„	Posamezna Številka 1 Din.
Štev. 276.
Poštnina v gotovini.
V Ljubljani, v soboto 29. decembra 1923.	Leto (.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšl pondeljke.	Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. —	Telefon št. 213	Rokopisi se ne vračajo. — Oslasi po tarifu.
Mesečna naročnina:	Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana".		Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
v Ljubljani Din 10-po pošti Din 12-—, Inozemstvo Din 22'-	Upravnlštvo: Marijin trs št. 8. —	Telefon št. 44.	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Francofko-italijan-ski odnošaji in Nemčija.
Italijani so po vojni toliko časa pripovedovali, da so sami zmagali, da so 'končno to že res verjeli. V to svojo fiksno idejo so se tako uživeli, da je postalo njihovo »zmagovito« obnašanje nekoliko preveč priskutno. Prepotenca, s katero so se Italijani vedno silili v ospredje, je bila že naravnost komična in bi se nihče ne menil zanjo, če bi ne obstojala možnost, da izzove to nepremišljeno obnašanje Italije kake nepotrebne in morda usodne konflikte. Zato je zunanji svet Italijo že večkrat poučil, da je smešno govoriti o italijanski zmagi v svetovni vojni, kajti te sploh ni bilo in Italijanov bi sploh ne bilo med zmagovalci, če bi jim ne izvo-jevali zmage Francozi, Angleži in Amerikanci ...
Italija pa tega noče razumeti. Vedno govoričenje o italijanski zmagi jo je zmedlo tako daleč, da res misli, da i« zmagala samo ona. V fiksnih idejah so pač Italijani mojstri in na tem polju prekašajo vsakogar. Italijanska prena-pihnjenost pa je izzvala povsod upravičen odpor in tako se je zgodilo, da so vrgli Francozi italijanskemu govoričenju o zmagi v obraz »Caporetto«, to je naš Kobarid, kjer so bili Italijani tako nesmrtno tepeni, kakor noben narod pred svetovno vojno...
Dejstvo, da šo se nekoliko ohladili odnošaji med Italijo in Francijo, ki je noče popolnoma podpirati pri njenih fantastičnih imperijalističnih in avanturističnih težnjah, so takoj pograbili Nemci. S samo njim lastno hinavščino so pričeli pisati o Francozih in Italijanih. In zgodilo se je čudo. da so Nemci, ki niso bili niti v, niti po svetovni vojni prijatelji Italijanov, naenkrat začutili zanje silno prijateljstvo. To prijateljstvo pa ima svoj globlji vzrok in ni samo kak morebiten izraz resničnih simpatij.
Nemčija je podpisala mirovno pogodbo, ker se ni mogla rešiti iz položaja, v katerega so jo zapeljali njeni imperijalistični voditelji. Toda premagana Nemčija še ni bUa premagan im-perijaJizem. Njegove korenine so pognale v Nemčiji že pregloboko, da bi jih mogla izruvati samo odstavitev nemškega cesarja. Njegovi agenti in pa nemški veledndustrijalci, ti tipični predstavniki nemškega imperijalizma, so ga kmalu zopet uveljavili. Skušali so izogniti se izpolnitvi mirovnih pogodb na vse mogoče načine. Svoje delovanje pa so opravičevali pred nemškim narodom m ta način, da so ga ščuvali proti Franciji, kakor da je ona zakrivila svetovno vojno in današnjo stisko nemškega naroda. Toda tudi nemški pasivni odpor je moral prenehati, kajti dalje si nemški industrijci niso upali.
Nemčija je pokazala na zunaj voljo, da izpolni svoje obveznosti iz mirovnih pogodb. Ta volja pa je ravno tako malo resnična, kakor je bila neresnična pred meseci. Ker pa so Nemci uvideli, da sami ne bodo mogli uničiti mirovnih pogodb, da proti celemu svetu ne bodo uspeli, so pričeli iskati druga pota. In našli so jih.
Sedaj kažejo Nemci odkrito svoje simpatije Italijanom. Zraven pa ščuvajo povsod, kjer imajo dostop, proti Franciji, češ da je Francija nasprotna Italiji in da skuša onemogočiti vsak njen razvoj. Značilen za to novo smer nem-ške taktike je članek rimskega dopis-mka »Berliner TageMatta«, doktorja Hanns Barthe. V tem članku kar mrgoli očitkov proti Francozom radi njihovega postopanja napram Italiji. In obratno hlinjenja in usiljevanja Italijanom. Članek je pisan tako, kakor da ga je pisal najzagrizenejši fašist, samo da je še nekoliko več hinavščine v njem. Cilji, ki jih zasledujejo Nemci s to svojo novo taktiko, so prozorni. Ustvariti hočejo v Italiji nekako naklonjenost Italijanov napram Nemcem in s ščuvanjem proti Franciji nerazpoložen je proti tej. Tako menijo, da si bodo °lajšali svoj položaj v skritem boju Proti Franciji in mirovnim pogodbam. , loda ta nakana se jim nikakor ne no Posrečila. Ce bi se postavila Italija res na Franciji sovražno stališče, je s , ™ treriutkojn zaigrala svoj položaj v svetovni p0iitik}_ Tega položaja si Italija m Pridobila sama, temveč z izdatno pomočjo zaveznikov, in nikdar ne bo Italija tako močna, da bi se mogla sama Vzdržat4 na ^er E2 Italija sama
Važnost sestanka Male antante v Beogradu.
Protiustaven načrt dr. Marinkoviča o samoupravah.
Manifestacija medsebojne solidarnosti. — Grška ne vstopi v zvezo.
Beograd, 28. dec. (Z) Današnja »Politika« piše: Skorajšnji sestanek zunanjih ministrov češkoslovaške, Romunije in naše kraljevine v Beogradu začenja vzbujati zanimanje ne samo v našem tisku, ampak tudi v zunanjih političnih krogih. Posebno v Madžarski in Bolgarski zabeležujejo listi vsako vest o konferenci v Beogradu, od katere se pričakuje novo stališče Male antante v zunanji politiki.
»Politika« se je na poučenih mestih zanimala za posle, ki jih morajo izvršiti gg. Duca, Ninčič in Beneš, ter je izvedela, da se zastopniki Male antante snidejo v prvi vrsti zato, da manifestirajo solidarnost v odnošajih med Češkoslovaško, Romunijo in našo kraljevino. Treba je zabeležiti, da je Mala antanta v zadnjem času dosegla uspehe, in sicer v vprašanju madžarskega posojila.
Na sestanku Male antante pa se bodo razpravljala tudi vprašanja notranjih odnošajev. S Češkoslovaško se morajo urediti nekatera vprašanja, ki so izven politike, z Romunijo pa bi se imeli urediti gospodarski odnošaji, ker so politična vprašanja s podpisom konvencije o razmejitvi likvidirana. Slednjič se bo na sestanku razpravljalo tudi o smeri skupnega stališča napram ostalim balkanskim državam. O vstopu Grške v Malo antanto dosedaj ne more biti niti govora, ker bi taka politična kombinacija po vsem spremenila osnovo Male antante.
Praga, 28. dec. (Z) Glede na sestanek državnikov Male antante v Beogradu pišejo »Narodni Listy«, da se bo na tem sestanku razpravljalo v prvi vrsti o vprašanju madžarskega posojila.
O Grški se bo govorilo z veliko rezervo, ker je pred durmi vstop Grške v Malo antanto. Tudi o Bolgarski se bo malo govorilo. Pač pa se bo mnogo razpravljalo o sporazumu med Italijo in Španijo, ker more ta pogodba spraviti precej močno v nevarnost interese Jugoslavije na Jadranu in na Sredozemskem morju.
Odn®ša!f med FraftcSJo šn Mal® antant®.
Praga, 28. dec. (Z) Češkoslovaški tiskovni urad objavlja, da je bila med Francijo in Češkoslovaško sklenjena prijateljska zveza. Kakor se javlja, namerava Francija podobne pogodbe skleniti tudi z Jugoslavijo in Poljsko. V tukajšnjih političnih krogih se tudi poudarja, da je pri zadnjih pogajanjih v Parizu uspelo dr. Benešu’ rešiti po željah Male antante tudi več vprašanj finančnega značaja, zlasti kar se tiče reparacij.
Berlin, 28. dec. »Berliner Tageblatt« poroča iz Pariza: Francozi pozdravljajo kot veliko pridobitev pogodbo med Francijo in Češkoslovaško, katere temeljne smeri je včeraj objavil »Temps«. Pomisleki, da ta pogodba zna-biti ne bi odgovarjala popolnoma določilom Statutov Društva narodov, se raz-prše, če se poudari, da je pogodbo sklepal minister Beneš. Dr. Beneš je član sveta Društva narodov in bi že iz tega vzroka ničesar ne podpisal, kar bi nasprotovalo interesom tega udruženja. Nova pogodba bo oficijelno predložena tudi Društvu narodov. Demonstrativno se opozarja, da manjka vsaka vojaška konvencija
Princ Pavel karasiorgiević
pretendent na grški prestol?
Rim, 28. decembra. (K) Po časni-ških vesteh iz Beograda je Venizelos poklical princa Pavla Karagjorgjeviča kot pretendenta za grški prestol v Pariz. »Tribuna« se je zaradi tega informirala pri jugoslovenskem poslaništvu v Rimu. Vesti pa tam niso niti potrdili, niti demantirali. Princ Pavle, ki se je pred kratkim poročil z grško princezi-njo Olgo in je do srede decembra bival v Rimu, se sedaj za božič mudi v Parizu. V grškem poslaništvu izjavljajo, da je položaj v Grški pred povratkom Venizelosa popolnoma nerazjasnjen.
Vpoklic princa Pavla je očitno razlagati iz tega, da grškega prestola nočejo ponuditi princu kake velesile.
Atene, 28. dec. (Z) Republikanci so izdali proglas, da je dinastija z odhodom kralja iz države definitivno odstavljena. Sodijo, da so republikanci hoteli s tem postaviti Venizelosa pred dovršeno dejanje. Venizelos je izjavil svojim prijateljem, da misli ostati v Grčiji dva do tri mesece, dokler se razmere ne urede in ne zagotovi svoboda pri odločitvi naroda o obliki vladavine.
Razkol med demokrati.
Beograd, 28. decembra. (Z) Zadnje dni so se pri demokratih razvile tri skupine: Davidovičeva (vsekakor najmočnejša), Pribičevičeva in skupina okoli »Odjeka«. Med temi skupinami obstoje nesoglasja v naziranjih, po kakšni poti naj hodi demokratska stranka. Med Davidovićevo skupino in skupino »Odjeka« ni prišlo do spora, do ostrega spopada pa je prišlo med Pribičevičem in »Odjekom«. Zato polit, krogi mislijo, da pride pri demokratih na kongresu do razkola; kajti tudi če se izgladi spor med Pribičevičem in .Davidovičem, še vendar hujši spor med »Odjekom« in Pribičevičem v nobenem slučaju ne more poravnati. Tako je samo po sebi jasno, da spremembe pri demokratih, ki so jih radikalni krogi pričakovali še pred kongresom stranke, ne ostanejo brez vpliva na celokupen političen položaj.
Beograd, 28. dec. (Z) Glede na
nesoglasja, ki so nastala z ostavko Svetozarja Pribičeviča v demokratski stranki, se je sotrudnik »Beogradskih Novosti« obrnil na g. Davidoviča, ki mu je izjavil: Jaz sem se vedno, posebno pa zadnjih pet do šest mesecev, trudil, da s svojim delom in držanjem ne dam nobenega povoda za nezadovoljstvo v stranki. Zato mislim, da g. Pribičevič za svojo ostavko ni mogel najti razloga v mojem vedenju. Vprašanje kongresa in prav tako tudi sklicanje širšega odbora je rešeno. Aktivnost ožjega odbora ni bila nikoli prej tako živahna, kakor zadnjih šest tednov, ko je odbor ' imel najmanj 15 sej. Kar se tiče »Odjeka« in njegovih odnošajev do demokratske stranke, je Davidovič rekel, da stoji na stališču^, da more »Odjek« mnogo koristiti demokratski stranki. V list pa načeloma ne bi smeli priti osebni napadi.
STAROKATOLIŠKA CERKEV.
