlasti pri vprašanjih s področij, na katerih skupščine interesnih skupnosti v skladu z ustavo in tem statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti.
105. člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe.
166.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in predloge, za katere so zainteresirane, in da sicer pripomorejo k reševanju teh vprašanj.
5.	Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev
167.	člen
Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o svojih stališčih in o storjenih ukrepih in njihovih rezultatih. V mejah
svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju ter o pojavih in tendencah, ki so jih opazili na posameznih področjih družbenega življenja in imajo pomen za uresničevanje vloge omenjenih organizacij.
168.	člen
Izvršni svet in upravni organi dajejo na zahtevo družbenopolitičnih organizacij ali na lastno pobudo omenjenim organizacijam podatke, dobljene s spremljanjem stanja, kadar imajo takšni podatki pomen za uresničevanje njihove vloge.
169.	člen
Z družbenimi organizacijami in društvi sodelujejo izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti pri vprašanjih, ki pomenijo uresničevanje ciljev združevanja in so pomembna za delo omenjenih organov in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih.
6.	Razmerja izvršnega sveta do družbenih svetov
170.	člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine.
Ce izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
7.	Razmerja do občanov
171.	Ben
Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. Obravnavati morajo vtoge in
predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti.
172.	člen
Upravni organi morajo organizirati delo na način in ob pogojih tako, da občani lahko čim laže in v čim krajšem postopku uveljavijo svoje pravice in izvršujejo obveznosti.
173.	člen
Upravni organi so v uradnih prostorih za sprejemanje strank dolžni zagotoviti na vidnem mestu tehnična in druga sredstva, ki omogočajo občanom hitro urejanje zadev, kot tudi omogočiti občanom ustno sporočanje vloge ali pritožbe oziroma predloga ustreznemu delavcu upravnega organa.
174.	člen
Upravni organi obveščajo izvršni svet in skupščino o vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede dela upravnih organov, o njihovi upravičenosti in storjenih ukrepih.
175.	člen
Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov se smiselno uporabljajo tudi za razmerja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, interesih in obveznostih občanov, organizacij, skupnosti in drugih.
XIV.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
176.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
177.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
178.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora Izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
179.	člen
Odloke sprejema občinska skupščina praviloma
v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
Občinska skupščina prejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Po hitrem postopku (združitev prve in druge faze postopka) se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe ali kadar je potrebno v skladu z zakonom sprejeti le manjše vsebinske spremembe in dopolnitve.
Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo z odloki po enofaznem postopku.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih iz 181. člena tega statuta.
180.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
181.	člen
Predpis ali drug akt, pri sprejemanju katerega enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne poenotijo glede besedila pred-
loga predpisa ali drugega akta, ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti, oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, imenujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbor oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega samoupravnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
182.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka z obrazložitvijo, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja po odloku o začasnih ukrepih na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
183.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
184.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
185.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu, ki ga določi občinska skupščina, in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ni! istega dne. ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega velja družbeni plan oziroma proračun.
V uradnem glasilu se objavi le sklep o sprejemu planskih dokumentov občine.
186.	člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XV.	VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
187.	člen
V	občini Kamnik uresničujejo delavci, delovni
ljudje in občani družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom v TOZD, KS in SIS ter po organih:	4
A.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi,
B.	Temeljno sodišče in samoupravna sodišča,
C.	Temeljno javno tožilstvo,
D.	Organi javne varnosti,
E.	Organ za kaznovanje prekrškov,
F.	Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja,
G.	Javno pravobranilstvo.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti.
A.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
188.	člen
V	okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
189.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odreja še druge z zakonom določene začasne ukrepe,
—	zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina,
—	izreče začasno omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo največ do višine, ki jo določi skupščina občine hkrati z izrečenim ukrepom začasne omejitve.
Ce skupščina zadrži izvršitev, takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
B.	Temeljno sodišie in samoupravna sodišča
190.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
191.	člen
Temeljno sodišče spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in družbene morale.
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela.
192.	člen
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli občinska skupščina za dobo, določeno z zakonom, in so lahko ponovno izvoljeni.
193.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občasni lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom določeno drugače.
194.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljao s samoupravnim splošnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom.
Akt o vzpostavitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišče združenega dela, poravnalni svet, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
C.	Temeljno javno tožilstvo
195.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
196.	člen
Temeljno javno tožilstvo spremlja in preučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
197.	člen
Temeljnega javnega tožilca imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim javnim tožilcem.
D.	Organi javne varnosti
198.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti v občini.
Postaja milice ima lahko določeno število oddelkov.
199.	člen
Za stanje varnostnih razmer v občini sta postaja milice oziroma njen komandir odgovorna republiškemu sekretarju za notranje zadeve in občinski skupščini.
200.	člen
Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščite.
201.	člen
Postajo milice ustanovi in ukine občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Komandirja postaje milice in njegovega namestnika imenuje in ga tudi razreši občinska skupščina po predhodnem soglasja republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Komandir postaje milice poroča o varnostnih razmerah ter o organizaciji in delu postaje milice občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine in načelniku uprave za notranje zadeve letno, na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo pa tudi občasno.
202.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zagotovi občinska skupščina v proračunu v skladu z določbami zakona.
E.	Organi za kaznovanje prekrškov
203.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojni organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
204.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške voli za dobo 8 let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
205.	člen
Sodnik za prekrške vodi postopek o prekrških na
I.	stopnji.
Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svdjem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih, ki jih je ugotovil pri svojem delu v teh organizacijah.
F.	Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja
206.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti ter s tem uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organov samoupravne kontrole, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, družbenopolitičnih in drugih organizacij, občanov ter organov občine.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo
zahtevo podatke in informacije, Id so pomembne za
opravljanje njegove funkcije.
207.	Člen
Občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahke uatanovi
občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
G.	Javni pravobranilec
208.	člen
Javni pravobranilec je samostojni organ občine, ki zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti v ooči-ni, pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in obvešča skupščino občine o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja in o svojem delu.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina organ iz prvega odstavka tega Sena za več občin.
209.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov, organov javne varnosti in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina.
2.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
210.	člen
Občinska skupščina in pristojni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo giede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom kot tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ jz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa- zakon.
211.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti r skladu.
Občinska skupščina v skladu z zakonom z odločbo zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
m. am
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev »emPuprurv-
nega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ati drugega organa organizacije združenega fi»in za katerega meni, da ni v sklade z ustavo oeriroma je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti aadrtenega akta pred ustavni* sodHčem.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev akta he prejšnjega odstavka tega člena za katerega meni, da
ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom,
s katerim bi moral biti, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, postopek za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela.
213.	člen
Če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne pes, ;ka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
214.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti so dolžne na zahtevo pristojnega organa občine posredovati obvestila in podatke, ki so mu pri opravljanju nadzorstva potrebni.
215.	člen
Določbe od 210. do 214. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
XVI.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI
216.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega deia^ družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev. .
Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
217.	člen	f
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni podatki, ki jih .določi posebni odlok občinske skupščine.
218.	člen
Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se o aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo, pravočasno in na ustrezen način seznanijo in dajo
v primernem roku nanje svoje pripombe in predloge.
Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen naftn je jevnort x ajfan seznanjena, do kdaj bo javna rasprava in boam ea predložijo pripombe, predlogi in stališča.
Občinska skupščina oziroma zbor, ki dokončno sklepa o aktu, o katerem je bila predhodna javna razprava, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati. Predlagatelji *o o sprejetih sklepih obveččeni s povratno tn-formaetjo.
219.	člen
Občani občine Kamnik imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje In delo, obveščeni buli o vpra-
šanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen
razvoj, ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega'družbenega pomena.
O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe funkcionarji teh organov. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posamezni ali o skupini zadev tudi drugo osebo. Samoupravni akti organizacij iz predhodnega odstavka določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti.
220.	člen
Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko odloči, da se razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po drugih sredstvih javnega obveščanja.
XVII.	INFORMATIVNA DEJAVNOST V OBČINI
221.	člen
Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena.
222.	člen
V	družbenem sistemu informiranja v občini si delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo podatke in informacije, potrebne za življenje, delo, samoupravno delegatsko odločanje, za spremljanje, usmerjanje in planiranje družbenega razvoja, uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev.
223.	člen
V	občini mora biti izvajanje družbenega sistema informiranja urejeno tako, da se na skupnih osnovah povezujejo podatki in informacije OZD in KS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, občinskih organov ter podatki in informacije iz drugih informacijskih služb.
224.	člen
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi:
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skup-nosti, Id enakopravno sprejemata odloke in druge abnt^k, Id se Benešeje taa splošna vprašanja informiranja v »bSnt hn na splošne pogoje obveščanja
—	družbenopolitični zbor, ki sprejema staBšča o zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja
—	delavni ljudje, združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnoeti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja
—	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnoeti in drugi organi, ki opravljajo de-
javnosti posebnega družbenega pomena in so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela.
225.	člen
Občina določi način usklajevanja programov evidentiranja, zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, uredi informacijsko dokumentacijsko in komunikacijsko dejavnost za delegatsko obveščanje in odločanje, sprejme ukrepe za postopno izgradnjo skupne tehnične infrastrukture in program izdelave in uporabe enotnih tehnoloških rešitev avtomatske obdelave podatkov.
226.	člen
Opravljanje posameznih nalog iz prejšnjega člena občina poveri INDOK službi.
IN DOK služba je organizirana kot posebna enota v okviru občinskega upravnega organa, pristojnega za občo upravo (Sekretariat za občo upravo).
INDOK služba v občini opravlja predvsem naslednje naloge:
—	evidentira, zbira, obdeluje, hrani, izkazuje in zagotavlja hitro in enostavno dostopnost, prenos in izmenjavo podatkov in informacij
—	pripravlja in posreduje gradivo za samoupravno delegatsko odločanje
—	zagotavlja javnost in dostopnost informacij
—	izvaja druge strokovne naloge r zvezi z raz-
vojem in delovanjem družbenega sistema informiranja.	'
227.	člen
Za zagotavljanje in uresničevanje diužbenega vpliva na izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet za družbeni sistem informiranja občine.
Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo zlasti na:
—	razvoj družbenega sistema informiranja v ob-člni,
—	spremljanje stanja in oživljanje družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja v občini
—	povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja
—	usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov,
—	nabavo, vzdrževanje in uporabo računalniške opreme.
228.	člen
V krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti.
XVIII. ODGOVOFNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
229.	člen
Vsi orsani in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
230.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina, je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi tudi za delo in odločitve kolektivnega organa, katerega član je.
231.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
232.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, lavne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
L Medobčinsko sodelovanje
233.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Kamnik z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in n eni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
234.	Člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena.
Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovijo skupni medobčinski organ samoupravljanja ali se občine združijo v regionalne skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po predhodni razpravi.
V	skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti občin, SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor.
235.	člen .
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na" družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja občine Kamnik sprejema listine o pobratenju z drugimi obtinam? v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina
Z listino o pobratenju občini določita tudi prot gram medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja.
236,	člen
V skladu z ustavno določenimi načeli zunanje politike SFRJ se občina Kamnik vključuje v mednarodno dejavnost z razvijanjem stikov z občinami in organizacijami v tujini, s katerimi jo povezujejo skupne potrebe in interesi za sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področ-jih.
Predvsem sodeluje z obmejnimi kraji, kjer živi slovenska narodnostna skupnost.
2.	Sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije
237 člen
Skupščina občine Kamnik in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Kamnik in Socialistično republiko Slovenijo.
Skupščina občine Kamnik in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
XX. SPREMEMBE STATUTA
233. člen
Predlog za spremembe statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti. krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
239.	člen
O predlogu za spremembo statuta razpravlja izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
240.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
241.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
242.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) in odlok o določitvi števila delegatov, ki jin oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/82).
243.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-26/85
Kamnik, dne 29. januarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic L r.
337.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 36., 37., 42., 72., 73. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, in 22/81 in 36/85) in na podlagi 92. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na seji zbora združenega dela 29. 1. 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij in določitvi volilnih okolišev /
1.	člen
Delegacije za zbor združenega dela, ki ima 40 delegatskih mest, oblikujejo:
1.	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih," ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, organiziranj v skupnosti in druge' oblike združevanja dela.
3.	delavci v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
2.	člen
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno dejavnost, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
3.	člen
Delavci in delovni ljudje organizirani v oblike iz 1. in 2. člena tega odstavka določijo število delegatskih mest:
—	z gospodarskega področja 30 delegatskih mest
—	s prosvetno kulturnega področja 3 delegatska mesta,
—	s socialno zdravstvenega področja 1 delegatsko
—	s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in drugih skupnosti 2 delegatski mesti,
—	s področja kmetijske dejavnosti 2 delegatski mesti,
—	s področja obrtnih in drugih dejavnosti dve delegatski mesti.
4.	člen
Delegacijo oblikujejo delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoja sredstva in delo v zadrugah ali drugih oblikah trajnejšega sodelovanja in kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s temi organizacijami.
Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva
Za kmete po tem odloku se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let
5.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij. 6 7 8 9 10 11
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših:
Volilni okoliš št 1 (industrija):
1.	Rudnik kaolina in kalcita Kamnik — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
2.	Donit Medvode TOZD Kemostik in TOZD Trival, DSSS enota Kamnik — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
3.	Elektroelement Izlake TOZD Svit — delegacija
ima eno delegatsko mesto.	.
4.	Titan Kamnik — delegacije imajo štiri delegatska mesta,
5.	Kmetijska industrija Kamnik — delegacije imajo dve delegatski mesti,
6.	Stol Kamnik — delegacije imajo štiri delegatska mesta,
7.	Menina Kamnik — delegacija ima eno delegatsko mesto,
8.	Svilanit Kamnik — delegacije imajo dve delegatski mesti,
9.	Ideja — delegacija ima eno delegatsko mesto,
10.	Utok Kamnik — delegacije imajo dve delegatski mesti,
11.	Eta — Živilska industrija Kamnik in TOZD Alko Ljubljana, obrat Duplica — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.'
Volilni okoliš št. 2 (gradbeništvo):
1.	SGP Graditelj Kamnik — delegacija ima eno delegatsko mesto,
2.	Gradbinec Kranj — TOZD GO Kamnik, DSSS PE Menza in Zarja Kamnik — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
3.	Alprem Kamnik — delegacija ima eno delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 3 (gozdarstvo in drobno gospodarstvo)
1.	Gozdno gospodarstvo: — TOZD Gozdarstvo — TOK Gozdarstva, Lon.lansko podjetje, Usluga, Koeao-rog, Arboretum
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 4 (promet):
L Integral LPP — TOZD obmestni potniški promet Ljubljana — Enota Kamnik, Integral — TOZD Delavnice Ljubljana, obrat Kamnik
Alpetour — DO Promet Škofja Loka — TOZD Transturist, tovorni promet — PE Kamnik,
PTT Ljubljana — TOZD PTT Domžale, PE pošta Kamnik in
— PE pošta Komenda — PE pošta Laze v Tuhinju — PE pošta Stahovica — PE pošta Motnik
— PE PTT TOZD telekomunikacije — eoota
Kamnik
—	2TP — TOZD za promet Ljubljana — Postaja Kamnik
—	konferenca delegacij ima eno delegalshe Eneat®.' Volilni okoliš št. 5 (trgovina):
L ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
2.	Emona Merkur — TOZD Maloprodaja Ljubljana, PE Market Kamnik,
Ljubljanske mlekarne — postovahaca SM, Kamnik,
Jugotekstil — TOZD notranja trgovina Ljubljana: ONA-ON: — prodajalna 14 — prodajalna 18 — prodajalna 31
Planika Kranj — TOZD trgovska mreža — prodajalna Kamnik,
Borovo — prodajalna Kamnik,
Peko Tržič — TOZD Prodajno organtsacijelca mreža — prodajalna Kamnik,
Zmaga Ljubljana — prodajalna Kamnik,
Metalka Ljubljana — TOZD trgovina na drobne
—	prodajno skladišče Kamnik,
ZTP Pravica — Dnevnik — TOZD CP Ljubljanski dnevnik — podružnica Kamnik,
Slovenijašport Ljubljana — prodajalna Kamnik, Petrol — bencinska servisa Kamnik,
Istra benz Koper — bencinski servis Moste,
Dinos Ljubljana — TOZD priprava odprodanih surovin — skladišče Kamnik
Koteks Tobus — TOZD surovine — trgovina — odkupna postaja Kamnik,
PT Elita Kranj — prodajalna Noga Vičar Kamnik, Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Totoek poslovalnice v Kamniku,
ABC Pomurka — Delikatesa — prodajalna v Kamniku — konferenca delegacij ima eno delegatske
mesto.
Volilni okoliš št. 6 (gostinstvo in turizem):
1. Planinka Kamnik, Medex Ljubljana, Bife Kamnik, KZ Metlika vinotoč Kamnik, PD Ljubljana —
Matica — Dorn v Kamniški Bistrici. In3uplati Jarše
—	TOZD Restavracija in počitniški domovi
— Počitniški dom Mala planina, Golfturist — TOZD Turizem in Rent-a-car Turistična poslovalnica Kamnik — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 7 (kmetijstvo):
1.	Veterinarski zavod, ABC Pomurka — Meso Kamnik — Domžale, Žito Ljubljana — TOZD Pekarne
—	PE Pekarna Vesna in PE Slaščičarna Vesna s prodajalnami v Kamniku, Emona — Kmetijska kooperacija, DO Jata — TOZD Reja — kokošja farma Zadobrova s poslovnimi enotami v Kamniku, Kmetijski inštitut Slovenije — Poskusno polje Moste — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
Votlini okoliš it 8	in kotrsmalao
gospodarstvo)
1.	DO SKG, DQ Biro — Zavod za urejanje prostora, Komunalno podjetje, Strokovna služba SIKCS, Bektro Ljubljana okolica — nadzoroištvo m TOZD Blektro-servisi — gradbena skupina Kamnik, Papirnica Količevo
— TOZD Energetika — Hidrocentrala Bakovnik
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 9 (prosvetno kulturna dejavnost):
1.	Srednja ekonomsko-naravoslovna šola Rudolfa
Maistra, OS Toma Brejca, OS Frana Ajfanshta, OS Komenda-Moete, OS 27. julija, OS Kamniškega bataljona, Glasbena šola — konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
5.	ZUIM, WO Antona Medvode
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto,
3.	Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, Kulturni center. Kinematografske podjetja Kranj, svobodni umetniki, 2X0, ZTKO
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
Volilni okoliš št 10 (socialno-zdravstvena dejavnost):
1.	Zdravstveni dom — TOZD ZV Kamnik, Lekarna Kamnik,
Delavski dom. Center za socialno delo, Skupnost za zaposlovanje, Dom upokojencev. Rdeči krti Slovenije — Občinski odbor Kamnik
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
Volilni okoliš št II (delovne skupnosti državnih,
družbenopolitičnih in družbenih organov ter skupnosti):
L OK SZDL Kamnik, OK ZKS Kamnik, OŠ ZSS Kamnik, OK ZSMS Kamnik, QO ZZB NOV Kamnik, Občinski sodnik za prekrške, Temeljno sodišče v Ljubljani — Enota v Kamniku, Družbeni pravobranilec samoupravljanja. Strokovna služba krajevnih skupnosti Kamnik, LB-GB Ljubljana — PE Kamnik, SDK
—	Podružnica Ljubljana — Ekspozitura Kamnik, RSNZ — Postaja milice Kamnik, Območna zavarovalna skupnost Triglav — Predstavništvo Kamnik, AMD Kamnik, Društvo upokojencev, Obrtno združenje Kamnik (strokovna služba), delovna skupnost knjigovodski servis obrtnega združenja Žalec — enota Kamnik, Zvesta prijateljev mladine občine Kamnik
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto.
2.	Delovna skupnost upravnih organov občine Kamnik, Občinski štab TO Kamnik
—	konferenca delegacij ima eno delegatsko mesto. 7 *
7.	člen
Volilind okoliš št. 12 (kmetijska dejavnost):
Delovni Ijudje-kmetje, ki združujejo svoja sredstva in delo v obratih za kooperacijo in kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije oblikujejo skupnost kmetov za oblikovanje delegacije
—	delegacija ima dve delegatski mesti.
8.	člen
Volilni okoliš št. 13 (obrtna in druga dejavnost):
Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z lastnimi sredstvi, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, oblikujejo svojo skupnost za izvolitev delegacije,
—	delegacija ima dve delegatski mesti.
8.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi najkasneje do 28. februarja 1986.
10.	tise
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik (Uradni liti SRS, it 7/82).
11.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-9/86
Kamnik, dne 29. januarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine
Kamnik-
Anton Ipavic L r.
338.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 41, seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1986 in na 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1986 sprejela
ODLOK
o gospodarjenju z javnimi potmi
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Kamnik določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja in vzdrževanja in varstva javnih poti ter zagotavljanje sredstev za te namene.
v
2.	člen
Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti. ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ce=te ter' niso opredeljene kot komunalni objekti in s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela za ceste in druge organizacije združenega dela.
II. GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI
3.	člen
Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki, vzdrževane morajo biti tako. da ]e na njih mogoč promet, za katerega so namenjene.
4.	člen
Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh z izjemo priključitve le-teh na javne ceste z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po riavodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa za promet
5.	člen
Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost.
Strokovne službe samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost skupaj s krajevnimi skupnostmi opravijo razvrstitev krajevnih poti na podlagi kriterijev ki iih pripravi in sprejme skupščina samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka.
Ustanovitev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalen javne poti.
6.	člen
Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki, krajevne skupnosti, samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost in organizacije združenega dela, s področja gozdnega in kmetijskega gospodarstva.
7.	člen
Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnih in storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot so dolžni plačati povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti.
8.	člen
Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet. 9 10
9	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti.
10	člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet in obratno, je ob javni poti najmanj 2 m širok varovalni pas.
V varovalni pas se ne smejo graditi stanovanjski ali drugi objekti oziroma naprave.
Za ograje, razen za tiste, ki se postavijo na vrhu podpornega zidu in opornega zidu, je varovalni pas lahko tudi ožji.
Za graditev objektov oziroma naprav na območju varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena izdaja soglasje krajevna skupnost.
11.	člen
Določbe'10. člena tega odloka se ne uporabljajo za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti.
12.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo.
13.	člen
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa je prepovedano:
1.	odvajati in odlagati na javno pot sneg ali led in puščati sneg ali led, ki zdrsne s strehe na javno pot,
2.	vlačiti po javni poti hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje,
3.	ovirati odtekanje vode z javne poti.
4.	postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto in druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti, ali drugače ovirati ali ogrožati promet, če se s tem poškoduje javna pot,
5.	opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati in ogrožati promet,
6.	poškodovati prometno signalizacijo.
14 člen
Ce določene zadeve niso opredeljene s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
15.	člen
Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračila sorazmerno uporabi In poškodovanju javne poti,
2.	kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja,
3.	kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli deli. ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti,
4.	kdor odvaja na javno pot vodo, odplake ter droge tekočine,
5.	kdor odlaga na javno pot sneg alt led In pušča sneg ali led da zdrsne s strehe na javno pot,
6.	kdor vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje,
7.	kdor ovira odtekanje vode z javne poti,
8.	kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi tl ve
mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča le«, opeko ter druge materiale ali predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ati ogroža promet In če s tem poškoduje javno pot.
9.	kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti, kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet,
10.	kdor poškoduje prometno signalizacijo.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi
s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 15.000 din.
16.	člen
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalno cestni inšpektor občine Kamnik.
je postavljen, kdaj je postavljen, zamenjan ali odstranjen.«
5. člen
Spremeni se 7. člen tako, da se glasi:
»Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih in v mestu na področju občine Kamnik določi Izvršni svet Skupščine občine Kamnik:
—	prednostne in stranske ceste,
—	enosmerne ceste,
—	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v
naseljih in mestu Kamnik.
Zaradi zagotavljanja enotnega in varnega prometa na regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja v mesto Kamnik uredi izvršni svet zadeve iz prvega odstavka tega člena v soglasju z upravijalcem cest«
IV.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-49/85-4.
Kamnik, dne 29. januarja 1986
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
339.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 72. in 92. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 41. seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1986 in na 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatera določila odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 19/83).
2.	člen
Dopolni se 3. člen odloka, ki se glasi:
"Ceste morajo biti opremljene s prometnimi znaki v skladu s predpisi. Prometne znake postavlja, zamenjuje, dopolnjuje, odstranjuje in vzdržuje organizacija za vzdrževanje cest« 3 * *
3.	člen
ffpr;«wwt se 4 Asa teka, dhe se gktMi:
»Za postavitev, odstranitev h» dopolnitev prometnih znakov mora organizacija za vzdrževanje cest pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za proseči. Postavitev, odstranitev tat dopolni ter premetotti znakov lahko zahteva tudi upravni organ, pristojen za
Opresatui m 6. Ben odtoka, tako, da se glasi:
"Organizacije za vzdrževanje cest vodijo evidenco
«. člen
Spremeni se 8. člen tako, da se glasi:
"Izvršni svet Skupščine občine Kamnik lahko omeji hitrost na posameznih območjih mesta Kamnik in naseljih na manj kot 60 km na uro
Ne glede na prvi odstavek tega člena, sme izvršni svet Skupščine občine Kamnik dovoliti tudi večjo hitrost od 60 km na uro na cestah, na posameznih območjih mesta in naseljih, če prometno-teh nični elementi to dopuščajo.«
7.	člen
Spremeni se 22. Sen tako, da se glasi:
"Soglasje k dovoljenju za postavitev kioskov, prodajnih stojnic in mizic, telefonskih govorilnic itd. na javnih prometnih površinah izda upravni organ, pristojen za promet.«
8 člen
Dopolni se 23. člen tako, da se glasi:
"Če najde pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, organa inšpekcijskih služb, vozilo parkirano tako, da pomeni neposredno nevarnost ali oviro, za udeležence v prometu, odredi, da se odstrani s ceste, druge prometne površine ali zelenice na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.«
9 člen
Za 31. členom se doda nov 31. a člen, ki se glasi: "Upravni organ, .pristojen za promet, lahko v soglasju z organizacijo za vzdrževanje cest, po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču ceste Če ugotovi, da je tako postajališče postalo nevarno, lahko izdano dovoljenje prekliče.«
10. člen
Spremeni se 45. člen tako. da se glasi:
"Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalno cestni inšpektor občine
Kamnik.«
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 026-48/85-4
Kamnik-, dne 29. januarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic L r.
340.
Na podlagi 3. odstavka 40. člena in 1. točke 24. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) kakor tudi veterinarske organizacije, ki so verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, obratne veterinarske ambulante Hmezad, ■JATA_Zalog, VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica (v nadaljnjem besedilu: obratne veterinarske ambulante) opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih vaseh: Klanec, Breg, Komenda.
Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravi, do 30. aprila 1986 veterinarski zavod. 6
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Cepljenje določeno s tem členom opravi veterinarski zavod.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih Hmezad TOZD Jata Zalog,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD, to je v vaseh: Podgorje, Križ, Komenda, Breg, Klanec, Na-sovče in Duplica in to 2-krat letno.
Preventivno cepljenje se opravi z živo aM mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (Obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št.: 322/A-026/82, z dne 11. marca 1982).
Cepljenje določeno po tem členu na družbeno-perutninskih obratih OZD in na obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD, opravijo obratne veterinarske ambulante, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini navedenih naselij pa opravi veterinarski zavod.
8.	tieo
Valilna jajca smejo izvirati le tz pertrtnmskfli jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cep-i Ijenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K-lapiniziranega vtrusa opravi veterinarski zavod.
10.	člen
Veterinarski zavod mora v letu 1986 intradermatoe
tuberkulinizirati v 7. splošni tuberkulintraciji 36 vseh govedi v občini Kamnik.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zarod.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno:
— krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preiskusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled.
— ovce ▼ ovčarski skupnosti Zg. Tuhinj in ovce, last Kadunc Vida, Zg. Tuhinj 25 s serološkim pre-iskusom krvi.
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Mlečno prstan as to preiskavo in laboratorijsko preiskave krvi (SA test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (6. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov).
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati 1-krat letno na mehurčasti izpuščaj pri goveda (IBR/IPV). Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavi pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
ML Sen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Kamnik.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Cog-gins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoa-tozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1986, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986.
'	15. člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah 1-krat letno pregledati postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986, vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi js treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15 februarja 1986.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo.
16.	Sen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 322-5/86
Kamnik, dne 11. februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, ing. L r.
341.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji 152.
seji dne 11. februarja 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede iz 17., 21., 1. in 2. odstavka 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85).
2.	člen
Z vezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk žuzali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, žival-stSi odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekla-
daefci se plačujejo naslednje pristojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske, letalske
pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton	1.900
za vsako nadaljnjo tono	190
b)	za kosovne pošiljke
—	kopitarjev in odraslih goved (od
komada)	226
—	telet	132
—	prašičev in drobnice (od komada)	83
—	za živo perutnino (od začetih 50
komadov)	41
—	za čebeljo družino	41
—	za ostale neimenovane živali (po režijski uri)
c)	za meso kopitarjev in parklarjev
(od kg)	0,83
—	za mesne izdelke, razne konzerve
(od kg)	0,83
—	za	divjačino (od kg)	0,83
—	za	perutninsko meso	(od	kg)	0,83
—	za	drobovino (od kg)	0,83
—	za ribe, rake, polže (tudi žive) —
(od kg)	0,83
—	za	mast in zaseko (od	kg)	0,83
—	za	mleko (od litra)	0,13
—	za	mlečne izdelke (od	kg)	0,83
—	za jajca cela (od komada)	0,10
—	za jajčne izdelke (od kg)	0,83
—	za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna
moka itd.	(od kg)	0,36
Poleg pristojbine mora tisti, ki je prevoz naročil, plačati tudi prevozne stroške.
3. člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali
na klavnici, se plačujejo pristojbine:
din
—	za govedo in kopitarje (od glave)	347
—	za teleta (od glave)	191
—	za prašiče (od glave)	236
—	za odojke (od glave)	183
—	za drobnico (od glave)	183
Stroški obveznih trihinoskopskih pregledov mesa zaklanih prašičev bremenijo OZD kjer se koljejo živali.
Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico in živali, za katere je obvezen
bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SRS, št. 47/78) se poleg pristojbine za veteri-narsko-sanitami pregled zaračunavajo stroški bakterioloških in kemičnih preiskav.
Ti stroški gredo v breme lastnika živali.
4.	Sen
Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede v objektih predelave živil in surovin živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine:
—	za pregled mesnih izdelkov (po kg)	4,20
—	za pregled kože za odvzem vzorca
(po komadu)	75
5.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov in surovin ob zakolu na domu plača posestnik živali naslednje pristojbine:
din
—	za teleta, prašiče, odojka, drobnico,
perutnino ter živalske proizvode in surovine po zamudi časa od jrsake začete ure	1-900
—	za odvzem vzorca s trihinoskopskim
pregledom	75
6.	člen
Ob zakolu živali v sili, ki jo opravijo izven klavnice se plača za obvezen veterinarsko-sanitami pregled živali, živalskih proizvodov za vsako začeto uro 1.800
dinarjev.
7.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc od proizvedenega jajca 0,07 din.
8.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem in za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled od mesa divjih prašičev ter medvedov, vključujoč tudi trihinoskopijo, ne glede na to, ali je meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali, se plačuje po zamudi časa za vsako začeto ure 1.900 din.
9.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se določi pristojbina za vsako:
din
—	kravo molznico	600
—	za ovco, kozo	I40
Posestniku, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali
mlekarno pač pa ga daje na drugi način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBQ. 10 * * * * * * *
10.	člen
Stroški analize živil, surovin in odpadkov zaradi
sistematske kontrole ter dokazovanje neoporečnosti ži-
vil, surovin in odpadkov, odvzem in preiskav brisov,
preiskav živalskih proizvodov na vsebnost reziduov,
pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih
snovi bremenijo organizacijo združenega dela pri ka-
teri se opravlja kontrola.
11.	člen
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na dogovorjeno mesto, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino za vsako začeto uro 1.900 din.
12.	člen
Ce se pregled opravlja izven delovnega časa na
nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 6. ure se pristojbina oziroma zamudina poveča za 50 "/e.
13.	člen
Pristojbine določene s to odredbo se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala. Višino letnega pavšala predlaga veterinarska organizacija, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede potem, ko si je pridobila soglasje organizacije združenega dela, kjer se ti pregledi opravljajo.
Občinski upravni organ pristojen za finance poravna obveznosti pooblaščeni veterinarski organizaciji do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
14.	člen
Pristojbine po tej odredbi nakazuje imetnik živali, organizacija združenega dela ali občan na račun 50140-840-015-31892 — Občinska pristojbina za zdravstveno varstvo živali«. Iz tega računa se plačujejo obveznosti za veterinarsko-sanitarne preglede, pooblaščeni veterinarski organizaciji ter preventivne akcije za zdravstveno varstvo živali.
15.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik z dne 18. oktobra 1985.
16.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. februarja 1986 dalje.
8t. 322-4/86
Kamnik, dne 11. februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Frane Jeras, ing. 1. r.
342.
Na podlagi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestila o cenah pristojnim skupnostim za cene (Uradni list SRS, št. 23/84), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 152. seji dne 11. februarja 1986 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev
1.	Sen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilno pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske storitve na območja občine Kamnik.
2.	člen
Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem sklepu, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 3., 4. in 5. točke 7. Sena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela.
3.	člen
Cene iz 2. člena tega sklepa so:
^	<Xb«« del	geodet.
štor. * 1 2
1.	Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko	mrežo	4.800
2.1.	Parcelacija parcele velikosti do 0,3 ha
na dva dela	11.860
2.2.	Za vsakih nadaljnjih	0,3 ha	3.500
2.3.	Za vsako novo parcelo	3.000
2.4.	Na gozdnih parcelah se cena zviša za 50 •/».
2.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Hektometer ekspropriacije	17.000
Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko	mrežo	4.006
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero po dve mejni
točki	9.300
za vsako nadaljnjo točko	2.900
2.2.	za numerično izmero:
za dve mejni točki	5.000
za vsako nadaljnjo mejno točko	2.000
2.3.	Na gozdnih parcelah se cena zviša za 50 "/e.
Ugotovitev posestne meje v mejno ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	7.000
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	2.000
2.3.	Na gozdnih parcelah se cena zviša za 50e/o
V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure:
terensko delo geodetskega strokovnjaka, ara	1.053
pisarniško delo geodetskega strokovnjaka, mu	975
figurantsko dek>, ura	422
Cenam storitev po tem ceniku se	posebej dodajo
materialni stroški (mejniki, kilometrina itd.) ter stroški figOTEEtta.
4.	člen
Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna občine Kamnik.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha sklep izvršnega sveta o soglasju k cenam geodetskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36(85.
6.	Sen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Bti 38-2/86
Kamnik, dne 11. februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, ing. 1. r.
LENART
343.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81 in 36-1483/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1986 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart
I
Razreši se dosedanja občinska volilna komisija občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-58/84, 27-1542/85).
II
V občinsko volilno komisijo občine Lenart se imenujejo:
—	predsednik:	Miloš Lešnik, Temeljno sodišče
Maribor — enota Lenart,
—	namestnik: Slavica Gabrovec, Temeljno sodišče Maribor — enota Lenart,
—	tajnik: Ivan Bukovnik, Skupščina občine Lenart,
—	namestnik: Aleksander Leš, Skupščina občine Lenart,
—	član: Irena Turin, Skupščina občine Lenart,
—	namestnik: Karla Majcenovič, Strokovna služba SIS občine Lenart,
—	član: Lizika Krajnc, Služba družbenega knjigovodstva enota Lenart,
—	namestnik: Ivan Rumpf, Centrovod Lenart.
—	član Marija Potrč, Skupščina občine Lenart,
—	namestnik:	Fanika Klinc, Skupščina občine
Lenart.
St. 020-13/63-20
Lenart, dne 30. januarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
344.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni Ust SRS, št. 15/76) je odbor za razvojne in planske naloge ter svobodno menjavo dela pri Občinski skupnosti aortainega skrbstva Lenart dne 11. februarja 1886 sprejel
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stro-
Ski in osebnimi dohodki
1
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s
1.	3. 1986 povišajo za 79,4 e/e. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer:
za •/•
—	do	konca	januarja 1985	79,4
—	do	konca	februarja 1985	72,8
—	do konca marca 1985	66,2
—	do	konca	aprila 1985	59,6
—	do	konca	maja 1985	52,9
—	do	konca	junija 1985	46,3
—	do	konca	julija 1985	39,7
—	do	konca	avgusta 1985	33,1
—	do	konca	septembra 1985	26,5
—	do konca oktobra 1985	19.9
—	do	konca	novembra 1985	13,2
—	do	konca	decembra 1985	6,6
2
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1986 dalje.
St. 56-1/77
Lenart, dne 11. februarja 1986.
Predsednik
odbora za razvojne in planske naloge ter svobodno menjavo dela
Franc Krevs 1. r.
LITIJA
345.
Na podlagi 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 30., 31. in 33. člena statuta krajevne skupnosti Jablaniška dolina je skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina na 5. seji dne
13.	februarja 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi 2. krajevnega samoprispevka na območja krajevne skupnosti Jablaniška dolina
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Jablaniška dolina se na podlagi odločitve občanov na ferendumu dne
2.	2. 1986 uvede 2. krajevni samoprispevek za sofinan-
ciranje naslednjih nalog: asfaltiranja ceste Gradiške
laze-Zgornja Jablanica, kanalizacije Breg-Tenetiše,
rekonstrukcija ceste Ceroviea-Bukovica. vodooskrba
v celotni krajevni skupnosti, razširitev telefonskega
omrežja, ureditev vaških poti in adaptacije gasilskih domov.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina:	-v >
—	po stopnji 2 1 2 * * * 6/o od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 2 •/• občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov,
—	po stopnji 4 °/e delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	po stopnji 2 •/» osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin.
4.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo tudi lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše in počitniške hišice) ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina letno v višini 20 \» od poprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji ▼ preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in sicer:
—	1/3 do 31. maja
—	2/3 do 31. julija
—	in 3/3 do 30. septembra.
5.	člen
Plačevanje krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kmečko pokojnino' priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendij in nagrad za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega najnizje-ga zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost občana, določenega z zakonom v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št 35/85). Zavezanci uveljavljajo oprostitev na sedežu KS Jablaniška dolina Tenetiše 25.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina, veljajo določila 3. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za stanovanjsko hišo in počitniško hišico), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Krajevni samoprispevek se nakazuje na posebni račun št. 50150-842-022-0500838 Krajevni samoprispevek KS Jablaniška dolina.
9.	člen
Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi Služba družbenega knjigovodstva Litija in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija.
Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Jablaniška dolina.
11.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka zbrana po
realizaciji programa krajevnega samoprispevka se namenijo za vzdrževanje objektov in naprav iz 1. člena
tega sklepa.
O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti Jabla-
niška dolina.
12.	a««
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Jablaniška dolina, dne 13. februarja 1986.
Predsednik skupščine KS Jablaniška dolina Franc Možina mi. 1. r.
346.
Volilna komisija krajevne skupnosti Jablaniška dolina je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77) na 5. redni seji 13. 2. 1986 sprejela
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jablaniška dolina dne 2. 2. 1986
Skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina je na 4. seji dne 17. 1. 1986 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka
na območju KS Jablaniška dolina.
Referendum je bil v nedeljo, 2. 2. 1986 od 7. do 19. ure.
Volilna komisija je ugotovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka v skladu s predpisi in sklepi skupščine KS Jablaniška dolina. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 675 glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA- 478 glasovalnih upravičencev oziroma 70.82 °/c, -PROTI- 164 glasovalnih upravičencev oziroma 24,30 %>, neveljavnih je bilo 11 glasovnic oziroma 1,63 */#, glasovanja pa se je vzdržalo 22 glasovalnih upravičencev oziroma 3,25 •/o.
Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina v smislu 21. člena zakona o
referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja tar 2. in 8. člena zakona o samoprispevku podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Jablaniška dolina (naselja: Breg, Tenetiše, Gradiške laze. Gradišče, Spodnja Jablanica, Zgornja Jablanica, Jablaniški potok, Selšek, Cero-vica, Jablaniške laze in Bukovica).
Jablanica, dne 14. februarja 1986.
Predsednik volilne komisije KS Jablaniška dolina Joža Kirm L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
347.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-1133/84) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 40. seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1986 in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno območje BO Zli — Smelt
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za ureditveno območje BO 2/4 — Smelt, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana. Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3223/84 v januarju 1886.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor.
3.	člen
Izvedbena dokumentacija za izgradnjo območja mora poleg sestavin zazidalnega načrta upoštevati tudi dokumentacijo:
—	projektna naloga za stanovanjske objekte v območju BO 2/4 — Smelt (ZIL TOZD Urbanizem — LUZ, št. 3321/84, 1984),
—	idejni projekti (arhitektonske rešitve) objektov v conah B in C območja BO 2/4 — Smelt (interni natečaj SCT, 1985),
—	študija (predinvesticijski program) o načinu financiranja in funkcioniranja za vse vrste objektov v območju BO 2/4 (ZIL TOZD Urbanizem LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, št. 340380. !985).
