OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
Novi grobovi
prances bostic
V petek zjutraj ob 11. uri je preminila na svojem domu Frances Bostic, rojena Žagar, stara 54 let. Stanovala je na 18901 Cherokee Ave. Doma je hUa iz vasi Ravne, fara Bloke Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica društva Waterloo Grove št. 110 WC, društva V boj št. 53 SNPJ in društva Blejsko jezero št. 27 SDZ.
Pokojnica zapušča ttikaj sina John A. in hčer Mrs. Frances %ers, brata Jakoba, tri sestre ^rs. Mary Zakrajšek, Mrs. Do-fothy Strniša in Mrs. Anna Klancher ter dve vnukinji, v stari domovini pa zapušča sestro Katarino Ivančič. Soprog John ji je umrl v novembru leta. 1929. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 10. uri iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. na Euclid pokopališče.
melcher
Prošli torek je umrla po daljni bolezni Mrs. Mary Melcher, dojena McGrath, ki je bila med Slovenci dobro poznana, ker je ^olgo vrsto let vodila slaščičarno v naselbini E. 140 St. in •^spinwall Ave. Stanovala je na 19225 Nottingham Rd. ter je bila stara okrog 70 let. Pogreb Se je vršil v petek zjutraj iz Cerkve sv. Pavla v Euclidu. Zapušča soproga in šest hčera.
*
%ton jeršan
, Po kratki bolezni je umrl ^oči ob 10. uri na svojem do-Anton Jeršan, star 64 let, ■stanujoč na 13520 Kelso Ave. t)oma je bil iz vasi Hudivrh, fa-Bloke, odkoder je prišel v ^ftieriko pred 35 leti. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča sopro-So Mary, rojeno Mihelčič, sina Anthony, tri hčere: Mrs. Mary ^chivitz, Mrs. Sophie Strauss ^ Mrs. Jean Kucharik, šest ^ukov, sestro Mrs. Frances ^aučič in dva brata, Franka in
^osepha.
^ Pogreb se bo vršil iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v '®rkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Čas pogreba ni določen.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 14, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 115
* Zadnje slovo
članice društva Waterloo ^rove št. 110 W. C. so prošene, pridejo nocoj ob osmih v ^^etkov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Bostic.
Amerika poslala ladje in letala v Palestino
V mnogih delih Palestine Židje in Arabci nadaljujejo s sovražnostmi
WASHINGTON, 12. junija. — Zedinjene države so danes poslale v Palestino tri patrolne ladje in tri letala kot je zahteval posredovalec organizacije Z. N. grof Bernadotte.
Državni oddelek je naznanil,*'
da je takoj pozval mornarico in zračno silo, naj se odzovejo zahtevi grofa Bernadotta in pošljejo ladje, odnosno letala, ki bi pomagala pri nadzorovanju premirja.
Letala bodo poslana v Palestino iz Nemčije, ladje pa bo preskrbela ameriška mornariška sila v Sredozemlju.
Bernadotte je nadalje zahteval dodatnih 10 ameriških častnikov, ki bi bili priključeni 21 članom posebne opazovalne skupine. Toda ta poslednja zahteva je povzročila neroden položaj, ker je Sovjetska zveza že pred tem ostro protestirala proti izključitvi sovjetskih častnikov iz opazovalne komisije.
Posredovalec Združenih narodov grof Bernadotte, ki si je ustanovil svoj sedež na Rhode-su, je tudi od Francije zahteval dve ladji, od Belgije pa eno. Amerika, Francija in Belgija bodo preskrbele tudi častnike, ki bodo skupaj s skupino švedskih poveljnikov pomagali nadzorovati premirje na posameznih področjih Svete dežele.
Kljub premirju je prišlo do več spopadov
Grof Bernadotte je v zvezi s premirjem izjavil, da je prvi del njegove misije bil uspešen (namreč sklenitev štiri-teden-skega premirja, da pa je drugi del njegove misije, da poskuša vpostaviti stalno premirje.
Toda borbe se nadaljujejo v severni Palestini pri meji s Sirijo.
V Jeruzalemu pa je prišla pomoč za 90,000 sestradanih Židov. Prvi konvoj s hrano v zadnjih sedmih tednih je prišel v mesto. Arabci so takoj protestirali, češ da je konvoj predstavljal kršitev pogojev štiri-teden-skega premirja, ker da misija za premirje sploh ni pregledala, kaj vozi.
• Z druge strani pa je izraelska vlada obtožila Sirijo, da je večkrat prekršila premirje v dolini Galileje. Sirijska vlada je na te obtožbe odgovorila, da bo zopet poslala na bojišče svojo armado, ako Židje ne bodo prenehali s svojo "agresijo."
Transjordanski kralj Abdu-lah pa je opozoril, da pristanek Arabcev na premirje ne pomeni zavrnitve "naše odločnosti," da se borimo proti širjenju zioniz-ma."
V Tripolio proglašeno izredno stanje
TRIPOLI, Libija, 13. junija— Danes je bilo v Tripoliju proglašeno izredno stanje zaradi spopadov med Židi in Arabci. Angleška vojaška uprava je uvedla policijsko uro in poslala na ulice čete. Kot pravijo poročila, so v nemirih bili ubiti, trije Židje in štirje Arabci.
Praški nadškof bo pozdravil novega češkega predsednika
Komunistični premir bo prisoten na slavnostni maši v praški katedrali
PRAGA, 12. junija —: Praški nadškof Josef Beran bo v katedrali sv. Vida sprejel bivšega premierja i n novoizvoljenega, predsednika Češkoslovaške republike Klement Gottwalda.
Gottwald, ki je komunist, b,o prisostvoval svečani "Te Deum" maši, ki jo bo pel sam nadškof. Po službi božji pa bo nadškof vodil novega predsednika in njegovo soprogo v kapelo, kjer ležijo ostanki kralja Venceslava.
Značilno je, da se bo ob tej priliki "Te Deum" pel v češkem, ne pa v latinskem jeziku.
Smatra se, da bo ob tej priliki prišlo do upostavitve normalnih odnosov med cerkvijo in državo. Nadškof pa še vedno ni umaknil svoje grožnje proti duhovnikom, ki bi sprejeli javne urade.
Član nove koalicijske vlade je tudi Rev. Jožef Plojhar, katoliški duhovnik, kateremu Vatikan grozi z izobčenjem, ker je sprejel pozicijo ministra za zdravje.
Truman pravi, da Sovjetska zveza ovira upostavitev miru na svetu!
Domače vesti
40-letnica poroke
Dobro poznana Mr. in Mrs. Matt Kastelec iz 15930 Sara-nac Rd. bosta jutri obhajala 40-letnico njiju srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima ob tej priliki čestitajo in želijo zdravja in srečo še na mnoga leta.
Poroka
V soboto sta se poročila Miss Mildred Anne Krashovec, hčerka Mr. Frank Krashovec iz 384 E. 165 St., in Mr. James William Murray. Poroka se je VU-šila v Emmanuel . episkopalni cerkvi na Euclid Ave. — Bilo srečno!
Graduantinja
Iz Ohio univerze v Athens, O., je graduirala Miss Ella J. Starin, hčerka Mr. in Mrs. Peter Starin iz 17814 Dillewood Rd. Dobila je diplomo Bachelor of Arts. Čestitamo!
Mrs. Roosevelt meni, da Wallacea Varajo'; Amerika mora biti močna, a prijateljska
Odhod v domovino
Iz Magadorja, Ohio, bosta 16. Junija odpotovala v staro do-^ovino, kjer nameravata osta-
Za stalno, poznani rojak Mr.
Germek in Mr. Frank Žot. Germek odide v Visoko pri ?^rjaku na Dolenjskem, kjer tri sinove, enega, starega let, so pa tekom vojne ubili ^logardisti. Nazadnje se je ^^ttikaj nahajal leta 1939.
Mr. žot pa gre na Golo pri kjer ima ženo in hčer, ka-t^ri ni videl že 23 let.
Potovala bosta s posredo-^^(ijem Kollanderjeve firme na P^rniku "Radnik", želimo jima ®''ečno pot in zadovoljstvo v
*'®jstnem kraju!
JMErikA odobrila NA
za ne1wšk0 vlado Washington, 9. junija-
^edinjene države so danes for odobrile načrt, da se v za-
^^dnih okupacijskih zonah ^®fnčije ustanovi separatno •^Gitiško vlado.
BOSTON, 12. junija. — Mrs. Eleanor Roosevelt je za tekočo izdajo* unitarskega glasila "The Christian Register" napisala članek glede ameriško - sovjetskih odnosajev, v katerem med ostalim izraža" mnenje, da je Henry A. Wallace postal žrtev prevare.
Vdova po pokojnem predsedniku piše, da "lahkoverna naivnost" ne zadostuje za mir, temveč da morajo Amerikanci gledati, "da bodo vsestransko močni, in da se ne bodo pustili varati."
"Kar se Wallacea tiče, menim, da ga varajo," nadaljuje Mrs. Roosevelt. "Henryja sem imela vedno rada, ampak on ni še nikoli delal z Rusi, kakor sem jaz."
Za človeka liberalnih nazorov je zelo neprijetno, ko nenadoma odkrije, da je mogoče zasi-gurati sodelovanje od strani Rusije le, ako bomo močnejši od njih, pravi Mrs. Roosevelt, potem pa dostavlja, da je naj-brže precej ljudi, ki danes glede nje same sodijo, da njeno stališče glede Rusije ni liberalno.
Mrs. Roosevelt piše dalje, da je tekom svojih precej dolgih skušenj z ameriškim komunizmom spoznala "vse taktike, katerih se poslužujejo komunisti", in da je svoje stike z mla-
dinskimi komunističnimi skupinami pretrgala vsled tega, ker so ji "lagali."
Dalje pravi, da je metode sovjetskih predstavnikov spoznala pri delu z Združenimi narodi.