Zagreb, 28. dec. (Z) Ker hrvatska narodna katoliška cerkev po ustavi ni mogla biti priznana, so se pristaši te cerkve priklopili staro - katoliški cerkvi. Glede na to je ministrstvo za vere izdalo to-le odločbo: Starokatoliška cerkev je bila, ko je bila sprejeta usta-va* priznana v enem delu kraljevine (v
noče svojega pogina, se bo pač varovala podati roko Nemcem in nastopati proti Franciji. Vrhu vsega tega pa Italija prav dobro ve, da se bo v tistem trenutku zrušila njena strahovlada v »osvobojenih« pokrajinah, ko bo Italija osamljena. — Če pa računa Italija še vseeno na pomoč Nemčije, potem je že daue? — Zgubljena.
Dalmaciji). Po členu 12 ustave je ta vera osvojena in se kot taka mora priznavati z vsemi pravicami in ugodnostmi, ki ji jih daje ta ustava in zakon. Borba klerikalcev proti narodni cerkvi je privedla do tega, da se je ta cerkev priklopila starokatolikom, katerih v naši pokrajini sicer sploh ni.
KARDINALSKI KOLEGIJ.
Rim, 28. dec. (K) Po zadnjih imenovanjih ima kardinalski kolegij 64 članov. Od teh je 33 Italijanov in 31 inozemcev. Inozemci se razdele takole: 7 Francozov, po 4 Nemci in Španci, po 2 Angleža, Poljaka, Avstrijca in Amerikanca ter po eden Belgijec, Ka-nadec, Čehoslovak, Madžar, Irec, Portugalec, Braziliianec in Holan^.c.
Zmede in nasprotstva med opozicijo.
Beograd, 28. dec. (Z) Današnja »Tribuna« se bavi z Marinkovičevim načrtom o samoupravah in pravi: Na prvi pogled bi vsak mislil, kako modro in spretno je Marinkovič ugodil skrajnim težnjam naših separatistov in jih spravil v soglasje z načeli vidovdanske ustave. Medtem ko v prvi točki svojega predloga izraža željo, da se ohrani načelo absolutnega im brezpogojnega državnega edinstva, v tretji in četrti točki pa daje samoupravnim in oblastnim organom tako dalekosežno oblast, da morejo izdajati odločbe, katerih izvršitev se ne more zadržati, tudi če bi bila nasprotovala državnim in oblastnim koristim. Kdor pa malo globlje prouči določila ustave, vidi, da ta predlog ni nič drugega kakor okretna igra borzijan-skega čifuta. Ta predlog ni nič manj in nič več kakor neroden predlog za revizijo ustave. Če pogledamo določila točke tretje in četrte Marimkovičevega predloga, vidimo, da so v očitem protislovju s členoma 99 in 101 ustave; zato bi sprejetje tega predloga značilo za-
ISeSoJalnosf logarske napram naši kraüawini
Beograd, 28. dec. (Z) Današnja »Tribun a« doznava z dobro poučene strani, da smatra vlada povratek princa Kirila v Bolgarsko, če ne že za sovražen akt, pa vendar za akt skrajne nelojalnosti napram naši kraljevini. Odkar se je princ Kiril vrnil v Bolgarsko, se je med prestolicami Male antante izmenjalo več brzojavk. Praga je odgovorila, da bo v vsem solidarna z beograjsko vlado, medtem ko iz Bukarešte še ni dospel odgovor. Pričakuje se, da bo ta odgovor nejasen.
Is sovjetske Rusije.
Moskva, 28. dec. (Havas) Kakor se doznava, je Trockij odklonil članstvo v centralnem komiteju komunistične stranke.
Lunarčarski obolel.
Riga, 28. dec. (P) Iz Moskve poročajo, da je zbolel poleg Lenina in Trockega tudi Lunarčarski. Njegovo stanje je zelo opasno, ker je Lunarčarski zelo hud kokainist.
Redukcija aprovizacijskega uradnlštva v Rusiji.
Riga, 28. dec. (P) Te dni je objavila sovjetska vlada naredbo o ponovni redukciji uradništva in nameščencev. Redukcija obsega v komisarijatu za aprovizacijo v osrednjih uradih 50 odstotkov, v podeželskih uradih pa od 10—80 odstotkov vseh nameščencev.
MEDNARODNI KONGRES DUŠEVNIH DELAVCEV.
Pariz, 28. dec. (K) Mednarodni kongres duševnih delavcev se je danes y Parizu začel.
K NESREČI ZRAKOPLOVA
»DIXMUIDA«.
Pariz, 28. dec. (Havas) Ministrstvo je prejelo .od generalnega guvernerja in od šefa generalnega štaba v Alžeriji brzojavko, v kateri se potrjuje, da so zrakoplov »Dixmuide« dne 26. decembra videli 200 kilometrov južno od Insala. Več francoskih stražnic v ozemljih, katera bi bil moral zrakoplov preleteti, je poslalo patrulje v različne smeri.
Rim, 28. dec. »Agenzia Stefani«. Mornariško ministrstvo je prejelo iz Sciacca (provinca Girgenti v Siciliji) brzojavko, da so na obali dobili truplo, katero so agnoscirali kot truplo poveljnika »Dixmuidea«.
ŽRTVE BOMBNEGA ATENTATA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 28. dec. (K) Kakor poročajo listi, je druga žrtev bombnega atentata pri plesni zabavi izraelitskega ženskega društva v Csongradu podlegla ranam. Obe žrtvi atentata sta kristjana.
Budimpešta, 28. dec. (Madžarski dopisni urad.) Po uradnem policijskem poročilu so v Csongradu aretirali 15 oseb, ki so najbrž zapletene v
zadevo bombnega atentata. Dosedanja zaslišanja prič dado sklepati, da so pravi storilci med aretiranci.
htevati revizijo ustave. Točka tretja zahteva, da se ukine vsak preventiven nadzor in vsaka zakonska odredba, ki bi omejevala samostalnost odločb samoupravnih teles. Člen 99. ustave pa pravi v drugem odstavku, da ima oblastni veliki župan pravico, zadržati proglasitev vsake odločbe samoupravnih oblastev, pri kateri bi ugotovil, da ne sloni na ustavi in na zakonih. Treba bi bilo tedaj enostavno ukiniti odredbe člena 99 in 101 ustave.
B e o g r a d, 28. decembra. (Z) »Tribuna« piše:	V krogih Davidovičevih
pristašev so dosedaj trdno upali, da bo Marinkovičev načrt podlaga za sporazum med opozicijonalnimi strankami za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Separatisti pa so sedaj postavili nov in popolnoma nepričakovan pogoj ter zahtevajo jamstvo, da bodo demokrati pri izdelavi načrta za revizijo ustave pristali na skrčenje dosedanjih prerogativ krone. Kakor izgleda, je Davidovič pripravljen, sprejeti tudi ta pogoj.
Italijanska pozornost.
Zajec — nadzornik v zeljniku?
Rim, 28. dec. (Z) Tu je vzbudila precejšnjo skrb vest, da hoče Venizelos privesti Grško v Malo antanto in jo pridružiti krogu francoske kontinentalne in sredozemske politike. Posebno pozornost je vzbudila vest o nameri, da se na grški prestol postavi princ Pavel Karagjorgjevič. Tukaj sodijo, da je vse to delo Francije, ki je proti Italiji, odkar se je tam mudil španski kralj, zavzela ostro stališče. Italijanski listi se pritožujejo nad Parizom in nad Prago ter nad nevarnimi intrigami dr. Beneša, ki so naperjene proti Italiji, ker je videti, da dobi Italija predsed-ništvo v vojaški kontroli na Madžarskem.
KATASTROFALEN SNEG V ŠVICL
Bern, 28. decembra. (K) Močno zapali sneg je v mnogih krajih gorskega ozemlja povzročil lavine. V vadt-landskih Alpah sta dve osebi smrtno ponesrečili, osem skednjev in eno hišo so lavine porušile. Povsod je poginile mnogo živine. Več oddaljenejših kraje\ v kantonih Glarus in Graubünden j< odrezanih od prometa z zunanjim svetom. V Weistannen (kanton St. Gallus) je bila porušena pristava, pri čemer je ena oseba zgubila življenje. V dolini Bagnes je odneslo 12 poletnih hiš. Sneg je v Wallisu in na neufchatelskem Juri dva in pol metra do treh metrov visok.
VELIKI POŽARL
Nagasaki, 28. dec. (Reuter) Tukajšnje vseučilišče in inženijersko visoko šolo je uničil požar.
Chicago, 28. dec. (Reuter) V azilu umobolnice Dunning je nastal požar, katerega žrtev je bilo 18 oseb.
NERESNIČNA VEST.
Dunaj, 28. decembra. (K) Vest nekega lista, da je bil aretiran bolgarski državljan Nikola Harlakov radi atentata na bolgarskega opravnika poslov na Dunaju, je neresnična. Harlakov je bil kaznovan le zaradi prestopka zoper potne predpise in potem odgnan.
VIHARJI OB SKANDINAVSKI OBALI.
Kristiansund, 28. dec. (R) Močni viharji, ki so divjali zadnje dni ob zapadni obali, so povzročili občutno škodo. Potopljenih je bilo več ribiških ladij. Parobrod »Wasa« je zadel ob skalo in se potopil. Vse potnike je rešilo moštvo brzojadrnice »Triff«. Morje se je deloma že pomirilo.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Osma žena«. Red E.
Opera: »Tosca«. Red D.
Kino Matica: »Samo eno noč«.
Kino Ideal: »Divja kri«.
Kino Tivoli: »Na trnjevi poti«.
Kino Ljublj. dvor: »Deran« — Jaclrte Coogan:
V	Maribora:
Narodno gledišče: Koncert in »Cavalleria rusticana«. Red D.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pr! Zmajskem mostu.
Notranji poležal Italije.
Italijani se v gotovem oziru nočejo šteti k takozvanim starim narodom. Res je sicer, da so na eni strani silno ponosni na svojo tisočletno kulturo* a vkljub temu povdarjajo, da so nasprotno Še vedno mlad narod. V dokaz svoje mladosti in življenjske sile navajajo množenje naroda. Prebivalstvo Italije se tako naglo množi, da je prisiljeno se izseljevati, ker doma nima dovolj kruha. En tok izseljencev gre že od nekdaj v južno Ameriko, drugi pa v severno, v zadnjo vsled nastalih ameriških povojnih odredb sedaj manj kot prej. Italija bridko občuti, da nima pripravnih kolonij, kamor bi se mogla stekati ta množica naroda, ki je doma odveč, vendar pa je naglo naraščanje prebivalstva v Italiji najboljše jamstvo za bodočnost.
Italija je bogata na rokah, a revna na kapitalu in sirovinah. Kapitalistov in trgovcev je mnogo manj v Italiji kot v Angliji ali Franciji. Tudi boljše situiranih meščanskih slojev ni toliko kot v teh dveh državah. Pač pa je v Italiji premnogo revnih meščanskih slojev in iz teh se rekrutira veliko število slabo plačanih državnih nameščencev. V tem bi se dala Italija primerjati z Jugoslavijo, kjer množica sinov iz revnih srednjih slojev istotako rine v državno službo in je ta radi prevelike ponudbe vedno slabše plačana. V obeh državah bodo edino orientacija teh slojev drugam in z rastočo industrijo in trgovino odprta nova pota omogočila upostavi-tev normalnega plačila tudi za državne nameščence.
Zelo pereče notranje vprašanje je za Italijo položaj agrarnega prebivalstva. Ta je bil rešen v Franciji že z revolucijo 1. 1789, Poljska in Romunska sta uredili to vprašanje ravnokar, a v Italiji je še vedno odprto. V Italiji je zelo vsakdanja vrsta stavke, ki je ves svet ne pozna, namreč stavka poljedelskih delavcev in kmetskih naseljencev (kolonov).
