JPoštnina plačana i? gotovini.
Štev« 12.
V LJubljani, dne 27. marca 1934.
Fosamerna fiev. Din v*>
J8fp xm
Jpravništvo „Oomovlne" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
Izhaja vsak četrtek
Naročili«« <« taztmitro: čotrtleta« t Dl«, polletao II Mg, Mltkii« H Dla; u I umitto ratta Amerike: Jetrtletao It Dl«, polletno 14 Dl«, celoletao M l_
imerlka leta« I dolar. — Rača« ftitit kraallalct, podrejal« t Ljabljaal, it 10.711
___ —■•■■
Zunanja politika Jugoslavije
je močna in dosledna
Med vsemi govori, ki so bili podani na proračunskih sejah narodne skupščine v prejšnjem tednu, je bil nedvomno najvažnejši govor zunanjega ministra dr. Jevtiča, o katerem smo že kratko poročali. V drugem delu je govoril gospod minister tudi o naši zunanji politiki. Najprej je naglasil, da sta Jugoslavija in vsa Mala antanta zvesta misli miru in Društva narodov. Lani je Italija sprožila zahtevo o preureditvi Društva narodov. Smoter je bil isti kakor pri pobudi za -dogovor štirih velikih držav: nadvlada velesil. Mala antanta je vstala proti tej in taki preureditvi, pa tudi proti dogovoru štirih.
Drugo načelo Jugoslavije je povezanost v Mali antanti, ki je dobila lani novo tesnejše ogrodje. Iz zgolj političnih teženj je prešla tudi na gospodarske. Zdaj obstaja že stalni gospodarski svet Male antante, ki pripravlja izmeno gospodarskih dobrin, ne izključuje pa iz te skupnosti drugih držav, ki se vedno lahko pridružijo.
V	Srednji Evropi in na Balkanu delamo za mir, zahtevamo pa, da zasledujejo tudi drugi enake smotre.
V	zvezi s prizadevanjem za utrditev miru je nastopil trenutek za zbližanje balkanskih narodov. K temu nas niso silile le razmere na Balkanu, temveč vsesplošni položaj. Tako smo sklenili po veliki zaslugi Nj. Vel. kralja Aleksandra prijateljsko pogodbo, tako zvani balkanski sporazum. Iste želje so nas vodile v delu za zbližanje z bratsko Bolgarijo. Zdrava bodočnost in napredek naših narodov in mir na Balkanu zahtevajo, da se slabi odnošaji izpremene tako, da se ustvari medsebojno zaupanje. Jugoslavija bo nadaljevala to politiko, ki ni naperjena proti nikomur.
Z zadovoljstvom smo ugotovili, da tudi bolgarski narod to tako razume in pozdravlja. Naša balkanska politika, osnovana na želji sodelovanja, je že stara, zato smo zmerom pripravljeni za sporazum z vsemi balkanskimi narodi. Balkanski sporazum jamči za nedotakljivost mej držav podpisnic in nepodpisnic. Podpisnice ne bodo prevzemale nobenih obveznosti proti, katerikoli balkanski državi brez poprejšnjega sporazuma z drugimi. K sporazumu pristopijo vedno lahko tudi države, ki tega še niso storile. Glavni namen sporazuma je onemogočiti na Balkanu politiko zahrbtnih prepirov in presenečenj. Nočemo biti sredstvo za izrabljanje nikogar. G. minister je omenil, da se tudi odnošaji z Albanijo izboljšujejo.
Veliko našo in tudi svetovno pozornost zaslužijo novejša prizadevanja za upostavitev Habs-buržanov v Avstriji in Madžarski. Izreči o tem besedo je naša pravica in dolžnost, ker smo delno nasledniki avstro-ogrske monarhije, ki se je na nas razbila.
Zgodovina bivše monarhije je znana. Kadarkoli se kaj poizkusi za njeno obnovo, kakor prej na Madžarskem in zdaj v Avstriji, vselej se kakor zaradi neke neizbežne usodnosti preliva kri. >Ta mora preteklosti se zato ne more več vsiliti
narodom kot up v boljšo bodočnost. Zato izjavljamo: Politika obnovitve habsburške monarhije ni in ne more biti politika pomirjenja. Ta politika je proti miru In proti redu. Kdor jo podpira, hoče narodno in mednarodno zlo.
Zdaj se sestanejo v Rimu predstavniki italijanske, avstriske in madžarske vlade. (To se je medtem že zgodilo. Op. ur.) Glede na njihove možne gospodarske in politične odnošaje je ta sestanek mednarodno važen. Po zadnjih dogodkih se je pričakoval širši politični in gospodarski
sporazum med temi tremi državami. Vse to bomo kmalu videli in dotlej moramo počakati s svojo sodbo. Glede neodvisnosti Avstrije smo imeli vedno enako mišljenje, toda mi nismo poklicani, da bi se prvi ukvarjali s to mednarodno zadevo. Gotovo pa je, da se ne sme rešiti s sta-i llšča te ali one velesile, marveč le s stališča trajnega miru in mednarodnih odnošajev.
Pri vprašanju razorožitve se je Jugoslavija trudila storiti skupaj z drugimi državami vse, da se to vprašanje reši ugodno in sporazumno. Kljub vsem naporom pa doslej ni bilo mogoče doseči neizogibne skladnosti med glavnimi silami. Ni se mogel storiti niti korak naprej. Upajmo, da bo v bodoče morda več uspehov, ki so potrebni zaradi miru. Jugoslavija lahko v zvezi s svojimi zavezniki mirno gleda v bodočnost.	,
Zložba zemljišč
Na članek v «Domovini» št. 11. z dne 15. t. m. bi imel pripomniti, da imamo v naši banovini precej kmetov, ki imajo zložena zemljišča. Nobeden pa se ne pritožuje nad tem. Vsak je zadovoljen in ponosen nato, da nima tako razkosanega zemljišča kakor drugi.
Vedno sem si želel zloženo posestvo. Mejim samo z enim sosedom, ki pride v poštev za zlo-žitev. Že pred 35 leti sem mu rekel: «Zloživa!» On pa je menil: «Naj bo tako, kakor je bilo.»
K izboljšanju kmetijskega gospodarstva sem v teku let mnogo dosegel, kolikor je bilo to odvisno od mene. Pridelek žitaric smo spravili na povprečno 20 kvintalov (metrskih stotov) na 1 ha (najmanj enkrat 10 in največ enkrat 32 kvintalov) nasproti 9 kvintalom na 1 ha povprečno v banovini. Živine je na 8.5 ha njiv in travnikov povprečno 10 glav (od 8 do 14 glav) v teži 5 kvintalov na 1 ha. Svinj 15 kvintalov na leto. Krme se pridela od 300 do 400 kvintalov na leto, od tega 60 odstotkov na njivah.
Napredek kmetijstva je odvisen nekaj od posestnika, v veliki meri pa od drugih činiteljev in od oblastev. Od tistega, kar je bilo odvisno .samo od mene, sem skoro vse dosegel, a od tistega, kar je bilo odvisno od drugih, nisem dosegel ničesar.
Treba nam je: zloženo posestvo, zmanjšanje števila parcel, ravne meje med sosedi (kjer niso naravne ovire), njive na štiri ogle. Imam eno njivo narisano v mapi z 11 ogli. 2e zdavnaj bi bil kupil sejalni stroj. Za take krpe njiv, razdeljene na sedem krajev, ni uporaben. Na dolgi njivi je manj obračanja in je obdelovanje lažje in hitrejše.
Dopisnik pravi v št. 11. «Domovine»: «Kmet ne da dobre njive, v katero so vložili že nešteti rodovi stoletja dela in gore gnoja.» To je resnica. Pašnik in nekaj njive, vse negnojeno, njivo. Pašnik in nekaj njive, vse negnojeno, mokro in v zelo slabem stanju. Ampak našo staro njivo sem podaljšal od sto na tri sto metrov dolžine. Na dokupljeni kos sem navozil v teku 20 let 400 m3 zemlje (odkopal sem doma en hrib za razširjenje podute za steljo in vozove) in 100 voz cestnega blata, kamenja in vejevja za drenažo. Prva leta vzlic močnemu gnojenju nisem imel sploh nič pridelka. Zemlja je bila bela, mrtvaška.
Zdaj je že precej bolje, a še dolgo, dolgo ne bo dosegla vrednosti in rodovitnosti spodnje njive. Ta njiva ne bo nikdar toliko vredna, kolikor so bila vredna dela za izboljšanje. Pa kaj hočemo!! Kmet opravlja marsikatero delo in pridela pogosto kakšno blago, ki mu prinaša še izgubo.
Za tako zemljo ne bi zamenjal svoje dobre za nič na svetu. Običajno pa imajo mejaši vsak nekaj dobre in nekaj slabe zemlje, in tako se to izenači.
Toča: Naše male kmetije, čeprav niso zložene, vendar posamezne parcele ne ležijo tako daleč narazen. Na en kvadratni kilometer : jiv in travnikov pride pri nas 10 do 20 in več posestnikov. Še od ene mrle njive je včasih polovica pobita, polovica pa ne. Imamo kraje, kjer je redkokdaj toča, v drugih pa je reden gost. Toča bi bila za posamezne kraje izjemni ugovor.
Opomba omenjenega dopisnika zaradi mej med njivami je dobra. Poprej smo orali čisto do meje. Ker so običajno slabi mali mejniki in sloke meje, je veliko sitnobe. Če se pusti samo eno do1 dve brazdi široka meja, se^ tam vzgaja in razširja škodljivi plevel. Že nekaj let od tega sem napravil okoli vseh njiv 2 m širok pas travnika.1 To mejo gnojim močno enkrat s konjskim gnojem (stelja, žagovina) mešancem, cestnim blatom, in gnojnico, drugo leto z apnenim prahom, tretje leto z malo umetnim gnojem. Kosimo trikrat do štirikrat za sveže krmljenje. Travniki ostanejo za sušenje. Njive so se s tem sicer zmanjšale, zato jih bolje gnojimo in obdelujemo. Končni pri-' delek na njih ni manjši kakor poprej.
Vedno se govori in piše, da je kmetijski stan steber države. Ne dosežemo pa ničesar, nobenega praktičnega napredka. Poprimimo se naj-' prej tistega, kar malo stane in lahko sami napravimo. Zemljišča lahko sami zložimo, meje med sosedi sami zravnamo. Oblastva bi nas pri tem rade volje podpirala vsestransko. Koristi zložitve presegajo v veliki meri vse nedostatke.
Nekak žalosten občutek imam, da živim med gospodarskimi otroci in slepci. Star pregovor pravi: Človek je človeku volk. Zal opazujemo, da je tudi marsikateri kmet svojemu sosedu volk. To je ena glavnih ovir, da ne napredujemo ne duševno ne gospodarsko.	Goričan.
Končna ureditev naših občin
DOPOLNITVE IN IZPREMEMBE LANSKE ZDRUŽITVE OBČIN.
Notranji minister je podpisal uredbo o pregledu združitve občin in o določitvi končnih sedežev občin v dravski banovini. Izpremembe so izvršene v srezih Celju, Gornjem gradu, Kamniku, Konjicah, Kranju, Krškem, Laškem, Litiji, Ljubljani okolici, Ljutomeru,Mariboru desnem bregu,Mariboru levem bregu, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Radovljici, Slovenjgradcu, Šmarju pri Jelšah in Dolnji Lendavi (glede izprememb v dolnje-lendavskem srezu izide posebna uredba v nekaj dneh). Izpremembe so naslednje (u. o. == upravna občina; k. o. = katastralna občina):
Srez Celje.
1.	Občini Braslovčani se priključi bivša u. o. Gomilsko brez občine Grajske vasi. Dosedanja občina Gomilsko se ukine.
2.	Iz občine Sv. Pavla pri Preboldu se izloči bivša u. o. Marija Reka (razen kraja Male Reke) ter se priključi občini Trbovljam.
3.	Ime občine Višnje vasi se izpremeni v Vojnik okolico in se vključi v njo tudi sedanja u. o. Šmartno v Rožni dolini.
4.	Občina Žalec okolica se ukine in postaneta bivši občini Petrovče in Gotovlje (brez kraja Frenge) spet samostojni občini. Gotovljam se priključi k. o. Vrbje.
5.	Občini trgu Vranskemu se priključi kraj Tršca iz dosedanje občine Vranskega okolice.
6.	Ime občine Vransko okolica se izpremeni v Tabor. Njej se priključi bivša u. o. Grajska vas iz dosedanje občine Gomilskega.
Srez Gornji grad.
1.	Ustanovi se nova občina Bočna, ki se ji priključijo k. o. Bočna, Radmirje, Šmartno ob Dreti iz bivše občine Bočne in Homec iz bivše občine Kokarij.
2.	Iz občine Gornjega grada okolice se izloči k. o. Bočna.
3.	Iz občine Ljubncga se izloči k. o. Radmirje.
4.	Občini Mozirju okolici se priključi oni del k. o. Prihove iz občine Rečice ob Savinji, ki leži na desnem bregu Savinje.
5.	Občini Rečici ob Savinji se priključijo k. o. Kokarje, Pusto polje in Pobrežje iz bivše u. o. Kokarij.
6.	Občina Zadreta se ukine.
Srez Kamnik.
1.	Občina Blagovica se ukine. Od njenega ozemlja se priključi bivša občina Blagovica ob-bini Lukovici in občina Češnjice občini Tuhinju.
2.	Ime občine Kamnik mesto se izpremeni v Kamnik.
3.	Občina Kamnik okolica se ukine. Ustanovi se nova občina Nevlje, kateri se pridele bivše upravne občine Paloviče, Nevlje (z izjemo 8 ha, ki so pripadli Kamniku) in Podhruška (brez Srednje vasi), dalje kraj Lasna iz občine Tuhinja in k. o. Gozd iz občine Kamniške Bistrice. Bivši občini Tunjice in Podgorje se priključita občini Komendi, k. o. Mekinje (brez Spodnjih Mekinj) pa občini Kamniški Bistrici.
Srez Konjice.
1. Iz občine Vitanja se izloči bivša občina Kozjak in priključi občini Mislinju, srez Slovenj-gradec.
Srez Kranj.
1.	Ime občine Smlednika-Trboj se izpremeni v Trboje.
2.	Ime občine Sv. Jošta se izpremeni v Bes-nico.
3.	Iz občine Poljan se izloči bivša u. o. Javorje kot samostojna občina Javorje.
Srez Krško.
1.	Občini Boštanju se priključi del k. o. Vrha iz občine Tržišča (šolski okoliš).
2.	Iz občine Kostanjevice se izločijo kraji Veliki in Mali ban in Rakovnik ter priključijo občini Št. Jerneju, priključijo pa se Kostanjevici kraji Gornja in Dolnja Prekopa in Gruča iz občine Št. Jerneja.
3.	Ime občine Krškega okolice se izpremeni v Leskovec pri Krškem.
4.	Ime občine Krškega mesta se izpremeni v Krško.
5.	Občina Šmarjeta se ukine. Od njenega ozemlja se priključi k. o. Zagrad občini Skoci-janu, k. o. Gorenja vas in Zbure pa novi občini
Šmarjeti—Beli cerkvi v novomeškem srezu.
^oteščan:	10
Dedinja grajskih zakladov
19.
Gospe Matilde ni bilo več na dvoru. Oditi je morala kot žrtev svoje nesrečne preteklosti z madežem ogabnega zločina. Njeno ime je ostalo zapisano v črni knjigi dvorne zgodovine.
Dogodki, ki so dvignili toliko prahu, so izginjali v pozabljenje. Kneginja si jih je izbijala iz spomina. Grofice Matilde ni bilo zanjo več na svetu.
Verjela je, da je grofica ljubila kneza, kar ni ostalo brez posledic. Vse to je bilo potrjeno z dokazi. Toda, da ji je Matilda stregla po življenju, da jo je hotela zastrupiti, tega ni mogla verjeti.