"Dočim moramo biti močni, pa moramo biti tudi prijateljski," nadaljuje predsednikova vdova, potem pa odločno za vrača one, ki pravijo, da bi bi lo najbolje, ako bi z Rusijo brez odlašanja "obračunali".
"S tem bi ničesar ne rešili. Res bi lahko uničili njena mesta, ampak pozabiti ne smemo, da je Rusija ogromna dežela, in če bi enkrat uporabili atom ske bombe, bi poslej več ne imeli ure mirnega spanca, kajti prišel bo dan, ko bi tudi kdo drugi posedal atomske bombe, kakor jih imamo mi, in če se jih navadimo rabiti, bomo tudi mi sami prej ali slej uničeni. V moderni vojni ni zmagovalcev.'
Mrs. Roosevelt pravi dalje da je bilo zadržanje Amerike včasih "zelo glupo".
"Mi često pozabljamo, da so Rusi zelo občutljivi, to pač vslec tega, ker se čutijo ogrožane Mnogokrat in na mnogo različ nih načinov ne razumemo njiho vega čuta nesigurnosti, in dela mo reči, ki povzročajo trpkost mnogokrat male reči, ki se ne zdijo važne, ki pa imajo važne
posledice."
TRUMAN PRAVI, DA JE PREMIER STALIN "JETNIK POLITBIROJA"
EUGENE, Oregon, 12. junija—Predsednik Triunan je pred množico, ki ga je dočakala v tem malem kraju, imel kratek nagovor, v katerem je omenil, da bo imel naslednji dan v Berk-leyu, Cal., govor glede ameriške zunanje politike. Med drugim je rekel;
"Upam, da me boste poslušali, ko bom govoril pred graduanti Californijske univerze. Povedal oom, kar sem že najmanj stokrat preje izjavil, in to je, kar želi sleherni od nas. Jaz želim, da je na svetu mir, kakor želite vi sami.
"S to mislijo sem šel leta 1945 v Potsdam. Šel sem tja z najprijaznejšimi občutki v srcu napram Rusiji, in sklenili smo ne-tatere pogodbe. Tam sem se do-Dro spoznal z Jožetom Stalinom. Jožeta imam rad. On je poštenjak. Ampak Jože je jetnik po-itbiroja. On sam ne more delati, takor bi sam rad. On sklepa dogovore, in če bi bilo od njega odvisno, bi jih držal; ampak judje, ki imajo glavno besedo pri vladi, pravijo, da jih ne more držati.
"Prišel pa bo dan, ko bosta ona velika dežela in ta velika dežela spoznali, da je to, kar je dobro za obe, dobro za ves svet in za mir na svetu. O tem vam bom povedal jutri večer, ko bom govoril pred univerzo v Califor-niji.
(Poročilo o govoru, ki ga je imel Truman v soboto zvečer v Californiji, je priobčeno na drugem mestu).
Naslov iščejo
Ameriški rdeči križ je prejel prošnjo iz stre domovine, da bi poizvedel za naslov Mi-chale Velles, rojen 18. februar-a 1898 v Myslavi, odkoder je prišel v Ameriko leta 1921. Bil je sin Mike Vellesa, ki je nekoč živel na 1763 W. 25 St. Kdor ve za njegov naslov, je prošen, da sporoči na 1227 Prospect Ave., ali pa naj pokliče SU 1800.
Nova učiteljica
Prošli ponedeljek je gradui rala iz Oxford Miami univerze Miss Margaret Buchar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Buchar iz 13901 Mc Elhatten Ave. Preje-a je red Bachelor in Science in septembru bo nastopila služ bo učiteljice v Willmingtonu, blizu Daytowna, kjer bo pouče vala 9. razred v angleščini in 10. razred v driamatiki.
Mlada učiteljica je pohajala Euclid Central High šolo ter je tekom poletja delala v pisarni Double Eagle Bittling Co. Miss Buchar čestitamo ter ji želimo vso srečo v njeni karieri!
american je direktor sueškega prekopa
PARIZ, 9. junija — Člani upravnega sveta družbe Sueškega prekopa so danes imenovali za direktorja prekopa Američa na Pinkey Tucka, bivšega am basadorja v Egiptu.
Svet je bil mnenja, da je za radi velike plovbe ameriških la dij v Sueškem prekopu popolno ma pravično, da se imenuje za direktorja Američana.
"Vrata so še vedno odprta za poštena pogajanja," je rekel v svojem govoru
BERKELEY, Calif., 12. junija—Presednik Truman je danes izjavil, da je največje vprašanje miru odnost Rusije napram ostalemu svetu in naravnost obtožil Sovjetsko zvezo, da s svojo "obstrukcijo in agresijo" ogroža varnost na zemeljski obli.
Truman je zanikal, da je se-*
danje nesoglasje nastalo vsled nesporazuma med dvema silama.
"Razkol ni pastal med Zedi-njenimi državami in Sovjetsko zveza, ampak med Sovjetsko zvezo in ostalimi svotodnimi državami sveta," je rekel predsednik.
Triunan je govoril v ogromni dvorani "Memorial Bowla," v kateri je mesta za 83,000 oseb. Poslušalo pa ga je okrog 50,000 ljudi, kar je predstavljalo največjo udeležbo, ki jih je doslej imel.
Za Svobodni tisk
Pri podr. št. 48 SANSa sta darovala $5 Mr. in Mrs. Louis Lemut za svobodni tisk v spomin Franku Stibil. Odbor se jima najboljše zahvaljuje.
rdeči dekan napadel verske voditelje
CANTERBURY, 13. junija. - Dr. Hewlett Johnson, tako-zvani rdeči dekan" canterbur-ške katedrale, je danes napadal verske voditelje, ker da pri mislih glede atomske bambe "moralno zaostajajo za učenjaki" Rev. Johnson je v svoji pridigi omenil mišljenje nekega nadškofa, ki je rekel, da bi uporaba atomske bombe bila pod nekaterimi okolščinami upravičena in da države, ki jih imajo, jih ne bi trebale uničiti.
"Sramota je, da odgovorni član krščanske cerkve zagovarja ohranitev atomske bombe, pa naj bo tudi za obrambne na mene," je rekel znani angleški dekan, ki je velik prijatelj Slovanov.
Vrata so odprta za poštena pogajanja"
Truman je sicer izjavil, da so vrata odprta za "poštena pogajanja" med Ameriko in Sovjetsko zvezo, toda pristavil je, da "vrata niso odprta za pogajanja med velikimi silami na škodo drugih držav ali pa na račun principov."
Predsednik je svoj govor podal na način, da je dejansko naslovil ljudstvo sveta. Predstavil se je kot voditelj največje države na svetu.'
Merodajne urade sveta je Truman opozoril, da so Zedinjene države pripravljene na poravnavo, da pa obstojajo vprašanja, "ki se jih ne more podvreči pogajanjim."
O ničemur se ne more pogajati, ko ena država prezira principe mednarodnega obnašanja, katere so sprejele vse članice Združenih narodov. O ničemur se ne more pogajati, ko je navada ene države, da pri mednarodnih zadevah uporablja prisil jevan je in agresijo."
Truman, zavrača konferenco s sovjetskim premierjem
Truman je v tem svojem govoru podal odgovor administracije na nedavne "mirovne ofenzive" Sovjetske zveze, odnosno izmenjavo not med ameriškim ambasadorjem v Moskvi Smith-om in sovjetskim zunanjim mi nistrom Molotovom ter na Stalinov odgovor na odprto pismo Henry A. Wallacea. S svojo izjavo, da Amerika ne bo trpela pogajanja, ki bi izključila druge države, je očitno zavrgel vsako možnost, da bi prišlo do konference med njim in sovjetskim premierjem Stalinom.
Truman je omenil Grčijo in Korejo, kjer da so vsaka pogajanja z Rusijo nepotrebna. Rekel je, da bi Rusija mnogo prispevala za mir, ako bi se pridružila naporom, da se ustavi zunanjo pomoč grškim gerilcem in ako bi v Koreji končala z bojkotom posebne komisije Združenih narodov.
povzročila, ko ni hotela sodelovati z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope. Potem pa je pristavil še ostalih pet načinov "obstrukcije miru" s strani Sovjetske zveze, med njimi zavlačevanje in propagando pri vsaki mednarodni konferenci, pretirano uporabo pravice veta, bojkot male skupščine Združenih narodov, "indirektno agresijo" v vzhodni Evropi in "skrajni pritisk proti državam Srednjega vzhoda ter vmešavanje v zadeve drugih držav potom komunističnih strank."
Poroča se, da je ta Truma-nov govor bil pripravljen s posebno pozornost in da je vsaka beseda bila pretehtana.
vatikan pravi, da ana ni poročena
VATIKAN, 10. junija—Vatikanski prelatje so danes izjavili,' da rimska katoliška cerkev ne smatra. • da je, včerajšnja poroka princese Ane in bivšega romunskega kralja legalna. Mnenje prelatov je, da Ana sploh ni omožena, kar pomeni, da bo odslej živela z Mihaelom nezakonsko.
dewey je najmočnejši republikanski kandidat
PRINCETON, 12. junija. — En teden pred snidenjem repu-bUkanske konvencije izkazuje poizkusno glasovanje Instituta za javno mnenje, da je new-yorški governer Dewey med republikanci v deželi najbolj popularen kandidat.
Na podlagi odstotkov glasov, stoje razni aspiranti kot sledi: Dewey 33, Stassen 26, Vanden-berg 13, MacArthur 11, Taft 10, Warren 2, Martin 1, razni drugi pa skupaj 4 odstotke.