Dokumentacija iz tega člena odloka je usklajena z dokumentacijo iz 1. člena tega odloka
4.	člen
Ureditveno območje BO 2/4 omejujejo:
—	na severni strani mestna obvozna ce^ta s servisno cesto, ki poteka ob njeni južni strani,
—	na zahodni strani Titova cesta,
—	na južni strani skupina prostostoječih enodružinskih hiš z vrtovi,
—	na vzhodni strani glavna peš pot, ki poteka v smeri S-J preko soseske in meja zemljišča že zgrajenega VVZ.
Meja ureditvenega območja poteka po severnih mejah zemljišč pare. št. 652/1, 923/4, 923/2, 643, 642/2, 605/2, 606/2, preko zemljišča pare. št. 2669, po vzhodnih mejah zemljišč pare. št. 601/3, 603/1, 603/3, 604/1, 941/1, 942/1, po južnih mejah zemljišč pare. št. 942/1, 1812/5, 924/1, 917/4 in po zahodnih mejah zemljišč pare. št. 917/4, 917/5, 918/2, 920/2, 922/2, 921/2 in 923/4 k. o. Sto-žice.
II. FUNKCIONALNE REŠITVE IN NAMEMBNOST OBMOČJA
5.	člen
Urbanistična dokumentacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, prikazuje:
—	prostorsko organizacijo (razporeditev objektov in odprtih prostorov),
—	namensko rabo površin (zazidalnih in nezazidanih),
—	velikošt objektov in odprtih prostorov, •
—	funkcionalne površine objektov,
—	javne in pol javne utrjene površine in njihovo ureditev,
—	ureditev zelenih površin.
6.	člen
Urbanistična zasnova območja:
—	celotno ureditveno območje obdaja in obenem ločuje od stanovanjske soseske zelen pas, gosto zasajen z drevjem,
—	glavna peš ulica je speljana od dveh dostopov z avtobusne postaje ob Titovi cesti (skozi prehod in podhod med poslovnima zgradbama) preko osrednjega trga in mimo trgovskih, gostinskih in drugih lokalov proti naselju do priključka na glavno (sprehajalno) pot, ki poteka po sredini naselja v smeri od severa proti jugu,
—	dovoz v območje je možen iz dveh smeri: iz severne smeri ( južne servisne ceste) do parkirnega prostora irt parkirne hiše ter do zgradb SMELT, gostinskih lokalov in trgovine in iz južne smeri (s Titove ceste po Kadilnikovi in Stembalovi ulici) do parkirnih mest, parkirne hiše-in stanovanjskih zgradb ter poslovnega objekta in atrijskih zgradb.
—	celotno območje je razdeljeno zaradi lažjega opisa v 3 pasove: cone A, B in C. V vsaki posamezni coni si sledijo v smeri od Titove ceste proti st&noVanjr skemu naselju (od zahoda proti vzhodu) naslednje zgradbe in urejeni zunanji prostori:
Cona A:
—	skupina zgradb Smelt, ki so med seboj povezane v celoto,
—	parkirna hiša.
Cona B:
—	poslovna zgradba in trg,
—	zgradba z gostinskimi lokali,
—	velika samopostrežna trgovine.
Cona C:
—	poslovna zgradba in park,
—	3 stanovanj-ke zgradbe z 2 vmesnima parkoma,
—	zgradba z notranjim trgom, namenjena obrtnim in servisnim lokalom ter družbeni dejavnosti.
Poslovne in stanovanjske zgradbe v coni C so na
severni strani povezane z vrsto pritličnih lokalov. V najbolj južnem delu te cone so predvideni parkirni prostori na zemljišču.
Poslovna objekta PO 1 in PO 2 sta ločena, razen v kletni etaži. Lahko sta tudi povezana v vseh etažah, razen v pritlični.
7.	člen
Pregled zgradb in lokalov za centralne dejavnosti:
Cona A:
—	skupina zgradb ž oznako PO Š v severnem delu je predvidena v celoti za poslovno dejavnost DO SMELT, z izjemo nekaj lokalov v pritličju nižjega objekta,
—	dvorana na jugu (480 oseb) s foyerjem in stranskimi prostori, ki bo na razpolago tudi zunanjim uporabnikom.
Cona B:
—	objekt ob Titovi cesti (z oznako PO 1) je predviden za poslovno dejavnost. V pritličju so predvideni naslednji lokali: banka, pošta in lekarna, lahko tudi slaščičarna ali manjši gostinski lokal (z orientacijo na trg), prodajalna časopisov, revij, tobačnih izdelkov, spominkov, daril in podobno,
—	v gostinskem objektu na trgu (z oznako G) je predvidena v pritličju moderneje zasnovana samopostrežna restavracija z raznoliko specializirano hitro ponudbo za uporabnike različnih kategorij ob različnih časih, .v zgornji etaži postrežba a la carte v izbranih prostorih, klubski prostori, igralnice in podobno, v kletni etaži pa nočni bar ali disco,
—	v trgovski zgradbi (z oznako TOP) bo samopostrežna trgovina z bogato ponudbo.
Cona C:
—	v poslovni zgradbi ob Titovi cesti (z oznako PO 2), so v pritličju namesto poslovnih prostorov lahko tudi trgovski lokali (trgovine občasnega nakupa) za prodajo obutve, konfekcije, perila, tekstila, usnjenih izdelkov, barv, lakov, kemikalij in podobnega,
—	v nizu pritličnih lokalov ob glavni peš ulici (z oznako L) so predvideni trgovski, obrtni in servisni lokali.
Manjši lokali so namenjeni predvsem za naslednje dejavnosti:
a)	boutique, papir, knjige in tobačni izdelki, kasete in gramofonske plošče, parfumerija in drogerija, volna, šivalne potrebščine in slično, galanterija,
b)	optik, urar, zlatar, graver, klobučar, modistka, brusilec ključev in podobno,
c)	servisi za popravilo raznih strojev in aparatov.
— V pritličju severnega dela vsake zgradbe ob
glavni peš ulici je predviden javni ati pol javni program ha površini 140 m1 (skupaj 420 m2):
—	v zgradbi S 2 (v sredini) servisni center,
—	v zgradbi S 1 (na zahodni strani) najemni družbeni prostori,
—	v zgradbi S 3 (na vzhodni strani) negovalni center.
Podrobneje je ta program prikazen v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka.
—	v atrijskih zgradbah (z oznako AT) so lokali rezervirani za dve Trsti dejavnosti:
s) za obrtne in servisne delavnice, poveeentt predvsem z vzdrževanjem zgradb in stanovanj (pleskarstvo, mizarstvo, tapetništvo, polaganje podov, parke-tarstvo, vodoinštalaterstvo, čistilnica preprog In podobno),
D) za. družbene dejavnosti, za katere v soseski še ni lokalov, predvsem za klubske (mladinske) prostore, razne interesne dejavnosti, razstavne prostore, čitalnico, knjižnico in podobno.
—	stanovanja v treh zgradbah ob glavni peš poti (z oznako Sl, S 2, S 3) so namenjena predvsem značilnim skupinam prebivalcev.
Podrobneje je stanovanjski program prikazan in utemeljen v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka, ki vsebuje:
—	strukturo in število posameznih vrst stanovanj z variantnimi rešitvami (katalog stanovanj),
—	idejne arhitektonske zasnove objektov.
Nobena od dejavnosti ne sme onesnaževati okolja.
8.	člen
Javne in pol javne utrjene površine in zelenice: v ureditvenem območju prevladujejo zaradi značaja
dejavnosti v njem utrjene površine.
Celotno območje obdaja zelen pas, gosto zasajen z drevjem in grmovnicami. Stanovalcem so na razpolago trije mirni in sončni parki, odmaknjeni od ostalih dejavnosti.
9 člen
Območje objekta VVZ s funkcionalnim zemljiščem v severovzhodnem delu ureditvenega območja BO 2/4 je že v celoti urejeno po sprejetem zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS 3. Za to območje veljajo določiLa odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 3 — Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/74).
Meja območja objekta VVZ poteka po zunanjih mejah zemljišč pare. št. 941/1, 604/1, 603/3, 1812/6, 606/3, 605/3 in 924/2 k. o. Stožice.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV
10.	člen
1.	Situacije objektov so določene v grafičnem gradivu dokumentacije iz 1. člena tega odloka.
2.	Tlorisne dimenzije objektov (horizontalni gabariti), površine funkcionalnih zemljišč objektov in razdalje med posameznimi objekti s toleranco največ ± 0,50 m so določene s tehničnimi elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel.
3.	Gradbene linije so obvezne in brez toleranc.
4.	Največji dovoljeni vertikalni gabariti (z izkoriščenim podstrešjem) ter višine kapi in slemen s toleranco — 1,00 m so določeni v prostorskem prikazu gradbenih mas s prerezi in pogledi.
Za poslovna ob>ekta PO 1 in PO 2 ob Titovi cesti se dopušča tudi maksimalni vertikalni gabarit do P + 5 etaž (glej tudi 14. člen 4. točka).
5.	Smeri in dimenzije glavnih dostopov in dovo-aev so določene v karti prometne ureditve.
6.	Načela za organizacijo programa po etažah in etažne površine za posamezni program v stanovanjskih objektih (z omako Sl, S2, S3) so določene v doku- 11
11.	člen
L Objekti morajo beti kvalitetno ie enotno obli -kovani. To velja »a krmno, mdeksn streiin, strešne
zaključke, okenske in vratne odprtine, loggie in balkone, ograje in vhodne dele.
2.	Strehe so naklonjene (enokapne, dvokapne, simetrične ali asimetrične) za minimalni padec in pokrite z rebrasto pločevino, ki jo je možno zaključiti v vertikalni fasadni zaključek.
3.	Fasade morajo ustrezati vsem tehničnim pogojem in naj bodo enostavne za vzdrževanje. Izdelane morajo biti v estetsko in kvalitetno zahtevnejši izvedbi, po možnosti vsaj delno obdelane z opečno oblogo.
4.	Da bo zazidalno območje barvno usklajeno, je treba obvezno izdelati barvno študijo za celoto (za stanovanjske in poslovne objekte, objekte javnega značaja in opremo zunanje ureditve).
5.	Parke, zelenice, utrjene peš poti, ploščadi in trge je treba urediti enotno po detajlnem načrtu zunanje ureditve z obvezno poenoteno opremo zunanjega prostora (luči, koši za smeti, klopi).
12.	Sen
Zaklanjanje:
zaklanjanje stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev je za celotno območje rešeno po posameznih objektih. Zaklonišča so predvidena v kletnih etažah objektov, izhodi iz zaklonišč pa so izven tlorisnega gabarita objekta in izven rušilne cone sosednjih objektov. Investitor je dolžan zgraditi zaklonišče sočasno z objektom. Zaklonišča so dimenzionirana in opremljena po predpisih o zaklanjanju Evakuacijska površina je določena v prostorskem delu načrta za obrambo in zaščito mesta Ljubljane (površine za evakuacijo prebivalcev na območju občine Ljubljana Bežigrad)
13.	člen
Odvoz odpadkov in smeti:
za severni del območja (coni A in B) je predvideno zbiranje odpadkov s tipskimi smetnjaki (kontejnerji) v posebnih prostorih (deponijah) v kleteh posameznih objektov. Odvoz bo možen preko pokritega manipulacijskega prostora (hodnika) med kletjo poslovnega objekta SMELT, severno parkirno hišo in kletmi objektov PO 2 in TOP. Za južni del območja (cono C) je predvideno zbiranje odpadkov s tipskimi smetnjaki (kontejnerji), postavljenimi na določena mesta na ograjenem zemljišču ali v pritličjih objektov. Odvoz je možen po južni dovozni cesti.
IV.	REŠITVE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ
14.	člen
Zasnova prometne ureditve:
1. Promet pešcev:
pešci imajo varno in brez križanj z motornimi vozili izpeljan sistem peš poti, ki vse potekajo v smeri od zahoda (Titova cesta in avtobusna postaja) proti vzhodu (stanovanjsko naselje). Te poti so med seboj povezane na več mestih v prečni smeri. Glavni dostop za pešce z avtobusne postaje v območje poteka skozi prehod med poslovnima zgradbama in preko osrednjega trga diagonalno proti jugu, kjer se priključi na glavno peš ulico območja (širina 7,0 m). Sekundarni doatop je v podaljška glavne peš ulice, ki se skozi podhod neposredno navezuje na Titovo cesto. Peš pot na južni strani območja (širina 2,5 m) poteka vzporedno z dovozno cesto in se na zahodni strani navezuje na Titovo cesto, na vzhodni pa na glavno peš pot stanovanjskega naselja. Južna peš pot in osrednja ulica za pešce sta v vzhodnem delu območja povezani z dia-
gonalo, ki poteka preko atrija predvidene zgradbe. Poleg tega sta povezani še S' tremi potmi, ki potekajo po sredini južnih parkov (širine 2,5—3 m).
2.	Promet: motornih vozil:
dovoz z motornimi vozili v območje je možen s severne ali južne -strani. - Dovozna cesta z južne servisne ceste na severni strani območja poteka v obliki črke U okrog parkirne hiše in mimo zgradb v coni A in B. Uvoz in izvoz na južno servisno cesto sta ločena. Ob uvozu se dovozna pot cepi na levo na parkirni prostor, na desno do vhoda v zgradbo SMELT (posebni dovoz) Poleg tega je v podaljšku uvoza neposreden dovoz v kletne etaže parkirne hiše. Dovozna cesta na južni strani območja poteka v smeri od vzhoda proti zahodu do parkirnih prostorov in zgradb v coni C in . je preko Stembalove in Kadilnikove ulice povezana s Titovo cesto. Zato je v križišču Titove ceste in Kadilnikove ulice predvidena izvedba semaforizacije.
3.	Intervencijske vozne poti:
dovoz z intervencijskimi vozili do vseh zgradb (z ene ali obeh strani) je predviden skladno s predpisi za požarno varnost in z dejavnostjo v zgradbah. Za intervencijski dovoz so poleg obstoječih cest in predvidenih dovoznih cest na severni in južni strani območja namenjene vse peš poti, ploščad in utrjene površine ter poti, ki potekajo po sredini južnih parkov in imajo ob straneh utrjeni zelen pas
4.	Parkiranje in garažiranje:
v severnem delu ureditvenega območja je predvidena večetažna parkirna hiša s skupaj 580 parkirnimi mesti (od tega so kletne etaže namenjene potrebam DO Smelt, parkirna mesta na strehi v nivoju terena — pa spremljajočim dejavnostim B cone in le delno malim lokalom in servisom cone C).
Za poslovna objekta PO 1 in PO 2 ob Titovi cesti je predvideno parkiranje v kletni etaži (pod objektoma). Kolikor se višina objektov poveča na P + 5 etaž, je potrebno za parkiranje zgraditi 2 kletni etaži. Za parkiranje, stanovalcev so v južnem delu območja predvidene parkirne površine na zemljišču (127 PM). Za objekt AT (za družbene ter obrtno-servisne dejavnosti) v vzhodnem delu, ki bo zgrajen v zadnji fazi, je predvideno parkiranje v kletni etaži objekta samega.
Parkirna mesta na severu (na strehi parkirne hiše) so obdana delno s pasom zelenja delno z zelenim nasipom, na jugu pa so parkirna mesta na zemljišču obdana z 2 m visoko ograjo, ki jo obkroža pas zelenja. Parkirna mesta, so lahko v celoti ali delno zaščitena z lahko streho.
15.	člen
Rešitve energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez:
trase, zmogljivosti, lege priključkov in lokacije transformatorskih postaj, prižigališč, hidrantov, ter ostale podrobnosti v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez so prikazane v komunalni dokumentaciji.
1.	Električno omrežje:
v ureditvenem območju sta predvideni 2 transformatorski postaji: TP Stembalova v bližini objekta VVZ se bo napajala preko TP Reboljeva, ki je povezana z novo RTB Bežigrad, TP SMELT-III pa bo z UH kablom vezana na obstoječo TP Stembalova.
2.	Plinsko omrežje:
plinovod poteka po južni servisni cesti in :e povezan preko Titove ceste s plinovodom po zahodnem de-
lu Titove ceste. Plinovod v južnem delu območja bo povezan z obstoječim plinovodom v stanovanjski soseski BS 2/5.
3.	Toplovodno omrežje:
toplovod bo potekal po sredini območja in se bo razvejal po samem območju v 4 toplotne postaje. Predvideni toplovod se bo priključil na obstoječi toplovod v območju.
4.	Vodovodno omrežje:
vodovod je že zgrajen po Titovi cesti in na robu južne servisne ceste. Predvidena je povezava vodovoda od južne servisne ceste do Titove ceste in zaključena pentlja naselja BS 2/5 — garažni objekt.— južna. ’ servisna cesta. Povezana bo tudi smer naselja BS 2/5 — Titova cesta po južnem delu območja. Hidranti so projektirani na razdalji do 80 m. Predvidene so cevi 0 80—100 mm.
5.	Kanalizacijsko omrežje:
kanalizacija bo ločenega sistema. Meteorna kanalizacija s strešin se bo odvajala v ponikovalnice in deloma v meteorno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija s cestnih in utrjenih površin se bo odvodnjavala preko lovilca olj in maščob v obstoječo kanalizacijo 0 40 po Titovi cesti, v obstoječo kanalizacijo 0 30—60 po južni servisni cesti in v kanalizacijski zbiralnik 0 110, ki poteka po robu stanovanjskega naselja. Fekalna kanalizacija iz zgradb se bo odvajala v že zgrajeno kanalizacijo s hišnimi priključki na Titovo cesto, južno servisno cesto ali v zbiralnik. Kanalizacija kleti in garaž, ki je nižja od obstoječe, se bo odvajala v to preko prečrpovalne postaje.
6.	Telefonsko omrežje:
PTT omrežje za ureditveno območje BO 2/4 bo navezano na obstoječo telefonsko kabelsko kanalizacijo, ki poteka po Zupanovi in Štembglbvi ulici. Za objekt Smelt-III je potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo od obstoječega jaška na Zupanovi ulici po zahodni strani stanovanjskega naselja.
V.	ETAPNOST GRADITVE
16.	člen
Prva etapa
Gradnja v coni A:
—	zgradba Smelt z zunanjo ureditvijo,
—	parkirna hiša z zunanjo ureditvijo,
—	severna dovozna cesta in intervencijske poti.
Druga etapa
Gradnja v coni C:
—	3 stanovanjski objekti, vključno z malimi lokali med njimi,
—	južna dovozna cesta,
—	parkirni prostori za stanovalce na zemljišču,
—	zunanja ureditev (južnih) utrjenih in zelenih površin ob stanovanjskih objektih ter parkirnih prostorih,
—	začasna ureditev zelenice na mestu za gostinski objekt.
Gradnja v coni B:
—	objekt trgovine osnovne preskrbe — samopostrežne trgovine,
—	gostinski objekt,
—	ureditev bližnje okolice (utrjene površine <*
objektih in glavna pešpot v celoti).
Tretja etapa
Gradnja ob Titovi cesti (v conah B in C):
—	poslovni zgradbi PO 1 in PO 2 vključno s parkiranjem v kleti (gradnja naj bi po možnosti potekala istočasno; v primeru večje časovne odmaknjenosti gradnje se mesti za objekta začasno uredita v zelenici); dopušča se izvedba v drugi etapi,
—	zunanja ureditev ob Titovi cesti
(intervencijske poti, glavna vhoda — dostopa na
trg, osrednji trg, zelene površine; v primeru, da je gradnja objektov časovno odmaknjena, je ureditev začasna) ; dopušča se izvedba v drugi etapi.
Četrta etapa
Gradnja v vzhodnem delu cone C:
—	atrijska zgradba AT vključno s parkiranjem v kleti,
—	zunanja ureditev ob objektu.
Dopušča se izvedba v tretji etapi.
17.	člen
Etapnost graditve komunalnih naprav in napeljav
Prva etapa:
—	celotni severni komunalni koridor,
—	telefonska kabelska kanalizacija od obstoječega jaška na Zupanovi cesti vzporedno s Titovo cesto do zgradbe Smelta.
Druga etapa:
—	južni in osrednji komunalni -koridor (v celoti).
VI.	KONČNE DOLOČBE
18.	člen
V skladu s 183. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32-487/78) si mora investitor pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti od projektantske organizacije, ki je pristojna za urbanistično načrtovanje, strokovno presojo skladnosti projektnih rešitev s sprejetim zazidalnim načrtom.
19.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljana TOZD Urbanizem LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljana, pri krajevni skupnosti Jože Stembal, pri krajevni skupnosti Ivan Kavčič-Nande in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
20.	Men
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
21.	Men
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-546/77-8
Ljubljana, fine 5. februarja 1986.
Predsednik Skupščine obMne Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik L r.
LJUBLJANA CENTER
348.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), 17. člena odloka o reji, organizaciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 3/79) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 188. seji, dne 29. januarja 1986 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Ljubljana Center
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se prepreči širjenje stekline, mora Veterinarski zavod Ljubljana Polje opraviti v letu 1986 v tej odredbi predpisane ukrepe.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod Ljubljana je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti veterinarsko inšpekcijo Mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, proizvajalci, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo Mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno 'preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov preti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje, Polje 350.
