, Pri; ^ K& Št. 94 (14.490) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ lonn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IZUU UK_________SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 5. APRILA 1993 VANCOUVER / RUSKI PREDSEDNIK JE ZADOVOLJEN Dobil je več, kot je pričakoval ZDA bodo Rusiji namenile 1,6 milijarde dolarjev kratkoročne pomoči Vancouver - Ruski Predsednik Boris Jelcin “J predsednik ZDA Bill Clinton sta na prvem ura-dnem srečanju govorila Predvsem o vsestranski Pomoči Rusiji. Kot je spo-rocil ameriški finančni minister Lloyd Bentsen, ^3) bi ZDA Rusiji ponu-1, 6 milijarde dolarjev kratkoročne pomoči, dej teh sredstev pa je na voljo že zdaj in sicer brez odobritve ameriškega Kongresa. Poleg tega si oodo ZDA prizadevale, da bi sedem industrijsko najbolj razvitih držav (po-e8 ZDA Se Kanada, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italiji že v kratkem preko Mednarodnih finacnih •nstitucij Rusiji odobrile dodatno pomoč. Mednarodni denarni sklad in .etovna banka imata že Pripravljene programe za P°moc Rusiji v višini 24 rnilijard dolarjev. Doslej ?° Rusiji namenili mili-lardo dolarjev. O tem se bodo predstavniki sedmih industrijsko najbolj razvitih držav že 14. aprila pogovarjali v Tokiu. Večina teh sredstev bo namenjena privatizaciji malega in srednjega gospodarstva v Rusiji, obljubljajo pa tudi tehnično pomoC pri kmetijstvu, energetiki in prestrukturiranju vojaške industrije. Obljubljena kratkoročna pomoC Rusiji v višini 1, 6 milijarde dolarjev je precej večja, kot so sprva napovedovali, saj so v Beli hiši govorili le o milijardi dolarjev pomoči. Ruski predsednik Jelcin je bil z obljubljeno pomočjo zadovoljen, saj je dejal, da bo njegova država dobila veC, kot je pričakoval. Prvi del pogovorov je potekal precej neformalno in voditelja sta se pogovarjala samo v navzočnosti prevajalcev. »Slišal sem precej veC, kot sem pričakoval,« je po prvem delu pogovorov dejal Boris Jelcin. Na Najzaupnejš stvari sta se Bill Clinton in Boris Jelcin pomenila med lahkotnim sprehodom po gozdu (Telefoto: AP) vprašanje novinarjev, kako je potekalo srečanje, je ameriški predsednik Srečanje Kohl - Amato o Rusiji in o Balkanu BONN - Predsednik italijanske vlade Giuliano Amato je v soboto obiskal Uemskega kanclerja Helmuta Kohla, ki je ua zdravljenju v Avstriji. Pogovarjala sta Se predvsem o stanju v Rusiji in na Balkanu, pa tudi o gospodarskih vprašanjih. Soglašala sta s pobudami za gospodarsko pomoC Rusiji, o katerih bo govor na bližnjem vrhu sedmih najbolj razvitih držav v Tokiu in ponovila izraze velike zaskrbljenosti zaradi dogajanj na Balkanu. Kohl je Amata seznanil s težavami, ki jih ima v državi in v koaliciji zaradi razprave o možnem sodelovanju nemških letal pri nadzorstvu nad spoštovanjem zračnega embarga v Bosni in Hercegovini. Liberalna stranka namreč s Kohlovimi stališči ne soglaša in opozarja na ustavno prepoved delovanja nemške vojske izven državnih meja. Amato pa je Kohla seznanil z notranjepolitičnim stanjem v Italiji ter s političnimi in gospodarskimi problemi, ki jih ima v tem obdobju njegova vlada, verjetno sta se državnika pogovarjala tudi o menjavi marka - lira, ki je po mnenju italijanske vlade krivična za liro, ki naj bi bila na mednarodnem tržišču zaradi številnih špekulacij podcenjena. Clinton dejal: »Zelo zelo dobro. Imela sva izvrstno srečanje.« Sicer pa sta se voditelja ZDA in Rusije pogovarjala tudi o nekaterih rnanj prijetnih zadevah. Bill Clinton je Jelcina vprašal o obtožbah Gruzije, Ces da so se Rusi postavili na stran upornikov v Abhaziji, ter o umiku ruskih vojaških enot iz Litve, Latvije in Estonije. Boris Jelcin pa je spregovoril predvsem o nedavnem trčenju ameriške in ruske jedrske podmornice v Ba-rentsovem morju ter se zavzel za odpravo nekaterih omejitev v trgovinski izmenjavi, ki veljalo Se iz Časa hladne vojne. Clinton se je zato zavzel, da bi Rusijo vključili v Splošni sporazum o trgovini in carinah (GATT). Na dnevnem redu so se znašla tudi mednarodna vprašanja, zlasti razmere v BiH in na Bližnjem vzhodu. Kaj sta se ob tem dogovorila, Se ni znano, toda ruski zunanji minister Kozirjev je srbsko zavrnitev mirovnega naCrta za BiH že označil za napako. Jelcin in Clinton sta se pogovarjala tudi o procesu razoroževanja. Bela hiša je sporočila, da bosta VVashington in Moskva skupno pritisnila na Ukrajino, ki ima od nekdanjih sovjetskih republik največ jedrske oborožitve, zavrača pa ruski predlog, da bi to oborožitev prepustili Moskvi, ki bi poskrbela za njeno de-montažo in uničenje. (Agencije) Pomoč ruski privatizaciji Združene države Amerike so predvidele 1, 6 milijarde dolarjev za pomoC Rusiji: 690 milijonov v gotovini, 700 milijonov za nakup ameriških prehrambenih izdelkov in 230 za oštale kredite, ki niso natančneje določeni. Program pomoči obsega osem točk. 1. Človekoljubna in medicinska pomoč: 224 milijonov dolarjev 2. Subvencije za nakup prehrambenih izdelkov: 700 milijonov 3. Podpora privatnemu sektorju: -rusko-ameriski fondi za podjetja: 50 milijonov pomoči za ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij - pomoC za privatizacijo: 95 milijonov - evrazijska fondacija: 4 milijone 4. Demokratizacija: 48 milijonov 5. Vrnitev ruskih Častnikov: 6 milijonov 6. Energija in okolje: 38 milijonov 7. Trgovina in investicije: 9 milijonov 8. PomoC pri zagotavljanju varnosti: 215 milijonov dolarjev za demontazo jedrskega orožja in postavitev nadzornega sistema nad jedrskimi snovmi ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Le malokdo verjame v »zaroto« proti KD Teza demokrščanskega vodstva o nekakšni zaroti proti stranki relativne večine ni našla veliko privržencev, niti v sami KD, pač pa je naletela na zelo ostre kritike s strani drugih strank ter negativno pogojuje neformalna posvetovanja za sestavo vlade, ki naj bi nasledila Amatovo. ......................stran 2... Radio Opčine proslavil 10-letnico delovanja Z razposajeno in zabavno prireditvijo v nabito polnem športno-kulturnem centru v Zgoniku je priljubljena slovenska radijska postaja na primeren način zabeležila svoj jubilej. ......................stran 2.. A liga: Inter zmanjšal zaostanek na 7 točk Po včerajšnjih zmagi s 3:1 v Genovi proti Sampdorii je Inter v italijanski nogometni A ligi zmanjšal zaostanek za vodilnim Milanom na 7 točk. Vse bolj pa tone na lestvici Genoa, ki je včeraj visoko izgubila proti Cagliariju z 0:3 in je eden od kandidatov za izpad. Genoa pa bo v soboto, v prihodnjem kolu gostila Udinese. ......................stran 8.. Jadranovci izgubili po podaljšku V včerajšnjem, 27. kolu B lige je Jadran TKB izgubil po podaljšku proti drugouvrščenemu Centu s 86,92 (38:38, 76:76). S tem porazom je naša združena ekipa tudi »matematično« v nižji ligi. .....................stran 11.. Naši nogometaši včeraj zelo uspešni Včerajšnje kolo je bilo za naša moštva v amaterskih nogometnih ligah še posebej uspešno, saj niso utrpela niti enega samega poraza. Se posebej pa je razveseljiv uspeh Primorja v promocijski ligi: z gostovanja v Loč-niku so se Prosečani vrnili s pomembno zmago, ki jim daje novega upanja, da se bodo le rešili pred izpadom. .....................stran 12.. PARIZ / ČISTKE BIH / PRVA OBLETNICA VOJNE OPČINE / KOMEMORACIJA 71 TALCEV Socialistom grozi vse hujši razkol p° odstavitvi šefa stranke Fabiusa je predsednik Mitterrand vse bolj izoliran lvl|chel Ri tocard Telefoto: AP) ARIZ - Nekdanji pre-D ler ^ichel Rocard je f 6vzel vodstvo Socialisti-e stranke Francije, ki je nedavnih volitvah do-, ela hud poraz. Rocar- Pov >>clr2avni udar« je sh, M06'! nova nasprotja v 1^° se poglobil Vrie konc, . Pelo odstaviti doseda- Rocardu je po usedanju, ki se je al° v nedeljo zjutraj, > voditelja socialistov 9Urenta Fabiusa. Rocar- da so imenovali za vodjo odbora, ki bo stranko vodil do julijskega izrednega kongresa in pripravil temelje za predsedniško kampanjo. Ta poteza bi sicer lahko utrdila Rocar-dov položaj v stranki, vendar njegovi nasprotniki trdijo, da bi njegove »komolčne« metode lahko pomenile tudi razpad socialistične stranke. Strankina veljaka in nekdanja ministra Pierre Mauroy in Lous Mermaz se tudi nista pridružila Rocardu, medtem ko so skrajneži, ki podpirajo predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, že zagrozili z ustanovitvijo lastne stranke. Delors je namreč Rocardov najresnejši tekmec na predsedniških volitvah leta 1995. Z odstavitvijo Fabiusa je postal predsednik Mitterrand Se bolj izoliran in osamljen. Toda hudi spori v stranki so po Ro-cardovem prevzemu vodstva sprožili tudi vprašanje same prihodnosti stranke in njene vrednosti na političnem prizorišču. Srbi v BiH predlagajo ustanovitev velike srbske države na Balkanu . Sadako Ogata predlaga, da bi Srebrenica prišla pod zaščito OZN Človekoljubna pomoč ali etnično čiščenje? (Telefoto: AP) SARAJEVO - Danes mineva eno leto od začetka vojne v BiH. Po Se nepopolnih podatkih naj bi v teh krvavih 365 dneh nasilno umrlo vec kot 200.000 državljanov Bosne in Hercegovine, večinoma Muslimanov, ki so tudi glavne žrtve srbskega etničnega čiščenja. Tudi včeraj so ameriška, francoska in nemška letala odvrgla Človekoljubno pomoč nad vzhodno Bosno, v Sarajevu pa je po daljši prekinitvi zračnega mostu danes pristalo kar dvajset letal s pomočjo. Podpredsednik vlade BiH pa je poslal pismo visoki kmomisarki OZN za begunce, v katerem je Sadako Ogata zaprosil, naj omogoči večji transport hrane v Sarajevo in v celotno državo, saj bosanska vlada ne more oskrbovati svojega prebivalstva s hrano. Izvedelo se je tudi, da je vlada BiH v Argentini naročila in plačala večje količine govejega mesa, ki ga bodo v naslednjih dneh prepeljali v Sarajevo. V Srebrenico je medtem pri- spel konvoj s pomočjo, vendar je te veliko premalo, da bi zadostovalo za 40.000 stradajočih prebivalcev Srebrenice. Položaj pa se je Se poslabšal potem, ko srbske oblasti niso dovolile konvoju, da bi iz oblegane Srebrenice odpeljal ranjence. Radioamaterji so sporočili, da sta v srbskem napadu na mesto padla častnik Unproforja in novinar ameriške televizijske mreže ABC. Sadako Ogata je zahtevala od Varnostnega Sveta OZN, naj razglasi Srebrenico za območje pod zaščito OZN, da bi tako omogočili redno oskrbovanje izmučenega prebivalstva z zdravili in hrano. Skupščina republike Srbske v BileCi je obsodila poziv Črnogorske skupščine, ki bosanskohercegov-skim Srbom priporoča, naj sprejmejo Vance-Ownov mirovni načrt Poslanci so tudi predlagali sklic vsesrbske skupščine, ki naj bi razglasila združitev vseh Srbov v enotno srbsko državo na Balkanu. (Reuter, STA) Ob poklonu padlim poziv na nov »odpor« OPČINE (Trst) -»Zavedati se moramo, da se ne spominjamo le obletnic, temveč nekaj resničnega in globoko Cutenega, ki je zasidrano v našem bistvu, v našem srcu. »Tako je med drugim na spominski svečanosti ob obletnici usmrtitve 71 talcev na Pikelcu pri Opčinah poudaril Milan Pahor, ravnatelj NSK (foto Ferrari). In celotna proslava, ki so jo kot vsakič pri- pravile organizacije partizanov, bivših deportirancev in političnih preganjancev, je izvenela kot poziv vsem, da iz polpretekle zgodovine črpajo odločenost po novem« odporništvu«, ki je va današnjem vsesplošno kriznem položaju nujno potrebno. Na nujo po odločnem boju proti pojavu korupcije je opozarjal Federico Vincenti, deželni predsednik.VZPI-ANPI. 2 Ponedeljek, 5. aprila 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / POLITIKA Prijava »zarote« vzbuja polemike tudi v sami KD Kakšna vlada po Amatu? RIM - DemokrSCanska prijava »proti neznancem« zaradi domnevnega kompleta v škodo njenih zgodovinskih voditeljev, vpletenih v preiskave o organiziranem kriminalu, je še vedno v središču komentarjev in deljenih ocen. Krščanska demokracija se zdaj brani obtožb, da je hotela ustrahovati sodstvo. Tako je bivši minister Gnido Bodrato zagotovil, da ni nobene polemike s sodstvom, ampak da je stranka reagirala na pisanje časopisov in na »politične izreke«. Sicer pa je Bodrato priznal, da je pobuda KD lahko tudi dvomljiva in vse kaže, da je veliko dvomov sprožila tudi v sami stranki relativne večine, če je celo njeno glasilo »II Po-polo« o pobudi objavilo le kratko vestičko. Manj diplomatski pa so bili predstavniki KD iz severovzhodne Italije, ki so se zbrali v Modeni in ki so z deželno tajnico KD za Veneto Rosy Brneli na čelu glasno zahtevali korenito prenovo oz. pravo ponovno ustanovitev stranke katoliških demokratov. Večina govornikov na posvetu se je obregnila ob de-mokrSčansko pobudo, ki da nikakor ne gre v smer strankine prenove. Za druge stranke pa ni dvomov, da je demo-krščanska pobuda pravcati »avtogol«, pri čemer je najhuje, da uporabljajo de-mokrščanski voditelji na račun mafijskih skesancev enake argumente kot mafijski kolovodja Toto Riina. Nepremišljena de-mokrščanska poteza je tudi v središču kampanje pred skorajšnjimi referendumi, kjer jo zagovorniki NE predstavljajo kot dokaz, da je KD »prisiljena braniti svoj najslabši del,« kot je dejal tajnik SKP Sergio Ga-ravini, in da »ni sposobna prenove,« kot jo je obtožil voditelj »mreže« Leoluca Orlando. »Razumevanje«, s katerim je novi socialistični tajnik Giorgio Benvenuto sprejel demokrščansko pobudo, pa vzbuja polemike v sami PSI. Bivši socialistični župan Cosenze Pie-tro Mancini je ostro protestiral proti takemu stališču in povabil Benvenuta, naj se bolje informira o odnosih mafija-politika na Siciliji, v Kampaniji in Kalabriji, kot so jih osvetlili nekateri pogumni sodniki. Sam Benvenuto pa je včeraj spet načel vprašanje nove vlade, ki naj nadomesti Amatovo, ter poudaril, da ni mogoče čakati na 18. april, še manj pa na 6. junij, ko bodo na vrsti upravne volitve. Po njegovem je treba sestaviti vlado s širšo večino od dosedanje, medtem ko sedanje razmerje sil ne dovoljuje, da bi potisnili KD v opozicijo. V novi vladi naj bi zato bili tako KD kot DSL, njen poglavitni cilj pa naj bi bil izvedba volilne reforme. _____MANJŠINE / INFORMIRANJE_ SKGZ in Unija o TV za manjšine Skupno stališče obeh organizacij - Možna vloga TV Koper-Capodistria TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza in Unija Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem sta izdelali skupno stališče, v katerem poudarjata nujnost, da se vprašanju televizijske informacije obeh manjšinskih skupnosti v tem trenutku posveti vsa potrebna pozornost in se uredijo nerešeni problemi. Sredstva množičnega obveščanja predstavljajo namreč bistveno postavko za življenje manjšinskih skupnosti, kot je tudi jasno izraženo v evropski listini o regionalnih in manjšinskih jezikih. Učinkovita informacija zagotavlja manjšinam komunikacijo v njihovi lastni sredini, z matičnim narodom in okoljem, v katerem manjšine živijo in delujejo z dejanskim premeščanjem meja in delitev, gre pa obenem za kulturno in civilizacijsko obogatitev, katere pozitivnih učinkov ni mogoče spregledati. Obe manjšini ob naši meji lahko preko sredstev množičnega ob-veščaja prispevata k ustvarjanju vzdušja odprtosti, sožitja in sodelovanja, kar je nujen predpogoj za dejavno vlogo, ki jo lahko imajo manjšine tudi v širšem procesu evropske integracije. SKGZ in Unija Italijanov podčrtujeta pomen takšne vloge še posebej v našem obmejnem prostoru, kjer so pravice manjšin okrnjene in se namesto njihovega polnega spoštovanja zaostruje narodnostna nestrpnost. SKGZ in Unija Italijanov se v tem okviru zavzemata za nadaljnjo okrepitev in razvoj TV Koper-Capodistria kot manjšinske televizije, ki že preko dvajset let odigrava pomembno vlogo stičišča med manjšinami v tem prostoru in s tem prispeva k razvoju odnosov med sosedi. Pri tem gre podčrtati pomembno izkušnjo plodnega sodelovanja med obema manjšinama, ki je ob pomanjkanju drugačnih rešitev omogočilo tudi Slovencem v Italiji TV informacijo v slovenskem jeziku. Na podlagi te izkušnje in v novem položaju, ki je nastal ob suverenosti republik Slovenije in Hrvaške, Unija Italijanov in SKGZ izražata željo, da se okrepijo dobri odnosi in sodelovanje med sosednjimi državami, zato pa je potrebno dopolniti in obogatiti tudi vlogo sredstev množičnega obveščanja. Za koprsko televizijo to pomeni zagotoviti vidljivost njenega signala na vsem območju. kjer je zgodovinsko naseljena italijanska skupnost, potrebno ji je priznati status manjšinske televizije in ji zagotoviti pogoje za obstoj sedanjega obsega programov ter njihov nadaljnji razvoj. Glede na potrebe Slovencev v Italiji pa je nujno uresničiti slovenske televizijske oddaje v sklopu RAI, kot je predvideno po zakonu iz leta 1975 in konvencijo med državno radiotelevizijsko ustanovo in predsedstvom vlade, ki je polnomočna od lanskega leta. Potreben je torej takojšen začetek slovenskih televizijskih oddaj, zajamčen pa naj bo tudi njihov postopen razvoj v skladu s potrebami Slovencev iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine. V skupnem sporočilu tako SKGZ kot Unija Italijanov naglašata potrebo, da se sredstvom obveščanja zagotovi polna programska avtonomija, in podčrtujeta možnost uporabe TV Koper-Capodistria za oddaje obeh manjšin, kar lahko predstavlja novo obliko sodelovanja med manjšinama in obenem pomemben doprinos razvoju dobrososedskih odnosov med sosednjimi državami. GORICA / 8. FILM VIDEO MONITOR Pogled na luči in sence slovenskega filma Nocoj predpremiera filma Zrakoplov Z razprave o poteh slovenske kinematografije (foto Studio Reportage) Marko Marinčič GORICA - V kinu Vit-toria v Gorici bo nocoj padel zastor nad 8. izvedbo Film video monitorja. Manifestacija, ki jo prireja Kinoatelje in ki ponuja v strnjeni obliki dokaj popoln pregled rezultatov in tendenc v filmskem, televizijskem in video ustvarjanju na Slovenskem, se letos odvija v znamenju krize slovenske kinematografije a tudi splošnejše družbene krize, ki zajema vso evropsko celino in se izraža v najkrutejših razsežnostih v osrčju Balkana. Vsi ti elementi so navzoči na letošnjem Film video monitorju, ki ostaja zvest svoji zasnovi opazovalnice tega, kar se dogaja okrog nas. Pogled skozi filmsko ali televizijsko lečo je pogosto prodornejši in nudi spodbudo za nova, globlja raz-mišjanja in razprave. Tudi to je ponudil go-riški pregled, na katerem sta se prav ob koncu tedna odvijali dve zanimivi okrogli mizi. Prva je bila v soboto popoldne posvečena sugestivni tematiki televizije in manjšin. Sodelovali so v glavnem ustvarjalci manjšinskih televizijskih oddaj v okviru slovenskih manjšin v zamejstvu oz. predstavniki manjšin v Sloveniji. Kar zadeva Slovence v Italiji sta predstavnika tržaškega sedeža RAI Fi-libert Benedetič in Saša Rudolf lahko le ponovno spregovorila o neuresničenih obvezah, vprašanjih frekvenc in drugih ovirah, zaradi katerih slovenska TV ostaja le še na papirju, in to čeprav so že dokaj točno izoblikovani njeni bodoči programi. Včerajšnja okrogla miza, ki sta jo vodila Aleš Doktorič in Darko Bratina, pa je bila posvečena dilemam o poteh reorganizacije slovenske kinematografije. Kot vsako leto je Kinoatelje s tem ponovno ponudil priložnost za srečanje med slo- venskimi filmskimi delavci, od producentov do ustvarjalcev, in kritiki vključno z italijanskimi, ki že vrsto let iz Gorice pozorno sledijo vzponom in padcem slovenske kinematografije. Kar zadeva program predvajanj, ki je včeraj šel od kratkih filmov študentov AGRFT do filmov oz. televizijskih filmov Antona Tomašiča (Predsednik) in Matjaža Klopčiča' (Gospodična Mary) in do homagea Handkeju, bo tudi današnji zadnji dan zanimiv: popoldanski program bo ob 15. uri odprla dokumentarna oddaja Vladimirja Voduška Slovenija v letu 92 in nato izbor drugih TV oddaj, med katerimi naj ob 17.30 omenimo pogovor Sandija Golnika z go-riškim profesorjem Jožkom Šavlijem o njego-vih zgodovinskih raziskavah. Se posebno pozornost zasluži večerni program: ob 20.30 bo p° kratkem filmu Borisa Jurjaševiča Ameriški sen na vrsti predpremiera komaj dokončanega novega slovenskega filma Zrakoplov, ki ga je posnel režiser Jure Pervanje. Zadnji dogodek letašnjega Film video monitorja pa bo ob 22. uri film Kronika tekočih dogodkov, doslej malo gledani film, ki bo zaokrožil hommage Petru Handkeju. NOVICE RIM / PREISKAVE O PODKUPNINAH OB DESETLETNICI DELOVANJA / V ZGONISKEM SPORTNO-KULTURNEM CENTRU_ Segni in Pannella v Vidmu VIDEM - Prepolnega trga 20. septembra v Vidmu, kjer sta spregovorila zagovornika referendumov Mario Segni in Marco Pannella, so se najbolj jezili furlanski demokristjani, ki so se v istem času sestajali v avditoriju šole Tomadini na pokrajinskem kongresu. Segnijev prihod v-Videm je namreč privabil na trg veliko množico ljudi, predvsem mladih, ki so do predkratkim bolj ali manj bili vezani na tradicionalne stranke. Ge zastopnikov Krščanske demokracije ni bilo na trgu, dokaj številčni pa so bili vidni predstavniki manjših strank in PSI s S arom, Zanfagninijem in Renzullijem na čelu. Tako Pannella kot Segni sta ponovila že znana stališča zagovornikov referendumov. Voliti DA, sta podčrtala, pomeni se opredeliti za nova pravila igre in za odpravo strankarskega sistema, ki je toliko kvarnega pomenil za Italijo. Pannella je bil posebej oster do negativnih izbir gibanja La Rete in reformiranih komunistov, ki naj bi skrbeli v glavnem za lastno korist, pozabljajo pa na splošne interese države. Segni je k temu dodal, da bo Italija po 18. aprilu, če bodo zmagali zagovorniki referendumov, začela graditi ladjo, s katero bo lahko mirneje plula na razburkanem morju drugega tisočletja. (Rudi Pavšič) Deželni svet FJK bo jutri spet zasedal TRST - Zakonski osnutek, ki določa nova pravila volilne kampanje za deželne volitve, bo osrednja točka na dnevnem redu jutrišnje seje deželne skupščine Furlanije - Julijske krajine, ki se bo sicer ukvarjala tudi s problemi RAI, kooperacije, okolja itd. Kot običajno se bo seja začela z odgovori predstavnikov deželne vlade na svetovalska vprašanja. Med drugim bo odbornik Antonini odgovarjal na vprašanje listarskega svetovalca Gambassinija glede prisotnosti »tujih« profesorjev in študentov na šolah s slovenskim učnim jezikom. Govor bo tudi o problemih tržaškega pristanišča. Prometne nesreče: trije mrtvi v Furlaniji VIDEM - V noči med soboto in nedeljo so v Furlaniji v prometnih nesrečah umrle tri osebe. V kraju Ronchis di Latisana je umrla 30-letna Ingrid Galora, ki ima stalno bivališče v Mantovi. Zenska se je vozila na avtomobilu range rover, ki ga je upravljal 43-letni Raffaele Palma, ki je v nesreči utrpel hude poškodbe in se sedaj zdravi v videmski bolnišnici. Palmovega 15-letnega sina Gianmaria pa so odpeljali v bolnišnico v La-tisani. Drugi dve nesreči sta se pripetili v Lauzaccu in v Ragogni. V Lauzaccu je umrl 13-letni Tomas Cantoni; vozil se je s svojim motornim vozilom, ko ga je podrl avtomobil, ki ga je upravljal 52-letni Franco Monticolo iz kraja Pavia di Udine. Tudi Monticolo se je v nesreči hudo poškodoval. Tretja sobotna žrtev pa je 58-letni Giuseppe Clara iz Ragogne. Z avtomobilom se je na ovinku ceste v bližini Ragogne zaletel v zid in bil na mestu mrtev. Modugno prizadeto zavrača namige o svoji vpletenosti Visca (DSL) in D'Uršo (PSI) že prosta RIM - Prizadet in užaljen, da so ga vpletli v eno od podkupninskih afer, je znani kantavtor Domenico Modugno, ki je trenutno v tujini, poveril odvetniku Claudiu Ca-noviju, da preiskovalnim sodnikom posreduje njegovo pripravljenost na sodelovanje. Kot je v posebnem tiskovnem sporočilu podčrtal odvetnik Cano-vi, Modugno želi s takšnim