S knezom ni mnogo občevala. Julijan se ji je v bolezni nekam hladno umikal. Slutila je, da ji je zameril, ker mu je po usodnem zakritju njegove mladosti obrnila hpbet. Obžalovala je svoje trenutno razburjenje ter ga je hotela popraviti z nenadnim obiskom. Sklenila je razveseliti kneza s poročilom, da je popolnoma ozdravela. Njene nade pa so utonile v bridkem razočaranju.
Pred vrati knezove sobe je začula pritajeno šepetanje. «Nekdo je notri..je radovedno poslušala. Vedela je, da obiski na dvoru ob tem času niso običajni.
^Plemenita, jaz vas obožujem*, je čula knezovo besedo. «Vi ste zarja mojega jutra, moje
solnce, moja zvezda... O, kako pusto bi bilo brez vas na dvoru!*
Kneginja je otrpnila. Pred očmi se ji je mra-čilo.
«Ovirajo naju nasprotja, ki jih ne moreva izravnati*, je govorila Gizela, knezova oboževanka. «Najine želje se ne bodo nikdar uresničile.. .* «Pa vendar, ako hočeva... Na dvoru sta moč in oblast...*
cBodiva prijatelja, a ne izpreminjajva prijateljstva v nesrečno ljubezen .. .>
Kneginja Ana je vedela, kdo je izrekel te besede. To je bila zvijačnica, ki je očrnila grofico ter ji podtaknila hudodelstvo... Ona je zastrupila čašo njenega življenja... Tukaj je rabelj, ki jo hoče usmrtiti...
Hotela je odpreti vrata, a ni mogla iztegniti roke. Pred očmi se ji je vrtelo. Vsa omagana se je zgrudila.
Prebudila se je v objemu svoje služabnice, ki jo je spravila k zavesti. <Ali me je kdo videl?* jo je zaskrbelo.
«Nihče razen stražo, je odgovorila. «In knez?*
cUstavila sem stražo, da ga ni obvestila...* «Prav!» jo je pohvalila kneginja. «Ne pravite nikomur, kje sem se onezavestila *
Služabnica je bila vredna njenega zaupanja. Razumela je njene solze. Vedela je vse, kaj se godi na dvoru, a molčala je, da bi ne povzročila spora
6.	Občini škocijanu se priključita k. o. Krsinj vrh iz občine Tržišča in k. o. Zagrad iz dosedanje občine Šmarjete.
7.	Iz občine Tržišča se izloči k. o. Krsinj vrh in del k. o. Vrha (šolski okoliš).
Srez Laško.
1.	Občini Laškema se priključi neposredna okolica, sestoječa iz 180 parcel iz občine Sv. Krištofa in 16 parcel iz občine Marije Gradca v skupni izmeri 45 ha 38 a.
2.	Ime občine Sv. Lenarta se izpremeni v Sv. Lenart nad Laškim.
3.	Občini Trbovljam se priključijo bivša občina Marija Reka (razen kraja Male Reke) v celjskem srezu in kraj Sv. Planina in vzhodni del Sv. Urha iz občine Zagorja v litijskem srezu. Izloči se k. o. Sv. Marko in priključi občini Hrastniku—Dolu.
Srez Litija.
1.	Iz občine Zagorja ob Savi se izločita Sveta Planina in vzhodni del Sv. Urha ter priključita občini Trbovljam, srez laški.
2.	Občini Stični se priključijo Spodnja Draga iz občine Višnje gore in Velika in Mala Dobrava, Pristava, Studenec, Škrjanče in Vrhpolje iz občine Št. Vida.
Srei Ljubljana okolica.
1.	Ime občine Device Marije v Polju se izpremeni v Polje, ime občine Gornje Šiške pa v Šiško.
2.	Občini Tomišlju se priključi k. o. Jezero iz občine Preserja.
3.	Občini Igu se priključi bivša u. o. Iška loka iz občine Tomišlja in k. o. Kolo iz občine 2e-limelj.
4.	Iz občine Brezovice se izloči bivša u. o. Log kot samostojna občina Log, kateri se priključi kraj Brezje iz občine Dobrove.
Srez Ljutomer.
1. Ime občine Črešnjevci se izpremeni v Gornjo Radgono okolico.
Srez Maribor desni breg.
1.	Ime občine Jelovca-Makoi se izpremeni v Makole.
2.	Iz občine Polskave se izločijo bivša u. o. Črešujevec, Pretrež in Vrhloga in kraj Prager-sko, ki sestavljajo odslej novo občino Pragersko.
Srez Maribor levi breg.
1. Občini Jurovskemu dolu se priključi del k. o. Varde (hiš. št. 8- do 35.) iz u. o. Vičine.
Kneginja je dala duška svoji bolečini. Vrgla se je pred Razpelo in zakrila obličje z rokami.
Zunaj na hodniku so se oglasile stopinje. Plemkinja je potrkala na vrata.
cGospa ne sprejme nikogar*, jo je prestregla služabnica, kakor ji je bilo naročeno.
«Kaj ji je spet?* je strmela ošabnica. «Ali je ponovno obolela?*
Služabnica je prikimala. Dvornica je zmajala z glavo. Zdaj ni vedela, zakaj je kneginja obolela. Ali so se pokazale posledice strupa? Obšlo jo je vražje zadovoljstvo.
Ko je odhajala, je sklenila kneginjo ponovno obiskati. Svoj namen je hotela dovršiti. Knez je že obtičal v pjeni pasti. Ako umrje kneginja, tedaj ji je odprta pot do prestola.
Tisto noč je ostala služabnica pri kneginji. Sedela je ob njeni postelji in jokala.
«Zakaj žaluješ?* jo je vprašala kneginja. «Skrbi me zaradi vas>, ji je odgovorila. «Zaradi mene?* ji je ugajala njena zvestoba. «Kadar vidim Gizelo, me obide groza.. .> «Čemu?» Kneginja je zatajevala svojo bojazen. cNekaj mi pravi, da je bila grofica Matilda nedolžna... Plemkinja je bila tista, ki vas je hotela zastrupiti...»
Kneginja ni odgovorila ničesar drugega nego: «Upam, da se ne bo kaj takega več zgodilo.*
Drugo no« je odšla služabnica počivat. Oblečena se je naslonila na posteljo, da bi bila takoj pripravljena, če bi jo kneginja potrebovala.
2.	Iz občine Pesnica se izloči bivša občina Ka-niže in se priključi občini Št. Ilju v Slovenskih goricah.
3.	Ime občine Sv. Kungote v Slovenskih goricah se izpremeni v Zgornjo Kungoto.
4.	Iz občine Št. Ilja v Slovenskih goricah se izloči bivša u. o. Sladki vrh in se priključi občini Velki.
Srez Murska Sobota.
1.	Iz občine Martjancev se izloči bivša u. o. Mlajtinci in se priključi u. o. Tešanovcem.
2.	Iz občine Murske Sobote okolice se izloči bivša u. o. Gradišče in se priključi u. o. Tišini.
Srez Novo mesto.
1.	Občina Bela cerkev-Št. Peter se ukine. Ustanovi se nova občina Šmarjeta-Bela cerkev, ki sestoji iz k. o. Gorenje vasi in Zbur iz u. o. Šmarjete (srez krški), nadalje iz bivše u. o. Bele cerkve in iz k. o. Zalovič.
2.	Iz občine Brusnic se izloči kraj Potov vrh in priključi občini Šmihelu-Stopičam.
3.	Občini Mirni se priključita kraj Stara gora in grad Landšpreš iz občine Trebnjega.
4.	Občini Prečni se priključi bivša u. o. Šent-peter brez k. o. Zalovič.
Srez Ptuj.
1.	Ustanovi se nova občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, kateri se priključijo bivša občina Sv. Lovrenc (iz občine Cirkovcev), bivša občina Trnovec-Sela iz bivše občine Pobrežja in bivša občina Zgornja Pristava iz občine Pobrežja.
2.	Ime občine Vurberka se izpremeni v Grajeno.
Srez Radovljica.
1.	Iz občine Krope se izloči bivša u. o. Ovsiše kot samostojna občina.
2.	Iz občine Ribnega se izloči bivša u. o. Lan-covo in priključi občini Kropi.
Srez Slovenjgradcc.
1.	Občini Misli uju se priključi bivša u. o. Kozjak iz občine Vitanja (konjiški srez) in k. o. Završe iz občine Velenja.
2.	Iz občine Velenja se izločita tudi bivši u. o. Št. Ilj_ pri Velenju in Sv. Andraž kot samostojna občina Ložnica pri Velenju.
Srez Šmarje pri Jelšah.
1. Iz občine Podčetrtka se izločita bivši u. o. Sedlarjevo in Irneno kot nova občina Sedlarjevo,
kateri se priključita tudi bivši u. o. Lastnic iz občine Sv. Petra pod Svetimi gorami in Buče iz občine Kozjega.
2. Iz upravne občine Šmarja pri Jelšah se izloči kot samostojna občina bivša u. o. Šmarje pri Jelšah trg; ime občine Šmarja pri Jelšah se izpremeni v Šmarje pri Jelšah okolica.
IMENA IN SEDEŽI OBČIN.
Obenem s pregledom združitve občin v dravski banovini je notranji minister s posebno uredbo določil tudi končne sedeže občin. Sedeži so naslednji (koder se sedež občine ne sklada z njenim imenom, je naveden v oklepajih:
Srez Brežice.
1. Artiče, 2. Bizeljsko (Spodnja Sušica),
3.	Blanca, 4. Brežice, 5. Dobova, 6. Globoko, 7. Kapele, 8. Pišece, 9. Pleterje (Zdole), 10. Pod-sreda (Poklek-Gorjane), 11. Rajhenburg (začasno Senovo), 12. Sevnica, 13. Sromlje, 14. Videm, 15. Zabukovje, 16. Zakot (Sv. Lenart).
Srez Celje.
1. Braslovče, 2. Celje okolica, 3. Dobrna,
4.	Dramlje, 5. Griže, 6. Gotovlje, 7. Polzela, 8. Pe-trovče, 9. Sv. Jurij pri Celju trg, 10. Sv. Jurij pri Celju okolica, 11. Sv. Pavel pri Preboldu, 12. Sveti Peter v Savinjski dolini, 13. Škofja vas, 14. Teharje, 15. Tabor (Sv. Jurij), 16. Velika Pirešica, 17. Vojnik trg, 18. Vojnik okolica (Vojnik), 19. Vransko, 20. Žalec.
Srez Črnomelj.
1. Adlešiči, 2. Črnomelj mesto, 3. Črnomelj okolica, 4. Dragatuš, 5. Semič, 6.'Stari trg, 7. Vinica.
Srez Dravograd.
1. Brezno, 2. Črna, 3. Dravograd, 4. Guštanj,
5.	Marenberg, 6. Mežica, 7. Muta, 8. Prevalje,
9.	Ribnica na Pohorju, 10. Vuhred, 11. Vuzenica.
Srez Gornji grad.
1. Bočna, 2. Gornji grad mesto, 3. Gornji grad okolica, 4. Ljubno, 5. Luče, 6. Mozirje trg, 7. Mozirje okolica, 8. ltečica ob Savinji, 9. Solčava,
10.	Šmartno ob Paki.
Srez Kamnik.
1. Dob, 2. Domžale, 3. Homec (Preserje), 4. Ihan, 5. Kamnik, 6. Kamniška Bistrica (Stahovica), 7. Komenda, 8. Lukovica, 9. Mengeš,
Svetilka, viseča s stropa v spalnici kneginje, je motno brlela. Gospa je počivala v nemirnem spanju.
Tedaj so se skoro neslišno odprla vrata. Vstopila je Gizela in lezla po prstih proti postelji. «Spi!> je opazovala svojo žrtev. Njeno oko se je zapičilo v čašo, ki je stala na mizi.
Kneginja je odprla oči in pogledala po sobi. Predramil jo je rešilni angel.
«Kaj delate tukaj?» je k.-iknila plaho in sedla na postelji.
«Posetiti sem vas prišla.) Hinavka je bila pripravljena na odgovor. «V skrbi sem zaradi vašega zdravja.)
Kneginja je pozvonila.
Prihitela je služabnica in ji poljubila roko. Ko je zagledala dvornico, se je prestrašila.
Gospa je velela služabnici: «Povejte moji dvor-nici, da ni dovoljeno prihajati ponoči v mojo spalnico. Recite ji, naj se takoj odstrani.)
Plemkinja je prebledela. Takega udarca ni pričakovala, čeprav ga je zaslužila.
«Tako mi plačujete mojo skrbnost), je izrekla odhajaje. «Nikdar več ne prestopim praga vaše sobe.)
Kneginja ji ni odgovorila. Služabnici je velela, naj zaklene vrata. Tisto noč ni več zatisnila očesa.
Sklenila je, da bo drugi dan obiskala kneza ter mu povedala svoje mnenje.
Toda knez jo je prehitel. Prišel je sam brez običajnega spremstva. Gospa je namignila služabnici. nai se odstrani.
«Namenjena sem bila k tebi), ga je sprejela s pritajeno nejevoljo. «Tako mi je prihranjena pot v tvoje stanovanje, kjer bi te bila lahko motila ...)
Knez je osupnil.' «Ana! jo je poklical po imenu.
«Slišala sem na svoja ušesa», je nadaljevala. «Komu so veljale tvoje sladke besede?)
«Ti si prisluškovala ... Sramota za tvoje dostojanstvo ...»
«Čula sem po naključju ... Hotela sem te obiskati ...)
«Tvojemu opazovanju naj sledi moje odkrito priznanje. Resnica je, da nh je plemkinja Gizela jako draga oseba... Tega ne morem pa tudi nočem tajiti...»
«Tvoja odkritosrčnost mi ugaja», se mu je pomilovalno nasmehnla. «Nisem te napačno sodila ...)
Knez je dejal ponosno: cNajvišji oblastnik v deželi ne sme lagati. Nisem se prišel zagovarjat; plemkinja je namreč silno užaljena, ker si ji pokazala vrata.. .>
«Torej si prišel po zadoščenje? Zares, častno opravilo! Pa dovolj o tej zadevi. Načela bom drugo poglavje. Grajska nečakinja, ali, če hočeš naša dvornica je bila tista, ki me je zastrupila čašo ... In sinoči je hotela ponoviti svoje zlobno dejanje. ..)
«Kje imaš dokaze? To je krivična obdolži-tev!»
«Resnica je očitna ... Grofica je nedolžna ... i Ona zasluži zadoščenje... Gizela ima na vesti
10. Moravče, 11. Motnik, 12. Nevlje (Vrhpolje), 13. Trojane (Št. Gotard), 14. Trzin, 15. Tuhiij (Šmartno v Tuhinju), 18. Vodite.
Srez Kočevje.
1. Dolenja vas, 2. Fara, 3. Kočevje mesto, 4. Kočevje okolica, 5. Kočevska Reka, 6. Kopriv-n;k, 7. Loški potok. 8. Mozelj, 9. Ribnica trg, 10. Ribnica okolica, 11. Sodražica, 12. Stari log, 13. Velike Lašče, 14. Videm-Dobrepolje (Videm).
Ali ste že kdaj pomislili, koliko ur svojega življenja se mora gospodinja ubijati s pranjem perila? Kako silno težavno je bilo to delo, ko je morala gospodinja perilo še mencati in otepati!
Dandanašnji ni več treba, da bi se s pranjem perila tratile moči in čas, zakaj dandanes imamo Radion. Schichtov Radion prihrani gospodinji delo.
Ne muči se!
SCHICHTOV
Src z Konjice.
1. Konjice trg, 2. Konjice okolica, 3. Loče, g. Oplotnica, 5. Tepanje, 6. Vitanje, 7. Zreče.
Srez Kranj.