Delavsko vprašanje je v Italiji iste vrste, kot v drugih industrijskih državah, samo je še bolj pereče. Sindikalisti in socialisti so odločno antimilitaristi-čni. Ko so se vršile volitve 1. 1939 pod Nittijevim ministrstvom in sicer na Podlagi splošne volilne dolžnosti in pro-porčnega sistema, so prišli socialisti v parlament v številu 156 poslancev, od teh je bilo 124 komunistov. V Italiji-, kjer je navdušenje najbolj poceni stvar, so komunisti, ki so se polastili občine v Turinu, Napolju in Firenzi, že sanjali, da bodo zagospodovali nad celo državo. Kongres v Bologni je že likvidiral z buržujsko državo. Paralelno s tem so se začele stavke delavcev, železničarjev, državnih nameščencev. V severni Italiji so se delavci polastili vodstva tovarn. Vkljub padcu Nittija in uvedbe raznih reform se je položaj vedno bolj slabšal. Parlament 1. 1922. je sestajal iz dveh strank širokih mas ljudstva, iz socialistov in katoličanov, ki jih je organiziral don Sturzo, in cele vrste malih strančic. Zbornica je bila diskreditirana in desorientirana sredi rastoče anarhije. Splošno je bilo mnenje in tudi mi Jugoslovani smo pričakovali, da je Ita-lij na predvečeru revolucije. V deželi je že skoraj vladala panika.
Tedaj pa je prišel fašizem na pozo-rišče. Javil se je kot najenergičnejša reakcija zoper boljševizem in izrastke sindikalizma. Danes pa stoji Italija trdneje tu kot sploh kdaj, vsaj na znotraj. Ali bo Mussolinijeva politika imela tudi na zunaj kaj uspehov, je prav dvomljivo. Tu se pravi: wait and see!
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8, uri zvečer.
Sobota 29. dec Osma žena. Red E. Nedelja 30. dec. ob 3. url popoldne: Peterčke ve sanje; ljudska predstava; cb 8. uri zvečer: Nju. Izven.
Pondeljek 31. dec. Zaprto.
Torek 1. januarja, ob 3. uri popoldne: Mogočni prstan, [zven. Ob 8. uri zvečer: Osma žena. Izven.
Sreda 2. jan. Nju. Red A.
Četrtek 3. jan. Golobček, izven.
Petek 4. jan. Mogočni prstan. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota 29. dec. Tosca. Red D.
Nedelja 30. dec. Carmen; ljudska pred-»tava.
Pondeljek 31. dec. Zaprto.
Torek 1. januarja. Notredamski zvonar.
Izven.
Sreda 2. jan. Tosca. Red F.
Četrtek 3. jan. Gosposvetski sen. Red E. Petek 4. jan. Psoglavci. Red C.
— »Osma žena« z gospo Nablockp v na-, slovni vlogi se ponovi po daljšem odmoru prvič v soboto, dne 29. t. m.
— Nedeljske predstave v drami. Popol-I dne ob 3. uri se vprizori zadnjikrat v se-1 zoni mladinska igra »Pcterčkovc poslednje i sanje« in tokrat pri znižanih ljudskih cenah.
] Zvečer pa se vprizori ruska tragikomedija • »Nju«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih j predstavah velik uspeh in polne hiše, v glavnih vlogah nastopijo ga. Saričeva, g. Putini# lp f, Rogoz. Začetek ob 8. uri zvečer
Napredni blok.
Gospod urednik!
Blagovolite mi dopustiti, ker v tre-notku nimam drugega lista na razpolago, nekoliko gostoljubnosti v svojem cenjenem listu. Poročajo mi namreč, da mi je današnje »Jutro« posvetilo kar več svojih predalov, ki mi v njih mej drugim očita, češ da sem proti ustvaritvi naprednega bloka, da sem že vstopil v radikalno stranko in da sem že obljubil, da vstopim kot poslanec v klub radikalnih poslancev. Brez vsake druge polemike napram tem v Ljubljani skuhanim, pa iz Beograda naslovljenim fantazijam samo ugotavljam, da ima o vseh mojih korakih kot politik odločevati načelstvo stranke, ki jej pripadam, to je Narodno-napredne stranke, ter njeni zaupniki. Načelstvo še ni prav nič sklepalo o tem, v katerega izmed obstoječih klubov naše skupščine naj vstopim. Njegovemu sklepu se pokorim brezpogojno. Abotna je to-rej trditev, da sem se kar na lastno pest zavezal, da vstopim v klub radikalnih poslancev, abotna tembolj, ker ob svoji navzočnosti pretekli teden v Beogradu nisem vedel in niti danes ne vem, je li bi mogel tako svojo obveznost tudi izpolniti. Da je »Jutrovo« poročilo iz Beograda skovano v Ljubljani, neovržen dokaz temu je odstavek, ko spravlja »Jutro« moje politično delovanje zopet v zvezo s — Sokolstvom, češ da si domišljam, da bom vse Sokolstvo pripeljal v radikalno stranko. Da ne morejo pustiti pri miru — Sokolstva! Pa kaj je njim za stvar, če nameravajo s svojim udarcem zadeti — osebo. Eni jim upravičeno očitajo, da je njihovo ravnanje nespametno, jaz pristavljam, da je — brezvestno.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Vladimir Ravnihar.
Zapiski.
— »Jutrovi« generali so zelo zaposleni. Sedaj iščejo tisto rokovico. ki so jo jim — kakor pravi »Jutro« — vrgli ljudje, ki nočejo v »Jutrov« napredni blok. Ta napredni blok na je po »Jutrovi« in njegovega kupljenega brata »Naroda« terminologiji — JDS. In »Jutro« je bilo pripravljeno žrtvovati celo »osebnosti«. Kdo so te osebnosti, ne pove. Pridržalo pa bi sr veda svojo znano ažnjivost. ker brez nje ne more živeti. Naj le plava!!
— Korajža velja! Odkar so bolehavega ato »Slovenski Narod« pomladili s Praprot-nik-Arkovim denarjem, le postala ta častitljiva »Prodana nevesta« moškega spola zelo — moška in korajžna. S pomladitvijo pa so dobili ata »Naro-d« še neko drugo čednost: lažnjivost z M.kl-ošičeve ceste. Pa prav debelo zalogo laž.njivosti, tako da de a sedaj »Narod« res čast svojemu vernemu pokrovitelju »Jutru«. — »Slovenski Narod« ima tudi zveze v beograjskih krogih. Ti krogi so »prepisali« neko pismo. Ampak ti krogi so menda — nepismeni, kajti tisti »prepisi«, o katerih govoriči naš častitljivi slovenski Prodanovič iz Knafljeve ulice, ne povedo ne njemu, ne komu drugemu ničesar. — Ata Prodanovič so poskusili »trik«, kakor tista »krščenica«, ki je izgubila pompaduro in je potem priobčila v listih: Tista oseba, ki je pobrala mojo pompaduro, naj jo takoj prinese nazaj, čo ne, se bo proti njej sodnijsko postopalo, ker je dobro poznana... Tako zelo »kšajt« so postali ata Prodanovič, odkar jim ni treba več skrbeti za vsakdanji kruhek, ker store to drugi mesto njih, in odkar so stopili tudi s famoznim Stefanovičem v stike... Tisto pismo ne da miru našemu ljubemu Prodanoviču, kateremu je »Jutrovo« vodstvo ukazalo, da mora na vsak način »ugotoviti«, kaj in kako... Mi smo že povedali, kaj je bilo v tistem pismu; za »Narod«-Prodano-vičev iirbec pa nimamo časa.
Podpirajmo
badrso dijaštvo!
— Ljudska predstava v operi. V nedeljo, dne 30. t. m. se vrši v opernem gledališču ljudska predstava ter se ob tej priliki vprizori priljubljena opera »Carmen«. Naslovno vlogo Carmen poje ga. Rewiczeva, Don Josčja g. Sowilski, Escamila g. dr. Rigo, Micaelo ga. Kattnerjeva. Zunigo g. Zupan. Ostale vloge so v rokali ge. Matačičeve, gne. Sflligoieve ter gg. Debevca, Mohoriča in Perka. Opero dirigira g. Matačlč, režira pa g. Sevasfanov. Začetek opere ob pol 8. uri zvečer. Cene pa so znižane kakor pri vseh ljudskih predstavah.
— Bernhard Ke Hermann: Predor. Roman, prevedel prof. Fron Kobal. Maribor 1923. Založila in izdola Tiskovna zadruga v Mariboru. Cena 30 Din, po pošti 1 Din več. — Kellcrmannov svetovnoznani roman »Der Tunnel«, ta slavospev modernega duha in tehnike, je zmagovalno osvoiil tudi slovensko čitatcllstvo. Imamo že prevod tega romana, toda prevod ni bi! dober. Sedaj šele smo dobili prvovrsten prevod, ki je vreden Kellermanna in raven delom naših najboljših prevajalcev O. Župančiča, Vi. Levstika in dr. Opozarjamo zlasti na izredno bogato besedje Kobalovega prevoda, ki bo zanimalo vsakega Izobraženega Slovenca, v prvi vrsti pa naj bi čitali novi prevod naši tehniki, ki se tako težko in malouspešno borč za dobro slovensko tehnično terminologijo, Evo jim v tem prevodu tistega slovenskega tehniškega jezika, ki je z lahkoto kos zaho-motanemu problemu vsega romana, kako zgraditi železniški predor med Ameriko in Evropo. Dasi papir te dragocene knjige ni boljše vrste, je cena zelo nizka. Kmign toplo priporočamo.	F. G.
Pristopajte k „Sokolski tatici "S
s ßadikaiskf Qasnik“.
ISaprsi m
Vse vesti o razpustu Akcijskega odbora NRS, o nameravani likvidaciji radikalne stranke v Sloveniji in o diferencah med Glavnim odborom v Beogradu in Akcijskim odborom v Ljubljani, ki jih prinašajo ljubljanski in beograjski demokratski listi, so popolnoma izmišljene in tendencijozne. Izmišljena je tudi vest včerajšnjega »Jutra«, da je Glavni radikalni odbor dne 26. t. m* razpravljal o reorganizaciji radikalne stranke v Sloveniji.
Kakor že javljeno v 10. številki »Radikalskega Glasnika«, je Akcijski odbor edino pooblaščen, da izvede organizacijo stranke v Sloveniji potom svojih pravilno sestavljenih organizacij in da je edino priznano strankino glasilo »Radikalski Glasnik«, čigar prva številka izide z odobrenjem Glavnega odbora NRS v Beogradu v četrtek, dne 3. januarja 1924. Vse te govorice in vesti nasprotnih listov imajo edini namen zanesti zmedo v vrste slovenskih radikalov, ki se vsak dan množe in postajajo močnejši. NRS je danes odločujoč faktor javnega življenja Slovenije, in baš to najbolj boli slovenske demokrate in druge naše nasprotnike, ki niso uspeli, da bi vse napredne elemente v Sloveniji podvrgli interesom tujega kapitala.
Opozarjamo vse svoje pristaše, naj ne nasedajo tem spletkam in naj se točno in strogo drže strankine discipline.
Naprej čvrsto in smelo v vrste močne in velike Narodne radikalne stranke!
Ljubljana, dne 28. dec. 1923.
Akcijski odbor NRS.
VABILO NA OBČNI ZBOR KRAJ. ORG. NRS V NOVEM MESTU.
ki se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 2. pop. v Narodni čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo o zapisniku. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 4 odbornikov. 7. Volitev širšega odbora. 8. Slučajnosti Ob nesklepčnosti vrši se čez pol ure zborovanje ob vsaki uće'ežbi.
Dr. V. Gregorič, t. č. preds.
Maribonko pismo
Maribor, 27. dec.
Maribor je praznoval dokaj tiho letošnje božične praznike. Misli, ki so preko leta razglabljale tisoč problemov, potrebnih in nepotrebnih, pravilnih in napačnih, so se te dni oprostile nevšečne ih brezplodne tlake ter se raje oklenile doma. Življenje se je iz ulic in javnih lokalov umaknilo v zakurjene sebe k jaslicam in božičnim drevescem. Tudi politika je utihnila, zato ne morem poročati nič novega iz našega strankarskega življenja. Pač, en dogodek, ki spada na vsak način v politiko, je treba vendar omeniti. Ta dogodek je pričetek poslovanja velikega župana mariborske oblasti. Na sam predvečer praznikov, na sam sveti večer, je dosedanji naš delegat v reparacijski komisiji in obenem imenovani mariborski veliki župan, g. dr. Ploj, sporočil javnosti, da je nastopil svoje novo mesto in pričel poslovati, in sicer zaenkrat samo v notranjih zadevah. Vest je sprejel ves Maribor z zadovoljstvom in to tudi avtonomistični in separatistični. Dogodek se smatra splošno kot znak končne in definitivne ureditve in konsolidacije naših razmer.