Wallaceova stranka ustanovljena v Indian! in lowi
Truman napada Rusijo, ker je zavrgla Marshallov načrt
V svojem govoru je Truman poudaril šest načinov, s katerimi da je Sovjetska zveza ovirala mir. Najprvo je omenil, da je "najbolj trpko razočaranje"
INDIANAPOLIS, 13. junija. —Podpiratelji Henry A. Wallacea so danes ustanovili "Progresivno stranko Indiane" in takoj nominirali bivšega unij-skega voditelja Walterja Fris-bia za guvernerskega kandidata. Stranka je sprejela program miru in varnosti.
Na glasovnici za predsedniš-škega, odnosno podpredsedniškega kandidata bosta Henry A. Wallace in Glenn H. Taylor, toda do 1. septembra mora stranka zbrati na peticijah 6,641 podpisov.
#
WATERLOO, la., 13. junija. —Nova politična stranka lowe je danes nominirala kandidate za kongres in državne urade ob priliki zaključka svoje ustanovne konvencije. Na narodno konvencijo nove politične stranke, ki se bo vršila 23. do 25. julija v Philadelphiji, bo poslala 35 delegatov.
i
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece) ---
---$8.50
----5.00
- 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -—
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Mattrr April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TRUBAR IN TRUBARJEVE SLAVNOSTI
Predaval I. Cankar na "Ljudskem odru"
V Trstu 21. V. 1908
Truzarjevo življenje je bilo polno neprestanega dela in bojev. Rojen na Rašici na Dolenjskem 8. junija 1508. Kot trinajstleten učenec pride na Reko (1521), od tam v Solnograd in na Dunaj. Kruh si je služil s petjem. Tam se seznani s Petrom Bonomom, poznejšim škofom tržaškim, h kateremu je prišel v Trst leta 1527. Sprejel ga je kot dobrega pevca, posvetil ga je za duhovnika ter mu dal 1. 1530. kaplani j o v Celju. Pozneje je prišel v Laški trg in od tam v Loko pri Radečah na Dolenjskem.
Medtem je začelo posezati reformacijsko gibanje tudi v slovenske pokrajine. Posebno v Trstu in v Ljubljani so se začeli zbirati in oglašati prvi protestant je.
Že leta 1530., ko je bil Trubar v Celju, je deželni glavar kranjski Ivan Kacijanar izdal razglas proti protestantom. Leto nato je prišel Trubar v Ljubljano kot slaven pridigar proti izprijenosti v cerkvi in proti celibatu, dokler mu ni škof Krištof Ravbar prepovedal pridige v stolni cerkvi. Kranjski stanovi so mu nato dali špitalsko cerkev na razpolago. Tam je pridigal do leta 1540. Njegovi nauki so imeli tak vpliv, da je boljši del duhovščine začel prestopati na stran reformacije.
Leta 1950, pa je bil Trubar na kraljevo povelje izgnan iz Ljubljane, dve leti pozneje pa ga je škof Kacijanar spet poklical iz Loke v Ljubljano. Leta 1544. pa je postal ljubljanski škof Urban Tekstor, prijatelj Ignaca Lojole, ustanovitelja jezuitskega reda, vendar sta tam pridigala Trubar in protestant Paul Wiener, ki se je bil že oženil. Ampak ko so se začeli ženiti tudi drugi duhovniki in ko je škof—ki ga skoro nikoli ni bilo v Ljubljani—zvedel, da obhaja Trubar v obojni podobi (vino in kruh) očitni znak luteranstva—je izdal leta 1547. ukaz, da naj primejo in zapro vse glavne protestante; tudi Trubar je bil med temi. Nekatere so res zaprli, Trubar pa je bil na svoji fari St. Jernej na Dolenjskem (takrat je bilo redko, da je župnik pogledal na svojo faro) in je od tam skrivaj odšel v Trst. Tukaj je v mestu in okolici slovensko pridigal. V Ljubljani so preiskovali njegovo hišo in vse knjige sežgali.
Leta 1548. se je vsled prošnje kranjskih deželnih stanov vrnil v Ljubljano. Mesta so bila kmalu po večini protestantska, začelo pa se je že gibati ljudstvo po deželi—in takrat je postalo gibanje res splošno narodno.
Kralj Ferdinand je začel ob tistem času preganjati voditelje protestantov. Trubar je moral bežati na Nemško, kjer je dobil službo pridigarja v Rotenburgu. Nekaj predi-kantov je pač še ostalo v domovini, toda vodilnega duha ni bilo. — In sedaj se je zgodilo največje in najpomembnejše delo slovenske reformacije, ene izmed največjih del sploh v zgodovini slovenskega naroda. Trubar ni mogel govoriti svojemu ljudstvu, zato je pisal—pisal mu je v tistem zaničevanjem jeziku zaničevanega ljudstva, o katerem se je sploh sodilo, da ni za pismeno rabo.
Leta 1550. je bil ta naš jezik povzdignjen med književne jezike, izšla je prva slovenska knjiga, izšla je daleč v tujini v nemški Tibingi; pisana je z nemškimi črkami, podpisan pa ni ne pisatelj ne tiskar. Trubar se je imenoval na nji "Philopatridus Illyricus" (ilirski domoljub), tiskar pa (je bil) Jernej Škrjanc s Sedmograškega.
Trubar se je bil med tem oženil; leta 1552. se je preselil v Kempten. Započeto delo je nadaljeval z vso energijo. Nič ni pomagalo, da je škof Tekstor sam šel pridigovat po kranjskih mestih. Ves boljši del duhovščine je prestopil k protestantizmu. Tej se je polagoma pridružilo tudi plemstvo, ki se je še dobro spominjalo kmečkih puntov in je torej vsako večje ljudsko gibanje gledalo z nezaupljivimi očmi, posebno še zato, ker so kmetje ob zadnjem puntu 1. 1525. poleg drugega zahtevali tudi, da naj se odpravi davek na odpustke in nova desetina ter da naj občine svobodno volijo svoje župnike.
Ko je kranjsko plemstvo istega leta poslalo svoje zastopnike v Augsburg na državni zbor, se je pritoževalo, "da so v deželi velike zmešnjave, ki so jih največ zakrivili predikantje, ker da govore na prižnicah napačne stvari, katere bolj zavajajo k puntu, nemiru in brezverju, nego k edinosti." Iz te pritožbe se vidi jasno, da je versko in socialno gibanje v šestnajstem stoletju v tesni zvezi med seboj, ker je oboje izraslo iz istih, nad vse žalostnih eko-
RESOLUCIJE SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Na zborovanju glavnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Cleveland, Oiho, dne 29. in 30. maja so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
ZA POGAJANJE Z SOVJETSKO ZVEZO
Odkar je končana druga svetovna vojna, so začeli sedaj vladajoči krogi v Zedinjenih državah na vso moč širiti teorijo, da je demokracija baje mogoča edino v gospodarskem sistemu, ki je znan pod imenom "kapitalizem." Rajši pa ga imenujejo "sistem svobodnega podjetništva" in na podlago te zgrešene teorije je sedaj postavljena vsa uradna domača in zunanja politika. Vsako oddaljevanje od profitnega sistema se označuje za rezultat sovjetskega pritiska kljub splošno znanemu dejstvu, da so se v Evropi delavske mase že sto let borile za dosego svojega cilja, za temeljito izpre-membo socialnega reda, in ko so našle priliko, da cilj dosežejo, ni bilo treba nobenega zunanjega vpliva, da so postavile svoje države na novo podlago. Vsakdo ima pravico, soditi o teh procesih po svoje ,toda nobenemu narodu se ne more odrekati pravica, da si uredi svoje gospodarstvo tako kakor se mu zdi najbolj koristno.
Nevmešavanje v čisto domače zadeve drugih držav je vedno veljalo za načelo v mednarodnih odnošajih. Tako zvana Truma-nova doktrina pa popolnoma prezira ta princip in ameriška zunanja politika se na vseh koncih in krajih vtika v notranje zadeve drugih suverenih držav, vsled česar je po vsem svetu nastala napetost, ki more ugajati samo tistim elementom, ki hrepene po razvnetju plamena, ker upajo; da bi jim nova vojna prinesla gospodarske koristi in se zaradi tega niti najmanje ne ozirajo na strašne posledice, ki bi nov krvav spopad prizadel vsem narodom sveta. Tehnični razvoj zadnjih let, katerega bi se militarizem naravno poslužil brezobzirno, je ustvaril razmere, v katerih ne more od vojne nobena država imeti koristi, vsaka pa tako škodo, da bi se v stoletju ne mogla popraviti, če bi ne bila civilizacija sploh uničena.
Zunanja politika, ki prikazuje neprenehoma Sovjetsko zvezo kot sovražnico, za kar ni nobenega dokaza, je porodila propa-
gando, s katero je vojno hujskanje tesno spojeno in v tem tiči ogromna nevarnost, kajti v taki atmosferi lahko zaneti najmanjša iskra splošen požar. Zgodovina je vsa polna takih sliičajev. Zato je najnujnejša naloga vseh treznih činiteljev, nastopiti odločno proti vsaki vojni hujskanji in storiti vse, da se zavaruje mir in v ta, namen v prvi vrsti odstrani medsebojno sumničenje in nezaupanje. Vse miroljubno ljudstvo je zaradi tega iskreno pozdravilo korak ameriškega veleposlanika v Moskvi, katerega ni moglo tolmačiti drugače kot za izraz pripravljenosti naših vodilnih faktorjev za razpravo z zastopniki Sovjetske zveze z namenom, da se razčisti ozračje in ustvarijo normalne razmere. Izjave predsednika Trumana in državnega tajnika Marshalla so pa prišle kot veliko razočaranje, ker so očividno izpodbile tla vsakemu j upu za dosego vzajemnega razumevanja.
j Kmalu potem se je nepričakovano pokazala druga prilika, da se popravi napaka in navežejo stiki, ki bi s dobro voljo na obeh straneh lahko pregnali strahove in dali svetovnemu miru trdno podlago. Predsedniški j kandidat Henry A. Wallace je I naslovil sovjetskemu ministr-jskemu predsedniku Stalinu od-jprto pismo, na katero je brez j odlašanja odgovoril in na podlagi njegovih izjav so razprave ameriških zastopnikov s sovjetskimi mogoče, ne da bi se ta ali ona stran čutila ponižano.
