:¥:%%¥:Wh$S 9MM%%$::::::::8$^ i ::;::V:;:i:::>:::::vv::>-:->:-:-:"::: rednikova beseda S to številko Glasita občanov smo prenehali objavljati sezname motornih vozil, ki jim Je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Uredniški odbor je namreč že lani decembra sklenil, da bo te sezname objavljal pol leta in nato ugotavljal posledice oz. rezultate. In kakšni so rezultati? Januarja je bilo na tem seznamu kar 28 voznikov motornih vozil, ki jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, te mesec — torej junija — pa samo še eden ! Naš uredniški odbor si zaradi tega ne lasti izključnih zaslug za ta rezultat, najbrž pa bo držalo, da smo pripomogli k temu, da se je ■število voznikov pod vplivom alkohola občutno zmanjšalo. Gotovo je bilo zaradi tega tudi manj nesreč kot bi jih sicer bilo, manj materialne škode in kar je najvažnejše, manj poškodb oz. žrtev. Naš časopis je z objavljanjem teh seznamov namen vsekakor dosegel, čeprav so Pila nekatera mnenja o umestnosti objavljanja teh seznamov dokaj različna. Pojavljale so se tudi posamezne tožbe, protesti itd., vendar pa kljub temu ostane podatek, da je bilo v tem mesecu samo enemu vozniku odvzeto vozniš-. ko dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, najvažnejši oziroma najpomembnejši. Vsem tistim, ki pa še vedno ne dbumejo kakšne pokole delajo alkoholizirani vozniki na naših cestah, pa bi rad povedal tole: lani je v Sloveniji na cestah umrlo prek 700 ljudi, večini nesreč pa je botroval alkohol. Zato smo dolžni storiti vse, da bi se te grozne številke zmanjšale. Tudi objavljanje omenjenih seznamov v našem časopisu je ena izmed preventivnih akcij, ki se je pokazala kot uspešna. Če bo potrebno, bomo s takšnimi akcijami nadaljevali. Cicibani so pokazali, da so se veliko naučili Prireditev ob dnevu mladosti na igrišču pri osnovni šoli Litija, ki. so jo izvedli učenci osnovne šole Litija, podružnične šole Vače, osnovne šole Milan Borišek in VVZ Litija, je bila izraz mladosti, veselja do življenja mladih in vsestranske privrženosti mladih tovarišu Titu. zastopajoče so navdušeno pozdravili gledalci. Med njimi je bilo veliko staršev, ki so nestrpno pričakovali nastop svojih otrok. Vse prisotne so najprej pozdravili učenci — napovedovalci. Nato je življenjsko pot našega ljubljenega maršala Tita orisal Uroš Habič. Prvi so prihiteli na igrišče cicibani iz VVZ Litija pod vodstvom svojih tovarišic. Njihove majhne ročice so veselo dvigale zastavice. Tudi najmlajši vedo, da je potrebno slediti svojemu komandantu. V naslednji točki so učenci 1. in Z razredov iz nove osnovne šole v pisanih krilcih in čepicah zaplesali in pokazali, kaj ••se zmorejo. Učenci 1. in 2. razr. iz stare šole so nato predstavili revolucionarno pot naše družbe. Iz vseh strani so mladi vojaki s simboličnim orožjem ponazarjali naš boj, ki je prerasel v revolucijo, kar so ' simbolizirale rdeče zastavice v sredini kroga. V naslednji točki so učenci 3. in 4. razredov iz stare šole zaplesali ob poskončni pesmi. Ob spremljavi pesmi „Srček dela tika—taka" pa so učenci 3. in 4. razr. iz nove šole predstavili ples s folklornimi motivi. Peti razredi so izvajali zelo domiselne gimnastične vaje na gredi in na blazinah. Za zaključek pa so se strnili in s spretnotjo naredili tri velike rdeče zvezde, ki simbolizirajo naš boj in našo sedanjost ■ V naslednji točki so nastopile učenke OŠ Milan Borišek. Z obroči, ki so bili prepleteni s spomladanskim cvetjem, so ob moderni glasbi zaplesale. Dečki 6. in 7. razredov iz OŠ Litija so nato s premeti in preskoki pokazali, kakšne sposobnosti lahko razviia sodoben pouk. Ob spremljavi revolucionarne pesmi „Računajte na nas" so učenci podružnične šole Vače s plesom pokazali, da starejši lahko računajc na mladi rod, ki je pripravljen na daljevati revolucijo. Dekleta 7. in 8. razr. iz OD Litiji so preskakovale kolebnice, v naslad nji točki pa so se jim pridružila št dekleta 6. razredov. S skupinskirr, izraznim plesom so prikazale življenje mladih. Popevki „Strašan žulj' in „Sixteen" sta se lepo prepletali 2 njihovim izvajanjem. Po končanem izvajanju je učenka Tatjana Sadar prebrala pozdravno pismo maršalu Titu, v katerem so bile izražene želje mladih, da bi nas še dolgo vodil. Prizor na igrišču osnovne šole Litija je bil v resnici svečan Vse mlade ustvarjalne sile so se poa vodstvom tov. učiteljev dolgo pripravljale. Rezultatu njihovega dela smo gledalci prisostvovali z veseljem. Želja vseh mladih je bila, da bi lahko še velikokrat s srcem zaželeli Titu: „Dragi Tito, radi te imamo, zato nas še dolgo vodi in nam vlivaj sigurnost in veselje." Eli Komotar JE STALIŠČ Letošnje leto je leto varstva narave. Takšni prizori prav gotovo niso v skladu z napori celotne družbe, da ohrani zdravo okolje. PODPORA OSNUTKU Pil III. DELEGATI NA VOLILNI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LITIJA SO POLEG POROČILA O DELU V PRETEKLI MANDATNI DOBI OBRAVNAVALI SE OSNUTEK PROGRAMA ZA III. OBČINSKI SAMOPRISPEVEK IN IZVOLILI NOVO VODSTVO O K SZDL LITIJA. Dejavnost SZDL v naši občini je bila v preteklih štirih letih zelo razgibana, saj so delovni ljudje in občani v okviru organizacij SZDL izražali in usklajevali svoje interese in izvajali vrsto raznih družbenopolitičnih akcij in nalog. Vloga SZDL v naši občini je bila v preteklih štirih letih izredno pomembna in v okviru SZDL so se odvijale tudi vse najpomembnejše politične in gospodarske ter druge akcije. Organizacijska krepitev Socialistične zveze je občutno izboljšala možnosti za neposredno delovanje delovnih ljudi in občanov v njej, tako da so bile vse sile zares usmerjene k takšni Socialistični zvezi, ki mora biti organizacija vseljudskih množic in, ki seže v vsako vas, zaselek in ulico ter s svojim frontnim delovanjem povezuje vse napredne organizirane socialistične sile. Osnutek programa za lil. občinski'samoprispevek, za katerega bomo glasovali novembra letos, je dobil celovito podporo delega- tov. V razpravi so delegati ugotavljali potrebo po objektih, ki so načrtovani v osnutku programa, saj bomo z realizacijo predlaganega programa zadovoljili veliko interesov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture in zdravstva. Konferenca je podprla tudi predlagani sistem zbiranja sredstev za realizacijo programa in pozvala vse delovne ljudi in občane, organizirane v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih, SIS in drugje, da se aktivno vključijo v javne razprave o programu samoprispevka. Konferenca je razrešila dolžnosti sedanje organe Občinske konference SZDL in izvolila novo predsedstvo. Dosedanjemu sekretarju OK SZDL tov. Tinetu Brileju se je konferenca zahvalila za 8-letno ustvarjalno in požrtvovalno delo in ga razrešila dolžnosti, ker odhaja na novo dolžnost Za predsednika OK SZDL Litija je bil ponovno izvoljen tov. Miro Kaplja, za novega sekretarja pa tov. Lojze Kotar, dosedanji sekretar Občinskega sindikata sveta. ■ NOVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LITIJA 1. Miro Kaplja — predsednik 2. Lojze Kotar — sekretar 3. Dernovšek Jože — član 4. Tine Brilej — član 5. Mali Franc st. — Član 6. Mojca Lebinger — član 7. Branko Pintar — član 8. Volk Stane - član 9. Tome Joža - član 10. Vojko Bizjak - član 11. Stane Pungerčar — član 12. Karlo Lemu t - član 13. Semec Viktor - član 14. Lovše Karel - član 15. Jani Peterlin — član 16. Marjan Kahne — član 17. Jože Dolšek - član PREDSEDNIK KAPLJA MIRO je bil rojen 30. 12. 1943 v Poljčanah in izhaja iz delavske družine. Šolal se je v Litiji, v Ljubljani pa je končal gimnazijo splošne smeri. Poleg tega je uspešno zaključil Srednjo politično šolo pri Centralnem komiteju ZK Slovenije. Zaposlen je kot vodja predstavništva Zavarovalne skupnosti Triglav v Litiji. Je član Zveze komunistov Slovenije od leta 1972 dalje. Do sedaj je vestno opravljal vrsto pomembnih družbenih in političnih dolžno- Občinske konference SZDL LITIJA SEKRETAR LOJZE KOTAR je bil rojen 23. 7. 1947 v Litiji in izhaja iz delavske družine. Šolal se je v Litiji, v Ljubljani pa je uspešno zaključil šolo za sanitarne in laboratorijske tehnike. Je izredni študent na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Zaposlen je kot sekretar na Občinskem sindikalnem svetu v Litiji. Je član Zveze komunistov Slovenije od leta 1972 dalje. Do sedaj je vestno opravljal vrsto pomembnih družbenih in I šti, med drugim tudi — predsednik Občinske konference SZDL Litija, — Član Komiteja OK ZKS Litija, — predsednik delavskega sveta Zavarovalne skupnosti Triglav Območna skupnost Ljubljana, — član delegacije za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije iz občine Litija itd. Funkcijo bo opravljal neprofesionalno. Občinske kongerence SZDL LITIJA političnih dolžnosti, med drugim tudi: — sekretar Občinskega sindikalnega sveta Litija, — predsednik Krajevne organizacije SZDL Šmartno, — predsednik komisije za pregled samoupravih aktov pri Občinski skupščini Litija, — predsednik skupne komisije, podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Litija itd. Funkcijo bo opravljal profesionalno. ■planiranje razvoja NOVICE Zaradi pomembnosti tega poglavja«statutu KS bomo v tem sestavku opisali: 1. Pomen samoupravnega planiranja v krajevni skupnosti; 2. Cilje in naloge, ki jih vsebuje plan krajevne skupnosti; 3. Nosilce planiranja in organe odločanja; 4. Osnove, iz katerih izhajajo pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti na področju samoupravnega planiranja 1. S PLANOM RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI se določi razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in reševanj bistvenih vprašanj zodovoljevanja skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti na vseh področjih družbenega življenja ter uresničevanje načela socialistične solidarnosti. Mimo tega mora plan razvoja krajevne skupnosti predvidevati konkretne naloge o vseh bistvenih vidikih planiranja (gospodarskih, socialnih in prostorskih). Predlog temeljev plana razvoja krajevne skupnosti morajo v krajevni skupnosti pripraviti po vsestranski demokratični razpravi in v skladu s stališči krajevne organizacije SZDL, ki daje politično orientacijo za usklajevanje različnih interesov in za določanje prioritet pri zadovoljevanju skupnih potreb v krajevni skupnosti. Razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pomeni bistveno sestavino uresničevanja ustavne koncepcije krajevne skupnosti. Sistem samoupravnega planiranja ima poseben namen zaradi reševanja življenjskih problemov delovnih ljudi in občanov v kraju njihovega prebivanja. 2. PLAN KRAJEVNE SKUPNOSTI VSEBUJE ZLASTI CILJE IN NALOGE, TER MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB NA PODROČJU: Izkazalo se je, da ima v prvem tromesečju letos izgubo tudi Industrija apna Kresnice, ki je TOZD Slovenija ceste iz Ljubljane. Iz obrazložitve, ki smo jo dobili iz Kresnic, se da razbrati, da je glavni razlog za nastalo izgubo visok porast materialnih stroškov. Do tega porasta je prišlo zaradi zvišanja cen osnovnih materialov, ki so potrebni pri proizvodnji apna in drugih proizvodov. Poročilo, ki so ga sestavili v Indusriji apna Kresnice, pa navaja, da se prodajne cene njihovih izdelkov v prvem tromesečju letos niso povečale. Nekaj vpliva so imeli tudi drugi vzroki, ki pa jih bodo bolj natančno obravnavali v TOZD-u in v delovni organizaciji. Trd oreh za kolektiv bo obvladovanje stroškov, ki izhajajo iz energetike. izguba v prvih treh mesecih/ pravzaprav za industrijo gradbenega materiala, kamor sodi tudi Industrija apna Kresnice, ni hud problem zaradi same narave proizvodnje, vendar s predpostavko, da se negativne tendence že v mesecu aprilu spremenijo tako, da so prihodki znatno višji kot odhodki. lilH^WHHiaiHi A D V O Z O M Ob koncu junija se utegnejo pričeti dela na novem velikem gradbišču med nadvozom nad železnico in Predilnico Litija. To bo veliko skladišče za držav- ne rezerve. Prizadevanja za izgradnjo takega objekta trajajo že vrsto let. Kaže, da bo vloženi trud obrodil sadove. Da ne gre za majhno gradnjo, pove poda- tek: pred pričetkom zidarsko betonskih del bo treba odpeljati približno stotisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. vpliv — urejanja naselja — stanovanjskem področju — na področju komunalnih dejavnosti — otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva — izobraževanja, kulture, varstva potrošnikov — varstva in izboljševanja življenjskega okolja — ljudske obrambe in družbene