1. Besnica (Zgornja Besnica), 2. Cerklje, 3. Je-Eersko (Zgornje Jezersko), 4. Kovor, 5. Kranj, 6. Križe, 7. Naklo, 8. Preddvor, 9. Predoslje (Primskovo), 10. Stražišče, 11. Sv. Ana (Plaz), 12. Trboje, 13. Sv. Katarina (Slap), 14. Šenčur (Visoko), 15. Tržič.
Izpostava Škofja Loka: 1. Javorje, 2. Oselica (Treblja), 3. Poljane, 4. Selca, 5. Sorica, 6. Stara Loka, 7. Škofja Loka, 8. Trata (Gorenja vas),
9.	Zminec (Puštal), 10. Železniki.
Src z Krško.
1. Boštanj, 2. Čatež (začasno Čatež), 3. Kostanjevica, 4. Krško, 5. Leskovec pri Krškem, 6. Mokronog, 7. Radeče, 8. Raka, 9. Studenec,
10.	Sv. Jurij pod Kumom, 11. Sv. Križ pri Kostanjevici, 12. Škocijan, 13. Št. Janž, 14. Št. Jernej, 15. Št. Rupert, 16. Trebelno, 17. Tržišče, 18. Velika Dolina.
Srez Laško.
1. Hrastnik-Dol (Dol), 2. Jurklošter, 3. Laško, 4. Zidani most (Loka), 5. Marija Gradec (Laško), 6. Sv. Krištof (Laško), 7. Sv. Lenart nad Laškim, 8. Trbovlje.
Srez Litija.
L Kresnice, 2. Krka (Videm), 3. Litija, 4. Pol-Šnik, 5. Stična, 6. Sv. Križ pri Litiji, 7. Šmartno pri Litiji, 8. Št. Lambert, 9. Št. Vid pri Stični, 10. Trebeljevo (Velika Štanga), 11. Vače, 12. Veliki Gaber, 13. Višnja gora, 14. Zagorje ob Savi.
Srei Logatec.
1. Begunje, 2. Bloke (Nova vas), 3. Cerknica, ti. Dolenji Logatec, 5. Gorenji Logatec, 6. Ho-tederšica, 7. Lož, 8. Planina, 9. Rakek, 10. Rovte, >11. Stari trg, 12. Ziri.
Srez Ljubljana okolica.
1. Borovnica, 2. Brezovica, 3. Dobrova, 4. Do-brunje, 5. Dol (Beričevo), 6. Grosuplje, 7. Horjul, 8. Ig, 9. Jezica, 10. Log, 11. Medvode, 12 Moste, 13. Polhov gradeč, 14. Polje (D. M. v Polju), 15. Preserje, 16. Rudnik, 17. Šiška (Zgornja Šiška), IS. Šmarje, 19. Št. Jurij, 20. Št. Vid nad Ljubljano, 21. Tacen, 22. Tomišelj, 23. Vič, 24. Vrhnika, 25. Zelimlje.
Srez Ljutomer.
1. Apače,. 2. Cezanjevci (Kamenščak), 3. Gornja Radgona, 4. Gornja Radgona okolica, 5. Kri-ževci, 6. Ljutamer mesto, 7. Ljutomer okolica, 8 Mala Nedelja, 9- Negova, 10. Slatina Radenci,
11.	Sv. Jurij ob Ščavnici, 12. Štrigova, 13. Trbe-govci, 14. Veržej.
Srez Maribor desni breg. 1. Fram, 2. Hoče (Spodnje Hoče), 3. Limbuš, 4. Makole, 5. Pobrežje, 6. Podvelka, 7. Polskava (Zgornja Polskava), 8. Poljčane (Pekel), 9. Pra-gersko, 10. Rače, 11. Ruše, 12. Slovenska Bistrica mesto, 13. Slovenska Bistrica okolica, 14. Studenci, 15. Sv. Lovrenc na Pohorju, 16. Šmartno na Pohorju.
Srez Mariboru levi breg.
1. Cerkvenjak, 2. Duplek (Zgornji Duplek),
3.	Jakobski Dol (Zgornji Jakobski Dol), 4. Jurov-ski Dol (Sv. Jurij v Slovenskih goricah), 5. Kamilica, 6. Korena, 7. Košaki, 8. Pesnica (Na Ranči), 9. Selnica ob Dravi, 10. Senarska (Sv. Trojica v Slovenskih goricah), 11. Sv. Križ pri Mariboru,
12.	Zgornja Kungota, 13. Sv. Marjeta ob Pesnici,
14.	Ščavnica, 15. Št. Ilj, 16. Št. Lenart v Slovenskih goricah, 17. Velka (Marija Snežna), 18. Voličina (Št. Lenart v Slovenskih goricah).
Srez Metlika.
1. Gradac, 2. Metlika mesto, 3. Metlika okolica,
4.	Radatoviči.
Srez Murska Sobota.
1. Bodonci, 2. Cankova, 3. Gornja Lendava,
4.	Gornja Slaveča, 5. Gornji Petrovci, 6. Križevci, 7. Kupšinci, 8. Mačkovci, 9. Martjanci, 10. Murska Sobota, 11. Murska Sobota okolica, 12. Pertoča,
13.	Prosenjakovci, 14. Puconci, 15. Rogaševci, 16. Strukovci, 17. Šalovci, 18. Tešanovci, 19. Tišina.
Srez Novo mesto.
1. Brusnice, 2. Črmošnjice, 3; Dobrnič, 4. Dvor,
5.	Hinje, 6. Mirna, 7. Mirna peč, 8. Novo mesto, 9. Prečna (Bršlin), 10. Šmarjeta,-Bela Cerkev (Šmarjeta), 11. Šmihel-Stopiče (Kandija), 12. Toplice, 13. Trebnje, 14. Velika Loka (Sv. Lovrenc),
15.	Zagradec, 16. Žužemberk.
Srez Ptuj.
1. Breg, 2. Cirkovci, 3. Dornava, 4. Drbetinci (Sv. Andraž), 5. Gorišnica, 6. Grajena, 7. Hum (Pušenci), 8. Ivanjkovci, 9. Juršinci, 10. Kog, 11. Koračice, 12. Leskovec, 13. Majšperk, 14. Mar-
kovci, 15. Ormož, 16. Osluševci (Podgorci), 17. Pobrežje (Sv. Vid), 18. Podlehik (Stanošina), 19. Ptujska gora, 20. Rogoznica, 21. Slovenja vas (Zlatoličje), 22. Središče, 23. Sv. Barbara v Halozah, 24. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 25. Sv. Miklavž, 26. Sv. Urban, 27. Trnovska vas, 28. Velika Nedelja, 29. Zavrč.
Srez Radovljica. 1. Bled (Grad), 2. Bohinjska Bistrica, 3. Bohinjska Srednja vas, 4. Brezje, 5. Breznica, 6. Dovje-Mojstrana (Mojstrana), 7. Gorje (Zgornje Gorje), 8. Jesenice, 9. Koroška Bela, 10. Kranjska gora, 11. Kropa (Kamna gorica), 12. Lesce, 13. Ovsiše (Podnart), 14. Radovljica, 15. Rateče, 16. Ribno.
Srez Slovenjgradec.
1. Ložnica pri Velenju, 2. Mislinje (Straža),
3.	Pameče, 4. Podgorje, 5. Slovenjgradec, 6. Šmartno pri Slovenjgradcu, 7. Šoštanj mesto, 8. Šoštanj okolica (Družmirje), 9. Topolšica, 10. Velenje.
Srez Šmarje pri Jelšah.
1. Kozje, 2. Pilštanj, 3. Planina pri Sevnici,
4.	Podčetrtek, 5. Ponikva, 6. Pristava, 7. Rogaška Slatina, 8. Rogaška Slatina okolica, 9. Rogatec, 10. Sedlarjevo, 11. Slivnica, 12. Sv. Peter pod Svetimi gorami, 13. Šmarje pri Jelšah trg, 14. Šmarje pri Jelšah okolica, 15. Zetale, 16. Zusem (Loka).
Politični pregled
V četrtek je prispelo v Beograd
nemško odposlanstvo za pogajanja glede trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo.
Nemško odposlanstvo vodi ministerialni direktor g. Sarnow, ki je dal našim novinarjem na njihova vprašanja več odgovorov. Najprej se je g. Sar-now zahvalil za prisrčen sprejem, ki so ga nemškemu odposlanstvu priredili v Beogradu, potem pa je izjavil, da je nemško odposlanstvo iskreno pripravljeno in navdahnjeno z željo, da sklene z Jugoslavijo trajen trgovinski sporazum. Dalje je izrazil upanje, da se bodo odnošaji med obema državama v korist obeh držav vedno bolje razvijali. Glede zaposlitve jugoslovenskih delovnih sil v Nemčiji in nemških v Jugoslaviji je g. Sar-now naglasil nado, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno.
•vse, kar je Matilda pretrpela po krivici.. .*
«Kneginja, tvoj sum ni upravičen ali pa si napačno poučena ...»
«0 meni lahko misliš, kar hočeš. Samo dovoliti mi moraš, naj jo sodim po svoje..
«Pravica zahteva, naj jo branim. Plemkinja miora prejeti zadoščenje.*
Kneginja se je uprla: «Jaz pa zahtevam, naj (plemkinja izgine z dvora .. .*
«Ne morem ustreči*, je odklonil njeno željo. KTo se ne bo nikdar zgodilo.*
«Dam ti na izbiro: odstrani plemkinjo ali pa >se umaknem jaz*, je zahtevala odločno. «Jaz ali ona.. .*
Takega sklepa se knez ni bil nadejal. Dejal je ipoparjen: «Upam, da ne pojdemo tako daleč...* «Jaz ali ona!* je ponovila s krepkim glasom. r«To se pravi, da pojdem jaz, ako ostane ona.. .* «Kam pojdeš?» jo je ustavil. «Smešno je tako r govorjenje.*
«Odloči! Torej jaz ali ona!* «Gizela mora ostati... Ona ne bo zapustila dvora.. .*
«Potem pa zbogom!* se je poslovila, clzrekla sem poslednjo besedo.*
Kneza je potrlo. <Pomisli, kaj poreče javnost*, jo je hotel oplašiti. «Nikar mi ne napravi te sramote!*
«Javnost naj izve, zakaj odhajam ... Kneginja je ostala pri svojem sklepu. Nobeno prigovarjanje je ni omajalo.
Ko je odšel knez, je naročila služabnici, naj pripravi prtljago. «Pa hitro!* je dostavila «Nocoj bova odpotovali.*
Služabnica je pričela milo ihtetl.
«Ne jokaj! Ti me boš spremila tja, kjer bom izkušala pozabiti vse, kar sem doživela. Tukaj nimam več obstanka*
Služabnica je uredila vse, kar je bilo potrebno za potovanje. Kneginja je ostala ves dan v sobi ter se ni od nikogar poslovila. Ko se je zmračilo, sta odpotovali.
20.
Zasmehljalo se je krasno majsko jutro. Okolica se je še hladila v jutrnji senci, samo gradič ob jezeru so zlatili žarki vzhajajočega solnca.
Grof Jerman je odprl okno in gledal v dolino. Pred dnevi je prispel s potovanja ter se nastanil v svojem gradu. Tukaj je hotel izlečiti svojo rano, ki se mu drugod ni mogla zaceliti.
V dolini pod gradičem se je ustavila krasna kočija s knežjim grbom. Izstopila je kneginja s spremljevalko. Zavili sta navzgor proti gradu. Pred njima je stopal voznik, ki je potrkal na vrata.
Oskrbnik Matija je odrinil železne zapahe. Spoznal je kneginjo ter jo spoštljivo pozdravil.
Grof je prihitel na dvorišče in poljubil kire-ginji roko. Povedel jo je v najlepšo sobo, ki je bila namenjena odličnim gostom. Voznik in služabnica sta ostala pri oskrbniku.
«Prišla sem zaradi grofice*, je začela kneginja Ana, ko je sedla v naslanjalo. «Prosim vas odkrite besede.*
Grof se je vdano priklonil. «Z Matildo bi rada govorila. Povedali so mi, da je tukaj... Dovolite, naj ji izrazim svoje sočutje .. .*
« Visokost, vaša želja mi je sveta. Vendar.. .* «Gospa trpi, česar ni zrslužila ... Preostri ste bili v svoji obsodbi... Dovolite mi, naj jo obiščem in potolažim .. .*
Plemeniti želji grof ni mogel odreči. Povedel jo je navzdol po kamenitih stopnicah do nizkih vrat, okovanih z železjem.
«Odpritel* je velela gro'u, ki je iskal ves zmeden ključa po žepih.
Vstopila sta v tesno ječo. Grofica je stala ob okencu, odkoder se je videl košček jezera. Ob pogledu na kneginjo so jo oblile solze.
«Vi ste tukaj!* Tudi kneginja se je zasolzila.
' Matilda ni mogla govoriti. Dušilo jo je pritajeno ihtenje.
Kneginja je namignila grofu, naj se odstrani. Ko ji je ugodil; je stopila h grofici ter ji stisnila desnico.
cSmilite se mi*, jo je milovala. «Take kazni pač niste zaslužili.*
Odgovorila ji je z bridkim nasmeškom: *Kdo>-je grešil, se mora pokoriti.. .*
«Kaj, vi potrjujeje svojo obsodbo? Ali ne čutite, da se vam godi krivica? Vi niste tista, ki
Vročina,
utrujenost in bolečine so prvi znaki gripe! V tem slučaju je potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo in da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen.
BAYER VE, KAJ POMAGA!
TA B LET
»•«- ►/uoePA.k c Z^a ou. o** "iiiH r*i IIZ u.u i«n
V Rimu so se te dni sestali
ministrski predsedniki Italije, Avstrije in Madžarske, Mussolini, dr. Doiiiuss in Gombos,
da Li se posvetovali o sodelovanju pri gospodarski obnovi podunavskih držav. Pri tem so poudarjali, da ta posvetovanja niso naperjena proti Mali Antanti in Nemčiji. Med vsemi tremi državniki je bil naposled sklenjen dogovor, tako zvani rimski sporazum, ki pa se nanaša za enkrat samo na priprave za gospodarsko sodelovanje. Iz vsega poteka posvetovanj se jasno vidi, da sporazum brez Male antante ne more imeti praktičnega uspeha.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: voli: debele klavne 2.50 do 3.50, plemenske 1.50 do 2.50, menski 3.50 do 3.75, za klanje 3 do 3.75; krave: deble klavne 2.50 do 3.50, plemenske 1.50 do 2.50, klobasarice 1.50 do 2, molznice in breje 2 do 2.50; mlada živina 2.75 do 4; teleta 4 do 6 Din. Cene . mesu so bile: vdovskemu I. g do 10 Din, II. 6 do 8 Din, bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletini I. 10 do 14 Din, teletini II. 8 do 10 Din in sveži svinjini 10 do 16 Din za kilogram.
VINO. Kakor poročajo iz Vršca, so cene vinu navzlic mirni kupčiji čvrste. Cene so sedaj naslednje: za letnik 1932: običajna bela vina (10 do 13 stopinj Maliganda) 3.50 do 4 Din, sortna vina 4 do 6 Din; letnik 1933: običajna bela vina (slankamenka in dinka) z 8 do 9 stopinjami 2.50 do 2.70 Din, z 9 do 10 stopinjami 2.70 do 2.90 Din, z 10 do 11 stopinjami 2.90 do 3.10 Din, z 11 in pol stopinje 3.25 Din, navadna rdeča vina (portu-galka, kadarka) z 9 do 11 stopinjami 2.60 do 3.10 Din, otelo 2.10 do 2.50 Din, sortna vina z 10 do 12 stopinjami 3 do 4.25 Din.