III.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/79
Ljubljana, dne 29. januarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Boris Platovšek 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
349.
Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 187. seji 28. januarja 1986 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Ljubljana Moste-
Polje
1.	člen
Da se ugotovi oziroma prepreči v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije: Veterinarski zavod Ljubljana, Obratna veterinarska ambulanta DO Jata Zalog in Obratna ambulanta Agroemona TOZD PG, ki so po odločbi o pooblastitvi veterinarskih organizacij verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. •
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod Ljubljana in obratni ambulanti so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana in o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih.«
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod Ljubljana in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
5.	člen
Veterinarski zavod Ljubljana in obratni ambulanti morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju ie treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarski zavod Ljubljana.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na perutninskih obratih delovne organizacije Hmezad Jata, Zalog, Zadobrova in Dolsko;
—	v naseljih: Zalog, Zadobrova in Kamnica, kjer so perutninski obrati ali večje reje individualnih proizvajalcev.
Preventivno cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imuno-profilakse.
Cepljenje v perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi obratna veterinarska ambulanta DO Jata, Zalog, ostala zaščitna cepljenja na perutnini pa Veterinarski zavod Ljubljana.
8.	člen
Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni in, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Ljubljana z ekipo obratne veterinarske ambulante DO Jata. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekov! bolezni, Infekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavod Ljubljana; v perutninskih obratih DO Jata pa obratna veterinarska ambulanta.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvi h, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana.
10.	člen
V letu 1986 mora biti opravljena tuberkulinizacija nadaljnjih 30 °/o vseh goved na območju občine (VIL splošna tuberkulinizacija).
Tuberkulinizlrati je treba:
—	osnovno govejo čredo Agroemone TOZD PG obrat Zadobrova;
—	govedi v individualnih rejah v naseljih: Stepanja vas, Hrušica, Bizovik, Dobrunje, Vevče, Zadvor, Sostro, Zavoglje, Sadinja vas in Podmolnik;
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Tuberkulinizlrati je treba kokoši v vseh dvoriščih, kjer je bila ugotovljena kokošja TBC in v vseh dvoriščih, ki mejijo na gospodarstvo Matos Ivana, Pot na most 1.
Tuberkulinizacijo kokoši opravi Veterinarski zavod Ljubljana.
11.	člen	*
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preiskusom;
—	v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno vzeti živalim kri za pregled,
— osnovno govejo čredo Agroemona TOZD Po-
Ijedelstvo-govedoreja, obrat Zadobrova s serološkim pregledom krvi.
Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, laboratorijsko preiskavo krvi (SA-test) opravi VTOZD za Veterinarstvo.
12.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vse plemenske živali na govedorejskem obratu Agroemona TOZD PG obrat Zadobrova.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskave seruma s preizkusom precipitacije v agarskem gelu opravi VTOZD za Veterinarstvo.
13.	(3en
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 10 % vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovni čredi Agroemona TOZD PG obrat Zadobrova. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo opravi VTOZD za Veterinarstvo.
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce rejcev Doblekar Ivana, Dolgo Brdo in Rožnik Franca, Cesta II. grupe odredov.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitin-skim testom (Coggins test) opravi VTOZD za Veterinarstvo.
15.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelenc 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
350.
Skladno z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 in srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 ter na podlagi 25. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1986 sprejela
ODLOK
e prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti Velike Lašče 1
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje krajevne skupnosti Velike Lašče.
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji, skladno s planskimi usmeritvami in strokovnimi podlagami za prostorske
ureditvene akte, določajo:
—	'mejo območja urejanja,
—	funkcijo območja,
—	splošne pogoje,
—	merila in pogoje za graditev objektov,
—	merila in pogoje za komunalno urejanje, merila in pogoje priključevanja in uporabe
omrežja ter naprav,
—	merila in pogoje za druge panoge, ki trajno
spreminjajo prostor,
—	merila in pogoje za ohranjevanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
—	merila in pogoje za razvijanje in izboljšanje okolja,
—	merila in pogoje za urejanje prostora za SLO in DS,
—	končna določila.
3.	člen
Sestavni del odloka prostorskih ureditvenih pogojev je grafična priloga:	razmejitve in pogoji v
M 1 :5000 na preglednem katastrskem načrtu.
I. OBSEG IN MEJE OBMOČJA UREJANJA
4.	člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno območje krajevne skupnosti Velike Lašče, vključno z območji, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, do sprejema le-teh.
Območje je omejeno z naslednjimi parcelami:
K. O. TURJAK: 3581/91, 3581/92, 802/48, 3581/75, 3581/74, 3581/73, 3581/72, 3581/71, 3581/70, 3581/69, 3581/ 68, 3581/67, 3581/66, 3581/65, 3581/64, 3581/63, 3581/62, 3581/61, 3581/7, 3584, 3581/13, 3581/12, 3581/11, 3581/10, 3581/94, 3581/9,	3581/6,	3581/21,	2305,	2306/3,	2307,
4581/23, 2309/4, 2309/3, 2309/9, 2309/10, 2309/11, 2545/3, 2546/67, 2546/66, 2546/64, 2546/63, 2546/60, 2546/59, 2546/ 137, 2546/136, 2546/220, 2546/213, 2546/214, 2546/143, 2546/52, 2546/51, 2546/50, 2546/49, 2546/48, 2546/31, 2546/ 30, 2546/164, 2546/163, 2546/167, 2546/217, 2546/13, 2546/ 110, 2546/112, 2546/1, 2546/16, 2546/19, 2546/20, 2546/132, 2546/23, 2546/218, 2546/24, 2546/27, 2546/28, 2546/33, 2546/ 34, 2546/35, 2546/37, 2546/38, 2546/39, 2546/40, 2546/41, 2546/25, 2558/6, 2558/4.
Gačnik: 203/1, 203/2, 2558/2, 2546/89, 2546/90, 2546/ 91, 2546/92, 2546/95, 2559, 2561/18, 2561/54, 2561/19, 2561/ 21, 2789/2, 4034/1, 2792/2, 2792/4, 2792/5, 2792/6, 2792/7, 2792/8, 2816/10, 2792/9, 2792/10, 2792/11, 2792/12, 2792/13, 2792/14, 2792/15, 2792/17, 3104/1, 3104/2, 3115, 3104/5, 3104/6, 3104/7, 3104/8, 3104/9, 3104/10, 3104/11, 3104/12, 3104/13, 3104/14, 3104/15, 3104/16, 3104/17, 3104/18, 3104/ 25, 3104/24.
K. O. VELIKE LAŠČE: 312, 315/1, 315/2, 315/3, 681/42, 681/39, 681/38, 681/37 682/5, 682/4, 682/3, 682/2, 682/1, 682/6, 681/22, 681/20, 681/21, 681/19, 681/18, 681/31, 681/32,	681/15. 681/14,	681/13, 681/12,	681/11,	681/10,
681/9, 681/8, 681/7, 681/6, 681/4, 681/30, 681/1, 679/49, 683/1, 683/2, 683/3, 683/4, 683/5, 683/6, 683/7, 683/8, 683/9, 683/47, 683/11, 683/12, 683/13, 683/15, 683/16, 683/18, 686/74, 686/75, 686/76, 686/77, 686/78, 686/79, 686/81.
K.	O. DVORSKA	VAS: 3116/14,	3116/15,	3117/1,
3116/1, 3116/21, 3116/22, 3116/4, 3116/70, 3116/85, 3116/ 84, 3116/63, 3116/64, 3116/65, 3116/2, 3116/95, 3116/23, 3116/24, 3116/76, 3116/77, 3116/27, 3116/15, 3116/50, 3116/ 29, 3116/30, 3116/31, 3124/1, 3124/2, 3124/3, 3124/4, 3132/ 25, 3132/1, 3126, 3128.	3129/4, 3129/25.	3129/26,	3675/1,
3547/8,	3675/3, 3547/9,	3150/3, 3150/2,	3151/1,	3151/2,
3151/13, 3151/3, 3151/4, 3151/5, 3151/6, 3151/7, 3151/8, 3164, 3165, 3166, 3170, 3196, 3197/1, 3234, 3236, 3241, 3276, 3277, 3279, 3280, 3282, 3283, 3481, 3482, 3486, 3489, 3490, 3501, 3503, 3504, 3507, 3509, 3511, 3510, 1596, 1588, 1572/8, 1572/6, 1572/5, 1572/2, 3582, 1572/1, 1563, 1561, 1560/1, 1557/1, 1557/2, 1554, 1552, 1551, 1550, 1547, 1546, 1555, 1556, 1581/1, 1543, 1543/14, 1543/13, 1543/12, 1543/ 11, 1543/10, 1543/9, 1543/7, 1543/6, 1543/5, 1543/4, 1543/3, 1543/2, 1543/1, 1419, 1070, 1066, 1058, 1057, 1056, 1055, 1047/2, 1047/1, 1047/3, 1046, 985, 984.
K. O. LUŽARJI: 983, 989, 990, 643, 642/1, 642/2, 641/1, 638, 618, 617, 616, 604/2, 602/3, 602/2, 507, 506, 496/2, 502, 471, 472/23, 472/24, 469, 448/3, 448/2, 448/4, 448/1, 348, 349/1, 334, 332, 252/2, 252/1, 251/2, 251/1, 249/2, 249/1, 246/2, 246/1, 231/1, 230/1, 224/1, 75/2, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/8, 54/7, 53, 52, 46, 33, 32, 31, 30, 29, 25, 24, 19, 18, 1160/1, 1160/2, 1160/3, 1159, 1151/3, 1151/2, 1151/1, 1150, 1098/3, 1098/1, 1098/5, 1098/7, 1089/4, 1088, 1087/3, 1087/10, 1087/9, 1087/8, 1087/1.
K. O. ULAKA: 1031/28, 1031/45, 1031/6, 1031/32, 1031/33, 1031/1, 978, 979, 963/1, 961/1, 961/3, 957/2, 856/2, 856/14, 956/3, 856/5, 856/6, 856/7, 854/5, 854/4, 854/1, 739, 684, 683, 682, 682/2, 681, 680/1, 680/2, 678/1, 678/2, 668/3, 668/2, 668/1, 664/1.
K. O. OSOLNIK: 664/8, 571, 569/2, 573, 662/5, 676, 662/3, 662/1, 662/2, 660. 605, 565/3, 606/28, 737/4, 737/3, 606/3, 606/18, 747, 606/26, 606/15, 606/14, 606/1.
II. FUNKCIJA OBMOČJA
5.	člen
1.	Območje krajevne skupnosti Velike Lašče je prevladujočega kmetijskega značaja. Vloga kmetijske proizvodnje in gozdarstva se bo v planskem obdobju ohranjala in nadgrajevala.
Naselje Velike Lašče se bo razvijalo v pomembnejše lokalno središče z izpopolnjevanjem obstoječe in planirane strukture terciarnih in kvartarnih dejavnosti, z zagotavljanjem zaposlitve v proizvodnji ter povečanjem oziroma zgoščevanjem števila prebivalcev skladno s planskimi usmeritvami.
2.	Posegi v prostor, kjer prevladuje kmetijska funkcija, morajo biti podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter bivanjski funkciji avtohton-skega prebivalstva.
Usmerjeni razvoj naselja Velike Lašče in njegove okolice v pomembnejše lokalno središče bo potekal na osnovi širših prostorskih in drugih preveritev ter na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov. III.
III.	SPLOŠNI POGOJI
6.	člen
1.	Izven ureditvenih območij naselij so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
2.	Izven ureditvenih območij naselij so dopustne novogradnje posamičnih objektov, ki so namenjeni izključno: kmetijski dejavnosti, turistični in športno rekreacijski dejavnosti, lovski dejavnosti ter drugih objektov in naprav posebnega družbenega pomena, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka.
3.	Izven ureditvenih območij naselij so dopustni drugi posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, pod po-
gojem, da ti posegi v prostor niso posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta, ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
7.	člen
1.	V ureditvenih območjih naselij Adamovo, Borovec pri Karlovici, Brankovo, Brlog, Dolnje Kališče, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gornje Kališče, Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo, Karlovica, Kot pri V. Slevici, Krkovo pri Karlovici, Kukmaka, Logarji, Lužarji, Mala Slevica, Medvedjek, Opalkovo, Plosovo, Podkogelj, Podkraj, Podsmreka (k.
o.	Ulaka), Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Polzelo, Poz-nikovo, Prhajevo, Prilesje, Pušče, Srbotnik pri Velikih Laščah, Stope, Strmec, Skrlovica, Ulaka, Velika Slevica, Žaga, Podlog, Hrastinjaki, Rašica, so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih.
2.	V ureditvenih območjih naselij Male Lašče, Velike Lašče ter območjih Trojica in Pod Kolodvorom, za katera je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, sq do sprejetja le-tega dopustne dozidave, prenavljanje in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
IV.	GRADITEV NOVIH OBJEKTOV
8.	člen
Graditev novih objektov je dovoljena v ureditvenih območjih naselij na stavbnih zemljiščih.
Graditev posameznih objektov, ki so namenjeni izključno:
—	kmetijski dejavnosti (stanovanjski in drugi objekti, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, hlevi, skednji, silosi, kozolci, čebelnjaki...),
—	turistični in športno rekreacijski dejavnosti (moteli, hoteli, gostišča, planinske koče, camping, športna igrišča, kopališča, smučišča, ipd.),
—	lovski dejavnosti (lovske koče, strelišča, preža),
—	in drugih objektov in naprav posebnega javnega pomena,
je možna izven stavbnih zemljišč ob upoštevanja drugih meril in pogojev tega odloka.
9.	člen
1.	Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja.
2.	Dopustne so spremembe funkcije objektov za potrebe razvoja naselja (osebne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
3.	Spremembe stanovanjskih objektov v sodobna bivališča so dopustne, razen v ureditvenih območjih naselij Male Lašče, Velike Lašče, Rašica in Dvorska vas.
4.	Spremembe funkcije objektov namenjenih kme-"
tijski proizvodnji niso dopustne.
1.0.	Zemljišče
10.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja.
1.	Za stanovanjske objekte je:
—	širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta najmanj 3,5 m,
—	gradbena parcela v Malih in Velikih Laščah, Rašici, Dolnjih in Gornjih Retjah velikosti največ do 700 m2, v drugih naseljih pa do 800 m2.
2.	Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi še ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog gospodarskih objektov praviloma najmanj 5,0 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m.
3.	Za počitniške objekte je:
—	širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m,
—	gradbena parcela velikosti največ do 800 m2.
4.	Za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljene na osnovi navedenih meril) se upošteva dejanska površina parcele.
2.0.	Lega objektov
11.	člen
Novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka.
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest ne smejo biti manjši od 4 m, razen v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
3.0.	Oblikovanje objektov
12.	člen
1. Stanovanjski objekti:
Tloris: podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama mora biti 3,0 m ali več (v primeru pritličnega objekta-podstrešje s kolenčnim zidom 0,60 cm) oziroma mora biti razlika med osnovnima stranicama najmanj 5,0 m v primeru nadstropnega objekta.
Višina: pritlični objekt, pri katerem je kota pritličja največ 1,25 m nad raščenim terenom in pri katerem je kolenčni zid na podstrešju visok do 0,60 m,
ali: enonadstropni objekt, pri katerem je kota pritličja največ 0,60 m nad raščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju do 0,30 cm. Kapna višina je predvidoma največ 5,5 m nad raščenim terenom.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 38° (prilagojena sosednjim obstoječim objektom). Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin. Priporočljivi so čopi.
Kritina: temne barve. Svetla kritina praviloma ni dovoljena.
2.	Počitniški objekti:
Tloris: podolgovat tloris z minimalno razliko med osnovnima stranicama 3 m.
Višina: pritlični objekt, kota pritličja je največ 0,60 m nad raščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju do 0,60 m.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 38°. Dovoljene so freade in druge oblike odpiranja stre-šine za osvetlitev podstrešnih prostorov,
Kritina: temne barve, svetla kritina praviloma ni dovoljena.
3.	Pomožni objekti:
se grade kot prizidki k stanovanjskim objektom ali gospodarskim poslopjem ali pa kot samostojni objekti.
Novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 15 m2 ter garaže za tovorna vozila oziroma kmetijske stroje s tlorisno površino do 30 m2 se obravnavajo kot pomožni objekti. V primerih, ko se objekt dograjuje, mora biti nagib strešme v istem naklonu kot pri osnovnem objektu.
Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt-prizidek.
Garaža kot samostojni objekt:
Višina: pritlični objekt, podstrešje ni izkoriščeno za bivanje, brez kolenčnega zidu.
Streha: dvokapnica z naklonom 35° do 38°,
Kritina: enako kot za stanovanjske objekte.
4.	Objekti in naprave družbenega standarda.
Oblikovanju teh objektov je treba posvetiti posebno pozornost, upoštevati )e treba načela za določanje stavbne gmote in ploskovnih razmerij, upoštevati je treba vertikalne gabarite naselja oziroma višine sosednjih objektov in strukture uporabljenih materialov.
Posebni pogoji za trgovino z gradbenim materialom in železnino:
Lokacija: zagotovljena mora biti dobra dostopnost z vsemi prometnimi sredstvi, predvsem dostava blaga (železnica, cesta).
Velikost zemljišča: prilagojena zahtevam investitorja, zagotovljena mora biti dolgoročna širitev odprtih skladiščnih površin in objekta
Oblikovanje objekta:
Tloris: podelgovat. razmerje stranic najmanj 1 :1,5.
Višina: klet (ni nujna) vkopana, v primeru nagnjenega terena (nad 15°/o) je lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom,
pritličje,
podstrešje, kolenični zid do 0.6 m.
Streha: simetrična dvokapmca z naklonom 35° do 38°, dovoljene so frčade, čop> obvezni
Kritina: temne barve, svetla kritina praviloma ni
dovoljena.
Dovozi in vhodi:
Dovozi za dostavo in vhodi za obiskovalce morajo biti ločeni. Vhod za obiskovalce mota biti iz javnih površin (lice). Posebej morajo biti urejene dostavne poti za viličarje oziroma tovorna vozila za povezavo z železnico oziroma cesto, skladišč in deponij.
Urejanje okolice:
Ograja deponije odprtega skladiščnega prostora mora biti ozelenjena (živa meja).
5.	Za vse objekte Velja, da je treba uporabljati takšna gradiva, ki ne odstopajo od obdelav oziroma gradiv obstoječih objektov. Na uličnih zunanjščinah je treba uporabljati gradiva enake ali podobne strukture in teksture kot so obstoječa gradiva. Učinek naj bo podoben učinku historičnih gradiv.
4.0.	Dograjevanje in prenavljanje objektov
13.	člen
Dograjujejo In prenavljajo se lahko vse vrste objektov, razen stanovanjskih barak in pomožnih objektov.
Površine dograditve (prizidkov) naj praviloma ne presega 30°/o zazidalne površine obstoječega objekta.
Za oblikovanje objektov, ki se dograjujejo in prenavljajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
Nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov.
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5.0.	Vzdrževalna dela na obstoječih objektih
14.	člen
Pri.vzdrževanju je treba:
—	ohranjati prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, barva) ter likovne elemente (slikarije in šivarni robovi),
—	ohraniti zaglajen omet prekrit s prosojnim be-ležem.
Pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih ni dopustna svetla kritina.
6.0.	Urejanje okolice
15.	člen
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
16.	člen
Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem.
17.	člen
1.	Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred neželjenimi
vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij (industrijskih kompleksov ipd.).
2.	Ograje ne smejo biti višje od 110 cm, razen v primeru posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev.
3.	Ograjevanje parcel (zemljišč) izven strnjeno zazidanih območij ni dopustno.
V.	PROMETNO UREJANJE
18.	člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov tega odltika.
VI.	KOMUNALNO UREJANJE
19.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Odvajanje odpadne vode se rešuje z ustreznimi individualnimi napravami (ki. zagotavljajo okolju neškodljiv način dispozicije). Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
20.	člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove (strokovne podlage PUP), ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju ljubljanskih občin za posamezna področja.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezna obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti itd.).
Pri urejanju gnojišč in greznic je treba upoštevati tudi predpise, ki urejajo to področje.
1.0.	Vodooskrba
21.	člen
V	zaselkih (naseljih), kjer ni (in ni predvideno) javnega vodovodnega omrežja, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemični In bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi In sanitarno-tehnlčnlml pogoji.
V	naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne tonamenske požarne bazene (oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo), po pogojih, ki jih določi občinska požarno inšpekcijska služba.
Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode (hlevi...) so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe.
2.0.	Odvajanje odpadne vode
22.	člen
V naseljih je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinske vode je rešiti sočasno s cestno prometno ureditvijo.
23.	člen
Odvod odpadne vode se rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez pretoka. Pri obstoječih pretočnih greznicah s ponikovalnicami je potrebno ukiniti prelive do leta 1990.
Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojnične jame (brez prelivov) po pogojih sanitarne inšpekcije.