samozaščite — in na drugih področjih življenja in dela, družbenih zadev skupnega pomena, ki jih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti opravljajo po samoupravnih interesnih skupnostih, občinah in širših družbenopolitičnih skupnostih Plan krajevne skupnosti vsebuje tudi naloge, ki so določene v planih samoupravnih organizacij ter skupnostih in planih družbenopolitičnih skupnosti na področju prostorskega razvoja in razmestitve proizvajalnih sil. Da bi imela steklina znaten vpliv na živinorejo in s tem na celotno gospodarstvo, je logičen zaključek, za katerega niti ni treba preveč napenjati možganov. Bolj naporen posel je iz Gabrovka razen bencinske črpalke še nujno potrebuje: trgovino, agencijo banke, novt prostore za pošto in prostore za milico. Te potrebe so evidentne in neodločljive. Nedavno so se v Gabrovki tega sestaviti dober program ukrepov in ga tudi izvajati. Bolj ali manj zanesljivo dejstvo je, da bomo morali v naslednjih letih ali celo desetletjih živeti in gospodariti ob stalni sešteli interesenti-predstavniki delovnih organizacij in drugih institucij. Sestanek je obrodil naslednje plodove: izbrali so lokacijo za skupen gradbeni objekt, dogovorili so se, da vsak zase izdela svoj del programa. nevarnosti stekline. Vidiki boja proti steklini so tako različni, da jih bo obvladala le dobro organizirana veterinarska služba. čimprej je treba najti investitorja in seveda tudi kreditorja. Vedeti pa je treba nekaj; naloge so tako zapletene, da je mogoče pričakovati pričetek gradnje ne „jutri' njem" temveč „pojutriš- KAKO NOSTI SPREJEMAMO PLAN KRAJEVNE SKUP- Temelj za pripravo plana krajevne skupnosti je samoupravni sporazum o osnovah plana krajevne skupnosti, ki ga sklenejo: - temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo svoj sedež v krajevni skupnosti samoupravne interesne skupnosti po pooblastilu skupščine KS, svet KS Samoupravni sporazum in plan razvoja krajevne skupnosti sta srednjeročna dokumenta in se sprejemata za dobo petih let in sta osnova za letne plane razvoja krajevne skupnosti. Nosilec planiranja v krajevni skupnosti je svet krajevne skupnosti in tudi nosilec uresničevanja letnih in srednjeročnega plana razvoja KS. Zato je dolžan nenehno spremljati in organizirati uresničevanje nalog, postavljenih v plan in o tem najmanj enkrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti. Kateri organ KS sprejme sklep o pripravljanju planskih dokumentov. Ta sklep sprejme skupščina krajevne skupnosti, in sicer najpozneje eno leto pred rokom, ko izteče veljavnost tekočega srednjeročnega plana. S tem sklepom je določen rok, v okviru katerega mora svet KS predložiti predlog srednjeročnega plana v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. Javna razprava o predlogih planskih dokumentov traja najmanj tri mesece od dneva, ko je svet predlog sprejel. Sprejem planskih dokumentov Po izvedeni javni razpravi o predlogih planskih dokumentov mora svet KS predložiti skupščini krajevne skupnosti tak predlog plana v sprejem, z obrazložitvami pripomb, ki so bile dane v javni razpravi. Istočasno in nepretrgano planiranje Zagotoviti je potrebno, da bodo predlogi programov KS in samoupravnih interesnih skupnosti pravočasno in naenkrat predloženi v obravnavo zborom delavcem v TOZD. Zaradi potrebe po nepretrganem planiranju naj vsaka KS ustanovi komisijo za planiranje. Samostojno sprejemanje planov in programov za delo Delavci v TOZD in drugihOZD in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organiziranih skupnostih samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti (Ustava SRS čl. 86) PRIHODNJIČ: priprave srednjeročnega plana razvoja KS 1981-1985 Usnjarska „branža" je težavna. Ta težavnost izvira iz Velike odvisnosti od uvoza, težkih delovnih pogojev v proizvodnji in neugodnega vpliva na okolje. In vendar naša Usnjarna v Prav gotovo je delovna akcija poštarjev na Savi pri Litiji pomembna družbenopolitična manifestacija. Hkrati pa je to tudi akcija, ki ima gospodarski Ribiška družina Litija je društvo, kjer je gospodarska dejavnost povsem enakovredna rekreativni dejavnosti. Skrbi ribičev ob manjših negativnih vplivih raznih dejavnikov niti ne štejemo, čeprav je dolgoročno gledano tudi to gospodarska dejavnost. Z večjimi tovornjaki se iz Jevnice in njene bližje okolice odpeljete le preko Janč. To je velik napor in izredno negospodaren prevoz. In Jevnica je manj kot petnajst kilometrov oddaljena od strogega središča Za naslov tretji turistični center občine se bodo v bližnji bodočnosti borile Dole pri Litiji. Ob razpravi o prostorskem planu KS Dole pri Litiji so tesnem sodelovanju z matično organizacijo Industrijo usnja Vrhnika dobro gospodari in se razvija. Letos imajo v planu spet obsežna gradbena dela. Kmalu bo v bližini sedanjih pomen za naselje. Namreč prav v tej akciji so sodelavci PTT Ljubljana in PAP Ljubljana izgradili osnovno kabelsko omrežje. Tako je omogočeno PRI LITIJI objektov nastal nov lep in velik objekt, ki je nujno potreben tako za proizvodnjo, kot za skladiščenje. hitrejše razvijanje telefonskega omrežja v kraju in okolici kraja. Sava pri Litiji je korak bliže k boljšim telefonskim zvezam. KE DRUŽINE Najlepši dokaz, da so ribiči dobri gospodarji, je njihov dom, ki je v ponos vsem občanom občine Litija. Ribiči pa se pripravljajo na novo akcijo. Na Savi pri Litiji nameravajo zgraditi velik ribnik. Ta ribnik, v katerem bi bili krapi, ameriške postrvi in še druge ribe, bo namenjen predvsem za rekreativno dejavnost turistov in ribičev. Ta akcija je velika in zahtevna investicija, ki bo hkrati koristila tudi krajanom, zanesljivo pa je sovražna komarjem. 1MMIVI MOST Ljubljane. Predlog KS Jevnica za izgradnjo 1300 m dolgega odseka ceste med Jevnico in Lazami je bil zavrnjen zaradi pomanjkanja sredstev. Iznajdljivi Jevničani pa predlagajo novo" rešitev. Ne potrebujemo asfaltne ceste, vsaj takoj ne, če ni mogoče, izjavljajo. Potrebujejo pa kolovoz za težke tovornjake, ki se da izgraditi z majhnimi sredstvi in v zelo kratkem času. V prvi fazi ni potreben niti most čez potok Slapnica. predstavniki krajevne skupnosti bolj natančno obrazložili svoj načrt, ki ga razvijajo že precej časa. Moramo reči, da je njihov načrt za rekreacijski smučarski center sicer ambiciozen, vendar realen in uresničljiv. Kramžar Ivan MIZA SS8S tili Zbrali smo se za okroglo mizo, da bi ocenili splošno družbeno informiranje v občini. Ker vsi vemo, da je Glasilo občanov trenutno edino sistemsko informativno sredstvo, je torej beseda tekla o našem glasilu. S tem pa smo hoteli oceniti rezultate in uspehe, oziroma neuspehe glasila ter dobiti izhodišča in smernice za nadaljnje delo. Da je razgovor lažje potekal, je za uvod podal smernice tov. Pungerčar, predsednik tiskovnega sveta, ki je razgovor tudi vodil. Lotili se bomo vprašanja, ali je zagotovljeno redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcu in občanu. Tov. Brilej pa je - kot glavni in odgovorni urednik podal informacije o delu in problemih urediškega odbora: Glasilo izhaja 7. leto. V tem času smo izdali 50 številk glasila. Odbor, ki ureja glasilo, sestavljajo ljudje — amaterji in v našem delu je le veselje in srce. Ker pa nam primanjkuje časa in le težko sledimo vsem dogodkom v občini, se nam zdi, da ?lasilo postaja monotono. Manki so napisani amatersko in po lastni presoji. Zato bi nujno potrebovali novinarja, ki pa ga žal v naši občini nimamo. Potem so tu še težave financiranja. Zelo pa smo zadovoljni s tiskanjem in urejanjem, za kar gre velika zasluga tov. Pečeni-ku. Tov. Nefatova je kot urednica priloge za delegate povedala o težavah pri svojem delu. Poudarila je, da so prispevki zelo obsežni ali pa jih sploh ni in da je potem res težko urediti izvlečke. Meni, da bi že sami sestavljala morali podati tako gradivo, ki bi bilo primerno za objavo. Ugotavlja tudi, da je informiranje prepočasno in gre bolj za poročanje. V prihodnji številki bomo namesto „Okrogle mize" objavili odgovore na vprašanja iz javne razprave o Osnutku programa III. samoprispevka. Vendar kljub težavam že razmišljamo o 14-dnevniku in s tem se nenadoma postavlja vprašanje o profesionalnem vodstvu časopisa. O tem vprašanju pa je tekla glavna beseda in kaj so menili nekateri sogovorniki okrogle mize: tov. Kokalj: Pozdravljam, da naše glasilo postane 14-dnev-nik, ker obveščanje delegatov je zakasnelo. Pri 14-dnevniku bo imela priloga res svoj namen. Tov. Pintar: Dajem podporo stališčem, da postane glasilo S posvetovanja o informiranju na Bogenšperku, ki je bil obenem tudi razgovor za našo rubriko »Okrogla miza." Z leve proti desni: Tine Brilej - gl. in odg. urednik Glasila občanov. Drago Pečenik--tehnični urednik Glasila občanov, Edo Glavič - odgovorni urednik Dnevnika in Lojze Kotar — sekretar O K SZDL Litija. (Foto: Zofka) 14-dnevnik. Odgovore naj dajo tudi delegacije, da bomo dobili skupno stališče. Tako bomo olajšali delo, pravočasno dobili gradivo za delegate, kajti priloga resnično pomeni napredek. Predlagam pa, da naj bo priloga privlačnejše oblikovana in naj da povratno informacijo. Tov. Kralj Andrej: Glasilo je doseglo uspeh. Mislim pa, da ni znalo dobiti kontakta s člani iz kolektivov in zato ni dovolj prispevkov. Mislim tudi, da glasilo ne more delovati na amaterski ravni, potrebno je dobiti profesionalca, da material, ki prihaja, oceni in vključi v časopis. Tudi glede priloge za delegate imam pripombe. Tega je preveč, naj vsebuje le stvari, ki so pomembne, gradivo naj bo kratko in kvalitetno. Brez dobre informacije ni dobrih odločitev Tov. Kos Tine: Ker je Glasilo občanov edini časopis, ki ga dobi vsaka hiša, bi bilo le dobro misliti na 14-dnevnik. Informacij pa bo več, če bo uredništvo povezano s sleherno organizacijo v občini. Tov. Sevljak Jože: Glasilo je naše in imamo ga radi, takšno kot je. Moramo ga imeti in podpiram 14-dnevnik, kjer naj občan dobi kratke, jedrnate informacije. G O: Nekatere organizacije imajo informiranje prek lastnih glasil. Ali je to zadovoljivo in kakšna mnenja ter problemi so tu? TOV. BOH IVAN - LESNA INDUSTRIJA. Poskušali,- smo s svojim časopisom, vendar ljudje niso bili pripravljeni za pisanje, zato predlagam, da manjši kolektivi izdajajo tedenske biltene, kjer bodo zajete vsakdanje aktualne teme in problemi, večje informacije pa objavlja Glasilo občanov. TOV. KRALJ: - PREDILNICA LITIJA. Z našim časopisom smo zadovoljni, saj so delavci seznanjeni tudi s številkami in vsemi dogodki. Glasilo občine pa naj bi objavljalo le splošno problematiko podjetij. TOV. KOTAR: - SINDIKAT." Samostojno glasilo izdaja v občini le Predilnica, in to zelo pohvalno. Tu je informiranje dobre. Zato bi bilo potrebno, da o obliki informiranja razme-ščajo tudi ostale organizacije. Menim pa, da naj občinsko glasilo nudi splošno informacijo, delegatsko-prilogo in obvestila za manjše delovne organizacije. GO: Kakšno pa jc informiranje v KS? TOV. BRILEJ: Informiranje v manjših krajevnih skupnostih je dobro, vendar ne pride navzven, čeprav imamo dopisnike. Slabše pa je v večjih krajevnih skupnostih. TOV. KAPLJA: Delo, življenje in zanimivosti v KS je pestro, zato je potrebno dopisnike vzpodbuditi. Informacije v KS so sicer v drugi obliki — oglasne deske, in tam naj bi visele dnevne informacije. GO: S čim ste zadovoljni ali nezadovoljni v našem glasilu? TOV. BOH: Sedanja vsebina je enostranska, delegirana in ni širokega sodelovanja občanov. Ker naloga časopisa je občane informirati, pogrešam manjših člankov ter mnenja občanov. TOV. KRALJ: Časopis ima premalo polemik. TOV. KOKALJ: Glasilo naj bi dalo več kvalitetnejših informacij. TOV. NASTRAN: Predlagam zmanjšanje formata in bolj pregledne novice in aktualne informacije. GO: Povprašali smo tudi o nadaljnjih oblikah informiranja, ker še vedno nismo zadovoljni s tem, kar smo dosegli, in stremimo k cilju, da bi bila obveščenost še boljša. TOV. VERTOT: Glasilo mora ljudi-"motivirati, informacije pa naj potem dobe iz obsežnejšega gradiva delegatov oz. organov krajevne samouprave. TOV. KRALJ: Uredniški odbor bi morali sestavljati tudi člani iz večjih delovnih organizacij, oz.' ljudje, ki skrbe za obveščenost v posameznih organizacijah. » TOV. BOH: Priloga za delegate naj ne bo gradivo za skupščine, ampak samo informacija. Pridobi naj se tudi več dopisnikov. Za pridobitev pa predlagam stimulacijo, npr. v obliki značke. TOV. SEVLJAK: Za zanimivost in pestrost naj bi uvedli še kakšne nove rubrike. Lahko