Sejmi
25.	marca: Cankova;
26.	marca: Mirna peč, Moravče, Dobrova, Višnja gora, Teharje, Poljčane, Dobova, Lukovica, Litija, Dole pri Litiji, Horjul, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Rakičan;
me je hotela zastrupiti... Resnica se je izkazala .. .>
<Ali že veste?» je vzkliknila v trenutnem po-zabljenju svoje usode. «Tako se je uresničila moja edina želja...»
«Naključje me je privedlo do razkritja... Slišala sem na svoja ušesa ...»
«In knez?} ji je pretrgala besedo.
•sZasužnjila je njegovo voljo... Časti jo kot malika...»
Grofico je užalostilo. «Ali vam nisem pravila?} ji je zbujala spomine. «Zato sem hotela oditi z dvora, ker sem vedela, kaj se bo zgodilo.}
«Poglejte, milostiva!» je rekla zmagujoče. «Danes sem odpotovala ...}
cln priležnica je ostala», je grofica poudarila s studom. «Visokost, niste prav ravnali.}
«Dala sem mu na izbiro, pa se je odločil za Gizelo.. .>
cSramota! Najvišji oblastnik se je dal tako lahkomiselno preslepiti. Pa od osebe, ki ima na vesti še mnogo drugih grehov...»
Kneginja jo je gledala z začudenjem.
Matilda ji je pojasnila: «Plemkinja ni prava dedinja grajskih zakladov. Preslepila je starega graščaka Roberta, da jo je spoznal za svojo nečakinjo ter napravil oporoko.. .>
«Ni mogoče!> je presenetilo kneginjo, ki o tem še ni bila poučena.
27.	marca: Dolnja Lendava, Spodnja Kostrivnica, Črnomelj, Šmartno pri Litiji;
28.	marca: Nadlesk, Studenec pri Sevnici;
29.	marca: Stična, Sv. Marija v Jarenini, Laško, . Rajhenburg;
30.	marca: Sv. Gothard (Brdo);
31.	marca: Slovenjgradec.
Vrednost denar««
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28'5 %): 1 nizozemski goldinar za 23'11 do 23'23 Din; 1 nemško marko za 13 61 do 1372 Din; 1 angleški funt šterling za 175 do 176 Din; 1 ameriški dolar za 34 05 do 34 33 Din; 100 francoskih frankov za 225 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 144 Din; 100 italijanskih lir za 294 do 296 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9'25 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 317 Din.	____
iCratke vesti
= Pregled in žigosanje mer. Minister za trgovino in industrijo je na osnovi zakona o meral
«Visokost, to je resnica! Oglasila se je namreč prava dedinja, kateri so odrekli vse pravice. Strežejo ji celo po življenju .. .>
«Moj Bog!} Kneginja se je zgrabila za glavo. «Ali ni nikogar, ki bi ji pomagal}*
«Moj sin Milan je odpotoval v tujino po dokaze. Pa se še menda ni oglasil...»
Kneginja se je ozrla proti nebu z željo: «Bog naj ga varuje!}
«Milan je njen zaročenec}, je omenila grofica. «Ako se ne vrne, bo ostala ubožica sama na svetu...»
«Vem, kdo je Milan...» je namignila kneginja. «Po obrazu je podoben knezu, svojemu očetu.. .>
«Nikogar se ne sramujem zaradi tepta. Visokost, samo vi mi odpustite!}
«Milostiva, vse je pozabljeno in odpuščeno. Z Julijanom še takrat nisva bila poročena. Plemkinja je hotela zasejati razdor ter mi je vse to natvezila iz zlobnega namena. Vi niste krivi; grešil je oni, ki vas je zapeljal.}
cVisokost, poznam plemenitost vašega srca, toda tolike naklonjenosti nisem pričakovala. Tako ne more govoriti človek, marveč angel...} Grofica je zgrabila njeno roko ter jo močila z vročimi solzami.
«Vem, zakaj trpite>, jo je dobrila kneginja Ana. «Zato, ker ste izpovedali resnico. Ta zavest naj vam sladi trpljenje. Volja, ki vam 3 naložila kazen, je močna, a vi ste še močnejši.*
izdal odlok, po katerem se člen 7. uredbe o pregledu in žigosanju meril izpremeni tako-le: Roki, v katerih je treba napraviti in ponoviti pregled in žigosanje znašajo: 1.) dve leti za merila dolžine in debeline, za priprave za merjenje dolžine in površine, za merila za tekočine, votlinska merila in priprave za merjenje materijala za uteži, tehtnice in taksametre; 2.) za vodomere, plino-mere in tokomere bo osrednja uprava za mere ob priliki odobravanja posameznih fabrikatov na podlagi preizkušnje sistema ugotovila od primera do primera roke, v katerih bo treba dotični aparat predložiti v pregled in žigosanje; ti roki pa ne morejo biti večji nego tri leta za vodomere, pet let za plinomere, deset let za mokre plino-mere in pet let za tokomere.
= Blagajniški posli pri občinah. Banska uprava je izdala okrožnico občinam dravske banovine (razen Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja), v kateri odreja glede na zadevne predpise, da morajo v vseh občinah dravske banovine najkasneje z novim proračunskim letom (1. aprila) prevzeti posle občinskih blagajnikov po pravilu člani občinske uprave, ki jih za to določi občinski odbor, razen v občinah, kjer opravljajo občinske blagajniške posle zato nastavljeni občinski uradniki.
«Visokostb Matilda je vdano prekrižala roke na prsih. «Moja edina želja je ta, da bi se vrnil Milan in razkril sleparstvo. Upanje v pravico me utrjuje v trpljenju. Predrznica mora biti vržena s prestola ...}
«Bog naj vas usliši, milostiva!} «Deklica, katero so tako sramotno ponižali, mora priti do veljave Dediščino ji morajo vrniti. Milan ne b ~">ehal...}
«Kje je z«, j tista deklica?} je vprašala kneginja.
«Skriva se pred zalezovanjem pošastnice, ki jo hoče ugonobiti.}
«Gorje ji, kadar bo napočil dan plačila!} «Tudi knez bo obžaloval svoje zmote}, je vedela grofica.
cMidva sva opravila}, je odvrnila kneginja. cZiveti hočem v miru, zato odhajam ...} «Kam odhajate?} je dahnila Matilda. <cV samoto, kjer bom trpela in molčala...» «Tedaj se ne vidiva nikdar več}, se je užalilo grofici.
«Kdo ve, Matilda.} Kneginja je iztegnila roke ter jo tesno objela. «Zbogom, sestrica! Spominjala se vas bom vsak dan, tudi vi me ne pozabite. Ostaniva v duhu združeni, zakaj slična je najina usoda...}
Potem ji je zastala beseda. Noge so se ji tresle in šibile, ko je odhajala iz ječe.
Nikdar ne sme biti občinski blagajnik predsednik občine sam, ker je on nakazovalec in ker je dolžan enkrat na mesec pregledati poslovanje občinskega blagajnika in ugotoviti stanje občinske blagajne.
DOPISI
LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi v nedeljo 25. t. m. tečaj (praktičen) v sadovnjaku ge. Ane Stajnkove pri opekarni. Pokazalo se bo pravilno sajenje, obrezovanje in negovanje dreves. Zače-•tek po osmi maši ob tretji četrti na devet. — jVljudno vabljeni tudi nečlani!
i SV. KATARINA NAD TRBOVLJAMI. Pri nas
:So ustanovili podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pri tej priliki je predaval nadzornik g. Andrej Škulj iz Ljubljane o pomladnem delu v sadovnjaku in o pomenu sadjarstva. Njegovo temeljito predavanje je ljudem tako ugajalo, da so potem govorili: «Tega gospoda bi ^poslušal ves dan, tako lepo in resnično govori.» •Za predsednika nove podružnice je bil izvoljen posestnik g. Kovačec-Potokar, za tajnika pa šol-Iski upravitelj g. Jurčec. Ostali odborniki so v »večini mladi in delavni posestniki. K novi podružnici je takoj pristopilo 42 članov, kar je za majhno gorsko naselje zelo mnogo. Uspehi se že kažejo. Povsod se gibljejo, povsod snažijo in Obrezujejo do sedaj precej zanemarjeno sadno '^drevje.
ŠMARTNO NA POHORJU. Predzadnjo nedeljo smo obnovili sokolsko četo. Izvoljeni so tbili v odbor: starosta Podvršnik Anton, podsta-rosta Furman Slavko, načelnik Strnad Rudolf, tajrifca Slavica Potiskova in blagajnik Furman HLeopold. Odbor nam je jamstvo, da bo sokolska 'četa lepo napredovala. — Odkar nam je dolgoletni zaslužni g. Rems nehal orglati, je nastopil res pravi postni čas v naši cerkvi. — Organizacija JNS bo imela v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne sestanek v osnovni šoli.
ZAGORJE OB SAVI. Dosedaj se je v občinski kuhinji dnevno dajalo okrog'150 do 180 porcij brezposelnim in nekaterim ubogim. Ker pa je okrog 140 brezposelnih dobilo zaposlitev pri javnih delih, je občinska uprava sklenila opustiti ob koncu meseca javno kuhinjo.	<
™ DVA ČLOVEKA
«Marelice lepo cveto. Če ne bo nobene nočne slane več, bodo imenitno obrodile. Da sem jih zasadila, je bilo takrat zelo pametno. Seveda nisem mislila biti pametna, ampak le koristiti sem si hotela. Za pametnost nisem prav nič nadarjena. To pa nič ne škoduje. Pametni ljudje v dolini me zdaj posnemajo; še celo graščaki. Le grof z Enne ne. Njemu se taka novotarija ne zdi vredna njegovega starega imena. Možaku pač ni mogoče pomagati. Staro in trhlo, ki ne mi^a ter ne dela ncvega in krepkega, naj v božjem imenu samo v sebi razpade, razkroji naj se in konča... Pred kratkim je spet kupil neki laški kmet njivo za turščico od grajskega imetja in si na njem sezidal hišo. Mi sami dajemo svojo lepo deželo Tirolsko najhujšim sovražnikom; saj to so ljudje od tam spodaj. Mojo Platterjevo domačijo sme dobiti samo pravi Tirolec. Rajši naj bo Nemec, kakor bi imel le kapljico laške krvi v svojih žilah! Že kapljica lahko postane nekoč za nas krvava grešna povodenj, ki bo v njej utonila vsa Tirolska... On pa je ostal v Rimu!*
Tedaj so prišle njene misli spet tja, kjer je krožila njena ponosna duša kakor kraljevski orel okoli vrha Schlerna.
V Briksenu so mlado gospodarico Platterjeve domačije zelo pozdravljali: bolj spoštljivo kakor
DOMAČE NOVOSTI
*	Delegatski zbor Narodne strokovne zveze se
je vršil v ponedeljek v Ljubljani in pokazal, da je ta delavska organizacija prav delavna in da je zato tudi dosegla že lepe uspehe. Vodil je zbor predsednik g. J u v a n. Iz poročila tajnika gospoda Krav osa povzemamo, da šteje Narodna strokovna zveza že 51 podružnic in 18 pripravljalnih odborov. Tajnik je poročal tudi o vsem delu, ki ga je organizacija storila v prid delavstvu, potem o stanju brezposelnosti v naši državi in o volitvah v Delavsko zbornico, pri katerih je zbrala NSZ na svojih listah 12.700 glasov (nasproti 8000 glasovom pri prejšnjih volitvah) in dobila 15 mandatov. Po sprejetju resolucije in blagajniškem poročilu g. S t o p a r j a so se vršile volitve in so bili izvoljeni: v izvršni odbor: predsednik Juvan, podpredsednika dr. Bohinjec in Bajt, tajnik Kra-vos, tajnikov namestnik dr. Alujevič, blagajnik Rupnik; v širši odbor pa: Tavčar, Varšek. Am-brožič, Malin, Šimenc iz Ljubljane, Štruc iz Trbovelj, Sedlar iz Zagorja, Vojska in Saje iz Maribora, Kralj z Javornika, Babič iz Loke pri Zid. mostu, Nadižar iz Litije, Blažek iz Ptuja, Brilej s Senovega, Zerjal iz Kranja, Knez iz Hude jame, Rešek iz Hrastnika, Kavčič iz Stražišča, Vltavsky iz Celja, Kopač iz Medvod, Zupan in Markovič z Jesenic, Trkuč za cestne železničarje, Galjot, Vižin-tin in še dva zastopnika za zidarje, Luznar za dimnikarje in še en zastopnik iz Guštanja. Prav tako soglasno je bilo izvoljenih pet članov nadzornega odbora.
*	Poziv usmiljenim srcem. Banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejni-cah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno zaradi velike bede ali pa zaradi brez-vestnosti staršev, odnosno svojcev zapuščeni. V sedanjih hudih gospodarskih razmerah je pa pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da banska uprava s svojimi omejenimi sredstvi nikakor ne more nuditi vsem tem sirotam potrebne oskrbe. V mnogih primerih pa želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, in taki, katerim so lastni otroci dorasli ali pomrli, ali pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po lastni izbiri v brezplačno
oskrbo ali pa celo za svojega. Dobrotniki, ki bi
zaupno in prijazno. Mnogi so obstajali, gledali z ugodjem za lepo vprego in njeno voznico ter premišljali:
«Zakaj se še zmeraj sama vozi skozi življenje? Saj je še mlada, srce ima v prsih kakor druge ženske. Samo med najboljšimi bi ji bilo treba izbirati: med moškimi, ki ne bi odbili naše plemenite gospodične. Toda Platterjevi se nihče ne zdi dovolj vreden. Brhka je in pametna kakor nobena druga v deželi; toda tudi nobena druga ni tako ponosno in stroga.*
Kadarkoli se je vozila Judita v Bnksen — to je storila samo tedaj, kadar je bila res sila in le malokrat na leto — se je ogibala gostilne pri «Slonu». Rajši je napravila ovinek skozi kame-nite ozke ulice med senčnimi hodniki starega, pobožnega mesta, kjer jo je vse poznalo in kjer se je vendar čutila tujko. Tujka je hotela ostati. Od leta do leta bolj je čutila, kako malo skup-l.ega ima z ljudmi. Tudi s svojimi domačini. Kar gnalo jo je iz rodovitne, gosto naseljeae doline v samote višav.
Zdaj se je spet peljala vzdolž ob Eisacku, čez most, ki je bil podoben brvi, skozi sive vasi, mimo graščin z visokimi slemeni; potem je pozdravila s pogledom in dušo to, kar zanjo ne bi več smelo biti na svetu, pa je bilo vendar še zmeraj del njenega sveta. Pod grajskim posestvom je ustavila voz. Ovila je vajeti ob jesen, vzela cvetje z voza in krenila po stezi skozi oboke vrhov in vej, ki so bili temni kakor noč, do kapele in grobnice grofov Enuskih.
bili pripravljeni sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to po svojih občinah upravam banovin-skih dečjih domov, in sicer oni iz srezov Maribora desnega brega in levega brega, Slovenjgradca, Prevalj, Ptuja, Ljutomera, Murske Sobote, Dolnje Lendave in Konjic banovinskemu dečjemu domu v Mariboru, Strossmayerjeva ulica 30, iz ostalih srezov pa banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani, Streliška ulica 14. V zadevnih prijavah naj navedejo točne naslove, oddaljenost od postaje in od šole, družinske, premoženjske, pridobitne in zdravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in ali ga nameravajo obdržati stalno (za svojega) ali samo začasno; dalje kakšne starosti in spola naj bo re-jenec (rejenka).
*	Sejem v Studencu pri Sevnici. Občinska uprava Studenca pri Sevnici naznanja, da bo letni sejem na velikonočno sredo 28. t. m. namesto 31. t. m.