3.0.	Odstranjevanje komunalnih odpadkov
24.	člen
Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odzov in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnih sanitarnih odlagališč za odpadke na območju ljubljanskih občin je določeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališča, zemljišča pa se uredi v prvotno stanje in namembnost.
Posebne odpadke (odpadne gošče iz galvan, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na odlagališča pri Velikih Laščah.
4.0.	Oskrba z električno energijo
25.	člen
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja v strokovnih podlagah PUP.
Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih v prostorskem izvedbenem aktu), na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred pričetkom del — izdajo gradbenega dovoljenja.
VRI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA IN UPORABE OMREŽJA TER NAPRAV
26.	člen
Dostopi in dovozi do objektov so praviloma s tiste strani, kjer je glavna cesta ali pot in praviloma v tisto etažo, ki je višinsko bližje nivoju ceste.
Pri določanju lokacije novih objektov je treba stremeti za tem, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot.
Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti. IX.
IX. DRUGI POSEGI, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR
27.	člen
Pri metkiractjah je treba poleg hidrotehničnih in kmetijsko proizvodnih pogojev upoštevati tudi pogoje
razvoja naravne dediščine.
Varovanje naravne dediščine se pri melioracijah odraža skozi ohranjanje značilne kranjske podobe, ohranjanje obstoječega poteka vodotoka oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječe struge (meandrira-nje), ohranjevanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge. Sistem drenaže mora upoštevati značilnosti krajinskega vzorca.
X.	OHRANJANJE IN RAZVIJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
28.	člen
Pri izvajanju posegov v naseljih in območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe.
Pogoji varstva naravne in kulturne dediščine so opredeljeni za naslednja naselja: Adamovo, Brankovo, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gorenje Kališče, Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo, Karlovica, Krkovo pri Karlovici, Kukmaka, Logarji, Lužarji, Mala Slevica Male Lašče, Opalkovo, Plosovo, Podlog, Podkogelj, Podkraj, Podsmreka, Podulaka, Podžaga, Prharjevc, Prilesje. Pušče, Rašica, Srebotnik pri Velikih Laščah, Stope, Strmec Skrolovica, Ulaka, Velika Slevica, Velike Lašče, Žaga;
in območja: Ponikalnice Malenše, toka Rašice v jurskih apnencih, vzhodni del Loga (ravnice Rašice), dolinjskega dna Kozmanjke, Črnega potoka, Velikega grabna in Rašice, značilno oblikovanje krajine (med Velikimi Laščami, Rašico in Karlovico, ponikalnic Šumnika in Smrečnika. ponorov Cereje v Velikih Laščah', močvirnatega travnika ob potoku Cereje, ponikalnice pod vasjo Prilesje, rastišča Bodike nad Kališkim potokom, ponorov Dvorske vode pri Podplani, Finkove doline, območje okrog Sv. Trojice. Sv. Roka nad Srebotnikom, nad Lužarji, vzpetine. nad Veliko Slevico, okrog cerkve Sv. Ožbolta, nad Lužarji območje prvotne naselbine Villa Lassis, območja historičnih komunikacij, historičnih mej, območja značilnih vedut na naselja in dominante.
1.0.	Naravna dediščina
29.	člen
Hidrološka in geomorfološka, površinska in podzemska geomorfološka naravna dediščina in površine naravne dediščine ekološkega pomena se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili dediščino niso dovoljeni.
2.0.	Kulturna krajina
30.	člen
V območju ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine (omejitev območja je razvidna v grafičnih prilogah), ki obsega naselja: Kukmaka, Grm, Jakičevo, Hlebče, Hrustovo, Opalkovo. Podulaka, Ulaka, Brankovo, Podsmreka, Adamovo, Velika Slevica, Polzelo in Kot pri Slevici, ni dovoljeno razgaljanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.): prav tako ni dovoljena gradnja počitniških objektov.
3.0.	Nepremična kulturna in zgodovinska dediščina
31.	člen
1,	Arheološki tereni in najdišča se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino.
Izkopi gradbenih jam, gradnja prometnic in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani s tretjo stopnjo varstvenega režima, morajo potekati pod arheološkim nadzorom.
Vsak poseg v arheološki teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka loka-liteta in ne sme razvrednotiti njene pričevalnosti ali jo celo stihijsko uničiti.
Varovalne ukrepe je možno na podlagi ugotovitev pri raziskovanju prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
2.	Umetnostna stavbna dediščina
Graditev novih objektov v vidnem polju sakralne arhitekture mora potekati ob sodelovanju pristojne varstvene službe.
Prestavitve javnih spomenikov, »namenj so možne ob sodelovanju pristojne varstvene službe.
Naselbinska dediščina
-,mo oblikovane meje naselja oziroma robovi so varovani in ni dovoljena graditev objektov preko te meje.
Pri naseljih Podlog, Krkovo, Kaplanovo, Grič in Logarji ni dovoljena širitev v smeri vzhoda, zaradi prostorsko ambientalnih kvalitet in vedut iz Mišje doline.
Pri gradnji nadomestnih in novih' objektov je treba upoštevati ulično linijo. Stavbe naj se iz te linije ne umikajo v globino — na dvorišče.
Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave (gradbenih nizov, razpotij, trgov) in obstoječih — historičnih komunikacij.
4.0.	Vedute In silhuete
32.	člen
Območja karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne varstvene službe).
Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
5.0.	Zgodovinska dediščina
33.	člen
Za spominska obeležja iz obdobja NOV veljajo režimi za ta obeležja.
XI.	VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
34.	člen
1.	Splošni pogoji:
za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so:
— zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem,
—	organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin,
—	sanacija neurejenih odlagališč odpadkov in sprotna sanacija osrednje deponije v kmetijska zemljišča,
—	sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu in preprečiti nastajanje novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest.
2	Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti izdelani, 'grajeni, opremljeni, uporabni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah, na način, kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
3.	Varstvo pred hrupom
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob magistralnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijski dokumentaciji v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanjskih območij.
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Investitorji obrtnih novogradenj si morajo pri lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno po 7. členu zakona o varstvu pred hrupom. Protihrupna ba-rieta (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z izgradnjo objektov.
4.	Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje.
5.	Varstvo tal
Po uvedbi organiziranega odvoza komunalnih odpadkov (na centralno deponijo v Ljubljano oziroma začasno na deponijo pri Velikih Laščah) mora krajevna skupnost postopoma, najkasneje pa v dveh letih sanirati divja odlagališča odpadkov.
Lokacije odjemnih mest se rešujejo z lokacijsko dokumentacijo. Pri ureditvi odjemnih mest je trebe upoštevati določila predpisov, ki urejajo to področje.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je najkasneje v dveh letih obvezna priključitev objektov na to omrežje.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah.
Dovoljeni so samo taki tehnološki postopki v predvidenih proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah, ki
SL « — 3tL EL
Staran M»
ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo — obstoječe in predvidene, s prekomerno hrupnostjo, onesnaževanjem zraka, površinskih voda in podtalnice ter z odvajanjem tekočih in trdih industrijskih odpadkov na neustrezen način in na neustrezne deponije.
Vsi ukrepi, ki spreminjajo režime vodotokov morajo biti vnaprej določeni in kontrolirani s strani pooblaščene naravovarstvene službe in s strani območne vodne skupnosti.
Granja kakršnihkoli industrijskih obratov, ki uporabljajo vodo v tehnološkem procesu ni dovoljena. Zlasti to velja za galvane, farme, usnjarske obrate, prehrambene obrate in podobno.
Za vse novogradnje in večje adaptacije (stanovanjski objekti, kmetijski objekti, ceste, industrijski obrati, melioracija, daljnovodi...) si mora investitor v upravnem postopku pridobiti, pred izdajo gradbenega dovoljenja, vodnogospodarsko soglasje.
XII.	UREJANJE PROSTORA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
35.	člen
To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.
XIII.	KONČNA DOLOČILA
36.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnim za urbanizem in krajevni skupnosti Velike Lašče.
37.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija.
38.	člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljavnost urbanističnega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje krajevne skupnosti Velike Lašče.
39.	Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-9/84
Ljubljana, dne 29. januarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik .
Maks Klanšek 1. r.
351.
Na podlagi 79. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter na predlog Kmetijske
zadruge Ljubljana za uvedbo komasacijskega postop-
ka, je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skopnoeti dne 29. januarja 1986 sprejela
OB LOC BO
1.	Uvede se komasacijski postopek v območju k. o. Vrzdenec, k. o. Zaklanec in k. o. Horjul.
Območje se sestoji iz dveh delov in sicer: kompleks A in kompleks B.
Meja kompleksa B poteka od sotočja Horjulke in Šujice v k. o. Zaklanec proti zahodu ves čas po levem bregu reguliranega vodotoka Horjulke, ki seka parcele
št. 304, 306, 302/3, 312/3, 278/1, 270, 268,1442,, 328/2, 328/1, 328/3, 324, 348, 347, 346, 344, 337, 336, 335, 1444/1, 215, 214, 213 in 1477, prečka katastrsko mejo in se nadaljuje po isti strani reguliranega vodotoka proti zahodu v k. o. Horjul in seka parcele 885/2, 881/1, 881/2, 890/2, 890/3, 899/4, 897 in 895/3-del. Pri parceli št. 897 prečka vodotok Horjulko in poteka delno po severnem robu parcele št. 897, seka parcele št. 899/2-del, 899/3-del in 899/5-del ter prečka občinsko pot Horjul—Vrhnika št. pare. 1775/1 ter poteka ves čas po zunanjem robu te poti do pare. št. 1775/2 (pot). Tu poteka katastrska meja med k. o. Horjul in k. o. Vrzdenec, po sredini občinske poti (št. pare. 1775/2, 1701/1), meja komasacije pa poteka po zunanjem robu te poti do mostu čez Šujico, se tu obrne nazaj proti vzhodu in poteka ves čas po desnem robu reguliranega potoka Šujica in seka pare. št. 748, 750/1, 751/1, 745, 744/3, 831, 828/22, 828/19, 828/18, 828/15, 832, 828/9, 1774/1, 828/5, 841/2, 841/1, 840/1, 841/5, 834, 840/2, 839/2, 838, 1774/2, prečka katastrsko mejo in se se nadaljuje po desnem robu reguliranega potoka Šujica v k. o. Zaklanec ter seka parcele št. 1479/2, 380, 382, 383, 384, 403, 404, 402, 401, 1480, 399/2, 399/1 399/3, 396, 490/3, 490/1, 490/4, 490/5, 490/6, 493, 492/2, 495/1 in 515/1 ter se zaključi pri sotočju Horjulke in Šujice, kjer smo z opisom meje pričeli.
Meja drugega območja — to je kompleks A, meji na vzhodnem delu na kompleks B in se nadaljuje proti zahodu po severnem robu poti pare. št. 629/4 in 1725 (meja med k. o. Horjul in k. o. Vrzdenec poteka po sredini omenjene poti pare. št. 1725 in 1700). V križišču s potjo pare. št. 1696 prečka pot pare. št. 1725 in 1700 ter s tem tudi katarstrsko mejo ter se nadaljuje po severnem robu poti pare. št. 1696 v k. o. Vrzdenec. V križišču s potjo pare. št. 1726/2 se meja obrne proti jugu in poteka ves čas po zahodni strani poti pare. št. 1726/2, do pare. št. 973/2: tu seka prej omenjeno pot pare. št. 1726/2 in poteka po južni meji pare. št. 891, seka potoček s pare. št. 1759 in se nadaljuje po južni meji pare. št. 887, 883, 882, 879, 878, 874, prečka pot pare. št. 1707 in seka parcele št. 852/1, 851, .850, 1756, 719 in 718 (melioracijski jarek MJ-14), prečka pot pare. št. 1703, seka parceli št. 719 in 891 ter se nadaljuje po vzhodnem robu pare. št. 691 do poti pare. št. 1704, prečka omenjeno pot in poteka po zunanjem robu te poti, prečka katastrsko mejo in se nadaljuje po zunanjem robu poti pare. št. 1726/4 v k. o. Horjul do križišča z občinsko potjo Horjul—Vrhnika pare. št. 1775/4, prečka to pot in poteka po zunanjem robu poti (pare. št. 1775/4 in 1775/3) do mostu čez Šujico. Pri tem mostu se stikata kompleks A in kompleks B in tu smo z opisom meje za konpleks A tudi pričeli
2.	Seznam komasacijskih udeležencev in njihovih začasnih zastopnikov
2.1.	Katastrska občina Horjul-A (1992)
		
Priimek in ime	Naslov	Začasni zastopnik
Schmalfuss Frances	ZDA	Puh Stanko, Horjul 27
Plestenjak Jože x	Ljubgojna 8	
Rožmane Julka	Ljubgojna 8	
Rode Anton	Ljubgojna 7	
Korenčan Antonija	Lj., Marijin dom	
Čepon Janez vlagajo pare. št 753/10, 753/11	Ljubgojna 9	
DL Vodovlje vlaga pare. št. 1773-del	Horjul	
DL Ceste pota vlagajo pare. št. 629/4, 1725-del, 1726/4-del, 1775/3, 1775/ 4-del		
Gabrovšek Stefan vlaga pare. št. 756/2-del, 756/3-del	Horjul 109	
Gabrovšek Anton vlaga pare. št. 754/11, 754/13	Horjul 112	
Končan Avgust vlaga pare. št. 754/7, 754/12-del, 756/19-del	Horjul 27	
Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št 753/9, 753/12, 754/1, 754/2, 754/5, 754/6, 754/8, 754/9, 754/10	L j., Tolstojeva 63	
Mrzlikar Jože	Vrzdenec 40	
Mrzlikar Barbara	Vrzdenec 40	
Mrzlikar Stanislava vlagajo pare. št. 754/3	Vrzdenec 40	
Rimokatoliško župnijstvo vlagajo pare. št. 629/3	Horjul	
Meyer Nathalie (1949)	Francija	Derenčin-Rernjs Metka, Lj., Zrinjskega 5
Mrzlikar Julka (1911)	Vrzdenec 65	
Mrzlikar Maks (1913)	Janševa 8, Maribor	
Mrzlikar Vinko (1918)	Lj., Triglavska 47	
Kenk Janez (1944)	Vrzdenec 41	
Kenk Vinko (1943)	Vlahovičeva l/e, Domžale	
Slovša Marija (1936)	Vrzdenec 41	
Schmitt Sonja (1947)	Francija	Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5
Parmentier Olga	Francija	Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5
Mrzlikar Joseph (1952)	Francija	Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5
vlagajo par. št. 754/4 Rožmane Jože vlaga pare. št. 756/73-del	Lj., Rozmanova 12	
2.2. Katastrska občina Horjul-B (5992)		
Aceto Marija	Lj., Brdnikova 25	
Vrhovec Marjeta (1937)	Horjul 23	
Korenčan Frančiška	Horjul 61	
Vrhovec Stanislav	Horjul 75	
Vrhovec Zvonko	Domžale Vir, Čufarjeva 3	
Vrhovec Marjetka	Domžale Vir, Čufarjeva 3	
Vrhovec Marta (1968) vlagajo pare. št. 895/3-del	Horjul 23	
Buh Stanko	Horjul 133	
vlaga pare. št. 737/2 Čepon Ivan (1935) vlaga pare. št. 852/4	Horjul 29	
Čepon Antonija	Horjul 11	
vlaga pare. št. 828/5-del DL Ceste pota
vlagajo pare. št. 1775/1-del, 1775/2
		
Priimek in ime	Naslov	Začasni zastopnik
Erbežnik Angela vlaga pare. št. 899/4	Horjul 18
Fajdiga Franc vlaga pare. št. 882/2	Zaklanec 34.
Gabrovšek Stefan vlaga pare. št. 828/9-del	BacM
Javno posestvo vodovje vlagajo pare. št. 1772-del, 1774/1-del, 1774/2-del	Horjul
Kete Terezija (1949) vlaga pare. št. 847	Horjul 24
Kogovšek Ivan (1920) vlaga pare. št. 856/2	Vrzdenec 6
Leben Alfonz vlaga pare. št. 823/22-del	Horjul 67
Končan Orli	Horjul 55
Vrhovec Frančiška	Butaj nova 8
Zdešar Jože	Horjul 118
Gabrovšek Mina	Horjul 104
Rožnik Janez	Horjul 207
Leben Frančiška	Horjul 67
Vrhovec Stanislav (1952)	Ljubgojna 26
Čepon Antonija	Horjul 11
Lovri ša Franc	Horjul 64
Oblak Anton	Horjul 34
Lončar Franc	Horjul 17
Segatin Franc	Horjul 19
Čepon Franja	Horjul 32
Stanovnik Franc	Horjul 69
Čepon Anton	Horjul 16
Kogovšek Ivan (1920)	Vrzdenec 6
Sibau Pavla	Horjul 91
Sibau Franc	Horjul 91
Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 838-del, 873, 877	Lj.,Tolstojeva 63
Pohleven Janez	Ljubgojna 2
Končan Marija	Ljubgojna 5
Zdešar Ivana	Ljubgojna 4
Mrzlikar Pavel	Ljubgojna 3
Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 850	Lj., Tolstojeva 63
Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 736, 740/1, 740/2, 742, 744A, 744/2, 744/3, 747/2, 748-deI, 750/1, 831, 832-del, 834-del, 839/1, 839/ 2-del, 840/1-del, 840/2-del, 841/1, 841/5-del, 842, 843, 846, 848/1, 849, 851, 852/1, 852/2-del, 852/3, 853, 854, 855/1, 860/2, 862/2, 863/1, 864, 865, 869, 870, 871/1, 871/4, 874, 875/1, 875/2, 876/1, 876/2, 878, 879, 880/2, 880/3, 880/7, 881/1, 883, 885/2-del, 899/2-del DL občina Ljubljana Vič-Rudnik	Lj., Tolstojeva 63
Rus Franc	Vrzdenec 18
Petrovčič Franc	Vrzdenec 30
Buh Miha	Horjul 36
Mrzlikar Marija	Vrzdenec 63
Trček Marija	Horjul 120
Trček Andrej ml.	Horjul 120
Trček Janez ral.	Horjul 120
Trček Marija ral.	Horjul 120
Trček Štefan ml.	Horjul 120
Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 751/1-del	Lj., Totetojeva 63
Vrhovec Frančiška	Butajnova 8
Zdešar Jože	Horjul 118
Lavriša Franc	Horjul 64
Oblak Anton	Horjul 34
Lončar Franc	Horjul 17
Čepon Anton Gabrovšek Miha Rožnik Janez Leben Frančiška Segatin Franc Stanovnik Franc Kogovšek Ivan (1920)
Vrhovec Stanislav (1852)
Čepon Franjo Čepon Antonija Sibau Franc Šibau Pavla Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 56/1 Logar Franc
vlaga pare. št 745-del, 747A, 846, 8T3
Zdešar Anton
Naterer Marjan
Verhovec Stanislav
Logar Franc
vlagajo pare. št. 841/6
Logar Julijana
Logar Ana
vlagajo pare. št. 828/18-deI, 828/19-del Logar Julijana Logar Ana
vlagajo pare. št. 841/2-del
Lončar Franc
vlaga pare. št. 855/2, 880/4, 880/5, 880/6, 881/2, 881/3,
890/2-del, 890/3-del
Oblak Anton
vlaga pare. št. 828/15-del
Pečevnik Peter ml.
vlaga pare. št. 882/3
Perutnina Zalog
Proizvodno podjetje
vlagajo pare. št. 860/1, 8*1, 862/1, 862/3, 864/4, 862/5, 863/2, 880/8, 880/9
Plestenjak Jože Plestenjak Julka vlagajo pare. št. 738, 739 Mrzlikar Pavel Prebil Marija vlagajo pare. št. 737/1 Prebil Edvard vlaga pare. št. 848/2 Setnikar Jože vlaga pare. št 884 Stanovnik Filip vlaga pare. št. 746, 897-del Škof Jakob
vlaga pare. št 871/2, 871/3
Štrus Marija
vlaga pare. št. 857, 858
Trček Matevž
Trček Marija
vlagajo pare. št. 852/5
Korenčan Andrej Rus Franc Gabrovšek Andrej Končan Janez Petrovčič Franc Kete Franc
Horjul 16 Horjul 104
Horjul 207	t
Horjul 67
Horjul 16
Horjul 69
Vrzdenec 6
Ljubgojna M
Horjul 32
Horjul 11
Horjul 91
Horjul 91
Lj., Tolstojev* 63
Horjul 37
Horjul 118 Horjul 128
Horjul 75 Horjul 17
Horjul 60 Horjul 60
Horjul 60
Horjul 60
Horjul 17
Horjul 34
Kanada	Pečevnik Janez,
Lesno brdo 16
Lj., Agrokombinatska 84
Ljubgojna 8 Ljubgojna 8
Ljubgojna 3 Ljubgojna 2
Horjul 7
Horjul 76
Horjul 25 Zaklanec 32
Horjul 74
Horjul 46 Horjul 46
Horjul 39/A Vrzdenec 18 Horjul 15 Vrzdenec 2 Vrzdenec 30 Horjul 24
Priimek In Ime
Buh Miha Rožnik Janez Celarec Franc Jereb Jožefa Mrzlikar Marija Trček Marija Trček Andrej Trček Janez ml.