povem kar predlog Kulturne skupnosti Litija: V glasilu naj bi sodelovali udeleženci NOB s svojimi spomini in tako prenašali tradicijo NOB na mlado generacijo. TOV. SVRŠINA: Ciklosti-ranega gradiva v nesimpatični, težki, rumeni kuverti ne prebe-ro vsi delegati, zato podpiram težnjo, da glasilo objavlja to gradivo v delegatski prilogi, tako da so delegati informirani o svojih dolžnostih in nalogah. TOV. KOKALJ: Obliko glasila je potrebno občasno menjati in preoblikovati, da ne bo postalo monotono. Predlagam tudi izobraževanja za dopisnike, ker sami se ne bodo radi. V naš razgovor se je vključil tudi odgovorni urednik Ljubljanskega Dnevnika - EDO GLAVIČ — Pohvalil je naše glasilo in nam predlagal, da bi dnevne informacije podali preko Dnevnika v obliki „Dele-gatskega žarometa", kjer objavijo vse o problemih občine in tako so s tem seznanjeni občani in širša družba. S tem bi Litija dobila tedensko informacijo, ki bi bila oblikovana zanimivo in novinarsko. TOV. PEČENIK - Časopis je res amaterski in tudi oblikovanje je postalo enolično. Vendar je oblika vezana na vse- — priloga oz. gradivo za delegate posebej in informacijo v Glasilu. Potrebe so pokazale, da bi hilo dovolj in tako problem **"*»? resen z 14-dnevnikom. TOV. BOH je postavil vprašanje cenzure. TOV. BRILEJ: Uredniški odbor sprejme vsebino časopisa, glavni cenzor pa sem sam. TOV. URBIČ: Cenzura je tudi sam obseg časopisa, ki ga omejujejo sredstva. Z našo okroglo mizo smo' skušali rešiti oz. osvetliti vsaj delno problem informiranja. Ali smo ga, ali ne, bo pokazal čas. Vsi navzoči pa smo le našli skupni jezik in sprejeli naslednje zaključke: — še vedno stremeti k cilju, da bi bila obveščenost in informiranje delovnih ljudi in občanov še boljša: — posebno pozornost posvečati informiranju v delegatskem sistemu in delegatom zagotavljati možnost povratnega informiranja; — zavedati se moramo, da so sredstva obveščanja izjemna politična sila; — razmišljati o ponudbi Dnevnika in sodelovati v rubriki „Delegatski žaromet"; — temeljno . informacijsko sredstvo naj še vedno ostane Glasilo občanov in potrebno bo razmišljati o 14-dnevniku, s tem pa misliti na kadrovske in materialne pogoje dela. Moja želja pa je, da bi bili vsi sodelavci ustvarjalni, iniciativni, čisti in zvesti, kazali pripravljenost in zagnanost, ker le to premika stvari naprej, na bolje, in to je pot k oblikovanju takšnega glasila, kot ga za uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti potrebuje naš delovni človek. Zapisa la:Mojca NA POSVETOVANJU SO SODELOVALI: — Stane Pungerčar, predsednik časopisnega sveta GO — Kos Martin, član časopisnega sveta GO — Vertot Ciril, član časopisnega sveta GO — Tine Brilej, glavni in odgovorni urednik GO — Kaplja Miro, član uredniškega odbora GO — Nefat Branka, član uredniškega odbora GO — Lebinger Mojca, član uredniškega odbora GO — Urbič Alojz, član uredniškega odbora GO — Hauptman Zofka, članica uredniškega odbora GO — Branko Pintar, sekretar Komiteja O K ZKS Litija — Nastran Mitja, predsednik skupščine TKS Litija — Sevljak Jože, predsednik skupščine kulturne skupnosti Litija — Boh Ivan, predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Litija — Svršina Tone, predsednik skupščine za zaposlovanje — Sonc Marjan, pred§ednik skupščine SIS za raziskovanje — Kralj Andrej, predsednik skupščine izobr. skupnosti Litija — Lovše Karel, sekretar 00 ZZB NOV Litija — Matic Malenšek, član sveta za informiranje pri O K SZDL Litija — Glavič Edo, odgovorni urednik Ljubljanskega dnevnika — Drago Pečenik, BEP (tehnični urednik GO Litija) bino. Predlagam, da bi delovne organizacije v glasilu „rezervirale" svoje rubrike in poročale občanom najvažnejše informacije. Vedno pa je še problem priloga za delegate. V kakšni obliki naj bi izhajala? Uradno gradivo naj bi bilo v prilogi posebej, v glasilu pa le kratke informacije. TOV. NEFAT - Torej, tovariš Pečenik nam ponuja dvoje I STRAN 3 * A 4 t > ■ . , '...i . . . ' . 1 i m • 4 i i 3. OBČINSKI CIVILNA ZA JAVNA RAZPRAVA O Mi OSNUTKU PROGRAMA liiii^^^^^Miii III. OBČINSKEGA SAMO- ffl$0SMŠ8mB0$% PRISPEVKA JE BILA Z 10. JUNIJEM ZAKLJUČE- ii^S^^^^HV^l NA. O OSNUTKU PRO- ^^^^SMS^V GRAMA SO RAZPRAV-LJALI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, OZD IN ii^^^^KI^^K sis. mmmmmmmmm Sekretariat odbora za lil. občinski samoprispevek je skupno s programsko komisijo in komisijo za prostorske rešitve budno spremljal javno razpravo o osnutku programa za III. občinski samoprispevek. Tekoča obravnava prispelih zapisnikov oz. pripomb na osnutek programa je pokazala, da delovni ljudje ih občani podpirajo predlog za izvedbo referenduma in tudi osnovne usmeritve osnutka programa. V razpravi se je oblikovala tudi vrsta zelo koristnih predlogov in pobud do osnutka programa, tako da bo odbor za samoprispevek lahko na osnovi predlogov iz javne razprave izdelal predlog programa, ki ga bomo v široki javni razpravi obravnavali od 30. avgusta naprej. KAKO BOMO ZBRALI SREDSTVA ZA REALIZACIJO PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA? Vrednost programa je 354.820.000 din Sredstva bomo zbrali takole: 1. iz prispevne stopnje bruto osebnih dohodkov din po stopnji 2,5 % 247.210.000 2. iz samoprispevka občanov 2 % 96.510.000 3. iz amortizacije nepremičnin vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih objektov (75 %) 11.100.0000 SKUPAJ 354.820.000 Vrednost programa po cenah 1979 (16 % na cene iz leta 1978) je 230.753.000 din. Ob upoštevanju letne rasti cen z indeksom 116 pa bo vrednost programa ob zaključku investicij 354.820.000 din. Tiste krajevne skupnosti, ki ne bodo v skupnem programu, bodo izdelale posebne programe in prejele sredstva v višini 8.501.000 din, kar je 25% od mase sredstev (24.128.000 din) samoprispevka 1980—1985. Sredstva bodo krajevne skupnosti prejele glede na število volilcev in bodo naslednja: SKUPNI IN POSEBNI PROGRAMI Krajevna skupnost Št. volilcev SKUPAJ Sredstva, zad. vol. (na vol.) ki pripadajo 2.062,36 KS ki ni vključena v program 1. Litija - levi breg 2.004 4.132 — 2. Litija - desni breg 1.837 3.788 — 3. Hotič 338 697 697 4. Ribče 138 284 284 5. Jevnica 469 967 6. Kresnice 541 1.115 1.115 7. Sava 312 643 643 8. Polšnik " 565 1.165 1.165 9. Jablanica 604 1.245 1.245 10. Šmartno 11.152 2.375 — 11. Štangarske poljane 263 542 542 12. V. Štanga 149 307 307 13. Vintarjevec 365 752 752 14. Kostrevnica 401 827 827 15. Dole 646 11.332 — 16. Gabrovka 986 2.033 — 17. Vače 485 1.000 — 18. Primskovo 448 924 924 SKUPAJ 11.699 24.128 8.501 Razprava o osnutku programa III. občinskega samoprispevka bo trajala do 10. junija 1979 in bo organizirana v vseh OZD, KS in SIS. Potres se pojavi nepričakovano in povzroči preplah. Več kot 90 odstotkov ljudi želi v takih trenutkih zvedeti, kaj jim je storiti, da bi se obvarovali poškodb in rešili svoje ter življenje svojih družinskih članov. Prestrašen človek, ki se zaveda nevarnosti, ki mu grozi, pa tudi svoje nemoči, da bi se uprl stihiji, ravna tedaj nepreudarno, nepremišljeno, kliče na pomoč, čeprav ni nikogar, da bi mu priskočil na pomoč, in si nato poišče rešitev v begu. Zato so najpogostejše žrtve potresa prav tisti, ki jih je prevzel strah. Če zaloti potres koga v stanovanju ali v kakšni drugi stavbi, mora oceniti značilnosti drhtenja Zemljine površine in objektov in čim mirneje zapustiti stavbo. Vedeti je treba, da prvemu, slabšemu potresu, pogostoma sledi drugi, močnejši, ki utegne imeti rušilno moč. V takšni situaciji ne sme nihče uporabljati vžigalic, sveče ali drugih svetlobnih virov, ki imajo odprt plamen. Pozornost je treba posvetiti otrokom, starejšim in onemoglim članom Občinska konferenca ZSMS Litija je v počastitev dneva mladosti organizirala po litijskih ulicah tek mladosti, ki se ga je udeležilo 600 udeležencev, v 16 kategorijah. Uvrstitve posameznikov po kategorijah so bile naslednje: 1. in 2. razred OŠ — 300 m: 1. Peter Vidic, OŠ Šmartno 2. Sandi Vozelj, OŠ Litija 3. Savšek Igor, OŠ Šmartno 3. in 4. razredi dečki — 400 m: 1. Janežič Zoran, OŠ Šmartno 2. Pavlin Bojan, OŠ Gabrovka 3. Sonc, OŠ Litija 3. in 4. razredi deklice — 400 m: 1. Ulčar Maruška, OŠ Šmartno 2. Kremžar Ani, OŠ Šmartno 3. Benegalija Silva, OŠ Gabrovka S. razredi dečki — 600 m: 1. Hauptman Štefan, OŠ Šmartno 2. Potrebuješ Marko. OŠ Gabrovka 3. Gnjatič Nenad, OŠ Litija S. razredi deklica — 600 m: 1. Smrekar Alenka, OŠ Litija 2. Grum Vida, OŠ Dole 3. Golob Joži, OŠ Šmartno 6. razredi dečki — 600 m: 1. Konrad Marko, OŠ Gabrovka 2. Pavlin Marko, OŠ Šmartno 3. Žižek Pavle, OŠ Šmartno. 6. razradi deklice — 600 m: 1. Jere Andreja, OŠ Litija 2. Rupnik Sava, OŠ Litija 3. Bojranovič Dušica, OŠ Gabrovka 7. razredi dečki — 800 mm: 1. Kotar Jože, OŠ Dole 2. Kokalj Roman, OŠ Litija 3. Bevc Boris, OŠ Litija 7. razredi deklice — 600 m: 1. Lavrič Ladi, OŠ Dole 2. Laharnar Mojca, OŠ Litija 3. Vodenik Branka, OŠ Šmartno 8. razredi dečki - 800 m: 1. Podlesnik Jože, OŠ Litija 2. Povše Marko, OŠ Litija 3. Resnik Emil, OŠ Litija 8. razredi deklice — 600 m: 1. Štempihar Lojzka, OŠ Dole 2. Žlahtič Zdenka, OŠ Šmartno 3. Hostnik Metka, OŠ Šmartno člani 25-30 let:« 1. Kočar Srečo, Enotnost Jevnica 2. Primožič Boris, Enotnost Jevnica 3. Jezerkič Esad, OO ZSMS Šmartno veterani nad 30 let: 1. Nejedlv Jože 2. Pavlica Zlato 3. Senica Ignac mladinke 15 do 25 let: 1. Grom Vera 2. Trdin Marinka 3. Grm Jožica mladinci 15 do 25 let: 1. Žust Jože, OO ZSMS Zavrstnik 2. Gradisek Peter, RK Usnjar Šmartno 3. Trebeč Bogo, Enotnost Jevnica najboljša ŠŠD: 1.0Š Šmartno 2. OŠ Litija 3. OŠ Dole najboljše OO ZSMS: 1. aktiv ZSMS RK Usnjar Šmartno 2. OO ZSMS Zavrstnik 3. OO ZSMS Jevnica najmlajša udeleženca: Zalar Klavdija Jane Dariš najstarejši udeleženec: Senica Ignac Marjan Kahne gospodinjstva in sosedom. Dati jim je treba vso potrebno pomoč, da bi pravočasno zapustili hišo. Od stavbe se je treba oddaljiti za toliko, kolikor znaša njena dvakratna višina, da nas ne bi poškodovali drobci gradbenega materiala. Zunaj hiše moramo ostati vse do uradnega obvestila o posledicah potresa, tj. dokler nam pristojni organi ne dovolijo, da se vrnemo v stanovanja. Kadar v takih situacijah zapuščamo stavbo, nikakor ne smemo uporabljati dvigal. Če vas zaloti potres z rušilno močjo v stanovanju ali v kakšnem drugem gradbenem objektu, je najbolje, da takoj, ko zaslišite zastrašujoče grmenje in ko začutite, da se stavba ziblje, kar spremlja škripanje in pokanje sestavnih delov njene konstrukcije, ležete ob kak trden predmet ali da med podboji vrat počakate, da katastrofa mine. REŠEVANJE LJUDI, KI SO JIH ZASULE RUŠEVINE Preživeli občani in organizirane ekipe in enote civilne zaščite so dolžni na naprej določen način sodelovati pri reševanju ljudi, zasutih pod ruševinami. Če se te sile naglo organizirajo, aktivirajo in če začnejo brez obotavljanja reševati zasute ljudi, lahko pričakujemo popolnejši uspeh. Ljudje pod ruševinami utegnejo biti poškodovani, povrhu tega pa jim še grozi nevarnost, da se (iz popokanih vodovodnih cevi) izlije voda, da uhaja plin, da jih duši dim, da se vname ogenj, ogroža pa jih lahko tudi prah, ki nastane ob podiranju stavbe, ter električni tok in prenašati morajo tudi morebitne muhavosti vremena. Ljudje, ki so prestrašeni, ker so zasuti, in so izčrpani od brezuspešnih poskusov, da bi se izvlekli iz ruševin, tedaj, ko pridejo v stik z reševalci, pogostoma ovirajo normalno reševanje, tako da morajo biti reševalci skrajno obzirni in morajo vzpostaviti medsebojno zaupanje s prizadetimi. Poškodovane ljudi utegnemo najti na površini ruševine, v njeni površinski plasti (ki je debela le nekaj deset centimetrov) ali pa znotraj same ruševine. Zato je pogostoma treba pritegniti k iskapju zasutih ljudi tudi celotne ekipe in uporabiti sodobna sredstva; pri tem je treba uporabiti najbolj smotrno reševalno metodo. Poleg enot civilne zaščite morajo pri reševanju ljudi iz ruševin sodelovati tudi vsi preživeli občani. Eno temeljnih načel reševanja ljudi iz ruševin je namreč — množičnost pri reševanju. Reševanje ljudi iz ruševin obsega skupek ukrepov, del in postopkov, ki jih je treba izvajati metodično, po temle zapo-vrstju: - pregled ruševin, da bi našli zasute ljudi; — razkopavanje ruševine, da bi čimprej prodrli do zasutih; — zavarovanje poškodovanih delov in konstrukcij stavbe, da bi preprečili krušenje ali da bi se pozneje podrli; — prva pomoč poškodovancem na kraju nesreče; -r izvlačenje poškodovanih na površino ruševine; - odnašanje" poškodovanih