*	Konec Vzajemne pomoči. V nekdanji porotni dvorani justične palače v Ljubljani se je vršil dne 15. t. m. likvidacijski narok o terjatvah, ki so bile prijavljene okrožnemu sodišču v zadevi konkurza Vzajemne pomoči. V dvorano je prišlo do 300 oseb. Likvidacija terjatev se je vršila mirno. Sodnik gosp. Anton Avsec, ki je vodil likvidacijo, je opozoril navzočne, po katerem načelu se bodo terjatve priznale. Sodnik je navedel, da se bodo oškodovancem priznali samo zneski, ki so bili plačani za članarino, in drugi prispevki. Odklonili pa so se vsi zahtevki iz naslova posmrtnin in vpisnin. Mnogi so prijavili prav visoke posmrt-nine, toda bili so razočarani, ko so čuli, da jim niso priznane. Odprta jim je zdaj zadnja pot, da dosežejo priznanje posmrtnine, to je tožba, ki pa bo zelo tvegana. Likvidacija je šla sicer hitro izpod rok. Ljudje so prihajali v dvorano in med seboj prav živahno razpravljali. Pred sodnikom so se ljudje vrstili in poslušali njegove odloke, koliko se komu prizna. Vzajemni pomoči je svoje terjatve prijavdo 3500 oškodovancev za skupno vsoto 27,779.349 Din. Prijavljene terjatve so bile razdeljene v tri razrede. V prvi razred so bile uvrščene terjatve nameščencev Vzajemne pomoči. Njih terjatve so dosegle 542.400 Din. Likvidacija je bila odklonjena. V drugi razred so prišle terjatve Pokojninskega zavoda, OUZD in davčne uprave. Te terjatve, ki dosezajo vsoto 7113 Din, so se priznale v polnem obsegu. V tretji razred pa so bile uvrščene vse terjatve ostalih upnikov, ki se bodo morali pač zadovoljiti s primerno, po-
Preden bo na gradu zvedela, zakaj so jo tako hitro poklicali, je hotela prinesti obema mrličema svoje cvetje; saj je bila namenjena njena pot tudi sinu mrt/e matere.
Kakor bi šla mimo odprtega groba mlada, dobra pomladanska boginja in za trenutek vstopila, da bi dala nekaj svojega obilja tudi mrtvecem, je bila Judita Platterjeva v mračnem prostoru. Hodila je od kamna do kamna, po tleh, ki so skrivala v sebi utrujeno dušo, in spustila iz svojih rok dehteče, svetlo breme, da je padlo — padlo na temno postavo, ki je ležala na tleh.
Kakor bi ga bilo nekaj vrglo na tla, je ležal menih na belem marmorju, kakor na mrtveca so padale Juditine cvetice nanj, ki se ni ganil, na sina, ki se je vrnil k materi.
Ker je pritiskal svoj obraz k nagrobnemu kamnu, mu ni mogla videti v lice. Da pa je zvedela, koga je pokrila s svojim cvetjem, ji ni bilo treba šele pogledati črt njegovega obraza. Ni kriknila, še zaječala ni. Tjda ko se je hotela premakniti, da bi takoj spet šla, se ni mogla ganiti. Ostala je negibna kakor sin na grobu svoje matere, ki je pustil, da ga je zasula s cvetjem, ne da bi se premaknil, ne da bi bil sploh kaj občutil — tako zelo je bila duša pri rajnici.
Stala je zraven njega; zviška je gledala nanj; življenje bi bila dala, če bi se bila smela skloniti k njemu in ga prijeti s svojimi rokami — svojimi močnimi rokami! — in ga dvigniti, da bi položila njegovo gtavo nr svoje prsi, na svoje
zneje določeno vsoto. V celem je od 27,779.349 dinarjev terjatev sodišče priznalo 914.976 Din.
*	Francoske cigarete dobimo. Na podlagi sporazuma med našo upravo državnih monopolov in francosko državno režijo se bodo naše cigarete «Strumica», «Vardar», «Drina» in «Zeta» kmalu lahko prodajale v Franciji, pri nas pa francoske cigarete «Week-End», «Gitanes Maryland», «Gau-loises Maryland» in «Gauloises Caporal Ordi-naire». Vse štiri vrste francoskih cigaret so v škatlicah po 20 kosov in prodajale se bodo prve po 18, druge po 13, tretje po 12, četrte pa po 10 Din. Zaenkrat jih bodo morali imeti samo velezakupniki na sedežih banovin in pa na Bledu in v poletni sezoni v Crikvenici, Novem, Rabu, Starem gradu na Hvaru in Hercegnovem.
*	Most preko Sotle (Figarjev most) v tiru ba-novinske ceste II. reda, št. 293, Stara vas—Sotla je od 19. t. m. do preklica za ves promet zaprt.
*	Deset let je pismo romalo po svetu. Na turjaško pošto je prispelo te dni pismo, naslovljeno na Marijo Balonovo nekje v Ameriki. To pismo je bilo, kakor kaže prvi žig, oddano na Turjaku pred desetimi leti in priporočeno odposlano preko velike luže. Pisala ga je Marija Strovsova iz Malih Lipljen svoji hčerki v Ameriko dne 27. januarja 1.1924. Drugi poštni žig kaže, da je prispelo v New York februarja istega leta. Kje se se je nato potikalo celih deset let, je uganka. 27. februarja letos je bil nanje pritisnjen žig pošte v Washingtonu. Od tam je priromalo nazaj v Jugoslavijo in je bilo 14. t. m. žigosano v Zagrebu, odkoder so ga poslali pošti na Turjaku. Navzlic svojemu desetletnemu romanju križem po svetu je pismo dobro ohranjeno. One, ki ga je pisala, Marije Strovsove, pa ni več našlo pri življenju. Umrla je že pred sedmimi leti v starosti 80 let. Morda bo hčerka preko časopisja zvedela, kako dolgo jo je iskalo materino pismo.
*	Rdeč dež nad Splitom. Te dni so imeli Splitčani priliko opazovati redek naravni pojav. Padal je dež rdeče barve. Menijo, da je jug prinesel s seboj saharski pesek. Rdeči dež je pokril vse ceste, ulice in hodnike z rdečo barvo.
*	Samomor milijonarjevega sina. V Novem Sadu si je prerezal žile in vrat Bogdan Djundjer-ski, sin znanega vojvodinskega milijonarja Jaše Djundjerskega. Bogdan je bil vnet športnik in dober družabnik. Pred leti se je poročil z neko ugledno Beograjčanko, ki pa ga je pred tedni iz neznanih vzrokov zapustila. Morda ga je spor z1 ženo spravil v obup ali pa ga je jezila gmotna
odvisnost od očeta. Oče mu je dajal mesečno po 6000 Din, živel pa je preko tega dohodka.
*	Nevaren požar na Pragerskem. V noči na 13. t. m. ob 4. zjutraj je nastal požar poleg železniške postaje v gospodarskih poslopjih g. Muleta. Goreti je začelo v kolarnici, kjer je bila večja množina sena. Nato se je vnela ledenica, katere leseni del je popolnoma zgorel. Po drugi strani pa se je požar zaradi vetra širil črez kolarnico proti poslopju, ki ga ima v najemu tukajšnji Sokol za gledališko dvorano in telovadnico. Požar so najprej opazili železničarji, ki so obvestili o njem gasilce ter tudi sami začeli reševati. Ker pa je ogenj začel groziti sokolski dvorani, so reševalci vdrli v poslopje in začeli reševati drago telovadno orodje in oder s kulisami, knjižnico, projekcijski aparat in ostali sokolski inventar. Prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Spodnje Polskave, ki so omejili požar na prej omenjene stavbe. Velika zahvala, da sta se rešila sokolska dvorana in inventar, gre požrtvovalnim železničarjem in društvenim članom. Zaradi naglice pri reševanju in močnega dežja je bilo pokvarjenega mnogo so-kolskega inventarja, nekaj pa tudi uničenega po požaru in dežju. Sokol trpi občutno škodo.
*	Požar v Stražgonjcih. Dne 11. t. m. zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Dečmana v Stražgonjcih. Gospodarsko poslopje, ki je bilo obenem stanovanje za družino, je bilo delno zidano, delno leseno in s slamo krito. Ogenj je prva opazila gospodinja, ki se je prebudila iz spanja ter takoj z ostalo družino začela reševati, kar se je dalo rešiti. Rešili so si le dve kravi in nekaj obleke. S poslopjem sta zgorela tudi ves živež in kmetijsko orodje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Šikol. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
*	Obešenec v gozdu. V gozdu blizu Mute so našli ljudje pred dnevi na smreki obešenca, v katerem so spoznali 371etnega brezposelnega čevljarja Feliksa Arzenška, ki je prišel šele pred kratkim iz Avstrije v svojo domovinsko občino in je vsepovsod iskal zaposlitve. Ker pa ni nikjer našel dela in kruha, je obupal nad življenjem in se obesil.
*	Ustaška strahovalna organizacija pred državnim sodiščem. V ponedeljek se je začela pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu razprava proti trem strahovalcem, ki so hoteli izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Obtoženci so: Petar Mi jat O.eb, po rodu iz Velike
Luke v korčulanskem srezu, potem Josip Begovič in Anton Podgorelec, člani organizacije «Ustaša», ki je imela svoja taborišča v Italiji. Glavni obtoženec Oreb v polnem obsegu priznava krivdo. Razprava še traja. O poteku in zaključku bomo poročali prihodnjič.
*	Atentator Prcmec obsojen na 15 let ječe.
Pred okrožnim sodiščem v Kapošvaru se je vršila te dni obravnava proti Edvardu Premcu zaradi znanega bombnega atentata v Koprivnici. Po obtožnici je Edvard Premec izročil 23. junija 1933. nekemu jugoslovenskemu železničarju, ki je prišel na Madžarsko, zavoj, o katerem je trdil, da so v njem knjige, in ga prosil, naj ga odnese čez mejo in odda na označeni naslov. Ko je železničar prinesel zavoj v Koprivnico, je zdajci začel dvomiti o njegovi vsebini in ga je zato oddal na obmejnem policijskem komisariatu. Pri pregledu zavoja je nastala eksplozija, ker je bil v njem peklenski stroj. Policijski uslužbenec Oskar Kro-nest je bil ubit, Ivan Petrovič in pomočnik komisarja Miljutin Stefanovič pa sta bila hudo ranjena. Jugoslovenska oblastva so uvedla takoj preiskavo in kmalu dognala, da je bil Edvard Premee oni, ki je izročil omenjenemu jugoslovenskemu železničarju zavoj s peklenskim strojem. Madžarska oblastva, ki jugoslovenskega dokaznega gradiva proti Edvardu Premcu nikakor niso mogla zavrniti, so tedaj Premca aretirala in zaprla. Državni tožilec ga je obtožil premišljenega umora in premišljenega poizkusa za dvojni umor. Edvard Preme je bil obsojen zaradi umora na 15 let ječe in 10 let izgube častnih državljanskih pravic. Njegovi branitelji in tudi tožilec so vložili priziv. \
*	Ujetniki se še vedno oglašajo i i Rusije. V
Topolo je dospelo te dni zanimivo pismo iz Rusije. Pisal ga je Josip Terečak, ki so ga dolgo objokovali kot mrtvega. Piše mačehi, da se vrača po 18 letih ujetništva domov. V Rusiji se je oženil, tako da se vrne z ženo in tremi otroki.
*	Hude povodnji so prejšnji teden zadele več krajev v dravski banovini. Zlasti Kropa je imela povodenj, kakršne tam ne pomnijo najstarejši ljudje. Z gora drveča voda je valila kar skale v dolino. Po Kroparici sta plavala les in celo drevje in napravila jez, da se je voda vedno silneje dvigala. — Pri Lučah je Savinja razdrla nasip in poplavila vrsto poslopij. Eno hišo je celo porušila. — Ogromno škodo je napravila poplava tudi okoli Črne, kjer so divjajoči valovi podrli več poslopij, narušili občinske ceste in pokvarili setve. Škoda
srce, polno sestrske ljubezni: «Odpočij se, ti, ki si od zgrešenega življenja na smrt utrujen! Tu je tvoje mesto za počitek.*
Svoje življenje bi bila dala, če bi se bila mogla vreči k njemu na tla in zraven njega obležati, da bi bila sama kakor mrtva, da bi z njim skupaj umrla, da bi se z njim v smrti združila.
Ni mogla tega, ni smela! Premakniti se je morala; obrniti se je morala stran od njega, ki se je obrnil stran od nje. Morala je iti stran, ven, ter ni smela obstati in pogledati nazaj; še bežnega pogleda ni smela vreči nazaj!
A tedaj —
Zdajci se je zganil kakor v sanjah; kakor v sanjah je izpregovoril...
Morala je iti stran! Niti za trenutek ni smela več ostati! Ni smela slišati tega, kar bo rekel sin svoji materi: ta sin svoje matere.
v Hotela je zbežati, pa je ostala.
Kaj je zdaj zaklical?... Neko ime? Svoje matere ime?... Kakor obupanec, ki ga je njegov Bog zapustil, ki ga je njegov Bog zavrgel, je klical duhovnik na grobu svnjs matere neko ime tja dol k rajnici: neprestano ie eno ime:
«Judita! Judita! Judita!*
Ko so zaklicale te ustnice njeno ime s krikom umirajočega, je dobila Judita toliko moči, da se je iztrgala iz svoje omrtvebsti. Njen obraz je bil kakor rože, ki jih je prinesla, ko je bila prišla.
Drugo poglavje.
Judita! Judita! Judita!
Od mrtvih je šla Judita v lesketajoči se maj-niški dan, ko je vstal nekdo od mrtvih. Ne zanjo. Zanjo je ostal mrtev, pokopan. Še zmeraj je brala s svojimi notranjimi očmi na nagrobniku, ki mu ga je bila v mislih postavila:
«Tukaj počiva blaženo v svojem Bogu: Rok, grof Ennski, ki je umrl v svetem mestu Rimu.»
Ali lahko mrtveci govore in kličejo imena? Ali lahko vzdihujejo, ihte, jokajo?... Njeno ime je klical. Na grobu svoje matere je klical svoji materi njeno ime. Njeno ime je bilo na grobu njegove matere njegova molitev: «Judita! Judita! Judita!* In ko je klical njeno ime, je čula vzdih, ki je bil podoben ječanju, krčevito ihtenje, da je videla, kako je ves vzdrhtel, pridušen jok... Gotovo so bile to prve solze, ki jih je potočil, kar mu je mati umrla.
Skozi vriskajoče ptičje žvrgolenje, skozi pomladansko tkanje v vrhovih je neprestano slišala svoje ime:
cJudita! Judita! Judita!* Njegov glas ... Zvoku njegovega glasu je prisluškovala, kar se je od nje poslovil in šel v Rim — kar je v Rim «poromal*. Nobenega človeškega glasu, ki bi bil tako blagoglasen, ni poznala. Majsko solnce in pomladanska mladost sta žarela in vriskala iz njega. In s tem žarečim, vriskajočim
glasom bo odtlej molil vse svoje žive dni h Gospodu, pel psalme, responsorije in litanije.
In kako nežno je zvenel njegov glas! S kakšnim prizvokom hrepenenja, strasti, ljubezni —
Temu se je upirala Judita Platterjeva. Vendar je morala njena duša neprestano prisluškovati prizvoku hrepenenja, strasti, ljubezni, ki je živel v njegovem glasu, če je govoril z njo. Zdaj je slišala iznenada spet njegov glas in še zmeraj je bil v njem tisti zvok, ki jo je ob njem izpreletelo. Toda na grobu rajnice ni klical posvečenega imena «mati>; tudi ni poklical trikrat blaženega imena Marijinega, — poklical je ime posvetne ženske — njeno ime ...
Judita se je morala zbrati. Morala je doumeti, da se ji ni sanjalo in da živi v resničnem svetu. Pomlad je bila. Okoli nje se je razlivala vsa sijaja polna pomladanska krasota. To je bila njegova domovina, ki jo je ljubil skoraj še bolj ko Ju-ditko; njegova domovina, ki se ji je izneveril, skoraj prav tako sramotno kakor samemu sebi. In zdaj se je vrnil!