Najvažnejša v njegovem odgovoru je Stalinova izjava, da je sožitje dveh različnih gospodarskih sistemov ne le mogoče, ampak potrebno—in dokler so na svetu različne ekonomije, se ne more oporekati temu; saj sodelujejo Zedinjene države kaj tesno z Veliko Britanijo, dasi je Amerika absolutno kapitalistična, medtem ko je Anglija vsaj v imenu socialistična in ima v svojem programu socialne procese, ki so popolnoma nasprotni kapitalističnim načelom. Kar velja za razmerje med Ameriko in Anglijo, mora velja-
nomičnih, političnih in etičnih razmer, iz bede, nezadovoljnosti in nevednosti ljudstva ter iz skrajne izprijenosti vladajočih stanov.
Leta 1555. je izšla druga knjiga, ki je bila že z latinico tiskana, nato pa je v kratkih presledkih izšlo več knjig druga za drugo. Denarno je podpiral Trubarja baron Ungnad v Urahu, dobil pa je bil medtem tudi že duševne sodelavce, ki so mu pomagali izdajati slovenske in hrva-?ke knjige; seveda so ga časih bolj 'ovirali, nego podpirali, ker je bilo med njimi tudi nemirnih slavohlepnih ljudi, ki so hoteli z glavo skozi /id, medtem ko je Trubar sam mirno, odločno in trezno delal.
Na prošnjo kranjskih stanov se je Trubar leta 1561. vrnil v domovino. Sprejet je bil z veliko navdušenostjo; nastopil je takoj službo v Ljubljani. Pridigal je tam in po deželi. Predikantov je bilo na Slovenskem že veliko število, med njimi najbolj znana imena slovenske reformacije: Jurij Dalmatin, Ad. Bohorič, Seb, Krelj, Jurij Jurišič in mnogo drugih. Ljubljanski škof Peter, ki je imel to dobro navado, da se za svojo škofijo ni brigal, je nekje od daleč iz Gornjega grada dal prašati Trubarja, kako se predrzne pridigovati v njegovi škofiji. Trubar je odgovoril, da so ga poklicali deželni stanovi.
Zaradi tiskarne se je pa moral kmalu vrniti na Nemško. Ze leta 1562. je izdal novo knjigo. Ko je v tiskarni vse uredil, je prišel zopet v svojo domovino. Zdaj pa je škof Peter od cesarja zahteval, da naj ukaže Trubarja takoj zapreti; ampak previdni škof je rekel, da naj se ne imenuje njega kot tožnika, "ker če bo Trubar pregnan iz dežele, da mu bodo ljudje vse menihe in farje pobili." Cesar je res ukazal vse glavne reformatorje zapreti. Toda Ljubljančani so se postavili za Trubarja in tako je kljub cesarjevemu povelju in škofovi jezi ostal kot pridigar v Ljubljani.
■ (Dalje prihodnje)
ti tudi za odnošaje do drugih dežel.
Ker je na kocki usoda vsega sveta, ki potrebuje mir, da more okrevati od silnih ran zadnje, po fašizmu provocirane vojne, pričakuje Slovenski ameriški narodni svet, da bodo odločujoči činitelji naše vlade porabili ugodno priliko, da omogočijo razprave, ki lahko odpravijo vse nesporazume in izkrčijo pot do složnega sodelovanja na vseh panogah, ki se ne tičejo izključno posameznega naroda, temveč vsega sveta. V težkih časih vojne nas ni, oviral gospodarski sistem Sovjetske zveze in poročila iz ruskih bojišč nam niso
DELAVSTVO
že dlje se opazujejo v ameriškem delavskem gibanju znamenja, ki morajo vznemirjati vsakega zavednega delavca in vsakega prijatelja organiziranega delavstva. Časi za delavce so skrajno kritični, ker ne more nihče dvomiti, da se je vpliv velikega kapitala silno povečal in je politika sedanjega kongresa odločno naperjena proti delavstvu. Taft-Hartleyjev zakon je prvi dokaz tega nasprotstva, raba vladtie §ile v slučaju delavskih sporov in delavstvu sovražni odloki sodnij pa potrjujejo splošno protidelavsko tedenco. Izjave raznih kongresnikov in senatorjev dajo slutiti, da smatrajo vse to le za začetek in obstanek delavskih organizacij kot sredstvo obrambe pred prekomernim izkoriščanjem je v očitni nevarnosti. V takem slučaju bi bilo pričakovati, da strne delavstvo svoje vrste ne le za obrambo strokovnih organizacij, ampak tudi za dosego političnih uspehov in za osamosvojitev od poklicnih političarjev in vdanih služabnikov izkorišče-valnih sil. Toda mnogi voditelji delavstva ravnajo kakor da so udarjeni s slepoto in namesto da bi okrepčali upravičeno bojevi-tost delavstva in poživljali vero v njegovo moč, skušajo le zavarovati svoje pozicije s tem, da se klanjajo sovražnim mogotcem, odvračajo delavstvo od samo-osvojitve, nastopajo v mnogih slučajih diktartorsko, odrekajo tistim, ki se ne strinjajo z njimi, svobodo besede in skušajo ustvariti glasovalne mašine po zgledu starih političnih strank, da bi na konvencijah izsilili, če-
GRČIJA
Slovenski ameriški narodni svet se nikdar ni mogel navdušiti za tujo dinastijo na Grškem, ki se vzdržuje na prestolu s pomočjo dolarjev in bajonetov iz Amerike, kakor tudi ne za fašistično vlado, ki bi po zatrdilu vseh nepristranskih opazovalcev padla v štiri in dvajsetih urah, če je ne bi naša sila držala v sedlu proti volji grškega naroda. Utemeljevanje te pomoči ni nikdar bilo prepričevalno in za trditve, da je Grčija v ne-vanvjsti od Sovjetske zveze, niso nikdar bili doprinešeni. Laži atenske icakcijonarne vlade o nekakšni mednarodni brigadi in podpori, ki jo baje dobiva ljudska vojska od strani Jugoslavije, Bolgarske in Albanije, so vedno bile kratkih nog. A ker
IZRAEL
že ob kraju prve svetovne vojne je Velika Britanija obljubila Židom, da bodo v Palestini našli svoj dom, kjer se bodo mogli ustanoviti kot narod. Anglija je od Lige narodov dobila mandat nad Palestino in je na ta način postala "zaščitnica" židovstva. Toda izpolnitev obljubo so Židje čakali vse do izbruha druge vojne in čim bolj jo čas potekal, tem manj se je Angliji mudilo, dokler ni postalo jasno, da njene vlade obžalujejo dano besedo. Od vsega začetka ni bilo nobenega dvoma,
bila nič manj važna kot vesti naših armad.
Nasprotno nam enakost gospodarskega sistema v sovražnih deželah ni podajala nobene utehe. Nobenega razloga ni, da bi v mirni dobi razlike ali enakosti gospodarskih sistemov igrale večjo vlogo. Mir je preveč dragocen, da bi ga spravljali v nevarnost zaradi osebnih interesov peščice ljudi, ki hočejo za vsako ceno izsiliti vojno in kažejo s prstom na vse mogoče sovražnike, pa jim v resnici niti usoda lastnega naroda ni nič mar, če jim njegov pogin oblju-buje dovolj mastne profite.
Resničen patriot ljubi svoj narod preveč, da bi ga posili pehal v klavnico; njegovi napori niso namenjeni sejanju sovraštva, temveč ohranitvi miru.
(Predložil Etbin Kristan).
sar ne morejo doseči po demokratičnih potih.
Delavstvo, ki bi po svojem številu in svoji važnosti moralo biti najvažnejši činitelj v javnem življenju, se na ta način potiska na vlogo trabanta starih strank, ki so mu že odvzele mnogo težko pribor j enih pravic in mu nameravajo odvzeti šo tisto moč, ki mu je ostala.
S tako taktiko, pa naj izvira iz kratkovidnosti in nerazumevanja, iz golega samoljublja, iz bojazni, ali iz kakršnega koli nagiba, ne. more delavstvo ohraniti svojih pridobitev, še manje pa doseči pravice, ki mu pripadajo. Politična moč, če je v sovražnih rokah, lahko uniči vsak uspeh, ki ga dosežejo nepolitične organizacije s svojimi sredstvi, ker se ta sredstva—kot se je že zgodilo—lahko označujejo za zločin.
V tej situaciji, polni nevarnosti, je neizogibno potrebno, da strne delavstvo svoje vrste, da se upre vsakemu poskusu cepa-nja in oslabitve in da odločno odkloni diktatorske poskuse takih voditeljev, ki ga skušajo vpreči v vozove sladkobesednih politikantov, kateri imajo pred volitvami vse polno obljub, čim imajo mandat pa pozabijo na kampanjske besede.
Če se delavstvo sedaj ne postavi krepko na svoje noge, utegne doživeti to, kar je doletelo nemško, italijansko in japonsko delavstvo, ko je sprejelo medene besede Hitlerjevih naci-jev, Mussolinijevih fašistov in japonskih militaristov za suho zlato.
ta protiljudska vlada s svojo korupcijo kljub veliki zunanji pomoči ni mogla ukrotiti odpora naprednih elementov, skuša sedaj doseči ta cilj z nezaslišanim terorizmom, ki dosega vrhunec v eksekucijah, spominjajočih na najtemnejše čase nacijskega divjanja v okupiranih deželah.
Slovenski ameriški narodni svet odločno obsoja to barbarstvo in pričakuje, da bo državni oddelek naše vlade s svojim očitno velikim vplivom znal preprečiti množične umore ljudi, ki niso zagrešili v večini slučajev nič drugega kot da se ne strinjajo s fašistično politiko svoje vlado in imajo pogin, da ne taje svoje prepričanje.