zadržanjem s sebe in tudi z Radikalne stranke, v okviru katere se je politično udejstvoval, zbrisati vsak sum o vpletenosti v kakšne sumljive denarne operacije. Kot smo že poročali, je Domenica Mo-dugna »zatožil« sodnikom socialdemokrat Roberto Buzio, ki je med zaslišanjem omenil tudi vsoto 500 milijonov lir, ki naj bi jih socialdemokratska stranka izplačala Mo-dugnu za približno deset koncertov, ki jih je priljubljeni kantavtor imel med zadnjo volilno kampanjo za volitve v evropski parlament. Na listi PSDI je namreč takrat bilo tudi nekaj predstavnikov Radikalne stranke. Združenje Volare, ki se zavzema za zaščito fizično prizadetih oseb, je ostro pro-stestiralo zaradi novic o vpletenosti svojega častnega predsednika v podkupninske afere. Samo nekaj ur pa sta bila v soboto v priporu pokrajinski tajnik DSL za Neapelj Benito Visca in funkcionar PSI v Foggi Vincenzo D’Urso. Visco, ki so ga zaslišali v njegovem stanovanju, je sodnike prepričal, da ni vpleten v afero podkupovanja v zvezi s privatizacijo občinske službe za odvažanje odpadkov. Kot kaže, je krivdo oziroma vlogo posrednika med odgovornimi za službo in »rdečimi« zadrugami delavcev pripisal poslancu DSL Berardu Impegnu, ki je že prejel jamstveno obvestilo v zvezi z neapeljskimi podkupninskimi aferami. Tudi D’Urso, ki so ga dolžili sodelovanja pri izsiljevanju podjetja Emit za izplačilo treh milijard lir podkupnin za posodobitev pristanišča v Manfredonii, je pokazal pripravljenost na sodelovanje s sodniki in »podal precej izčrpno sliko o zadevi«. Priznal je namreč, da je prisostvoval razgovoru med bivšim upravnim tajnikom PSI Vin-cenzom Balzamom in podjetnikom Ottaviom Pisantejem (Emit). S pestro in veselo prireditvijo Radio Opčine proslavil jubilej Prireditev ob 10. obletnici Radia Opčine v Zgoniku (foto Ferrari/KROMA) TRST - Radio Opčine je včeraj proslavil 10 obletnico svojega delovanja v športno kulturnem centru v Zgoniku, ki je bil za priložnost nabito poln. Jubilejne prireditve so se udeležili številni gostje z obeh strani meje, ki so s svojo prisotnostjo potrdili važnost tega radijskega medija v okviru slovenske narodnostne skupnosti. Radijsko postajo je ustanovila družina Malalan; po začetnih težavah je s svojimi oddajami postopoma prodrla v slovensko javnost in si pridobila vse večji ugled. Vsi napori te priljubljene radijske postaje so sloneli in se sedaj slonijo na prepričanju, da mora biti Radio Opčine most med dvema kulturama, odtod TRST / PO VEČTEDENSKEM »IZGNANJU« Pripadniki Edinosti včeraj spet na Trgu Unita Politični shod je minil brez incidentov ob diskretnem nadzorstvu policijskih organov TRST - V sončnem pomladanskem dopoldnevu so pripadniki Druz-beno-političnega društva Edinost spet stopili na Trg Unita. Na osrednjem tržaškem trgu so včeraj kljub kvestorjevi prepovedi in kljub »omejitvenemu ukrepu« listarskega župana Staffierija razvili transparent, ki opozarja, da bi morali vsi državljani spoštovati ustavo, ter začeli svoj 40. politični shod. Sama Pahorja in njegove sta župan in kvestor »odrinila« s trga, češ, da ni primeren za podobne manifestacije, saj bi tudi oddaje v slovenšCi" ni in italijanščini. Včerajšnji popoldan v zgoniskem športno-kuP turnem centru je bi dokaj vesel. Program )e bil pester in primeren za vse okuse. Nastopile s° skupine Agropop, Ben, Prizma, Happl' Day, kabaretista Verč in Kobal, poleg njih pa j8 drugi sodelavci. Ni treba posebej poudarjati, da s° vsi nastopajoči p°2e dolge aplavze zelo ste vilne publike. Ob koncu prijetne prireditve so p° delili priznanja radij skim sodelavcem. Dru žabnost pa se je zaklju®1 la z nastopom najboljši »vicarjev«, ki so pod na slovom »Povej ta za njoj< v dvorani poželi ve liko smeha in topi® aplavze. (AS) lahko motile mimoidoče. Člani Edinosti so se »umaknili« na trg pred Pomorsko postajo, pred nekaj tedni pa so se vendarle vrnili na Trg Unita, a le »v zasebnem imenu« skupaj s pripadniki drugih manjšin. Včeraj so se odločili, da ponovno »zavzamejo« svoje mesto, in so to tudi storili. Med shodom ni prišlo do najmanjšega incidenta: Samo Pahor je ponovil zahteve po spoštovanju ustave. Vse se je odvijalo pod diskretnim »nadzorstvom« policijskih organov. (Foto Ferrari/KROMA) Danes posvet o nacionalizmu TRST - Na Pomorski postaji bo danes z začetkom ob 9.30 celodnevni posvet DSL o narodni identiteti in 0 nacionalizmu. Na sim poziju so med drugim najavljeni tudi posegi sen. Darka Bratine, vo diteljice Istrske demokratske Diete Loredane Boljun Debeljuh, direktorja Instituta Grams Giuseppeja Vacce, mana vsedržavnega voa- stva DSL Piera Fassi-na. zgodovinarjev Maksima Salvadorija, Gior- gia Negrellija in Gian-paola Valdevita ter * tra Bekeša (SDp>} j Slovenije ter Attila M szasa, predstavni' madžarske socialisti -ne stranke. OPČINE /SPOMINSKA SVEČANOST OB OBLETNICI USMRTITVE 71 TALCEV Ko preteklost postaja spodbuda za bodočnost Na komemoraciji sta govorila Milan Pahor in Federico Vincenti Breda Pahor Z včerajšnje spominske svečanosti na Pikelcu pri Opčinah (Foto Ferrai/KROMA) »Spričo vsega tega, kar se prav v teh mesecih dogaja okoli in pri nas: zlasti razširjanje nacionalizma, nasilja, rasizma in še posbej revanšizma, ki za-dobivajo v današnji splošni družbenopolitični in gospodarski krizi izredno nevarne razsežnosti, je letošnja komemoracija ustrelitve talcev na Opčinah izredno aktualna. Je trenutek, ko se moramo globoko zamisliti nad bodočnostjo pri nas in v svetu.« Povezovanje sedanjosti s preteklimi dogodki, od katerih nas loči slabih 50 let, predvsem pa pozivanje k novemu, »moralnemu odporništvu«, ki je edini porok za prebroditev sedanje krize, je bila osrednja misel letošnje spominske svečanosti na Pikelcu pri Opčinah. Na komemoraciji, ki so jo tudi tokrat priredile krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov ANPI, Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih Preganjancev ANPPIA in Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED, sta govorila ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor - njegove so tudi besede, ki smo jih zapisali v uvodu - in deželni Predsednik združenja VZPI-ANPI Eederico Vincenti, ki je odločno pozival vse k »moralnemu odporništvu« proti korupciji. Tudi včerajšnjo svečanost na lepo urejenem spominskem prostoru -zaslugo gre pripisati krajevnim organizacijam - je uvedla pesem v izvedbi moškega pevskega zbora Tabor, ki je nato v mešani zasedbi zapel še eno primerno pesem. In prav pri vprašanju posvetitve prostora, na ka- terem stoji spomenik 71 talcem, se je uvodoma zadržal Drago Gorup, ki je vodil slovesnost. Poudaril je, da so krajevni in tržaški demokrati že pred časom odgovornim poslali ustrezne prošnje, da bi spominski prostor 71 talcev spremenil v park miru, ki bi ob dolžnem poklonu padlim opozarjal na krutost in nečlovečnost vsake vojne, na kar nas trenutno opoza- rjajo krvavi dogodki v Bosni. Vendar pa zaenkrat pobudniki s strani tržaške uprave niso prejeli nikakršnega odgovora. Nedvomno gre za zgovoren primer odnosa »tržaške oblasti« do naše polpretekle zgodovine, kar nadalje odraža dejstvo, da na svečanosti ni bilo predstavnika Občine, pa čeprav ga je italijanski govornik Federico Vincenti spoštljivo pozdravil. Nas odsotnost župana ali njegovega zastopnika ni čudila, nasprotno, očitno pa je, da se v Furlaniji sličnih svečanosti udeležujejo voljeni ljudski predstavniki. Sicer pa deželni predsednik VZPI-ANPI ni prizanesel vsem tistim, ki so zabredli v neštete rokave mamljive reke podkupovanja; tako hudega pojava in pa splošne krize se nikakor ne da premagati z indife-renco, zato je po Vincenti) e vem mnenju tako kot pred 50 leti potreben»od-por«. Pravi duh odporniškega gibanja in italijanske ustave je namreč izdala »tolpa gusarjev«, katero se lahko premaga le z enotnim in odločnim nastopom, je pribil Vincenti. Pred njim je o velikem krvavem davku plačanem za svobodo, demokracijo, za napredek, za mir, za sožitje med narodi, govoril Milan Pahor, ki je opomnil, da se zato ne sme dopustiti nikomur povratka k nestrpnosti, k mržnji, k sovraštvu, k oživljanju propadlega fašizma. K takratni zmagi nad mračnimi silami zla je pripomoglo tudi 71 talcev, ki so jih umorili pred 49 leti. Njim v spomin bi mogel in moral biti posvečen park miru, za vse ostale pa bi moral biti obveza za svet brez vojn. MAMILA / PO ARETACIJI GORICA / VELIKONOČNI TEDEN Primer Venturini je izzval protest Levica solidarna z delavko centra za pomoč zasvojenim od mamil Oljčna procesija uvod v velikonočne obrede V petek procesiji no grad in na Kalvarijo Z verskim obredom v kapucinski cerkvi in oljčno procesijo do stolnice so se včeraj v Gorici začele cerkvene velikonočne slovesnosti. Bogoslužju v kapucinski cerkvi in blagoslovu oljčnih vejic je sledilo več sto vernikov, ki so se nato z nadškofom Bommarcom podali v procesiji do stolnice. Podobni obredi so se odvijali včeraj tudi v Krminu, Tržiču in drugih centrih v pokrajini. Posebni obredi so predvideni vse dni od četrtka do nedelje. S posebnim poudarkom se bodo katoličani v petek spomnili Kristusove smrti: v Gorici bodo uprizorili križev pot iz stolne cerkve na grad, iz Podgore pa bo procesija krenila na Kalvarijo. Procesija z oljčnimi vejicami (foto Studilo Reportage) Predstavniki zelenih, anti-Prohibidonistov, DSL in SKP ter drugih skupin so včeraj Pred ljudskim vrtom prote-stirali proti ukrepu državnega pravdnika dr. Mancu-sa’ hi je prejšnjo sredo dal aretirati Renzo Venturini, sodelavko zasebne ambu-ante ATT za pomoč zasvojenim od mamil v ržiču. Venturinijeva, ki je pd petka v hišnem priporu, je obotožena kot “razpeče-valka , ker je debla Temge-zdravilo, ki je alterna-va metadonu, a je zaradi tQgih predpisov izenačeno s prepovedanimi snovno. Na demonstraciji so Včeraj izrazili solidarnost enturinijevi, pozvali s?dstv° k odprtejšim po-§ edom in se zavzeli za A na referendumu in rugacen, nepolicijski Pristop do problema uži-Vanja mamil. POGREB / DANES V GORICI Odšel je Vincenzo Fedele branilec pravic bolnikov Na glavnem pokopališču bo danes ob 11. uri pogreb Vincenza Fede-leja, ki ga je bolezen strla v starosti 66 let. Fedele je bil zadnja leta znan kot gonilna sila razsodišča za pravice bolnikov: opozarjal je na napake in krivice v delovanju zdravstvenih služb, pomagal je bolnikom v odnosih z zdravniškimi in birokratskimi strukturami KZE. V življenju pa je doživel še marsikaj: bil je partizan, nato interniran v taborišču v Nemčiji. Kot pomorščak je po vojni preživel kar 25 let na morju. a PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi jutri ob 20.30 v dom na Bukovju na večer o domačih velikonočnih navadah. Spored: tekmovanje v barvanju pirhov, nastopi otroškega zbora O. Zupančič iz Standre-ža, gojencev dijaškega doma S. Gregorčič, skupine Oder mladih Briški grič, razstava domačih velikonočnih sladic. F!1 OBVESTILA PATRONAT INČA-CGIL sporoča, da je začasno prekinil patronatno službo v Sovodnjah ob torkih na županstvu v Sovodnjah. Obnovili jo bodo junija za nudenje pomoči pri prošnjah za oprostitev ticketov. KINO GORICA VITTORIA 8. Film video monitor: 15.00 in 17.30 izbor oddaj TV Slovenija; 20.30 Zrakoplov, J. Pervanje, 22.00 Kronika tekočih dogodkov, P. Handke. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Eroe per caso». VERDI 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. TRŽIČ EXCELSIOR Ni predstave. J; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 ■OCale-ila Ul. sv. Frančiška 20 Mentorju telesne kulture vitezu prof. Bojanu Pavletiču Vas vabi v čertrtek, 8. t.m., ob 17.30 na otvoritev razstave ki v Širokem pogledu GIAMMARCO ROCCAGU je zaslužen za dvig celotnega zamejskega Športa, Se posebno za SZ Bor, iskreno Cesti- olja Za ciklus »Literarno okno« bo nastopil pesnik tajo bivši predsedniki ROBERTO DEDENARO Dušan Košuta, Emil Gombač, Mitja Race in ob izidu nove pesniške zbirke. Milan Babic. rano dnevno sobo: miza s štirimi stolicami, omaro z vitrino, z naslanjačem, dve mizici. Tel. št. 767724 ali 390558. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. 040/43176. NUDIM lekcije iz matematike in slovenskega jezika za nižje srednje šole in bienij. Tel. 312935. PROFESORICA daje inš-trukcije iz latinščine, kličite ob uri kosila na št. 040/948080. NUDIM lekcije iz slovenščine, italijanščine, prava in matematike za nižje stopnje. Tel. št. 213837 ali 371019. VČERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 5. aprila. 1993 VINCENC Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.38 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 5.27. Jutri, TOREK, 6. aprila 1993 IRENEJ C'j LEKARNE Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. aprila 1993 Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35 (tel. 727089). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sommersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Cere. EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato» r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Ri-chardson. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 19.30, 22.00 »Časa Howard», r. James Ivory, i. Emma Thompson, Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. NAZIONALE 1-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spie-tati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo del sogni«, i. Kirn Ba-singer. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, r. Daniele Luchetti, i. Diego Abatantuono, Marghe-rita Buy, Silvio Orlando, Angela Finocchiaro. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per caso«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La notte e la citta», i. Robert De Niro in Jessica Lange.. EDEN - 15.30, 22.10 »Analmente tua, Jacqueline», Tracy Lords, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Guardia del corpo», Kevin Kostner in Whitney Houston. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande coco-mero», r. Francesca Archibu- gi- ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. RADIO - 15.30, 21.30 »Frenetico rodeo del sesso», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. \M PRIREDITVE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu - Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3 - bo danes, 5. t.m., ob 20.30 Ivan Florjane odgovarjal na TRI VPRAŠANJA ZA VELIKI TEDEN. SLOVENSKI KLUB vabi na srečanje na temo SLOVENSKA MANJŠINA: DA ALI NE? jutri, 6.4. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O volilnem referendumu bodo razpravljali Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Rudi Pavšič (PSI) in Stojan Spetič (SKP). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst prireja predvajanje filmov Aljoše Žerjala v sredo, 7. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Predvajani bodo filmi: Štiri zlata dekleta s Krasa, Tibet in tibetanske steze ter Avignone - evropski teater. V SREDO, 7. APRILA, bo ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah predavanje z naslovom MLADI, DRUŽINA IN SMISEL ŽIVLJENJA - problemi in perspektive. Predaval bo priznani evropski strokovnjak za logoterapijo prof. dr. Eugenio Fizzotti. Poskrbljeno bo za prevod v slovenščino. Vabljeni! SKD TABOR -Opčine -Prosvetni dom - Ob 25 - letnici društva razstavlja MARIO SOSIČ- kipar. Odprtje razstave v sredo, 7. t. m., ob 20.30. Predstavitev Damiana Ota. Na večeru sodelujejo MePZ Primorsko-Mackolje, MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni! SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji. Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. št. 215086 za SZSO in 632663 zaRMV). □ OBVESTILA SK BRDINA sporoča, da bo nagrajevanje društvene tekme in zaključek sezone v četrtek, 8. aprila, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141). ZADRUGA »NAS KRAS« vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila 1993 v Kraški hiši z začetkom ob 20. uri. Dnevni red obsega poročili upravnega in nadzornega odbora ter odobritev bilance. M IZLETI SKD Cerovlje - Mavhinje priredi v nedeljo, 25. aprila pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. KRUT obvešCa, da je še nekaj mest na razpolago za 10- dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 2 do 12. 5.1993 in v zdravilišču Terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi izlet v Idrijo, Divje jezero, Klauže in Vojsko v sredo, 14. aprila. Vpisovanje bo v sredo, 7. aprila od 9. ure dalje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - občine Dolina organizira v soboto, 17. aprila izlet v Kobarid. Ogledali si bomo rojstno hišo S. Gregorčiča na Vršnem in obnovljeni muzej prve svetovne vojne v Kobaridu. Vpisovanje na tel. S. 228597, 228387 in 228909 POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni članski izlet v petek, 14.5.1993 na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI-CGIL, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. 200036 in Ida Bortoiotti, tel. 200007. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene profesorje višjih in nižjih srednjih šol, da 30. aprila zapade rok za vložitev prošenj (za vstop v pokrajinske lestvice, ki so izčrpane), za poučevanje v prihodnjem šolskem letu. Morebitna navodila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, v torek 11.30-13.00, sreda 17.00-18.30, četrtek 9.30-11.00 in petek 15.30-16.30. NA SEDEŽU ZAVODA J. STEFAN bo danes, 5. aprila roditeljski sestanek s sledečim umikom: ob 17. uri vsi 1. in 2. razredi ter ob 18.30 vsi 3., 4. in 5. razredi. RAVNATELJSTVO DTTZ "ŽIGA ZOIS” z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 5.4. na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16: ob 17. uri l.A, 2.B, 2.C, 3.geom., 4.geom., S.geom.; ob 18. uri 2. A in l.B; jutri, 6.4. na sedežu zavoda, Vrdelska cesta St. 13/2: ob 17. uri 3.A, 3.C, 4. B, 4.C in 5.B; ob 18.30 4.A, 5. A, 3.B in 5.C. H ČESTITKE Na Padričah praznuje 30. rojstni dan VVALTER KALC. Zdravja, sreče in uresničitev vsega, kar si sam želi, mu voščijo vsi, ki ga imajo radi. MALI OGLASI OSMICO je odprl Maks v Samatorci. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. st. 25 odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini St. 147. LADA NIVA 4x4, bele barve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. St. (040)228932. PRODAM alfa Giulietta 1.6 I.E. v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. St. 225742. Y10, rdeče barve, prevoženih 33.000 km v odličnem stanju, prodam. Tel. St. (040) 226180 od 13.30 do 15. ure ter od 19. do 20. ure. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v dobrem stanju, prevoženih 59.000 km. Tel. St. 226274. PRODAM lancia dedra T.I., januar ’92, z vsemi dodatki, možnost izdaje fakture. Izredna priložnost! Tel. ob večernih urah na St. (0481) 908920. PRODAM alfa 33, 1,3, letnik ’87, po ugodni ceni. Tel. St. 040/367273 ali v večernih urah na St. 225058. UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro vpeljano trgovino sadja in zelenjave na‘obrobju mesta. Tel. St. 828988. PRODAM 60 m pocinkane železne ograje. Tel. št. 226294 KOZLIČKE prodam. Franko Žerjal, Male loče 16 -Podgrad. NA FERNETICAH prodam hiSo z vrtom. Tel. St. 826084. ZARADI preselitve prodam moderno Cmobelo laki- ISCEM zaposlitev v gostinstvu, trgovini ali gospodinjstvu. Tel. zveCer na St. (0481) 82165. PRISPEVKI V hvaležen spomin Borisa Zobca darujejo dijaki srednje Sole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu 357.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. Ob 48. obletnici muCeniške smrti v Rižarni (5. aprila) Danila Petarosa se ga z žalostjo spominja brat Mario z družino in daruje 20.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Za-brežec, 20.000 lir za TFS Stu ledi in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Bruna Križ-mančica, ob 10. obletnici smrti darujeta mama in oCe 50.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebe in 50.000 lir za SD Primorec. V spomin na Borisa Zobca darujeta Ludvik Maver 10.000 lir in Zdravko Pavlic 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB BorSt-Za-brežec. Podjetje Impexport Dušana in Božene Košuta daruje v spomin in namesto cvetja na grob Barbare Kralj Gregorič 50.000 lir za TPK Sirena, Ivanke Stoka 25.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu, Kristine Buonafede por. Švab 50.000 lir za SZ Mladina, Vide Pahor vd. Werk 25.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja, Neve Briscek Saražin 25.000 lir za Dom-spomenik NOB v BriSCikih, Mire Stoka roj. Lavrenčič 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, Genie Zidarič 25.000 lir za Vaško skupnost Praprot, Nade Gruden Pertot 25.000 lir za SD Sokol, inž. Velimira Stuguja 25.000 lir za Dijaško matico, Rudija Blažiča 50.000 za TPK Sirena, Marije Cesar vd. PišCanc 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, Fulvia Batista 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu, Pina Deponteja 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič, Danice Kante vd. Martinuzzi 25.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku, Marije Valencie 50.000 lir za SZ Bor, Ivanke Bukavec vd. Luksa 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek, Jelke Vidmar por. Sa-vrin 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, Pierine Fonda vd. Žagar 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice in Katy Kavčič vd. Regent 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Alojza Milica daruje Olga Versa 30.000 lir za KD Prosek. V spomin na drago Nado Gruden por. Pertot darujejo mož Herman ter sinova Vojko in Ivan z družinama 100.000 luža Godbeno društvo Nabrežina in 100.000 lir za SKD Igo Gru-den-SD Sokol. V spomin na Anico Trobec darujejo prijatelji hčerke Marine: Miranda in Renato, Adriana in Marino, Nadia in Bruno, Ljuba in Gianni 150.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Anice Trobec daruje Nada Kemperle 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Anico Trobec darujejo Danevovi 50.000 lir za SD Kontovel. V isti namen darujeta Milena in Mirko 20.000 lir za SD Kontovel. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina ža Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG SLOVENIJA Ponedeljek, 5. aprila 1993 UPOKOJENCI / BO GLAS DOSPEL V DEVETO VAS? Volitve so mimo, obljube so ostale na papirju, zato se bodo tudi upokojenci sindikalno organizirali Upokojenci so bili doslej organizirani v dveh političnih strankah - Ponovitev marčnega mirnega pohoda se lahko zgodi 3. junija, ko bodo imeli upokojenci iz vse Slovenije tradicionalno srečanje LJUBLJANA - Nihče ne oporeka temu, da želimo cimprej v korak z Evropo, žal pa se ji pospešeno približujemo (tudi) z ne ravno laskavim dejstvom - da se kot narod sorazmerno hitro staramo. Celo veC; sprejem zakona z novimi pogoji upokojevanja in možnimi dokupi pokojninske dobe demografska gibanja ter zaostrene gospodarske razmere so povzročile, da se je število starostnih in predčasnih upokojencev zadnja leta celo nadpovprečno povečalo. Se pred desetimi leti smo imeli nekaj manj kot 280 tisoC upokojencev, zdaj pa jih je Ze 443 tisoC. Rekorden porast je bil leta 1991, ko se je Število starostnih upokojencev povečalo kar za debelih 15 odstotkov, lani pa za skoraj 10 odstotkov. Poleg tega (zlasti) ne gre pozabiti, da se zadnja Štiri leta stalno zmanjšuje Število zavarovancev, ki plačujejo prispevke, tako da pride zdaj en upokojenec »na pleča« malo več kot poldrugega zaposlenega, pred desetletjem pa so to »breme« nosili krepki trije zavarovanci. Ta dejstva so sla (ali gredo) kar nekako tiho mimo nas, beležila jih je edino statistika. Zato je bil glasni protest upokojencev ob zamrznitvi pokojnin in nadomestil za Cas brezposelnosti toliko z neposredno politično akcijo zavarovati vse že pridobljene pravice te populacije je bil tudi temeljni program Demokratične stranke upokojencev. »Zelo je pomembno, da imamo znotraj drugih strank Se nekaj upokojencev, ki jim je problematika blizu in se z njimi uspešno dogovarjamo,« pravi podpredsednik te stranke, ki šteje približno 30 tisoč elanov, in poslanec v državnem zboru, Ivan Sisinger iz Maribora. Znotraj političnega sistema nameravajo biti polno politično angažirani tudi ob napovedanih spremembah sistemskega pokojninskega zakona. Znotraj Združene liste pa najbrž ne bodo ostali, saj se preostali trije partnerji (-SDP, SDU in Delavska stranka) intenzivno pripravljajo na združitev v novo stranko. Dokončna odločitev Se ni padla, čeprav se »vleCe« že od predvolilnega Časa sem, a Mariborčani od vsega začetka vztrajajo na »svoji samostojnosti«, kar pa ne izključuje morebitnega sodelovanja. Kot torej poudarjajo, gre vsem za upokojence kot konkretne ljudi. Zato najbrž ne bi nikomur koristilo, Ce bi na primer razmišljanje o tem, ali bo ustanovitev sindikata oslabila »moč« upokojenskih društev, pripeljal0 do spetirja. Mija Gačnik, Ivanka Mihelčič, Katarina Novak nje v družbi nasploh takemu »predmetnemu« odnosu odklenkalo. »V Času predvolilnega boja so stranke na veliko obljubljale, da se bodo zavzemale za socialna vprašanja,« pravi predsednik Zveze društev upokojencev Stanko Hvale. »Zgodilo pa se je to, da je na primer Združena lista najprej soglašala z zamrznitvijo pokojnin, potem pa svoja stališča spremenila in se moCno zavzela za spremembe zakona, ki jih je prva predlagala Demokratska stranka.« Do nedavnega je deloval tako imenovani koordinacijski odbor upokojenskih strank in organizacij, v katerem so se dogovarjali, usklajevali delo in sprejemali stališča preko strokovnih komisij. Po volitvah so se stranke bolj ali manj politično usmerile, a so vendar dale pobudo, da bi se še dogovarjali in celo predlagale, da bi koordinacijo razširili z vsemi seniorskimi klubi, ki se oblikujejo v strankarskem sistemu. »Menimo,« ocenjuje Hvale, »da taka koordinacija ne bi bila uspešna, ker bi se najbrž samo prepirali.« Oprijemljive pametne rešitve torej v Zvezi (kot nestrankarski samostojni stanovsko-humanitarni organizaciji z 250 tisoC elani) ne vidijo, saj sklepajo, da bodo, »sodeč po disciplini«, stranke zagovarjale vsaka svoje. Zato so se dogovorili, da se bodo sicer še vedno sestajali, toda na podlagi interesov, to je s predstavniki dveh prav tako množičnih organizacij - invalidov, ki jih je 120 tisoC, in borcev, ki jih je 80 tisoC. Opredelili se bodo glede določene problematike in se lotili organiziranih akcij - tudi protestov, ce bo potrebno. Ponovitev marčevskega mirnega pohoda se lahko zgodi 3.junija, ko bodo imeli upokojenci iz vse Slovenije v Ljubljani tradicionalno srečanje. Ob tem Stanko Hvale ne more pozabiti, koliko nevšečnosti so imeli z birokracijo pri prijavi protesta. »Bolje bi bilo, če bi se zbrali kar spontano, ne da bi koga obvestili,« se grenko posmeji. »Mislite, da bi nas zaprli?« Kljub temu, da so upokojenci organizirani v dveh strankah - Demokratski, ki deluje znotraj krat le v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Iniciativni odbor za ustanovitev, ki mu predseduje Ivan Kramar iz Celja, predvideva ustanovitev sindikata kot interesne oblike organiziranja pri ZSSS, z individualnim včlanjevanjem na območni ravni v maju. Članarina naj bi znašala 0, 5 odstotka pokojnine. Ker v ustavi upokojenci niso določeni kot posebna interesna skupina s svojim predstavnikom v državnem svetu, bi preko SCine Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Člani bi imeli pravico do brezplačne pravne pomoči na področju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter stanovanjskih razmerij (tudi zastopanja na sodišču). Med ugodnostmi navajajo še nudenje gmotne pomoči v primeru socialne ogroženosti ali nesreče, najemanje posojil pod ugodnimi pogoji v delavski hranilnici in podobno, seveda pa bo delovanje sindikata predv- Kot narod se sorazmerno hitro staramo, toda.. (Foto: Srdan Zivulovič /TRIO) Združene liste, in Sivih panterjih, povezanih v LDS, je brez dvoma novost zamisel o njihovi sindikalni organiziranosti, ki se je porodila zaen- predstavnikov ZSSS v svetu lahko dajali predloge in zahteve s svojega področja. Tako bi lahko vplivali tudi na delo skupščine ZPIZ ter skup- sem usmerjeno na zahteve po spodobni ravni pokojnin in njihovem rednem in pravočasnem usklajevanju. Vstopiti v parlament in večje presenečenje. Vladi, parlamentu in javnosti so javno in glasno povedali, da niso »eden od glavnih udeležencev javne porabe, krivcev za katastrofalno stanje gospodarstva in za to, da ne more zlesti na zeleno vejo«, zahtevali ke, Ce bi bile posledice interventnega zakona prehude. Rigelnika, ki jih še ni sprejel, pa so ta teden ponovno pisno zaprosili za pogovor, tudi zato, ker razen pristojnega parlamentarnega odbora odziva pri tistih, ki jim Ko je potrpljenja konec... (Foto: Srdan Zivulovič / TRIO) so razveljavitev zakona in enakopravno udeležbo pri oblikovanju socialnega pakta. Prepričani so (-kar so pisno sporočili predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku, premieru Janezu Drnovšku pa tudi osebno), da zakon ogroža eksistenčne možnosti večine upokojencev. Ministrski predsednik jim je obljubil, da bo sam sprožil pobudo za ustrezne poprav- je bil protest namenjen, ni bilo. Skratka - upokojenci želijo biti aktiven in enakopraven subjekt, kot poudarjajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, saj »oblast, sindikati in gospodarska zbornica pri reševanju vprašanj družbenega in osebnega standarda in socialne varnosti pozabljajo na njih.« Kaže, da je z aktivnejšim vključevanjem v politično dogajanje in dogaja- __________POLOŽAJ GLUHIH IN NAGLUŠNIH_________ Tisti, ki slišimo, pogosto ne razumemo težav gluhih Okoli stopetdeset otrok in mladostnikov je vključenih v redne šole in izobraževalne programe - Nov učbenik z 2500znaki LJUBLJANA - V treh slovenskih zavodih za izobraževanje in usposabljanje gluhih in naglušnih otrok je okoli 350 varovancev. Gre za otroke, ki ne zaznavajo šumov, šibkejših od 80 decibelov, tako da se z njimi na običajen način ni mogoče sporazumevati. Okoli 150 otrok in mladostnikov pa obravnavajo »v integraciji«, kot strokovnjaki imenujejo izobraževanje v rednih šolah in programih. Gre za sodobno obliko izobraževanja invalidov, ki pa terja od njih samih in od pedagogov izjemo vztrajnost in požrtvovalnost. Večina med nami, ki slišimo, si težave, s katerimi se soočajo gluhi ljudje, težko predstavlja. Zatakne se že pri sami terminologiji. Kdo ve kateri predsodek je nekoč in nekje nekomu prišepnil, da so gluhi ljudje prizadeti ljudje? Izraz »prizadetost« namreč pogosto vsebuje tisto vrednostno konotacijo, ki je za mnoge gluhe povsem nepotrebna. Sele v zadnjem Času sta se v vsakdanjo in strokovno rabo vrnila pojma gluhost in naglušnost. Cisto pred kratkim se je tudi zveza spet preimenovala nazaj v Zvezo gluhih in naglušnih. Vanjo je včlanjenih okoli 8500 elanov. Gre povedni za ljudi, ki sami ne zmorejo rešiti vsakdanjih zapletov in težav. Po mnenju gospoda Karla Destovnika, direktorja podjetja Dan, ki gluhe in naglušne tudi zaposluje, sicer pa strokovnjaka, ki z njimi dela že dolga le- ta, živi med nami vsaj še enkrat toliko gluhih oziroma skoraj povsem gluhih ljudi, ki so sluh izgubili kasneje in tako seveda ohranili sposobnost govora, ki gluhim ni dana že od rojstva. Med gluhimi in seveda tudi v stroki se vedno bolj uveljavlja načelo totalne komunikacije, pri kateri gluhi ljudje hkrati uporabljajo preostale sposobnosti govora, branje z ustnic ter jezik znakov in kretenj. Prav slednji predstavlja materni jezik gluhih ljudi, pravi Karel Destovnik. Razvijanje jezika kretenj pa ni enostavno. Predvsem je treba povedati, da ima vsak jezik svoje kretnje. Celo besede, ki se razlikujejo po posameznih slovenskih narečjih, imajo različne znake. To hitro postane jasno tudi nepoznavalcu, ko lista po zadnjem - šele drugem po vrsti - priročniku za pouk kretalnega jezika. Predstavili so ga pred dnevi v Portorožu na konferenci z naslovom Položaj Gluhih in naglu- šnih v Republiki Sloveniji. V primerjavi s prvim učbenikom iz leta 1984, ki je vseboval vsega 666 znakov za 666 besed, drugi z 2500 znaki predstavlja že 1500 besed. Do razlike med še-vilom besed in znakov prihaja prav zaradi dialektov in različnih poi- menovanj istega pojma. Sicer pa so na dvodnevni konferenci v Portorožu gluhi in strokovnjaki, ki delajo na tem področju, posvetili svojo pozornost nekaterim perečim vprašanjem. Razumljivo je, da so zaradi vedno manjših možnosti, ki jih imajo, veliko Časa namenili svojim specifičnim pravicam. Ob tem je treba najprej omeniti več kot desetletno prizadevanje, da bi bila povsem gluhim ljudem priznana 100-od-stotna invalidnost. Sedaj jim priznavajo le 70-od-stotno. Ne gre za kaprico. Od priznane stopnje invalidnosti so seveda odvisne tudi vse materialne pravice, od invalidnine naprej. Nadalje gre za pravico do informiranja, ki jo v elektronskih medijih še vedno precej zanemarjajo. Tisti, ki slišimo, tudi redko pomislimo na to, da morajo imeti gluhi posebnega tolmača v javnih in zasebnih zadevah. Pomislite le na obisk pri zdravniku! Posebno skrb so namenili izobraževanju in zaposlovanju. Prav ob slednjem se budijo strahovi, da bodo skupaj z drugimi invalidi tudi gluhi in naglušni najprej izgubili delo. Vse to in še vec so v nekaj strnjenih točkah gluhi in strokovnjaki skupaj zapisali v nekakšno sporočilo javnosti, ki naj bi Se posebej opozorilo na njihove probleme. Teh pač ni malo in kar precej razumevanja bo potrebnega, da se jih v letih »suhih krav« za tiste, ki se sami le s težavo branijo, ne bo nabralo še vec. (M. J.) KMETIJSTVO Popusti privabili množice KRANJ - Mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju je prve tri dni obiskalo že vec kot 10.000 ljudi, kar je približno 50 odstotkov veC kot lani v tem obdobju. Sejemska ponudba je izjemno pestra in privlačna, razstavljale! pa nudijo številne popuste in druge ugodnosti pri nakupu. Lahko bi rekli, da je to sejem popustov. Številni obiskovalci se vračajo, kar je prav gotovo odraz kakovostne ponudbe: od blaga Široke potrošnje za kmečka in ostala gospodinjstva, do raznih semen, opreme za vrtičkarje, hobiprograma, fotomateriala, akustike in avtomobilov, predvsem pa strokovne kmetijske in gozdarske mehanizacije, pri Čemer moramo izpostaviti romunske, italijanske, nemške in avstrijske traktorje, izpustiti pa ne smemo niti mesarskopre-delovalne in pekarske opreme. Med mladimi je veliko zanimanja za informacije, ki jih nudijo v svojih paviljonih slovenske strokovne Sole s področja agro-živilstva, mlekarstva, lesarstva, gozdarstva in gospodinjstva, Se posebej pa Kmetijsko-gospodinjska šola iz St. Ruperta na Koroškem. Zanimiv je tudi razstavni prostor Kmetijskega zavoda Ljubljana -oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, kjer je možno dobiti številne informacije in nasvete za kmete in vrtičkarje. Med številnimi obiskovalci 32. mednarodnega kmetijskega sejma je bil včeraj tudi Ivan Bizjak, slovenski minister za notranje zadeve. (M.B.) Pravica do informiranja gluhih je zanemarjena (TRIO) ZGODILO SE BO TA TEDEN ■ i mmmmm Začenja se slovensko romanje v Evropo . G ; a . : ' * Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Velik teden je pred nami, simbolično in tudi v resnici, teden v pričakovanju velike noči, hkrati pa tudi kakšnih vsakdanjih, zemeljskih reci. Slednje, namreč ekonomsko »vstajenje«, še posebej zanima veC kot 120 tisoC brezposelnih in kandidate za čakanje v dolgih vrstah na uradih za (ne) zaposlovanje. Zanimivo, mnogim se zdi, da je Drnovškova vlada v sedlu že celo večnost, (vsekakor vec kot vljudnostnih 100 dni, ko podaniki mižimo na eno oko), vendar ni tako. Danes je 70. dan Drnovškove ekipe, ki ga bo predsednik delovno proslavil v Luksemburgu, kjer bo podpisal tri za Slovenijo zelo pomembne sporazume z Evropsko skupnostjo. Najpomembnejši je vsekakor sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju z najpomembnejšo evropsko ustanovo, na katero Slovenija stavi marsikateri up v zvezi z lepšo prihodnostjo. Slovenija bo tako lahko v države ES izvažala brez carin oziroma z različnimi olajšavami, kar pomeni višjo stopnjo sodelovanja z ES, kdaj bo Slovenija tudi polnopravna Članica, pa je v božjih rokah. Drnovšek in zunanji minister Peterle bosta v Luksemburgu podpisala še transportni sporazum, finančni protokol in politično deklaracijo. Za Slovenijo to po- meni 170 milijonov ekujev ugodnega kredita, predvsem za razvoj železniške in cestne infrastrukture, seveda, Ce bosta sporazume ratificirala oba parlamenta, slovenski in evropski, veljati pa naj bi zaceli sredi letošnjega poletja. Komisije in odbori državnega zbora ter državni svet se bodo ukvarjali predvsem s tehtanjem vladnega proračunskega predloga. Poznavalci pravijo, da utegnejo biti razprave sicer vroče, končni rezultat, torej »da«, pa ni vprašljiv in to kljub lobiranju, ki so ga različni »upniki« izvajali med poslanci. Koalicijska ljubezen je za zdaj paC še preveč trdna ... Za razplet spora v državnem vrhu glede pristojnosti na obrambnem področju bo zelo pomembna seja odbora državnega zbora za obrambo. Med drugim bodo obravnavali tudi razvpito resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, ki je eno od jabolk spora med predsedniško palačo in pentagonom. Ali bo ta točka obravnavana za zaprtimi vrati, bodo odločili elani odbora neposredno na jutrišnji seji, kjer se utegne zgoditi marsikaj zanimivega, saj obrambnemu odboru predseduje vedno nepredvidljivi prvak ene od slovenskih nacionalnih strank, Zmago Jelinčič. Slovenski sindikati, ti antagonisti »zgodbe o uspehu«, medtem nabirajo izkušnje in se pripravljajo na stavke, ki jih napovedujejo kot za stavo. V obravnavo prihaja še ena različica so- cialnega pakta, ki so jo pripravili v Semoličevih sindikatih; odločili so se namreč stopiti na rep Koržetovemu skladu in oceniti stanje v podjetjih, ki so v lasti sklada za razvoj. V stilu »Bodimo realni - zahtevajmo nemogoče!« bodo zahtevali dejansko izvajanje sanacije za zaščito slovenske indu- strije in ohranjanje delovnih mest. V surovih časih, ki jih živimo, na zdravje redkokdaj pomislimo. V sredo pa bo drugače. 7. april je namreč svetovni dan zdravja, ki gu bomo tokrat tudi pri nas proslavili bolj bučno kot običajno. Letošnje geslo je kar pravšnje: »Ravnaj pazljivo z življenjem - preprečuj nasilje in brezbrižnost.« Pa veliko pirhov, bi rekli otroci! VANCOUVER / ZUNANJI MINISTER O VRHUNSKEM SREČANJU »Če odide Jelcin, bo v Rusiji kaos« Kozirev: srbski »ne« mirovnemu načrtu je napaka Pusl ki spremlja predsedni-lelcina na vancouverskem sre- čanju z ameriškim predsednikom Clintonom, je v intervjuju za ameriško TV-družbo NBC izjavil, da želijo konservativni sovražniki ruskega voditelja obnoviti Sovjetsko zvezo in s tem svet spet pripeljati . v obdobje hladne vojne. »Ta poskus ne bo uspel, vendar pa bo drago stal tako Rusijo kot tujino. Najverjetnejša posledica kratkega obdobja diktature bi bil kaos in razpad države,« je rekel Kozirjev. Ruski zunanji minister, ki je zagovornik prozahodne politike, je poleg Jelcina glavna tarCa konservativnih ruskih poslancev, ki so prejšnji teden poskušali odstaviti predsednika države. Ameriški predsednik Clinton naj bi v nedeljo javnost seznanil z ameriškimi ukrepi, s katerimi naj bi pomagali Rusiji, kar naj bi bil tudi del skupne podpore zahodnih voditeljev Jelcinovemu programu reform. Minister Kozirjev pravi, da je težko napovedovati, ali bo Jelcin na referendumu 25. aprila dobil podporo državljanov ali ne. Poudaril pa je, da so predsedniku v mestu Magdan, v katerem se je ustavil na poti v Vancouver, ljudje pripravili prisrčen sprejem. Odločitev bosanskih Srbov, da zavrnejo Vanceov in Ownov mirovni načrt, je Kozirjev označil kot tragično napako. Sam ne pričakuje, da bi bili ostrejši ukrepi proti Srbom lahko uspešni, alarmantni položaj v Bosni naj bi zaceli reševati bolj pragmatično. Po njegovih besedah bo Rusija še naprej pritiskala na vse strani v spopadu, da bi sprejele Vanceov in Ovvnov mirovni naCrt. »Sam ne poznam skoraj nikogar v ZDA ali drugod po svetu, ki bi bil pripravljen poslati v Bosno najmanj 100.000 vojakov, kolikor bi jih potrebovali za izvedbo kopenskih operacij. Mislim, da takšna rešitev sploh ne pride v poštev,« je zaključil ruski zunanji minister. (Reuter) _ EVROPSKA SKUPNOST / MEJE MED ČLANICAMI Evropska komisija grozi članicam s sankcijami Tihotapci mamil, ki so verjeli, da meja ni več, so se ušteli LUKSEMBURG - Držaju an* Clanic Evropske skupnosti se ne morejo neomejeno gibati po ce-ohiena območju skupnosti, Čeprav uvedba eno-nega evropskega tržišča 0 predvideva. Policija v državah članicah namreč ,.e Vedno kontrolira letanj* in vlake, na primer P E (Trans Europ xspress), ki povezuje ^riz z evropsko prestolnico, Brusljem. Tp?,otniLL ki potujejo s E, se morajo temu po-stopku podvreči vsak an znova. Ce kateri od Potnikov, državljanov ene od članic ES, policistu noče pokazati doku-mentov, se ta lahko sklicuje na francosko-belgij-sko konvencijo iz leta ■L v kateri je zapisa-°’ da lahko policist, Ce se vlak na meji ne ustavi, »kontrolo dokumentov opravi med vožnjo, in sicer kjerkoli med Parizom in Brusljem.« V prvih dneh januarja so na teh vlakih zasegli velike količine mamil, saj so preprodajalci naivno mislili, da so meje odprte. Po členu 8a Ustanovne listine ES naj bi 1. januarja leta 1993 uvedli enotni notranji trg, ki naj bi bil »prostor brez notranjih meja, v katerem bo zagotovljeno prosto gibanje izdelkov, ljudi, uslug in kapitala.« Carinske kontrole na notranjih mejah ES res ni več, zato pa je še naprej policijska. Na letališčih morajo potniki še vedno pokazati svoje dokumente, vsaj dokler ne bodo postavili posebnih okenc samo za državljane Članic skupnosti. Evropska komisija je zdaj prvič opozorila na problem in zahtevala, da države Članice spoštujejo odlok o skupnem trgu, ki je začel veljati 1. januarja letos, v nasprotnem primeru, so zagrozili, jih bodo postavili pred Evropsko sodišCe. Ker komisija tega ni storila, so si države Članice oddahnile. Vendar je ton evropskega komisarja za notranji trg Raniera Vannija d’Archirafija zdaj še bolj oster. Zagrozil je, da bo sprožil postopek proti tistim Članicam, ki ne bodo uredile svojih meja na letališčih do konca maja, kopenskih meja pa do konca poletja. Konec poletja se tudi izteCe rok za uresni- čitev Schengenske konvencije iz leta 1985, ki predvideva postopno ukinitev mejnih kontrol na račun boljšega sodelovanja pravosodnih in policijskih organov. Schengensko konvencijo je podpisalo devet članic, na njej pa manjkajo podpisi Velike Britanije, Irske in Danske. Tudi te tri države Članice se bodo morale prilagoditi splošnemu sistemu »modrega vala« (potni listi Evropske skupnosti so namreč temno modre barve) in svoj sistem prikrojiti ostalim Članicam, podpisnicam Schengenske konvencije. Vendar si tudi podpisnice ukinitve mejnih kontrol niso zamislile na takšen način, kot na primer države Beneluksa. KAMBODŽA / NOVE ŽRTVE SKRAJNEŽEV______ Voditeljem Rdečih Kmerov, ki so zagrešili krvave zločine, bi morali soditi zaradi genocida PHNOM PENH - Tri bolgarske vojake, pripadnike mirovnih sil v Kam-80 hladnokrvno nrtiordi Rdeti Kmeri, je Povedal predstavnik ZN v 1 državi. Premier Hun z! !? V Phnom Penhu na ^sedanju Vrhovnega nacionalnega sveta (SNG), Cp®sa’ v katerega so vklju- iTrTčT sPrte strani v Kambodži, predlagal, da rovV°dlteliu Rdečih Kme-zJau)U SamPanu sodili u genocida. Hun Sen, t ga podPira režim v Vie- mis!ilU’ ’6 naiverietneje vi ’ na nedavne pokole stvanvamsk.?ga Prebival-’ ki so jih na severovz- David Brunstrom / Reuter hodu države izvedli pripadniki tega gibanja. Poveljnik mirovne operacije v Kambodži (UNTAC), Japonec Jasuši Akaši, je na zasedanju Vrhovnega nacionalnega sveta v Phnom Penhu, udeležil se ga je tudi Kju Sampan, povedal, da je bilo samo v minulem mesecu vec kot 100 primerov političnega in rasističnega nasilja. Trije Bolgari so bili ubiti v pokrajini Kompong Speu, na jugu države. Kot je povedal Akaši, so jih Rdeči Kmeri najprej pova- bili na veCerjo, nato pa hladnokrvno umorili. »Trije bolgarski vojaki so izgubili življenje, medtem ko so skušali vzpostaviti dialog s temi ljudmi, ti pa so jih potem na tako zahrbten način umorili,« je povedal Akaši in dejanje najostreje obsodil. Sobotni napad na pripadnike modrih Čelad, teh je v Kambodži okoli 22 tisoC, je obsodil tudi predsednik Vrhovnega nacionalnega sveta princ Norodom Si-hanuk in vse strani pozval, naj spoštujejo člove- kove pravice. Po mnenju poveljnika mirovne operacije Akašija je zdaj v Kambodži skoraj toliko nasilja, kot ga je bilo v najbolj krvavih časih. V sedemdesetih letih so namreč RdeCi Kmeri pobili skoraj milijon ljudi. Vlada v Phnom Penhu, ki jo je vietnamski režim postavil leta 1978, že dlje Časa vztraja, da se voditeljem Rdečih Kmerov sodi zaradi genocida, vendar so zahtevo opustili, da bi tako olajšali podpis mirovnega sporazuma, ki so ga sprte strani podpisale leta 1991 v Parizu in tako končale 13-letno državljansko vojno. BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA Mubarak se želi sestali z Rabinom V Tunisu se je sešlo vodstvo PLO - Izraelci so izvedli obsežno racijo v Gazi NOVICE Armenska ofenziva JERUZALEM, TUNIS, GAZA - Enote izraelske armade so na področju Gaze izvedle tudi obsežno preiskovalno akcijo. Izraelski vojaki so preiskali večino begunskih taborišč, kjer je nameščenih približno 15.000 Palestincev, v upanju, da bodo našli palestinske gverilce in orožje, vendar pri tem očitno niso imeli uspeha. Aretirali so sicer veC sto Palestincev, ki pa so jih kmalu izpustili, ker jim niso mogli dokazati vpletenosti v teroristične napade. Izraelski premier Rabin je izjavil, da so Izraelci želeli odkriti morilce trinajstih izraelskih vojakov, ki so bili prejšnji mesec ubiti na področju zasedene Gaze. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki je na obisku v ZDA, je izjavil, da se želi potem, ko se bo vrnil iz ZDA, sestati z izraelskim premierjem Rabinom, da bi se dogovorila o nadaljevanju mirovnih pogajanj o Bližnjem vzhodu, ki so zastala zaradi izraelskega izgona 415 Palestincev decembra lani. Neki visoki uradnik Arabske lige je za Reuter izjavil, da se bodo zunanji ministri držav lige sestali ta teden v Kairu, da bi se dogovorili, o skupnem arabskem stališču glede nadaljevanja mirovnih pogajanj v VVashingtonu. Iz istega vira se je tudi izvedelo, da je več Članic menilo, da bi bilo varnejše, Ce bi mesto sestanka prestavili v kakšno drugo arabsko državo, saj naj bi bil Egipt zaradi okrepljene dejavnosti islamskih skrajnežev neprimeren za sestanek. Maroko naj bi menda predlagal za mesto sestanka Rabat, vendar pa se je generalni sekretariat Arabske lige ria koncu le odločil za Kairo. Medtem pa se je v Tunisu zaCel sestanek palestinskega vodstva v širši sestavi, na katerem sodeluje tudi vodja palestinske delegacije na pogajanjih v VVashingtonu Abdel-Safi, pričakujejo pa tudi Ašravijevo in voditelja političnega oddelka pri PLO, Kadumija. Na sestanku naj bi izoblikovali palestinsko stališče o nadaljevanju pogajanj v VVashingtonu. (Reuter, STA) Egiptovski predsednik Hosni Mubarak na obisku v ZDA (Foto: AP) BAKU - Armenske sile so v zadnji ofenzivi, po podatkih azerbaj džanskega obrambnega ministrstva zasedli že veC kot deset odstotkov azerbaj džanskega ozemlja, večinoma v bližini spornega Gorskega Karabaha. Azerbajdžanski predsednik Abulfaz Je-čirbej je razglasil v državi izredno stanje in pozval ruskega predsednika Jelcina ter ameriškega predsednika Clintona naj preprečita nadaljne napade armenskih sil. Turški premier Demirel pa je izjavil, da Turčija izgublja potrpljenje, in da bo v primeru nadaljne armenske agresije na Azerbajdžan ustrezno ukrepala. (Reuter) Ozal na turneji po Srednji Aziji ANKARA - Turški predsednik Turgut Ozal je začel enajstdnevno turnejo po tursko govorečih državah v Srednji Aziji. Obiskal bo Uzbekistan, Turkmenistan, Kazahstan, Kirgistan in Azerbajdžan. Na turneji ga bo spremljal tudi zunanji minister Hikmet Cetin. Pred odhodom je turški predsednik izjavil, da bo ta turneja še okrepila politično in gospodarsko sodelovanje med Turčijo in novonastalimi državami na področju nekdanje Sovjetske zveze. Ozal je tudi poudaril, da Turčija ne bo dovolila prehoda preko svojega ozemlja konvojem s človekoljubno pomočjo za Armenijo, ker Erevan izvaja oboroženo agresijo na azerbajdžansko ozemlje. (Reuter) Neonacisti spet napadajo SCHVVERIN - Skupina mladih neonacistov v mestu Grimmen na severovzhodu Nemčije je v noči iz sobote na nedeljo vrgla steklenico z bencinom na teraso hotela, kjer prebivajo prosilci za azil, je sporočilo tiskovno predstavništvo nemškega notranjega ministrstva. V tem napadu ni bil nihče ranjen. Po podatkih notranjega ministrstva je bilo v lanskoletnem navalu desničarskega nasilja proti tujcem ubitih 17 in ranjenih 2.200 ljudi. (Reuter) Nesreča na Kitajskem PEKING - Eksplozija v rudniku premoga Linsheng v Senjangu na severovzhodu Kitajske je zahtevala 22 človeških življenj. Kot je sporočila kitajska policija, vzrok nesreče Se ni znan. Samo leta 1991 je v kitajskih rudnikih zaradi slabe rudniške opreme v nesrečah umrlo okoli 10.000 kitajskih rudarjev. (Reuter) ZAGREB / VLADA PREDSTAVILA PROGRAM Novi hrvaški premier Valentič je zagovornik trdega kapitalizma Napovedal je ostro finančno disciplino - Hrvaški notranji dolg je že presegel enoletni nacionalni dohodek - Brez sprememb v politiki do Slovenije in BiH ZAGREB - Nova hrvaška vlada, ki jo vodi premier Nikica Valentič, je napovedala, da bo hrvaška zunanja politika predvsem do Slovenije ter Bosne in Hercegovine ostala nespremenjena.Valentič je ob predstavitvi vladnega programa javnosti dejal, da želi nadaljevati dobre prijateljske odnose s Slovenijo. S tem je imel v mislih rešitev »nekaterih nerešenih vprašanj«, ki »pa so ob vzpostavljanju dveh novih držav normalna«. Prednostna naloga hrvaške zunanje politike bo reševanje nesporazumov, še posebej razmejitve na Trdinovem vrhu in dolgov Ljubljanske banke. Ljubljanski banki je Zagreb postavil ultimat, da do konca aprila hrvaškim varčevalcem in državi poravna obveznosti v višini 536 milijonov dolarjev, Goran Moravcek / Zagreb poudarjanje tega dolga pa je v zvezi z Valentičevim namenom, da bi z agresivno gospodarsko politiko stabiliziral razmere v državi. Valentič je zagovornik trdega kapitalizma. Napovedal je ostro finančno disciplino - zaščito upnikov in preganjanje dolžnikov. Hrvaški notranji dolg je po nekaterih podatkih že presegel enoletni nacionalni dohodek. Novi premier je izjavil, da je brez svežega denarja Hrvaška prisiljena na težko delo. Glavna naloga nove vlade bo zmanjševanje inflacije, katere mesečna stopnja je bila v marcu 40-odstotna. Za zmanjšanje brezposelnosti, ki je februarja dosegla Številko 260.000, je Valentič napovedal začetek javnih del in znižanje davkov. Sprostitev davčnega primeža je edini pogoj za pospešitev proizvodnje in zaposlovanja, kakšen učinek bo imela ta napoved za slovenske lastnike počitniških hišic, pa se bo kmalu videlo. Kot strateškim delom gospodarstva naj bi se več pozornosti posvetilo kmetijstvu in turizmu. V vladi so se med drugim zamenjali prav ministri za industrijo, kmetijstvo in turizem, hrvaški gospodarski strategi pa pričakujejo, da bo že v tej sezoni turizem prinesel milijardo dolarjev dobička. Ambiciozni načrti so povezani s prizadevanji, da bi Hrvaška že do konca leta dobila konvertibilno »k(r) uno«, za katero naj bi bile osnova devizne rezerve v višini 830 milijonov dola- rjev, tem naj bi se pridružila se milijarda iz turizma in pol milijarde iz dolga Ljubljanske banke. V Zagrebu predvidevajo, da bi lahko s temi sredstvi Hrvaška stabilizirala tako nacionalno valuto kakor tudi svoje gospodarstvo. Premier Valentič je izjavil, da se bo preobrazba iz socialističnega gospodarstva v »trdi« kapitalizem nadaljevala, čeprav je prav ona sprožila resne politične pretrese v državnem vrhu in vrhu vladajoče HDZ. Menda je prejšnja Sariničeva vlada padla prav zaradi malverzacij, ki jih ni uspela preprečiti. Nikica Valentič je napovedal boj proti kriminalu in malverzacijam, vendar ga ni označil kot kampanjo, ampak kot sistemski niz ukrepov. In- špektorji so se že poglobili v dokumentacijo bank in podjetij, da bi se, po premierjevih besedah, cimprej vzpostavila pravna država. Ali to pomeni, da bodo pritiski na Valentiča večji kot na Sa-riniča, ki mu ni uspelo držati vseh političnih niti v svojih rokah, ker ni imel podpore nekaterih veljakov HDZ? Odgovor bodo kmalu dali mediji, saj jim je novi premier obljubil popolno svobodo in privatizacijo. V oblastnih vrhovih pa se že oglašajo »prvoborci«, ki menijo, da popolna pravna država ni mogoča zaradi zaščite nacionalnih interesov, saj bi se v vojnih razmerah laliko spodkopali državni temelji. Valentičevo mnenje je drugačno, zato lahko pričakujemo, da se bo razkol v državni upravi in v HDZ nadaljeval. Predsednik Tudjman s člani nove hrvaške vlade ELEKTRONSKI MEDIJI DOMA IN V SVETU Ponedeljek, 5. aprila 1993 z T FINALE EUROSONGA ’93 / VZOREC ZA POT VZHODA NA ZAHOD RADIO SLOVENIJA / RADIJSKE IGRE __ Ko gre sreča tja v... Videli smo veliko in nič, videli smo zmago in poraz, videli smo blišč glasbe in bedo televizije, videli smo tv-prenos, o nismo doživeli evrovizijskega dogodka! Nataša Nardin in Aljoša Bukovskv Odločeno je. Slovenija bo prvič sodelovala na festivalu za popevko Evrovizije. Med prvo trojico sta se uvrstila Se predstavnik Bosne in Hercegovine Muhamed FazlagiC in skupina Put, ki je zastopala sosednjo Hrvaško. Bilo je predvsem pestro in po prireditvi, ko je treba uspeh proslaviti, verjetno tudi veselo. Ko so se že vsi tekmovalci in gostje uspeh pre-sehti iz studia v višje nadstropje, kjer se je dogajalo tisto »potem«, je po hodniku iz studia med zadnjimi pritekel Se Cole. »Cole!« »Živijo, ves, nimam Časa. A hočeš avtogram?« Obljubila sem mu, da ga ne bom nadlegovala s taksnimi »malenkostmi«, in ga poprosila za Cisto kratek pogovor. Cole Moretti je kitarist in vodja skupine IX Band, ki si je v soboto priborila največ točk strokovne žirije na pre-dizboru za popevko Evrovizi-je. »Cole! Je to pravo ime?« »Že od malega me kličejo tako.« »Si avtor zmagovite pesmi. Kako nastanejo zmagovalke?« »Glasbo te pesmi sem sanjal neke noči, zatem sem se zbudil in jo hitro posnel na vvalkman. Kasneje sem napisal harmonsko podlago, Tomaž Kosec je napisal besedilo ... Ko sem izvedel, da smo se na natečaju uvrstili v prvi izbor, pa sem za pomoč pri orkestralnem aranžmaju poprosil Jožeta Privškd, ki je naredil, kot se temu reCe, »great job«.« »To je bil tudi prvi festivalski nastop IX Banda. Ste poskrbeli za profesionalnost na odru s kostumografi in koreografi?« »Kostume za sobotni nastop si je zamislil Leo Kulaš, sešili pa so jih v butiku VIP. Za odrski nastop pa so se po- sebej pripravljala samo dekleta.« »Prav v soboto pa je izšla tudi prva kaseta skupine. Je v tako kratkem Času mogoče pripraviti material za taksen projekt?« »Prav zaradi nastopa na Eurosongu '93 smo izdajo kasete pospešili. Na njej je Sest Starejših in štiri popolnoma nove skladbe. Zal pa na njej ni zmagovalke.« »Cole, si pričakoval zmago?« »Pričakoval sem uvrstitev med tri najboljše. Zdaj pričakujem zmago v Millstreetu.« Preden je odbrzel na druge intervjuje, je Cole povedal, da med glasbeniki ni vojne, da v glasbi ni pohtike in da je glasba nad vsem, kar povzroča zlo. Lepa misel in popotnica za boj za novo zmago. Res se mu je že mudilo. In spomnila sem se, kaj moram reči: »Cole, srečno!« And I really me-an it! Ob zmagi! (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Lahko bi rekli: »Polfinale Eurosonga 93 je za nami. Zmagali smo.« Ampak samo s pesmijo, vse ostalo se je odvijalo v labirintih TV Slovenija. Pričakovali bi, da bo tak dogodek, kot je bila sobotna prireditev slovenske televizije Eurosong 93, praznično prevzel vse mesto. Nenazadnje so ob tej priložnosti v našo prestolnico prišli predstavniki šestih evropskih držav, novinarji in tuje televizijske ekipe, ki so že s svojo udeležbo dokazali, da pričakujejo dogodek. Tega pa Zal ni bilo. Vsa pomembnost, slovesnost in Čarobnost tovrstne mednarodne prireditve se je izgubila v majhnosti slovenske televizije in se manjšem televizijskem studiu. En dokaz veC, da naša pot ne vodi v Evropo. Kot Cankarjeva gospa Zaplotnica ostajamo namreč zaplankani na poti, ki sicer vodi Krpanovo kobilo po rdeči preprogi, vendar samo od Tromostovja do Cankarjevega doma. Pot v Evropo pa je medtem se vedno zabrisana v megli, skrita v slovenskem sa-movscecnem vasizmu in zapečatena v televizijski zmoti, da je edino njihova zabava zveličavna. Tako smo vsi potencialni gledalci, ki bi z navdušenjem napolnili dvorano Cankarjevega doma in z množičnim obiskom počastili nastopajoče iz evropskih držav, spremljali prireditev doma v copatah, brez večerne toalete in dodatnih stroškov. Z očarljivo modro toaleto na modrikasti sceni z modrim nasmeškom nas je pozdravila Tajda Lekše. Kljub Šarmantnemu videzu so ji besede težko padale druga na drugo, misel ji je bila tuja, nasmeh prisiljen, sproščenost in prisrčnost pa nedosegljivi. Morda bi ji lahko bil v oporo in pomoč moški sovoditelj (recimo gospod Philip Burt, voditelj oddaje Slovenski magazin), ki bi s svojo prisotnostjo utelesil njeno ženskost, z znanjem pa reSil angleški jezik slovenske intonacije. Po zaslugi režiserja ali pa domiselnosti scenografa je bila odrinjena na stranski oder in njen nastop je bil kot slika iz drugega studia, kot posnetek od včeraj - posiljen nasmeh, vržen prek studia na drugi oder, kjer so se poklonih zmagovalci, Tajda pa jim zaradi svoje odrinjenosti ni mogla niti Čestitati. Sicer je to prijetno dolžnost namesto nje malo okorno, a z očitnim zadovoljstvom opravil gospod Trefalt Pri tem pozornemu gledalcu ni ušlo, da je gospod predsednik žirije kar dvakrat pokazal jezik. Bogve, zakaj je to storil in kaj si je pri tem mislil, ne vemo pa niti, kaj je rekel, saj mu niso privoščili mikrofona. V mjuziklu Nikolaja Pirnata Stoji, stoji Ljubljan’ca je gospod Rockefeller zapustil nase mesto z besedami: »Za ta narod ni rešitve.« _________________________GORICA / FESTIVAL_______________________ 8. Film video monitor ■ pregled slovenske filmske, televizijske in video produkcije Festivalki seznanja italijansko javnost s slovensko ustvarjalnostjo in kulturo Simon Popek V italijanski Gorici se te dni (od 1. do 5. aprila) odvija osmi Film video monitor. Sama prireditev je pravzaprav podaljšek Retrospektive slovenskega filma, ki je leta 1981 utrla smernice predstavitvi slovenskega filma v takrat novoodprtem gori-škem Kulturnem domu. Leta 1986 se je porodila zamisel, da bi v Gorici organizirali pregled celoletne filmske, televizijske in videoprodukcije, ki naj bi italijansko javnost seznanjala s filmom, slovensko kulturo in stvarnostjo. Na dosedanjih sedmih prireditvah so organizatorji (predsednik Darko Bratina, Aleš Doktoric in Igor Prinčič) posvečali pozornost ne le filmskim, temveč (od leta 1989) tudi nefilmskim temtim - okrogla miza je bila takrat posvečena novonastalim političnim strankam, vedno pa se je našel prostor tudi za pred- stavitev slovenske kulturne alternative: Skuca, Neue Slovvenische Kunsta, Televizije ATV ipd. In kaj nam ponuja letošnji, osmi Monitor? Politično dogajanje v republikah nekdanje Jugoslavije je nedvomno botrovalo temu, da je program »Krizna območja bivše Jugoslavije« ponudil pregled nekaterih dokumentarcev o tem. Ta tema se nadaljuje v sklopu oddaj »Ljudje ob meji«, kjer različni avtorji televizijskih obravnavajo vprašanja o manjšinah, ta so posebej pereča na tleh nekdanje Jugoslavije. Veliki večini dokumentarcev navkljub pa je osrednja osebnost letošnjega Monitorja avstrijski pisec in režiser slovenskega (po materi) rodu Peter Handke. Večina ljudi ga pozna kot scenarista štirih filmov Wima VVendersa, sam pa se je kot režiser (od leta 1971) podpisal pod štiri filme, ki so bili vsi prikazani na Monitorju - Kronika tekočih dogodkov (1971), Levicnica (1977), Bolezen smrt (1985) in najnovejši Odsotnost, s katerim je lani sodeloval na beneškem festivalu. V skladu s smerjo, ki jo je zasledoval v literaturi (zanimanje za problematiko jezi- Peter Handke, njegovi ustvarjalnosti so posvetili večji del festivala ka), se je Handke zavzemal za eksperimentalni film, ki naj bi se osvobodil odvisnosti od literature in dramaturgije in raziskoval specifične možnosti filmske govorice. Kot filmski gledalec je razpet med ljubeznijo do Johna Forda in občudovanjem Godarda. Sam pravi: »Zanimajo me tisti filmi, ki dogodke in Čustva predstavljajo pazljivo, brez naglice, ne da bi težili k nekemu učinku. Ne maram akcijskih filmov, nervirajo me.« Na Slovenskem je film potreboval kar nekaj Časa, da si je pridobil domovinsko pravico. V tem pogledu je prav eksperi-_ mentalni (lahko tudi avantgardni ali alter-) film doletela najtežja usoda. Vendar je vj zadnjih dvajsetih letih filmska redakcija Skuca praviloma in skoraj kontinuirano pokrivala, stimulirala in aktivirala tiste oblike ustvarjalnosti, ki jih je zbirokratizi-l rana in nepopustljiva uradna kultura potiskala na rob. Njihovemu dolgoletnemu delu je posvečen pro-i gram »20 let Skuca« z glavnim filmom Bravo (Lai-bach). Festival se bo končal v ponedeljek s predpremiero novega slovenskega filma Zrakoplov režiserja .Jureta Pervanje. TELEVIZIJA / KAKO JE DRUGJE? V vrtincu svetovnih medijskih dogodkov EVROPA v zrvo Prvič v zgodovini Evropske skupnosti je bil neposredni prenos razprave Ministrskega sveta ES. Štiri televizijske mreže Euronevvs, DR (Danska), ARD (Nemčija) in CNN (ZDA) so vključile kamere in svojim gledalcem posredovale sejo, ki je potekala za zaprtimi vrati. 250 MILIJONOV DOLARJEV ZA PRENOS OLIMPIJSKIH IGER V Atlanti (ZDA) bodo leta 1996 prihodnje olimpijske igre. European Broad-cast Union (EBU) bo za pravice prenosa odštela 250 milijonov dolarjev. Prenos olimpijskih iger lani iz Barcelone pa je EBU stal 160 milijonov dolarjev. (Kolikšen bo delež TVS, ki je lani postala Članica EBU?) MTV TUDI V JUŽNI AMERIKI Glasbeni kanal MTV s svojimi oddajami pokriva ZDA, Evropo, Japonsko in Brazilijo, kar hkrati pomeni 213 milijonov naročnikov po vsem svetu. MTV pa načrtuje, da bo oktobra letos posredovala svoje oddaje tudi špansko govorečim gledalcem v Južni Ameriki in si tako pridobila še okoli 40 milijonov novih gledalcev. Radijski program v prihodnjem tednu V sporedu Radia Slovenija se vsak teden zvrsti veliko zanimivih oddaj. Odločili smo se, da vam bomo vsak teden pripravili izbor najzanimivejših radijskih dogodkov. V tednu od 5. do 11. aprila na radijskih valovih Radia Slovenija prisluhnite naslednjim oddajam: - V torek, 6. aprila, bo na 1. programu ob 21.05 premiera radijske igre Suzanne Glimmerveen Antigva ne obstaja. Igro je režirala Elza Rituper, ki z dobro radiofonsko obdelavo teksta pred nas postavlja vprašanje o sanjah, ki niso veC sanje, ko se utelesijo. Tekst je bil predsta- vljen v radijski delavnici Prix Futura Berlin 91. - Iz radioteke bo v sredo na sporedu prva repriza monumentalnega radijskega dela Škofjeloški pasijon. Delo je napisal oce Romuald, za radio pa ga je avtorsko priredil in režiral Aleš Jan. Škofjeloški pasijon je eno izmed temeljnih del slovenske literature in kulturne zgodovine. Zato se je uredništvo igranega programa RS odločilo, da ga uprizori v integralni verziji. Kdor bo zamudil oddajo na radiu, lahko posluša pasijon na kasetah, ki jih je izdala založba kaset in plošč RTV Slovenija. - V petek prisluhnite Dustyjini zgodbi. Tekst za to radijsko igro je napisala mlada pisateljica Hattie Naylor. Njeno delo so pohvalili na prejšnjem festivalu Prix Futura v Berlinu. -V soboto, 10. aprila, bo premierno uprizorjena tudi slovenska kratka radijska igra. Avtor Primož Vresnik je napisal precej zapleteno besedilo, ki ga je v slušno razumljivo obliko poskušal prevesti režiser Aleš Jan. Delo je značilen primer literarne radijske igre. -Otroci naj ne pozabijo na nedeljsko otroško radijsko igro. V. Juvan, N. GabrijeL cic in M. Slavec so tri dame, tri igralke, ki so napisale in nekoC tudi v živo interpretirale Mi' kceve dogodivščine. V nedeljo bo Mikca bolel zob. (M. J.) SPRAŠUJEMO ... Saj res - mar bomo ves cas brez zabave? (Ljubezni trud zaman, 1,1-VVilliam Shakespeare) Ustvarjalce razvedrilnega programa Televizije Slovenija smo povprašali kaj menijo o njegovi kakovosti? Spraševala je Mojca Medvešek. Jože Kranjc, redaktor Nedeljskih 60: »Na to vprašanje lahko odgovorim z dveh vidikov, eno je tehnična izvedba oddaje, torej, ali je oddaja s profesionalnega, obrtniškega vidika dobro narejena, drugo pa je seveda njena vsebina. Mislim, da se je razvedrilni program v zadnjem Času zelo žanrsko razširil. Z raznovrstnimi oddajami poskušamo zadovoljiti posamezne ciljne skupine in ustreči različnim okusom. Glede kakovosti vsebine oddaj pa nenehno iščemo odgovor pri gledalcih, ki nam povedo, kaj je gledljivo in kaj ni. Vsak teden med izvajamo ankete, v katerih lahko gledalci z ocenami od 1 do 5 ocenijo vsebino, voditelje in rubrike oddaj. Rezultati anket nam povedo, ali smo na pravi poti ali ne. Seveda kot redaktor oddaje Nedeljskih 60 lahko govorim predvsem za to oddajo. Gledanost in ocena oddaje v nedeljo zvečer je zelo visoka, torej smo ustregli širšemu krogu gledalcev, kar pa ne pomeni, da se ne zavedamo določenih pomanjkljivosti.« Miša Molk, redaktorica in voditeljica oddaje Križ Kraž: »Prav je, da je šel razvedrilni program v ekspanzijo, saj mora televizija poleg informacij ljudem omogočati tudi sprostitev, zabavo in aktivno sodelovanje. Kakovost pa je pri tem vprašljiva reC. Človek lahko, ko želi ugoditi okusu gledalcev, hitro pozabi na svoja osebna merila. Tista oddaja, ki jo ljudje najraje gledajo, ni vedno tudi kakovostna. Zal je tako, da imajo ljudje radi preproste stvari in Ce bi bila urednica, bi se verjetno morala prilagajati okusu gledalcev. Ker pa sem ustvarjalka le ene izmed oddaj razvedrilnega programa, jo lahko oblikujem po svojem okusu in sem tako zadovoljna z ravnjo oddaje, Čeprav imam zaradi tega morda nekaj manj gledalcev. Posebej pa bi omenila oddajo Gore in ljudje, ki obravnava zabavo posebne vrste. Ta oddaja pomeni izjemno bogastvo tistim, ki imajo radi gore in kar klice po povezavi človeka z naravo.« Jože Kloboves, režiser: »Tako kot povsod po svetu je tudi v slovenskem razvedrilnem programu nekaj dobrih in nekaj slabih oddaj, s to razliko, da tu delamo v veliko slabših pogojih kot v drugih velikih televizijskih hišah. Glede na to, koliko finančnih sredstev imamo, bi rekel, da še kar »vozimo«. Imamo tudi izredno majhno zaledje izvajalcev in piscev, delati pa moramo, kot se reCe: za šolo, dom, župnišče in salon. Prepričan sem, da ni znanje ljudi nic slabše kot kjerkoli drugje, glede improviziranja pa si upam trditi da smo »profesorji«. Vendar majhno zaledje ne omogoča visoke kakovosti. Čeprav bi za kakovost programa rekel, da ni nekih absolutnih kriterijev, moram reci, da razen marginalnih zapisov do sedaj nisem zasledil strokovne televizijske kritike, še posebej kar zadeva razvedrilni program. Res pa je včasih veljalo, da so tisti programi, ki so slabše vrednoteni, lahko tudi malo slabše narejeni. Ti Časi so, na srečo, minili.« Saša Gerdej, voditeljica razvedrilnih oddaj: »Ne vem, Ce sem pristojna za ocenjevanje kakovosti razvedrilnega programa televizije Slovenija-Po mojem mnenju je absolutno najboljša oddaja Bo-bencek. To seveda ne pravim samo zato, ker J° ustvarjam jaz, temveč zato, ker je odziv gledalcev in Časopisov izredno pozitiven. Podobne odzive imajo samo že utečene oddaje, ki jih imajo ljudje radi in o katerih posebej ne razpravljajo. Za svoje razvedrilo občasno gledam oddajo Ona + On, ki je včasih zabavna, vsaj zame, drugič pa spet ne. Drugih oddaj ne spremljam redno, zato o njih ne morem govoriti. Oddaja desetletja pa je bila vsekakor Komu gori med nogami, ki je bila na sporedu 26.12., ko je gostila štiriintrideset znanih Slovencev.« Toliko in tako o razvedrilnem programu na televiziji razmišljajo ustvarjalci. Kaj pa o teh oddajah mislite vi, spoštovani bralci, nam sporočite na naš naslov s pripisorr »Sprašujemo o RTV« Vaše pohvale in pripombe bomo radi prebrali in objavili. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 11/12 del ameriške nanizanke Forum TV mernik Nedeljskih 60 Domači ansambli: Štirje kovači Poročila Blaznost, ponov. 2/5 dela angl. dok. serije, VPS 1305 Filmsko popoldne Hal Roach predstavlja: Mornarji, pazite se!, ponovitev 4/29 dela ameriške burleske (CB), VPS 1420 Rose zmaguje, ponovitev 4., zadnjega dela avstralske nadaljevanke, VPS 1440 Veliki Flamarion, ameriški fillm (CB), VPS 1530 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni Taček: Par Pet prijateljev, 8/13 del angleške nanizanka Regionalni studio Maribor 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Magija + moda, VPS 2030 Dosje TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Brane Rončel izza odra (do 00.15) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Znanje za znanje, učite se z nami Mednarodni mladinski pevski festival Celje ’92 Športni pregled Poročila Večerni gost: Vida Žabot, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Obzorja duha, ponovitev Alter Univerzitetni razgledi TV dnevnik 2, vreme, šport Prebujanje planeta: Evolucija zavesti, znanstvena odd. Znanost, 14. del Ana Sapkalinska: Herakleja vdrugo, drama makedonske tv Sova Najstrašnejši umor, 5/6 del angleške nanizanke Hollywood se jih spominja, 13/24 del ameriške dokumentarne serije Video strani KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 60. del Bosch Rally, ponovitev reportaže Helena, ponovitev 9. oddaje Drugačen svet, ponovitev 130. dela Poslovni dosje, ponovitev 26. dela Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 131. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Poslovni dosje, 27. del dokumentarne serije Smrtonosi trikotnik, ameriški film Jazzbina, 9. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved Video strani H KOPER Studio 2 šport rai i Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Brigadoon (glas., ZDA ’54),vmes vesti Variete: Buona fortuna Vesti, nato nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Kulturne aktualnosti Dok.: 11 far da se 7 dni v Parlamentu Otroški variete Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo 11 vento del Concilio Vreme,dnevnik,šport Film: Goonies (pust., ZDA ’85) Dnevnik in Emporion Aktualno: A carte sco-perte, vmes dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu RETE 4 B Koper Hrvaška 1 i 1 RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Zidovska kultura Film: E’ piu facile che un cammello (fant.) Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in Tribuna za referendum, Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran Pogum življenja, šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Der-rick, 21.40 Tibbs Tribuna za referendum, 23.25 Pegaz Nočni dnevnik RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia in dok. Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby TG 3 - On the Road Pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti in šport 4tIiM Blob in Una Cartolina Ponedeljkov proces ŠE Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, Diritto di replica Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.30 Pustolovščine umetnikov Ameriška melodrama Veliki Flamarion prikazuje nevarne intrige med vaudevillskimi igralci V; Veliki Flamarion je ta-' lontiran igralec vaude-villa in je z vsem sr-predan tej umetnosti. Živi za teater, v katerem ®e uresničuje kot osebnost ru le-ta mu pomeni vse, dokler ga ne omreži pri- to vlacna soigralka, v katero ®e strastno zaljubi. Vendar pa, ljubimca ne moreta uresničiti obojestranske naklonjenosti, saj v njuni skupni gledališki predstavi nastopa tudi njen mož, 1 Postane obema trn v Peti in se ga hočeta znebi-n Zato skujeta kruto in-ri§°: Flamarion naj bi jned predstavo »po nesre-Cl« ubil nadležnega so-Pr°ga. Drama se začne z L8.0 silovitostjo in razbur-Uvostjo, ki je nihče ne °re več zaustaviti ... Tako kot se za pustolovski film spodobi, je maščevanje kru-Zenska mu pobegne z drugim, kar je imela že od samega začetka v načrtu. Naslovnega junaka igra slavni Erich von Strohe-im, ki je v ta, sicer komercialni film, vnesel vse svoje igralske veščine. Kot tragičen junak je v filmu prav tako odličen artist, kot je v zasebnem življenju nenavaden in nevaren mož. Nan.: Družina Ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, Marilena, Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Celeste, (9.30) vesti Kviz: 11 pranzo e servi- to, (13.30) TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei Pal-tro, nato vesti, 17.45C’ eravamo tanto amati Kviz: 11 nuovo gioco |!$y delle coppie, vesti Im Nad.: La signora in rosa, 20.30 Micaela K Film: La dolce vita (kom., It. ’60), vmes (23.30) vesti 1 1] CANALE5 Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti, nato Maurizio Costanzo Show Variete: ore 12 B Dnevnik TG 5 H Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Stasera a časa di Aliče (kom., It. ’90) Variete: Maurizio Costanzo Shovv ITAUA 1 Pregled tiska in nan. Odprti studio Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Bounty Tracker -Poliziotto a Los Angeles (krim., ZDA ’92) Šport: Mai dire gol in Anteprima Coppa Campioni A tutto volume Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Mannix, ameriška tv nanizanka Harry in VValter gresta v New York, ponovitev filma Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Heidi, av./nemška nadaljevanka Pustite jih živeti, dokumentarna serija Vohuna, ameriška tv nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Accordi, 1. oddaja Skrivnost vile Drake, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 1 1 SP Avstrija 1 1 Cas v sliki Hooperman, ponov. VVinetou in Old Shat-terhand v Dolini smrti, nemški film Živalski raji: Kralj živali Frač ji dol: Delo in igra Samozavesten otrok: Sanjska služba The Real Ghostbusters Prijatelji: Nevarno jadranje Znanost Športna arena Kitajska Četrt, ameriška kriminalka (Jack Nicholson, Faye Du-naway in drugi) Polno srce in prazni žepi, nemsko/itali-janska komedija (Sen-ta Berger, Linda Christian in drugi) Poročila Tisoč mojstrovin Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi UIl j Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 98. del Poročila TV sola Ali ste vedeli?: Ekologija, 8. del Mala kinoteka: Deček in žoga; Kokoška gre v trgovino Poročila Svet se vrti naprej, 98. del Monofon Poročila Ko se snideva spet, pon. 9/13 dela nad. Poročila Učimo o Hrvaški Mini človečki, 1/12 del kanadske otroške serije Hrvaška država in ljudje Poročila Rožnata območja montrealskega nadškofa, dokumentarna oddaja Santa Barbara, 369.del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Ljubimkanje, avstrijsko/francoski film Dnevnik 2 Poročila iflJMP Avstrija 2 TisoC mojstrovin Nibelunški prstan: Valkira, 3. del opere R. VVagnerja Mama Lucija, 1/2 del ameriške mini serije s Sophio Loren Zakladnica Avstrija Lipova ulica: Aprilske šale Hooperman: Priložnostni nakup Srček, vodi Rudi Car-rell Cas v sliki Kultura Vaški zdravnik Novo v kinu Sarajevo - leto pozneje Monty Python's Flying Circus, hum. serija IM ] Hrvaška 2 Adamsovi, 2/16 del am. humor, nanizanke Ali ste vedeli?: Ekologija, ponovitev Risanka Dnevnik 1 Korak za korakom, 10/13 del hum. naniz. Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Kennedyjevi iz Massachusettsa, 1/6 del nadaljevanke Preživeti v divjini, 6/8 del dokumentarne serije Fluid rock cafe Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Poslovne novice Čez dan, inf. program Disneyeve risanke Igra Poročila Popoldanski saldo Zakaj, magazin Northvvood, kanadska serija Makovi cvetovi Svet denarja Večerna pravljica Ambasadorkin mož, francoska nadaljevanka Maršal, tv priredba Osvajalci in izgubljeni sinovi Na Nizozemskem, gostovanje komornega gledališča Dnevnik ■ ■ ■ I TV SLOVENIJA 2 20.40 ZNANOST: Fizika in fiziologija športa Ko se ukvarjamo s športom, si navadno ne predstavljamo, kako močan vpliv ima delovanje fizikalnih zakonov na uspešnost naših naporov. V oddaji boste spoznali tri principe, ki prevladujejo pri potapljanju, letenju in jadranju ter v gimnastiki. Prvi prispevek pripoveduje o fiziki in fiziologiji prostega potapljanja, torej o tem, kako potapljanje zahteva poznavanje fizioloških reakcij v globokih vodah. Drugi prispevek razlaga delovanje fizike pri jadranju in jadralnem letenju ter analizira t. i. Bernullijev princip. Na koncu pa še o gimnastiki, za katero je potrebna precejšnja mera »samočutenja«. RETE 4 LA DOLCE VITA, italijanski film 22.30 Marcello je novinar, ki se iz podeželja preseli v Rim, kjer ga moti zlasti mestni vrvež in potrošniška mentaliteta ljudi. Sčasoma se mu zastudi tudi njegovo pisanje kronike za neko revijo, zato sklene postati reklamni posrednik raznih igralcev. Njegovo zasebno življenje zaznamujeta dve ženski: Emma in plemkinja Maddale-na. Celovečerec kritično prikazuje moralno revščino visokega sloja in vulgarnost sredstev javnega obveščanja. V glavnih vlogah nastopajo: Marcello Mastroianni, Anita Ekberg, Yvonne Forneaux.Film je režiser Federico Fellini posnel leta 1959. Neustavljivo privlačno soigralko je odigrala Mary Beth Hughes (na sliki). V ostalih vlogah: Dan Duryea, Stephen Barclay in Lesten Allen. Režiser filma je Anthony Mann, posneli pa so ga leta 1945 v črno-beli tehniki. RA SLOVENIJA 3 EBU KONCERT, prenos iz Zagreba 20.30 PREMIERE MADAME BOVARV, francoski film 20.15 Prenos koncerta Evropske zveze radijskih postaj bo tokrat potekal iz dvorane Vatrosiav Lisinski iz Zagreba. Slavnostni koncert hrvaških simfonikov spada v okvir mednarodne prireditve prikaza novega zvoka, znanega pod imenom Zagrebški bienale nove glasbe. Vabimo vas k poslušanju dveh praizvedb hrvaških skladateljev Stanka Fiorvata in Dubravka Detonija, ki opominja na grozote vojne v nekdanji Jugoslaviji. Z violinskim koncertom iz leta 1987 pa se bo predstavil uveljavljeni ameriški skladatelj Philip Glass. Nastopili bodo trije solisti: mezzosopranistka Dunja Vejzovič, pianist Csabo Kiraly in violinist Adam Kornyszevski. Gospa Bovary je čedna ženska, ki se poroči s podeželskim oficirjem, s katerim pa žal ni srečna. Pod vtisom romantičnih knjig, ki jih vneto prebira, si želi razburljivejšega življenja in išče ljubezni drugod. Svoje sanje začne uresničevati po načelu, da se skušnjavi najlažje upreš tako, da se ji vdaš, kar jo pripelje do tragičnega konca... Režiser Claude Chabrol je film posnel leta 1991 po istoimenskem romanu Gustava Fiauberja. Draž filma je tudi izredno bogata scenografija, ki natančno izrazi atmosfero, v kateri je živela francoska buržoazija. Vlogo gospe Bovary je odlično odigrala Isabelle Huppert. RADIO .TA Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče ta najde; 22.30 Slov.. pevci šansonov; 23,05 Literarni nokturno Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Glasbeni opus Stanka Premrla; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncertna sezona Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio: 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mla- \dosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8,00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Jugoslavija po letu 1945; 9.00 10 minut z...; 9.10 Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 9.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič, pripoveduje Livij Valenčič); 11.45 New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Učiteljski PZ Emil Adamič ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 16,45 Postni govori; 17.00 Kronika; 17.10 Mi in glasba; Simfonični orkester RTV Slovenija; 18.00 Alpe-Jadran; 18,30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Potrebuje Globasnica krajevni razvojni načrt?. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Kristiane Backer: 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King, 17.00 Cola Cola Report; 20.00 Gary Moore & Friends: Ozzy Osbourne; 0.00 Rock Block Special, vodi Pip Dann; 2.00 Video, vodi K. Backer; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 10.10 Risanke pred šolo; 12.00 Drzni in lepi; 13.00 Sokolov greben; 21.00 Pursuit, 2., zadnji del ameriške mini nadaljevanke MOVIE CHANNEL 11.00 Mr. Destiny; 15.00 The Lincoln Conspiracy; 16.45 On a Clear Day You Can See Fore-ver; 23,00 Scanners II. The New Order; 5.30 Alligator II: The Mu-tation PR0 7 5.10 Serije: Pogrešani med tujimi svetovi; 6.24 Risanke; 9.35 Kačje gnezdo in nihalo, pon. nemškega filma; 13.55 Normani, pon. italijanskega filma; 20.15 Z železnimi pestmi, ameriški vestern; 22.20 Marsejska pogodba, angleška kriminalka; 1.05 Sedmo znamenje, pon. ameriškega filma PREMIERE 7.00 Risanke; 8.00 Kabinet groze, am. risanka; 9.35 Lovci na morske pse, dokumentarec; 14.15 Veliki zastoj, nemška komedija; 15.45 Poljub pred smrtjo, ameriška psihološka kriminalka; 17.20 Vrnitev v plavo laguno, ameriški film; 20.15 Madame Bovary, francoski film; 22.55 Trije moški in gospodična, ameriška komedija; 0.15 Medved, francoski film; 3.40 Roxy, ameriški erotični film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Evropski pokal v skokih v vodo, pon.; 10.00 Tenis: finale ATP turnirja; 19.30 Športne novice; 20.00 Tenis: polfinale ATP turnirja, M; 1.00 Športne novice 3SAT 17.35 Ulrich in Ulrike: Mrzel prigrizek, 1. del serije SAT 1 9.00 Serije in nagradne igre; 12.30 Springfieldova zgodba; 13,20 Kalifornijski klan, 1003. del; 20.15 Columbo: Smrt na plaži, ameriška tv kriminalka SKY MOVIES 7.00 Saboteur; 9,00 Return to Treasure Island; 11.00 September 30th; 13.00 Istambul; 19.00 Dance Academy; 3.20 Somebody Has to Shoot the Picture RTL 10.00 Pustolovec z Rio Verda, pon. filma; 13,40 Sence strasti, 64. del; 14.55 Pod kalifornijskim soncem, 43. del; 20.15 Na ostrini noža, 1/6 del italijanske serije; 23.00 Psi vojne -dokumentarni film_________y NOVICE MOTOCIKLIZEM / NA DRUGI DIRKI SEZONE NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Italijanska nogometna A liga IZIDI 26. KOLA: Brescia - Ancona 1:1; Foggia - Ata-lanta 1:0; Roma - Fiorentina 1:1; Cagliari - Genoa 3:0; Sampdoria - Inter 1:3; Udinese - Juventus 0:0; Torino - Lazio 1:1; Milan - Napoli 2:2; Pescara -Parma 0:2. VRSTNI RED: Milan 42, Inter 35, Lazio in Parma 30, Torino 29, Juventus, Sampdoria in Cagliari 28, Roma in Atalanta 27, Napoli 25, Foggia 24, Fiorentina in Udinese 23, Genoa 21, Brescia 20, Ancona 16, Pescara 12. Italijanska nogometna B liga IZIDI 28. KOLA: Verona - Cesena 1:1; Monza - Co-senza 2:0; Ascoli - Cremonese 3:0; Padova - Andria 1:0; Modena - Lecce 1:1; Bologna - Piša 1:1; Luc-chese - Reggiana 2:1; Piacenza - Spal 1:0; Taranto -Temana 1:1; Bari - Venezia 0:0. VRSTNI RED: Reggiana 41, Lecce 36, Ascoli in Cremonese 35, Piacenza, Cosenza in Padova 33, Venezia in Verona 31, Bari 29, Piša 28, Cesena 26, Modena 25, Monza 24, Lucchese, Spal in Bologna 23, Andria 22, Taranto 16, Temana 13. Italijanska košarkarska Al liga 1. KOLO PLAV OUT: Zelena skupina: Virtus R. - Mangiaebevi 95:89; Au-riga - Burghi 98:92; Ticino - Marr 77:91. Rumena skupina: Telemarket - Scaini 73:78; Cagi-va - Hyundai 92:84; Phonola - Femet Branca 96:90. Italijanska odbojkarska Al liga ČETRTFINALE PLAV OFF: Messaggero - Gabecca 3:0 (15:9,15:12,15:11); Sisley - Alpitour 2:3 (15:13, 15:5, 12:15, 12:15, 12:15); Misura - Charro 3:1 (15:12, 12:15, 15:10, 15:5); Maxicono - Sidis 3:0 (15:9,15:4,17:16). Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: Xll X2X 1X11X1X. KVOTE: 13 (120 dobitnikov) 114.960.000 lir; 12 (2.811 dobitnikov) 4.907.000 lir. TOTIP ZMAGOVITI STOLPEC: X2 IX 22 2X IX 2X. Avstrija: že 16. zmaga SAK CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so tudi v 19. kolu koroškega nogometnega prvenstva nadaljevali serijo zmag. V Velikovcu so v gosteh slavili 16. zmago v 19. tekmi. Tamkajšnjo ekipo so premagali s 3:0 (1:0) in ohranili vodstvo z 12 točkami prednosti! SAK je v nogometnem prvenstvu 1992/93 v najvišji koroški ligi Se vedno neporažen. Gole za slovenski klub so dali Hober (25. minuta), Blajs (60.) in Lippusch (75.), zaradi hudega prekrška pa je bil izključen napadalec Hansi Gross. (I.L.) Austria Salzburg veča vodstvo DUNAJ - V 1. avstrijski zvezni ligi je ekipa trenerja Ota Bariča, Austria Salzburg, za dve točki povečala vodstvo na lestvici. SalzburZani so pred 11 tisoč gledalci na Tivoliju v Innsbrucku prepričljivo premagali VVacker Innsbruck z 2:0 (0:0), najhujši zasledovalec Austria Dunaj pa je v St. Poltenu igral samo neodločeno 0:0. (I.L.) Lestvica po 26. kolu: 1. Austria Salzburg 22, 2. Austria Dunaj 20, 3. VVacker Innsbruck 18, 4. Rapid Dunaj 18, 5. Admira-VVacker 17, 6. Dunajski Sport-club 16, 7. St. Polten 15, 8. Vorvvarst Steyr 11. Šah: SŠZ Celovec remizirala CELOVEC - Prva Šahovska ekipa Slovenske Športne zveze/Carimpex je v 10. kolu koroškega prvenstva v spodnji ligi zahod remizirala z NuBdorf-De-bant (4:4) in ima samo Se majhne možnosti za uvrstitev med prvih pet ekip, kar bi ji omogočilo vstop v reformirano novo spodnjo ligo. Za SSZ so zmagali »legionar« Silvij Kovač, Arnold Hattenbeiger in mladinska igralka Dunja Lukan, remizirala pa sta Gorazd ZivkoviC in Rupert Reichmann. Na lestvici vodi pred zadnjim kr lom (24. aprila) Beljak s 58,5 točke pred Šmohorjem (55,5), Spittalom (50), Bad Bleibergom (47), NuBdorf-Debantom (45) Kotscha-ch-Mauthenom (44) in SSZ Celovec (42,5). (I.L) Michael Chang slavil v Osaki OSAKA - V finalu teniškega turnirja v Osaki z nagradnim skladom 500.000 dolarjev je American Michael Chang premagal Izraelca Amosa Mansdor-fa s 6:4 in 6:4. V finalu Grafova in Sanchezova HILTON HEAD - V polfinalu teniškega turnirja v Južni Carolini z nagradnim skladom 750.000 dolarjev je Steffi Graf (Nem) premagala Argentinko Gabrielo Sabatini s 6:0 in 7:6 (7:3), Arantxa San-chez Vicario (Spa) pa Američanko Jennifer Capriati z 2:6, 7:5 in 6:0. Boks v Parizu PARIZ, SOISSONS - V poltezki kategoriji je Virgil Hill (ZDA) obranil naslov svetovnega prvaka, potem ko je v 12 rundah premagal francoskega izzivalca Fabrica Tiozzoja. V supervelterski kategoriji za naslov evropskega prvaka pa je Laurent Boudua-ni (Fra) v deveti rundi premagal izzivalca Romolo Casamonico iz Italije. Plavanje v ZDA NASHVILLE - Na odprtem prvenstvu ZDA v plavanju so bili doseženi naslednji rezultati: moSki - 100 m hrbtno: 1. Rouse 54.87, 2. Harris 57.02, 3. Ford 57.10 (vsi ZDA); 400 m kravl: 1. Sakovich (ZDA) 3:56.31, 2. Wouda (Niz) 3:56.35, 3. Carvin (ZDA) 3:56.37; 100 m prsno: 1. Van Neer-den 1:02.46, 2. VVunderlich 1:02.88, 3. Commings (vsi ZDA) 1:02.94; 100 m delfin: 1. Alderman 54.11, 2. Morales 54.51, 3. Seth Pepper (vsi ZDA) 55.00; ženske - 100 m hrbtno: 1. Thompson 1:03.24, 2. 0‘Hanlon 1:03.25, 3. Bedford 1:03.48; 400 m kravl: 1. Evans 4:11.01, 2. Anderson 4:16.46, 3. Teuscher (vse ZDA) 4:16.74; 100 m prsno: 1. Kleine 1:10.18, 2. Nall 1:10.58, 3. Quance (vse ZDA) 1:11.97; 100 m delfin: 1. Sanders 59.83, 2. Thompson 1:00.72, 3. Wester-Krieg (vse ZDA) 1:01.71. Zmešnjava in improvizacija na Veliki nagradi Malezije Rdeči in zeleni semafor istočasno, povozili Codoloro in mehaniko... Inter lovi sosede V soboto po bo derbi Američan Waine Rainey je z yamaho zmagal v razredu 500 ccm (Arhivski posnetek) SHAH ALAM (Malezija) - Bernie Ecclestone, predsednik konstruktorjev v formuli ena, bi bil moral s svojo TWP (Two wheel promotions) zagotoviti red in profesionalnost tudi v svetu motociklizma. A že druga dirka za svetovno prvenstvo, veljavna za Veliko nagrado Malezije, se je končala s kaosom, improvizacijo in sumničenji. Težave so se zaCele Ze pri prvi preizkušnji, v razredu do 250 ccm: semafor je kazal hkrati rdečo in zeleno luc. Nekateri piloti so se pognali po progi, vendar so dirko takoj ustavili. Pri drugem startu marsikdo ni Čakal na zeleno luc, vendar komisarji niso posegli. Zmagal je Japonec Aoki pred rojakom Hara-do in Italijanom Capiros-sijem, Četrti je bil Okada, peti Italijan Biaggi. Žirija pa je nato Capirossiju, Biaggiju, Cardusu, Ruggii in nekaterim drugim naložila minuto penalizacije (Capirossi je tako zdrknil na 12. mesto). Nic bolje ni bilo v pollitrskem razredu: mehanik je Se vedno potiskal vozilo Cadalore, ki ni vžgalo, ko so dali znak za pregledni krog. Mnogi piloti so se dvojici izognili, ne pa Irec McVVilliams. Na sreCo se je vse končalo le z lažjimi poškodbami, a Cadalora se je zaradi bolečin moral odpovedati nastopu. Prvi je na cilj prišel svetovni prvak Rainey, zmagovalec prve dirke (v Avstraliji) Schwantz pa se je s težavo prebil na 3. mesto. V razredu do 125 ccm se je ponovil izid iz Avstralije: Nemec Raudies je prehitel Japonca Sakato. Rezultati: 125 ccm: 1. Raudies (Nem, honda), ki je 101,645 km prevozil v 45’16”181 s poprečno hitrostjo 134,719 km/h; 2. Sakata (Jap, honda) po 7”743; 3. Tsujimura (Jap, honda) 10”188; 4. Ueda (Jap, honda) 11”779; 5. VValdmann (Nem, honda) 15”188. Skupni vrstni red po dveh dirkah: 1. Raudies (Nem) 50 točk; 2. Sakata (Jap) 40; 3. Torrontegui (Sp) 23; 4. Teujimura (Jap) 23; 5. Ono (Jap) 23; 6. Ueda (Jap) 21; 7. Gresini (It) 19. 250 ccm: 1. Aoki 0ap, honda), ki je 101,645 km prevozil v 42’36”014 s poprečno hitrostjo 143,161 km/h; 2. Harada (Jap, ya-maha) po 0”327; 3. Okada (Jap, honda) 4”155; 4. Rombom (It, honda) 17”065; 5. Kocinski (ZDA, suzuki) 17”284; 6. Bradi (Nem, honda) 28”439; 7. Reggiani (It, aprilia) 34’’492; 8. Puig (Sp, honda) 39”311; 9. Chili (It, yamaha) 46”177; 10. D’Antin (Sp, honda) 56”627. Skupni vrstni red za SP: 1. Harada (Jap) 45 točk; 2. Aoki (Jap) 36; 3. Kocinski (ZDA) 31; 4. Okada (Jap) 29; 5: Romboni (It) 22; 7. Biaggi (It) 15; 8. Chili (It) 13; 9. Reggiani (It) 11. 500 ccm: 1. Rainey (ZDA, yamaha), ki je 108,655 km prevozil v 44’54”102 s poprečno hitrostjo 145,190 km/h; 2. Beattie (Avs, honda) po 6”145; 3. Schvvantz (ZDA, suzuki) 18”367; 4. Doohan (Avs, honda) 20”973; 5. Criville (Sp, honda) 21”715; 6. Itoh (Jap, honda) 29”770; 7. Bar-ros (Braz, suzuki) 32”602; 8. Mac Kenzie (VB, roc ya-maha) 1’04”514; 9. Chand-ler (ZDA, cagiva) 1’15’’848; 10. Mladin (Avs, cagiva) po 1 krogu. Skupni vrstni red za SP: 1. Rainey (ZDA) 45 točk; 2. Schvvantz (ZDA) 41; 3. Beattie (Avs) 33; 4. Chandler (ZDA) 23; 5. Criville (Sp) 21; 6. Barros (Braz) 20. RIM - Pred sobotnim milanskim mestnim derbijem (zaradi velike noti so namreč spored 27. kola v italijanski nogometni A ligi anticipirali za en dan) je Inter z zmago v Genovi proti Sampdorii se za točko zmanjšal zaostanek za Milanom, ki je v soboto z veliko težavo igral neodločeno 2:2 z Napoli-jem. Zdaj imajo Berlusconijevi možje »le« še sedem točk prednosti, do konca pa manjka Se celih osem kol. Razlika v točkah ostaja torej precejšnja, toda pri Milanu je v zadnjih tednih malce »zaškripalo«, interjevci pa medtem stopnjujejo formo. Sampdorio so popolnoma nadigrali (3:1), z dvema zadetkoma pa se je »prebudil« tudi Ze pozabljeni junak italijanskega »mundiala« Toto Schillaci, potrojil pa je Nicola Berti, ki je - prav tako kot Schillaci - padel v nemilost zveznega selektorja Arriga Sac-chija. Častni zadetek za Sampdorio je s krasnim prostim strelom dosegel Jugovič. To je bil ze njegov deveti zadetek v letošnjem prvenstvu. Hud boj poteka tudi za uvrstitev v pokal UEFA. Slabo se je odrezala Atalanta. Kazalo je, da bodo v Foggii igrali brez zadetka, tri minute pred koncem pa je sodnik precej dobrohotno dosodil 11-metrovko v korist Foggie, z bele točke pa je bil Kolivanov neusmiljen. Živce je pri gostih izgubil Montero, ki ga je sodnik poslal predčasno v slačilnico tik pred končnim žvižgom. Torino in Lazio sta se razšla pri rezultatu 1:1. V 55. minuti je za goste zadel Winter, Italijan z belgijskim državljanstvom Scifo (5 golov) pa je izenačil Sele štiri minute pred koncem srečanja. Delitev točk je vsekakor pravična. Po en gol na vsaki strani je padel tudi na tekmi v Rimu med Ro-mo in Fiorentino. Tu so prvi povedli gostitelji, in to ze v 5. minuti po zaslugi Rizzitellija, za Fiorentino pa je Ze v 12. minuti izenačil Danec Laudrup. Razpleta se tudi na dnu. Lani solidna Genoa vse bolj tone. Cagliari ji je nasul kar tri gole (Pu-sceddu v 8. in 66. ter Caricola v 39. minuti). Brescia in Ancona sta si razdelili točki, s katerima pa si ne bosta veliko pomagali (Rossi v 46. in Lupo v 68. minuti), Pescara pa je že tako izpadla. Včerajšnji rezultati v bistvu ustrezajo tudi igralcem videmskega Udineseja, ki z dvema točkama prednosti pred Genoo zdaj lažje dihajo. PHOENIK / PO NESREČI NA POSKUSNI VOŽNJI Belgijec Museeuvv v sprintu Italijan Maurizio Fondriest še naprej vodi na skupni lestvici za SP MEERBEKE (BELGIJA) - Belgijec Johan Museeuvv je zmagal na 77. mednarodni kolesarski dirki po Flandriji, ki je veljala tudi kot druga preizkušnja za svetovni pokal. Na 263 km dolgi progi od Sint Niklaasa do Meerbekeja v soCnem in precej vetrovnem vremenu je Museeuvv v sprintu premagal Nizozemca Franza Maa-sena, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Italijan Felice Bottaro. Italijan Maurizio Fondriest je ohranil vodstvo v skupnem vrstnem redu za svetovni pokal. Vrstni red: 1. Johan Museeuvv (Bel, Gb-Mg Bianchi) s Časom 6h33’00” in s povprečno hitrostjo 40,305 km/h ; 2. Frans Maassen (Niz) z istim Časom; 3. Dario Bottaro (Ita) po 22"; 4. Marc Sergeant (Bel) po 33”; 5. Maximi-lian Sciandri (Ita) po 46”; 6. Franco Ballerini (Ita) i.C. ; 7. Edvvig van Hooydonck (Bel) i.c.; 8. Maurizio Fondriest (Ita) i.c.; 9. Olaf Lud-wig (Nem) po 1’03”; 10. Johan Capiot (Bel) i.c.; 11. Andrej Tchmil (Mol) i.c.; 12. Viatcheslav Ekomov (Rus) i.c.; 13. Jelle Nijdam (Niz) i.c.; 14. Laurent Bro-chard (Fra) i.c.; 15. Rolf So-rensen (Dan) po 1’41”; 16. VVilfried Peeters (Bel) i.c.; 17. Thierry Gouvenou (Fra) i.C.; 18. Dag Otto Lau-ritzen (Nor) i.C.; 19. Dja-molidine Abdujaparov (Uzb) i.c.; 20. Marco Lietti (Ita) po 1’53”; 21. Stefano Zanatta (Ita) po 2’27”. Lestvica svetovnega pokala: 1. Maurizio Fondriest (Ita) 62 točk; 2. Johan Museeuvv (Bel) 50; 3. Ma-ximilian Sciandri (Ita) 43; 4. Frans Maassen (Niz) in Luca Gelfi (Ita) 35; 6. Franco Ballerini (Ita) 30; 7. Dario Bottaro (Ita) 25; 8. Marc Sergeant (Bel) in Laurent Jalabert (Fra) 20; 10. Rolf Sorensen (Dan) 18; 11. Giorgio Furlan (Ita) 16. Včeraj tekme ptaY out Včeraj so bile na vrsti prve košarkarske tekme play outa, naslednje pa bodo na vrsti v Četrtek, 8. aprila. Rimski Virtus je v rumeni skupini doma premagal Mangiaebevi (95:89), Auriga je na domačem igrišču slavila proti Bur-ghyju (98:92), za edino zunanjo zmago pa je poskrbela ekipa bivšega Ste-fanelovega igralca Larryja Middletona, Marr iz Riminija,S ki je v Sieni prepričljivo premagala domači Ticino (77:91). Tudi v zeleni skupim play outa je prišlo do zunanje zmage, za katero je že v soboto poskrbel beneški Scaini, ki je v gosteh premagal Telemarket (73:78). Doma pa sta včeraj slavili Cagiva proti Hyundaiu (92:84) in Phonola proti Pernetu (96:90). Se večje pričakovanje seveda vlada za torkov začetek četrtfinalnih tekem konCnice play off, ki se bo s povratnimi srečanji nadaljevala 10. in po potrebi še 18. aprila. V torek (ob 20.30) so na sporedu srečanja med Knorrom in Klee-nexom (Bologna), Stefanelom in Clea-rom (Trst), Benetto-nom in Panasoni-com (Treviso) in med Philipsom in Scavolinijem (Milan). PHOENDC - Lanski svetovni prvak v formuli 1 Britanec Nigel Mansell je v soboto v Phoenixu (Arizona) na zadnjem treningu avtomobilske dirke indy doživel hudo nesrečo. Z močnim pretresom možganov in več vrezninami in odrgninami na desni rami ga je v bolnišnico prepeljal helikopter. Dirkač je na začetku ravnine, takoj po ovinku izgubil oblast nad vozilom in s hitrostjo 260 km/h Čelno trčil v betonski zid. Reševalci so potrebovali približno deset minut, preden so ga potegnili iz vozila. KOLESARSTVO / DIRKA PO FLANDRIJI Mansell KO Britanec se je moral dirki odpovedati KONJSKE DIRKE / PO NAPAČNIH ŠTARTIH Grand Nafional so letos odpovedali Flegmatični Angleži in besni bookmakerji LIVERPOOL - Grand National, najbolj znani »steeplechase« na svetu, konjska dirka, ki je izzvala val protestov ljubiteljev živali, ker se na njej vsako lato poškoduje ali ubije kak konj, je letos odpadla. Se v soboto zvečer, potem ko so po splošni zmedi na Startu dirko odložili, je marsikdo mislil, da bo jo bo mogoče izvesti v naslednjih dneh, včeraj pa so liverpoolski organizatorji po sestanku s trenerji dirko dokončno odpovedali. Z angleško flegmo je predsednik organizacijskega odbora Peter Greenall dejal, da »z vidika konj tekme letos ni primemo ponoviti.