Zato so jo torej poklicali... Kako so jo mogli zato poklicati na grad Enno? Kaj jo je brigala ta vrnitev? Saj ni bila vrnitev izgubljenega sina. Grofu Ennskemu ni bilo treba zaklati živinčeta in povabiti na slavnostno pojedino gostov; saj vendar ni bil njegov najmlajši in najbolj ljubljeni sin nikoli izgubljen in zato ga ni bilo mogoče spet najti.
Kaj naj še išče tu ?... Nič. Kaj naj zdaj stori? ... Takoj naj se vrne. To se je zgodilo zato.
polju. Okrog pol 21. sta se vrnili domov. Bili sta prav sredi večerne molitve, ko je na gospodarskem poslopju nenadno začelo goreti. Razburjeni sta mati in hči pohiteli na prosto. Z gospodarskega poslopja se je ogenj že preselil tudi na stanovanjsko poslopje. Zmedeni sta mati in hči skočili nazaj v gorečo hišo, da bi si rešili kaj obleke in drugih premičnin. Ko sta 9f, vračali, se je vdrlo goreče strešno ogrodje, ki je obe nesrečni žrtvi podrlo pod seboj. Med reševalci in gasilci, ki so medtem že prihiteli na pomoč, je nastala zmeda. S tveganjem lastnega življenja sta se 521etni Štefan Rozman in 251etni Fric Golob vrgla v ogenj in se jima je res z junaškim žrtvovanjem posrečilo oteti obe penesrečenki iz objema plamenov,! pri tem pa sta oba odločna reševalca sama do-' bila precej hude opekline. K požaru so najprej prihiteli vaški in kmalu nato tudi mestni gasilci z motorno brizgalno in reševalnim avtom. Z njimi je bil tudi zdravnik dr. Vrečko, ki je po prvi pomoči odredil takojšnji prevoz ponesrečenk v ptujsko bolnišnico. Tu se je za obe poržtvovalno zavzel službujoči zdravnik dr. Brumen. Le žal, da vsa nega ni mogla pomagati. Najprej je 171etna Antonija po strašnem trpljenju izdihnila, njena mati pa dan pozneje.
*	Skedenj je pogorel. Nedavno je gorelo na Trnju v starološki občini. Ogenj je uničil do tal skedenj posestnika Janeza Kalana. Gospodar je imel spravljene v zgradbi precej slame in kmetijskega orodja, tako da trpi občutno škodo, čeprav je bil zavarovan. Na kraj požara so prispeli starološki gasilci in Škofjeločani z velikim avtom. Ker so uporabljali skedenj razni postopači za svoje prenočišče, domnevajo, da je kdo izmed teh po neprevidnosti zanetil ogenj.
*	Trije požari na Dravskem polju. Zadnje čase se vrste požari v Račah in okolici kar drug za drugim. Te dni so imeli v Račah in bližini spet kar tri požare. Gorelo je pri posestniku Janezu Sagadinu v Spodnji Gorici. Vnelo se je gospodarsko poslopje ter pogorelo s krmo in gospodarskim orodjem vred do tal. Rešili so samo živino. V Trničah pa je nastal požar na skednju posestnika Franca Salatnika. Poslopje je zgorelo, uničena pa sta tudi zaloga slame in gospodarsko orodje. Kmalu nato je gorelo v Račah stanovanjsko poslopje posestnika Martina Tominca. Uničena sta hiša in zraven stoječe malo gospodarsko poslopje. Rešili so samo pohištvo. Pri vseh teh požarih so največji siromaki poleg pogorel-cev gasilci iz Rač in okolice, ki morajo biti skoro
dan in noč pripravljeni. Sreča je, da ima Dravsko polje tako dobro gasilstvo, ki je moderno opremljeno in zelo požrtvovalno.
*	Zblaznela je, ker je videla mavrico ponoči.
Kmetica Ivka Brzičeva iz Pečnika blizu Bosanskega Broda se je vračala ponoči od svoje sestre in je zagledala nad planino Vučnjakom mavrico Ker je praznoverna, se je tako prestrašila, da je omedlela. Našli so jo kmetje. Ko je prišla k sebi, so videli, da je zblaznela. Čuden nebesni pojav so videli tudi drugi kmetje in razlagajo si ga kot znamenje velike nesreče.
*	Tri je vlomi r enem tednu. V noči na 6. t. m. je bilo vlomljeno v delavnico kleparja in ključavničarja g. Andreja Dobrovoljca na Vrhniki. Vlomilcu je šlo predvsem za denar, ker je brskal po predalu v delavnici. Ker pa denarja ni našel, je odšel praznih rok. Takoj naslednjo noč je bilo tudi na Vrhniki vlomljeno v pisarno veletrgovca z lesom g. Josipa Kunstlja. Vlomilec je vdrl skozi okno v pisarno, kjer je vlomil v železno blagajno in odnesel 30.000 Din, 2000 lir in nekaj šilingov. Dne 12. t. m. pa je bil izvršen na Vrhniki tretji vlom, in sicer v stanovanje g. Antona Jezerska, ki stanuje na vrtu Rokodelskega doma. Vlomilec je odnesel okrog 750 Din društvenega denarja. Za vlomilci še ni sledu.
*	Vlomilci pred senatom. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je vršila razprava proti trem članom vlomilske tolpe, ki je izvajala svoje posle v mestu in okolici. Kradli so razno blago in jestvine, plen pa nosili v ruske barake ob Masarykovi cesti, kjer so se zlasti dobro ma-stili s kokošjo pečenko. Lani decembra jim je posebno uspel vlom v stanovanje Franceta Bolte-žarja in Lojzeta Fakina na Glincah. Pred sodniki so vlome priznali. Bili so obsojeni: Milan Batistič iz Gorice na 18 mesecev strogega zapora in na izgon iz naše države za 10 let, dalje Lojze Mertelj, star in izkušen vlomilec, na štiri leta robije in neki brivski pomočnik Silvo, ki jim je dajal po-tuho, na osem mesecev in 15 dni strogega zapora. Dva člana tolpe pa oblastva še zasledujejo.
*	Draen vlom v radovljiško župnišče. Ko je radovljiški župnik g. Avsec opravljal nedavno zjutraj ob 6. mašo, se je neznan tat vtihotapil v župnišče in v pisarni iz nekega predala vzel nad 1000 Din v kovanem drobižu. Preden pa je bil gotov, je tat začul na hodniku korake. Imel je komaj še toliko časa, da se je skril za zofo, ko je stopil v sobo župnik in sedel k mizi, ne da bi slutil, da čepi tik za njim nevaren gost. Župnik
okoli Črne se ceni na dva milijona dinarjev. — Tudi Sora in njeni pritoki v okolici Škofje Loke go preplavili obsežna ozemlja. — Zdaj so vode povsod spet v svojih strugah, toda ponovno deževje postane lahko spet nevarno, ker je zemlja x polna mokrote.
*	80 delavcev zasutih. Na Jožefovo se je pripetila strašna nesreča v kamnolomu znane francoske tvrdke Batignol, ki izvršuje večja javna dela v naši državi. V njenem kamnolomu, ki leži na progi Štip—Peč v bližini Banje vasi je velik plaz pokopal pod seboj 30 do 40 delavcev. Točno število še ni znano. Na delavce se je sesulo več sto kubičnih metrov kamenja in zemlje, tako da jih niso mogli rešiti, četudi so vso noč odkopavali. Kako je prišlo do nesreče, še ni znano. Na kraj strašne nesreče je bila poslana posebna komisija, ki vodi preiskavo.
*	Iliula nesreča dveh učiteljic. V soboto sta se na Teharju nameščeni učiteljici ga. Anica Kode-lova in gdč. Marica Preskerjeva na poti v Celje hudo ponesrečili. Ustavili sta neki voz, da bi se peljali. Komaj sta bili na vozu, je konj potegnil in obe sta padli na cesto, pri tem pa potegnili za seboj težak zaboj, ki je padel obema na noge ter zlomil ge. Kodelovi levo, gdč. Preskerjevi pa desno nogo. Reševalni avtomobil iz Celja je po-nesrečenki odpeljal v bolnišnico. Vest o nesreči je izzvala na Teharju in v Celju splošno sočutje s priljubljenima učiteljicama.
*	Huda nesreča. Petletno Pepco Kočevarjevo iz Reke pri Kočevju je na njen god doletela huda nesreča. Deklica se je igrala z odprtim žepnim nožičem, a nesreča je hotela, da je padla, pri čemer se je z nožičem sunila naravnost v desno oko. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v bolnišnico.
*	Ugotovljena istovetnost utopljenca, rteoavno je radio razširil vest o najdbi neznanega utopljenca na Barju. Radio pa so poslušali tudi Oslovi v Smledniku, ki so takoj po opisu zasumili, da gre morda za njihovega sina Franceta. Zglasili so se na policiji in ta jih je odvedla v mrtvašnico. V utopljencu so starši res spoznali svojega sina. France Osel je bil nekoliko slaboumen in nagnjen k božjasti. Najbrže je v božjastnem napadu padel v vodo in utonil.
*	Dve žrtvi požara. V eni zadnjih noči se je v Derečji vasi v ptujski okolici primerila požarna nesreča, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. 581etna vdova Marija Drevenškova je bila s svojo 171etno hčerko Antonijo do večera zaposlena na
ker je poslušala klic. Kaj jo brigajo ti ljudje? Če bi jim bila zmeraj ostala tako tuja, kakor je bil zmeraj njen ves značaj in kakor bo ostal.
Prišla je de svojega voza. Veselo je zarezgetal konjič gospodarici naproti. Judita je stopila h krasni živali in jo pogladila po vratu; morala se je dotakniti tega, kar je bilo njena last. Mehko, skoraj nežno je drsela temno porjavela ženska roka po njegovi svileno se lesketajoči koži. Ta roka sploh ni bila vajena ljubkovanja, tudi ne pri svojih štirinožnih ljubljencih.
«Domov pojdeva speti*
Ne da bi prav vedela, je rekla te besede na glas, kakor bi hotela s tem glasom preglasiti drugega, ki je neprestano klical njeno ime. Ko je že skoraj odvezala vajeti od drevesa, je videla, da ji prihaja stari grof z gradu naproti. Tako je morala obstati, da bo od očeta samega slišala, kako se je njegov sin vrnil! Njegov najmlajši in najljubši sin.
Kakšen je bil možak! Ni se -mu videlo, da ji hoče prinesti veselo vest. Grof Ennski je čez noč postal starec, kakor bi ga bila čez noč udarila usoda.
«Kje si ostala, Judita? Videl sem, da si prihajala. Toda ni te bilo.*
«Ne, ni me bilo.*
«Oh, Judita! Judita! Judita!*
Tudi njegov oče jo je poklical po imenu. Trikrat! Obupano, z ubijajočo, strašno žalostjo.
«-.Tnriita. moj sin je mrtev!*
Judita se je zastrmela v očeta moža, ki se je vrnil, kakor bi gledala norca. Hotela mu je za-klicati: «Tvoj sin živi!* — vendar pa je molčala.
<Ustrelili so ga. Zaradi neke ženske zadeve. Skozi sredo srca. Omožena ženska, saj me razumeš. Take nemarne, sramotne smrti. Grof Ennski! Na Dunaju so ga pokvarili. Na duši in na telesu je gnil. Zdaj je mrtev. In moj sin Rok je v Rinu, moj sin Rok je pater Pavel. Nobenega sina nimam več. Judita! Judita! Judita! — Nobenega sina nimam več.*
Njegov sin Rok, ki ni bil več njegov sin, v Rimu... Torej oče še ni vedel, da se je njegov sin vrnil domov. On, ki se je vrnil, je šel najprej k svoji materi, da bi na grobu poklical ime svoje mrtve mlade ljubezni. Iz Juditinih ust bo moral zdaj starec izvedeti, da leži v grobni kapeli njegovega rodu moški v obleki avguštinskega meniha, kakor bi ga bila božja roka vrgla na grob žene, ki je njej na ljubo postal božji posvečenec.
Judita je morala starega moža brez otrok pripraviti nanj, ki se je vrnil. Prijela je njegovo roko in rekla z glasom, ki je zvenel kakor iz mladih dni: «Pojdiva!*
Po dušečem molku je tiho dodala: «Tisti, ki je v Rimu, se bo gotovo vrnil.* Skoraj divje ji je starec Laklical: «Mora se vrniti! Mora postati spet moj sin Rok! Saj je vendar zdaj poslednji svojega imena in svojega rodu. Sveti oče mi mora vrniti poslednjega moje rodovine. Mora! Nočem biti poslednji... In ti — ali veš, zakaj sem te dal poklieati?
Da mi boš pomagala poklicati nazaj mojega sina Roka. Molči! Rada si ga imela in še zmeraj ga imaš rada. Bolj ko vse v življenju. Saj nosiš še zmeraj na roki njegov prstan. Kakor da ne bi vedel; kakor da ne bi že od nekdaj vedel. In on, Rok! Tvoj naj bo, če mi pomagaš, da ga dobim nazaj, da se vrne: svetu, človeštvu, očetu, domu in rodu. Slepa sva bila, jaz in njegova mati. Bog me je zdaj kaznoval za najino slepoto. Kajti Bog je dopustil, da je moj sin na Dunaju tako grdo in sramotno izgubil življenje. In služil je vendar svojemu cesarju!*
V veži gradu Enne, ki je bila zdaj priča razpada nekoč tako slavnega rodu, pred mogočnim kaminom, ki je bil okrašen z okajenimi grbi, kjer sta takrat sedela iz vode rešena otroka, v tej sobani je govorila Judita Platterjeva z grofom Enn-skim. Rekla mu je, da se je sin, ki ga hoče dobiti oče nazaj za zemljo in življenje, za svoj rod in zase samega, kakor čudežno prav danes vrnil in da ga dobi na materinem grobu; rekla mu je, da ne bo pomagala ne z besedo ne s pogledom, da bi napravila tega sina še drugič za odpadnika. In rekla mu je, da je odtrgala svojo dušo od njega, ki se je zaobljubil nebesom, čeprav nosi na roki prstan dragega dečka in ga bo nosila vse žive dni.
To je bila prva zavedna laž, ki jo je izrekla Judita Platterjeva počasi in s svečano resnostjo. Toda izrekla jo je zato, da bi z njo skrila največjo tajnost svojega življenja, ki sta jo smela poznati se ona in njen Bog, ki je bil božji duh čistega in resničnega, dobrega in močnega na zemlji.,«
je pisal skoraj eno uro, naenkrat pa je začul izza zofe sumljiv šum. Zdajci se je tat dvignil, vrgel čez glavo župnikov suknjič in skočil proti župniku. Oba sta zavpila. Nenadno pa se je neznanec umaknil, skočil k vratom v prednjo sobo in zavrtel v vratih ključ. Nato je odprl okno in skočil z višine kakih štirih metrov na tla. Župnik je medtem v sobi klical na pomoč. Njegove klice so začuli neki sosedje, ki so pohiteli proti župnišču. Opazili so bežečega moškega in ga začeli preganjati. Tedaj pa je neznanec potegnil samokres in ga naperil proti njim. Tega so se zasledovalci zbali in neznanec jo je ubral proti Bledu. Med begom je izgubil iz žepov precej drobiža.