(Predložil Etbin Kristan)
da je problem spojen s težava-ini, ker so Arabci nasprotovali izvršitvi načrta. Toda težave bi se dale z dobro voljo premagati. V arabskih deželah so nešteti neobljudoni, ali slabo obljudeni kraji, kamor bi bilo brez posebnih težav in z razmeroma majhnimi žrtvami mogoče preseliti tiste Arabce, ki ne bi hoteli ostati v židovski Palestini, a najbrže bi bilo njih število zelo pičlo. Toda Anglija si je hotela ohraniti prijateljstvo arabskih mogotcev, od katerih je pričakovala zase več koristi kot od Zidov in
je naposled prišla z izjavo, da je izpolnitev nekdanje obljube nemogoče. Število Židov, katerim je bilo dovoljeno naseljevanje v Palestini, seje krčilo in beseda o domovini Židov je postala ironska fraza. Taka je bila situacija, ko so se Združeni narodi lotili kočljivega problema. In ker je bila vsa zadeva po krivdi nazadnjaških angleških elementov zavožena, je bil sprejet "posredovalni" načrt, po katerem naj bi se Palestina razdelila v dve državici; Ena za Žide, druga za Arabce. Tudi Zedinjene države so glasovale za ta načrt.
Židje so sprejeli odlok Združenih narodov, dasi ni izpolnjeval njihovih nad. Arabci pa so se uprli. Ker Združeni narodi nimajo policijske sile, da bi mogli izvrševati svoje sklepe, ni ostalo Židem nič drugega kot da se sami postavijo v bran proti arabski agresiji. Toda bili so in so- še vedno na slabšem, ker so Arabci oboroženi z angleškim orožjem, Židje pa ne morejo kupovati vojnih potrebščin zaradi prepovedi izvoza orožja iz Amerike v dežele bližnjega vzhoda.
Židje so medtem ustanovili na podlagi sklepa Združenih narodov svojo državo, katero so imenovali Izrael, in Zedinjene države—kakor tudi druge dežele —so jo priznale.
Slovenski ameriški narodni svet pozdravlja novo državo in želi Zidom, da se jim v tem skromnem domu izpolnijo upravičene nade dolgih mučeniških stoletij. Od vlade Zedinjenih držav pa pričakuje, da bodo svoje priznanje naredile učinkovito s tem, da prekličejo prepoved voza orožja za tiste, ki so napa* deni in se legalno branijo. Obenem izraža upanje, da bodo Združeni narodi označili arabsko agresijo za ogroževanje svetovnega miru in s tem ustavili oboroževanje napadalcev strani angleških dobičkarjev.
(Predložil Etbin Kristan)
LJUDSKI ŠKODLJIVCI PRED SODIŠČEM
V Murski Soboti je bila pi^ okrožnim sodiščem javna prava proti 14 špekulantom, so v Prekmurju organizirali od' kupno mrežo, s pomočjo kat®' re so od kmetov prekupovali ži' vila ter jih po dražjih cena^ prodajali v Ljubljani. Vodje t® špekulantske skupine so Milan Osolnik, Franc Klompf®'" in Pavelj Drmelj, vsi trije p°' 9blaščeni nakupavalci "Prehrane" v Ljubljani. Ti so najeli P° Prekmurju številne "pomočnike", katerim so dajali ogromne vsote denarja za nakup blaS®' Pomočniki so od kmetov nakup-Ijeno blago nakupovalcem "Prehrane" dražje prodajali kot so ga sami kupili, poleg tega sO dobili še provizijo. Prav tak® so pooblaščeni nakupovale! blago dražje računali, kot so sami plačali pomočnikom. DO' bili so pa tudi provizijo. Na ta način so občutno dvignili ceno živilom, ter so s tem oškodovali potrošnike v Ljubljani za nad pol milijona dinarjev.
Nakupovalci so se tudi povezali z mlinarji; E. Deutsche^ iz Peskovc, Jožefom Šadlom Genterovec, Jožefom Obalom Pertoče in Ludvikom Ferenče* kom iz Tešanovec. Ti mli"^^^^ so od kmetov kupovali žito, zmleli in moko prodajali naku povalcem. S tem delom so ^ kratkem času nekateri zasluzi^ po 100,000 din. Sodišče je obso^ dilo Milana Osolnika na 8 j® odvzema prostosti s prisilni delom, mlinarja E. Deutscha n^ 6 let odvzema prostosti s silnim delom in na zapien^ 5000 kg žita, Jožefa Šadla na 6 let, Ludvika Fercnčeka' let in zaplembo premoženja^ ostali obtoženci so dobili ka^n v višini do 3 let.
V "Enakopravnosti" vedno sve&e dnevne novice o godkih po svetu in doma!
J 14. junija 1948. Iljin:
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)
Težave s krompirjem
Velika in težavna je naloga, Ustvariti novo rastlino ali pa jo poiskati, kje na drugem koncu sveta. In vendar je s tem opravljena šele polovica dela. Treba % je naučiti, ravnati z novo •■astlino. Niti najboljša vrsta lam ne bo nič koristila, če je tte moremo gojiti tako, kakor je treba, in tam, kjer je treba.
Poglejmo, kaj se je zgodilo s .krompir j e.m—s prav tistim krompirjem, ki so ga bili pripeljali sovjetski učenjaki iz Južne Werike!
Dejal bi kdo, da krompir ni %anas, da ni nobena redka rastlina. Ali se je splačalo potovati ponj v Južno Ameriko? Ali •^Kiamo morda pri nas dovolj tvojega domačega krompirja?
Krompir pač imamo, toda ^kšnega nikdar nismo imeli, ^aš navadni krompir je zelo razvajen. Ne prenese mraza. Če Ea ne izkoplješ jeseni ob pra-času, ga prvi mraz uniči. Prijemajo se ga bolezni. Krompirjeve epidemije stanejo na primer Nemčijo 20 milijonov "'ark na leto. A krompir je ven-'^r poleg žita poglavitna hrana Velikanske množice ljudi. In sovjetskim lovcem na rast-liiie se je posrečilo najti nove Vrste kromirja. Nekaterih od novih vrst se ne lotevajo bo-^zni, druge pa dobro prenašajo "^raz. A prav tak krompir, ki je "Oporen proti mrazu, nam je ®®obhodno potreben za sovhoze "i kolhoze našega severa. , Skrbno so vložili učenjaki svo-najdbo v zaboje in jo odpelja-
iz Peruja in Čileja na poskus-
"^0 postajo "Rdeči orač."
Pripeljali so je in posadili. A •Jova vrsta krompirja ni hotela 'jati nobenih gomoljev. Nekaj pri nas v okolici Leningrada bilo všeč. Vsaka krompirjeva ^stlina je pognala celo goščavo ^^fenin, a nolienega gomolja. Kaj krompirju ni bilo všeč? Morda tla?
,tla so bila dobra.
Morda nega?
^ega je bila tako skrbna ka-
niti. In vsako živo bitje ima svoj strop ali mejo: mejo mraza, mejo vročine, mejo višine, mejo globine.
Človek bi razmaknil svojo mejo mraza: na skrajnem severu bi zmrznil, če ga ne bi ščitili pred mrazom hiša, peč, kožuh, katere je ustvaril.
Človek bi razmaknil svojo mejo vročine: v pustinji bi zgorel ob živem telesu, če ga ne bi tudi tu ščitili hiša in obleka.
Vsak izmed nas bi moral končati z delom in leči spet hkrati s soncem. A človek je razmaknil meje dneva z umetno svetlobo.
In vse bolj razmika vse meje, vse stene, ki ga obdajajo.
Človek je bitje, ki ne more ži-dihati, a vendar difia—v gon-dolu stratosrata.
A če je človek razmahnil meje za sebe, ali je mogoče, da ne bi mogel razmahniti meje tudi za tista živa bitja, ki mu služijo?
Ustvaril je zase in za svoje domače živali umeten svet pod streho. Tudi za rastline mora tam, kjer je to neobhodno potrebno, kakor na primer v Arktiki, ustvariti hiše, a ne samo rastlinjake za nekaj izbrank, ampak cela velika poslopja nad polji in gozdi. V takih gigantskih hišah za rastline bo mogoče po potrebi prirejati zimo in poletje, dan in noč.
Toda ali je streha nad celim pol jen mogoča stvar?
(Dalje prihodnjič)
Primorske vesti
Tudi to bomo preživeli
sor
v sanatoriju.
,^sega je bilo dovolj, a krom-je vendarle nekaj manjkalo.
Kaj je bilo storiti ? Saj ven-ne bi mogli dopustiti, da bi ^ gradivo, ki ga je pripeljala .špedicija, propadlo brez ko-Saj vendar niso zato prine-J krompirja izza oceana, da bi
janska oblastva nočejo priznati državljanstva in jih meni nič, tebi nič smatrajo za jugoslovanske državljane. Sedaj po volitvah so izdale italijanske oblasti barbarske ukrepe proti jugoslovanskim državljanom. Pričele so jih izganjati. To ravnanje je v ostrem nasprotju z določili mirovne pogodbe 'in Zakona o javni varnosti, ki dopušča izgon tujega državljana le iz razlogov javne varnosti in po predhodni posvaritvi. Prega-ganjanje goriških Slovencev je posledica histerične gonje fašističnega in šovinističnega tiska, ki hujska proti vsem demokratičnim državam in proti vsem miroljubnim' ljudem. Pravijo, da ga ni drevesa, ki bi moglo zrasti do neba . . . Izga-njenje ne bo upognilo. našega hrbta in ne bo zrahljalo vere v končno zmago naše pravice. Med Rezijani
Kaj so Rezijani? Kje živijo? Izpod Kanina teče rečica Rezija. Po tej rečici imajo svoje ime: Rezijani, Rezijanski Slovenci. Okoli 4000 Režijancev se poti in vbaha po ljubki, toda skopi dolinici. Ravena je središče te dolinice, ki se razteza 15 kilometrov na vzhod, če prideš med Rezijance od tarčentskih Slovencev navzgor. Rezijansko narečje je zelo podobno južno goriškemu. Jezikoslovci-učenja-ki so dognali, da so Rezijanci del jugozapadnih Slovencev. Ko prideš med nje, — čutiš med njimi predvsem vplive iz Brd. Če pomislimo, da je Rezija nekam precej "bogu za hrbtom", potem se ne smemo čuditi, če se je rezijanščina precej po svoje razvijala. Seveda jo pa soški Slovenec z lahkoto razume.