« Manj flegmatično je združenje angleških džokejev: zahtevalo bo uvedbo preiskave, da se ugotovijo vzroki »sramote, ki so ji prisostvovali televizijski gledalci po vsem svetu«. To je v veliki meri res, sa je televizijski komentator Bob Davies soboto označil za »najslabši dan v zgodovini angleških dirk«. To bo tudi držalo, saj so dirko odpovedali prvič po 156 letih. Ta najslabši dan se je začel z manifestacijo ljubiteljev Živah, ki je povzročila veliko zmede. 64-letni štarter Keith Brovvn, ki bi moral v soboto kronati svoje dolgoletno delo, saj ga bodo s 65. letom upokojiti, je zaradi splošne nervoze dvakrat razveljavil Start. Po prvem Startu je sto metrov od Starta Ken Evans, ki je bil za to zadolžen, z rdeCo zastavo opozoril tekmovalce, da je šlo za napačen Start. Drugič tega ni naredil in devet konj je nadaljevalo tekmo, ostalih trideset pa jih je ostalo na Startu. To pa Se ni vse. Ko so se konji z jezdeci bližati koncu prvega kroga, se kljub opozorilom niso ustavili: džokeji se za mahanje niso zmeniti, ker so misliti, da gre za transparente ekologi-stov. Organizatorji so si seveda zaslužiti val kritik: priprave na Grand National trajajo leto dni in s tekmo so povezane ogromne vsote. Zato je po mnenju komentatorjev nedopustno, da je vse odvisno od tega, ati bo - v času elektronike, so poudariti - kdo pravočasno dvignil rdečo zastavo ati ne. Poglavje zase pa so konjske stave in besni bookmakerji, ki bodo morali vrniti vse zastavljene vsote. V sami Veliki Britaniji so stave znašale 75 milijonov funtov, na Grand National pa stavijo tudi v tujini, na primer v Hong Kongu, kjer so bookmakerji nabrali več kot tri milijone dolarjev, ki jih bodo morati seveda vrniti. (Reuter) Megla prekrila Sappado Prvenstv prekinili Brezprvaka? \ Bomo letos ostali brez zamejskega smučarskega prvaka? Prirediteljem letošnjega Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bi moralo biti včeraj v Cimi Sappadi, jo je namreč krepko zagodla megla. Tekmovanje, v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Trsta, se je začelo ob 9- uri, a že okrog desetih je območje tekmovanja prekrila megla, ki je postajala vse bolj gosta. Najprej so tekmovanje prekinili za pol ure, nato pa so se morali sprijazniti s popolnim pomanjkanjem vidljivosti in odpovedjo prvenstva, saj naraščajniki, mladinci ln baby preprosto niso mogli na start. Sedaj se postavlja veliko vprašanje, ali bodo lahko prvenstvo letos sploh izvedli oziroma kaj storiti z rezultati tistih, ki so včeraj vendarle prismučali do cilja. Terminov Za novo tekmovanje namreč skoraj ni. Prihodnji konec ted-na je velika noč, po-tem pa je veliko vprašanje, kako in ka)s snegom... NOGOMET / ZMAGA TRI ESTIN E PROTI LEFFEJU KOŠARKA / ELITNA B LIGA Kerti bi bil pravičnejši Tržačani so tokrat zaigrali precej slabo, zmago pa so si zagotovili, ko je regularni del že končal - S tako igro ni mogoče upati na napredovanje Ciemme še vedno v boju zaplayoff Igor Pavletič Slavni Pele v Trstu o SP za veterane . Triestina - Leffe 2:0 (0:0) STRELCA: Cerone (74’), Milanese (95’). TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Tan-gorra, Arrigoni, Cerone, Danelutti, Torracchi, Mezzini, (La Rosa 52’), (Bianchi 72’), Rizzioli, La-bardi. LEFFE: Brocchi, Russo, Mignani, Bellotti, Boselli (Pezzoli 77’), Furlanetto, Gatti, Cefis, Inzaghi, Prov-vido, (Mafioletti 74’), Bo-nazzi. SODNIK: Scarfo iz Reg-gio Calabrie. Niti prisotnost Peleja ni pomagala Triestini, da bi zaigrala boljee. Tržačani so prišli do zmage le z veliko težavo in to v končnici tekme. Posebno v prvem polčasu so domači igralci pokazali vse običajne hibe, ki so prišle toliko bolj do izraza zaradi hitre in duhovite igre gostov, ki so z natančnimi podajami razgalili počasnost in neokretnost tržaške obrambne in vezne vrste. Po obetavnem začetku, ko je Triestina imela lepi priložnosti z Milanesejem in Mezzinijem, je vajeti tekme prevzel Leffe in s hitrimi napadi bil večkrat nevaren za vratarja Fac-ciola. Gostje so imeli najlepšo opriložnost v 26. min., ko so se napadalci Leffeja dobesedno poigravali z okamenelimi igralci Triestine, Bonazzi pa je iz zelo ugodnega položaja zastreljal edinstveno priložnost. Publika je začela neizprosno žvižgati svojim miljencem in ploskati lepi igri gostov. Vzdušju ni popravila niti priložnost, ki jo je imela Triestina po zaslugi branilca Leffeja Bosellija, ki je nerodno preusmeril v lastna vrata predložek Da-neluttija in prisilil vratarja na zahteven poseg. Peleju je bilo predstave dovolj in je med počitkom zapustil stadion. Tržačani so se vrnili na igrišče nekoliko bolj motivirani, vendar je bil ponovno Leffe izredno nevaren v 54. minuti, ko si je branilec Arrigoni očitno pomagal z roko, sodnik pa ni dosodil najstrožje kazni. Ko je vse kazalo, da bo tekma končala neodločeno, je 15 minut pred koncem srečanja Bianchiju uspelo z natančnim pred-ložkom zaposliti Cero-neja, ki je iz neposredne bližini brez težav z glavo zatresel mrežo. Ko je regularni čas že zdavnaj potekel, je Milanese lepo izvedel kazenski strel z roba kazenskega prostora in drugič premagal vratarja gostov. Rezultat torej, ki še zdaleč ne prikazuje dejanskega poteka igre, saj bi bil neodločen izid bolj pravično plačilo za obe moštvi. Vprašanje je, koliko bo ta zmaga Triestini lahko pomagala, saj so ostale ekipe, ki se borijo za napredovanje, zmagale. Jasno je, da s prikazano igro tržaški navijači lahko samo še sanjajo o napredovanju. Izjava po tekmi - Perotti (trener Triestine): »Tudi tokrat smo se morali pošteno namučiti in zmaga je bolj izraz požrtvovalnosti in volje do zmage, kot pa lepe igre. Priznam, da nas je publika popolnoma upravičeno izžvižgala, saj smo igrali res slabo. Zadovoljen pa sem z rezultatom, ki nam še omogoča upanje. Jasno pa je, da bo odslej za nas vsaka tekma odločilna. OSTALI IZIDI: Ales-sandria Carpi 3:0, Arezzo - Ravenna 0:1, Carrarese -Spezia 0:0, Chievo - Vis Pesaro 1:1, Empoli - Siena 1:0, Palazzolo - Como 1:0, Pro Šesto - Vicenza 0:1; Sambenedettese - Massese 0:0. VRSTNI RED: Ravenna 40, Vicenza 37, Empoli 36, Triestina 34, Como 30, Chievo in Pro Šesto 28, Vis Pesaro 27, Leffe in Massese 26, Alessandria, Carrarese, Palazzolo in Sambenedettese 24, Spezia 23, Siena 22, Carpi 21, Arezzo 12. Na tiskovni konferenci so predstavili četrto izvedbo svetovnega prvenstva veteranov, ki bo potekalo v Trstu in Celovcu od 2. do 11. julija. V Trstu bodo odigrali izločilne tekme skupine, ki jo bodo sestavljale Brazilija, Anglija, Nizozemska in Italija; v Celovcu pa bodo tekmovali Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Argenti- na in Urugvaj. V Trstu bodo odigrali tudi eno polfinalno in finalno tekmo. Ta pokal je poimenovan po Peleju, velemojstru nogometa in nogometnemu ambasadorju, ki je s svojo prisotnostjo dal čar včerajšnji predstavitvi. Na vprašanja novinarjev je odgovarjal Pele z veliko dozo simpatije in pojasnil cilje tekmovanja veteranov: »Tudi igralci, ki so starejši, niso ravno za v staro šaro, tudi če presegajo določena leta. Seveda bo veliko več tehnike kot tekanja, vsekakor pa se bomo čimbolj potrudili. Konec koncev, če ostajajo svetovna prvenstva za mladinske reprezentance, ni nič čudnega, če organiziramo tudi svetovno prvenstvo za veterane.« (i-P-J Ciemme - Fracasso Vicenza 103:96 (91:91, 83:83, 42:44) CIEMME: Fazzi 22, Angeli 38, Vitez 22, Mian, Stramaglia 4, Sfiligoj 6, Passarelli 11, Ca-stellazzi 1, Di Fabio, Colmani. Ciemme je sinoči v zelo dramatičnem srečanju šele po dveh podaljških strl odpor trdožive peterke iz Vicenze, ki si je že zagotovila prvo mesto na lestvici in bo v najboljšem izhodiščnem položaju štartala v odločilni končnici prvenstva. Goričani pa so si z zmago še ohranili možnost, da se potegujejo za nastop v play offu, toda njihova naloga bo precej težka, saj se za 3 preostala mesta bori še osem ekip, med katerimi ima Ciemme 4 točke manj od drugo in tretjeplasirane, ekipein dve manj od ekip, ki si delijo četrto mesto. GoriškiNkošarkarji so si sicer zmago zapravili že v regularnem delu tekme, toda v zadnjih 11 sekundah niso uspeli obdržati prednosti štirih točk. Za kroniko povejmo, da so bili v prvem delu gostje stalno v vodtsvu, v drugem polčasu pa se je začel hud in izredno izenačen boj za zmago. Tekma je bila nervozna in raztrgana, svoj delež k temu pa sta prispevala tudi sod- Boris Vitez 22 točk nika, ki sta piskala veliko število osebnih napak. Kot zanimivost povejmo, da so gostje tekmo končali le s 4 igralci, toda to ni vplivalo na končno zmagom Goričanov, ki so imeli takrat (25 sekund pred koncem drugega podaljška) prednost 8 točk. Dalipagičevi fantje so tudi proti zelo borbenemu nasprotniku pokazali vse stare pomanjkljivosti, z veliko mero požrtvovalnosti in srčnosti pa so v odločilnih trenutkih zaigrali na vse ali nič in le uspeli nadigrati goste, (mal) Kolesarstvo / 27. pokal lonjerja za mlajše mladince NAMIZNI TENIS / V MOŠKI B-l LIGI Kolesarji iz Slovenije potrdili svojo premoč Qrt včerajšnje dirke je bil zjutraj na Opčinah (foto Križmančič/KROMA) V lepem vremenu je včeraj Kolesarski klub Adria iz Lonjerja uspešno organiziral že 27. dirko za Pokal Lonjerja, ki je bila tokrat namenjena mlajšim mladincem. Med približno 80 kolesarji iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine so bili mladi slovenski kolesarji premočni, saj so osvojili prvih sedem mest. Dirka je potekala od Opčin do Gabrovca, kjer so nato kolesarji prevozili štiri kroge od Gabrovca preko Božjega polja, Križa, Brišč in Saleža nazaj v Gabrovec, cilj pa je bil po 60 km na Bazovski cesti nad Lonjerjem. Povsem zasluženo je slavil Marko Jordan iz ljubljanskega Roga, ki je osvojil tudi dva leteča cilja pri Briščah. Po drugem letečem cilju je pobegnil, si nabral nekaj sto metrov prednosti in sam prevozil zadnjih 20 km. Velja še povedati, da je bila udeležba iz FJK dokaj skromna in kot kaže, furlanski kolesarji neradi nastopajo na dirkah, kjer nastopajo tudi Slovenci. To pa čisto iz enostavnega razloga, ker jim vsaj trenutno niso enakovredni. Organizacija dirke je bila dobra, sodniki pa so bili iz Emilije Romagne, kar sodi v sklop stikov FJK z drugimi deželami. Rezultati: 1. Jordan (Rog Ljubljana) 1:35’00 (poprečna hitrost 37, 894 km na uro); 2. Bergant (Rog), 3. Derganc( Krka Novo mesto), 4. Kelner (Perutnina Ptuj), 5. Macele (Krka), 6. Lisjak (Hit casino), 7. Senica (Rog), 8. Segat (Pedale Manzanese), 9. Hladnik (Pedale Ronchese), 10. Kruh (Hit Casino) vsi 7 sekund za zmagovalcem. Kras Acliva nadaljuje z zmagami Tokrat v Zgoniku padla Domodossola Krašovci ostajajo na drugem mestu, za kaj več pa je najbrž prepozno Peter Santini prvič s člansko ekipo (foto KROMA) V predzadnejm kolu močne B-l moške lige je postava Krasa Activa ponovno slavila zmago nad gosti iz Domodos-sole. Po ostrem štiriur-nem boju so Krašovci solidnega nasprotnika Ossolo 2000 spravili na kolena z izidom 5:3. Domodossola je prišla v Zgonik dobro pripravljena, a se ni mogla ubraniti zagrizeni borbi Igorja Miliča in prefinjenosti ter nepremagljivosti najboljšega igralca iz Krasovih vrst Cristiana Mersija, ki je kot zmeraj prispeval levji delež k zmagi s tremi osvojenimi točkami. Največ dela je imel Igor Milič, ki je odigral po tri sete z Bergami-nijem in Bilucagliom. Nad prvim je v uvodni tekmi slovil zmago, v zaključni tekmi pa je odpravil še tretjega nasprotnikovega igralca Caiazza. Trener Matjaž Šercer je za to priložnost osvežil ekipo in poslal na igrišče Petra Santi-nija, s klopi pa so tekmo spremljali še Gorazd Milič, Igor Colja in Marjan Milič. S svojim krstnim nastopom je naraščajnik prijetno presenetil, zlasti v tekmi proti Caiaz-zu. Z novimi prvenstvenimi točkami ostaja Krasu Activa še naprej zagotovljeno drugo mesto. Da ga obdržijo bodo morali zmagati še v Villazzanu, s katerim se bodo srečali prihodnjo soboto v končnici prvenstva. Kras Activa - Ossola 2000 Domodossola 5:3 Milič Igor - Bergami-ni 2:1 (21:14, 19:21, 21:15), Santini - Bilu-caglia 0:2 (21:7, 21:15), Mersi - Caiazza 2:0 (21:8, 21:7), Milič Igor-Bilucaglia 1:2 (21:19, 15:21, 18:21), Mersi -Bergamini 2:0 (21:14, 21:14), Santini - Caiazza 0:2 (16:21, 17:21), Mersi - Bilucaglia 2:0 (21:16, 21:14), Milič Igor - Caiazza 2:0 (21:16, 21:11). J.J. ROKOMET - MOŠKA C LIGA / ZMAGA V GOSTEH S KLAUSNOM Krašovci z zanesljivo igro do točk Klausen Volksbank -Kras Trimac 18:21 (9:11) KRAS: Rossi, Klinc, Purič, Vremec 6, Cebulec 3, Milič 2, Raseni 1, Fonda, Oberdan 5, Pertot 4. Kras o vi rokometaši so se vrnili iz gostovanja v Klausnu z dragocenim parom točk, ki jim omogoča ohranitev položaja na sredini lestvice. Tekma se je začela ugodno za Krašovce, ki so bili tehnično očitno bolje pri-pravjeni od domačinov in so zlahka povedli. Ko bi varovanci trenerja Božeglava še naprej ohranili tempo, ki so ga držali prve četrt ure, bi si že v prvem polčasu lahko ustvarili dovolj visoko prednost za zmago. Zal pa jim je ravno proti koncu prvega dela igre močno popustila zbranost in so z velikim številom izgubljenih žog dopustili Klausnu, da se jim je nevarno približal. Domačinom je v začetku drugega polčasa celo uspelo izenačiti na 11:11, na srečo a se tedaj naših rokometašev ni polotila nervoza in so s treznejšim pristopom vendarle spet vzpostavili razmerje na igrišču v svojo korist. Poudariti je treba, da so v teh trenutkih imeli opravka z motiviranim nasprotnikom, ki ga je spodbujala številna domača publika, zato je bila kljub tehnični premoči naloga krasovcev še kar težka in zmaga je torej vsekakor zaslužena. OSTALI IZIDI: Volksbank Meran - Malo 26:34, Eppan - San Vito 17:18, Meran - Mezzaco-rona 29:23, Mori - Caldo-gno 19:21 VRSTNI RED: S. Vito 27, Meran in Malo 20, Eppan 17, Kras Trimac in Volksbank Meran 14, Klausen 12, Taufers 11, Mezzacorona 10, Mori 9, Caldogno 6. (Pjotr) ŠPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 5. aprila 1993 LESTVICE Moška C-l liga IZIDI 22. KOLA: Copat - Valprapor Imsa 2:3 (8:15, 5:15, 17:16, 16:14, 9:15); Riviera - S. Giustina 3:0 (15:12, 15:5, 15:4); La Sedia -Vivil 2:3 (15:11, 13:15, 15:10, 13:15, 13:15); Marzola - Maniago 3:1 (15:13, 15:12, 9:15, 15:6); Petrarca - Jockey 3:0 (15:5, 15:8, 15:7); Montecchio - Mogliano 3:2 (15:13, 15:12, 9:15, 10:15, 15:13); Mussolente - Noventa 2:3 (15:5, 13:15, 9:15, 17:15, 3:15). VRSTNI RED: Riviera in Valprapor Imsa 36, Montecchio 32, San Giustina in Mogliano 30, Petrarca PD 26, Vivil 24, Noventa 22, Copat PN 20, Marzola 14, Mussolente 12, Maniago 10, La sedia 8, Jockey Schio 6. PRIHODNJE KOLO <17.4.): S.Giustina - Copat Pordenone; Jockey - Valprapor Imsa; Maniago - Mossolente; Marzola - Montecchio; Noventa - La Sedia; Mogliano - Petrarca; Vivil - Riviera. Ženska C-l liga IZIDI 22. KOLA: Battisti - Bor Tombolini 3:0 (15:12, 15:13, 16:14); Mogliano - Lasalle 3:0 (15:3, 15:12, 15:9); Vivil - Fontane 0:3 (8:15, 8:15, 5:15); Camst Udine - Marzola 3:2 (15:12, 15:4, 7:15, 12:15, 15:9); Altura - Ken-nedy 3:1 (6:15, 15:11, 15:11, 15:10); Cus Ud -Biadenese 0:3 (8:15, 10:15, 5:15); Koimpex -Martignacco 3:1 (7:15, 15:7, 15:4, 15:9). VRSTNI RED: Camst Videm 38, Marzola TN in Fontane TV 34, Mogliano 30, Kennedy 28, Battisti TN 26, Bor Tombolini Drinks in Ko-pimpex 24, Vivil Villa Vicentina 22, Biadenese 20, Lasalle Vi 10, Altura Omse in Cus UD 8, Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (17.4.): Lasalle - Battisti; Kennedy - Bor Tombolini; Marzola - Koini-pex; Pav Ud - Cus Ud; Martignacco - Vivil; Biadenese - Altura Omse; Fontane - Mogliano. Moška C-2 liga IZIDI 22. KOLA: 01ympia - Cremcaffe 3:2 (15:10, 13:15, 7:15, 15:10, 15:13); Mossa -Sloga 3:1 (13:15, 15:12, 15:13, 15:10); Porcia - Prata Santalucia 3:1 (15:8., 15:8, 10:15, 15:9); Ipem Buia - Sacile 1:3 (15:8, 7:15, 13:15, 10:15); Petris - Rozzol neodigrana; Flebus - Bor 3:0 (15:6, 15:9, 15:8); San Vito prost. VRSTNI RED: Cremcaffe 36, Libertas Sacile 34, Flebus 32, 01ympia CDR 26, Mossa 22, Porcia in Prata 20, Sloga, Rozzol, Ipem Buia in San Vito 16, Petris TolmeC 6, Bor 2. PRIHODNJE KOLO (17.4.): Sloga - Olimpia; San Vito - Cremcaffe; Sacile - Flebus; Ipem Buia - Petris; Bor - Porcia; Santalucia - Mossa; prost Rozzol. Sacile, Prata in Ipme imajo tekmo vec, Petris ima tekmo manj. MOŠKA C-1 LIGA / VALPRAPOR IMSA V igri ostaja le Montecchio! Ženska C1 liga spet zbuja interes Zanimanje za zensko C-l ligo je okrog februarja že začelo upadati, v zadnjih tednih pa se je prvenstvo spet »razvnelo«, zdaj pa je že vroče, tako pri vrhu, kot pri dnu. Po porazu Marzole v Vidmu proti vodilnemu je to ekipo na drugem mestu dohitela še-sterka Fontane. Videmski Camst si je verjetno že zagotovil napredovanje", boj za drugo mesto pa bo nadvse zanimiv, čeprav naj bi za Mar-zolo zdaj spet zaigrala najboljša napadalka (in menda najboljša igralka v ligi), ki je nekaj tednov mirovala zaradi poškodbe. Imena šesterk, ki bodo izpadla iz lige, so ze znana, odprto pa ješe vprašanje play outa. Biadenese je z odličnimi nastopi v povratnem delu skoraj nadoknadil ves zaostanek in zdaj konkretno grozi ekipam s sredine lestvice, tudi obem našim. Vprašanje je zdaj tudi, ali borovkam in slogašicam zadostuje za obstanek le ena zmaga. Mogoče sta potrebni celo dve... MLADINKE / MEDDE2ELNA FAZA Feltre potrdile svojo premoč Enak rezultat kot v prvi tekmi Bor Friulexport - Feltre 1:3 (7:15, 12:15, 15:11,10:15) Mladinkam Bora Friu-lexport včeraj ni uspelo premagati vrstnic iz Fel-ter, s tem pa so se tudi poslovile od nadaljnjega tekmovanja v prvenstvu mladink. Ce je po tekmi v Feltrah (borovke so jo izgubile s 3:1) še bilo nekaj upanja, da se končni rezultat spreobrne, pa so se na šoli Suvich gostje predstavile v precej boljši luči, tako da je bilo upanja borovk hitro ko- nec. Morale bi namreC zmagati s 3:0 oziroma s 3:1 (v tem primeru bi odločale osvojene točke), vendar so Feltre osvojile prva dva seta in si s tem zagotovile tudi napredovanje v naslednjo fazo. O tekmi bomo še poročali. Za napredovanje potrebnih 42 točk Podajač Berzacola v bloku (F. Studio Reportage) Po sobotnem kolu v moški odbojkarski C-l ligi sta Valprapor Imsa in Riviera del Brenta še bolj utrdila svoj položaj na vrhu lestvice, edini, ]p enemu od dveh lahko prepreči pot v B-2 ligo, pa ostaja Montecchio, saj imata zdaj San Giustina in Mogliano že šest točk zaostanka, po velikonočnih praznikih pa bodo na sporedu samo Se štiri kola. Najbolj presenetljivo se je v soboto razpletlo v Rivieri, kjer je bil direktni dvoboj med gostitelji in San Giustino. Riviera, ki jo je Valprapor Imsa pred enim tednom popolnoma nadigral, je Be-lunčane premagala z gladkim 3:0 (15:12, 15:5, 15:4). Zmaga Riviere je bila še bolj gladka kot kaže rezultat, saj so gostitelji tudi v prvem setu visoko vodili kar s 14:4, preden je San Giustini uspelo nekoliko ublažiti razliko. Zanimivo je, da je San Giustina v povratnem delu pred sobotnim srečanjem izgubila samo enkrat in je prišla v Riviero trdno odločena, da zmaga, s sabo pa je moštvo pripeljalo tudi lepo število navijačev, ki pa so bili na koncu krepko razočarani. »Servirali smo odlično in povsem iztirili njihove najboljše sprejemalce«, nam je včeraj potrdil trener Riviere Frezza, ki optimistično napoveduje napredovanje svoje ekipe. San Giustina, ki je do zdaj upravičeno vlivala vsem ostalim strah, pa je de facto izločena iz igre. Goriškim odbojkarjem v bistvu povsem ustreza tudi rezultat tekme v Montecchiu, kjer so gostitelji s tesnim 3:2 (in 15:13 v tie breaku) premagali Mogliano. Montecchio je imel namreč med vsemi Valpraporo-vimi direktnimi tekmeci najslabši količnik v nizih (53:35), kar pomeni, da bržkone ne bi mogel ogroziti valpraporovcev (59:28), če bi na koncu imel na lestvici enako število točk. Toda pozor! Montecchio je tudi tisti, ki ima do konca daleč najlažji spored tekem in bržkone ne bo izgubil več niti ene tekme, kar pomeni, da bo skoraj zanesljivo zbral 40 točk. In ker imajo valpra-porovci precej težji spored, čas praznovanj zanje še ni napočil. i MOŠKA C-2 LIGA / V DVOBOJU Z VODILNIM CREMCAFFEJEM ŽENSKA D LIGA / ZA KOIMPEjT Ženska C-2 liga IZIDI 22. KOLA: Torriana Gradišče - Al Fun-go Gemona 0:3 (5:15, 9:15, 9:15); Ottica Tommasini - Sangiorgina 1:3 (10:15, 15:4, 15:17, 5:15); Porcia - Kmečka Banka 3:1 (15:9, 13:15, 15:10, 15:5); Ausa Pav - Volley club Monfalcone 3:0 (15:11, 15:3, 15:10); Tarcento - Fiume Veneto 3:1 (7:15, 15:3, 15:6, 15:12); Banear - Mossa 2:3 (10:15, 11:15, 15:6, 15:9, 5:15); Sokol Indules - Martignacco 2:3 (11:15, 13:15, 16:14, 15:12, 14:16). VRSTNI RED: Al Fungo 42, Tarcento 38, Ausa Pav 32, Porcia in Bo Frost Fiume Veneto 28, Sokol Indules in Kmečka banka 24, Sangiorgina 20, Libertas Martignacco, Mossa in Fellini caffe 16, Torriana 14, Ottica Tommasini Cordenons 8, San Vito 2. PRIHODNJE KOLO (17.4.): Sangiorgina -Gradišča; Fiume Veneto - Gemona; Monfalcone - Soki Indules; Ausa Pav - Banear; Martignacco - Porcia; Mossa - Tarcento; Kmečka Banka - Ottica Tommasini. Moška D liga IZIDI 22. KOLA: Copat - Volley Bali Ud 0:3 (6:15, 10:15, 7:15); Grado - Zaule 0:3 (15:17, 13:15, 10:15); Rojalese - Torriana 1:3 (14:16, 15:9, 13:15, 10:15); Prevenire - Fiume Veneto 1:3 (8:15, 10:15, 16:14, 12:15); Fagagna -Ronchi 3:0 (15:5, 15:6, 15:10); Faedis - Asfrj 3:0 (15:0, 15:1, 16:14). VBU, Prevenire, Grado in Copat imajo tekmo več. VRSTNI RED: Volley Bali Videm 40, Fagagna 32, Itely Fojda 28, Soča Sobema in Rojalese 26, Zaule 24, Fiume Veneto, Prevenire in Grado 18, Torriana 16, Acli Ronchi 8, Asfjr Čedad 6, Copat Pordenone 0. PRIHODNJE KOLO (17.4.): Zaule - Pordenone; Fiume Veneto - Volley Bali Ud; Torriana - Faedis; Rojalese - Fagagna; Asfrj - Soča Sobema; Ronchi - Prevenire. Ženska D liga IZIDI 22. KOLA: Celinia - Codroipo 0:3 (5:15, 9:15, 7:15); Sagrado - San Leonardo 3:0 (15:2, 15:2, 15:1); Asfrj - Paluzza 0:3 (6:15, 7:15, 7:15); Bor Friulexport - Villacher 3:0 (15:10, 15:11, 15:3); Virtus - Lucinico 2:3 (15:1, 15:3, 6:15, 13:15, 13:15); Rivignano -Albatros 3:1 (15:8, 15:12, 5:15, 15:8); Koim-pex - Pav Natisoma 3:1 (15:13, 15:11, 12:15, 15:5). VRSTNI RED: Del Doge Codroipo 38, Koim-pex 36, Sagrado 32, Asfjr Čedad in Albatros System 30, Paluzza 28, Danone Rivignano 26, Pav Natisonia 20, Šanson Ločnik 18, Celinia 14, Bor Friulexport 12, Virtus 10, Villacher 8, San Leonardo 6. PRIHODNJE KOLO (17.4): San Leonardo -Celinia; Šanson - Codroipo; Villacher - Sloga; Bor Friulexport - Rivignano; Pav Natisonia - Asfrj; Albatros - Virtus; Paluzza -Sagrado. 