V zvezi s pričetkom poslovanja velikega župana se je te dni veliko govorilo tudi o nastanitvi novih županrskih in oblastnij-skih uradov. Začasno se je zadeva uredila tako, da je okrajno glavarstvo odstopilo par sob velikemu županu: toda to je le začasno. Ko prične redno poslovanje oblasti v celotnem obsegu in ko se sestane tudi oblastna skupščina, bo treba misliti na druge priklad-neiše in večje lokale. Svoječasno je demokratska gospoda nakupila v imenu vlade v Mariboru neko privatno stanovanjsko hišo, katera naj bi se preuredila v sedež oblasti; hiša pa za to svrho ni prikladna. Predelava bi mnogo stala in poleg tega bi bilo treba vreči na cesto celo vrsto strank, skoro samih državnih uradnikov. To seveda ne gre, vsai tako dolgo ne, dokler se v Mariboru ne prične zidati in se ne oskrbe nova stanovanja. S tem torej ne bo nič in merodajni krog: bodo morali najti drugo rešitev.
Posebnih prireditev preko praznikov ni bilo, razen cbičahnh koncertov in tudi — koncertov po raznih kavarnah in restavra-ci ah ter v baru. Kinematografi so predvajali razne senzacijonaine pustolovske drame, gledališče pa je vprizarjalo večinoma glasbene stvari; »Umetniško kri«, »Traviato« in »Lttmpacija Vagabunda«, ki je pri premijeri v nedeljo in pri reprizi v torek zvečer napolnil vse kotičke z občinstvom, ki Išče v gledališču le zabave. V torek popoldne so igrali zopet »Magdaleno«, toda lepo, dasi precej mrzlo vreme, je zvabilo ljudi večinoma ven v okolico, v neizogibni Limbuš in drugam in tako je bilo gledališče pri tej predstavi skoro prazno. Tudi v sredo je Maribor šel v okolico, seveda ne toliko radi lepe zimske narave in čistega zraka, ampak v prvi vrsti radi — dobre vinske kapljice, ki se dobi po okoliških gostilnah. V četrtek zjutraj nas je iznenadi! sneg, oznanjevalec Novega leta in mrzlih prvih mesecev. Božični prazniki so za nami In pripravljamo se na Novo leto. Na Silvestrovo se vrše zopet običajne vsakoletne prireditve naših društev, le ena bo letos manjkala »Silve-sterfeier« »Mannergesangsvercina«, katerega oblast radi splošne razburjenosti slovenskih krogov v zadnjih dneh ni dovolila. Naši Nemci so si s svojim rovarjenjem zopet škodovali. Bog vč, če jih bo to spametovalo in če bodo prihodnje leto revidirali svoje mišiienje iu delovanje?
©'-tarife? mm
železni ie.
Važen govor ministra.
Na zelo svečan način se je otvorila pred nekaj dnevi nanovo zgrajena proga l,*el—Orlovat, katere namen je, da ekonomsko veže Banat in Bačko med seboj in obe pokrajini z Beogradom. Strategijski značaj proge je tudi velik, ker se z njo omogočuje brzo in sigurno pošiljanje naših čet na sever. Proga je dolga 25 km. Začeli so jo graditi 1. 1921 po inicijativi glavnega generalnega štaba.
Gradnja stane do sedaj 25 milijonov dinarjev in most čez Tiso 6 milijonov dinarjev. Delo tega 300 metrov dolgega mosta še ni završeno, drugače pa je cela proga gotova in se bo stavila v promet čez tri mesece.
Pri svečani otvoritvi proge so bili prisotni minister saobraćaja g. V. Jankovič, zastopnik generalnega štaba g. Milan Nedič, zastopnik vojaškega poveljstva, g. general Todorovič, zastopniki tiska in gostje iz Beograda.
Ko si je družba ogledala most, je pozdravil zastopnik tamošmlh Nemcev ministra, ki mu je med drugim odgovoril sledeče:
Zelo se veselim, da se tudi naši nemški državljani učestvujejo pri proslavi te svečanosti, ki tudi nje zelo zanima. Naši Nemci so pokazali lojalnost napram naši državi in napram našemu narodu. O tem se vodi račun in tako mora biti sedaj in v bodočnosti. Nemcem ne moremo ničesar zameriti razen enega, da se namreč zbirajo okoli čisto nacijonalne nemške stranke, kar dela zelo slab utis. Kaj hočete vi Nemci tam? Nemška stranka vam ne more ničer sar dati, niti ne morete preko nje ničesar izvojevati. Ako ste državotvorni in hočete priti do svojih pravic, pristopajte državotvornim strankam, pristopajte k demokratom in k radikalom.
Zastopnik Nemcev je odgovoril, da sprejema nasvet g. Jankoviča in da ga bo raztolmačil svojim sodržavljanom.
Na slavnostnem banketu, ki se je vršil v Titelu, je imel g. minister političen govor, v katerem je dejal:
Pri gotovem delu našega naroda je nastalo neke vrste razočaranje, ki se kaže na različne načine, ali vedno preko gotovih strank in organizacij, kot na pr. pri radi-čevcih. G. Jankovič je optimist in prepričan, da so temelji naše države čvrsti in da se njena stavba gradi solidno. Našega drž. to narodnega edinstva ne more nihče zrušiti, dokler imamo slavno vojsko in dokler bomo vodili državotvorno politiko. Hrvatsko vprašanje izgleda komplicirano in težko, toda že se nahaja v rešavanju, od katerega se^ pričakujejo pozitivni rezultati. Separatistične struje proti ustavi pešajo, ker je nuli politika nerealna. Vedno se morajo boriti napram dvema državotvornima strankama, naoram radikalom in demokratom, od katerih zavisi eksistenca te države. Sreča je, da so radikali in demokrati bra-nifeiši ustave to se brez njih ne more sestaviti revizionistični in antidržavni blok. Nevaren bi bi! samo en edinstven opozici-jonalen blok, toda ta se ne more nikdar ustvariti, ker ie opozicija sestavljena iz he-terogenskih elementov. V takem poiožaiu lahko vlada nadaljuje posel ureditve, države.
Pomen statistike.
Statistiko smatrajo premnogi za forma-Jiteto, ki so jo izumih' Nemci. Ne pripisujejo ji večjega pomena, kakor svojstvo okrasa za letna poročila posameznih strok, ki naj bi bila brez vsakega pomena za življenje.
Toda Nemčito, ki je imela vzorno statistiko, je ni zgradila samo za teoretični pouk, temveč je omogočila in pospešila z njo proučavanje svojih gmotnih razmer. Statistične podatke je izkoriščala Nemčija pri urejevanju svojih finančnih vprašanj; bili so ji osnova, na kateri je gradila svojo finančno in administrativno prakso in pa reševala svoja dnevna vprašania.
V naši mladi državi pa je statistika še posebno potrebna, ker še nismo upeljani v nove razmere, poleg tega pa so postale razmere tudi v posameznih pokrajinah po svetovni vojni čisto drugačne. Znano je, da je po vojni nazadovalo poljedelstvo tudi v rodovitnih pokrajinah. Mnogo težkoč nam prizadeva naš finančni problem, katerega ni mogoče rešiti brez natančnih podatkov o produkciji posameznih dežel.
Ena najzanesljivejših statistik, ki jo je tudi najlažje sestaviti, je železniška statistika. Naša železniška statistika pa še ni urejena in dobi država od nie prav malo podatkov. Edino južna železnica ima dobro urejeno statistiko prometa po dunajskem vzorcu, pa tudi ta ne obsega cele Slovenije.
Železniška statistika je najboljše sredstvo za opazovanje gibanja industrije in trgovine. Vsota transportiranega blaga nam pokaže razvoj industrije, ker se pretehta in preštele vsak kilogram prepeljanega blaga. Ti podatki dajejo zaneslüvo podlago za davčno in trgovinsko politiko, nam osvetljujejo naše trgovinske odnošale z našimi sosedi in tudi izkazujejo s tranzitnim prometom važnost, ki jo imajo naše železnice za ostale države.
Ureditvi statistične službe, ziasti železniške, moramo posvečati pri nas vse več pažnje kakor do sedaj. To bo prvi korak k spoznavanju gmotnih razmer naše domovine. Vsaka železniška direkcija naj bi sestavljala za svoje območje statistiko po enotnih pravilih, ki naj bi veljala za vso državo, in naj bi potem predlagala vse zbrane in urejene podatke prometnemu ministrstvu. Uspeh v finančni politiki bi bil takoj viden, ker bi na podlagi te statistike mogli ugotoviti. koliko izvažamo, kai to koliko uvažamo to ko'iko premoženja se prevaža iz kraja v kraj. Na te podatke bi se ne mogla naslanjati samo tarifna politika, temveč z velikim pridom tudi davčna politika. Davčni sistem bi bil takoj boljši. Tudi zavarovanje blaga na železniškem transportu bi bilo mnogo lažje in popolneje Izvedljivo na podlagi teh natančnih statističnih podatkov.
N. J.
— Novo leto 1924. Božični prazniki so minuli. Prihaja novo leto. Tem potom se zahvaljujemo vsem usmiljenim srcem, ki so nas obdarovala za Božič, in se obračamo še enkrat do njih, ki so nas morda pozabili, da se nas spomnijo za novo leto. Pomagate nam lahko tudi s tem, da kupite naš koledar, katerega smo založili. Dobi se po vseh knjigarnah, papirnih trgovinah, trafikah v vojni oslepelih invalidov in vdov, kakor tudi v Založništvu v Ljubljani, Wolfova ul. 12. Nobena hiša bi ne smela pogrešati tega našega koledarja, Odbor idpornega društva slepih.
Mariborski ebf. svet.
M a r i b o r, 28. dec.
Nocojšnjo sejo mestnega sveta mariborskega je otvoril župan g. Grčar ob tričetrt na 8. zvečer. Uvodoma je Podal kratek pregled o poslovanju občinskega sveta v minulem letu ter ugotovil, da je bilo 29 javnih in 20 tajnih sej.
Nato je bilo v smislu stanovanjskega pravilnika izvoljeno novo stanovanjsko oblastvo za leto 1924. Predsednikom urada je bil na predlog župana imenovan dosedanji vodja urada, sodni svetnik v pok. g. Anton Krašovec, podpredsednikom pa dosedanji podpredsednik g. dr. Radoslav Pip uš. Zatem so bili po predhodnem sporazumu z načelniki klubov imenovani ostali člani stanovanjskega oblastva kot zastopniki hišnih posestnikov in najemnikov.
Na svoječasno interpelacijo glede premestitve delavnice južne železnice je poslal g. Ivan Hribar mestnemu županstvu pojasnilo, v katerem pravi, da o kaki premestitvi ni niti govora, pač pa se bodo mariborske delavnice celo razširile in izpopolnile.
Z ozirom na to, da se s 1. januarjem pr. 1. odpokliče voditeljica tukajšnje dečje stanice, se poveri vodstvo drugi osebi, ki jo bo plačevala mestna občina.
Zadruga »Mojmir« se je v posebni vlogi obrnila na občinski svet, naj bi akcijo za zgradbo stanovanjske hiše za brezstanovanjce in za tuberkulozne po svojih močeh podpirala in brezplačno odstopila stavbišče. Zadruga prosi tudi, naj bi občinski svet imenoval svojega zastopnika v odbor. Tej zahtevi se ugodi, dočim se vloga glede stav-bišča odstopi pristojnemu odseku v pretres. Zastopnikom občinskega sveta v odboru zadruge se imenuje občinski svetnik g. Ozmec (JDS).
Ker svojčas sklenjena razvrstitev mestnega uradništva in usiužbenstva še ni dovršena, se sklene, da se izplača vsem uslužbencem do končnove-Ijavne ureditve tega vprašania dovoljenj povišek draginjskih doklad.
Poročila odsekov so bila kratka. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 68 prosilcev. — Zadeva glede razčiščenja razmerja med mestno občino in Olepševalnim društvom je bila vrnjena odseku v ponovni pretres. — Na dnevnem redu je bilo tudi več prizivov zoper naložene globe radi malomarnega pobiranja dinarskega davka ter nekaj prošenj mestnih uslužbencev za povišanje nagrad itd. — Sklene se nadalje, da se vsi pri mestnih podjetjih nepotrebni in neporabni stroji prodajo na javni dražbi. — Glede spojitve Marijine ulice v Cvetlično ulico se zahteva od stavbnega urada začasen proračun. — Z ozirom na to, da je klavniška pristojbina v Mariboru v primeri z drugimi mesti zelo nizka, se sprejme predlog odseka, s katerim se pristojbina primerno zviša. Kljub temu pa ostane pristojbina še vedno mnogo nižja kakor drugod.