*	Razprava o trojanskem umoru bo na veliki torek. Kakor znano, je bila glavna razprava o trojanskem umoru preložena, ker se je sodišče odločilo, da se izvedejo še nekateri dopolnilni dokazi, ki sta jih predlagala zagovornika Antonije Trdinove in Antona Trdina. V prvi vrsti je šlo za ugotovitev, ali je. Antonija Trdinova res dedno obremenjena z umobolnostjo. Preiskava je bila te dni končana. Zaslišani so bili nekateri sorodniki in vaščani pri sreskem sodišču na Brdu. Antonija Trdinova je zadnji čas v zaporu začela kazati znake duševne depresije, zategadelj ni prišla pred psihijatre, marveč je zdaj razpisana nova obravnava, ki se bo začela na veliki torek, 27. t. m., ob 9. dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega sodišča. Umora posestnika Valentina Trdina iz Podmil pri Kamniku je obtožen 3Gletni rudar Jože Herle iz Kotredeža, ki je, kakor znano, dne 14. oktobra lani pri km 2 200 na cesti med Trojanami in Zagorjem ustrelil Valentina Trdina. Oddal je nanj šest strelov iz revolverja. Druga dva obtoženca, 221etna Antonija Trdinova, žena umor-jenčeva, in 351etni Anton Trdin, pa sta Herleta k umoru napeljala in mu obljubila večjo nagrado.
Zagoneten umor na Slatniku, ki je bil izvršen v noči 8. novembra lani v hiši posestnika Franca Rohrmana na Slatniku in katerega žrtev je postala 64letna bogata posestnica Ana Gorše-tova, Rohrmanova svakinja, se bo obravnaval pred novomeškim sodiščem prve dni aprila. Za to dejanje se bo morala zagovarjati pred sodniki umorjenkina sestra 501etna Uršula Rohrmanova, proti kateri je dvignjena obtožba.
*	Zaradi gnjati ga je zabodel. V Grdnu blizu Karlovca je bil umorjen 401etni kmet Peter Lisa-vec. Zvečer se je vračal s polja, pa ga je na samem počakal sosedov sin Juraj Pavicki, ki ga je že dolgo sovražil. Sprta sta bila zaradi gnjati. Začel je metati kamenje za njim in Lisavec je bežal. Ker pa ni vedel, odkod leti kamenje, je pri-bežal naravnost pred napadalca, a ta je potegnil nož in zabodel Lisavca v srce. Po zločinu je Pavicki pobegnil, potem se je pa sam javil orožnikom.
*	Dolgo iskan zločinec. Nedavno ponoči sta se vračala iz Slovenske Bistrice domov davčna uradnika Miran Mlakar in Anton Mavrin, ki stanujeta nekoliko izven mesta, v vili Schmuckove Katarine. V bližini hiše sta slišala sumljiv šum. Mlakar, ki je slutil, da nekaj ni v redu, je skočil naprej in temni moški postavi zaklical: «Stojb Ker neznanec ni hotel obstati, je tekel Mlakar za njim in mu zagrozil, da bo streljal. Medtem so se v hiši zbudili ljudje in služkinja je prižgala v veži luč, ki je osvetlila uniformo g. Mlakarja. Te se je možak tako ustrašil, da se je ustavil in na odločen poziv sledil g. Mlakarju v hišo. Imel je pri sebi tri pare čevljev in raztrgan zavoj. V kuhinji se je izkazal z delavsko knjižico in z domovinskim listom, ki sta se glasila na ime Crepinka Franca, pristojnega v Gabernik. Ko sta ga uradnika zasliševala, se je Črepinko zapletel v protislovja. Ko so se pokazali med vrati orožniki, so izpraševanje nadaljevali in dognali, da je aretiranec istoveten z morilcem Črepinkom, pajdašem morilcev Faleža in Mohorka. Poslednji je pred leti izvršil umor v Jelovcu. Črepinko je priznal, da je bil pobegnil iz zapora v Avstriji, odkoder se je tedaj vrnil preko Koroške. Priznal je med drugim tudi vlom v ruško cerkev in več drugih vlomov, ki jih je izvršil v kratkem času, odkar se je vrnil iz Avstrije. Na orožniški postaji je nadalje priznal, da
' je imel tukaj za pomagača nekega Dolščka, ki je I stal na straži, medtem ko je on prislonil k oknu I lestev. Osumljen je tudi, da je v noči od 8. na ,9. t. m. vlomil v trgovino g. Uranjka na Zgornji Polskavi. Crepinka so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru.
I PREKMURSKI GLASNIK |
Številni požari v Prekmurju. Te dni, ko je razsajal hud veter, je naenkrat v smeri proti Madžarski za žarelo nebo. Jasno je bilo, da je nastal nekje katastrofalen požar. Murskosoboški gasilci so takoj odhiteli v smeri požara, kmalu za njimi pa so drdrali že avtomobili nemške radgonske in zgornjeradgonske gasilske čete s sanitetnim avtomobilom. Morali pa so se vrniti, ker jim je bil požar preveč oddaljen. Po prvih poročilih, ki so prispela, je gorela na Madžarskem vas Lenta. Kmalu zatem pa je tudi zažarelo nebo v smeri proti Goričkemu. Ogenj je nastal v skednju posestnika Aleksandra Luce. Zaradi močnega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko hišo, a se je številnim gasilcem, ki so prihiteli na kraj nesreče, posrečilo ogenj udušiti. Vzrok požara je neznan. V istem času je gorelo v dveh drugih oddaljenih krajih. Požari so v tem času pri nas kaj pogosti. Ljudstvo, ki se točno drži posta, ne uživa v postnem času nobene jedi, zabeljene z mastjo. Mast zdaj nadomešča olje. Pa se kaj pogostokrat zgodi, da se olje na odprtih štedilnikih vname. Močan plamen švigne v dimnik in pršeče iskre najdejo dovolj netiva na slamnatih strehah. Veter potem opravi še svoje in nesreča je neizogibna.
Predsednik Zveze jugoslorenskih delavskih društev v Nemčiji gosp. Pavel Bolha, ki je bil po opravkih v domovini, se vrne v soboto spet na Westfalsko.
15, Rue Liafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle I najkufantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-I landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše j čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; 'Francija: št. 1117-94, Pariš; Uolandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Torek, 27. marca: ob 11.00: šolska ura: velikonočna oddaja; slovenske narodne pesmi v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, glasbene slike na ploščah; 18.00: otroški kotiček (Manca Komanova); 18.30: koračnice in polke v reproducirani glasbi; 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30: "O državljanski vzgoji (profesor Marinko); 20-00: glasbeno predavanje, ilustrirano s ploščami; 20.30: Bachov večer (orgelske točke bo izvajal profesor Matija Tome, pevske Tončka šuštarjeva); 21.30: simfonične variacije za klavir s spremljevanjem radijskega orkestra (Jadviga Poženelova); 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 28. marca: ob 12.15: reproduciran koncert opernih arij; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran orgelski koncert; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: o pasijonskih procesijah in igrah (Vera Dostalova); 19.30: literarna ura: Knjižni pregled (Podbevšek); 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Četrtek, 29. marca: ob 12.15: Gounod: «Faust» (reproducirana skrajšana opera); 12.45: poročila; 13.00: čas, nadaljevanje «Fausta»; 18.00: O varčevanju pri ročnih delih in obleki (Humek); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.00: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 20.00: postne pesmi (mešani oktet); 20.30: Haydn: Sedem besedi (godalni kvartet); 21.15: radijski orkester: religiozna glasba; 22.00: čas, poročila; 22.20: slavnostna glasba na ploščah.
Petek, 30. marca: ob 18.00: «Parsifal» (Wag-ner), prenos iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
Sobota, 31. marca: ob 12.15: Haydn: Glocken-symphonie (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, nadaljevanje Haydnove simfonije; 17.30: prenos velikonočne procesije iz cerkve sv. Petra v Ljubljani; 20.00: velikonočne pesmi bo pel mešani oktet; 20.30: Sionski spevi (Premrl) za sopran-solo s spremljevanjem radijskega orkestra; 21.00: koncert radijskega orkestra; 22.00: čas, poročila; 22.20: slavnostne kompozicije v reproducirani glasbi.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 25. marca do 1. aprila.
Nedelja, 25. marca: ob 7.45: Čebelarsko vprašanje naše dobe (profesor Josip Verbič); 8.15: poročila;'8.30: Telovadba (Ivko Pustišek); 9.00: versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 9.15: pre-' nos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; j 9.45: plošče; 10.00: Sionski spevi (Stanko Premrl) za sopran-solo s spremljevanjem radijskega orke-' stra (pela bo Dolenčeva); 11.00: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, ruska vokalna in instrumentalna glasba na ploščah; 14.30: prenos mednarodnih skakalnih tekem iz Planice; 16.00: staroslovenske velikonočne narodne pesmi (Do-stal); 16.30: Maks Mell: Igra apostolov; 17.30: reproducirana angleška lahka glasba; 20.00: prenos operete iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Ponedeljek, 26. marca: ob 12.15: reproduciran klavirski solistični koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, vojaške godbe igrajo (plošče); 18.00: gospodinjska ura: Velikonočna miza (Kolaričeva), 18.30: Nemčija v dobi nacionalnega socializma (Ivan Kreft); 19.00: reproduciran koncert citra-škega orkestra; 19.30: medicinsko predavanje (dr. Bogomir Magajna); 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
X Krvoses iz Taranta. V Italiji v okolici Ta-rsnta je že od nekdaj ukoreninjena vera v krvosesa. Zadnje mesece je bilo v okolici vasice San Domina šest Zagonetnih umorov in v vseh primerih je morilec žrtvam pregriznil vrat. Prebivalstvu Kalabrije se po večini pretaka po žilah grška kri, poleg tega je pa še nepismeno in zato ni čudno, da tako trdno veruje v krvosesa. Ta vera se je še bolj utrdila, ker oblastva morilcu niso mogla priti na sled in ker so bile vse žrtve mlade. Prva žrtev je bila lani domača lepotica Laura Cesarinijeva, ki so jo našli za vasjo s pre-griznjenim vratom. Druga žrtev je bila mlada baronica Marija Ruzzijeva, tretji je prišel na vrsto osemletni deček, četrta 151etna deklica iz domače vasi, peta pa slušateljica napolskega vseučilišča, ki se je mudila v vasi na počitnicah. Prestrašeni vaščani so iskali čarovnico in našli so jo v neki starki, ki so jo orožniki komaj rešili, da je niso razjarjeni ljudje ubili. Naposled se je pa vendarle posrečilo morilca izslediti, in sicer po zaslugi pogumnega dekleta Grazielle Scalza-nijeve, ki ga je ranila na glavi. To se je zgodilo, ko je hotel morilec krvoses napasti najmlajšega člana Scalzanijeve rodbine, ki ga je imela Graziella s seboj pri delu na vrtu, Prestrašeni otrok je začel klicati na pomoč in dekle je napadlo morilca z velikimi škarjami ter ga raniio na glavi. Potem ie pohitela k orožnikom ter jim opisalo napadalca. Skrivnostni mtfrilec je bil kmalu izsleden in aretiran. Gre za blaznega ameriškega profesorja Bartmana, ki je pred letom dni pobegnil iz umobolnice v Napoliju, kjer je bil zaprt 20 let. Pred 25 leti je prišel Bartman v Italijo, kjer se je tako poglobil v preučevanje vere v krvosesa iz Taranta, da je na-
ZAKAJ JOKATE?
Starši mi nočejo naročiti vzorcev od Ster-meckija, čeprav gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbera, dobro blago in nizke cene.
Vzorce volne, svile, delena, cefira in drugih tkanin za ženske obleke pošilja
Trgovski dom
lermeckL

Tovarna perila in oblek
Celje št. 97
Poštnine prosto. Cenik z več tisoč slikami zastonj.
posled zblaznel. Po pobegu iz umobolnice se ga je najbrže prijela misel, da je sam krvoses. Posledica je bila, da je začel ljudi na tako grozen način moriti.
X Vohunka in zastrupljevalka. V Vaasi na Finskem se je pričela te dni sodna razprava proti lepi vohunki Jennv Anttilovi in njenim sokrivcem. Jenny je obtožena zaradi vohunstva, vele-izdaje in zavratnega umora. Obtožnica navaja, da je Jenny, ki je bila v službi polkovnika Asplunga, šefa municijske tovarne v Lappu, 14. aprila leta 1932. izročila agentu neke tuje države (državno pravdništvo je v obtožbi navedlo Rusijo) dve mapi z mobilizacijskimi načrti in tehnični načrt za povečanje neke tvornice v primeru mobilizacije. Pri po?lu sta ji pomagala Finec Bolim in Rus Sten. Rus ji je dal prašek, s katerim naj omami polkovnika Asplunga in mu ukrade važne listine. Vohunka je natresla polkovniku prašek v pijačo, bil pa je strup, ki mu je Asplung podlegel. Jenny je nato ukradla listine ter prejela za svoje veleizdajalsko delo in za zločin 1000 finskih mark nagrade. Medtem ko sta njena sokrivca Bolim in Sten pobegnila v tujino, so morilko prijeli in izročili sodišču. Pri razpravi je obtoženka dejanje priznala. Državni pravdnik je zahteval smrtno obsodbo.
X Vroča ljubezen. Lepa 171etna hčerka bogatega hotelirja v Bukarešti, se je na kaj poseben način upirala trdosrčnosti svojih staršev, ki ji niso dovolili omožiti se s čednim, toda siromašnim fantom. Lepa Laya se je zagledala v uslužbenca očetovega hotela. Oče ji je najprej zagrozil, da bo fanta odpustil, potem je pa poslal hčerko v dekliški zavod, kjer jp ostala pol leta. Starši so upali, da se ji bo ta čas srcA ohladilo, pa so se zmotili, kajti po povratku je bila hči še bolj zaljubljena. Toda zaman je rotila očeta, naj se je usmili. Tedaj je zaljubljena Lava sklenila, končali življenje. Zaklenila se je v veliko ledenico, odkoder ni hotela priti živa. Roditelja sta bila vsa obupana, ko je hčerka nenadno izginila. Pekla ju je vest in obrnila sta se na policijo, da bi jima pomagala najti hčerko. Čez dva dni jo je pa našel hlapec v ledenici, odkoder so jo potegnili že onesveščeno. Zdravnikom se je posrečilo rešiti
jo in zdaj se roditelja ne bosta več upirala njeni možitvi, saj je dokazala, da svojega izvoljenca res tako vroče ljubi, da je pripravljena žrtvovati zanj vse, celo življenje.
X Kraljestvo je hotel kupiti. Denar je sveta vladar. Tako je mislil neni milijonar v Barceloni, ko je hotel kupiti kraljestvo. Za svojo bodočo kraljevino si je izbral republiko Andoro, ležečo visoko v Pirenejih med Francijo in Španijo. Ta republika ni posebno daleč od Barcelone in zato poganjanja niso bila težavna. Andora je sicer majhna dežela in kraljestvo bi bilo torej majhno, toda kralj je le kralj, pa naj vlada veliki ali majhni deželi. Barcelonski milijonar je bil pripravljen žrtvovati vse, samo da bi dosegel svoj smoter. Angorski republiki je ponudil v našem denarju 7,000.000 na leto, ki bi bili seveda v teh hudih časih tudi andorski blagajni zelo dobro došli. Ponudba je bila kaj zapeljiva in barcelonski milijonar je v duhu že videl, kako sedi na kraljevskem prestolu. Toda andorski republikanci so njegovo ponudbo odklonili.
X Redek primer zvestobe. Poslušalci švedskega radia so slišali te dni čudno prošnjo. 80-letna starka se je obrnila na upravo radia s prošnjo, naj ji pomaga najti nekega ameriškega kapitana, rojenega leta 1849. v južni Švedski. Za primer, da bi ga ne bilo več na svetu, je pa prosila, naj se javijo vsaj njegovi sorodniki. Za star-kino prošnjo so se začeli zanimati novinarji, ki so brž zavohali v tej zadevi nekaj zanimivega. Niso se zmotili. Uredniku nekega lista se je posrečilo najti starko in izvedeti od nje zanimivo zgodbo o neverjetni zvestobi. Leta 1880. se je zaročila sedanja starka kot dekle s kapitanom, ki ga zdaj išče. Zaročenca sta živela srečno cela tri leta v neposredni bližini. Naenkrat pa je kapitan svojo nevesto zapustil, ne da bi bil zaroko razdrl, in od takrat ga zvesta nevesta potrpežljivo čaka. Nedavno je starka zbolela in morali so jo operirati. V bolnišnici so znova oživeli njeni spomini na ženina v strahu, da morda živi s svojo rodbino v bedi. Zavedajoča se svoje v soke starosti je sklenila napisati oporoko, ki v njej zapušča vse svoje premoženje nezvestemu ženinu. Vse muke dolgega, brezplodnega čakanja so pozabljene in starka zdaj neprestano misli na to, kako bi nezvestemu ženinu pomagala, če mu morda prede trda.