0lympia je navdušila Goričani so taktično zaigrali brezhibno - Slogo pokopala okrnjenost Bor pa demotiviranost - Kmečka banka zdesetkana, sokolovke razočarale Razplet je vse bolj ugoden Slogašice le korak od C-2 lige Točki borovk, a obstanka ne bo Simon Terpin (v bloku) tudi tokrat gonilna sila Olympie Oljnnpia CDR - Crem-caffčs 3:2 (15:10, 13:15, 7:15,15:10,15:13) OLVMPIA CDR: S. Terpin (15+17), J. Terpin (9+12), A, Terpin (1+4), A. Vogrič (5+3), M. Vogrič (1+0), Sfiligoj (3+5), Devetak (0+3), Povše (0+4), Dornik (12+10), Komjanc (2+2), Petejan (6+6). 01ympia je v soboto odigrala letošnjo najboljšo tekmo in tako strla odpor vodilnega Crem-caffeja, ki je do sobote v celem prvenstvu utrpel en sam poraz. Odlično je igrala predvsem s taktičnega vidika, saj so se vsi igralci držali trenerjevih navodil glede postavitve v obrambi, tako da so zaustavili veliko močnih napadov gostujoče ekipe. Glavno orožje domačinov pa je bil servis. S parale-nimi servisi so namreč Goričani odrezali iz nasprotnikovega napada krilnega igralca, kar je olajšalo delo bloku in obrambi. 01ympia je začela tekmo nekoliko boječe, saj so gostje takoj povedli z 8:0. Po dveh ti-me-outih pa so se domačini le zdramili in v nadaljevanju prepustili gostom le dve točki. Drugi set je bil zelo izenačen. Simon Terpin je kot običajno nosil glavno breme v napadu, tudi ostali pa so se požrtvovalno borili za vsako žogo. V končnici seta pa so bile domačinom usodne tri napake v napadu. V tretjem setu so goriški igralci imeli trenutek krize. Začel je pešati sprejem, posledica pa je bil neučinkovit napad. V tretjem setu so igralci spet reagirali. Sprejem je bil ponovno odličen in domačini so v hipu povedli s 13:4.gostje so se poskusili približati, vendar o zmagovalcu ni bilo nikoli dvomov. V tie breaku je 01ympia najprej povedla s 5:1, gostje pa so izenačili pri stanju 5:5. Ob menjavi igrišča je 01ympia vodila 8:7. Od tu naprej sta obe ekipi delali točki le z menjavami. Na koncu pa je Janez Terpin z blokom zapečatil tekmo med navdušenjem številne publike. Izredno zadovoljen je bil tudi trener Petejan: »Vsi igralci so igrali odlično, bili stalno koncentrirani in se držali dogovorjenega.« Mossa - Sloga 3:1 (13:15, 15:12, 15:13, 15:10) SLOGA: Sgubin, Cisol-la, Krpan, A. in D. Kralj, Riolino, Strajn. Glavni vzrok za sobotni poraz Sloge je v pomanjkanju menjav, saj je v petek zbolel tudi Mario Cač, tako da so se slogaši odpravili na gostovanje le v sedmih. To se je poznalo predvsem v končnicah drugega in tretjega seta, ko se je poznalo, da igralcem manjka kondicija, saj niso uspeli zaključiti seta v lastno korist, čeprav so prej vodili tudi s precejšnjo prednostjo. V prvem setu Sloga ni imela večjih težav, saj je vodila od začetka do konca. V četrtem setu pa so slogaši popustili, saj so domačini takoj povedli s 7:1. Slo-gašem je uspelo nekoliko znižati zaostanek, toda več niso zmogli. Flebus Povoletto - Bor 3:0 (15:6,15:9,15:7) BOR: Furlanič (5+1), Coloni (1 + 1), Koren (0+6), Ceresari (7+4), Ma- rega (5+2), Gombač (1+2), Chert (0+0), Bresich (0+1), Caputi (0+1), Latin (0+1), Ruttar, Pavlica. Borovci so na težkem gostovanju proti Povolet-tu pričakovano izgubili, z igro pa so precej razočarali. Tokrat so borovci povsem popustili, kajti stopili so na igrišče že vdani v poraz in brez potrebne motivacije. Domačini so ze v prvem setu z močnimi servisi spravili v hude težave sprejem gostov, tako da so od samega začetka visoko povedli 7:1 in 10:3, borovci so se tedaj približali na 10:6, v končnici pa je vrsta napak pokopala vse njihove upe. Se najbolj izenačen je bil drugi niz. Gostje so stopili na igrišče bolj odločni, manj so grešili tako v sprejemu kot na servisu. Tekma je bila izenačena do rezultata 12:9, nato so borovci potegnili krajši konec. Tretji set je bil enosmeren. Gostje so popustili na vsej črti, tako da je Povoletto z lahkoto osvojil še zadnji niz in tekmo. (Dejan) Porcia - Kmečka banka 3:1 (15:9, 13:15, 15:12, 15:5) KMEČKA BANKA: Vižintin (12+8), B. Luvi-sutti (6+7), Bressan (9+21), Krašček (1+3), K. Luvisutti (1+3), Braini (1+0), Tiberio (0+0). Zgrešeni servisi: 15, direktne točke na servisu: 8. Tudi za Kmečko banko se je gostovanje v Pordi začelo slabo, saj je zadnji trenutek odpovedalo nekaj igralk, tako da se je igralkam letos prvič pridružila tudi Katrin Luvisutti. V prvem setu so bile domačinke stalno v vodstvu in brez večjih težav zmagale. V drugem setu so gostje reagirale in z odlično igro v napadu Vižintinove in Bressano-ve tudi osvojile set. Tretji set je bil zelo izenačen do konca. V končnici seta pa je gostujočo ekipo precej oškodoval tudi sodnik. Tudi v četrtem setu je sodnik še naprej sodil precej pristransko, tako da se je v vrstah Goričank stopnjevala živčnost. Igralke pa so povsem popustile. Od posameznic je tokrat treba pohvaliti tudi Katrin Luvisutti za igo v obrambi. Sokol Indules - Martignacco 2:3 (11:15, 13:15, 16:14,15:11,14:16) SOKOL INDULES: L. Masten (15+19), T. Masten (9+9), Vidali (4+4), Košuta (5+6), Marucelli (7+9), Pertot (0+1), Bru-mat (4+4), Vižentin, Lupine, Drasič. Zgrešeni srevisi: 20, direktne točke na srevisu: 21. V prvih dveh setih so sokolovke igrale precej slabo. Nemotivirane in brez koncentracije so pustile pobudo gostujoči ekipi, ki se bori pred izpadom in je zato že od vsega začetka igral izredno zagrizeno. Sokolovke so izboljšale svojo igro šele v tretjem setu. Zaigrale so bolj zagrizeno v obrambi, uspešnejše so bile v bloku, v napadu pa je igra slonela predvsem na Lari Masten. Tretji, četrti in peti set so bili tako zelo izenačeni in napeti, tako da so gledalci videli še kar dopadljivo igro. V tie-breaku pa bi lahko bil razplet drugačen, če ne bi sodnik oškodoval soko-lovk pri rezultatu 12:11 v korist Nabrezink. Koimpex - Pav Natisonia 3:1 (15:13, 15:11, 12:15,15:5) KOIMPEK: Brišnik (6 +2), D. Ciocchi (4+6), S. Ciocchi (10+4), Ferluga (0+1), Fonda (3+1), M. Kosmina, M. Kosmina (4+1), Milic (0+4), Spacal (2+3), Skerk (5+9). Zgrešeni servisi: Koim-pex 13, Pav 11; Direktne točke na servisu: Koim-pex 13, Pav 5. Koimpex je na svoji poti proti napredovanju dosegel še eno pomembno zmago. Njegova žrtev je bil tokrat Pav Natisonia, to je ekipa, ki slogašic kajpak ni mogla presenetiti, pa čeprav ne moremo trditi, da so zaigrale najbolje. Šolski izleti in nenazadnje neoptimalno zdravstveno stanje' nekaterih ključnih igralk so onemogočili redno vadbo med tednom, vendar so slogašice z voljo do zmage nadoknadile pomanjkljivosti. Tekma sama se ni začela najbolje. Cela serija zgrešenih servisov domačink je omogočila gostjam, da so po- Slab začetek v play offu v l.MD Prvo kolo play offa 1. moške divizije na Goriškem za napredovanje v D ligo ni bilo uspeSno. Valprapor Espego je na gostovanju v Tržiču klonil s 3:1 pred Fincantie-rijem, s 3:0 pa je izgubil tudi Nas prapor v dvoboju s San Lui-gijem. V" tolažilni skupini je SoCa Valprapor Pos. Sovodnje s 3:0 premagala Corridoni. 1.ZENSKA DIVIZIJA: Club Altura - Kontovel 3:0. z 8:3, vendar so gralke zbrale in set pod streho, jih težav je nato im pa u c icija, kar je Pav koristil, vendar vse, kar je zrno-3 v četrtem trn :u popolnoma Za našo ekip0 ekakor to kolo Ino, saj sta kar ledovalca ne' ano izgubil3' Doli pic v* a ekipama, kar enkratno izho-dnji naskok na lexport - Villa-15:10, 15:H- ruden (4+°J: +2), I. Vidah nik (6+3), A- h Z.J, . us (0+0), M. -0), Pernarčič, V lU.cu.i- imnemu na-borovke p°' agale brez v Gostje so edile veliko c. Borovke p3 otivirano m o od začetka r prvem setu rčinke stalno redtem ko so Vodile so s nakar so se zbrale in * idom talno popu-ačinke so omembna a moral0 - znaša P° ri Locnika 1 za to eki- :k. Cilj bo-. i j milite- B LIGA / VČERAJ V 27. KOLU V TRSTU PROMOCIJSKO PRVENSTVO LESTVICE Usoden podaljšek Jodranovci izgubili proti močnemu Centu - S. Rauber najboljši strelec z 28 točkami - Naša ekipa tudi »matematično« v nižji ligi Branko Lakovič Jadran TKB - Vite D’ Oro Cento 86:92 (38:38: 76:76) JADRAN TKB: Ober-dan 4 (4:4), Cuk 10 (2:2), Pregare 6 (2:2), Milic 2, Starc 9 (0:2), Rebula 8, Pertot, Merlin 18 (1:1), Rauber 28 (6:8), Pettiros-so, trener Drvarič. CENTO: Dimatore 13 (3:5), Pupulin 6 (4:7), Mi-serocchi 8, Falco 13 (3:3), Cestaro 9 (5:6), Stama 30 (10:11), Stefani, Di Gre-gorio li (5:6), Giacometti 2, Loro, trener Trevisan. SODNIKA: Console (Arezzo) in Massai (Firence). PM: Jadran 15:19, Cento 30:38. ON: Jadran 29, Cento 19. PON: Rau-°er (45), Cuk (45). TRI TOČKE: Merlin 3, Rau-9er 2, Starc 1; Di Grego-rio 2, Miserocchi 2, Stama 2. TRST - »Kljub porazu vsem fantom čestitam za dobro in požrtvovalno igro. Le škoda, da nismo svojim zvestim navijačem postregli z lepim Presenečenjem,« je na kratko po včerajšnjem srečanju, ki ga je naša združena ekipa po podaljšku izgubila, dejal Ja-dranov trener Janez Drva- In res: ko bi jadranov-vsaj na domačem 1Sriscu, vselej igrali kot y?®raj, verjetno bi sedaj Ddi krepko više na lestvi- ci in ne že obsojeni na izpad v nižjo ligo. Tudi v taboru gostujočega moštva se niso mogli načuditi, kako da so pri dnu lestvice. Naša združena pa gotovo ni nazadovala zaradi včerajšnjega poraza, usodni so bili drugi spodrsljaji, predvsem na začetku prvenstva. Včerajšnja tekma je bila ena lepših in kakovostnejših, ki so jih jadranov-ci igrali, vsaj na domačem igrišču. Nasi košarkarji so stopili na teren s pravim pristopom do tekme: bili so požrtvovalni in pazljivi v obrambi, v napadu pa dokaj natančni, saj so metali z »izdelanih pozicij«. Ze v začetni peterki je tokrat zaigral Kristjan Rebula in z igro tudi povsem zadovoljil. Jadranovci so tudi na tem srečanju nastopili okrnjeni, brez Aleksa Smotlaka in Marca Cri-sme. Samo srečanje je bilo že od vsega začetka zelo izenačeno, kot kažejo delni izidi (v 5. min. 11:9, v 10. min. 18:19, v 15. min. 25:24). Zal pa so si jadranovci že v tem delu prislužili vec osebnih napak, kar jih je v nadaljevanju tekme tudi drago stalo. V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega dela: popolna izenače- nost. Ko je že kazalo, da so jadranovci »izgubljeni« (v 36. min. so namreč zaostajali za 5 točk, 61:66), so Klavdij Starc in ostali moCno reagirali, zmanjšali zaostanek minuto in 23 sekund pred koncem na 3 točke (69:74), 46 sekund pred koncem je Merlin s »trojko« znižal zaostanek na 2 točki (72:74), prav v zadnji akciji in ob zvoku sirene pa je Cuk izenačil na 76:76 ter izboril podaljšek. V dodatnih petih mi- nutah je prišla na dan večja izkušenost in predvsem natančnost pri metu gostov, ki so takoj povedli za 5 točk (81:76). Jadranovci so spet znižali zaostanek na sami dve točki (83:85), to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj sta medtem morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče najboljši strelec Sandi Rauber in Mauro Cuk. Gostje so potrdili, da si zasluzijo visoko uvrstitev na lestvici. Ekipo, ki jo trenira stari Jadranov znanec Trevisan, sestavljajo izkušeni in močni igralci, večina katerih so pravi profesionalci. Predvsem se je odlikoval Stama, ki je dal 30 točk. Po včerajšnjem porazu so jadranovci »matematično« v nižji ligi, Čeprav sta izgubila tudi njegova neposredna tekmeca Porto Sant’ Elpidio in Me-strina. V prihodnjem kolu(po velikonočnih praznikih) bo Jadran TKB spet igral doma, tokrat proti Mon-tecchiu. Brežani zadnji! Sokol izgubil z Interjem 1904 Fincantieri - Breg 90:84 (46:49) BREG: Kovačič, Korošec 27 (5:7), Corbatti 24 (6:7), Klabjan 2, R. Žerjal 16, Bandi, A. Salvi, Krevatin 2, Schiulaz 13 (4:4), Martini; trener Canciani. PM: 15:18. 3T: Corbatti 4, Korošec 2, Schiulaz 1. SinoCi so Bregovi košarkarji, ki so nastopili brez dveh standardnih košarkarjev (Robi Žerjal in Marko Salvi sta bila namreč diskvalificirana zaradi izključitve na prejšnji tekmi), zamudili priložnost, da bi pripravili presenečenje, ki bi jim zelo koristilo glede na nezavidljiv položaj na lestvici. Proti solidnemu Fincantieriju so Brežani igrali zelo učinkovito in motivirano v prvem polčasu, ki so ga tudi dobili. V tem delu igre je naravnost sijajno igral Igor Corbatti, ki je zadel kar štiri trojke brez napake in nasploh bil nerešljiva uganka za nasprotnika. Ob njem sta svoj delež prispevala Žerjal in Korošec. V drugem delu srečanja so nasprotniki povečali pritisk pod košem, Brežani pa niso imeli ustrezne protiutež!, zato da bi omejili svojo fizično premoč. Po zaslugi sijajnega D‘Esteja in nasploh centrov Mezzavile, Trevisana ter Basilija so domačini postopoma nadoknadili zamujeno, pri Brežanih pa sta prišli na dan utrujenost in živčnost, pod košema se je ravnovesje prevesilo v korist gostiteljev in tekme je bilo konec. Skoda, ker so tokrat Brežani prikazali res dobro igro, morda pa bi kljub pomanjkanju ustreznega igralca pod kosem (odsotnost Salvija je bila v tem pogledu odločilna), lahko vseeno pospravili prvi par točk, res pa je, da so v glavnem vsi tisti, ki so nastopili, dali vse od sebe. Razen navedenih Corbattija, Korošca in Žerjala bi tokrat poudarili zelo dober nastop Schiulaza, ki je ob koncu, ko so vsi ostali popustili, se naprej dobro vodil ekipo, vendar je bilo vse to premalo.(Cancia) Inter 1904 - Sokol Warm 74:55 (33:38) SOKOL: Gruden 3 (1:1), Terčon 7, (3:4), Sttanisa 9 (1:1), Sosič 14 (2:4), Caharija 7 (1:2), Skerlavaj 1 (1:2), Devetak 2, Starc 12 (1:3), trener Vatovec. PM: 10:17 3 T: Sosič 4. Po dobri igri v prvem polčasu so sokolovci v nadaljevanju močno popustili in na koncu tudi prepričljivo izgubili. Preobrat lahko deloma pripišemo poškodbi Stanise v 18. minute prvega polčasa. Sokolovci so sicer nastopili tudi močno okrnjeni, vendar pa bi lahko kljub temu v drugem delu precej manj grešili v napadu. n D LIGA / V 26. KOLU POLOVIČNI IZKUPIČEK h Borovci z-18 na+ 2!! Kontovelci brez moči Sancinovi fantje so se oddolžili Sgt (Smotlak 20) Banova ekipa je morala priznati premoč Bereticha Štefan Persi double tace Bor Radenska - SGT 100:98 (41:48) BOR RADENSKA: Simonič 3 (meti za 2 točki 0:1, za 3 točke 1:2, prosti meti 0:2), Bajc 6 (3:4, 0:1, 0:3), Debeljuh 4 (2:4, 0.1, -), Smotlak 20 (6:8, 0:1, 8:11), Persi 15 (5:10, -, 5:9), Barini 15 (4:7, -, 7:8), PerCiC 0 (-, -, -), Montiralo 2 (1:2, -, -), Ažman 16 (3:8, 1:4, 5:5), Carbonara 19 (2.4, 3.8, 6:7), trener Sancin. SGT: Del Piero 21 (1:3), Susani 6 (1:2), Lelini, Naccarato 13 (5:6), Tiziani 10 (4:6), Perisut-ti 6 (4:6), Ceppi 15, La Porta 16 (8:10), Buda 6 (3:5), Demenia 5 (1:1), trener Goina. ON: Bor Radenska 30, TRI TOČKE: Carbonara 3, Simonič, Ažman, Susani, Ceppi in Buda 1. PM: Bor Radenska 31:45, SGT 27:39. Srčnim bolnikom bi morali prepovedati vstop na Borove tekme. Neverjetno je namreč, kaj si lahko borovci med tekmo privoščijo.V drugem polčasu so že izgubljali za 18 točk, naposled pa so le uspeli zmagati z dvema točkama razlike. V prvem delu srečanja so borovci 1grali zares slabo. Vodili so le do 5. min. (6:5), nakar so gostje povedli in imeli prednost sedmih-osmih točk do onca polčasa. V tem delu so bili naši osarkarji zelo poprečni tako pri me-ih za 2 (10:23) kot za 3 točke (3:8). meli so le 9 skokov v obrambi in 8 v napadu. Izgubljenih žog pa je bilo kar Tudi po odmoru se slika na igrišču ni spremenila: naši so nadaljevali s stabo igro in v 25. minuti zaostajali ar za 15 točk (50:65), minuto kasneje in f° jme^ gostje najveejo prednost 18 točk (71:53). Borov trener Sancin je nato z dokaj domiselno taktično va- ntfnt0u-V °^rambi (trije igralci v rambi mož-moža, dva pa v conski azporeditvi) gostom povsem zmešal ene, tako da so borovci v 34. minu- ti zaostajali le za 10 točk (77:78) v 38. min. pa za 4 točke (92:96). Gostje so tedaj povsem izgubili glavo. Minuto in 15 sekund do konca so se borovci približali SGT na sami dve točki (96:98), nato pa s Persijem, ki se je v končnici tekme »proslavil« s skoraj neverjetnimi koši, izenačili na 98:98. Gostje so nato nad Bari-nijem napravili osebno napako, David pa je uspešno izvedel oba prosta meta iz kombinacije 1+1, kar je bilo odločilno, saj so gostje v zadnjih 20 sekundah še dvakrat metali na kos Bora, žoga pa se je obakrat odbila stran od koša. (U.A.) Portogruaro Beretich -Kontovel 120:75 (57:31) KONTOVEL: E. Ban 4, S. Gulič 4 (2:2), D. Gulič 7 (3:4), Sterni 4, Grilanc 11 (1:4), Civardi 34 (9:15), A. Daneu 2, W. Daneu 5 (1:1), Vodopivec 2, Turk 2 (0:1); trener M. Ban. PM: 16:27. SON: 21. 3T: Civardi 1. Kontovelci so v gosteh utrpeli nov poraz, ki pa je tokrat izredno visok (-45), kar Se enkrat potrjuje, da vsebuje letošnje prvenstvo D lige dve bistveno različni kvalitetni skupini ekip. V zgornjo prav gotovo spadajo tudi igralci Bereticha iz Portogruara, ki so se v prejšnjem kolu hudo opekli v Trstu, ko so senzacionalno zgubili s Sgt. Prav zaradi tega so se tokrat dobro pripravili, saj bi jih nov poraz praktično odrezal iz boja za napredovanje. Po drugi strani so Kontovelci pričeli tekmo bojazljivo in so bili že od vsega začetka nemočni pod košema. Odsotnost SosiCa se je krepko poznala v organizaciji in učinkovitosti igre in že ob koncu prvega dela je bilo jasno, da bosta točki ostali doma, v nadaljevanju pa so se domačini dobesedno znesli nad Kontovelci, pri katerih je včeraj dobro zaigral le Igor Civardi. Dve naši mladi ekipi ta teden na turnirju na Dunaju Skupina 23 mladih košarkarjev Jadranovih matičnih društev se bo od torka, 6. do sobote, 10. t.m. udeležilo velikega mladinskega mednarodnega turnirja na Dunaju. Naši košarkarji bodo nastopili z dvema ekipama v kategoriji propaganda (letnika 1980 in 1981) in naraščajnikov-deckov (letnik 1978 in mlajši). Na dunajskem turnirju bo nastopilo kar 136 ekip (ženske in moški) iz 9 držav (Belgija, Danska, Finska, Hrvatska, Italija, Nemčija, Madžarska, Švedska in Avstrija) v naslednjih konkurencah: mladinci, kadeti, narascajniki-decki, propaganda-minibasket. Tekme bodo igrali v Štirih športnih dvoranah, udeleženci pa bodo prenočevali v štirih Šolah. Jadranova skupina bo odpotovala jutri že ob 6. uri zjutraj. V zadnjih dveh letih so naši košarkarji za velikonočne praznike gostovali v Pragi, letos pa so »izbrali« Dunaj, kjer se jim prav tako obeta zelo koristna igralska in predvsem življenjska izkušnja. Dunaj sodi med najlepše prestolnice na svetu, poleg tega bodo naši mladi igralci imeli priložnost, da spoznajo vrstnike iz raznih evropskih držav, se z njimi spoprijateljili in izmenjali izkušnje. 1 .DIVIZIJA Prosek ponovno visoko poražen Prosek - La Talpa 53:84 (25:35) PROSEK: Ban 24 (5:6), Gregori 14 (4:4), Rupel 2, A. Gruden 2 (0:2), Sancin, A. Emili 8 (4:4), L. Emili 2, Nabergoj 3 (1:4); trener L.Emili. PM: 14:20. SON: 22. 3T: Ban 1. ProseCani so spet odšli z igrišča visoko poraženi. Proti sicer solidni ekipi La Talpe so Ban in ostali igrali zadovoljivo le v prvem delu, v nadaljevanju pa so povsem popustili in gostje so lahko nemoteno višali razliko. Le Ban in Gregori sta odigrala zadovoljivo v napadu, v obrambi pa so bili naši počasni in tudi pod košema so prevladovali nasprotniki. Tekma se je zaključila s kosem Batti-lane izza Črte sredine igrišča. D LIGA - 26. KOLO / BLOCK NOTES Barini spet matchvvinner Neverjeten preobrat Stefana Persija po zelo slabih 30 minutah BOR 2 - MAŠČEVANJE! Po prepričljivi zmagi v derbiju s Konto-velom v prejšnjem kolu so si borovci privoščili tudi Sgt in se tako obema oddolžili za poraza iz prvega dela prvenstva. MATCHVVINNER: Trener Sancin nam je pred nekaj dnevi dejal: »V prvem delu smo proti Kontovelu in Sgt morali igrati brez Barinija, ki je bil poškodovan. Prepričan sem, da bi z Davidom na igrišču zmagali obe tekmi, saj je on bistvene važnosti za naSo ekipo...«, in glej čudo je David Barini po iz- redni tekmi s Kontove-lom ponovno zaigral v najboljšem slogu tudi s Sgt in borovci ze nazdravljajo srečnemu koncu sezone z ...radensko, seveda. PERSI in ... NAJDENI: Borovci so proti Sgt igrali podrejeno vlogo celih trideset minut tekme, saj so bili gostje boljši v vseh elementih igre. Razlika se je postopoma višala (-10, -15, -19), nekateri borovci pa so tekmovali, kdo bo zapravil vec priložnosti. V tem je prednjačil Stefan Persi, ki je bil domala katastrofalen: grešil je pri podajah, prostih metih, in metih iz igre. Kar naenkrat pa je prišlo do neverjetnega preobrata: »zmedene ovce« so se prelevile v zagrizene leve in ob splošnem začudenju vseh navzočih so Sancinovi fantje najprej ujeli nasprotnike in z dvema prostima metoma Barinija tudi osvojili tekmo, v tem obdobju tekme pa so našli prav v Stefanu Persiju neustavljivega posameznika. TOP SCORERS: Igor Civardi (433 točk), Ivo Grilanc (410), Robi Smotlak (359), Gianfranco Carbonara (278). Breg na žerjavici Cicibana čaka na konec »BREG« DANCE: Tri kola pred koncem je situacija na dnu lestvice vedno bolj zapletena. Med ekipami, ki bodo »plesale« Cisto do konca, so žal tudi Brežani, ki pa so proti Fincantieriju pokazali znake dobre forme, žal izničene zaradi nepotrebnih odsotnosti diskvalificiranih Salvija in Žerjala. Usoda Brega pa se bo vsekakor odločala v naslednjih dveh tekmah proti neposrednima tekmecema Libertasu in Scogliettu, odprta pa je vsaka možnost, kar dokazujeta zadnja uspeha Fiamme in Scogliet-ta!. TAKO PA NE GRE: Vse kaže, da so cicibonaSi predčasno končali letošnje prvenstvo, saj jim po porazu z Barcolano uspe zgubiti s komerkoli. Po porazu s Fiammo so si bili Marijevi fantje edini: »Ma kdaj bo konec tega kalvarija, rajši bi se borili za izpad kot pa ne igrati Cisto za nic in tako slabo!