izven cone ruševine. Če se reševanje ljudi, ki so jih zasule ruševine, konča v treh dneh, lahko rečemo, da je bilo opravljeno uspešno. Lahko se dopusti celo rok petih dni, potem pa ne moremo več govoriti o uspešnem reševanju ljudi, zasutih pod ruševinami. Po reviji Obramba in zaščita Pavliha Tone NIČ NAS NE HI PRESENETITE V majski številki Glasila občanov smo v okviru prispevkov o poteku akcije „NNNP-79" pisali o vključevanju družbenih organizacij v obrambne priprave in njihovih nalogah pri izvajanju navedene akcije. V današnji številki lahko našim bralcem posredujemo nekatere nove in zanimive podatke o izvajanju praktičnega dela te akcije v krajevnih skupnostih Litija — levi in — desni breg. „ Samoupravni organi obeh krajevnih skupnosti, ki skrbijo za potek in izvajanje obrambnih priprav, so se dogovorili, da bodo s pomočjo občinskega štaba teritorialne obrambe in občinskega štaba civilne zaščite v praksi preizkusili vsa tista opravila in naloge, ki bi jih bilo potrebno izvesti ob NENADNEM NAPADU NA IN POGONIK Gre torej za izredno zahtevno in obsežno „oceno ogroženosti", na podlagi katere se bodo vsi prebivalci obeh krajevnih skupnosti, organizacije združenega dela, šole, varstvene ustanove, občinski samoupravni in upravni organi, občinske družbenopolitične organizacije in Postaja milice Litija vključili v praktično izvajanje akcije, ki bo 29. in 30. septembra letos. Podrobnosti o vseh nalogah, ki nas čakajo ob izvajanju akcije, v tem trenutku še niso popolnoma znane. Predvidevamo pa, da se bo akcija pričela v petek, 28/9—1979 zvečer z zatemnjevanjem, in zaključila v soboto, 29/9-1979 z zatem njevanjem. V tem času bo potrebno v praksi preizkusiti, kako nam bi v takem trenutku delovale: — služba opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja; — zatemnjevanje — zaklanjanje, evakuiranje — protiletalska obramba — narodna zaščita — zdravstvena služba — specializirane enote CZ (prva pomoč, reševanje izpod ruševin, gašenje požarov, odstranjevanje eksplozivnih teles, komisije za ocenjevanje škode itd.) — mobilizacija vojnih obveznikov itd. Podrobnosti o izvajanju in obsegu izvajanja nalog bodo opredelili še samoupravni organi obeh krajevnih skupnosti v pripravah na akcijo. Prav gotovo je v tem trenutku največja naloga pri izvedbi akcije animiranje delovnih ljudi in občanov Litije, da se z vso potrebno resnostjo in odgovornostjo vključijo v njeno izvajanje. Nosilci zadolžitev pri vključevanju občanov v akcijo, oz. tistega njihovega dela, ki ga v vojaškem jeziku imenujemo nerazporejeno prebivalstvo, bodo gotovo družbenopolitične organizacije poverje-ništva izvršnega sveta skupščine občine Litija in sredstva informiranja. Le-ti bodo dolžni občane seznaniti z njihovimi konkretnimi nalogami in ravnanjem v času izvajanja vaje. Predvidevamo, da se bo v izvajanje vaje vključilo tudi letalstvo jugoslovanske ljudske armade. Za praktično izvajanje in uresničevanje akcije „NNNP - 1979" pa je rezerviran tudi čas v nedeljo, 30. septembra. Samoupravni organi obeh krajevnih skupnosti predlagajo, da bi bila nedelja dan družbenih organizacij in društev, ki bi ta dan na temo obujanje tradicij NOB izvajala prireditve in tekmovanja iz področij svojih dejavnosti. S.U. 24. 12. 194 vsebina družbenega dogovora o izvajanja kadrovske po!i: 1. Delegatom 2. Gradivo: — osnutek načelih tike — iz akcijskega programa ukrepov za hitrejši razvoj kmetijstva v občini Litija 1976-80 za obdobje 1979/80 — družbeni plani krajevnih skupnosti — iz odloka o preživninskem varstvu kmetov — iz odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona — iz odloka o komunalnih prispevkih v krajevnih skupnostih 4. Iz dela izvršnega sveta 5. Iz dela samoupravne stanovanjske skupnosti 6. Iz dela izvršnih odborov SIS družbenih dejavnosti Zbori občinske skupščine se bodo sestali predvidoma konec meseca junija; delegati bodo obravnavali med drugim analizo uresničevanja dogovora o kadrovski politiki, štipendiranju in zaposlovanju, uresničevanju plana obrti in malega gospodarstva, kmetijstva, raziskovalna in inovacijska dejavnost, poročilo o uresničevanju politike cen. Prosimo vodje delegacij, da skličejo sejo in sekretariat občinske skupščine obvestijo o kraju in času sestanka. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČELIH IZVAJANJA KADROVSKE POLITIKE V OBČINI LITIJA obrazložitev Nova ustava SR Slovenije, zakon o združenem delu, zakon o delovnih razmerjih, zakon o osnovah sistema družbenega planiranja, sklepi in stališča družbenopolitičnih organizacij ter resolucije, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, so narekovale vsebinske spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike, ki je bil sprejet 1976. leta za območje Ljubljanske regije. V osnutku družbenega dogovora, ki ga dajemo v javno razpravo izpostavljamo predvsem tista vprašanja, ki smo jih doslej prepočasi in nedosledno uresničevali. Mednje sodijo zlasti: — dolgoročno in srednjeročno načrtovanje kadrovskih potreb in izobraževanja ter poklicnega usmerjanja mladine in odraslih s posebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju, kar bo izraz potreb združenega dela in širše družbene skupnosti — uresničevanje temeljnih načel in smotrov samoupravne kadrovske politike. Osnutek družbenega dogovora vsebuje zahtevo za čimprejšnjo izdelavo razvida del oz. nalog, ki mora biti podlaga za načrtovanje kadrov in izobraževanja, napredovanje kadrov in premeščanja itd. Poglavje načrtovanja kadrov združuje tudi poklicno usmerjanje, ki je novo v tem dogovoru. Poklicno usmerjanje, ki upošteva stališča in sklepe republiške konference SZDL o poklicnem usmerjanju, mora biti sestavni del kadrovskih načrtov in kadrovske politike v združenem delu. Strokovna in družbena dejavnost poklicnega usmerjanja zahteva enotno nenehno in usklajeno delovanje vseh nosilcev nalog za uspešen razvoj usmerjenega izobraževanja. V osnutku dogovora opredeljujemo in zagotavljamo socialno varnost delavcev, tako tistih, katerih dela zaradi racionalizacije in modernizacije dela in uvajanja nove tehnologije ni več potrebno, kot tudi tistih, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali starosti ne morejo več opravljati del oz. nalog na ketere so bili razporejeni. V poglavju načela in merila kadrovanja poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi smo v 42. členu tega poglavja pripravili varianti: kot prvo, da določilo vključevanja predstavnikov družbene skupnosti v razpisno komisijo velja le za poslovodne organe, kot drugo, pa razširja to določilo že na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na ta variantni predlog vas posebno opozarjamo, da ga v času razprave pozorno proučite Tn se v končni oceni odločite za eno od predlaganih variant. Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun IZVLEČEK IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA UKREPOV ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI LITIJA 1976-80 ZA OBDOBJE 1979/80 S tem akcijskim programom se opredeljujejo temeljne naloge na področju kmetijstva v letih 1979/80 glede zagotovitve planiranega obsega proizvodnje in ukrepi, ki jih za dosego teh ciljev potrebno sprejeti v temeljnih organizacijah združenega dela s področja kmetijstva — kooperacija in v organih družbenopolitičnih skupnosti. Nosilci akcijskega programa ugotavljajo, da je potrebno v letih 1979/80 upoštevati resolucijo o izvajanju srednjeročnega plana ter neposrednih nalogah v letu 1979/80 zagotoviti predvideno rast kmetijske proizvodnje. Glede na relativno ugoden položaj kmetijske proizvodnje v preteklem letu, zlasti na področju živinoreje, ki predstavlja glavno panogo kmetijstva v občini in glede na dane pogoje v letu 1978 se je potrebno v letih 1979/80 posebej prizadevati za ohranitev dosežene živinorejske proizvodnje, ob tem pa je zaradi zaostajanja stopnje rasti rastlinske proizvodne le-to potrebno povečati, zlasti: — površine, zasejane s koruzo za zrnje in silažo ter si prizadevati za večje pridelke na enoto površine, — v letu 1979/80 povečati površine zasejane s koruzo od 650 ha na 800 ha ter povečati pridelek s pomočjo sodobne tehnologije pridelovanja ter pravilne izbira hibridnega semena od 36,8 q/ha na 60 q/h, — s takim povečanjem površin in pridelka na ha bi v tem obdobju pridobili dodatno cca še 900 ton koruznega zrna in s tako povečanim pridelkom spitali 600 ton goveda več, — povečati pridelek drugih krmnih rastlin zlasti še kvalitetne travniške voluminozne krme in strniščnih posevkov ter pospeševati pašno-košni sistem rabe travnatih površin, — v ostali rastlinski proizvodnji se je potrebno prizadevati za povečanje pridelka na enotne površine. V letu 1979/80 je potrebno z vidika nevedene usmeritve rastlinske proizvodnje, za večjo proizvodnjo lastne krme nadaljevati z modernizacijo mlečne in mesne proizvodnje in se prizadevati za ohranitev in hitrejše izboljšanje osnovne črede govedi ter pospešeno rast prašičerejske proizvodnje v kooperaciji. V perutninstvu je potrebno proizvodnjo prilagoditi povpraševanju trga in poleg tega pospešiti uporabo dobrega plemenskega materiala. Za dosego navedenega bi bila* potrebna vrsta rejskih in organizacijskih ukrepov in sicer: — minimalno klanje telet (regresiranje porivezovanja telet), — rano pripuščanje telic, « — v pripuščanje vseh neplemenskih telic, ki naj bi otelile v statosti dveh let, — bitka za večjo plodnost krav in telic, — premik v fazah pitanja, t.j. prva faza pitanja — ne do 200 kg temveč 350 kg, faza od 350 do 500 kg to pomeni višje teže ob zakolu, — povečati mlečnost krav. — začeti z urejanjem krmnih obrokov, tehnologije reje in izvred-notiti vse ekonomske učinke na preusmerjenih kmetijah — izdelati modul. Na osnovi zakona o združenem delu stremeti za takšne koope-racijske odnose za katere veljajo naslednje značilnosti: — proizvodno sodelovanje naj bi bilo dolgoročno in intenzivno, kar pomeni, da zajema kooperacija vse proizvajalne zmogljivosti kooperanta ter da se obseg proizvodnje z vključevanjem družbenih proizvajalnih sredstev poveča do ekonomske optimalne meje, kar naj omogoča kooperantom zadovoljiv dohodek in doživljensko socialno varnost, — če čilimo pospešiti proces združevanja dela zemlje in sredstev v zasebnem kmetijstvu moramo razvijati višje oblike kooperacije, zlasti skupno proizvodnjo povsod kjer je to mogoče. Na področju kmetijske zemljiške politike v občini in delovanja zemljiške skupnosti je poleg financiranja njene dejavnosti potrebno zagotoviti kadrovsko samoupravno učvrstitev in v letih 1979/80 opraviti difiniranje glavnih prostorskih ciljev v občini in koncipiranje strokovnih in družbenoekonomskih izhodišč za dokončno oblikovanje prostorskega plana; usmerjati promet in zakup kmetijskih zemljišč, da se bo pospeševalna družbena kmetijska proizvodnja in kooperacija; nadaljnjo pospešeno načrtovanje kmetijsko prostorsko ureditvenih operacij kot enemu od pogojev za izvajanje ciljev srednjeročnega plana razvoja kmetijstva. Zaradi usklajevanja dela pospeševalne skupnosti na območju občine Litija in zaradi usmerjanja in spremljanja razvoja kmetijstva v skladu s •smernicami srednjeročnega programa kmetijstva, ustanoviti v okviru podpisnikov družbenega dogovora strokovno pospeševalno službo. Potrebno bi bilo izvesti tudi naslednje akcije: — pospešiti preoblikovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva v organizirano in enotno pospeševalno skupnost, — predvsem izvajati tiste akcije iz programov za leto 1979/80, ki so prioritetnega pomena za uresničevanje srednjeročnega programa razvoja kmetijstva in sicer: — sofinanciranje mlečnih prog, — regresiranje nadomestila dela obresti za investicije v zasebni kmetijski proizvodnji, — sofinanciranje nabave plemenjakov (plemenski biki in merjasci), — regresiranje umetnega osemenjevanja, — prispevek za načrtovanje kmetijskih gradenj, — sofinanciranje pospeševalne službe, — stimulacija — pitanje telet, — strokovne naloge na področju živinoreje (mlečna proizvodnja in pitanje). ODDELEK ZA GOSPODARSTVO DRUŽBENI PLANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dela v zvezi s prostorskimi plani v krajevnih skupnostih živahno potekajo. Do sredine junija utegnejo predstavniki vseh krajevnih skupnosti oddati izpolnjene ankete o elementih za pripravo dogovora o prostorskem planu. V mesecu juniju bomo dobili tudi podatke od TOZD-ov, in samoupravnih interesnih skupnosti. Prva dela bodo omogočila