Trček Marija ml.
Trček Štefan mL Korenčan Antonija vlagajo pare. št 743 Kavčnik Marija Prebil Adolf Osenar Julka Miš Ivanka Kršmanc Roza Janša Jakob Furlan Ivana Janša Albina Glavan Jelka Rožnik Janez Janša Valentina Češnavar Marjeta Rožnik Franc Pleško Ivanka Pleško Marija Soklič Irma Kastelic Anton Kos felarija Kos Jožica Rotter Elica Oblak Edvard Prebil Ludvik Plestenjak Franc Plestenjak Slavka Plestenjak Avgust Novak Mara Plestenjak Angela Bergant Pavla Košir Pavla Verbič Franc Lapuh Julijana Vodnik Stanko Verbič Pavel (1960) vlagajo pare. št. 844 Vrhove Janez vlaga pare. št 741/2 Vrhovec Stanislav (1952) vlaga pare. št. 741/1 Vrhovec Marjeta (1937)
Vrhovec Marta (1968) vlagajo pare. št. 882/1 Zdešar Anton vlaga pare. št 868 Rožmane Janez Naterer Marjan Zdešar Anton
vlagajo pare. št. 871/5, 871/6, 871/7
2.3.	Katastrska občina Vrzdenec (1991)
Bizjan Franc (1913) vlaga pare. št. 344 Buh Stanko (1929) vlaga pare. št 652
Naslov	Začasni zastopnik
Horjul 36 Horjul 207 Vrzdenec 30 Vrzdenec 37 Vrzdenec 63 Horjul 120 Horjul 120 Horjul 120 Horjul 120 Horjul 120 Lj., Vojkova 4
Lesno brdo 25 Maribor, Medvedova 26 Lj., Tomšičeva 5 Lj., Dobrovška 23 Bevke 35 Log 71 Škofljica 32
Beograd, Višnjegradska 3 Lj., Postojnska 21 Hruševo 12 Lj., Žibertova Lj., C. na Vrhovce Lj., Kogojeva 3 BI. Brezovica 45 BI. Brezovica 45 Krpanova 6, Ostrožno Lj., Rožna dolina 28 Lj., Rožna dolina c. V/11 Rožna dolina c. V/11 Piran, Trinkova 1 Vrhnika, Opekarska 29 Maribor, Počehova 25/b Lj., Pokljukarjeva 37 Gaberje 30 Lj., Zarnikova 4 Lj., C. v Mestni log 41 L j., Tržaška 69 Lj., Campova 16 Mojstrana 202 Podolnica 29 C. v Zg. log 5 Podolnica 30 Podolnica 29
Podolnica 13
Ljubgojna 26
Horjul 23 Horjul 23
Horjul 118
Podolnica 11 Horjul 128 Horjul 118
Zaklanec 12 Horjul 27
Celarc Franc (1944) vlaga pare. št 871/1, 871/2 Čepon Janez (1933)
Čepon Neža
vlagajo pare. št. 855/2,' 865/2
Čepon Lovro
vlaga pare. št. 634/1, 634/2
Čepon Ana
vlaga pare. št. 634/3
Čepon Janez
Korenčan Antonija
vlagajo pare. št. 658/1
DL — Ljubljanske mlekarne
vlagajo pare. št. 500-del, 501 511, 512, 520/1, 520/2, 563/1, 565, 566, 567, 569, 604, 605, 608, 609/1, 610/2, 611, 612, 613, 617/1, 617/2, 618, 620, 621/1, 624/2, 626, 636, 637, 638/1, 638/3, 639, 641, 644, 645/1, 653, 655, 656, 657/1, 657/2, 657/3, 659/1, 659/2, 659/3, 659/5, 660, 661, 663, 664, 665, 667/2, 667/3, 667/5, 690, 852/1-del, 863/1, 874 DL ceste pota
vlagajo pare. št. 1696, 1700-deI, 1701/1, 1701/2, 1702/1, 1702/2, 1703-del, 1704-del, 1707-del. 1726/2-del, 1707 DL občina
vlagajo pare. št. 1739/1-del, 1752/2-del, 1755, 1756-del, 1759-del
Erbežnik Egidij (1934)
Erbežnik Edvard vlagajo pare. št. 860 Gabrovšek Andrej vlaga pare. št. 638/2 Golc Marija vlaga pare. št. 188, 584/2 Golc Franc (1929)
vlaga pare. št. 90/1, 576/2, 578,. 584/1, 584/3 Grdadolnik Magdalena (1934) vlaga pare. št. 339/2, 851-del Grdadolnik Julijana Žvokelj Marija (1950)
Kobetič Helena (1954)
Grdadolnik Marko (1958)
vlagajo pare. št. 353, 615, 616, 619/1, 621/2
Jazbar Bernard (1936)
Jazbar Frančiška (1931)
vlagajo pare. št. 332/2
Jerala Miha (1935)
vlaga pare. št. 467/4
Jerala Ivana (1913)
vlaga pare. št. 197, 467/1, 521/1
Jereb Martin (1952)
vlaga pare. št. 610/1, 659/4, 867/3, 872/1, 872/2 .
Jer* Franc
vlage pare št. 348, 858
Kastelic Darko (1959)
vlaga pare. št. 498, 504/1, 508/1, 508/2, 642, 654
Končan Marija (1907)
vlaga pare. št. 865/3
Končan Marija
vlaga pare. št. 518, 519
Končan Marijo
vlaga pare. št. 514/1
Končan Janez
vlaga pare. št. 502, 503, 856, 884
Vrzdenec 37
Ljubgojna 9 Horjul 62
Horjul 19
Horjul 1
Ljubgojna 9 Marijin dom, Ljubljana
Lj., Tolstojeva 63
Vrzdenec
Zaklanec 29 Zaklanec 29
Horjul 42
Vrzdenec 74
Vrzdenec 75
Vrzdenec 46
Vrzdenec 19 Vrzdenec 19 Vrzdenec 19 Vrzdenec 19
Žažar 23 Žažar 23
Vrzdenec 16
Vrzdenec 3
Vrzdenec 34
Vrzdenec 39
Vrzdenec 72
Ljubgojna 8
Ljubgojna 5
Ljubsojna 8
Horjul 55
Priimek in ime	Naslov
Lavriša Ivanka vlaga pare. št. 624/3	Lj., Za garažami 10
Končan Frančiška (1399)	Vrzdenec 2
Laznik Ivan (1944) vlagajo pare. št. 52, 352, 467/2, 496	Vrzdeoec 2
Logar Ciril (1944) vlaga pare. št. 878, 879	Hm-j ul 101
Malavašič Janez (1946)	Vrzdenec 67
Malavašič Stefan (1957) vlagajo pare. št. 86, 510, 595, 883	Vrzdenec 67
Mole Antonija vlaga pare. št. 882	Vrzdenec 36
Mrzlikar Jože	Vrzdenec 40
Mrzlikar Barbara	Vrzdenec 63
Mrzlikar Stanislava vlagajo pare. št 91, 614, 629, 631, 632, 633	Vrzdenec 63
Meyer Nathalie (1949)	Francija
Mrzlikar Julka (1911)	Vrzdenec 65
Mrzlikar Maks (1915)	Maribor, Janševa 8
Mrzlikar Vinko (1918)	Lj., Triglavska 47
Kenk Janez (1944)	Vrzdenec 41
Kenk Vinko (1943)	Domžale, Vlahovičeva 1/E
Schmitt Sonja (1947)	Frhncija
Parmentier Olga (1946)	FranSija
Mrzlikar Joseph, Roger (1952)	Francija
Slovša Marija (1936) vlagajo pare. št. 87, 88, 570/1, 570/2, 571, 582, 588, 589, 592, 609/3	Vrzdenec 41
Mrzlikar Pavel (1944)	< vlaga pare. št. 564/1	Ljubgojna 3
Korenčan Andrej (1934)	Lj., Bežigrad 19
Kastelic Darko (1959)	Vrzdejiec 72
Gabrovšek Andrej	Horjul 115
Končan Janez	Vrzdenec 2
Petrovčič Franc	Vrzdenec 30
Kete Franc	Horjul 24
Buh Miha	Horjul 36
Rožnik Janez	Horjul 38
Celarc Franc	Vrzdenec 30
Jereb Jožefa	Vrzdenec 37
Trček Matevž	Horjul 120
Mrzlikar Jože (1906)	Vrzdenec 63
Korenčan Antonija vlagajo pare. št. 340	Horjul 39
DL — Ljubljanske mlekarne	Lj., Tolstojeva 63
Kastelic Darko (1959)	Vrzdenec 18
Petrovič Franc	Vrzdenec 30
Buh Miha	Horjul 36
Trček Matevž	Horjul 120
Mrzlikar Jože (1906) vlagajo pare. št. 62S. 635, 640, 643, 862	Vrzdenec 63
Mrzlikar Mihaela (1950) vlaga pare. št. 504/2, 504/3	Vrzdenec 115
Plestenjak Marija	Vrzdenec 44
Plestenjak Jože vlagajo pare. št. 619/2	Vrzdenec 44
Potočnik Anton vlaga pare. St 499, 521/2, 576/1, 597, 601	Vrzdenec 68
Prebil Marija (1928) vlaga pare. št. 564/2, 564/3, 564/4	Ljubgojna 2
Začasni zastopnik
Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5
Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5 Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5 Derenčin-Remis Metka, Lj., Zrinjskega 5
Priimek in ime Rode Anton
vlaga pare. št. 623/1, 623/2. 645/3, 647, 649
Rožmane Marjeta
vlaga pare. št. 662
Rožmane Marjeta
vlaga pare. št. 667/4
Rožmane Jože (1931)
vlaga pare. št 658/2, 658/3, 658/4, 667/1-del, 668/1, 668/2, 669, 687/2, 691-del Rožnik Janez
vlaga pare. št. 515, 627, 628. 514/2 Celarc Franc (1944)
Rus Janez
vlagajo pare. št. 872/3
Rus Janez
vlaga pare. št. 866/1
Schmalfuss Frances
vlaga pare. št. 645,/2, 646, 855/1, 865/1
Sluga Pavla (1931)
Sečnik Jože	,
vlagajo pare. št. 563/2 Sečnik Franc (1946) vlaga pare. št. 338, 339/1 Sečnik Anton (1968)
Sečnik Sonja (1970)
Sečnik Robert (1972)
Sečnik Kristina (1979)
Sečnik Ivanka (1979)
vlagajo pare. št. 866/2, 866/3, 871/3, 871/4
Setnik Jože
vlaga pare. št. 867/2
Simonšek Ivana
vlaga pare. št. 890/1, 890/2
Skubic Ludvik (1935)
vlaga pare. št. 568
Slorša Lovrenc ml.
vlaga pare. št. 497
Slovša Avguštin (1936)
vlaga pare. št. 342, 622, 863/2, 891
Slovša Jože
vlaga pare. št 336-del, 337/1, 337/2 Slovša Frančiška vlaga pare. št 598/2, 599, 606 Stanovnik Nada
vlaga pare. št 356/2 Stanovnik Natalija vlaga pare. št. 350 Škof Bernard
vlaga pare. št. 670/1-del, 687A, 718-del, 719-del
Tominc Julijana
vlaga pare. št. 355/1, 516, 517
Trček Ivana
vlaga pare. št. 650
Velkavrh Alojz (1935)
vlaga pare. št. 609/2, 854, 867/1, 867/4, 867/5
Velkavrh Frančiška
vlaga pare. št. 349
Velkavrh Helena
vlaga pare. št. 648
Vrhove Marija
vlaga pare. št. 563/3
Naslov	Začasni zastopnik
Ljubgojna 7
Horjul 63 Horjul 12 Vrzdenec 61
Horjul 38
Vrzdenec 37 Vrzdenec 38
Vrzdenec 38
ZDA	Boh Stanko, H or jel 27
Na kltsu 22, Vrhnika Lj., Tbilisijska 5
Vrzdenec 20 t
Vrzdenec 78 Vrzdenec 78 Vrzdenec 78 Vrzdenec 78 Vrzdenec 78
Vrzdenec 59
Vrzdenec 13
Horjul 46
■ 1f-
Vrzdenec M Vrzdenec 14 Vrzdenec 5 Vrzdenec 23 Vrzdenec 138 Vrzdenec 59 Vrzdenec 62 Herfrd 8 Vrzdenec 37 Vrzdenec 35 Vrzdenec 27 Horjol 18
Horjul 47
		
Priimek in ime	Naslov	Začasni zastopnik
Vrhovec Marija (1930)	Vrzdenec 11	
Vrhovec Marija (1954)	Vrzdenec 11	
Vrhovec Aleš ml. (1958)	Vrzdenec 11	
Vrhovec Elizabeta (1960)	Vrzdenec 11	
Vrhovec Janez ml. (1963)	Vrzdenec 11	
Vrhovec Boštjan ml. (1969) vlagajo pare. št. 346, 850-del, 869-del	Vrzdenec 11	
Košir Julka	Vrzdenec 31	
Mole Marjana	Vrzdenec 18	
Logar Franc	Novo mesto	
Krištof Marica	Lj., Petkovškovo nabrežje	
Krištof Franc	Lj., Petkovškovo nabrežje	
Krištof Verena	Lj., Petkovškovo nabrežje	
Krištof Janez	Lj., Petkovškovo nabrežje	
Logar Franc (1901)	Sorlijeva 29, Kranj	
Vrhovec Frančiška (1930) vlagajo pare. št. 624/1	Vrzdenec 36	
Vrhovec Frančiška	Vrzdenec 36	
Vrhovec Jože vlagajo pare. št. 887	Vrzdenec 36	
Vrhovec Peter	Vrzdenec 30	
vlaga pare. št. 351, 354-del 2.4. Katastrska občina Zaklanec (1993)		i
Bruner Marija vlaga pare. št. 336-del	Zaklanec 30	
Celarc Franc (1940) vlaga pare. št. 490/3-del	Lesno brdo 3	
Ravnohrib Janez	Zaklanec 15	
DL — Ljubljanske mlekarne	Lj., Tolstojeva 63	
Vrhovec Frančiška (1930)	Podolnica 13	
Vrhovec Andrej (1959)	Podolnica 13	
Vrhovec Marko (1964)	Podolnica 13	
Vrhovec Marjan (1968) vlagajo pare. št. 361	Podolnica 13	
DL — Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 268-del, 270-del, 271, 276, 277, 302/3-del. 304-del, 306-del, 310, 311, 312/4, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 322, 323, 326, 327-del, 328/2-del, 339/1 339/2, 341/1, 341/2, 341/3, 344-del, 346-del, 349, 350, 352/1, 352/2, 352/6, 353, 356, 358, 359, 360, 362, 363. 364, 369, 375, 377/1, 377/2. 378. 380-del, 383-dei, 390, 393/2, 394/1, 490/2, 490/ 5-del, 490/6-del, 490/7, 490/8, 492/1, 493-del	Lj., Tolstojeva 63	
DL — Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 324 DL — Uporabnik Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik vlagajo pare. št. 394/2 DL ceste — pota vlagajo pare. št. 1442-del, 1444/1, 1452/2-del DL vodovje vlagajc pare. št. 1477-del, 1478/1, 1478/2, 1478/3, 1479/ 1-del, 1479/2-del, 1489/3, 1479/4, 1479/5, 1480-del	Lj., Tolstojeva 63	
Eržen Ivana vlaga pare. št. 328/3-del	Briše 23	
Fajdiga Franc ml.	Zaklanec 31	
vlaga pare. št. 337-del		
Zaletel Ljudmila (1925)	Stanežiče 28	
Zalaznik Ciril	Zaklanec 6	
Zalaznik Pavel (1952)	Zaklanec 6	
Zalaznik Anka (1950)	Zaklanec 6	
Zalaznik Janez (1950)	Studenec 21/a, Železniki	
Potecin Helena (1946)	Lj., Tržaška 302	
Priimek In ime	Mtor	Mm* .-rtopnOt
Gabrovšek Milena (1948) vitpijo pnce. it MT	ZR Nemčija	Zaletel Ljudmila, Stanežiče 28, l^ubljana
Janša Peter vlaga pare. št. 384-deI, 387, 396-del, 401-del, 404-del	Leam bnfe •
Jaadmr Joče vlagajo pare. St. 38S-6e4	Leme bede M
Jaz bar Marjeta Jereti laaea viagejo pare. it MBft HC/S	Lesno brdo 12 Iticesm Id, Beograd
Jurca Ivan vlaga pare. št 278/1-del, 278/2	Zaklanec 5
Koprivec Jernej vlaga pare. št 352/4	Breseje 11
Koprivec Matevž vlaga pare. št. 352/3	Lesno brdo 21
Košir Janez (1951) vlaga pare. št. 328/1-del	Zaklanec 3
Logar Julijana Logar Jakob vlagajo pare. št. 491, 492/2-del	Horjul 60 Horjul 80
Petrovčič Marija vlaga pare. št. 213, 214	Zaklanec 16
Potrebuješ Janez (1924) vlaga pare. št. 388	Lesno brdo 8
Rožmane Alojz (1930) Prebil Ana (1928) vlagajo pare. št. 355	Podolnica 14 Podolnica 1
Ravnohrib Pavla (1921) vlaga pare. št. 215, 335-del, 357	Zaklanec 15
Rus Katarina Rus Janez vlagajo pare. št. 490/4-del	Drenov grič 22 Drenov grič 22
Smrtnik Ivana vlaga pare. št. 312/3-del	Podolnica 22
Stanovnik Filip vlaga pare. št. 490/1-del	Horjul 34
Tome Ivan (1938) vlaga pare. št. 392, 393/1, 399/1-del, 399/2-del	Lesno brdo 13
Vrhove Rihard vlaga pare. št. 308, 309, 352/5, 385, 386, 402-del, 403-del	Lesno brdo 9
Zdešar Marija vlaga pare. št. 321, 348-del, 351	Zaklanec 14
Janša Frančiška vlaga pare. št. 354, 399/3-del	Lesno brdo 5
3.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, par-ceiiranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev; če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izdb občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. O spremembah lastništva med postopkom je sodišče dolžno sproti obveščati občinski upravni organ pristojen va kmetijstvo 4.	Podatki a parcelah, zajetih v komasaciji so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubija-	ne, Cankarjeva 1 in Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani. 5.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjen mesec dni na sedežu krajevne skupnosti Horjul, na upravi ZE Dobrova v trgovini v Horjulu (TZO Vič) in v prostorih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in to v roku, ki ga bo določil občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 6.	Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pisne pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli, se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
8.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje Komasacij kmetijskih
aemUiač in pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni Ust SRS, št. 36/84). Komasacijska komisija določi vred-ttost vsakemu vloženemu zemljišču tako, da ga uvrsti v vradnottai razred v skladu s potrjeseiae edaborakiae vrednotenja. Zs 1 m3 zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
9.	Razgrnitev obstoječega parcelnega stanja in
vrednotenja zemljišč odredi pristojni občinski upravni organ. Udeleženci se pozovejo, da.se udeležijo razgrnitve. Na podatke o svojih vloženih zemljiščih lahko podajo pismene ugovore. Glede vrednotenja zemljišč
lahko podajo ugovore tudi za druga zemljišča v komasacijskem skladu.
10.	Udeleženci prispevajo za skupne potrebe ureditve območja tako, da se vsakemu udeležencu od skupne vrednosti vloženih zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji.
11.	Pri novi razdelitvi zemljišč bodo poleg določil
S6. čfceno zaketaa e baBetijakah »eealjiščiti spo^eraea
todl aačaUi:
—	prednost imajo tisti komasacijski udeleženci, ki
so kmetje kooperanti in trajno sodelujejo s tržno proizvodnjo s Kmetijsko zadrugo Ljubljana. Omenjeni udeleženci imajo prednost tudi pri zakupu zemljišč;
—	udeleženci komasacije, ki imajo status kmeta, imajo prednost pred udeleženci, ki tega statusa nimajo;
—	zemljišča komasacijskih udeležencev, ki imajo stalno bivališče v tujini, se določijo poleg zemljišč ožjih sorodnikov, če jih ti obdelujejo, sicer pa poleg zemljišč v družbeni lasti.
12.	Ta odločba se ofejavi v Uradnega listu SR Slovenije. Seznam zemljišč in njihovih lastnikov ter njihovih začasnih zastopnikov iz 2. točke izreka te odločbe se razgrne na sedežu krajevne skupnosti Horjul v uradnem času in na Geodetski upra\ri Skupščine mesta Ljubljane ter v prostorih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7, Ljubljana.
13.	Odločbe se vroči komasacijskim udeležencem tako, da se posameznemu lastniku oziroma uporabniku vroči le tisti del iz 2. točke izreka odločbe, ki se nanaša na njihovo zemljišče.