Vrgli proč ali skrili za ste-^^0 omaro.
Načeli so razmišljati, kako je >1^61 krompir doma v Peruju in '^eju.
• pri tem so se spomnili, da . v njegovi domovini pomladni znatno krajši kakor pri nas Leningradu.
.krompirju niso bile všeč le-'•^grajske bele noči.
O stropih in stenah |
, ^a.kih primerov bi lahko na-
1, preprosta reč, preseljeva-
1
(Ifi -
v drugo. Severne rastline no
"^^stline z enega dela sveta na %ega, z ene zemeljske širine
^Jo živeti na jugu, južne nočejo
na severu. Ves zemljevid /''Celjske krogle je porisan s ."■ta:
k k h
severna meja pšenice, meja pšenice, severna me-tfto, južna meja trte—na sto tisoče mej. Kjer je pomladi ^ dve, tri stopinje hladneje, bombaževec noče dajati s ^ic z bombažem. Kjer je dan tri ure daljši, tam krom-Jioče dajati gomoljev.
^ Kako bi razmaknili te meje, ^ lahko preseljevali rastline svoji volji?
^j človek je že razmaknil
''le
za sebe samega.

sako letalo ima svoj "strop,
Ko je de Gasperijeva Italija s 15. septembrom 1947 prevzela oblast nad Gorico, je zločinska, teroristična fašistična dru-hal razgrajala po Gorici in razbijala Slovencem stanovanja in trgovino. Demokratična fronta Slovencev je tedaj zbrala 78 pri jav prizadetih oškodovancev, ki so bil© odposlane de Gasperije-' vi vladi, in terjala, da se žrtvam fašističnega nasilja povrne škoda. In kaj se je zgodilo? Do volitev ni bilo nobenega odgovora. Dva dni po volitvah pa je poslala goriška prefektura. Izvršilnemu odboru Demokra-kratične fronte Slovencev sporočilo vlade z vrnjenimi prijavami. To sporočilo j e primer edinstvene "salamonske" rešitve; Oškodovani Slovenci naj tožijo rednemu sodišču tiste, ki so škodo povzročili. In vendar so bila v številnih prijavah točno navedena imena glavnih fašističnih razbijalcev i n napadalcev o b septemberskih dogodkih. De Gasperijeva vlada je s tem razkrinkala sebe samo. Njena "rešitev" je groba kršitev vsakega prava, hkrati pa tudi odkrit dokaz sovraštva do slovenske narodne manjšine ter očitna potuha fašističnim elementom, ki menijo, da smejo sedaj vse storiti, karkoli se jim poljubi. Goriški Slovenci bomo tudi to preživeli. Takšno krivično ravnanje nas more le izpodbujati k še trdnejši povezanosti in nadaljevanju poti, ki vodi k pravičnejšemu, lepšemu življenju.
Slovence izganjajo iz Gorice
Oblasti de Gasperijevega režima hočejo s svojim ravnanjem na vsak način prepričati naše ljudstvo, da se niso nič poboljšale in da ne more biti govora o tem, da bi se prilike' glede na čas fašizma kakorkoli! spremenile. Da, nemalokrat do-! bivamo vtis, ko da se celo slab-j šajo in poostrujejo. V Gorici, ki je bila v razdobju Avstrije' kulturno, politično in gospodarsko središče vsega svojega za-' ledja, so si številni pošteni Slo-' venci ustvarili svojo eksistenco kot trgovci, obrtniki in name-1 ščenci v raznih strokah. Sedaj
Med Rezijani je zmerom kaj novega. Pri zadnjih volitvah so bili izpostavljeni hudemu verskemu, političnemu in gospodarskemu pritisku. Pa so se kljub temu Rezijani še bolje postavili kakor pri volitvah 2. junija 1946. To kaže, da hočejo tudi nadalje vztrajati v obrambi svojih narodnostnih in socialnih pravic. Zaman so grožnje De Gasperijevih županov in podžupanov.
Čudne reči se godijo v vasi Ošnje. Emilijo Ošnjak so napadle in psovale pri vodnjaku tri vaščanke. Za napadenko se je zavzel njen brat Marij, ki so ga pa napadalke zaradi tega ovadile orožnikom. Marija so zasliševali in mu med zasliševa njem "svetovali", da je najbolje, če se izseli v Jugoslavijo češ da ni v Reziji nobenega življenja za — komuniste. Ta dogodek jasno kaže, kakor bi se ti reakcionarni tipi radi iznebi-li vseh ljudi, ki so demokratično usmerjeni. Značilno pa je, da se niso orožniki prav nič pozanimali za tiste tri napadalke, ki so spričo očitne potuhe trdno prepričane, da si bodo pri prvi priliki zopet lahko "privoščile" nekaznovan napad na so-vaščanko, ki je celo v drugem
dvomno tudi zdravstveno škodujejo.
Drugi dogodek, ki ga je vredno omeniti, se je pripetil v Ažli. Tov. Marij Kont je napisal na vaški "stenčas": "živel prvi maj( praznik dela!" Pa je prišel mimo kaplan Jože Krajnik, odstranil napis in pripisal svojo, otročje smešno pripombo. Ljudje se zgražajo zaradi takšnega vedenja svojega — 'duševnega pastirja".
V Gorenji Mjersi so učenci navalili na dva otroka zavednih Slovencev ter ju pretepli. Učiteljica je dogodek mirno gledala in je intervenirala šele potem, ko so jiJ že pretepli. Njena "intervencija" je bila posebne vrste. Ni namreč napadalcev pokarala ali morebiti kaznovala. Dejala je namreč napadenima slovanskima učencema: "Ko ne bi bil vajin oče zaveden narodnjak, bi se to ne zgodilo." In takšnim vzgojiteljem morajo slovenski starši zaupati svoje dece. In se najdejo še ljudje, ki menijo, da je sedaj drugače kakor je bilo pod fašizmom.
(SAKS—Chicago.)
Društveni koledar
junija
19.	junija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SN-PJ na farmi SNPJ
20.	junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
20. junija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD na Recher Ave. na George Krainčičevi farmi, Abby Rd., Willoughby, Ohio.
27. junija^ nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
27. junija, nedelja — Piknik društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma' zapadnih Elovencev, 6818 Denison Ave.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ
julija
3.	julija^ sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
4.	julija, nedelja. — Piknik društva Loyalites št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
4. julija, nedelja — Piknik zbora "Slovan" na Geo. Kaliope farmi.
11. julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O.
11. julija, nedelja — Piknik dram. društva Naša zvezda na George Krainčičevi farmi, Willoughby, O.
11. julija, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
17. julija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
24.	julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
25.	julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ
27. junija, nedelja. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik na Zgoncovi farmi v Willoughby, O.
avgusta
1.	avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—Piknik farmskega odbora na farmi SNPJ
septembra
5. septembra, nedelja — P1 e'S krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26.	Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
oktobra
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave.
dram. društva Naša zvezda v
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
novembra
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja — Koncert
pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _
28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
decembra
5. decembra, nedelja, — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
januarja — m9
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, ta+vini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi	^
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 07 IB •
$2163.45
stanu in ki ji takšni nastopi ne- 18. julija, nedelja — Piknik
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
katerega se ne more dvig- pa se je dogodilo, da jim itali- j
1%.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
pick out your own reward
here!
SAVE EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Years	In 10 Year*
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
Amerieets Secunfy is YOUR Sewnfy
ENAKOPRAVNOST
This is an offici&l U, S. Treasury advertisement'—prepared under auspices of Trfasii^	and Advettisfag CotaelL
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Čopasti je šiloma nagnil Gri-goriju glavo in pritaknil nos.
— Zakaj si se dal ostrici? Poglej, kako so te izmaličili! . , . Zdravniki te bodo spravili k vragu, daj, da te jaz pozdravim.
Ne da bi vprašal za dovolje nje, je
iz puške, rezgetajoče je obrizg- in počasi prestavljal roke, iz ust
—	Brž mu prinesi zeljnate juhe. Kaj mu pa zijaš v čelo kakor teliček? — je zavpil čopasti.
—	Precej. Kuhinja je tukajle nekje, na zavrteh.
Prohor je prežvekoval grižljaj in stekel na vrt.
Na njegov prostor je utruje-
vzel iz nabojke naboj, prisedel Grigorij.
izruval kroglo in na črno dlan nasul črnega prahu.
—	Dobodi, Mihajlo, pojčevi-ne.
Koševoj je s koncem sablje ometel s stropa puhasti kosem pajčevine in mu ga dal. Čopasti je s sabljino ostrino izrezal kepico prsti, jo premešal s paj-čevino in smodnikom in oboje dolgo žvečil. Z gosto, lepljivo mažo je na debelo zamazal krvavečo rano na Grigorijevi glavi in se zasmejal."
—	Čez tri dni bo prešlo kakor obrisano. Vidiš, kako skrbim zate, tipa. .. toliko da me nisi ustrelil.
—	Hvala za postrežbo; če bi te bil ubil, bi imel en greh manj na duši.
—	Kako si čuden fant.