nadaljnje priprave in aktivnosti, kajti prostorski plan je treba sprejeti do konca leta 1979. Vendar so odbori, komisije, sveti in skupščine krajevnih skupnosti še pred težavnejšo nalogo. Pripraviti in sprejeti je treba družbeni plan krajevne skupnosti za obdobje 1981-85, to pa je vseobsegajoč planski dokument krajevne skupnosti, ki seveda vključuje tudi xprostorski plan krajevne skupnosti. Naštejmo le nekaj poglavij, ki jih naj' vsebuje družbeni plan krajevne skupnosti: — družbeni razvoj, — gospodarjenje s prostorom (iz prostorskega plana), — določitev kmetijskih površin, če že niso določene s prostorskim planom, — določitev gozdnih površin, — razvoj komunalnih naprav, — razvoj stanovanjskih naselij — razvoj industrije, — razvoj obrti, — zaposlovanje, — šolstvo in otroško varstvo, — rekreacija in kultura, — razvoj infrastrukturnih objektov na območju krajevne skupnosti. — tuji vplivi in okolje, — socialno varstvo, — delovanje društev in drugih organizacij, — delovanje zdravstva, — sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Marsikatera krajevna skupnost bo še posebej obravnavala npr. vodooskrbo ali izkoriščanje rudnin, kamna in gramoza ali razvoj turizma in še marsikaj drugega. Marsikateri podatek bodo predstavniki krajevnih skupnosti poiskali v izpolnjeni anketi za prostorski plan. Krajevne skupnosti bodo ob izdelavi srednjeročnih programov sprejele naslednje: 1. Sklep o izdelavi in sprejetju družbenega plana krajevne skupnosti iz srednjeročnega plana 1981-85 2. Sklep o izdelavi in sprejetju dolgoročnega programa KS za obdobje 1986-1995 z elementi za leto 2.000 (ta element ni obvezen za vse KS) 3. Program dela sveta krajevne skupnosti 4. Smernice za izdelavo družbenega programa krajevne skupnosti (ta dokument sprejme skupščina krajevne skupnosti) 5. Druge dokumente, sklepe in dogovore. Aktivnosti ob pripravljanju in sprejemanju družbenih planov pa bodo v krajevnih skupnostih dokaj komplicirane. Namreč pridobiti in v začetku vsaj delno uskladiti je potrebno tudi srednjeročne plane vseh tistih, ki tudi pripravljajo srednjeročne programe in pri tem jemljejo v obzir prostor, delavce, komunalne naprave, naravno bogastvo in drugo v krajevnih skupnostih. V naprej pa moramo vedeti naslednje: planiramo tako, da upoštevamo številne predpostavke, ki jim določamo tudi vrednost. Če pa se bodo predpostavke zaradi višje sile, razvoja ali naših sklepov spreminjale, bomo seveda tudi naše plane spreminjali in dopolnjevali. Ali z drugimi besedami: planiranje ni streljanje v črno, temveč streljanje v meto, ki se premika, spreminja in preoblikuje. Zato ni rečeno, da bo tista krajevna skupnost najbolje planirala, ki bo ob koncu leta 1985 ugotovila najmanj razlik med planom in realizacijo. Namreč pri stagnaciji so predpostavke bolj stalne kot pa pri dinamičnem razvoju; kdor bo temeljito in skrbno planiral in aktivno skrbel za izvajanje planov naj se nikar ne boji razlik med plani in realizacijo, če do teh morda le pride. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IZ ODLOKA O PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV V OBČINI LITIJA Preživninsko varstvo kmetov se od letošnjega leta dalje ureja z zakonom o preživninskem varstvu kmetov (Ur.l.SRS 1/79). Večina določil dosedaj veljavnega občinskega odloka je neustrezna, zato predlagamo novo besedilo, v katerem se urejajo vprašanja: vsakoletnega povečanja preživnin, financiranje teh iz občinskega proračuna, pristojnosti za odločanje o zadevah s tega področja in pravic do zdravstvenega varstva. S tem odlokom, se ne urejajo vprašanja, ki se nanašajo na pridobitev pravic do preživnine in določitev njene začetne višine. Po predlaganem odloku naj bi se preživnine vsako leto povečale do višine starostne kmečke pokojnine, kot to določa 2. člen odloka. Sedanja višina preživnin se giblje od 600.— do 750.— din. V primeru, da upravičenec do preživnine po tem odloku nima ožjih družinskih članov in mu je zaradi starosti, trajne bolezni ali druge trajne okvare potrebna tuja nega , da upravičenec, ki je dosedaj užival zdravstveno varstvo iz naslova preživnine, tega obdrži. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN IZ OSNUTKA O KOMUNALNIH PRISPEVKIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Prispevke za izgradnjo komunalnih naprav plačujejo lastniki gradbenih objektov in investitorji novih objektov v krajevni skupnosti kadar komunalne naprave koristijo lastnikom in graditeljem. Prispevki se plačujejo za izgradnjo: — cest, potov in mostov, — vodovoda, — elektrifikacije, — kanalizacije, — čistilne naprave, — večja popravila cest, — obsežnejše vzdrževanje javnih površin, — javno razsvetljavo, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Prispevki krajanov za posamezne komunalne naprave so odvisni od vloženih sredstev (ali od vrednosti komunalne naprave), od planiranega števila uporabnikov, predvidenega časa uporabe in intenzivnosti uporabe pa tudi od obveznosti, ki jih ima krajevna skupnost zaradi graditve komunalnih naprav. Višine prispevkov in način, kako se upošteva prostovoljno in drugo delo določi skupščina krajevne skupnosti. Prav tako se s sklepom skupščine krajevne skupnosti določi ali se kot prispevek mora upoštevati tudi plačevanje samoprispevka, kadar je tudi ta namenjen za komunalno napravo v krajevni skupnosti. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA 1. DOGOVOR O SODELOVANJU Z BEOGRAJSKO BANKO - TEMELJNO BANKO LJUBLJANA. Izvršni svet je na svoji seji obravnaval dogovor o sodelovanju z Beograjsko banko — Temeljno banko Ljubljana, ter ga v cilju vključevanja omenjene banke pri uresničevanju planskih nalog tako na gospodarskem kot negospodarskem področju na območju občine Litija, sprejel. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je ta banka že dosedaj zelo aktivno sodelovala pri izvajanju investicijskih naložb v občini Litija. Iz dogovora izhaja, da bo Beograjska banka v Litiji, kasneje pa tudi v Gabrovki uredila svoj poslovni prostor za delovanje. 2. SANACIJA POSLEDIC ELEMENTARNIH NESREČ (DOLE in KRESNICE) Na seji izvršnega sveta, dne 17. 5. 1979 je bila posebna pozornost posvečena odpravi posledic elementarnih nesreč, ki so prizadele oporne zidove pri pokopališču v Veliki Gobi KS Dole pri Litiji in v Kresnicah. K odpravi posledic pri pokopališču v Veliki Gobi, ki jo je povzročilo močno deževje v letu 1978, je KS pristopila takoj. Iz rezervnega sklada proračuna občine Litija so bila kot prispevek namenjena v letu 1978 sredstva v višini 50.000 din po sklepu te seje pa dodatno še 15.000 din. Izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o posledicah spomladanskega deževja, ki je prizadelo oporni zid pri pokopališču v Kresnicah. Za odpravo posledic oz. izgradnjo opornega zidu se iz sklada nameni 100.000 din. Ker ta sredstva ne bodo zadoščala kljub prispevkom občanov in KS Kresnice in Jevnica (skupno pokopališče, bo izvršni svet v jesenskem pbdobju o morebitnem dodatnem prispevku ponovno razpravljal, v kolikor bodo na razpolago na rezervnem skladu proračuna občine Litija ustrezna sredstva. 3. NAKUP SOBE V POČITNIŠKEM DOMU BORCEV NOB V BAN JO LAH PRI PULI. Da bi se zagotovilo letovanje borcev NOB iz območja občine Litija je izvršni svet sklenil, da se za te namene izvrši nakup ene sobe z dvema ležiščema v depandansi II. počitniškega doma borcev NOB v Banjolah pri Puli. V sklopu te depandanse bo zgrajen pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, kar bo omogočilo letovanje skozi celo ' ii$$:$:$:8i PAKET ZA ŠTIRIČLANSKO DRUŽINO BO ZADOSTOVAL ZA TEDEN DNI - 2000 KALORIJ DNEVNO - PESTRI JEDILNIKI - NAJVEČ 10 MINUT ZA PRIPRAVO OBROKA Pisali smo že o tem, da se bomo kmalu oskrbeli s paketom rezervne hrane. V njem bo 84 obrokov, dovolj za enomesečno prehrano posameznika ali enotedensko štiričlanske družine. Če upa no, da vojne ne bo, pa nismo tako prepričani o tem, da do elementarnih nesreč sploh ne bo več prihajalo. V vseh teh primerih bo zaloga rezervne hrane odločilnega pomena. Zdaj lahko postrežemo tudi z odgovorom, kaj bo v paketu. Iz HP Kolinske v Ljubljani — ta delovna organizacija bo proizvajala te pakete — so nam poslali ustrezne informacije. Pri izboru vsebine paketa so upoštevali biološko vrednost hrane, njeno obliko in prostornino ter hitrost priprave. Ta znaša največ deset minut, trajnost pa eno leto in več. Pri izboru so dali prednost lažji hrani (dehidriram, instantizirani), po možnosti pa naj bi imela tudi čim manjšo prostornino (kockasta, embalaža je primernejša od okrogle). Jedilnik so sestavili iz ponudb šestnajstih proizvajalcev (med njimi smo našteli sedem slovenskih). In zdaj k temu, kaj bo v paketu. Osnovne sestavine vsebujejo mleko in mlečne izdelke, meso, ribe ali perutnino, sadje in zelenjavo ter kruh in žitarice. Torej vse glavne sestavine, ki jim imamo tudi v našem običajnem jedilniku 2000 kalorij dnevno po osebi. Navajamo nekaj primerov dnevnih obrokov: zajtrk: bela kava, pašteta, keksi; kosilo: goveja juha s testeninami, domača sarma, pire krompir; večerja: golaž, polenta. Ali: zajtrk: kakav, mesni zajtrk, slan keks; kosilo: goveja juha s cmočki, svinjski paprikaš, krompir; večerja: juha, ribe v olju, prepečenec. Ali zajtrk: bela kava, sir, keksi; kosilo: goveja juha s testeninami, fižol z mesom, krompir; večerja: riba z zelenjavo, prepečenec, čaj. Zato priporočamo, da izdelke iz paketa uporabljate tudi pri normalni dnevni potrošnji, saj so enaki izdelkom, ki jih sicer kupujete, so pa za okoli 10 % cenejši. Seveda pri tem ne smete pozabiti pravočasno naročiti novega paketa. s g.taf V paketu bo shranjenih tako ^ Prejeli so priznanja Izobraževalne skupnosti: Jože Grošelj, Olga Sinreih, Janez Kobal. 3. V VZGOJI IN Letos smo se posvetni delavci iz naše občine srečali že tretjič, in to v Gabrovki, 18/5—1979. Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Uvodnemu pozdravu tov. Kralj Andreja, predsednika skupščine Iz braževalne skupnosti Litija, je sledila monodrama Dareta Ulage „Nekoć in danes" in kratek kulturni program učencev osnovne šole Gabrovka. Osrednja točka srečanja je bila podelitev priznanj Izobraževalne skupnosti Litija za leto 19/8 trem zaslužnim prosvetnim delavcem naše občine; Letos so jih prejeli: 1. SINREIH Olga - vzgojiteljica v VVZ Litija, 2. KROSE LJ Jože - ravnatelj z OŠ Litija, 3. KOBAL Janez - učitelj z Oš DOle. Srečanje se je nadaljevalo z družabnim delom, za katerega je poskrbel ansambel Glas iz Litije. Za odlično organizacijo so poskrbeli gostoljubni domačini, ki zaslužijo vso pohvalo. Mira Kastelic OBČNI ZVEZE OGZ Litija s svojim delom še vedno zelo uspešno opravičuje občinsko priznanje, ki ga je dobila leta 1975. V svojem sestavu združuje 18 PGD in dve IG D (Predilnica Litija in Lesna industrija Litija), 15. 4. 