14.	Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 462-2/86
Ljubljana, dne 29. januarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
Na podlagi 24. in 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rud-nik (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 171. seji dne 29. januarja 1986 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letat 1988 na območja sbčtae I jnhtjana Vič-Rudnik
1.	Sen
vedem* živalske kožne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije: Veterinarski zavod Krim — Grosuplje, obratna veterinarska ambulanta EK) Jaka TOZD Reja ta obratna veterinarska ambulanta
Perutninski kombinat Pivka Neverke (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante) opraviti v letu 1966 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih
bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te
odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana, o opravljenem delu morajo poročati »a predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarske organizacije iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana.
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved, koz in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Preserje, Kamnik pod Krimom ter Zgornja in Dolnja Brezovica ter parklarje in kopitarje v Živalskem vrtu Ljubljana, ter okoliših, kjer se pojavi vranični prisad.
Preventivno cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje do 30. aprila 1986. Kopitarji, goveda in ovce, ki so peležene v letu 1986 in so v času rednega cepljenja mlajši od 3 mesecev, morajo biti preventivno cepljeni do 30. septembra 1986.
6.	See
Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno
cepiti vsa goveda v Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva, obrat Bokalce.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje 20 dni pred pričetkom paše.
' 7. člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
N* okuženem in ogrožeanem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Ceptjoeje detočena v tem Osna •pesmi VedarMsar-*t mvod Sbrloi Giroeupij*.
8.	člen
PtsnMetemo espilečije kotoči, pičCaneenr 1» terierjev ter puranov proti atipični kokošji tcugl se mor* opraviti:
—	na perutninskem obrat« DO »Jata« TOZD Reja, farma Horjul in obrata Perutninski kombinat Pivk*
TOZD Lastna kmetijska proizvodnja Cerknica farma Karlovica,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati navedenih OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev
in to v naseljih Zapotok, Iška vas, Horjul in Karlovica,
—	v obratih individualnih proizvajaieev, kjer j* reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, perutnina v gospodarstvu Repar, Kamnik pod Krimom; Mrak Frida, Erbežnikova; Intihar, Iška vas; Klančar, Zapotok in Jurenčič, Lipe 15, gospodarstva na Cesti dveh cesarjev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ati mrtvo vakcino po programu inrumoprofi 1 akse in na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.-
V perutninskem obratu DO »-Jata« TOZD Reja farma Horjul, pri Intiharju hi Klančarju opravi cepljenja obratna veterinarska ambulanta DO >Jata«, v perutninskem obratu Pivka TOZD Lastna kmetijska proizvodnja Cerknica farma Karlovica obratna veterinarska ambulanta Perutninskega kombinata Pivki* Cepljenja perutnine ostalih lastnikov v naseljih opravi Veterinarski zavod Krim.
9.	Hm
Valilna jajca pridobljena v perutninskem obratu DO »Jata« farma Horjul in perutninskem obratu Lastna kmetijska proizvodnja Cerknica, farma Karlovica, smejo izvirati iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Mančkovi bolezni, infefc-cioznemu bronhitisu in Gumbolo bolezni in, id p»
14 tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje z ekipo obratne veterinarske ambulante DO »Jata« in obratne veterinarske ambulante Perutninski kombinat Pivka,
Cepljenje proti kužnemu tremorju. Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni .» opravi z registriranimi vakcinami v obratu Horjul obratna veterinarska ambulanta Do »Jata«, v obratu Karlovica pa obratna veterinarska ambulanta Perutninski kombinat Pivka.
16.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev ali če hranijo prašiče s pomijami oziroma z odpadki živalskega Izvora, ne glede na število prašičev.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa oprae* Veterinarski zavod Krim Grosuplje
11.	člen
Veterinarski zavod Krim Grosuplje mora v let« 1983 l*trsdiM-malD» eimstitacto hibertoatiatirirati na-daeijntlh S»*7» govedi po programu VIL KplcU* ti*-, berkulinizacije in vse živali osnovne goveje črede Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva, obrat Gnaaj-etee fcn Beketa*.
Tttberintilaizirati je treba kokoši v dvoriščih, M neposredno mejijo na okuženo dvorišče last Mandelj
Vida, Gce&arinova 3, Ljubljana in Setnik Paula, Cen*
ves 87.
12.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—- krave v hlevi h individualnih proizvajalcev *» območju občine z mlečno prstanastim preizkusom,
—	osnovno govejo čredo Ljubljanske mlekarna TOZD Posestva obrat Gmajnice in Rokalce s serološkim FPpRtatiom krvi,
—	ovce na gospodarstvih z več kot 106 živalmi. V primeru sumljive ali pozitivne reakcije je
potrebno vzeti "kri za pregled.
Vzorce mleka in krvi odvzame VeNerieareiti n»-vod Krim —* Grosuplje. Mlečno prstanasti preizkus opravi Veterinarski zavod Krim — Grosuplje, laboratorijsko preiskavo krvi (SA-test) pa opravi VTOZD z* Veterinarstvo Biotehniške fakultete v LjaADeeiU
13.	člen
Na govejo levkozo je treba preglodati vse pi»-
meriske živali Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posest** na obratih Gmajnice in Bokalce. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje, preiskave seruma s preskusom (percipitacije) v agerskeoa gel* opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške f tiral tete v Ljubljani.	t
M. tie*
Me leptoKpiresEn je pouvba* pcnegfes^sffl	6*
nepregledanih živali Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Kriih Grosuplje, preiskave pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
15.	člen
Na ktrfcnp malokrvaoet kopitarjev a* —nij* m1*'
gledati plemenski žrebci na območju občine pri naslednjih rejcih:
— Zdešar* Anton, Horjul 118 — Bulc Andrej, Ilcvšlti štradon 4S — Jakomin Ignac, Vnanje gorice 10 — Trček Vinko, Črna vas 396 — Vidmar Franc, Cms me 187 — Petrič Jože, Kamnik pod Krimom 5M — Susman Ivan, Vrbljene 33 — Raztresen Janez, Planina 9 — Perhaj Franc, Male LadSe 14 Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Krke Grosuplje. Serološki pregled vzorcev 'krvi (Coggine testom) opravi VTOZD xa veterinarstiio BtombnHBs* fakultete v LkiMjuti.
16.	člen
Čebelje družine plemenitite posi*j» Knaetijsk*®* Inštituta Slovenije je treba preiskat! na gudo gnilobe čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varooro.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje do 31. marca 1986. Preiskave opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani do 30. aprila 1986.
17.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 322-1/86
Ljubljana, dne 6. februarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica L r.
LOGATEC
353.
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) in 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah, (Uradni list SRS, št. 29/50, 7/70, 7/72), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, > št. 4/70, 16/74, 9/80, 12/83 in 13/85) se 3. člen spremeni tako, da glasi:
»Turisti in potniki plačujejo za začasno bivanje na območju občine Logatec turistično takso in sicer:
din
—	domači gostje	80
—	tuji gostje	130
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987. leta.
St. 010-6/30
Logatec, dne 6. februarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
POSTOJNA
354.
Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Postojna na seji dne 24. januarja 1986 sprejel
SKLEP
• valorizaciji preživnin I
Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. 12. 1984, Id so bile v letu 1985 že valorizirane se
zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4%. Navedeni odstotek predstavlja uradno ugotovljeno rast življenjskih stroškov v SR Sloveniji v letu 1985 glede na leto 1984.
Preživnine, določene ali dogovorjene v letu 1985, se s 1. 3. 1986 povišajo za sorazmerni del navedenega odstotka glede na čas, ko so bile določene in sicer če so določene:
za Ve
—	do	konca	januarja 1985	79,4
—	do	konca	februarja 1985	72,8
—	do	konca	marca 1985	66,2
—	do konca aprila 1985	59,6
—	do	konca	maja 1985	52,9
—	do	konca	junija 1985	46,3
—	do	konca	julija 1985	39,7
—	do	konca	avgusta 1985	33,1
—	do	konca	septembra 1985	26,5
—	do	konca	oktobra 1985	19,9
—	do	konca	novembra 1985	13,2
—	do	konca	decembra 1985	6,6
II
Sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 3. 1986 dalje.
Št 34/88
Postojna, dno 11. februarja 1966.
Predsednica
koordinacijskega odbora uporabnikov in izvajalcev Magda Tomšič L r.
SLOVENSKA BISTRICA 355.
Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in na podlagi sklepa skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva z dne 1. aprila 1985 je dne 31. januarja 1938 sprejel odbor za planiranje in svobodno menjavo Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica
SKLEP
• eekladitvl preživnin v občini Slovenska Bistrica v leto 1986
1
Preživnine se uskladijo s procentom dviga življenjskih stroškov.
2
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s
1.	3. 1986 povišajo za 79.4%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985. pa se povišajo sorazmerno na čas, 'ko so bile določene in sicer če so določene:
	*a •/•
— do konca januarja 1985	79.4
— do konca februarja 1985	72.8
— do konca marca 1985	86.2
— do konca aprila 1985	59 6
— do konca maja 1985	S? 9
— do konca junija 1985	46 3
— do konca julija 1985	?9.7
— do konca avgusta 1985	33 7
— do konca septembra 1985	25,5
	šaša
— do konca oktobra 1885	18*8
— do konca novembra 1985	13,2
— do konca decembra 1985	6,6
3 Ta sklep velja od dneva objave v	Uradnem listu
SRS. uporablja pa se od 1. marca 1986 dalje.
St. 11/1-9/86
Slovenska Bistrica, dne 31. januarja 1986.
Predsednik
odbora za planiranje in svobodno menjavo dela
Mirko Krajcer 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 356.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti je pristojni organ Občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice sprejel
SKLEP
o višini in načinu obračuna prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice za leto 1985
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob zaključnem računu za leto 1985 prispevek za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice v višini 0,04 °/o od dohodka na osnovi dohodka doseženega v letu 1985.
2
S tem sklepom se razveljavi popravek prispevne stopnje v Uradnem listu SRS, št. 31/85.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti
Slovenske Konjice
Stane Kokelj dipl. inž., 1. r.
TREBNJE
357.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu In drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85) in določb statuta krajevne skupnosti ientlovrenc je skupščina na seji dne 8. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Sentlovreae 1
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje:
1. sofinanciranje telefonskega omrežja v KS
2.	potoB&MT zaporne plasti asfalta v vasi Martinja vas, Vrhovo, Mačji dol, Dolga njiva, Mali Videm, Žabjek in Sentlovrenc
3.	asfaltiranje ceste proti Kukemberku
4.	sofinanciranje vodovoda Veliki Videm
5.	asfaltiranje priključkov Dolnje Praproče in Gornje Praproče
6.	rekonstrukcija ceste Martinja vas proti Medvedjeku in Mačji dol—Primskovo (do meje KS)
7.	sofinanciranje ureditve ogrevanja v šoli
8.	ureditev prostorov za potrebe KS
9.	napeljava javne razsvetljave
10.	ureditev pokopališča in mrliške veže
11.	ureditev smetišča.
2.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 48,000.000 din in bodo v celoti porabljena za sofinanciranje nalog Iz 1. člena v skladu s programom dela, ki je sestavni del tega sklepa.
3.	člen
, Referendum bo v nedeljo, 16. marca 1986 od 7. do
19.	ure na glasovanih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Sentlovrenc.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991.
5.	člen	'
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Sentlovrenc in vsi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter zasebnih obrtnikih.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Sentlovrenc in sicer:
1.	delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz OD oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu po stopnji 3 °/» mesečno,
2.	zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 10 6/» od katastrskega dohodka razen tistih, katerih katastrski dohodek ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	zavezanci, katerim je odmerjen davek od gospodarske ali negospodarske dejavnosti ter od intelektualnih storitev po stopnji 3 •/« od neto osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka po odbitku davkov in prispevkov,
4.	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, v višini 5 %> od odmerjenega davka,
5.	upokojenci po stopnji 3 Vo mesečno od pokojnin, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodat*.
7.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od drtiHia
nodenamih pomoči, invalidnin, invalidskega dodatka,
priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov in od regresa za letni dopust in nagrad učencem in študentom na delovni praksi.
8.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev obračunavajo organizacije združenega dela in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin.
Zavezancem iz 2., 3. in 4. točke 7. člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
9.	člen
Sredstva se bodo zbrala na posebnem računu krajevne skupnosti Sentlovrenc. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izlačevalcih OD in drugih bo kontrolirala SDK, uprava za družbene prihodke občine Trebnje in svet krajevne skupnosti.
Svet KS Čentlovrenc bo enkrat letno poročal skupščini krajevne skupnosti o dohodku in porabi sredstev samoprispevka.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
11.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Sentlovrenc in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve.
12.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Sentlovrenc
GLASOVNICA ZA GLASOVANJE
na referendumu 16 marca 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991 za območje krajevne skupnosti Sentlovrenc za financiranje progama, ki ga je sprejela KS Sent-lovrenc
glasujem
ZA	PROTI
Glasujete tako, da se obkroži beseda -ZA-, če ste za uvedbo samoprispevka ali besedo -PROTI-, če ste proti uvedbi samoprispevka.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Sentlovrenc, dne 8. februarji 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Sentlovrenc
Jože Golob 1. r.
VRHNIKA
358.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 2&,81 In 36/85) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega delil, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. ja-—'T-j- 1986
ODLOK
o spremembah odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika
1. člen
5.	člen odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/77 in 15/80 ter 9/82) se spremeni tako, da se sedaj glasa: -Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov:
Število delegatov ZZD 1 11
I. gospodarsko področje
1.	IUV-TOZD Usnjarna Vrhnika	3
2.	IUV-TOZD Opekama Vrhnika	1
3.	IUV-DS skupnih'služb	1
4.	DO LIKO Vrhnika	4
5.	Avtomomaža — TOZD Kovinarska Vrhnika	1
6.	SGP Grosuplje — DE Igrad Vrhnika	1
7.	ISKRA — TOZD Antenskih naprav Vrhnika	1
8.	DONIT — TOZD Fenolit Borovnica	1
9.	Prva konferenca dblegacij	1
Nosilec: Obrtnik Borovnica Sestavljajo pa jo:
1.	Obrtnik Borovnica
2.	ZG — TOZD Promet Postojna — postaja Borovnica in Verd
3.. ZG — TOZD Promet Postojna — nadzorni-štvo Borovnika
10.	Druga konferenca delegacij	1
Nosilec: Mercator TOZD Mantova Sestavljajo pa jo:
1.	Mercator — TOZD Mantova
2.	ŽITO — TOZD Pekama Vrhnika z obratom in plastiko
3.	Mercator — TOZD Dolomiti — prodajalne v občini Vrhnika
4.	HP Droga — TOZD Gosad — Obrat Jelka Vrhnika
5.	Prodajalne in skladišča z manjšim številom delavcev:
Tobak — prodajalna Vrhnika Peko — prodajalna Vrhnika Planika — prodajalna Vrhnika Borovo — prodajalna Vrhnika Koteks-Tobus — odkupna postaja Vrhnika Industrija import — DO zunanja trgovina — konstgnacija
Semenarna — prodajalna Vrhnika Integral — TOZD Turizem in rent-a-car — poslovalnica Vrhnika
Cankarjeva založba Vrhnika — prodajalna ČOKA — skladišče Verd ISKRA — TOZD Projektiranje in gradnja sistemov — skladišče Vrhnika
11.	Tretja konferenca
Nosilec: TOZD PTT
Število delegatov ZZD
Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD PTT Vrhnika
2.	GG TOZD Gozdarstvo Vrhnika
3.	GG TOK Vrhnika
4.	2G Ljubljana — DE Kamnolom Verd
5.	PAP
6.	Mineral — obrat Drenov grič
11.	kmetijska dejavnost
12.	Delavci Kmetijske zadruge Vrhnika in člani
zadruge	3
III.	Obrt in obrti podobne dejavnosti
13.	Četrta konferenca delegacij	1
Nosilec: Komunalno podjetje Vrhnika Sestavljajo pa jo:
1.	Komunalno podjetje Vrhnika
2.	Obrtni center Vrhnika
3.	Avtomerkur — TOZD Slovenijaavto — servis Vrhnika in prodajalna
4.	DES TOZD Ljubljana — okolica — Nadzor-ništvo Vrhnika
5.	Lesna — TOZD Notranja trgovina — prodajalna Vrhnika
6.	PETROL — Bencinski servis Vrhnika
7.	Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo Verd
8.	Zavod za načrtovanje Vrhnika
14.	Obrtno združenje Vrhnika ima za obrtnike
in pri njih zaposlene delavce skupno delegacijo 1
IV. prosvetno-kultuma dejavnost
15.	OS	Ivan Cankar Vrhnika	1
16.	OS	Log — Dragomer	1
17.	OS	Borovnica	1
18.	Peta konferenca delegacij	1
Nosilec: Vzgojno varstven a organizacija Vrhnika
Sestavljajo pa jo:
1.	Vzgojnovarstvena organizacija Vrhnika
2.	Cankarjeva knjižnica Vrhnika
3.	Glasbena šola Vrhnika
4.	Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika
5.	Tehnični muzej Bistra V.
V.	Socialno-zdravstvena dejavnost
19. Šesta konferenca delegacij	1
Nosilec: Notranjski zdravstveni dom, TOZD Zdravstvo Vrhnika
Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD Zdravstvo Vrhnika
2.	DS skupnih služb Notranjskega zdravstvenega doma
3.	Lekarna Vrhnika
Število delegatov ZZD
20.	Sedma konferenca delegacij	1
Nosilec: Dom upokojencev Vrhnika
Sestavljajo pa je:
1.	Dom upokojencev Vrhnika
2.	Veterinarski zavod Krim — DE Vrhnika
3.	Center za socialno delo
IV.	Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delavnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD
21.	oblikujejo skupno delegacijo, ki jo sestavljajo naslednje delovne skupnosti:	1
občinski upravni organ, Temeljno sodišče v Ljubljani — enota Vrhnika, Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani — enota Vrhnika, Občinski sodnik za prekrške, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, OK SZDL Vrhnika, OK ZKS, OS ZS,
OK ZSMS, OO ZZB NOV, OO ZRVS, Naš časopis, Postaja milice, AMD, Društvo upokojencev Vrhnika, štab TO, SDK, LBS, KS Vrhnika, KS Borovnica, odvetniki, itd.
VII.	Oborožene sile
22.	Skupna delegacija vojaških oseb in civilnih
oseb v oboroženih silah SFRJ iz Vrhnike	1
2.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»V zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki ima 17 delegatskih mest, delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti (vseh je 15) po eno delegatsko mesto, po dve delegatski mesti pa krajevnima skupnostima Vrhnika Center in Borovnica*.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-013-02/77
Vrhnika, dne 31. januarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine VrMfca Andrej TMovM 1. r.
359.
Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in poJ grebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1986 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu na območju občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč v občini Vrhnika.
2. člen
V	občini Vrhnika so pokopališča v naslednjih krajih:
1.	Vrhnika
2.	Borovnica
3.	Verd
4.	Stara Vrhnika
5.	Podlipa
6.	Zaplana
7.	Sinja gorica
8.	Blatna Brezovica
9.	Bevke
10.	Ligo j na — tudi za krajevno skupnost Drenov grič — Lesno brdo
11.	Dragomer
12.	Log
1. Ben
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih:
—	pokopališče na Vrhniki Komunalno podjetje Vrhnika
—	vsa ostala pokopališča pa krajevne skupnosti.
Kadar je pokopališče namenjeno za pokopavanje umrlih z območja dveh krajevnih skupnosti, se krajevni skupnosti o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti in urejanja pokopališča dogovorita.
Za opravljanje i pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje krajevna skupnost odbor.
4.	člen
Na pokopališčih se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo svojci,
—	osebe, ki umrejo v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik in izda dovljenje za prevoz mrliča sanitarna inšpekcija.
5.	člen
V	izjemnih primerih je možen pokop zunaj pokopališča v partizansko grobnico na Drči na Drči na Vrhniki na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva, pristojnega občinskega upravnega organa.
V	grobnico je možno pokopati le prvoborce, ki so se posebno izkazali v NOB, v skladu z dogovorom o načinu priprave in vodenja pogrebnih svečanosti za umrle člane družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, vojaških oseb in drugih občanov v občini Vrhnika. II.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
6.	člen
Pokopališče na Vrhniki mora imeti mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder in čuvanje do
pokopa.
Na območju mesta Vrhnika se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo v mrliško vežico in čuvajo v njej.
Mrliške vežice se v skladu s programi krajevnih skupnosti postavijo tudi na ostalih pokopališčih, vendar se v skladu s krajevnimi navadami posmrtni ostanki lahko čuvajo tudi na pokojnikovem domu.
Posmrtni ostanki stanovalcev Doma upokojencev Vrhnika, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, se lahko čuvajo tudi v mrliški vežici doma upokojencev.
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira družbenopolitična skupnost ali družbenopolitične organizacije, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
7.	Sen
Prevoz umrlega s kraja smrti, na kraj čuvanja, na kraj upepelitve oziroma na kraj pokopa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
V teže dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali prepeljati tudi na drug krajevno običajen način.