Ob pol 11. uri se zaključi javna seja mestnega sveta in se odredi tajna seja.
fiz društvenega življenja.
— Silvestrova noč, katero priredi »Ljub' Ijanski Zvon« v gornjih prostorih Narodnega doma, bo nudila vsem, kateri so in hočejo postati dobre volje, zelo pestro in ceno zabavo. Naj nikogar ne manika.
— Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 2. jan. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dale članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra oesta štev. 12, pritlično, desno.
— Občni zbor »Mladosti« v Trnovem. Prejeli smo in priobčujemo: V nedeljo 23. t. m. se je vršil v gostilni Lozar redni občni zbor izobraževalnega društva delavske mladine »Mladost«. Občni zbor se je vršil v društveni sobi, ker so orjunaši zasedli salon z namenom, da terorizirajo člane »Mladosti« in zopet pripomorejo bivšemu predsedniku na stolček. V ta namen so se v tajništvu demokratske stranke, kamor se Je preselil Šimnovec, odkar je obhodil ie vse stranke, vršili skoro celi teden sestanki. Ker je večina članov »Mladosti« stala na stališču, da kulturno društvo ni bojna organizacija, je sklenila zborovati v društveni sobi in prepustiti salon orjunašem za njihovo zborovanje. Občni zbor je potekel mirno in so bila podana poročila predsedstva, tajnika in blagajnika. V imenu nadzorstva je poroča! revizor Marinko, ki je predlagal celemu odboru absoiutorij, Iz-vzemši bivšemu predsedniku Šimnovcu, kateri društvu še ni poravnal računov, kar je bilo soglasno odobreno. Pri volitvah je bij predsednikom izvoljen bivši podpredsednik Joško Zupan. V odbor pa Ivan Set-ričar, Štefka Kržetova, Viljem Ravnahrib, Karol Kocjančič, Joško Furlan, Ivanka Kunc in Karol Hloušek in Rajko Sedej. Po volitvah je bil soglasno izključen Iz društva bivši predsednik Rudolf Šimnovec in Matko Šijakovlč to Leo Pukl. Tudi Je Mio soglasno sklenjeno, da ostane društvo I nadalje včlanieno v organizaciji jugosl°vens . narodno-socijalistične mladine. Ostro *e l* grajal nastop trnovske Orjune, ki i« Potca-zaia jasno in določno, da je v siužbi demokratske stranke, od katere se Je oaia izrabiti proti narodnemu društvu “e‘fvstc® njja-dine, katera je skušala »Mladost« pripelja-ti v svoj tabor, kar se ji P® Mdi s pomočjo Orjune ni posrečilo. ____________
Darujte knjiga' za koroiko deeol
Nabiralnik pred Prešernovim spomenikom

, Dnevne
— Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki je bii bolan, je včeraj prišel v skupščino in prevzel svoje posle.
— Osebna vest. Vrnil se je iz službenega potovanja po dvamesečnem kurzu v Franciji general g. Sava T r i p k o v i ć, komandant artiljerijske brigade, ki se naseli v Ljubljani' in prevzame z današnjim dnem poveljstvo brigade. Odličnega generala iskreno pozdravljamo.
— Predsednik češkoslovaške republike za naše dijake v Pragi. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk je daroval za naše dijake v Pragi kot božično darilo vsoto 5000 Kč.
— Izseljevanje od začetka leta do konca septembra IS23. Prvih 9 mescev letošnjega leta se je izselilo iz naše države 4011 oseb in sicer iz Srbije 302, iz Vojvodine 1840, iz Crne gore 63, iz Hrvatske in Slavonije 1084, iz Dalmacije 468, iz Bosne in Hercegovine 33 in iz Slovenije 221. Največ teh izseljencev je odšlo v Argentinijo. Med izseljenci je bilo 2465 moških in 1546 ženskih.
— Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zopet prav lep prispevek od vžigalic 6000 Din. Obračamo se na narodno čuteče Slovence, da vsepovsod zahtevajo vžigalice Družbe sv. Cirila in Metoda, ker s tem prav uspešno podpirajo prosvetno in narodno obrambeno Ciril-Metodovo družbo.
— Lučka z jaslic je padla v stanovanju posestnika in trgovca Alojzija Jerančiča na Karlovški cesti št. 8 na zofo in jo vnela. K sreči je prišel kmalu domov domač sin, ki je ogenj še pravočasno pogasil, predno se je začel širiti po sobi. Škoda znaša 1500 Din.
— Konj se je splašil po Privozu proti Sredini 14 letnemu Viktorju Modicu. Prevrnil je voz in Viktor in njegova 19 letna sestra Marija sta dobila pri padcu precej težke poškodbe po glavi.
— Nepreviden kolesar. Skladiščnik Andrej Grohart se je hotel tik pred prihodom vlaka prepeljati čez železniško progo na Dunajski cesti. Zadel pa je z glavo v žično mrežo pod zatvornico, pri čemer je dobil precejšnje poškodbe na vratu in po glavi.
— Čevlje, vredne 300 Din, je ukradel svojemu tovarišu hlapec pri Predoviču na Selu Gabrijel Badovinac.
— Onesvestila se je in padla v nezavest v Prešernovi ulici v Ljubljani Ana Hejnic, soproga inšpektorja, ki stanuje Pod turnom v Tivoli. Stražnik Urdih je ženo dvignil in jo nesel v bližnjo vežo, odkoder so jo odpeljali z izvošČkom domov.
— Nevarno ptico je prijela ljubljanska policija na kolodvoru v Ljubljani. To je 20 letna, policiji in sodniji dobro znana pre-Iriganka, Ela Doluišekova. Prijeli so jo zaradi vlačuganja in ker se je izdajala pod napačnim imenom Ela Pibernik. Iščeta jo poleg tega tudi še okrajno sodišče v Laškem in v Vinkovcih in sicer zaradi poneverbe. Tako bo njen obračun sedaj precej dolg.
— Tatvina perila. Mariji Dernovšek na Ižanski cesti je bilo ukradeno izpod kozolca več perila, v vrednosti 200 Din. — Z dvorišča hiše na Karlovški cesti št. 7 pa je bilo ukradeno Antonu Jesihu za preko 1000 Din raznega perila. — Amaliji Pangerčevi na Sv. Jakoba nabrežju št. 27 v Ljubljani je bilo ukradeno za okoli 400 Din raznega perila.
— Orožni list, ki ga je izstavilo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani pod št. 400, je izgubil mesarski mojster Ivan Javornik In sicer v lovišču med Laniščem in Škofljico.
— Dva purana, vredna 300 Din, sta bila ukradena Iz hleva Jožefi Kalanovi na Poljanski cesti št. 52.
— Dve zaklani ovci, vredni 600 Din, last Jožefe Žele iz Podklanca pri Kočevju, sta bili ukradeni iz veže Jurija Marcnčeta na Dolenjski cesti št. 26.
— Ukraden žrebec. Na Studencu pri D. M. v Polju je bil ukraden posestniku Ivanu Flanderju žrebec, rdečkaste barve, z veliko grivo in belo liso na glavi. Žrebec je srednješirok, 14 prstov visok, star 13 let, vreden 2500 Din.
— K velikemu vlomu v gradu »Wildhaus*, odkoder so odnesli vlomilci veliko množino raznega blaga, smo dobili še sledeče podatke. V nekem gozdu na Slemenu so našli zakopan en dei plena, in sicer razne obleke in perila, v vrednosti 30.500 Din. Manjkalo pa še razni dragoceni predmeti, kakor ure, puška, fotografičnl aparat in razna kožuhovina, v skupni vrednosti do 60.000 Din. Storilci so pustili v bližini skrivališča par močno okovanih hribolaznih čevljev. Sledovi kažejo, da so bili 3 ali 4 storilci, med njimi je bila ena ženska. O predrznih vlomilcih nimajo do sedaj še nobene druge sledi.
— Ponesrečeni delavci. V teh. delavnici O. Chromy na Vrhniki se je ključavničarski pomočnik Ignac Vehar pri brušenju nevarno ranil po očeh in so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Drvarju Ivanu Rabiču pri lesni industriji Mulej in drug na Bledu je zmečkal težak hlod levo nogo. — V pivovarni v Laškem se je delavec Slap-šak težko opekel po levi roki in po prsih.
—	Delavec N. F. pri okr. cestnem odboru v Krškem se je težko usekal na desni roki.
—	V tovarni usnja »Petovia« na Bregu pri Ptuju sl Je delavec Franc Rojko pretegnil pri vzdiganju nekega težkega predmeta mišice v križu. Poškodba je nevarna. — Na parni fagi Ivana Majaron v Borovnici si je ranil žagar Ivan Pdpit pri brušeni« žag desno oko. — Na Švigeljnovi žagi na Bregu pri Borovnici je zmečkal težak hlod delavcu Antonu Pernaverju levo roko.
— Nevaren pes. Bedenk Anton, ključavničar v tovarni Žabkar, je šel domov na Vače na obisk. Pred hišo posestnika Franca Dolinarja ga je napadel pes, ter ga tako močno ugriznil v spodnjo čeljust, da le Bedenk moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici.
_ Nesreča s pištolo. Pirc Josip, 19 letni sin posestnice iz Krškega, Je streljal s staro pištolo. Pri tem pa mu je isto razneslo. Kosci železa so mu popolnoma raztrgali nesno roko, vsled česar je moral v bolnišnico.
JMNO „MATICA*
Samo jedno noč.
Drama v 5 delanjih, v glavni vlogi CARMEL MEYERS. Od 27. do 30. decembra.
^ggmggggggggtBttSBBSBm
mm&stL
— Pretepi hi poboji. Kot Je že stara
navada, si ga ljudje na Štefanov dan radi malo več privoščijo. No, saj to ni nič hudega. Ampak posledice so pa pogosto zelo hude. V Jurjeviči pri Ribnici sta se sprla Alojzij Košir in Franc Šilc v gostilni. Ko je šel pa Košir domov, ga je Šilc tako močno pozdravil s kolom po glavi, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — V Lužah nad Kranjem so stali na božični večer fantje okrog polnoči na vasi in se zaradi nekega samokresa sprlk 20 letni posestnikov sin Avgust Blagme, ki je bil splošno priljubljen po vsej vasi, se je hotel odstraniti, pri tem ga je pa eden fantov od zadaj z nožem sunil v hrbet, da se je še parkrat opotekel in se mrtev zgrudil na tla. Dva osumljenca sta zaprta. Zgovar-jata se drug na drugega. — Na izletu je dne 17. t. m. doletela smrt inženerja Premel-ča. Ko so se vračali z izleta, jih je na poti med Dobovo in Župelevcem napadla družba fantov in jih ni pustila naprej. Voznik je kljub temu pognal konje, isti trenutek je pa tudi počil strel, katerega je izstrelil neki izletnik, in po nesreči zadel Premelča, da je drugi dan v bolnišnici v Brežicah podlegel poškodbi. — Med prepirom v neki gostilni v Kočevju je neki delavec sunil z nožem v trebuh rudniškega strojnika Ivana Brozoviča. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer je bilo dognano, da je njegova poškodba smrtno nevarna. — Med tepežem v Medvodah je bil oklan v desno roko Josip Jurman, delavec v Medvodah. — Vsled starega sovraštva je ustrelil v Križah pri Tržiču Alojzij Mali čevljarskega pomočnika Rudolfa Škrjanca z revolverjem v levo nogo. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
— Velika školjka. Začetkom tedna so ribiči z otoka Brača našli v morju školjko, ki je dolga 1 meter in široka 60 cm. Školjko so najditelji poklonili beograjskemu .muzeju.