—	Naj že bom kakršen si bodi. Kaj pa imam prav za prav na glavi?	#
—	Četrt sabljene dolžine. To ti je za spomin.
—	Ne bom pozabil.
—	Čeravno bi hotel, ne boš pozabil; Avstrijci ne brusijo mečev, s topo stranjo te je usekal; zdaj boš imel za vse žive dni nabreklo brazgotinq. _
—	Tvoja sreča, Grigorij, da mu je malo spodrsnilo, če ne, bi te bili zakopali v tujo zemljo, — se je nasmehnil Koševoj.
—	Kam pa naj denem čepico?
Grigorij je zmedeno sukal v rokah čepico z razcefranim, okrvavljenim dnom.
—	Zabriši jo, psi jo bodo požrli.
—	Dečki, prinesli so obrok, Umo! — so za vpili s hišnega praga.
Kozaki so prišli iz klonice. Za Grigorijem je zahrzal šareč in po strani obračal oko.
—	Tožilo se mu je po tebi, Grigorij! — Koševoj je kim-nil proti konju. — Kar čudil sem se mu, mrve ni maral in kar tako potihoma je rezgetal.
—	Ves čas, kar sem lezel od ondod, sem ga klical, — je mrko dejal Grigorij in se obrnil, — mislil sem si, da me ne bo zapustil; ujeti ga je pa težko, ker se ne pusti tujemu.
—	Res, težko smo ga dobili. Na zanko smo ga ujeli.
—	Dober konj, bratov konj. Petrov. — Grigorij se je obrnil vstran, da bi skril gin jene oči.
Stopili so v hišo. V prednji izbi je na tleh, na vzmetni žim niči, sneti s postelje, smrčal Je-gor Žarkov. Nepopisen nered je brez besed govoril o tem, da so bili gospodarji v naglici zapustili dom. Čepinje razbite po-aode, raztrgan papir, knjige, polite z medom, konci suknene-ga blaga, otroške igračke, sta ra obutel, raztresena moka — vse to se je v strašanskem neredu valjalo po tleh in kričalo o opustošenju.
Jemeljan Grošev in Prohor Zikov sta si kar tu napravila malo prostora in obedovala. Zi-kovu so izstopile telečje ravnodušne oči, ko je zagledal Grigo rija.
—	Griiiiiška! Od kod si se pa vzel?
—	Z onega sveta.
—	Ne pomnim več, kdaj sem zadnjikrat jedel, — se je opra-vičevaje nasmehnil.
Skozi mesto so korakali oddelki tretjega korpusa. Ozke ceste so bile zatlačene s pehoto, zagačene z neštevilnimi prtljažniki in konjeniškimi odredi, na križiščih se je grmadila gneča, skozi zaprta vrata je vdiral trušč premikanja. Kmalu se je vrnil Prohor s kotličkom zelni-ce in torbo ajdove kaše.
—	Kam naj stresem kašo?
—	Tamle imaš ponev z držajem. — Grošev je vzel izpod okna posteljno posodo, ne ve-doč za njeno uporabo.
—	Ampak smrdi, tale tvoja ponev. — Prohor se je namrgo-dil.
—	Kaj zato. Kar prevrni, bomo že potlej razdelili.
Prohor je izpraznil torbo v posodo, gosta, okusna kaša je padla vanjo skupoma, okrog nje pa se je dvignil prstan jan-tarne zabele. Jedli so in se menili. Prohor si je s slino čistil masten madež na svojih oguljenih hlačah in pripovedoval;
—	Tule zraven našega vrta stoji baterija planinskega divi-zijona, krmijo kljuseta. Njihov desetnik je ne>ki. v časopisih bral, da so zavezniki Nemce, kako se jim že pravi, stečkali.
—	Ti si zamudil, Melehov, da vi smo, veš, dobili zahvalo, — je zamomljal Čopasti in dvignil polna usta kaše. — Čigavo?
—	Načelnik divizije, generalni poročnik von Divid, je izvršil pregled in nam izrekel zahvalo za to, da smo razbili ogrske huzarje in rešili lastno baterijo. Toliko da nam že niso oni odpeljali topov. "Vrli koza-ki, — je dejal, — car in domovina ne bosta pozabila na vas."
—	Tako je!
Na cesti je suho počil strel
nilo drdranje strojnice.
—	Vsiiii veeen! — so zarju-li pri vratih.
Kozaki so vrgli žlice vstran in planili na vrt. Nad njimi je nizko in počasi krožilo letalo. Njegovo preglušljivo hreščanje se je svareče zajedalo v ušesa.
—	Na tla, pod plotove! Vsak hip bo odvrgel bombe, vštric nas gre baterija! — je kriknil Čopasti.
—	Jegorka zbudite! če ne, ga bodo ubili na mehki žimnici.
—	Daj mi puško!
Čopasti je skrbno pomeril in ustrelil ravno izpred praga.
Po cesti so bežali vojaki in se pred nečim pripogibali. Na sosednem vrtu je bilo slišati konjski rezget in odsekano povelje. Ko je Grigorij izstrelil vse naboje, je pogledal čez ograjo: onkraj se je spešilo topovsko moštvo, da bi spravilo orožje pod klonični napušč. Grigorij je žmeril spričo ščemeče si-njine neba in opazoval rohne-čega, spuščajočega se ptiča; od njega se je tisti trenutek nekaj bliskoma utrgalo in se žarko poblisnilo v snopu sončnih žarkov. Pretresujoče bobnenje je zazibalo hišico in kozake, ki so bili polegli ob vratih; na sosednem dvorišču je v smrtnem hropenju zarezgetal konj. Izza ograje je prineslo oster smrad po žveplu.
—	Skrij se! — je vzkriknil Čopasti in stekel od vrat.
Grigorij je planil za njim in padel pod plot. Na krilu letala se je poblisnil nek aluminijast del, letalo se je obračalo in počasi sukalo rep. S ceste so streljali še silneje, pokale so salve, posamezni streli so se neurejeno oglašali. Grigorij je ravnokar na novo napolnil puško, ko ga je še preglušljivejši tresk vrgel za seženj od plotu. Plast zemlje se mu je poveznila na glavo, mu zasula oči in ga pokopala pod seboj . . .
Čopasti ga je postavil na noge. Skeleča bolečina v levem očesu Grigoriju ni pustila, da bi pogledal; s težavo je odprl desnega in zagledal: pol hiše podrte, opeka je ležala kakor rdeče, nagnusno testo, nad njo se je kadil rdečkast prah.
Izpod razbitih vrat se je po trebuhu plazil Jegor Žarkov. Ves obraz mu je bil en sam divji krik, po licih so mu iz praznih očesnih jamic tekle krvave solze. Lezel je, stiskal glavo med ramena, kričal, ne da bi kaj odpiral stisnjene, mrtvaško potemnela usta:
—	Aiiii! Aiiiii! Aiiiii! . . .
Za njim se je na tenki krpi
kože, na prežgani hlačnici po-prek vlekla v kolku izruvana noga, druge ni bilo. Plazil se je
mu je ječalo tenko, skoraj Otročje veka joče cviljenje. Mahoma je vik utihnil, legel je na bok in tesno pritisnil obraz k zoprni, sivi, s konjskim gnojem in opečenimi drobci premešani prsti. Nihče ni stopil k njemu.
—	Dvignite ga vendar! — je zavpil Grigorij, ne da bi odmak nil roko od levega očesa.
Na dvorišče so pritekli pešci, zraven lese se je ustavila dvokolica telefonistov,
—	Goni, kaj stojite! — je zarjul nanje mimo dirjajoči častnik. — Fej, zverine, živine!
Kdo ve od kod so pridrsali starček v dolgem črnem suknjiču in dve ženici. Truma se je zgrnila okrog Žarkova. Grigorij se je prerinil in sprevidel, da Jegor še diha, hlipa in se hudo strese. Na mrtvaško požol-telo čelo mu je stopil gost, kap-Ijičast znoj.
—	Dvignite ga! Kaj pa ste vi... ljudje ali hudiči?!
—	Kaj pa lajaš? — ga je uščenil visok ^šak. — Dvignite ga, dvignite, kam pa naj ga denemo? Saj vidiš, da umira
Obe nogi mu je odtrgalo.
—	Kako krvavi! . . .
—	Kje so bolničarji?
—	Kaj pa naj tukaj napra vi jo bolničarji . . .
—	Saj se vendar še zaveda
Čopasti je od zadaj butil Gri
gorija v hrbet, ta se je ozrl.
—	Pusti ga pri miru, — je dejal šepeta je Čopasti — pojdi na ono stran in poglej.
Odšel je na drugo plat, ne da bi spustil izmed prstov rokav Grigorijevega suknjiča, in raz-rinil bližnje. Grigorij je pogle dal, se sčenil in odšel proti le si. Žarkovu se je izpod trebuha kadilo iztrgano drobovje in od sevalo rahlorožnato in modrikasto. D e 1 t e g a zmedenega klobčiča se je valjal po pesku in gnoju, se tresel in dobiva: vedno večji obseg. Roka umira jočega je ležala ob strani in nekaj' zgrebfda ...
—	Pokrijte mu obraz, — je nekdo predlagal.
Žarkov se je hipoma oprl na roke, nagnil glavo vznak tako, da mu je tilnik udaril med zgrbljene ključnice, in zatulil z ohripelim,' nečloveškim glasom:
—	Bratci, ubijte me! Bratci! . . . Bratci! . . . Kaj pa gleda-teeee? . . Ahaaaaaa; . . . Bratci, ubijte me! . . .