1979 pa je bil še ustanovni občni zbor PDG Sobrače. Svojo mobilnost povečujejo društva z 8 gasilskimi kombiji, v letošnjem poletju pa dobimo še kombinirano gasilsko vozilo s topom, s katerim bomo mogli gasiti najzahtevnejše požare vnetljivih tekočin in sintetičnih snovi. Ob materialnem opremljanju pa zveza skrbi tudi za pravilno razmejevanje sredstev v naložbe za kadrovsko pomlajevanje društev, zato imajo že mnoga naša društva pionirske in mladinske desetine. Mnogo vlagamo še v obnovo, razširitve in nove gasilske domove. Obnovljenih je bilo 8 gasilskih domov, PGD Stangarske Poljane je pokrilo novega, Gabrovka in Šmartno pa sta začeli z gradnjo novega. PGD Vače je zadnje dokončalo lep, nov dom. Pri vseh teh gradnjah ima pretežno zaslugo samoiniciativnost članstva društev in krajanov samih. Gasilska društva sodelujejo s svojimi najboljšimi člani tudi kot mentorji gasilskih krožkov v večini naših šol. Tako je lani sodelovalo pri ogledu gasilskih VLOGA V KRAJEVNI Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS se je v tem letu usmerila direktno na probleme mladih v KS in na njihovo delo. Ugotovili smo, da mladinci niso dovolj seznanjeni z organiziranostjo KS in ZSM. V ta namen je KM KS v marcu izdala glasilo „Mladi krajan", ki služi mladim v KS kot priročnik za njihovo delo. Člani konference pa so se hoteli tudi sami neposredno seznaniti z delovanjem 00 v KS in zato smo organizirali razprave po vseh 23. osnovnih organizacijah. Na razpravah, ki so jih vodili predstavniki KM KS, smo razpravljali o organiziranosti KS in ZSMS, predvsem pa smo se usmerili na konkretne probleme vsake osnovne organizacije. V večini 00 so razprave uspele in mladinci so predstavili svoje delovanje in probleme, ki jih tarejo. Z izvedbo teh razprav se je delo KM KS šele dobro začelo. Sedaj se nameravamo posvetiti vsaki osnovni organizaciji v KS posebej, da bomo s skupnimi močmi reševali probleme, ki jih ni malo. S tem nameravamo vse 00 ZSMS v KS na področju naše občine vzpodbuditi k pravemu delovanju in povezovanju s KS in OK ZSMS. Marjeta Agrež razstav, barvnih diapozitivov in filmov, predavanjih in praktičnih vajah na šolah preko 1600 otrok. V akciji ..Preprečujmo požare" je več kot 450 otrok opravilo uspešno tudi izpite iz požarne preventive za zlato, srebrno in bronasto značko. Prejeli so tudi pismena priznanja. Gasilska društva sodelujejo na šolah še ob obrambnih dnevih. Svoje delo je OGZ pregledala, ocenila in nakazala nove smernice na svojem občnem zboru dne 8. aprila letos. Sodelovali so predstavniki vseh društev, MGZ iz Ljubljane, OGZ iz Domžal, predstavniki litijskih družbenopolitičnih organizacij in SO Litija. Uvodno poročilo in daljši govor je imel predsednik OGZ, tov. Keržan Vinko, ki v svojem poročilu ugotavlja večjo aktivnost zveze oz. društev, kot je bilo načrtovano. Z zastavljenim obsežnim programom za naslednje obdobje pa je izrazil prepričanje, se bomo npjlepše vključili v jubilejno praznovanje 60. letnice ustanovitve KPJ, združenih delavskih sindikatov in SKOJ-a. Smo tudi v teku predkongresne aktivnosti Gasilske zveze Slovenije, v katero se moramo vključiti, kot vedno, delovno, manifestativno in tekmovalno. IZ PROGRAMA ŽIVINOREJSKE POSLOVNE SKUPNOSTI SLOVENIJE IN NJENEGA POSPEŠEVALNEGA SKLADA ZA LETO 1979 mm* Opozoril je na nevarna žarišča, ki lahko nepreračunljivo zanetijo tudi svetovni požar, zato je toliko bolj potrebno, da čimbolj podružbljamo našo obrambo in družbeno samozaščito, da pride do popolnega izraza obrambni potencial in pripravljenost slehernega delovnega človeka in občana, da obrani in zaščiti našo družbeno ureditev, neodvisnost in nedotakljivost naših meja. To. je koncept splošne ljudske obrambe, ki pogojuje našo čvrstost. V tem sklopu je poudaril pomembno mesto članstva gasilskih društev, kot baze operativnega članstva gasilskih enot civilne zaščite, zato se mora po svoji družbeni vlogi in pomenu vključiti v letošnjo vsesplošno družbeno akcijo „Nič nas ne sme presenetiti!". Poudaril je poseben pomen vključevanja žena v gasilske vrste, ki bi nosile v primeru vojne glavno breme enot CZ. Gasilstvo ima še širši družbeni pomen, ker se velike izgube, ki nastanejo v požaru, negativno odražajo tudi v stabilnosti gospodarstva, s tem pa neposredno v življenjskem standardu delovnih ljudi in občanov. Poudarjena je bila pomembnost moralnih priznanj najzaslužnejšim gasilcem kot praviloma edina oblika izraza hvalež- :'x;y: nosti za humano delo prostovoljnega gasilca. Tako je bilo v preteklem letu, (za več let nazaj!) podeljenih 24 republiških in eno zvezno priznanje (tov. Zupan Viktorju) ter mno-ao jubilejnih značk in diplom za leta delovanja v gasilstvu. Pohvaljena so bila, razen LIL Litija, za PGD v občini, kot izredno prizadevna, ker bi jih bilo — zaradi različnih materialnih in kadrovskih možnosti—zelo nehvaležno grupirati. Ob zaključku poročila je predsednik zveze še enkrat poudaril nujnost tesne povezanosti gasilskih društev z delom v KS, ki mora združevati vsa interesna področja, vse življenje KS v enotno organizirano delo pri neposredni udeležbi vsakega krajana, da se na ta način samoupravno vključi v mehanizem našega političnega sistema. S tem zagotavljamo kontinuira-nost in sočasnost dela v celotni reprodukciji družbenega življenja kraja samega in širših družbenopolitičnih skupnosti. O delu operativnega štaba OGZ je poročal še njegov poveljnik, tov. Zupan Viktor, o planu potreb pa tajnik zveze, tov. Benčič Jože. V razpravi je sodelovalo več domačih raz-pravljalcev in gostov. Vinko Keržan Iz programa Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije in njenega pospeševalnega sklada za leto 1979 Vsi živinorejci v družbeni in zasebni kmetijski proizvodnji in mlečna ter mesna predelovalna industrija v Sloveniji, ki smo člani ŽPS, vplačujemo v živinorejski pospeševalni sklad pri skupnosti določen delež od ustvarjene proizvodnje. Za zasebne proizvajalce znaša ta delež 0,022 din od vsakega prodanega litra mleka in 2,50 din od tone prodanega klavnega goveda. Na našem področju sredstva obračunava in odvaja zadruga. Poleg prispevkov proizvajalcev in klavnic ter mlekarn pa se v ta osrednji slovenski živinorejski sklad steka tudi prispevek iz republiških sredstev za intervencije v govedoreji. Ta republiška sredstva za letošnje leto znašajo 30.300.000,00 din. Plan skupnih prihodkov sklada za letošnje leto za govedorejo pa zna 78.255.000,00 din. Zbor delegatov vseh podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju v živinorejsko poslovno skupnost, med katerimi je tudi naša zadruga, je na zasedanju dne 29. 3. letos na predlog strokovnih komisij in izvršnega odbora skupnosti potrdil program stimulacij in nalog, ki se bodo v letošnjem letu financirale iz zbranih sredstev v skladu. 70,% predvidoma zbranih sredstev je namenjenih za stimulacije v govedorejski proizvodnji, ostalih 30 % pa za financiranje osrednjih živinorejskih razstav, raziskovalnih nalog in poskusov na področju živinoreje, propagandnega programa za potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov, za sofinanciranje posvetov in simpozijev, za objave in tisk, za sofinanciranje služb za izvajanje kontrole proizvodnosti krav, za poslovanje služb skupnosti in za rizično rezervo. Iz programa stimulacij go-vedorejske proizvodnje v letu 1979 navajamo tiste, ki so zanimive in dosegljive tudi za naše živinorejce: 1. Premiranje telic za rejce, lastnike telic, potomk krav s kontrolirano proizvodnjo, če so dosegle v zadnji laktaciji najmanj 2000,1 mleka Za vsako telico 900,00 din. 2. Dodatne premije za breje telice, če so vzrejene na hribovskih pašnikih. Za vsako telico 300,00 din. 3. Stimuliranje klavnih prvesnic, osemenjenih s semenom bilov mesnatih tipov rjave in lisaste pasme ali s semenom bikov mesnatih pasem, upoštevajo se le klavne prvesnice s 5 ali več živali v privatni reji. Za vsako prvesnico 800,00 din. Reja mora biti predhodno prijavljena zadrugi. 4. Stimuliranje čistopasem-skih rej čred krav rjave pasme. Pogoj reje je najmanj 12 krav v privatni reji s poprečno mlečnostjo v zadnjem letu 4400 litrov. Za vsako kravo 700,00 dia V vseh naštetih primerih je stimulacijo možno uveljaviti le, če rejec s pogodbo dokaže, da redi ali je prodal vsa teleta od svoje črede zadrugi za organizirano pitanje ali za plemensko rejo. Vsa navodila za predpisano dokumentacijo je mogoče dobiti pri zadrugi. 5. Sofinanciranje premiranja pogodbene reje telet po dogovorjenih pogojih, če del sredstev namensko združujejo tudi klavnice. Za vsako privezano tele 1000,00 din. Stimulacija se izplačuje za vsa teleta, rojena po 1. 1. 1979, če rejec sklene z zadrugo pogodbo za pitanje telet. Vsa podrobnejša navodila dobite v zadrugi. Vabimo vse rejce, ki so po 1. 1. 1979 rojena teleta privezali za pitanje, da se čimprej zglasijo pri zadrugi zaradi sklenitve pogodbe in uveljavitve zahtevka. Lenka Dientel Na podlagi 2. pdst 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS, it 18/77 in 1/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. I. SRS, it. 25/78) ter 329. člena Statuta občine Litija je Izvršni svet Skupščine občine Litija na svoji seji dne 17. 5.1979 sprejel 0 UKREPIH ZA ZATIRANJE IN STEKLINE 10 LET OSNOVNE ŠOLE VSA PRAZNOVANJA SO LEPA, POSEBNO ŠE, ČE SO ||| TA LETA, KI JIH PRAZNUJEŠ, PLODNA IN POLNA i£ USPEHOV. TAKO TUDI Ml V LETOŠNJEM LETU Z W ZADOVOLJSTVOM PRAZNUJEMO 10. OBLETNICO &i USTANOVITVE NAŠE ŠOLE. OB TEJ PRILIKI SEM 8$ ZAPROSILA DOLGOLETNO RAVNATELJICO KRALJ jI REGINO ZA RAZGOVOR O RAZVOJU, DELU, PRO- M BLEMIH IN USPEHIH ŠOLE. 10 LET JE SICER KRATKO ČASOVNO OBDOBJE, M VENDAR JE NAŠA ŠOLA DOŽIVELA VELIK IN M HITER RAZVOJ, ZATO BI BIL TA RAZGOVOR M LAHKO ZELO DOLG, VENDAR SVA SE OMEJILI LE NA NAJVAŽNEJŠE DOGODKE, KI BODO VSAJ V |§| GROBEM PREDSTAVILI RAZVOJ ZAVODA. 1. člen S to odredbo se na območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območja občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo' na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in. 3. člena ne veljajo za pse organov za Notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika 5. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. , . 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke. 7. člen Sveti krajevnih skupnosti 30 dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali. Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v 2. odstavku 5. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijO. 8. člen Trupla pokončariih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska - higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trup-, la. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, ne sme truplo zakopati na kraju odstrela ali na domu Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najrr.jnj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 9. člen Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. 10. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 12. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. I. SFRJ, št. 43/76). 13. člen Ta odredva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Odredba je bila objavljena v Uradnem listu SRS št. 17/79 dne 4. junija 1979; Vem, da je bilo vaše prvo delovno mesto po končanem učiteljišču v Zagorju ob Savi, vendar v posebnem oddelku. Zakaj ste se kot učiteljica OŠ odločili za delo v posebnem oddelku? Ljudje se med seboj razlikujemo pO interesih. Moj interes je bil nekoliko nenavaden, nisem zbirala sličic, ne igrala rokometa, ampak sem opazovala in z zanimanjem kontaktirala z ljudmi, ki so veljali za „čudake", oziroma so se ločevali od tega, kar mi imenujemo normalno. Ta interes se je poglobil ob prvih kontakih z otroci, še med študijem. Ko sem končala uči- teljišče, so se začeli odpirati posebni oddelki pri osnovanih šolah. Takoj sem se odločila za tovrsto dela. Ker pa sem čutila, da je moje strokovno znanje nezadostno, sem se odločila za študij ortopedagogike. Kdaj in na čigavo pobudo se je odprl oddelek za mentalno prizadete otroke v Litiji? Tedanji predsednik Skupščine občine Litja, tov. Pungerčar Stane, se je zavedal nujnosti družbene skrbi za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Osnovna družbena skrb, pa je osnovnošolsko izobraževanje te mladine. Septem- V mesecu maju je bilo vreme zares nenavadno. Zlasti v drugi polovici maja nas je zajela prava poletna pasja vročina, za nameček pa še brez kapljice dežja. Za maj je bilo takšno vreme popolnoma neobičajno. Temperature so se dvigale prek 30°C, poprečna temperatura v drugi polovici maja (ob 14. juri) pa je bila kar 27,5°CI! Dež je padal samo 1. in 5. maja nekoliko kasneje pa smo zabeležili še eno manjšo nevihto. To je bil tudi ves dež v maju, ki sicer ne slovi kot suh mesec. Vsi ostali dnevi pa so bili sončni ali pa samo delno oblačni. Majska suša in vročina se je zavlekla tudi v junij in tako povzročila veliko škodo v kmetijstvu. Izgleda, da se na vreme ne spoznamo v glavnem vsi, saj vse napovedi obljubljajo dosti dežja v juliju in avgustu. Vreme je pač muhasto in ne bo ne prvič ne zadnjič, da je nekatere mesece čisto zamenjalo. bra leta 1965 smo odprli prva dva oddelka pri OŠ Dušan Kve-der Tomaž Litija, ki sem ju poučevala sama. Koliko časa ste bili oddelek osnovne šole? Oddelek smo bili štiri leta. V tem času je število otrok naraslo na 49, oddelki pa so bili štirje. Komisija za razvrščanje pri SO Litija je začela redno delovati in tako evidentirati otroke, ki so bili potrebni tovrstnega šolanja. Glede na. potrebe smo si nujno morali prizadevati za osamosvojitev šole. To je bila tudi edina pot, sicer strma, vendar pot k napredku. Med šolskimi počitnicami leta 1969 je Skupščina občine Litija sprejela sklep o ustanovitvi Posebne osnovne šole Litija, za ravnateljico pa imenovala mene. Vsak začetek je težak, v tem primeru pa je bilo verjetno še teže, ker ste bili začetnik vi in tovrstna šola? Res je, včasih si mislim, če bi vedela, kaj me čaka, si te odgovornosti ne bi upala prevzeti. Skupščina me je istočasno z imenovanjem zadolžila. Imela sem le dober mesec časa, da do 5. septembra uredim vse za reden pričetek pouka. To