— Snežni meteži. Kot smo že poročali, je zapadel zadnje dni po več krajih naše države debel sneg. Po vseh lokalnih železnicah v Vojvodini je vs’ed visokega snega promet ustavljen. Iz Južne Srbije poročajo, da je promet na progi Gradsko—Bitolj že od 24. t. m. onemogočen, ker je zapadlo nad poldrugi meter snega. Promet na progi Skoplje—Kosovska Mitroviča se vrši z velikimi zamudami. Telefonske zveze po teh krajih so znatno poškodovane in je telefonski promet že par dni ukinjen. V božičnih praznikih je zanadel debel sneg po Slavoniji. V Dalmaciji je vsled visokega sne'ga onemogočen po več krajih poštni promet.
— Ureditev babiških honorarjev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Da zadosti zahtevi zakona o zavarovanju delavcev, ki določa, da je porodnicam prožiti babiško pomoč v naravi, ne pa dovoljevati samo denarni prispevek, kakor je bil dosedaj običajen, je ravnateljstvo okrožnega urada na svoji IV. redni seji z dne 20. junija 1923 določilo nov babiški tarif in obenem sklenilo, da bodo babice potrebni obvezilni in razkuževalni materi:al dobivale na stroške urada. Ta tarif, ki se bo začel uveljavljati s 1. januarjem 1924, slove: 1. Za babiško pomoč pri porodu in predpisano devetdnevno oskrbo po porodu se honorirajo babice v mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptui s 130 Din, na deželi s 65 Din. Ako bi oskrba po porodu trajala manj kakor 9 dni, se za vsak dan v mestih odra-čuna po 10, na deželi po 5 Din. 2. Pri dvojčkih se plača poldrugi honorar. 3. Honorar, In sicer po številu obiskov in izgubi časa se babici tudi nakaže v slučaju oddaje porodnice v bolnišnico. 4. Ako je pot babice na deželi dakša od dveh kilometrov, se za vsak nadaljni kilometer pota tja in nazaj plača kilometrina, ki velja za državne uradnike, sedaj torej 6 Din za kilometer. 5. Obenem dobi babica pri pristojni poslovalnici brezplačno na razpolago potrebna razkužila in obvezila, to je steklenico z 80 gr Sanitola in steriliziran karton, vsebujoč 100 gr vate,
8 predlog iz staničevine, zavitih v gazo, 10 predlog iz staničevine nezavitih, pol metra traku za podvezanje popkovine in 5 povoj-čkov (zajčkov) za zavijanje popkovine. 6. Babicam na deželi, ki bi v prehodni dobi in pozneje zaradi prevelike oddaljenosti ne mogle dobiti obvezil od pristojne poslovalnice, se za babiško pomoč pri porodu in devetdnevno oskrbo pri porodu plača honorar 90 Din, dočhn ostanejo vsa druga določila neizpremenjena. — Babice, poklicane k porodom članic ali svojk okrožnega urada, si imajo torej pri pristojni poslovalnici pravočasno preskrbeti razkužilni in obvezilni materijal. Račun je po končani oskrbi predložiti poslovalnici tfer obenem z njim vrniti prazno steklenico Sanitola. Na deželi ima dobo oskrbe (devet dni ali manj) tor kilometrino na računu potrditi uradov zdravnik ali pa županstvo v zmislu določila § 188. zakona o zavarovanju delavcev, v mestih pa ima dobo oskrbe na računu potrditi stranka (porodnice ali nje pooblaščeni rodbinski član, soprog, oče, mati) ter račun vidirati uradov zdravnik. Skupni honorar se potem babici nakaže po poštnem čekovnem prometu, i — Okrožni urad se nadeja, da bo s prože- ] njem razkužil in obvezil bistveno vplival na higijeno porodov, s tarifnimi postavkami pa na dobo oskrbe in s tem posredno na nego dojencev. Porodniška oskrba je bila doslej zlasti na deželi pomanjkljiva in se je včasih zgolj omejevala na intervencijo pri porodu.
— Goveje meso po znižani ceni prične razprodajati mestna aprovizacija na trgu v Spodnji Šiški na stojnici Janka Zevnika. Cena 16 in 17 Din za kg.
— Popis živine. V smislu razpisa pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo v Ljubljani z dne 3. decembra 1923, št. 9507, se bo v Ljubljani dne 3., 4. in 5. Januarja 1924 popisovala živina, perutnina (konji, osli, mezgi, mule, govedo, prašiči, ovce, koze, kokoši, race, gosi, purani) in če-belni panji. Navedene tri dni bo popisoval za mesto mestni gospodarski urad na magistratu, srednja hiša, pritličje, desno, od 8. do 2. ure, na Barju in v Sp. Šiški se bo popisovalo od hiše do hiše. V mestu bivajoči lastniki navedenih živali se poživljajo, da svoje živali pravočasno prlglase in popišejo, zamudniki se kaznujejo.
— Celjske novosti. V mestnem gledališču se igra v nedeljo Horstova veseloigra »Nebesa na zemlji« pri znižanih cenah, katera se je že minulo nedeljo, ne v sredo, kakor je bilo pomotoma javljeno, z dobrim uspehom predstavljala. — Umetniški klub »Vesna« otvori 30. t. m. svojo razstavo v dvorani Mestne hranilnice na Krekovem trgu. — Nekoliko snega je zopet zapadlo v četrtek po praznikih okrog Celja. — Klerikalni shod sklicujejo klerikalci za 3. januarja dopoldne v hotel pri »Belem volu« v Celju. Na shodu bo »farba!« klerikalne kmete poslanec SLS Krajnc.
— Mestni magistrat obiavlja razglas glede kuluka. Javiti se je treba do 3. jan. Natančni razglas ie nabit na občinski deski. ‘
— Mariborske norost!. V zvezi s p d» rratkom Radiča v domovino so vedeli nekateri zagrebški listi poročati, da se je Radič na potu ustavil v Mariboru. Ta vest se na pristojnih mestih ne potrjuje.
—	Mariborskega trgovca Pastršino je na potu iz Ptuja proti Pragerskemu neznan t o-lovaj napadel in mu oropal 36.000 Din.
—	67 letna žena železniškega delavca Marija Šmigoc, stanujoča v Krčevini, se je danes okrog poldneva v bližini glavnega kolodvora s samomorilnim namenom vrgla pred lokomotivo, ki je razporejala vagone. Stroj jo je vrgel s tira, vendar pa je dobila starka na glavi težke poškodbe. Kljub temu je ostala na tiru in nameravala počakati na brzovlak, ker se je na vsak način hotela usmrtiti. Šele orožništvo je njeno nakano preprečilo in pozvalo rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v javno bolnišnico. Kot vzrok njenega nesrečnega početja se navaja družinski spor. — Zasebnici Josipini Polešinovi je predslnočnjim tik pred koncem predstave v tukajšnjem gledališču postalo slabo in so morali pozvati voz rešilnega oddelka, ki jo je prepeljal v njeno stanovanje na Vodnikovem trgu. — Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi v soboto dne 5. januarja 1924 v Narodnem domu akademski ples, čigar čisti dobiček je namenjen podpori naše revne visokošolske mladine.
—	Posestnik Ivan Pukl je bil svojčas obsojen na 2500 Din globe ali en mesec zapora, ker ga je ovadil oskrbnik škofijskega posestva, da je kradel deske. Puklov utok proti razsodbi je okrožno sodišče zavrnilo in potrdilo Izrek prvostopnega sodišča. — Dne 11. oktobra t. 1. je bil ključavničar južne železnice Ivan Kirchhoff zasačen od stražnika, ko je na potu iz delavnice nesel 13 kg težko ploščo cinka skrito pod plaščem. Na policijskem komisarijatu je izjavil, da je dobil ploščo od nekega Franca Valentana, pomožnega delavca v delavnicah južne železnice, da bi jo prodal. Zaradi tega je bil tudi Valentan aretiran. Ta se je zopet izgovarjal, da je kupil ploščo od nekega avstrijskega strojevodje za 2000 kron. Okrožno sodišče je na razpravi dne 24. t. m. spoznalo oba krivim tatvine in ju obsodilo vsakega na dva meseca težke Ječe in na povračilo sodnih stroškov.
— Ptujske novosti. Društvo jugoslov. akademikov v Ptuju priredi dne 5. jan. v prostorih »Društvenega doma« IV. akademski p 1 es, pod pokroviteljstvom gospe dr. Zavrnikove. — Tukajšnja policija je aretirala natakarja kavarne »Evrope«, Krabonjo Frica iz Maribora, radi velikih poneverb, potem nekega Kuharja Ivana iz Vil-dona, radi sumnje, da je po tuk. mestu in okolici kupčeval z dekleti. — Dne 26. dec. ob 12. uri opoldne, ko so se kmečki fantje vračali od službe božje domov, seveda nekoliko vinjeni, že znani pretepači iz Zabovc in Brstia, so se začeli pred gostilno »Dostal« na Ormožki ulici tned seboj z lesenimi drogi in noži pretepati do krvavega. Trije so bili precej ranjeni, dva pa sta imela samo prerezano obleko.
— Velika nesreča pri Šabcu. Dne 25. t. m. se je na Savi pri Šabcu dogodila težka nesreča, pri kateri so savski valovi zahtevali 11 človeških žrtev. 11 kmetov, ki so bili v Šabcu na sejmu, ni hotelo čakati na parnik, ki prevaža potnike čez Savo v Kle-nak, in So se hoteli prepeljati na malem čolnu. Ko so bili pa že na sredi, se je vsled hudega viharja čoln zvrnil in pokopal vseh 11 kmetov pod seboj, od katerih jih ie 10 takoj utonilo, enemu pa se je posrečilo, da je s plavanjem dosegel obalo, tu pa vsled prevelikega napora, od kapi zadet, umrl.
— Mednarodni vlomilec v Beogradu prijet. Beogrä'ska policija ie aretirala v pon-del’ek Armenca Maksa Čagakerjana, ki se je bavi! z vlomi in tatvinami kar na debelo, še Isti dan, ko je dospel v Beograd, ie šel na delo in v dveh urah oropal kar 5 zlatarskih trgovin za vrednost precej 10 tisoč dinarjev. Ker je bil pa pri prodaji ukradenega blaga premalo previđen, prodajal je namreč ukradene zlate verižice kar lastniku nazai, ga je policija spravila na varno. Pri zaslišanju ie priznal, da je podobne tatvine izvršil na Dunaju, v Bukarešti in Sofiji. Izročili so ga z njegovo bolišo polovico vred v zapore beograjskega sodišča.
— Vsako gospodinjo razveseli naibeli tisti, ki ji podari za novo leto Gospodinjski koledar. Njegova vsebina je prvovrstna in vsebuie vse, kar mora znati dobra gospodinja. Oprema koledarja je lična in bogata, cena pa nizka. Zato upamo, da bo v vsaki hiši Gospodin!ski koledar Jugoslovenske Matice. Gospodinjski koledar velja za člane 15, za nečlane pa 18 dinarjev. Naroča se v Pisarni Jugoslovenske Matice, Pred škofijo štev. 21-1.
— Gospodinje! Kupiute samo prvovrstni kvas, ki ga prodaja tvrdka M. Žigon v Škofji Loki po tovarniški ceni. Ta kvas se prodaja v korist Jugoslovenske Matice in ie prejela Jugoslavenska Matica decembra meseca od izkupička za kvas 1200 Din.
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo Moste pri Liublla-
n?. Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. jan. 1924 na dan Sv. treh kraljev, točno ob pol 10. uri dop. v društv. telovadnici na Selu. Radi važnosti je udeležba za vse članstvo brezpogojno obvezna! Zdravo!
— Sokol Moste priredi kakor vsako leto tudi letos povsod priljubljen Silvestrov večer z najpestre’šim in velezabavnim sporedom. Pričetek ob pol 20. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
©	' m
&
&
&
$;•
najmlajši filmski umetnik
m
o
•
©
e
®
e
©
e
e
•
«
9
O
v Ljubljani
v veseloigri
DERAN

Sobota 29. nedelja 30. Meljek 31.
•
o
@
&
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
Razpsfevafs! gmnarefe-
ftoh 1© D§na
OBSEŽNE ARETACIJE V LJUBLJANE
Ljubljana je doživela novo senzacijo, o kateri se še ne ve, kako široko in globoko se bo razvila. Najhuje so kompromitirani uradniki in uradnice gotovih zavodov, ki pa jih še ne moremo navesti. V par noticah smo že poročali, da se širijo posebno v naših obmejnih krajih najbolj po raznih gostilnah in trafikah ponarejeni 10 dinarski bankovci, »kovači«. Podobna poročila smo prejemali tudi iz Zagreba, še več pa iz Beograda.