Jotresa, ropotanje koles zazibava joče uspava, od leščerbe do pol klopi sveti rumena svetloba. Tako lepo se je zlekniti v vsej dolžini in ležati sezut, s sproščenimi nogami, ki so se štirinajst dni parile v škornjih, ne čutiti nad seboj nikakršnih obveznosti, vedeti, d a tvojemu življenju ne preti nevarnost in da je smrt tako daleč. Posebno prijetno je prisluškovati razno-glasnemu klopotanju koles: kaj-;i z vsakim obratom, z vsakim potegom lokomotive je bojišče vse dalj vstran. In Grigorij je ležal, prislužkoval, migal s prsti bosih nog, se z vsem telesom veselil čistega, šele danes izmenjanega perila. Občutil je tako spremembo, kakor da je vrgel s sebe umazano prevleko in stopil v drugo, neomadeže-vano', čisto življenje.
Tiho, pomirljivo radost j e motila samo bolečina, ki je zve-
ING. JOŽE LEVSTIK
minister za kmetijstvo in gozdarstvo v vladi LRS
vist poslan v novomeško okrožje, kjer je bil vodja prve gospodarske komisije in pozneje sekretar okrožja Novo mesto. Po imenovanju upravne komisije pri Predsedstvu SNOSa je postal načelnik odseka za gospodarstvo, nato pa je pri Predsedstvu SNOSa prevzel vodstvo odseka za kmetijstvo.
V prvi vladi Slovenije je postal pomočnik ministra za kmetijstvo, nato sekretar pri Predsedstvu vlade, kasneje inšpektor Kontrolne komisije pri vladi LRS, kar je bil do 17. februarja 1947, ki je bil imenovan za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo v vladi LRS, kar je še danes.
(SANS—Chicago)
Tovariš ing. Levstik Jože sej
je rodil 1.1908 v rudarskem kra-j ogiaiaj te v Enakopravnosti
ju Zagorja. Tu je že v mladosti ----—
do dobra spoznal izkoriščanje; Dva izkušena barvarja dobi-
delavcev. Po končani srednji šo-|
nela v levem očesu. Včasih je ij gg jg vpisal na pravno fakul
potihnila in se nepričakovano vrnila, ožigala oči z ognjem in iztiskala pod obvezo nerado-voljne solze. V bolnišnici v Ka-menki-Strumilovu je mlad judovski zdravnik pregledal Grigoriju oči in nekaj zapisal na košček papirja.
—	Poslati vas moramo v zaledje. Oko je resno nevarno ranjeno.
—	Bom oslepel?
—	Nu, kje neki, — se je ljubeznivo nasmehnil zdravnik, ker je ujel v vprašanju neprikrit strah, — nujno potrebno je zdravljenje, morebiti se bo treba zateči k operaciji. Poslali vas bomo daleč v zaledje, v Petrograd, na primer, ali v Moskvo,
—	Hvala vam lepa.
(Dalje priTtoanfič)
ta delo takoj
UNIJSKA PLAČA. Zglasite se na
1075 E. 61 St., EN 2268
teto v Ljubljani in diplomiral 1931. Želja spoznanja agronomije pa ga je gnala naprej, da se je še isto leto vpisal na visoko kmetijsko šolo v Zagrebu,
kjer se je pridružil skupini de-! čE sedaj DASTE VAš FORNEZ
St.iripntmr	I PREGLEDATI, NANOVO CEMEN-
mokraticnih študentov.	i TIRATI IN SčiSTiTi, kar na-
„	, t _ , .. . ivadno stane $25, VAM VSE
Po razpadu Jugoslavije je bil naredimo za samo $12.50.
Eks+ra posebnost!
Naročajte, Širite "Enakopravnost! "
m čitajte
Železniški
21
voz
se na rahlo
MDGOY S PHOTO STUDIO
485 Eait 152nd St
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
OLEPŠAJTE VAŠ DOM POSNAŽITR-PREBARVAJTR
Dez—sneg—sodra in mraz je napravilo vašemu posestvu tekom zime mnogo škode
Barvajte vašo hišo sedaj!
Sedaj dobite v barvah ali belo.
Mešane barve ostanejo svetle
HOUSE PAINT
Priporočali bomo zanesljive barvarje in kontraktorje
Stenski papir!
Dobili bo(l* najbolj lep* in privlačna nove vzorce. Za ileherni okusi Za sleherno denarnicol
Stenski papir!
Kot posebnost nudimo 8000 rol nekoliko slabo tiskanega stenskega papirja najboljših vzorcev ZA STENE, rola 12c in več ZA SJROP, rola	lOc
LINOLEJ JE SEDAJ PO NIŽJI CENI!!
Linolej, kvad. j d., 59c — Linolejske preproge, 9x12, 5.95 Na razpolago je inlaidl	Ostanki Feltback & Inlaid
The U. S. Wallpaper 0 Paint Co.
6001 Euclid Ave. HE. 6944
Prosto parkanje v ozadju DOVAŽAMO■
NUJNO RABIMO
stanovanje s 5 ali 6 sobami; v družini so mož, žena, mati in dobro vzgojen otrok, ^dor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 3259
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516 Posestvo naprodaj
med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja na ljubljanski mestni občini, kjer je bil kmetijski referent. Leta 1942 je postal sekretar OF v rajonu Poljane, junija istega leta pa je odšel v partizane. Nekaj časa je bil pomočnik komisarja %a-taljona po nalogu lOOF pa je
bil kmalu noto kot gospodarski I Kushlana na 6411 St.
strokovnjak in politični akti-i Ave., soba št. 7 naprodaj posestvo
•'	^	_____I umrlega LOUIS KOSMACHA, ki se
' nahaja na Whitney Rd. v Stcongs-ville, O., in ki obsega približno •> akre zemlje in deloma izgotovljen^ poslopja. Ocenjeno je na $7,500, i" najvišji ponudnik nad to vosto, b" posestvo dobil pogojno, da sodnij^ prodajo odobri. Kupec bo tudi dobil zajamčeno lastninsko pravico brezplačno.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat. .
CHESTER HEATING CO., . 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
BRIVNICO
popolnoma opremljeno se odda v najem. Izvrsten prostor za urnega brivca. Prostor je na razpolago radi smrti bivšega brivca. Vpraša se na 15602 HOLMES AVE. ali pokličite PO 0731
NUJNO POTREBUJEMO
hišo za eno ali dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče
IV 7846
Popravljale! ogrodij avtov in barvarji avtov dobijo delo
Prvovrstni delavci; visoka plaCa od ure. Počitnice s plačo; nočno delo.
HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E. 17 St.
Prosimo pokličite po 6. zvečer
Farmer's Poultry
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Fifth Wheel Restaurant
na 3241 ST. CLAIR AVE.
j 8 sedaj pod novim vodstvom
Restavracija je odprta od 11. zj. do 9. zv. Vedno se servira okusna domača hrana.
Za rezervacije za svatbe, zabave, itd. pokličite PR 8719 ali pišite.
STENOGRAFINJA
za lahka dela v pisarni. Stalni delo. Tedenska plača. — 5 dni tedensko.
WAGNER BAKING CORP. 910 E. 70 St.
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
se proda. 3 sobe spodaj, 3 zgoraj. Se lahko takoj vselite, ker je prazna. Nahaja se na 17802 Ingleside Ave. Za podrobnosti pokličite
EN 4592
IŠČE SE
• 2 ali 3 sobe za v pajem za 2 odrasli osebi, ki sta zaposleni. Pokličite po 4.30 uri popoldne.
EX9422
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardtburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126FS P. O. Edwardsburg, Mich.
ODPREMLJANJE PQSILJK V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI IN MOKA: Po novih predpisih i®
dovoljeno poslati samo 25 funtov moke na osebo in to le kadar j® moka vključena v paketu z drugimi stvarmi. V skladu s to odredbo sedaj pošiljamo v Jugoslavijo ŠTIRI različne STANDARD PAKETE, s prvovrstno hrano, kateri so zapakirani v lesenih zabojih povezani z jeklenimi obroči. Poedinec lahko pošlje največ 5 standard paketov z isto ladjo in to na pet različnih oseb v Jugoslav:]'" Paketi so sledeči;
PAKET "A" 150 Lbs. net—$55. PAKET "C" 70 Lbs. net—$33' PAKET "B" 100 Lbs. net—$35. PAKET "D" 61 Lbs. net—$21-
V ceni teh paketov so vračunani vsi stroški DOVOZA DO KRAJA PREJEMNIKA, bilo kjerkoli v Jugoslaviji, kakor tudi zavarovanje-Paketi so zavarovani za celotno izgubo (total loss). NA TE PAKE' TE SE NE PLAČA NOBENE UVOZNE CARINE V JUGOSLAVIJI-
PRIVATNI PAKETI: Pakete, ki jih sami naredite prejema*
mo samo v kolikor jih lastniki ozir. pošiljatelji sami prinesejo ^ naše skladišče. Za te pakete računamo kakor prej 10 centov od funta in dodatno dolar od paketa. Pošiljatelj lahko paket zavaruje ako doplača 4''<' deklarirane vrednosti paketa. Tudi te pakete zavarujemo samo za CELOTNO IZGUBO (total loss). Za nezavarovane pakete nismo odgovorni. Paketov iz krajev izven New Yorka poslanih potom pošte ali Railway Expressa NE sprejemamo tehničnih razlogov.
Vprašajte takoj za naš cenik STANDARD PAKETOV NAROČILNE LISTE (Order forms).
Z NAROČILNIMI LISTAMI se daje vsakomur priliko, da lahko naroči po pošti, poslužijo pa se jih lahko tudi pošiljatelji iz Yorka in okolice, ki nimajo časa naročiti paketov osebno v naŠe"J uradu, čeke in Money Orders napravite na; "DOBROVOLJ^ ODBOR,"
Pakete odpremljamo vsakih 14 dni z ameriškimi, po priliki P*
tudi z jugoslovanskimi ladjami.
Opozarjamo, da z naročitvijo postane naročeno blago last pošilJ^ telja, dočim smo mi le posredovale! med pošiljateljem in tukaj šnjimi oblastmi.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th Street	New York 11, N. **
Telefon: WAtkins 4-9016