vse pa je pridobitev prostorov, opreme, vse potrebne akte .,. Še danes mi ni jasno, kako sem uspela to nalogo uresničiti. Vem, da je bilo število oddelkov iz leta v leto večje, s tem pa so bili tudi večji problemi. KATERI SO BILI NAJBOLJ PEREČI? Najhujši problem je bilo pomanjkanje osnovnega — to je učilnic. Če navedem za primer, da smo imeli za 9 oddelkov le 2 lastni učilnici, 2 učilnici skupaj z glasbeno šolo, je bilo to še posebno zabavno, saj je naš pouk spremljala godba ali pa vaje posameznikov. Ker pa smo bili iznajdljivi, smo preuredili stopnišče in si tako pridobili še DAN LESNE V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI, JUBILEJEV PARTIJE IN RAZREDNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, JE V SOBOTO, 26. MAJA 1979, NA ZELENICAH BOGENŠPER-KA POTEKALO ŠPORTNO-R E K REAC IJS KO SREČANJE DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE LITIJA. Mladi po letih in srcu so se tega dne pomerili v malem nogometu, vlečenju vrvi, streljanju z zračno puško, teden dni prej pa v kegljanju. Vzdušje se je iz ure v uro stopnjevalo in zagrelo tako tekmovalce kot navijače. V tekmovalnem delu so bili najuspešnejši delavci TOZD proizvodnja plastike, ki so osvojili največ prvih mest. Srečanja na Bogenšperku se je udeležilo, več kot polovica 580-članskega delovnega kolektiva. Sindikalna organizacija kot organizator je poskrbela tudi za postrežbo in zabavo. Popoldan, ko je razpoloženje doseglo svoj višek, so prišli na svoj račun tudi tisti, ki so se športnih tekmovanj udeležili samo kot navijači svojih ekip. Ansambel „GLAS" je poskrbel, da so si ob taktih prijetne glasbe lahko razgibali ude. Petina vseh zaposlenih delavcev v LESNI INDUSTRIJI LITIJA je iz drugih republik, predvsem iz Bosne. Tudi oni so se v velikem številu udeležili vseh športnih srečanj. Poskočno kolo, ki se je oglasilo med takti valčka, pa nam je verjetno vsem dalo slutiti, da si podobnih srečanj želijo tudi oni, da poleg trdega dela potrebujejo tudi razvedrilo in rekreacijo, vendar ostajajo njihove želje največkrat neizpolnjene. Ob koncu smo se razšli s prijetnimi občutku, da je srečanje uspelo in da bo na željo večine sodelujočih postalo tradicionalno. eno učilnico in pisarno za logoped injo. O naših prostorskih problemih je bila seznanjena tudi javnost. In to širša slovenska javnost O problemih je pisalo v časopisju, bilo tudi v obzorniku RTV in na Radiu Ljubljana. , Marsikdo se je takrat čudil, tudi svetovalne službe, kako strokovni delavci sploh lahko delajo v takih razmerah, še bolj pa je bilo čudno, da so se vrstili uspehi za uspehom. Kako mi lahko to razložite? Razlaga je preprosta. Vsi, ki smo delali na šoli, smo imeli radi otroke in svoj poklic. To nam je dajalo moč, da nas hudi problemi niso spravljali ob voljo, ampak ravno obratno. Večji so bili problemi, trdnejša je bila naša odločitev, da bomo z zagrizenim delom premostili težave in zagotovili otrokom, ki jih je prikrajšala narava, normalne pogoje osnovnošolskega izobraževanja, kar pa pomeni istočastno pogoje, da bodo nekoč enakovredni in koristni člani naše socialistične družbe. To, kar sem povedala o ljubezni strokovnih delavcev do naše mladine, ni pretiravanje. Dokaz je šola takšna, kot ji danes. Ker nisem več na šoli, bi se ob tej priliki iz srca zahvalila vsem svojim sodelavkam za sc delovanje, z željo, da bi to, kar je bil naš cilj dolga in težka leta, bil vaš cilj še nadalje. Z besedo se lahko zahvalim tovarišici Kraljevi le za razgovor, ne pa za njeno 14-letno plodno delo, kar je dokaz naša šola danes. Imamo primerne učilnice, enoizmenski pouk, opremljeno učno kuhinjo in tehnično delavnico, organiziran lastni prevoz z minibusom, dobro materialno opremljenost šole, ki omogoča učiteljem sodoben pouk in široke možnosti za delo izvenšolskih dejavnosti. Mojca Zaradi pojava pfi-||i;i puščanja krav in te-lic k nelicenciranim |i|i; bikom v naši občini obveščamo kmeto-||| valce oz. živinorej-ce na območju ob-g|| čine Litija, da "je HI pripuščanje krav in iš|| telic k nelicencira-nim bikom (črni pripust) na osnovi p|: 9. in 17. člena za-kona o živinoreji (Ur. I. SRS št. 17/78) prepoveda-iilii no- V primeru," tla Ulj se ugotovi pripuščanje k nelicenci-||:| ranemu plemenjaku ijŠS: se storitelj kaznuje z denarno kaznijo H| od 500 do |j| 15.000 din. Opozarjamo vse živinorejce, da bo nadzor nad izvajanjem tega določila k zakonu o živinoreji poostren. novice iz FILMSKI KAŽIPOT — Julij je mesec dopustov, zato je tudi filmski spored počitniško ubran; prva polovica filmov odpade na kriminalke. Najprej nam bodo zavrteli „Lovec na doto", nato pa „Nevaren poklic". 21. in 22. julija si bomo lahko ogledali angleški barvni film „T6mmy", ki ga priporočamo vsem ljubiteljem glasbe, posebno pa še mladini in šolarjem vseh starosti. Zadnji film1 v tem mesecu bo najbrž privabil največ gledalcev. „Kralj petroleja" (takšen je tudi naslov filma) hoče prodati nekemu trgovcu jezero, iz katerega bi črpal nafto. Da bi ga o tem prepričal, zlije v jezero nekaj sodov nafte; kdor posumi v 3'egove namere, ga ubije. Medtem Id Surehand in Winnetou pravočasno razkrinkata zločinca. V tem zahodno-nemškem jugoslovanskem filmu nastopa v glavni vlogi priljubljeni igralec Stevvart Granger. V ZAGORJU — 12. maja je bila Kisovcu pri Zagorju II. revija mladinskih in otroških zborov Zasavja. Našo občino je zastopal mladinski zbor iz Gabrovke pod vodstvom Matije Pačnika, sodelovali pa so še pevski zbori Iz Zagorja, Izlak ter Trbovelj. niče, ob čigar prijetnih domačih vižah so se poslušalci tudi zavrteli. Naši glasbeniki in spremljevalci so prenočevali pri članih tamburaškoga orkestra, naslednje jutro pa so se skupaj z gostitelji povzpeli na skoraj 850 m višine, kjer so z razglednega stolpa lahko opazovali vso južno Koroško. Nato so obiskali še nekatere turistične kraje ob južni strani Vrbskega jezera, po skupnem kosilu pa se je bilo treba posloviti. Srečanje je uspelo, za 'kar imajo veliko zaslug gostoljubni domačini, zahvala pa velja tudi tov. Marjanu Oblaku, ki je sodelovat pri organizaciji srečanja kot predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Upajmo, da se bo sodelovanje med ansambloma, ki ju loči državna meja, povezuje pa skupen jezik, še nadaljevalo, razvijalo ter krepilo. NAGRAJEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI — Občinski svet Zveze kulturnih organizacij se že dalj časa ubada s problematiko, kako razdeljevati finančna sredstva amaterskim kulturnim skupinarrf in društvom. Posebna komisija je izdelala merila, na osnovi katerih bodo pevski zbori in dramske skupine pripraviti poročila o delu v minuli sezoni. Nagrajevanje zborovodij in režiserjev pa naj bi uredili v občini enotno, za kar bo v prihodnje treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev. - Že v prejšnji številki GO smo zapisali, da je harmonikarski orkester litijske glasbene šole obiskal avstrijsko Koroško ter s koncertom ..vrnil obisk tamburašem iz Hodiš, ki so bili lani gostje naše občine. Tokrat vas seznanjamo še z nekaterimi zanimivostmi tega gostovanja. Člane orkestra in spremljevalce so pričakali gostitelji pod vznožjem Ljubelja na avstrijski strani ter jih odpeljali v Bilčovs, kjer je bilo kosilo. Nato jih je vodila pot v Vrbo ter ob severni strani Vrbskega jezera, kjer je zaradi izredno toplega vremena mrgolelo kopalcev, ki so se le sončili, v Celovec; tu so si ogledali znameniti svet v malem — „Mini-' mundus". Nato so se napotili v Ho-diše. Po večerji se je začelo kulturno srečanje, kakor so ga v obeh jezikih napovedovali lepaki, organiziralo pa ga je Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" iz Hodiš. V polni dvorani so najprej zaigrali domači tamburaši pod vodstvom Dorice Sabotnik, predsednica društva pa je prisrčno pozdravila nastopajoči orkester iz matične domovine. Naši glasbeniki, ki jih uspešno vodi pedagog Jože Dobravec, so se dobro odrezali; poleg desetih harmonikarjev sta nastopili še Stanka Jančar (flavta) ter Urška Meglic (klavir), nekateri člani harmonikarskega orkestra pa so se tudi predstavili kot solisti (Gombač, Perme, Malis, Cvikl). ) Večer je zaključil Slovenski koroški ansambel Hanzija Artača iz Globas- DAN MLADOSTI V ZAVRSTNIKU — Mladinska organizacija Zavrst-nik je ob dnevu mladosti pripravila recital o tovarišu Titu, nato pa so se domačini in mladinci Sitarjevca pomerili še v poznavanju zgodovine naših narodov. JUBILEJNA PEVSKA REVIJA — Zadnjo soboto v maju je potekala v trboveljskem Delavskem domu XI. revija Zasavske pevske skupnosti, s katero so proslavili desetletnico obstoja tega pevskega združenja. Od 23 pevskih zborov, kolikor jih deluje na področju od Jevnice do Radeč, jih je nastopilo le 18, od tega sedem iz litijske občine (Jevnica, Hotič-Kresnice, Lipa, Zvon, Polšnik ter dva zbora iz Gabrovke). Prihodnja revija bo spomladi leta 1980 v Litiji. Boris Žužek Na novo deluje v Litiji poleg taksi službe tudi VLEČNA SLUŽBA poškodovanih vozil in kamp prikolic. Opravlja jo taksist KOPRIVNIKAR FRANC Ponoviška c. 8, Litija, tel. 881-264 na voljo vsem, neprekinjeno vsak dan CESTNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD Vzdrževanje — Terenski obrat Litija objavlja LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: 1. Motorno kolo Puch 2. Zastava 430 k 3. Pisalni stroj Olimpia 4. Prikolica za parni valjar 5. Čelni plug za pluženje snega izklicna cena 700 din izklicna cena 5.000 din izklicna cena 400 din izklicna cena 1.000 din Odlični pogoji za strelstvo. Strelska dvorana v športnem domu v Šmartnem je vedno zasedena. VEDNO B0UŠI STRELCI Ko je strelska organizacija v decembru 1977. leta dobila pre-potreben objekt - 10-mestno strelišče za zračno orožje, celo izkušeni strelci — veterani niso bili prepričani v tako nagel vzpon kakovosti kot tudi množičnosti. Člani so pričeli redno trenirati v začetku meseca februarja, prvi rezultati niso bili vzpodbudni, saj so nekateri, ki so bili pred leti pravi „asi", z velikimi težavami nastreljali 140-150 krogov od 200 možnih, to je toliko, kolikor danes dosegajo in celo presegajo nekateri pionirji. Danes dosegajo nekateri mladinci preko 310 krogov od 400 možnih. To pa so že rezultati, ki dokazujejo na eni strani strokovnost treningov, zavzetost članov in na drugi težnje strelske družine, da stalno skrbi za kar najboljše pogoje v dvorani, še zlasti pa skrb za čim-boljše orožje in strelivo. Letošnje naloge in načrti strelske družine so zelo ambiciozni, naj naštejem le nekatere: — še nadalje si bodo prizadevali vključevati nove člane, saj je strelski šport poleg tega, da nudi vsakemu članu zadovoljstvo pri doseganju čedalje boljših dosežkov tudi ena od osnov za krepitev obrambne sposobnosti naših občanov. Zlasti si bodo prizadevali vključiti pripadnike nekaterih specializiranih organizacij in mladine. — Načelo, da iz množičnosti raste kvaliteta, bo še dalje stalno prisotno v strelski organizaciji. Vsi člani in članice bodo tako kot doslej imeli možnost, da se ob preglednih tekmovanjih plasirajo za en razred višje in s tem izpolnijo normo za prehod z zračnega na malokalibr-sko ter z malokalibrskega na vojaško orožje. Pri tem so vse kategorije od pionirjev do članov vključene v kriterij za dosego športne značke, na primer: - pionir dober strelec, dober strelec, odličen strelec itd. — Strelska družina si bo še nadalje prizadevala, da v skladu s svojim programom za tekoče leto preskrbi svojim članom kar najbolj kvalitetno orožje, strelivo in opremo, saj tudi od tega zavisi kvalitativni napredek strelskega športa. - Pri tem bodo tako kot doslej težili, da se bodo člani, ki izpolnjujejo norme, redno udeleževali vseh tekmovanj in preglednih kriterijev na ravni republike. To je le nekaj nalog in usmeritev v delovanju strelske družine, ki bo v skladu s svojim programom težila zadovoljiti kar najširši krog občanov pri njihovem udejstvovanju v strelskem športu. B. P. Licitacija bo dne. 11. VII. v Litiji, Grbinska 34. Za družbeni sektor ob UT za zasebni sektor ob 12h. Industrija usnja Vrhnika TOZD USNJAR NA Šmartno pri Litiji KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge: - 1 KLJUČAVNIČAR z nekaj delovnih izkušenj in odsluženim vojaškim rokom, - 1 CEVAR-VARILEC, , vešč dela vijačnih in varjenih cevovodnih instalacij in z nekaj delovnih izkušenj ter odsluženim vojaškim rokom, - 20 VAJENCEV za izučitev poklica „krznarski krojač" in ..usnjarski krojač" Prijave sprejema splošna služba. Razpis velja do zasedbe. V MESECU JUNIJU 1979 IZVRŠUJE ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE ODVZEM NASLEDNJIH VOZNIŠKIH DOVOLJENJ 1. Babnik Ivan, roj. 1949 iz Litije, odvzem B kat. za 3 mesece zaradi neupoštevanja svetlobnega znaka pred zapornicami; 2. Kokalj Ivan, roj. 1951 iz Kresnic, odvzem C kat. za 3 mesece zaradi nepravilnega prehitevanja; 3. Kralj Janez, roj. 1953 iz Za-vrstnika, odvzem B kat. za štiri mesece zaradi nepravilnega prehitevanja; 4. Koci Ivan, Zg. Jablanica 5, odvzem B. kategorije za 7 mesecev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in zaradi vožnje v času odvzema vozniškega dovoljenja. Kupim dvosobno stanovanje staro do 10 let v bloku ali stanovanjski hiši z lastnim vhodom. Ponudbo pošljite na naslov: JELENC JANI, Prvomajska 4, Litija, ali po telefonu: 881-516 IZ POSTAJI LITIJA V MAJU ISH NESREČA NA PROST DAN „LIHIH" Dne 17/5-1979 ob 13.45 je Marjan ČOŽ izigraval predpise in se kljub temu, da je tega dne veljala prepoved vožnje za vozila z neparnimi številkami, odpeljal s svojo neparno ŠKODO iz Koških Poljan proti Veliki Štangi. Na začetku vasi Vel. Štanga je po klancu navzdol vozil z neprimerno hitrostjo in tako zapeljal tudi v nepregledni ovinek. Takrat mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Franc BUČAR. Ko ga je ČOŽ zagledal, je močno zaviral, vendar mu vozila ni uspelo pravočasno ustaviti in je tako čelno trčil v BUČARJEVO vozilo. Pri nesreči ni bilo telesnih poškodb, materialna škoda pa se ceni na pribl. 