Posebno intenzivno se je pobrigal za to nevarno širjenje ponarejencev šef beogradske policije g. Misa Popovič. Vendar se kljub še tako napornemu delu ne bi bilo še tako kmalo posrečilo zalotiti dobro organizirano in premeteno družbo razpečevalcev — katerih so zasledili do sedaj precej tudi že v Ljubljani —, da ni k temu pripomogel slučaj. Beograjska policija je zalotila pred 2 tednoma v neki beograjski trgovini železničarja, ki je plačal nakupljeno blago s ponarejenim denarjem. Železničar je izjavil na policiji, da ima več takih bankovcev, in da jih je vzel iz neke polne košare, katero je pustil neki potnik na postaji. Po daljšem preiskovanju so izsledili kot lastnika te košare — izpoved železničarja je bila resnična — nekega Pavla Dobri e viča, katerega so aretirali na postaji Vinkovci in ga oddali v zapore.
Dobrjevič, ki mora biti sicer rafiniran dečko, je podlegel staremu preiskovalnemu triku. Popovič je poslal namreč v Vinkovce svojega zaupnika, katerega so zaprli kot hudodelca v njegovo celico. V daljšem razgovoru, ki je postajal vedno bolj zaupen, je odkril Dobrjevič policijskemu falsi-hudo-delcu skoro celo delovanje ponarejevalske družbe, ki je imela svoje delavnice v R e t i a h pri Postojni in pri Sv. Križu pri Trstu.
Na podlagi teh izvedb je izsledil Popovič v Zagrebu najpreje bivšega detektiva Brestovca, ki je končno priznal, kje se nahaja tovarna za bankovce in da prinaša bankovce v Jugoslavijo znani tihotapec Vatroslav Zupančič. Tega so aretirali v Zidanem mostu, baš ko je vstopil v zagrebški vlak. Odpeljali so ga v zagrebške zapore, kjer se je hotel mož obesiti, kar pa se mu ni posrečilo.
Ta odkritja so vzbudila veliko pozornost, vendar so jih nreiskovalna oblastva v interesu stvari kolikor mogoče prikrivala.
Ljubljanskemu kriminalnemu oddelku drž. policije se je posrečilo izslediti precejšnje število razpečevalcev, ki so imeli v gostilnah, prodajalnah, pri denarnih zavodih in bankah brezvestne uslužbence, ki so se dali preslepiti za denar in pomagali razpečavati ponarejene bankovce. V policijskih zaporih je nenadoma postalo silno živahno. Vratar ima obilo posla, zvonec zvoni kar naprej. Zaprli so med drugimi tudi celo elegantno družino z mamico in hčerkami.
Preiskava proti 10 dinarskim razpečevalcem se je konča’a in se nadaljuje jutri. V preiskovalnem zaporu je ostalo okrog šest ljubljanskih osumljencev in osumljenk. Imena ostanejo za enkrat še tajna.
Spor! in fiirisfika.
SPORI IN SRCE.
Središče vsega telesnega delovanja in vsake športne izobrazbe je srce. Ce tudi je telo inače močno in mišićavo, ni sposobno za šport, če se obenem tudi srce ne razvije do najvišje delavnosti. Prva in najnujnejša naloga treninga je: vaja in okrepitev srca. Enakomerne in smotreno napredujoče telesne vaje, ki imajo za cilj stremljenje po čim višjih nalogah in se izogibljejo prenapornosti, že same od sebe povoljno učinkujejo na rastoče ojačanje srca. — Na novo obremenitev reagira športno ojačeno in trenirano srce naglo in brez čezmernega napora moči. Predvsem se dvigne moč posameznega srčnega udarca, ki mu šele močnejše udejstvovanje pospeši hitrejši tok. Izvežbanemu športniku bije po končani vaji srce ravno tako naglo in normalno kakor pred začetkom vaje, kvečjemu za spoznanje hitreje v nasprotju z netreniranim, kateremu začne srce močno utripati. Preveliki napor telesnim močem zelo škoduje. Srce, ki mu naprtimo čezmerno delo in ki nima pravočasno priložnosti, da se izpočije, trpi na razširjenju svojih sten. Taka napaka se lahko sicer popolnoma izravna, če pa se preobremenitev le nadaljuje, lahko ta napaka trajno ostane. S tem se pa tudi telesno razpoloženje in športni uspeh zmanjša. Pametno in premišljeno stopnjevanje zahtev, nobeno naglo forsiranje, pravočasno izdatni mir ohranili bodo srce pred škodo. Ce se še k prenapornosti pridruži še kak drugi nedostatak zdravja, lahko povzročimo srcu resno nevarnost. Tako je srce slabo odporno, če se njegovo moč znižuje vsled zlorabe alkohola in nikotina. Športnik mora tedaj biti zelo previden ozir. se odpovedati popolnoma tem užitkom. Nekatere vrste športa obremenjujejo srce trajno vsled enakomernega napora, tako n. pr. kolesarenje, veslanje, pod okolnostmi tudi hribolaztvo. Ce pa te vrste športa stopnjujemo enakomerno in preudarno, se srce prav tako tudi lahko ojača. Manj nevarnosti obstoja pri športu sploh, če se obremenitev mišic menjava (n. pr. pri tenis-igri, jahanju in potovanju). Mnogim odreče srce pri kolesarenju, dočim se srce pri zmerni hoji, pri telovadnih igrah in lahki atletiki le okrepi. Ne sme se pa vsakemu zabraniti, ki ima veselje nad športom, zato kako vrsto športa, ker se je mogoče njegovo srce pri eni ali drugi vrsti mogoče preveč vznemirilo; dotičnik naj le poskuša in izbere to, kar mu prija.
Ljudje z nervoznimi srčnimi hibami, ki so si pri najmanjšem športnem naporu raz-burkali srce in ki niso nikoli mislili, da lahko postanejo športniki, so s preudarno, enakomerno vajo dosegli izvrstne uspehe. Nervozno srce se često nenadoma okrepi pod smotrenim in strokovnim vodstvom, ker se človek znebi pretirane skrbi za svojo bol In usmerja svoje misli le na telesno okrepitev.
Ce človek trpi na srčni hibi, o tem more le zdravnik oddati pravilno sodbo in tudi o tem — če dotičnik sme '— seve zmerno — negovati šport. Športniki pa tudi dobro store da sl obseg srca in vpliv športa na njih zdravstveno stanje sploh dado večkrat od zdravnika preiskati in tudi v tajne njihovega notranjega organizma z Röntgenovlmi žarki posvetiti.
Dr. W. Schweisheimer. »Leipz.
Illustr.« št. 41Qf
Novosti ht Primorske.
— 2a doktorja gospodarskih la trgovskih ved je bil povišan g. Alojzij Jasnlč iz Vipolž, ki je študiral na trgovski visoki šoli v Trstu.
— Zastopniki »Političnega društva Edinosti« pri nadškofu Sedeju. Z ozirom na divjo gonjo, ki jo vprizarjajo zadnje čase fašisti proti osebi soriškega nadškofa dr. Sedeja, so pošetili nadvladiko zastopniki »Političnega društva Edinosti« in mu v imenu politične organizacije Slovencev Izjavili, da stoji goriško ljudstvo trdno In zvesto na strani svojega nadpastirja v teh hudih časih. Nadškof se je odposlancem zahvalil za izkazano simpatijo.
— Lega nazlonale na delu. Italijansko društvo za poitalijančevanje narodnih manjšin je praznike prav dobro izrabilo za svojo propagando in priredilo po več krajih božičnice za otroke. Tako so priredili božičnice v Tolminu, Vipavi, Podgori in drugod. V Tolminu je posetil prireditev tudi podprefekt Nicolotti in zbranim govoril, da ga veseli zaupanje, ki ga imajo tujerodci do vlade, ki je prinesla na Primorsko novega kulturnega duha in civilizacijo. Kakšne vrste je ta novi kulturni duh in kako je visoka ta stopnja civilizacije, je podprefekt Nicolotti pozabil povedati.
Borzna poročila.
Beograjske borze zaradi prekinjene zveze z Beogradom nismo dobili.
Zagreb, 28. decembra. Devize. Dunaj 0.1240—0.1260, Budimpešta 0.445— 0.475, Bukarešta 43—46, Italija, Izplačilo 383.25—386.25, ček 382.50—385.50, London, izplačilo 384.75—387.75, New, ček 88-89, Pariz 448.75—453.75, Praga 259—262, ček
258.50—	261.50, Švica 1550—1560, ček 1545 —1555. — Valute. Dolarji 87—88, avstrijske krone 0.1225—0, češkoslovaške krone
255.50—	258.50, angleški funti 0—383, francoski franki 0—450, romunski leji 43—0, italijanske lire 378.50—381.50
Curi h, 28. decembra. New York 571.25, London 24.86, Pariz 29.30, Milan 24.80, Praga 16.70, Budimpešta 0.03025, Beograd 6.475, Sofija 4.05, Dunaj 0.008075.
Praga, 28. dec. Dunaj 4.58, Berlin 8.05, Rim 148, avstrijske krone 4.58, lire 148, Budimpešta 17. Pariz 173.75, London 148.50, New York 3410, Curih 59&75, Beograd 38.75.
Dunaj, 28. dec. Devize: Beograd 800—804. Berlin 15.70—16.30, Budimpešta 3.67—3.77, Bukarešta 363—365, London 308.000—309.000, Milan 3064—3076, New York 70.935—71.185, Pariz 3612—3628, Praga 2072—2082, Sofija 498—502, Curih 12.415—12.465. Valute: Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 476—484, nemške marke 14.50—15.10, funti 306.200—307.800, francoski franki 3565—3595, lire 3030—3050, dinarji 799—805, romunski leji 356—360, švicarski franki 12.300—12.380, češkoslovaške krone 2049—2065, madžarske krone 2.13_2.33.
Beri in, 28. dec. Dunaj 59,451.000, Milan 183.740 milijonov, Praga 123.191 milijonov. Pariz 216 945 milijonov, London 18 254.250 milijonov, New York 4,189.500 milijonov, Curih 738.150,000 milijonov, Beograd 47.481 milijonov.
X Dobava medene pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vrši a dne 12. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave 1800 kg medene pločevine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava linoleja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1924 ponovna licitacija glede dobave 750 m’ linoleja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava čistega cina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave 850 kg čistega cina. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja stare vojaške opreme, ki
se je Imela vršiti pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu dne 31. decembra t. 1., se bo vršila 22. januarja 1924. Prodalo se bo 2911 parov gamaš, avstrijskega izvora. 24.990 avstrijskih čepic, 3840 plošč iz kartona in večja količina odpadkov od podplatov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 28. decembra. Na vzhodnem robu Alp je padel sneg, nato se je naglo zjasnilo, nakar se je mraz poostril. Vetrovi iz severovzhodnega kvadranta. Napoved: Ni izključeno, vendar pa ni verjetno, da nastop! kratkotrajno južno vreme.
Glavni urednik: Ivan Podržal. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne* v Ljubljani
ajbOLSI
PISAim STROJ BREZ
[BARVNEGA TRAKA!!
Na mesečne obroke po JJSO*— Din pri
L BARAGA — Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 6II.
KINO TIVOLI
,No trnjevi poti'
družabna drama (Jg l od 27. do 30. decembra.

m
Claude Farršre:
Mučene roke.
»Živel sem bolj po videzu razkošno. Za mornarja je razkošje stvar, ki ga ne stane mnogo. Pomislite le, da sem živel na svoji ladji, da nisem imel svoje vile, sploh nikakega stanovanja in da mi je caiqua služila mesto voza in konj. Samo nekateri računi za krojača, nekateri šiviljčni, in nekaj denarja za večerje, za drugo se mi ni bilo treba vznemirjati. Vse življenske potrebe sem imel, ne da bi mi bilo treba seči v žep; seveda vse srednje; moja častniška soba je merila le sedem čevljev in moja miza na krovu je bila več kot skromna. Vojak zunaj ima pravico, da živi na zunaj bleščeče in jaz sem bil tak vojak.«
Pokimala je z glavo, ker je razumela.