8.	člen
Vsa pokopališča morajo imeti shrambe za orodje ter urejeno in ograjeno smetišče oziroma kontejner. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z določbami odloka o obveznem odstranjevanju in odlaganju odpadkov v občini Vrhnika.
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z ustrezno ograjo ali živo mejo.
9.	člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove, ki določa površino, lege in obliko različnih zvrsti grobov.
Vsa pokopališča v občini Vrhnika imajo zagotovljen prostor za enojen, dvojne, otroške grobove, vrstne, žarne grobove ter za anonimne pokope.
Na pokopališču na Vrhniki se določijo posebej prostori za raztrositev pepela ter zagotovi prostor za pokope v primeru naravnih in hudih nesreč, izrednih razmer in vojne za celotno območje občine Vrhnika.
10.	člen
Grobovi v vrstah so glede na namen enake velikosti.
Mere grobnega prostora so naslednje:
—	enojni grob: dolžina od 2,30 do 2,50 m, širina
1	m;
—	dvojni grob: dolžina od 2,30 do 2,5 m, širina
2	m:
—	za umrle otroke do 10 let zadostuje ustrezno zmanjšane mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti Uroke najmanj 0,50 m.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Površino, mesto in obliko žarnega groba doleti upravljalen pokopališča v skladu z načrtom pokopališča.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih v obtiati Vrhnika iti dovoljenja.
11.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobar*, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po miro-valni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času prekopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto.
Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja dotedanjega najemnika prostora ni dovoljeno.
Odpiranje grobov pred rokom določenim v 2. odstavku tega člena je dopustno le z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za zdravstvo oziroma z dovoljenjem organa pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
12.	Hen
Prostor za grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Pogodba mora vsebovati:
—	čas najema oziroma uporabe groba,
—	obliko, konstrukcijo in velikost nagrobnega kamna,
—	rok ureditve grobnega prostora,
—	določilo o sanaciji, če ureditev groba ni bila izvedena v skladu z določili tega odloka in načrtom pokopališča.
Upravljalec pokopališča sklene najemno pogodbo z zainteresirano osebo le, če se ta obveže, da bo grob primerno uredila v roku enega leta ter ga redno vzdrževala.
Enojni grobovi se dajejo v najem oziroma uporabo za dobo 10 let, rodbinski grobovi pa se lahko dajo v najem, dokler obstoja pokopališče s tem, da se najefn-niha obnavlja vsakih 10 let,
13.	člen
Če se najemna pogodba ne podaljša bb preteku določene dobe, upravljalec pokopališča pozove stranko, da to stori v roku 1 rtieseca. Kolikor stranka tega ne Stori, sme uptavljaiee pokopališčhi grobni grbstor dati v najem oziroma uporabo driigerhu ritijbrhhiku.
14.	Člen
Grobovi morajo biti redno Vzdrževani in urejeni. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Višina spomenikov in nagrobnikov la tako doseže le 70 cm višine, širina pa mora biti primerna velikosti
grobnega prostora. Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljalca.
Znamenja na nagrobnih kamsuh in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov.
Okrasno grmičevje se sme zasaditi samo po načrta
pokopališča ter k dovoljenjem apreetjtiea pokapa-lišča.
15.	člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari Irgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot’celote, se smatra, da je zapuščen.
16.	tien
Upravi jake pokopališča in* naslednje pravice in
dolžnosti:
—	sprejme pravilnik o ureditvi pokopališča ie poteku pogrebnih svečanosti,
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
—	določa cene za grobove, pogrebne In druge pokopališke storitve v soglasju s pristojnim organom,
—	nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti,
—	vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
—	določa mesto, dan in ere pokopa v •porsMume z naročnikom,
—	oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove vseh vrat in vodi evidenco sklonjenih pogodb,
—	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
—	opravlja pokope in prekope grobov,
—	skrbi za red In snago v mrliški vežici hi na
pokopališču ter za vzdrževanje ograj, objektov in naprav ter poti in zelenic,
—	vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	skrbi za izvrševanje pogrebnih svečanosti,
—	vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
—	opravlja druge naloge in c-pravila v skiaaai s veljavnimi predpis! s tega področja.
17.	člen
Pred izkopom jame je grobar doftazi ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Kolikor pride do poškodbe, imenuje upravljalec pokop lišča posebno komisijo, ki ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati. V komisiji sodeluje tudi predstavnik sveta krajevne skupnosti.
18.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati Vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti Uptavičencu, če je ta znan, sicer pd ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
III.	POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
19.	člen
Svojci umrlega so dolžni prijaviti pokop upravljalen pokopališča po ugotovljeni smrti najmanj 30 ur
pred nameravanim pokopom In se istočasno dogovori)«
z upravljalcem o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Upravijalec pokopaližča ne sme Izvesti pokopa,
če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazilo o
peijevi Marti mctičarju.
20.	člen
Na pokopališčih v občuu Vrhnika se opravljajo pokopi vsak daa v tednu v sklada z dogovorom nsed upravljale! in svojci pokojnika.
21.	čhea
Vsakemu umrlemu občana mora biti zagotovljen
dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo sorodnikov Bziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora o načinu priprave in vodenja pogrebnih svečanosti za umrle člane družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, vojaških oseb in drugih občanov v občini Vrhnika.
22.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, verskih skupnosti itd.
23.	člen
Na željo pokojnika ali svojcev sc pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
24.	Sen
Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v sklade z dogovorom iz 21. člena.'
25.	člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori predstavnikov sosedov in društev ter verski obred, če je navzoč predstavnik Verske skupnosti.
26.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. .
Na željo pokojnika ali* njegovih najožjih svojcev se lahko opravi verski obred v sakralnem objektu.
Če pokojnik leži v mrliški vežici na pokopališču, se celotna pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba.
27.	člen
Na čelu pogrebnega sprevoda mora biti zastava z žalnim trakom. Če je pokojnik tuj državljan je na čelu
črna zastava.
V pogrebnem sprevodu se razvrstijo droge zastave
in prapori, godba, pevci, organizirane uniformirane
skupine družbenih organizacij hi društev, nosilci vencev, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, predstavnik verske skupnosti in verska obeležja in simboli, če ta sodeluje v pogrebni svečanosti, krsta ali žara
pokojnika, nejožji svojci ha govorniki ter drugi udeleženci pogreba.
28.	člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe ali pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
29.	člen
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika.
Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
30.	člen
Najkasneje pol ure po končanem pogrebu, je dolžan upravijalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
IV.	DRUGE DOLOČBE
31.	člen
Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice je
dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih oziroma svojce pokojnika.
Na pokopališču in vežici je prepovedano:
—	nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje itd.,
—	odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora,
—	stopanje in hoja po grobovih,
—	trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
—	onesnaževanje pokopališkega prostora in vežce,
—	vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču,
—	poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in premetov na pokopališču,
—	odtujevanje predmetov z grobov, vežice in pokopaliških prostorov.
32.	člen
Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravijalec pokopališča.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 150.000 din se kaznuje upravijalec, če ravna v nasprotju s 30. členom tega odloka in če pri izkopu in zasutju grobo ravna tako, da žali pieteto do mrtvih in svojcev pokojnika.
Z denarno kaznijo od 1.000 do*25.000din se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
34.	čten
Z denarno kaznijo od 1.500 do 25.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 31. in 32. člena.
Mater nad bnrajanjerc dotočil tega odloku apmg»; 1 jejo upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, sanitarni inšpektor in komunalni redar.
3.	člen
Javne poti so dovozne poti, vaške in poljske poti ter druge prometne površine s katerimi ne gospodari je organizacije združenega dela in niso njihove osnovna
H. GOSPODARJENJE Z MESTNIMI CESTAMI M CSeSTAMI V MASRLJ1H OaB£HSB VBH3HKA
Upravljale! pokopališč sc dotibed v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka izdelati dokumentacijo ureditve pokopališča in izdelati oziroma uskladiti pravilnik, s katerim se natančneje določa ureditev
posameznega pokopališča in natančen potek pogrebnih
svečanosti.
n. s*
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 39/68) in odlok o
pogrebnih svečanostih na območju obtiasa Vrhnika
(Orodni Mat SHS, H. H/79).
38. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 6/1-010-015/76
Vrhnika, dne 3. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič Lr.
360.
Na podlagi 10., 11. in 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in v zvezi z 10. členom odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 16/83) ter 202. člena statuta Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. januarja 1986 sprejela
ODLOK	*
o gospodarjenja s cestami, ulicami, trgi, javnimi potmi in drugimi prometnimi površinami v občini Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja gospodarjenje s cestami, ulicami, trgi in drugimi prometnimi površinami, ki niso razvrščeni med lokalne, regionalne in magistralne ceste; gospodarjenje z javnimi potmi ter varovanje posebnih družbenih interesov pri določanju rabe gozdnih cest in cest, ki so osnovno sredstvo drugih organizacij združenega dela.
Odlok ureja tudi pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju s prometnimi površinami.
2.	člen
Po tem odloku je komunalna dejavnost:
—	gospodarjenje z mestnimi cestami in trgi v mestu Vrhnika s pripadajočimi objekti in napravami;
—	gospodarjenje s cestami in trgi v nasel jih občine Vrhnika s pripadajočimi objekti in napravami;
—	gospodarjenje z javnimi potmi.
4.	člen
Z mestnimi cestami in cestami v naseljih gospodari Komunalno podjetje Vrhnika in so njena osnovne sredstva.
5.	člen
Za graditev, vzdrževanje, varstvo ia rekonstrafc-cijo mestnih cest in cest v naseljih, veljajo določbe
zakona o cestah, za zagotavljanje sredstev pa določbe zakona o komunalnih dejavnostih.
IH. GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI
8.	«ea
Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju.
Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki, vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene.
7.	Ban
Krajevne skupnosti samostojne urejajo promet ne
javnih poteh, z izjemo priključitve le-teh na javne ceste,'z veljavno zakonodajo in cestnimi predpisi.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije, po navodili') in ob pomoči pristojnega upravnega organa.
8.	člen
Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo ha namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in samoupravnem sporazumu o -temeljih plana samoupravne komunalno-cestne skupnosti.
Strokovne službe moupravne komunalno-cestne skupnosti skupaj s krajevno skupnostjo opravijo razvrstitev krajevnih poti na podlagi kriterijev, ki jtii pripravi in sprejme skupščina samoupravne k»me-nalno-cestne skupnosti, najpozneje v roku 6 mesecev po sprejetju tega odloka.
Ustanovitev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalca. javne peti.
9.	člen
Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki, krajevna skupnost In samoupravna komu-nalno-cestna skupnost in organizacije združenega dela s področja gozdnega gospodarstva.
10.	Člen
Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, trajno ati začasno čezmerno uporabljajo javno pot, se detitHl
plačati oovračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanj« javne poti.
11.	člen
Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe.
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih zn altov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet, ki ga izda po predhodnem mnenju posebne komisije pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
12.	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti.
13.	člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet ter obratno, je ob javni poti najmanj 2 m širok varovalni pas.
V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjski ali drugi objekti oziroma naprave.
Za graditev objektov oziroma naprav v varovalnem pasu iz 1. odstavka tega člena, izdaja soglasje občinski upravni organ pristojen za urbanizem, gradbeništvo in komunalo, če ni ogrožena varnost prometa in če to dopuščajo predpisi o urejanju naselij.
14.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno
pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo.
- 15. Ben
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano:
—	vlačiti po javni poti hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane In druge
kmetijske stroje;
—	ovirati odtekanje vode z javne poti;
—	postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale in predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovirati ali ogrožati promet, če se s tem poškoduje javna pot;
—	opravljati, brez ustreznega zavarovanja, na zem-' Ijišču ali stavbah ob javni poti kakršna koli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet;
—	poškodovati prometno signalizacijo.
16. Ben
Za zadeve, ki niso opredeljene s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah.
IV.	INŠPEKCIJA CEST
17.	člen
Mestne ceste, ceste v naseljih In javne poti po tem odloku nadzoruje, v skladu z določbami zakona o cestah in tem odloku, komunalni redar Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
V.	POSEBNA UPORABA GOZDNIH IN DRUGIH CEST
18.	člen
Kadar je gozdna cesta ali cesta, ki je osnovno sredstvo druge organizacije združenega dela pomemb-
na za življenje posamezne kmetije, zaselka ati celotne krajevne skupnosti, se krajevna skupnost s samoupravnim sporazumom dogovori z gozdno gospodarsko organizacijo oziroma drugo organizacijo združenega dela o medsebojnih pravicah in dolžnostih pri določanju rabe teh cest, njihovem vzdrževanju in varstvu ter zagotavljanju sredstev.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 do 50.000 din se kaznuje za prekršek:
—	kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del,
proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne peti;
—	kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji tega odloka; ■
—	kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zveri z vzdrževanjem ati rekonstrukcijo javne poti;
—	kdor odvaja na javno pot vodo, odplake ter druge tekočine;
—	kdor vleče hlode, veje, skale ali druge podobne
predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje;
—	kdor ovira odtekanje vode z javne poti;
—	kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje in druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale in predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet in če,s tem poškoduje javno pot;
—	kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti, kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati oziroma ogrožati promet,
—	kdor poškoduje prometno signalizacijo.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi
s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 3.000 do 150.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 din.
VII.	KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/76) in sprememba tega odloka (Uradni list SRS, št. 26/80).
21.	'člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.*	•
St. 3/8-34-02/84
Vrhnika, dne 31. januarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r
30.
Na podlagi 4. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/85) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1986 sprejela
SKLEP
o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
1
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znaša mesečno:
—	za I. cono zazidanega stavbnega zemljišča
za stanovanjske namene 0,81 din od m2
za poslovne namene 1,35 din od m2
—	za II. cono zazidanega stavbnega zemljišča
za stanovanjske namene 0,65 din od m2
za poslovne namene 1,17 din od m2.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja za leto 1986.
gt. 3/7-420-01/85
Vrhnika, dne 31. januarja 1986.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Namestnica predsednika odbora Marica Lenaršič 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-139/86 z dne 17. januarja 1986 so tile popravki oziroma dopolnitve:
1.	Krajevna skupnost Šentjur — center
druga alinea se pravilno glasi:
»— sofinanciranje adaptacije in novogradnje mrliške vežice v Šentjurju«;
2.	Krajevna skupnost Šentjur — okolica
tretja alinea se pravilno glasi:
»— sofinanciranje adaptacije in novogradnje mrliške vežice v Šentjurju«;
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
362.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Uradni list SRS, št. 15/76) je odbor za svobodno menjavo dela na podlagi pooblastila skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika z dne 18. aprila 1985 dne
7.	februarja 1986 sprejel
3.	Krajevna skupnost Loka pri Zusmu se doda osma alinea, ki glasi:
»— sofinanciranje modernizacije občinske ceste Loka pri Zusmu—Hrastje—Cerovec«; in
deveta alinea, ki glasi:
»— sofinanciranje modernizacije občinske ceste Zamerk—Virštanj«;
4.	Krajevna skupnost Prevar je
tretja alinea se popravi in pravilno glasi:
*— pripravo zemljišč ,za gradnjo osnovne šole«;
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1986 1
1
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. III. 1986 povišajo za 79,4 %>.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene, in sicer:
za *f*
—	do konca	januarja 1985	79,4
—	ck> konca	februarja 1985	73,8
—	do konca	marca 1085	68.2
—	do konca	aprila 1985	59,6
—	do konca	maja 1985	52,9
^hodke in°sifunca	3uni3a 1985	48,3
splošnem aktn.«?ca	julija 1985	39,7
a avgusta 1985	33,1
Za 57. členomi septembra 1985	28,5
-ktobra 1985
.vembra 1985 Občine nakažejo s
dlšču v skladu z drugmbra 1985
19,9
13,2
M
5.	Krajevna skupnost Ponikva druga alinea se pravilno glasi:
»— modernizacija cest v Hotunju, Podgaju, Okrogu in Ponikvi«.
Sekretar
Skupščine občine Šentjur pri Celju Miran Koren 1. r.
POPRAVEK
V odloku o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Slovenska Bistrica), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-213/85 z dne 31. I. 1986, se drugi odstavek
18.	člena pravilno glasi:
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom.
Sekretar
Skupščine občine Slovenska Bistrica
Stene Seg* L r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
313.	Sprememba In dopolnitev resolucije o politiki ures-
ničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1^86—last) v letu 1986	475
314.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o Samouprav-
ni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino	475
315.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona • koordina-
cijskem odbore za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblast lih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa	474
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
316.	Odredba o načinu in roku vplačila razlik v cenah
jedilnega olja in sladkorja	47<
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
317.	Odločba o ugotovitvi, da sklep skupščine Telesno-
kulturne skupnosti Slovenije z dne Zl. 12. 1983 o kriterijih za ugotavllanje lastnosti vrhunskega športnika kot podlagi za uveljavljanje zavarovalne dobe od 15. maja 1945 dalje n« v neskladju z ustavo in zakonom	477
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
318.	Sklep o sogUgju k statutu o spremembah in dopol-
nitvah statuta delovne organizacije Mestna galerija Ljubljana	477
319.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v	letu 1986	(Brežice)	478
328.	Odlok c davku na promet nepremičnin v občini Brežice	479
321.	Sprememba	statut: občine	Brežice	479
322.	Odlok c razporeditvi delegatskih mest in delegiranju
delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Brežice	479
,323. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice)	482
324.	Sklep o razrešitvi m imenovanju občinske volilne
komisije občine Brežice	482
325.	Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Brežice)	483
326.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Velika
Dolina (Brežice)	483
327.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Velika Dolina (Biežlce)	484
328.	Odredba o prenehanju odredbe o cenah komunalnih
storitev fCelje)	484
329.	Odlok c določitvi okolišev :n števila delegatskih
mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine	Grosuplje	485
330.	Odlok c spremembah In dopolnitvah statuta občine
Grosuplje	487
331.	Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne
komisije (Grosuplje)	4S8
332.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območlu KS Grosuplje	488
333.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Podtabor (Grosuplje)	490
334.	Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske slitžbe v občini Idrija	49*
Stran
335.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, ter pristojbine za Izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka
za javno potrošnjo v občini Idrija	492
336.	Statut občine Kamnik	493
337.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest v zboru
združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij in določitvi volilnih okolišev	518
338.	Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi (Kamnik) 52S
SM, Odlok e spremembah ki dopolnitvah odloka o »reditvi cestnega prometa v mest« tat naseljih na območju občane Kamnik	522
340.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 19« v občini Kamnik BB
341.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik	524
342.	Sklep o cenah geodetskih storitev (Kamnik)	525
343.	Sklep o razrešitvi In imenovanju občinske volilne
komisije občine Lenart	526
344.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi	dohodki (Lenart)	527
346.	Sklep o uvedbi 2. krajevnega samoprispevka na območju KS JablaniŠka dolina	(Litij*)	527
346.	Poročilo o izidu referenduma v KS Jablaniška dolina 'Litija)	528
347.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno
območje BO 2/4 —- Smelt	(Ljubljana	Bežigrad)	528
348.	Odredba	o	preventivnih	cepljenjih	in	diagnostičnih
ter drugih preiskavi h v letu 1986 v občini Ljubljana Center	532
349.	Odredba	o	preventivnih	cepljenjih	in	diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Ljubljana Moste-Polje	533
350.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
KS Velike Lašče (Ljubljana	Vič-Rudnik)	534
351.	Odločba	o	uvedbi komasacijskega	postopka v ob-
močju k. o. Vrzdenec, k. o. Zaklanec in k. o. Horjul (Ljubljana Vič-Rudnik)	546
352.	Odredba	o	preventivnih	cepljenjih	in	diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	550
353.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah
(Logatec)	552
354.	Sklep o valorizaciji preživnin	(Postojna)	552
355.	Sklep o uskladitvi preživnin v občini Slovenska
Bistrica v letu	552
356.	Sklep c višini in načinu obračuna prispevka za Ob-
činsko raziskovamo skupnost Slovenske Konjice za leto 1985	553
357.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v KS Sentlovrenc (Trebnje)	553
358.	Odlok o spremembah odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika	554
359.	Odlok o pokopališkem redu na območju občine Vrhnika	555
360.	Odlok o gospodarjenju s cestami, ulicami, trgi, jav-
nimi potmi in drugimi prometnimi površinami v občini Vrhnika	559
361.	Sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča na območju občine Vrhnika	161
362.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1986 (Vrhnika) 561
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
za realizacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju	561
—	Popravek odoka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Slovenska Bistrica)	5*1
-c-nik
ttdajs CMoptsnl tarod Tfcudni Bet SHS — Direktor hi odgovorni prednik Peter Juren — Tiska tiskan j nc Vrhnika
v Ljubljani — Naročnina za leto 1996 2500 din, Inozemstvo 6000 din — Reklamacije se upoštevajo le “ vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VI1 — Telefon dlndovič !. r. kretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 5010C
'Mrka po maettje Bepohllikfigi komiteja za Informiranje *L 23-85