50.000,00 din. KRIŽIŠČE NA USTJU TERJALO 3 ŽIVLJENJA Dne 22/5-1979 ob 17,10 je Maks ŠTRUS vozil osebni avtomobil iz smeri Zagorica proti Šmartnem. Ko je pripeljal na Ustje do hiš št. 3 in 4, kjer je križišče, ni upošteval dobro vidnega znaka STOP in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, zapeljal nanjo v času, ko je iz smeri Šmartna pripeljal lokalni avtobus voznik Jure NAGLIC z zmerno hitrostjo. Voznik ŠTRUS je v križišče zapeljal z nezmanjšano hitrostjo in zavijal levo, pri tem pa silovito trčil v prednji desni del avtobusa, se dobesedno zaril pod njega in ga nekoliko dvignil, od koder ga je potem odbilo na desno stran s ceste. Voznik NAGLIC je takoj, ko je opazil, da mu izsiljuje prednost voznik fička, naglo zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V nesreči so takoj umrli voznik ŠTRUS in obe njegovi sopotnici, t.j. Ivana ŠTRUS in Antonija HRIBAR. Ogleda nesreče sta se udeležila tudi preiskovalni sodnik in namestnik javnega tožilca, ki sta odredila odvzem telesnih tekočin, za ŠTRU-SA, medtem ko je bil voznik NAGLIC preiskušen z alkoskopom in ni reagiral na alkohol, torej je bil popolnoma trezen. Materialna škoda na obeh vozilih se ceni za pribl. 45.000,00 din. DŽIP V OSEBNI AVTO Dne 20/5-1979 ob 12.35 je Marko KONJAR vozil terensko vozilo iz Gabrovke proti Litiji. V kraju Pusti mlin mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Jože VODEN I K. Ker se je KONJAR pred tem srečeval z osebnim avtomobilom, je zapeljal skrajno desno, nakar ga je zaradi neprimerne hitrosti, glede na stanje ceste, ki je ozka in nepregledna, začelo zanašati po cestišču in je tako trčil v osebni avtomobil, ki ga je takrat pripeljal nasproti Jože VODENIK, pravilno po svoji desni strani cestišča. Pri nesreči se je voznik VODENIK lažje telesno poškodoval, njegov sopotnik Bojan VODENIK pa težje. Materialna škoda na obeh vozili se ceni na pribl. 25.000,00 din. IZSILJEVAL JE PREDNOST Dne 21/5-1979 ob 10.15 je Janez MAHNE vozil osebni avtomobil po naprednosti Šmarski cesti proti Litiji. Ko je vozil po klancu navzdol, je zapeljal v križišče v trenutku, ko je po prednostni Levstikovi cesti pripeljal s kolesom z motorjem Anton SKUBIC in v križišču zavijal levo na Grbinsko cesto. V križišču je prišlo do čelnega trčenja in je kolo z motorjem zdrsnilo pod prednji del osebnega avtomobila. Pri tem je SKUBIC z desno nogo zadel v podvozje osebnega avtomobila in se hudo telesno poškodoval. Škoda se ceni na približno 8.000,00 din. SKUBIC ni imel potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. S KOLESOM V SMRT Dne 30/5-1979 ob 12,1* se je Frančiška ČEMERIKA peljala s kolesom po asfaltirani cesti iz Vač proti Hotiču po klancu navzdol. Ker je v blagi desni pregledni ovinek pripeljala nekoliko prehitro, je začela zavirati s prednjo ročno zavoro, ki je zablokirala in tako je kolesarka padla po cestišču in s kolesom drsela po njem še 4 metre, nakar je obležala v nezavesti. Nudili so ji zdravniško pomoč in jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je po dveh dneh poškodbam podlegla. PADCI Z VLAKA Dne 22/4-1979 ponoči se je Jože ZEMLJAK peljal s potniškim vlakom iz Nemčije, kjer je na začasnem delu. Vlak je bil poln potnikov, zato se je zadrževal na hodniku, Kasneje pa usedel na tla poleg vrat In zaspal. V spanju se je naslonil na vrata, ki so se odprla, in tako je med postajama Sava in Renke padel na tire in obležal hudo telesno poškodovan. Dne 5/5-1979 ob 13,45 se je Franc G ROS peljal s potniškim vlakom iz Ljubljane. Med postankom vlaka v Jevnici je izstopil šele zadnji trenutek, ko je vlak že spulje-val naprej. Pri tem je padel po peronu, se zakotalil pod peron in desni tir ravno v trenutku, ko je vlak že speljal. Ko se je hotel dvigniti izpod tretjega vagona vlaka, je z glavo zadel ob stopnico, ki ga je udarila v teme, medtem ko je desno roko dobil pod kolesa in mu je pri tem odrezalo-razcefralo zadnje tri prste. Nudena mu je bila zdravniška pomoč, potem pa so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Dne 5/6-1979 se je RAZPOT-NIK Franc peljal z vlakom iz Ljubljane v Litijo. Med vožnjo je zaspal in se zbudil šele, ko je vlak že spelje-val z žel. postaje v Litiji. Hitro je potegnil ročico za odpiranje vrat in izskočil. Ker je skočil nazaj, g; je zaneslo in je padel po peronu. Kjer je obležal v nezavesti. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. SMRT POD NAKLADALCEM Dne 16/5-1979 je BULJU-BAŠIĆ Sulejman peljal nakladalec iz Hotiča proti Kresnicam v poznih večernih urah. Pri hiši št.3 v Ve.neku je stroj ustavil, ga ugasnil, pustil pa je prižgane luči. S sopotnikom sta nato izstopila. Ker BULJU8A-SIĆ ni vozila zavrl z ročno zavoro, je nakladalec takoj ko sta izstopila,' začel drseti vzvratno nazaj po delu dvorišča hiše št. 3, zapeljJ čez manjši previs na kolovozno pot in drvel proti reki Savi. To jo B'JLJU-BAŠIČ takoj opazil in še preden je nakladalec zapeljal na kolovozno pot, stekel za njim, z namenom, da skoči nanj in ga ustavi. Ko je pritekel do kabine, je padel pod prednje desno kolo, ki je zapeljalo' čezenj, nato pa ga je za glavo zagrabila* še nakladalna žlica, ga pritiskala ob tla in ga vlekla s seboj 23,60 m, nakar se je nakladalec z zadnjim delom zaletel v grmovje in se ustavil. Takoj so dvignili žlico nakladalca, vendar je bil BULJUBAŠIĆ že mrtev. PROMETNA VARNOST Mesec maj se je končal žalostno, saj je na našem območju veliko ljudi izgubilo življenje. Pri kontroli prometa je bilo dobljenih 6 voznikov, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom alkohola, sodniku za prekrške je bil za težje kršitve prijavljenih 33 kršiteljev, za lažje kršitve jih je bilo 111 opozorjenih, 23 pa jih je bilo mandatno kaznovanih. Za nami je tudi že mesec dni, odkar velja prepoved vožnje določenih vozil ob določenih dnevih. Zakon določa za vsakega, ki se tega ne drži, dokaj visoko kazen, 500,00 din takoj na mestu. Žal ugotavljamo, da je kazen za nekatere prenizka in se kljub temu vozijo. Huda prometna nesreča dne 22/5-1979 v križišču na Ustju, ki je terjala 3 življenja. 2947 oc ROKOM KONČANA JE OBČINSKA LIGA ZA MLAJŠE PIONIRJE IN PIONIRKE STAREJŠI PIONIRJI DO POLFINALA Ligi sta potekali v obliki osmih turnirjev, na katerih so ekipe igrale vsaka z vsako. Lestvici: PIONIRKE: 1. LITIJA 2. DOLE 3. ŠMARTNO Strelke: Jere (L) 74 golov, Kavšek (L) 63, Povše (D), Strman (Š), 38, Babšek (Š) 20, Zebič (L) 17, Medved (D) 13 itd. 16 14 1 1 189: 64 29 16 7 0 9 1 20:133 14 16 2 1 13 59:171 5 PIONIRJI: 1. ŠMARTNC 2. LITIJA—DB 3. DOLE 9. LITIJA—DB Strelci: 24 18 3 3 252:123 39 24 14 5 5 217:171 33 24 7 4 13 186:193 18 24 2 2 20 133:301 6 Bučar (L-LB) 96 golov, Maček (Š), Barbek (L-DB) 73, Burja (Š) 64, Ribarič (L-LB) 56, Vresk (D) 47, Jesenšek (D) 42, Medved (D) 42, Gnjatič (L-LD) 36 itd. DOBRE UVRSTITVE MLAJŠIH PIONIRJEV IN PIONIRK V tekmovanju za pokal SŠD v rokometu je občinska selekcija st. pionirjev dosegla lep uspeh s plasmajem v polfinale tega tekmovanja, pionirke pa so tekmovanje zaključile v območnem prvenstvu. Pionirke so na območnem prvenstvu premagale Zagorje z 5:4 (3:1) in igrale z'Radečami 8:8 (5:5). Zaradi boljše razlike v golih je 1. mesto osvojila selekcija Radeč in tako postala nosilec območne selekcije za nadaljnje tekmovanje. Trener selekcije je bil Živko Gnjatič. St. pionirji so na območnem prvenstvu premagali Hrastnik z 10:9 (5:2) in Radeče z 9:8 (5:6) in osvojili 1. mesto ter postali nosilci območne selekcije za nadaljnje tekmovanje. V če-trtfinalu so premagali selekcijo Posavja z 19:16 (10:8), v pol-finalu pa so zasedli tretje mesto za Celjani in M. Soboto. Trener selekcije je bil Peter Gradišek. NOGOMET KONČANA SO TEKMOVANJA ML. IN ST. PIONIRJEV, REKREATIVCEV IN KADETOV, KI SO SE Z OSVOJITVIJO 1. MESTA UVRSTILI V NADALJNJE TEKMOVANJE. selekcija — pionirji — Medobčinska liga Svoboda Kisovec 19 točk Proletarec Zagorje 15 točk Litija 8 točk Apnar Kresnice 2 točki 2. Senovo 3. Svoboda Kisovec 4. Proletarec Zagorje 5. Hrastnik 6. Rudar Trbovlje 11 točk 10 točk 10 točk 8 točk 8 točke II. selekcija — pionirji 1. Hrastnik 2. Svoboda Kisovec 3. Rudar I. Trbovlje 4. Litija 5. Proletarec Zagorje 6. Rudar II. Trbovlje 7. Cement Trbovlje 8. Apnar Kresnice Zasavska nog. liga 23 točk 19 točk 18 točk 16 točk 10 točk 8 točk 5 točk 3 točke III. selekcija - kadeti - Zasavska nog. liga I.Litija 11 točk člani — rekreacija — Zasavska nogometna liga 1. Enotnost Jevnica 2. Cement Trbovlje 3. Rudar Trbovlje 4. Svoboda Kisovec 5. Brežice 6. Litija - 7. Proletarec Zagorje 8. Steklar Hrastnik • 9. Senovo 10. Sijaj Hrastnik 11. Sloga Hrastnik 33 točk 32 točk 31 točk 21 točk 20 točk 17 točk 17 točk 17 točk 15 točk 9 točk 2 točki Z. PAVLICA C CENJENI POTROŠNIKI! V MEDNARODNEM LETU OTROKA si prizadevamo, da za naše najmlajše pripravimo pestro izbiro oblačil, igrač, slikanic in vsega drugega, kar boste želeli, ko nas obiščete. Tudi med počitnicami se oglasite z vašimi najmlajšimi v blagovnici CENTROMERKUR. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI Na območnem prvenstvu občinskih selekcij mlajših pionirk in mlajših pionirjev za pokal ŠŠD v rokometu, so ml. pionirke zasedle 1. mesto pred Radečami, ml. pionirji pa 2. mesto za Radečami in pred Trbovljami. Z 10. zadetki je bila Kavšek (Litija) najboljša strelka pri ml. pionirkah, Maček (Litija) pa s 7 zadetki drugi strelec). Trener občinske selekcije ml. pionirjev je bil Hari Leopold, ml. pionirk pa Eli Komotar. Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni uradnik), Slavko UrbiC, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Haupt-man, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni uradnik). Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Paćenik. Priprava za tisk: BEP— Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. DOBER PLASMA MLADINCEV RK USNJAR ČLANI ODSLEJ V REPUBLIŠKI LIGI B-ZAH0D SELEKCIJA MLADINCEV RK USNJAR JE TEKMOVALA V REPUBLIŠKI MLADINSKI LIGI - JUG IN ZASEDLA DOBRO 4. MESTO. LESTVICA: 1. Krško 1817 1 2. Rudar 18 12 1 3. Zagorje 18 11 0 4. USNJAR 18 9 1 5. Radeče 18 8 0 6. Sevnica 18 81 7. Šentjernej 18 7 0 8. Črnomelj 18 6 0 9. Krka 17 61 10. Brežice 17 21 Trener selekcije je bil Lilo Hauptrnan. 0 414: 5 377: 7 383: 8 318: 10 343: 9 330: 11 295: 12 304: 10 268: 14 229: 273 35 315 25 218 22 295 19 331 16 320 16 370 13 337 11 33010 366 4 1. USNJAR 2. TUŠ 3. Radeče 4. Dol 5. Zagorje 6. ROD KONČANO JE PRVENSTVO V ZASAVSKI ROKOMETNI LIGI ZA ČLANE. PO PRIČAKOVANJU JE USNJAR ZASEDEL 1. MESTO. LESTVICA: 109 1 0 299:197 19 10 6 1 3 238:225 12 10 5 0 5 253:245 1 0 10406 194:225 8 10 4 06 240:239 7 101 0 9 252:345 2 Trener ekipe je bil Jani Peterlin. Zelo dobro 2. mesto je zasedla ekipa TOZD Usnjarne z imenom TUŠ, ki je nastopala v ligi izven konkurence. Ekipa TUŠ je osvojila tudi pokal za FAIR PLAY. Najboljši strelec v ligi je bil Kirm (Usnjar) s 94 goli. Članska ekipa RK Usnjar (V. selekcija) bo v jeseni pričela nastopati v republiški ligi B — zahod. T. B.