»Tako je kot pri meni: videti je bilo kakor da sem bogata, pa sem bila uboga. Kadar so me videli z bisernimi ovratnicami okoli vratu, niso vedeli, da nosim znak svoje sužnosti, in da je ta ovratnica še bolj kakor jaz sama last mojega gospodarja. Tako, da sem danes v vaših rokah, dragi moj, kot beračica revna. Ali me ljubite vseeno brez biserov?«
Tisti večer nista več premišljevala.
! " ’ XVL
— Da smo natančni, je imel Pierre Villiers v celem in v vsem tisoč petsto frankov rente. Njegova častniška plača mu je včasih početverila dohodke, toda sedaj ni imel več častniške plače.
Razložil je položaj svoji družici. O tem ni dvomil, da bo lahko dobil službo, ki jima bo omogočala življenje. Toda to življenje bo zelo skromno.
»Biti bogat,« je rekla ona in skomignila z oblimi rameni, »kaj naj to pomeni? Služabniki, obleke, lepa hiša? Nisem poznala, dragi moj, drugega veselja v vsem svojem življenju, kakor ono, ko sva se shajala v najinem gaju. In prihajala sem tja čisto sama, v priprosti obleki!«
Imela je toliko prešernega poguma, da ni več videl nakopičenih neprilik pred seboj.
XVII.
Sicer pa je imela prav. Vse se je izravnalo dobro kakor slabo preje kakor bi se drznila misliti. Dobil je za-željeno mesto elektriškega inženjerja pri ne vem kakšnem industrijskem podjetju v provinci. Ustanovila sta se v Villefranche-sur-Saone. V četrtem nadstropju železnordečkastega poslopja sta imela svoje stanovanje, ki je obstojalo iz štirih majhnih sob: salon, jedilnica, kuhinja in spalnica. Dvoje njunih oken je gledalo na s trgovinami posejano ulico, dvoje drugih pa na dvorišče stisnjeno med štiri stene visoke kakor v cerkvi.
Delal je enajst ur na dan v tovarni, kjer so bučali veliki dynamo. Bilo je predaleč do Villefranche, da bi utegnil priti tudi opoldne h kosilu. Samo zvečer sta jedla skupaj in nato skupaj počivala.
Počivala: ko je prišla noč, sta bila trudna. Njun budget je bil prepičel, da bi si mogla najeti služkinjo. Imela sta le strežnico, ki je prihajala zjutraj pomagat pri najtežjih delih. In ona, ki je bila gospa de Romans, je pometala v svojem malem salonu in kuhala.
Njuna ljubezen je bila kakor močno drevo; ni usahnila v tem tesnobnem ozračju.
XVIII.
Minilo je leto dni
Nič več nista bila podobna onima romantiškima ljubimcema, ki sta se tako navdušeno zvezala tam doli v sanjavi pokrajini Bospora, med tolikimi spotikami in prelito krvjo.
Meščana malega mesta, sta imela videz vseh drugih meščanov; počasi sta se morala odreči ljubosumni samoti svojega ljubavnega življenja. Gospod Villiers, elektrik pri Charouyer & Cie, nikakor ni mogel omalovaževati pozdrava gospoda Duranda, prvega knjigovodje pri Dax in bratje, niti nasmeha gospoda Martina, srednješolskega nadzornika.
»In hudo gre vaši soprogi, gospod Villiers?«
Da pripomnim, so ju vsi smatrali za poročena.
Dva dni kasneje je potrkala gospa Durand na vrata:
»Saj smo sosedje... Tako morate biti sami, uboga moja gospa, v vsem tem času, ko je vaš mož v tovarni.«
Vsem prvim obiskovalkam je gospa de Romans — hočem reči gospa Pierre Villiers — naravno odgovarjala.
»Zelo ste ljubeznivi, gospa ...«
Toda par mesecev pozneje je gospa Villiersova, na katero je že vplivalo ozračje, naravno odgovarjala.
»Ah, draga moja gospa, kako ste dobri.«
Na božični večer je gospa Martin, ki je odločno smatrala gospo Villiers za odlično in dobro vzgojeno osebo, in njenega soproga za moža nad svojim službenim mestom, — ju povabila na večerjo.
Zakonska Villiers sta se morala pač odzvati za to večerjo s kosilom na dan svetih treh kraljev.
In čisto narahlo ju je vsakdanje življenje potisnilo v svojo smer.
XIX.
Njihovi dnevi so sličili drug drugemu.
Vstajala sta zgodaj zjutraj. Lepo jo je poljubil na čelo: »Dober dan, draga ženka!« V začetku je to rekel bolj v šaill. S časom pa se je tega privadil, ne da bi pomišljal.
Zajtrkovala sta v naglici: tramvaj v tovarno je odhajal točno ob 6 uri 20 min. Strežnica ni prihajala tako zgodaj. Mleko sta zavrela na špiritovem gorilniku.
»Nikar ne pihaj v plamen. Tako si lahko opališ oči.«
Iz dalje je bilo že slišati rog tram-waya v jutrnji megli. Hitro sta se poljubila. In nato je odbmel po ozkih stopnicah.
Ko je ona ostala sama, je začela s pospravljanjem. Strežajka ji je kmalu prišla pomagat s svojimi močnimi kmečkimi rokami Delali sta druga ob drugi in čebljali kakor dve vrstnici.
Šli sta skupaj na trg. Obedve sta vzklikali, če je bilo surovo maslo predrago. Vsaka je nosila svoj cekar.
Popoldne je opravljala dela s šivanko. Naj omenim, da je gospa Villiers napravljala vse svoje obleke sama, pomagala ji je le drobna delavka, ki je šivala na stroj.
Zvečer se je vrnil utrujen in zaprašen. Večerja je čakala na ocvetličeni mizi. Tedaj sta se nekoliko porazgovo-rila, kajti njihove vehe so kmalu postale težke. Včasih se je sredi govora prekinil in jo pazljivo motril.
»Kaj premišljuješ?« je izpregovorila ona.
»Premišljujem o tem, da bi ti nocoj, če me ne bi nikdar srečala, večerjala v izrezani obleki med dvema salonskima suknjama...«
Nasmehnila se je.
»Pojdi no, pojdi, prismoda!« —
Nikdar mu m ničesar očitala, nikdar se ni pokesal.
Sicer pa je bilo njihovo življenje skromno, toda nikdar ne revno. Ko ii je ob koncu meseca prinesel svojih tristo frankov plače, je ona vedno devala nekaj na stran. In ob vsakem trimestru so odrezani kuponi tvorili njihove prihranke.
»Ko boš zaslužil tristopetdeset frankov,« mu je rekla nekega dne, »si bova najela pravo deklo; in tedaj mislim nam ne bo ničesar manjkalo do udobnosti.«
XX. .:-2
Nekega julijskega popoldneva je bä v tovarni zastoj, kajti voda v Saoni je' padla in dynamo-stroji niso mogli delovati, ker je bil rezervar prazen.
»Nič ne moremo pomagati,« je rekel Villiers gospodarju, »počakati je t rebä Jutri bo stala itak voda v rezervarju 60 centimetrov visoko in bomo potenj zagnali dva dynamosa mesto enega.« k »Škoda,« je rekel gospodar, »toaa ker j-e že tako, pustite svoje ljudi domov in se pojdite izprehajat do jutri« In to je Pierre Villiers tudi storil in se tako tisti dan izjemoma vrnil že ob treh domov.	.v.
Imel je svoj ključ. Vstopil je, ne da bi pozvonil pri vratih. Nikogar ni bilo v mali sprejemnici in nikogar v jedilnici. Prišel je na kuhinjski prag: »Ljubica!«...
Bila je tam na vseh štirih na umazanih deskah, katere je ribala z vso močjo, z veliko krtačo, pod katero se je penila milnica.
Prijel jo je za sklonjeni stas, dvignil njen potni obraz in nežno poljubil drobne mokre roke:
(Konec: prih.)
Rešimo Sokolski __ Tabor!
Popravila
šivalnih strojev
prsviamB
mehanična deMca
Franc Ogrin
Gosposvetska c. 14
tvrdka
. Goreč.
Tečaji za strojepisje in stenografij o
Začetek dne Z. februarja 1824
Samoprodaja pisalnega stroja „Continental“.
Telefon 100.
ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7.
Telefon 100,


----------------------------r oce
Pozor!	Pozor!
ZIMSKI
VOZNI RED
vseh železniških, poštnih in avtomobilnlh prog v Sloveniji
s priključitvijo na Inozemske proge, z
kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
3e ravnokar Izšel!
Vsebina;
I.	Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine. Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke.
II.	Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
III.	Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni.
IV.	Seznani postaj.
V.	Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475 000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. *
Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8*— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubijani, Wolfova ul. št. 1.
■ ■ --------- ------------
■ BR
BBS
fTlflLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred.
IS HP li
na surovo olje od VVhitehead-Werke St. Pölten, sistem Bach-rieh-Huber, 424 okretov, nov še nerabljen proda pod ugodnimi pogoji Pokojninski zavod, Aleksandrova c. 12.
se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA“ F. B. L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Hol piroia ml
sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo lista pod »Employment«.
graščino z živim inventarjem, pohištvom. pol)edelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim sado-nosnikom, travnikom, njivami, lastno elektrarno navodno moč, z eno malo opekarno z inventarjem, 10 minut od železnice Kupcu takoj stanovanje na razpolago. Grajščina ima 24 sob, poleg 4 velike stavbe, opekarna je brez konkurence, kupec lahko prevzame takoj vsa došla na ročila za opeko. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v upr. 1.
n
ca 200 do 400 000 K - oz več proti dobremu obrestovanju in zemljiškem «avarovanju kakor tudi pi oti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajočo trgovino z tneš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko potoži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A, Brinar, Maribor, hotel Meran.
„1010“
razpisujemo mesto urednika. Plača 10.000 Din za 24 številk. Ozirati se moremo le na strokovno in jezikovno usposobljene prosilce. Ponudbe do 15. januaija 1024, na „Slovensko lovsko društvo v Ljubljani“, Miklošičeva cesta št. 8.
pri Mariboru, 76 oralov, In sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosnikl. S1/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 61/, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 8.
garantirano popoten, izide v kratkem. Tudi zunanje inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor.
levii
si želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad Izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista.
Za steli n\M
se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo. Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli.
če mogoče z uporabo salona, separirano v sredini mesta se išče za mirnega gospoda, visokega položaja. Ponudbe pod „Soba I.“ na upravo lista.
z 2 do S sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta št. 12. Ponudbe do 7. t. m.
Pisune i Liljani
v sredini mesta, več skupaj ali oosamezno odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.
bele, za oblaganje sten proda Pokojninski zavod, Aleksandrova c. 12.
v sredini mesta, velik, ali polovico odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.
ikaif
zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti.
z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024“ na tajništvo rad. stranke Maribor.
Kašelj, prehlajenje grla In hripavost
odstranjujejo najboljše
KaSserove prsne Karamele
z zaštitno znamko „Tri leie“.
Dobivajo se povsod!
RAVE“, d. d. Zagreb.
Cnali Moja iavi Um d Eenal
raspisala je za dan 16. januara 1924. ofertalnu licitaciju za izradu zgrade Ministarstva Saobraćaja u Beogradu.
Pobliži podatci mogu se dobiti za vrijeme uredovnih satova kod Gradjevinskog odelenja Generalne direkcije državnih željeznica u Beogradu.	___

«itanitA
remnr
ACp&SA
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari» Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
Je Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji
po Din 30*—.
Poštnina posebej po Din T—odnosno za luksusno izdajo po Din T50'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trs 8.

raa
Lisičje kože
stroji, barva in izdeluje krznarstvo

L ROT,
Zaloaa
kožuhovine
Ljubljana,
Gradišče štev. 7.
Nakup kož divjačine

Sil
H 1 ^
HiMično stiskalnico za olje
z dvoletno tlačno sesalko, do letošnjega poletja v rabi
proda tovarna za olje STIGER — SLOVENSKA BISTRICA.
Ogleda se lahko le ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.
ure predpoldne.
S
<■
m
Zvezna tiskarna in knjigarna
V Ljubljani Marljii<tr3S
Wolfova ul. 1
v w
Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
ZaN

Moderna knjigoveznica.
Izdaja ta tiska »Zvezna tiskarn», in kniisarna« v Ljubljani,