X Vzoren davkoplačevalec. Dobrih davkoplačevalcev je na svetu vedno manj, saj ni posebno prijetno plačevati davke, zlasti če so visoki. So pa vendar še častne izjeme med davkoplačevalci, pripravljene žrtvovati vse, samo da store svojo dolžnost do države. O ganljivi zgodbi poročajo francoski listi, o zgodbi dobrega davkoplačevalca, upokojenca, ki se je na davkariji sle-kel in dal presenečenemu uradniku svojo obleko, hoteč mu dokazati svojo dobro voljo. Mož, ki je dal tako blesteč primer vsem malomarnim in sebičnim državljanom, je 701etni Parižan Louis Deshonilleres. Mož ni mogel letos plačati davkov v znesku 200 frankov in ker se je hotel rešiti večnih opominov in groženj, je oblekel praznično obleko in odšel na davkarijo. Tam se je vpričo osuplega uradnika slekel in vrgel obleko na mizx>, rekoč: «Denarja nimam, gospod. Če mi pa ne verjamete, da imam dobro voljo, pa mi vzemite obleko in pustite me že pri miru.» Preden se je uradnik prav zavedel, je odšel mož domov v sami srajci. Med potjo so ga opazili fotografi in naslednjega dne je bila njegova slika objavljena v pariških listih.
X Dva leva In tiger v otroški sobi. Iz neke cirkuške kletke v Poitiersu na Francoskem sta ušla dva leva in en tiger. Po dolgem iskanju so našli zveri v nekem zasebnem stanovanju, kamor so vdrle skozi odprto okno. V sobi je spalo dekletce. Zveri so se ulegle na tla in spale. Ko se je otrok zbudil in pričel klicati starše, da bi jim pokazal te velike in nenavadne igrače, so se odrasli silno ustrašili in zaklenili vrata od zunaj. Tedaj so se prebudile tudi zveri in pričele razgrajati. Naposled so skozi okno spet skočile na cesto. Ujeli so jih šele do velikem trudu.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Tradicija.
Učitelj razlaga tujo besedo tradicijo: »Tradicija je to, kar prehaja od očeta na sina. Mihec, povej mi stavek, v katerem naj bo beseda tradicija!«
Mihec: «Včeraj sem splezal na sosedovo češnjo, pa sem si raztrgal tradicijo.«
Krst.
Katehet vpraša gostilničarjevega Pepčka: «Ali si že bil pri krstu?«
Pepček: «Da!»
Katehet: «Kdaj?»
Pepček: «Včeraj, ko so oče krstili vino.»
Umakniti se mu mora.
A: «Poglej, naš sosed beži v tem dežju brez dežnika moker kakor miš.«
B: «Umakniva se mu, brž se mu umakniva!«
A: «Zakaj pa?«
B: «Ker imam njegov dežnik, ki ga je zadnjič pozabil pri nas.»
Pes.
A: «Pomisli, moja žena se je naveličala psa in ker ga ni hotela dati konjedercu, mi je naročila, naj ga vodim po mestu, da ga naposled izgubim.«
B: «Ali si ga tudi izgubil?«
A: «Kaj še! Če bi ne bil sledil psu, bi niti sam ne bil več našel domov.«
Pred sodniki.
Obtoženec: «Imam priče, ki bodo to dokazale.«
Tožnik: «Jaz imam pa priče, ki bodo pričale, da takrat sploh ni bilo nobenih prič zraven.«
V	šoli.
«
Učitelj: «Povej nam, Janezek, kako pravimo človeku, ki popusti, kadar nima prav.«
Janezek: «0 takem človeku pravimo, da je pameten
Učitelj: «No, kako pa pravimo človeku, ki popusti, če tudi ima prav?«
Janezek: «To so pa oženjeni, gospod učitelj.«
Žrtev.
Dva potepuha sta v hudem mrazu stala na cestnem oglu.
Prvi: «Jaz sem žrtev pravne pomote.«
Drugi: «Zakaj pa?«
Prvi: «Oprostili so me — pri takem pasjem vremenu.«
V	šoli.
Učitelj: «Janezek, zakaj se smeješ?«
Janezek: «Na nekaj sem mislil, gospod učitelj.«
Učitelj: «Zapomni si, da med mojim predavanjem ne smeš ničesar misliti...»
Huda naloga.
Sinko: «Očka, ali veš, kakšna je razlika med mojo računsko nalogo in giljotino?* Oče: «Tega pa res ne vem.* Sinko: «Nobene, ker pri obeh človek izgubi glavo.»
Pri izpitu.
Profesor: «Kakšna kazen je dovoljena za dvoženstvo?«
Študent: «Dve tašči.«
Tudi dokaz.
Ona: «Dušan, ti me r* ljubiš več.*
On: «Zakaj tako misliš?*
Ona: «Kadar sva se prej sprla, si mi vedno dejal: ,Zdaj me moraš za kazen stokrat poljubiti'. Zdaj mi pa praviš: ,Za kazen dobiš samo en poljub.'*
Nalezljiva bolezen.
Slon Jumbo iz cirkusa začne naenkrat kašljati. Zivinozdravnik naroči, naj mu dado steklenico konjaka. Drugi dan vpraša živinozdravnik paznika, kako se počuti slon.
Paznik: «Prav dobro, gospod, zdaj ne kašlja več, pač pa kašljajo drugi sloni kakor divji.*
Pametnejši popusti. A: « Zakaj si nehal kaditi, prijatelj?* B.: «Zato, ker pravi žena, da pri znižani plači nimava dovolj denarja, da bi kadila oba.»
Pri trganja v glavi, dlesnih in čeljustih.
Z «Algo» dobro natrite senci in zatilnik, potem ovijte glavo z rutico, ki jo je treba prej namočiti z «Algo». Postopoma boste občutili ublaženje, ker «Alga» izhlapeva in odjemlje s tem odvišno vročino. Dlesna in čeljust masirajte s prsti, ki ste jih pomočili v <Algo», večkrat na dan. Po masaži zavijte obraz v volneno rutico. Ako boli en ali več zdravih zob zaradi prepiha, prehlada ali revma-tizma, pomočite v «AIgo> prste in drgnite ž njimi čeljusti in dlesna. Ako boli votel ali poškodovan zob, vzemite v usta žličico «Alge», nagnite glavo tako, da pride lahko «Alga» v votli zob. To ponovite nekajkrat. Zobobol navadno preneha že po prvih poskusih.
«Alga» se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica Din 14-—.
Za Vas imamo:
ioline . . 69 D In Gltare . . 138DIn Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr.podr. MARIBOR št. 104
Vaša želja je: Manj truda
pri pranju in lepše oprano perilo. To dosežete, če uporabljate novo pralno sredstvo «PERION», domač izdelek, ki Vašemu perilu ne škoduje.
Za pomlad in veliko noč (binkošti)
vam nudim v veliki zbiri storjene moške in deške obleke in perilo lastnega izdelka tovarne TRIGLAV. Velika izbira kamgarna, sukna in hlačevine iz angleških, čeških in domačih tvornic. Kravate, klobuki in čepice vedno v zalogi. Obleke in perilo se izdelujejo po meri, najnovejšem kroju in najnižjih konkurenčnih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
JOSIP OLUP, Ljubljana,
Stari trg št. 2, Pod Trančo št. 1 in Kolodvorska ulica št 8.
Dober tek je znamenje zdravja.
A če opazite pri deci ali odraslih, da jim ne tekme jed, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, če jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek «Magna». «Magna» čisti naglo, brez bolečin in prijetno. Za iztrebljenje deci malo, a odraslim veliko žlico.
«Magna» se dobiva v lekarnah. 1 zavojček 4 Din.
Da bo Vaše dete zdravo in veselo,
mu dajte «Energin» za jačenje krvi, živcev in teka «Energin» pospešuje razvitek otroka. Deci trikrat na dan po 1 malo žlico okusnega «Energina».
«Energin» se dobiva v lekarnah po pol litra za Din 35-—.
MALI OGLASI
Pri naplačilu 300 Din
dobite krožni pletilni stroj za izdelovanje nogavic na svojem domu. Ostanek plačate v manjših mesečnih obrokih. Ponudhe naslovite na: Perssons, Ljubljana, poštni predal 307.	56
Za 15.500 Din se proda nova hiša
z dvema sobama in kuhinjo, dvema gredicama in Bnjivico. Vse je oddaljeno 70 minut od železniško postaje v Brežicah in jako pripravno za upokojenca ali pa za izvrševanje kakega obrta. — Več pove V. Pirnat, Skopice št. 60, pošta Krška vas. 69
Prodam 4000 kg sena in 2000 kg črne detelje.
Franc Sešek, Medvode št. 16.	66
Dobro izvežban kolarski pomočnik
išče dela. Njegov naslov se zve pri upravi «Do
movines.
67
Prvovrstna sadna drevesca
nudijo po nizki ceni drevesnice Hrastnik, Št. 11 j-Velenje. Za rast in pristnost sort se garantira. Zahtevajte ponudbe.	55
I
„FIT0NIN"
zdravilo za stare, zanemarjene rane
na nogah (ulcus cruris). Dokazano je in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah,
da celi zanesljivo in hitro tudi najstarejše kronične rane.
Steklenica Din 20"— v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju Din 50'—. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno „Fiton", dr. z 0. Z., Zagreb 1-78. Reg.podS.br. 1281 od 28. VII. 1933.
Mnogi ljudje trpe na živčnih motnjah, tožijo o prerani izmučenosti, o trgajočih in zbadajočih bolečinah v glavi, rokah in nogah, na vratu in obrazu kakor tudi o srčnem utripanju, drgetu, trganju v udih, utrujenju, nemiru, občutju strahu in tesnobe, zasopljenosti, dražljivosti, raztresenosti, pomanjkanju teka, motnjah prebave, nespečnosti in neštetih drugih pojavih živčne razrvanosti.
Najhujše je pomanjkanje odločne volje, energije pri živčno obolelem, ki se čuti za vsako delo nezmožnega, ki se brez odpora preda usodi, ki je čemeren in ozlovoljen ter ne doseza v življenju nobenih uspehov.
Ce čutite v sebi £ako spredaj navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč za svoje težave, pišite mi in jaz vam pošljem zastonj poučno razpravo o živčnih boleznih, ki vam bo raztolmačila, da je predhodni vzrok vsake resne bolezni oslabljenje telesne odpornosti. Prepričali se boste, da si morete zares življenje podaljšati in bolezni preprečiti.
Treba je samo hoteti!
Vsak dan dobivam priznanice in mnogi hvaležni pisci so pridejali pismu tudi svojo fotografijo, ki jih prinašam nekaj tu v ponatisku.
Gospod Nikola S. Bremkovicli, učitelj v Tuzli v Jugoslaviji, piše:
Gospa Ana Schntied, v Gmun-denu, Freygasse št. 5, Zgornja Avstrija, je zelo zadovoljna:
Gospod poštni uradnik Abraham Georg v Timisoaru 1, Rumunija, piše:
v današnjih hudih časih si preskrbi še na jlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletiluico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zahval Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. 16.
Po mnogih poizkušnjah z različnimi sredstvi, ki mi niso prinesla nikakega uspeha, sem se poslužil Vašega izbornega sredama, ki mi je pomagalo, in sem Vam zato zelo hvaležen.
Kje bi bila danes, da se nisem poslužila od Vas priporočene kure! Učinek me je tako zelo zadovoljil, da ne potrebujem sedaj nikakega zdravijenja več. Napravili ste mi veliko uslugo in se Vam zanjo prav iz srca zahvaljujem.
Že po kratki nporahi Vaše metode sem mogel opaziti presenetljivo velik uspeh. Izrekam Vam s tem zasluženo zahvalo in bom porabil vsako priliko.	*
priporočim.
Dopisnica zadostuje! Zahtevajte še danes brezplačno poučno brošuro! Poštno zbiralno mesto:
ERNST PASTERNACK, Berlin, SO., Michaelkirchplatz 13, Abt.88
			'''"*■:: .i}"-)1	'-C			
v •• v>v• -v'". .							
fef
v.,-.:-.

Velikonočno veseli e
Za praznik veselja se olepšajte z novo obutvijo! Sedaj Vam lahko sirokovnjaško in vestno postrežemo. Ne čakajte do zadnjih dni, izberite si obutev, dokler imamo veliko	m
izbiro!
Vrsta 45612-27
Nazpraktičnejši in najcenejši čevelj za vsako igro in za vsak šport. Za roal denar bo Vaša deca obvarovana raznih poškodb.
Okusno okrašen lakast čeveljček za Vaše najdražje. Isti model iz rjavega boksa.
Vrsta 1375*1
Za pomladanske izpreliode. Eleganten čevelj iz semiša, kombiniran z usnjem. Črn ali rjav.
99.-
Vrsta 1805-60
Novi pomladni model. Iz laka z okrasom iz kuščarjeve kože. Iz rjavega ševroa Din 129"—.
99.-
Vedno moderni in vedno elegantni sezonski čeveljčki. Iz laka ali rjavega boksa.
Elegantni lakasti ali z okusno kombinacij
ševro čeveljčki o kačjega usnja.
Vrsta 5860-00
Razveselite svojo deco
za Veliko noč! Kupite jiVel- 19"22
nove čevlje! — Za Vaše Za Vaše malčke. Laliek čeveljček iz
mehkega boksa v raznih kombina-
najdražje vedno najbolje.
K novim čevljem nove nogavice. Dolge črne ali drap Din 8 —, 10 —, 12-—. Kratke iz sukanca Din 7—, 9-—.
cijah. Vel. 23—26 Din 49--
Vrsto 2927-71
Lahek čevelj, izdelan v obliki sandal, s kromovin podplatom. Za tople dni nenadomestljiv.
Vrsta 1937-22
Vel. 27-34
Vrsta 3162-00
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega, mastnega usnja, s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35—38. Din 59—.
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni.
Negujte svojo obutev z našo kremo! Škatlica Din 4-—.
Vel. 27-34
Vrsta 3222-02
Ženske nogavice:
najfinejše svilene . . , . Din 29 — močne svilene Din 19"— I.a flor . . .Din 19 — iz sukanca . . Din 15 — štrapacne flor Din 9---
Moške nogavice:
bombažaste štrapacne polsvilene . iz sukanca z
Močan .polčevelj za šolsko mladino z okrašenim jezikom. Gumijast podplat jamči za dolgotrajnost. Vel. 35—38. Din 69 -.
Vrsta 1637-26
Pomladanska moda. Okusno okrašen polčevelj iz telečjega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki.
Vrsta 1845-53
fit?
Za lepe solnčne dni baržunast če-
veljček, kombiniran z lakom. Brez kombinacije iz lastina ali baržuna Din 49 —.
Vrsto 394S$S
Praktičen in udoben čevelj za gospodinje iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim podplatom.
vzorci . . modne flor
Din 10 —
Din 15 —
Vrsta 1845-32
Udoben čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okraskom iz kačje kože.
Vrsto 1645-05
Enostaven, toda okusen čeveljček iz črnega ali rjavega boksa z visoko ali nizko peto. Lakast Din 99'—.
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d j 5. /
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.