« TOP SCORERS: Vanja Jogan (489 točk), Fortunati (Santos - 432), Ma-sala (St.Azzurra -423), Venier (Barco-lana - 418), Covaci-ch (Scoglietto -412), Baici (Lega -400), Andrej Cupin (397), Damir Starc (372). ELITNA B LIGA IZIDI 26. KOLA Brescia - G.Camia 73:85 Biesse - Sfa 72:75 Casse Rurali - Sarvin 96:89 Ciemme - Fracasso 109:96** Ilva - Serapide 87:93 Leonardo - Gevviss 97:85 Popolare - Sidis 81:75 Victors - Elledi 84:94 VRSTNI RED: Fracasso Vi 38, Elledi Pd in Serapide 32, Casse Rurah, Goccia di Camia Ud in Leonardo 30, Ciemme Go, Popolare Rg in Sfa Montichiari 28, Gewiss Bg in Sidis Psg 26, Sarvin Ca in Victors Rim 22, Brescia 16, Biesse Ps in Ilva Piombino 14. BLIGA IZIDI 27. KOLA San Marino - Ancona 85:99 Argenta - Pordenone 99:92 Faenza - SanfElpidio 95:84 Montecchio - San Dona 69:87 Jadran Tki) - Cento 86:92 Mestrina - Ozzano 71:87 Campli - Ravenna 81:85 Oderzo - Montegranaro 96:85 VRSTNI RED: Faenza 46, Cento in Ravenna 40, Ancona in Oderzo 34, Montegranaro 32, Campli 30, Montecchio in Ozzano 28, Argenta 24, Mestrina, SanfElpidio in San Dona 20, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 8. PRIHODNJE KOLO (17. in 18.4.): Cento - Faenza; Ravenna - Mestrina; Ancona - Campli; Ozzano -Oderzo; San Dona - Argenta; Jadran Tkb - Montecchio (ned.18.4. ob 18.30); SanfElpidio - San Marino; Montegranaro - Pordenone. D LIGA IZIDI 26. KOLA San Daniele - Limena 90:65 Jesolo - Staranzano 54:77 Martignacco - Don Bosco preložena na 14.4. Arte Go - Porcia 82:89 Intermuggia - Conegliano 77:81 Udinese B. - Virtus Ud 96:98 Portogruaro - Kontovel 120:75 Bor Radenska - Sgt 100:98 VRSTNI RED: Don Bosco*, Portogruaro in San Daniele 42, Martignacco* 38, Conegliano 36, Intermuggia in Virtus Ud 26, Bor Radenska in Porcia 24, Limena in Sgt 20, Arte Go in Staranzano 18, Kontovel in Udinese B. 14, Jesolo 10. *Don Bosco in Martignacco imata tekmo-manj PRIHODNJE KOLO (17. in 18.4.): Sgt - Don Bosco; Arte Go - Udinese B.; Kontovel - Jesolo (sob. 17.4. ob 20.30); Staranzano - San Daniele; Limena - Martignacco; Porcia - Portogruaro; Virtus Ud - Intermuggia; Conegliano - Bor Radenska (ned. 18.4. ob 17 30) PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 23. KOLA Cidbona Plaster- Fiamma B. 79:86 Ferroviario - Santos 99:94 Inter 1904 - Sokol VVarm Fincantieri - Breg 90:84 Libertas - Lega Nazionale 85:81 St. Azzurra - Cus 81:78 Barcolana - Scoglietto 50:65 VRSTNI RED: Barcolana 40, Ferroviario 36, Santos 32, Fincantieri 30, Cicibona Plasteredilizia 28, Sokol VVarm in Inter 1904 24, Cus Ts 23, St. Azzurra 20, Lega Nazionale in Libertas 14, Breg, Scoglietto in Fiamma 12. PRIHODNJE KOLO (17. in 18.4.): Lega Nazionale -Cicibona Plasteredilizia (sob.17.4. ob 17.30); Breg -Libertas (sob.17.4. ob 18.00); Santos - Scoglietto; Ferroviario - Fincantieri; Cus Ts - Sokol Warm (sob.17.4. ob 20.30); St. Azzurra - Inter 1904; Fiamma B. - Barcolana. NA GORIŠKEM IZIDI 21. KOLA Ronchi - Villesse 89:84 Dom Simek - Senators 91:96 Ardita - Largo Isonzo 100:90 Petrolifera - Pom 70:75 Grado - Alba 87:61 Isonzo prost VRSTNI RED: Senators 34, Ardita in Pom 26, Grado 24, Petrolifera in Largo Isonzo 16, Isontina in Villesse 14, Alba 12, Ronchi 10, Dom Simek 8. PRIHODNJE KOLO (17.4.): Villesse - Dom Simek; Alba - Senators; Largo Isonzo - Grado; Pom - Ardita; Isontina - Petrolifera; Ronchi prost. Mladinska košarka Državni kadeti: Ricreatori - Kontovel 61:82 (27:36); Bor Radenska - Menta Piu 96:135 (51:60) Deželni kadeti: Breg - SGT 80:134 (35:66); Naraščajniki: Sokol - Bor Radenska 58:121 (24:67); Dečki: Polet -Zidarič - Poggi 96:79 (47:38) Propaganda; Finalna skupina ' Jadran - Don Bosco 67:131 (34:61) Tolažilna skupina Scoglietto - Kontovel 121:48 (62:30) Minibasket SGT - Polet 100:29 (47:12) V nadalejvanju Jadranovega turnirja amaterjev bo drevi ob 21. uri v telvoadnici doma Ervatti pri Briscikih tekma 1. kola povratnega dela med ekipama Banov in Cicibora. Obvestila SK BRDINA sporoča, da bo nagrajevanje društvene tekme in zaključek sezone v četrtek, 8. aprila, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega Športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje -odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Bar ko vi j ah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). JAMARSKI ODSEK GRMADA organizira tečaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj telefonirajo na St. 299442 od 18. do 20. ure (Franc). NOVICE ELITNA AMATERSKA LIGA IZIDI 26. KOLA Monfalcone - Gemonese 0:1 Cussignacco - San Daniele 0:0 San Canzian - San Giovanni 2:1 Serenissima - San Sergio 0:1 Gradese - San Marco 0:2 Sacilese - Ronchi 1:1 Tamai - Pro Gorizia 1:1 Porcia - Fontanafredda 2:1 VRSTNI RED: Pro Gorizia 44, Tamai 38, Ronchi 37, Porcia 32, Gradese 31, Fontanafredda 30, Gemonese 29, Sacilese 27, San Daniele in Cussignacco 24, San Marco 23, San Canzian 18, San Giovanni 17, Monfalcone 12, Serenissima 8. PRIHODNJE KOLO (11.4.):Porcia - Tamai; Pro Gorizia - Sacilese; Ronchi - Gradese; San Marco - Serenissima; San Sergio - San Canzian; San Giovanni - Cussignacco; San Daniele - Monfalcone; Fontanafredda - Gemonese. PROMOCIJSKA LIGA IZIDI 26. KOLA Lucinico - Primorje 0:1 Ruda - Valnatisone 2:0 Flumignano - Fortitudo 2:0 Costalunga - Gonars 0:1 Aquileia - Pro Fiumicello 4:1 Cormonese - San Luigi 3; 1 Union - Varmo 3; 2 Juventina - Trivignano 0:0 VRSTNI RED: Aquileia 38, San Luigi 37, Cormonese 39, Ruda in Trivignano 27, Juventina in Pro Fiumicello 26, Flumignano, Lucinico in Fortitudo 25, Primorje, Valnatisone, Costalunga in Gonars 23, Union 22, Varmo 17. PRIHODNJE KOLO (11.4.): Juventina - Union; Varmo - Cormonese; San Luigi - Aquileia; Fiumicello - Costalunga; Gonars - Flumignano; Fortitudo - Ruda; Valnatisone - Lucinico; Trivignano - Primorje. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 26. KOLA Mossa - Opicina 0:1 Cividalese - Staranzano 0:1 Piedimonte - Pro Romans 0:0 Turriaco - Ponziana 1:2 Edile - Portuale 2:0 Torreanese - Zarja 2:2 Villanova - Isonzo 0:1 Vesna - San Marco 1; 1 VRSTNI RED: Ponziana 39, Staranzano 36, Vesna 33, Mossa in Zarja 30, Opicina 28, Edile 27, Torreanese 25, Turriaco, Villanova, Isonzo in Pro Romans 22, Cividalese in Portuale 21, San Marco 19, Piedimonte 15. PRIHODNJE KOLO (11.4): Vesna - Villanova; Isonzo - Torreanese; Zarja - Edile; Portuale -Turriaco; Ponziana - Piedimonte; Romans - Cividalese; Staranzano - Mossa; San Marco - Opicina. 2. AMATERSKA LIGA SKUPINA D IZIDI 26. KOLA Romans - Junior 2:1 Ronchis - Santamaria 0:2 Lestizza - Castionese 1:1 Primorec - Morsano 3:1 Lavarianese - Talmassons 3:0 Kras - Camino 3:0 Mereto - Bertiolo 1:0 Zaule - Zompicchia 3:0 VRSTNI RED: Lavarianese 35, Mereto 34, Santamaria 33, Zaule 32, Bertiolo 30, Kras 29, Junior 28, Primorec in Romans 26, Castionese in Talmassons 25, Morsano 22, Camino 20, Lestizza in Ronchis 18, Zompicchia 15. PRIHODNJE KOLO (11.4.): Zaule - Don Bosco; Bertiolo - Kras; Camino - Lavarianese; Talmassons - Primorec; Morsano - Lestizza; Castionese - Ronchis; Santamaria - Romans; Zompicchia -Aurisina. SKUPINA F IZIDI 26. KOLA Pro Farra - Audax 0:1 Breg - Poggio 4:0 Fossalon - Capriva 1:0 Medea - Pieris 0:0 Muggesana - Villesse 0:1 Fincantieri - Moraro 1:0 Domio - Fogliano 4:1 Roianese - Sovodnje 0:0 VRSTNI RED: Fincantieri 40, Muggesana 38, Fogliano 33, Domio 30, Moraro 29, Capriva 28, Sovodnje 27, Medea, Fossalon, Roianese in Pro Farra 26, Villese 22, Breg 21, Poggio 19, Audax 14, Pieris 11. PRIHODNJE KOLO (11.4.): Roianese - Domio; Fogliano - Fincantieri; Moraro - Muggesana; Villesse - Medea; Pieris - Fossalon; Capriva - Breg; Poggio - Pro Farra; Sovodnje - Audax. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 23. KOLA Stock - San Vito 0:1 Montebello - Grado 2:2 Don Bosco - Unionl:3 Gaja - San Nazario 1:1 Cus - Lelio 1:1 Fincantieri - Romana 0:1 Cgs - Mladost 0:3 VRSTNI RED: Cus 34, Romana 33, Gaja 31, Mladost 30, San Vito 29, Fincantieri 28, Cgs in Stock 21, Grado in Montebello 20, Lelio 16, San Nazario 13, Don Bosco in Union 5. PRIHODNJE KOLO (11.4.): Cgs - Fincantieri; Romana - Cus; Lelio - Gaja; San Nazario - Don Bosco; Union - Montebello; Grado - Stock; Mladost - San Vito. ______________2. AMATERSKA LIGA / V 26 KOLU_______ Breg: nov korak prati rešitvi Kras tokrat res brez težav Primorec dosegel novo zmago proti sicer skromnemu nasprotniku PROMOCIJSKA LIGA / 26 KOLOTl Važen uspeh Primorja Juventina po začetnih težavah zaigrala bolje Edvin Bevk Primorec - Morsano 3:1 (2:1) STRELCI ZA PRIMORCA: Giuressi v 25’, Pertan v 40’ (11-me-trovka), Benet v 72’ PRIMOREC: Savarin, J/oltumo, Finessi, Srebrničih, Peres (v 70’ Ciuk), Frasson, Mule, Ferluga (v 66’ Apuzzo), Giuressi, Pertan, Benet. Začetek ni obetal nič dobrega za Primorca, saj so gostje povedli 2e po petnajstih minutah. Morda pa je prav to podžgalo trebenske nogometaše in jim vlilo novih moči, saj so odtlej nadaljevali bolj zagrizeno in tudi zasluženo izenačili z Giu-ressijem, ki je z natančnim strelom poslal žogo nad vratarjem v mrežo. Igra je bila v glavnem dopadljiva, še zlasti če upoštevamo, da se je Morsano, ki se še bori pred izpadom, predvsem branil. Trebenci so zatem zasluženo povedli z 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad Mulejem. V 2. polčasu je Morsano skušal izenačiti in je razumljivo igral bolj odprto, kar je Primorec izkoristil z nekaterimi prodornimi protinapadi. Prav v enem od protinapadov se je Benet po osebni akciji znašel sam pred vratarjem in priložnost izkoristil na najboljši način, a s svoje strani sta Srebrnich in Mule zadela vratnico. Omeniti velja zlasti doprinos Srebmicha in vse boljšega Giuressija. (Andrej) Kras - Camino 3:0 (1:0) STRELCI: Lacalamita v 21’ in 55’, Suc v 81’. KRAS: Martellani, Si-rotti, M. Procentese, Norbedo, Castro, Božic, Vitrani (Suc v 64'), Lacalamita, Pitacco (Spaza-pan v 75’), Lepore, Cuca-rich. Nadaljuje se pozitivna serija krasovcev, ki so dosegli že tretjo zaporedno zmago. 2e v uvodnih minutah je kazalo, da bodo imeli lahko delo, saj so se v treh minutah dvakrat znašli pred nasprotnikovimi vrati in za las zgrešili zadetek: neuspešna sta bila Božic in Lacalamita. Slednji pa je v enaindvajseti minuti z glavo, po podaji Vitra-nija z desne, dosegel svoj letošnji že sedemnajsti zadetek. Do konca polčasa ni bilo drugih važnih akcij (igra se je namreč odvijala predvsem na sredini terena). V nadaljevanju so domačini brez posebnih težav nadzorovali igro in kmalu dosegli še drugi zadetek, strelec pa je bil znova Lacalamita. Gostje so v enem od redkih napadov s strelom iz razdalje zadeli vratnico, a to je bilo vse. Kras pa je zapravil še vrsto drugih priložnosti, predvsem s Cucarichem, Spazapa-nom in Lacalamito. Proti koncu srečanja se je v enem od protinapadov med strelce vpisal še Suc, ki se je vrnil na igrišče po daljši odsotnosti zaradi poškodbe. Breg - Poggio 4:0 (1:0) STRELCI: Paoli v 22’, Zobec v 60’, Mauri v 82’, Albertini v 90’. BREG: Gregori, Pečar, Paoli, Prašel, Zobec, Paoletti, Olenik, Amoro-so, Albertini, Diminich, Huez ( v 76’ Mauri). V zelo pomembnem srečanju so Brežani povsem nadigrali ekipo Pog-gia in se tako oddaljili od nevarnega mesta na lestvici. Domačini so stopili na igrišče s trdnim namenom, da se oddolžijo za pekoC poraz v prvem delu prvenstva, zato so takoj prevzeli pobudo. Igra pa se je v glavnem odvijala na sredini. Brežani so sicer poskušali "presenetiti nasprotnika z dolgimi podajami do Olenika in Hueza, ki sta bila zelo Od leve Brežani (v belih majicah) Prašelj, Paoli, Albertini in Huez (foto KROMA) aktivna v napadu, a večjih priložnosti ni bilo. Prvi zadetek je padel po zaslugi Paolija, ki je izkoristil podajo Paolet-tija, znašel se je sam pred nasprotnikovim vratarjem in z močnim diagonalnim strelom poslal usnje v mrežo. Do konca polčasa ni bilo drugih važnejših dogodkov. V drugem polčasu so Brežani nadaljevali še bolj odločno in kmalu zapravili lepo priložnost z Olenikom. V 60. minuti pa so varovanci trenerja Valdevita le podvojili z Zobcem po po- daji Diminicha s kota (za Zobca je .bil sploh prvi zadetek v Bregovem dresu). Par minut kasneje so gostje izpeljali zelo nevarno akcijo, ki se je zaključila s strelom, vendar je žoga šla mimo Bregovih vrat. Zatem pa so gostom zaceli popuščati živci (niso se strinjali z nekaterimi sodnikovimi odločitvami) in zato sta kar dva branilca morala predčasno v slačilnico zaradi izključitve, kjer sta lahko pod tušem ohladila svoji razgreti glavi. Tako so imeli »plavi« še vec manevrskega prosto- ra v napadu, vendar so zapravili vrsto odličnih priložnosti, predvsem z Olenikom, ki res ni imel sreCe (zadel je tudi prečko), prosti strel Diminicha pa je za las končal nad vrati, medtem ko je Prašel z ugodnega položaja z glavo poslal žogo izven igrišča. Tretji zadetek je v protinapadu dosegel Mauri, ki je par minut pred tem zamenjal Hueza.V zadnji minuti se je med strelce vpiasl tudi Albertini, ki je sam pred vrati nemoteno realiziral, potem ko je Prašel zadel vratnico. 1. AMATERSKA LIGA / V 26. KOLU Zarja: sodnik brez ure Vesna: »nekaj« manjka Torreanese - Zarja 2:2 (0:0) STRELCA ZA ZARJO: v 57' Tognetti (11-metrovka), v 76’ Gregorič. ZARJA: HoCevar, Donaggio, Egon Fonda, Štrukelj, Kalc, Volje, Tognetti, Damjan Fonda, Gregorič, Antonič, De Micheli. Glavni in negativni protagonist včerajšnje tekme je bil sodnik, ki je naravnost razjaril številne navijače obeh strani. Tekmo je podaljšal za dobrih 8 minut v prvem in 7 minut v drugem polčasu in na vsak način hotel, da domačini izenačijo, kar se je na koncu tudi zgodilo. Pripomniti pa tudi moramo, da bi Zarjani lahko tudi pokazali kaj vec, saj so bili tehnično odločno boljši. V prvem polčasu moramo beležiti le številne neumestne odločitve sodnika, ki se je naravnost osmešil. Prava tekma se je začela v drugem polčasu, ko so domačini prešli v vodstvo po hudi napaki Zarje. Po prejetem golu so se Bazovci le prebudili in izvedli nekaj zelo lepih akcij, ki so jih kronali v 57. minuti s Tognettijem. V nadaljevanju so si napadalci Zarje ustvarili nekaj zelo lepih priložnosti in svojo premoč kronali v 76. minuti po krasni akciji z zelo lepim golom Gregoriča. Zgledalo je, da bo Zarja gladko zmagala, ko je sodnik neumestno podaljšal tekmo, tako da so domačini v 97. minuti izenačili. (Big) Vesna - San Marco 1:1 (1:1) STRELEC ZA VESNO: Sigur VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Castello, Candotti (Bertoli), Vlach (Košuta), Sigur, Nonis, Naldi. Vesna se je na proseškem igrišču morala zadovoljiti s točko proti zadnjeuvršCenemu San Marcu. Domačini so igrali res slabo in s tem dokazali, da v ključnih nastopih nasprotniku ne znajo priti do živega. Križani so sicer imeli številne priložnosti, a žal so bili vse preveč netočni pri zaključevanju. Po zadetku gostov, ki je padel že po desetih minutah, se je Vesna nemudoma podala v napad in takoj ogrozila nasprotnika z Nonisom, ki pa je sam pred vratarjem streljal naravnost v prečko. V nadaljevanju sta z glavo poskusila Sigur in Naldi, vendar nista imela sreče. Okrog 40. minute pa so domačini le izenačili s Sigurjem, ki je spretno izkoristil odbito žogo in zatresel mrežo. V drugem polčasu se dogajanje ni spremenilo. Križani so napadali, vendar brez jasnih idej, veliko je bilo zgrešenih podaj. Kljub vsemu sta se jim ponudili dve lepi priložnosti: najprej je Naldi z dobrega položaja streljal mimo vratnice, nato je Bertoli resno zaposlil nasprotnikovega vratarja, vendar se izid ni spremenil. Prav v zadnji minuti pa je Košuta streljal za las Cez prečko. Križani so si tako zapravili izredno priložnost, da bi zmanjšali zaostanek nad Staranzanom, ki ostaja tako še vedno glavni kandidat za prestop v višjo ligo. (S.K.) Juventina - Trivignano 0:0 JUVENTINA: Zanier, Capotorto (Braida v 12’), Travagin, Trevi-san, Bastiani, Kovic, Pe-teani, Gandin, Cecotti, Tabaj, Pizzi Juventina je bila nekoliko v težavah samo v prvih desetih minutah, ko so gostje odločno pritisnili v napadu (imeli so tudi lepo priložnost, vendar je Zanier prisebno in zanesljivo posegel). Zatem pa se je začel pravi monolog štandreške enajsterice, ki je tudi večkrat žarno za las zgrešila gol. Poznalo se je, da sta se znova vrnila v ekipo »libero« Trevisan (ki ga sider še nekoliko boli noga) in napadalec Cecotti. V ospredju pa je bil tudi Kovic, ki igra na desnem krilu. Po vrsti nic kaj spodbudnih nastopih, ko je sicer manjkala vrsta standardnih igralcev, se je morda za Juventino le obrnilo na bolje: z nekaj vec sreCe (ali natančnosti) bi včeraj lahko tudi zmagala. V prvem polčasu se je najlepša priložnost ponudila Ta-baju, ki se je okrog 20. minute znašel sam pred vratarjem. Gostje pa so se dobro branili in so se zatekali tudi k dokaj ostrim posegom, zlasti v obrambi, kar je sodnik dopuščal. Drugih priložnosti v tem polčasu domači niso imeli. V drugem delu tekme je Juventina nadaljevala z ofenzivno igro, posebno nevarna pa je bila zlasti v zadnjih desetih minutah. Najprej se je Gandin po podaji Kovica znašel povsem sam pred vratarjem, vendar je žal z razdalje dvet, treh metrov zgrešil strel. Kovic se je zatem znova izkazal z natančno podajo, Gandin, Tabaj in Cecotti pa so ovirali eden drugega, nihče se ni odločil za strel, posegla je obramba in priložnost je splavala po vodi. Kot smo dejali, pa za Juventino le kaže dobro: po praznikih bi se moral vrniti Se Pascolat, ki naj bi dotlej povsem okreval po poškodbi, računajo lahko se na Černigoja, a tudi na tokrat izključenega Kavsa. Solidna uvrstitev je torej povsem dosegljiva. Lucinico - Primorje 0:1 (0:1) STRELEC: Miclauci-ch v 43’. PRIMORJE: Babich, Digovich, Milani, Stoka, Auber, Savarin, Štolfa (Tul v 76’), Miclaucich, Podrecca, Krevatin, Antoni. Po treh zaporednih porazih ob zadnjih gostovanjih so Prosecani dosegli važno in zasluženo zmago z zadetkom prerojenega Mi-claucicha, ki je tokrat le igral kot zna in odločno pripomogel k uspehu ekipe. Trener Bidussi je prav v zadnjem trenutku vsekakor imel opravka z običajno "srečo”, ko je moral poslati na klop bolnega Lukšo in ga v obrambi nadomestiti z mladincem Sašo Digovichem. Ob malem igrišču v Locniku so torej številni navijači rdeče-rumenih sledili zanimivi in borbeni tekmi. Napadi so si sledili na eni in drugi strani. Domačini so bili nevarni predvsem s prostih strelov in kotov, medtem ko je igra Primorja slonela na običajnih protinapadih. Odločilni zadetek je padel dve minuti pred iztekom prvega polčasa, ko je Krevatin spretno podal prostemu Miclau-cichu v kazenski prostor. Slednji je preigral branilca in neubranljivo streljal. V drugem polčasu so domačini občasno spravili v težave Prosečane, predvsem s številnimi podajami s kril, vendar je Babich imel malo dela. Gostje pa so zlasti s hitrimi akcijami Antonija in Podrecce večkrat prodrli do kazenskega prostora, a so zaključevali netočno. V zadnjih 15 minutah bi Prosecani "bojazen” pred zmago skoraj drago plaCali: nekaj naivnih napak pa domačini niso znali izkoristiti. (S.M.) Crevalh h Trampuž (Primorje) 3. AMATERSKA LIGA / V 23. KOLU CGS - Mladost 0:3 (0:3) MLADOST: Zanier, Gergolet, Devetak, Marušič, Poropat (Devetta), M. Argentin, Kobal, Cula-ta, Feresin, D. Argentin, Blason. Mladost je proti CGS igrala izvrstno in tudi zasluženo osvojila nov par točk. Takoj po začetnem žvižgu se je podala v napad in z odlično kombinirano akcijo prešla v vodstvo z M. Argentinom. Tudi po zadetku so Doberdobci nadaljevali napadalno in le nekaj minut kasneje je D. Argentin po akciji Fere-sin-Blason brez težav podvojil. Domačini so skušali reagirati, vendar so Kraševci po lepi napadalni kombinaciji z D. Argentinom tretjič premagali njihovega vratarja. Po teh odličnih petnajstih minutah so se gostje v glavnem branili, saj je CGS igral na vse ali nic, tako da je moral Zanier večkrat resno posredovati, da je ubranil svoja vrata. V drugem polčasu se igra v bistvu ni spremenila: domačini so skušali priti do zadetka, Kraševci pa so izkoriščali le protinapade. Pred iztekom so imeli domačini še nekaj priložnosti, vendar se odlični Zanier ni pustil pre- senetiti. Gaja - S. Nazario 1:1 (1:0) GAJA: Baxa, Capolino, Biloslavo, Gabrielli, Masa-la, Krajevich, Neppi, Kalc, Michele, (v 70' Pugliese), Gombač, Ghiotto, Subelli (v 80’ Leban). STRELEC ZA GAJO: Neppi v 10’ Gajevci so računali na obe točki, vendar jim nikakor ni šlo od rok. Bili pa so okrnjeni, predvsem na sredini in v napadu, kjer se je poznala odsotnost izkušenih Vengusta in Andreja Majcna, a tudi vezni igralec Giursi ni povsem okreval. Gropaj- sko-padriška ekipa je zaCela napadalno, hitro, ter povedla že v 10. minuti: Ghiotto je z leve podal do Neppija, ki je žogo z glavo usmeril v desni kot vrat. Priložnosti za gol tudi tokrat ni manjkalo, a naši so bili zelo netočni. V nadaljevanju so Gabrielli in tovariši še bolj pritisnili na nasprotnika, ki pa je v protinapadu izenačil. Naši so sicer s hitro igro prodirali v kazenski prostor gostov, ki pa so se dobro branili, poleg tega je bil Ghiotto precej osamljen v napadu. Vsekakor sta v 75. minuti Gombač in Subelli zadela drog oz. prečko. Igra je postala še bolj nervozna in živčna, tako da je moral sodnik večkrat pokazati rumeni karton. V 90. minuti pa bi naši lahko prišli do celotnega izkupička, a je bil Ghiotto nenatančen. V Gajinem taboru je po tekmi vladalo nerazpo-loženje, predvsem do igralcev, ki niso pokazali potrebne borbenosti in požrtvovalnosti (pozitivno oceno si zaslužita le strelec edinega gola Neppi in pa vezni igralec Kalc)-Sicer bodo naši v sredo (na Padricah ob 16.30) odigrali zaostalo tekmo proti Unionu. (Kalc) PRIREDITVE Ponedeljek, 5. aprila 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. JUTRI: ob 20. uri Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG JUTRI: ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. Abonma Torek in izven. Ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: Zaigraj se enkrat, Sam. Predstva je razprodana. V PRIHODNJIH DNEH: 7. aprila ob 13. uri J. B- P■ Moliere: Svatba po sili. Predstava je zaključena za gimnazijo Brežice. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 19.30 uri G. Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma E in izven. JUTRI: ob 15.30 uri Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Torek popoldan in izven. Ob 20. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 7. aprila ob 21. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. °' Za izven in konto. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče V PRIHODNJIH DNEH: 8. aprila ob 19. 30 uri Z. Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312- kulturni dom spanski borci v PRIHODNJIH DNEH: 7 aprila ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan v KD SB tel. 061/448-920 in v galeriji Labirint (pasaža Maximarketa). MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 10. aprila ob 19.30 Premiera Paradiso -La divina commedia. Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž TribuSon, Kse-Uija Mišic, Livio Badurina, Radko Polic, Mile-Ua Muhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, Rados oolcina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Punda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja Adusa Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija Simončič, Jo-sipina Babic in drugi. Informacije na tel. °62/221-206. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. t. m., ob 20.30 premierska predstava - red A - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča. Krstna uprizoritev. Rezija Dušan Mlakar. Igrajo Alojz Svete, Lučka Počkaj, Vladimir Jurc, Maja BlagoviC, Gojmir Lešnjak. dvorana tripcovich V PRIHODNJIH DNEH - Operna sezona in Ba-Jeti 1992/93: jutri, 6. t. m., se prične rezervacija 'n predprodaja vstopnic za vseh deset predstav Za A. Bibalo »La signorina Julie». gledališče cristallo la contrada v PRIHODNJIH DNEH: od 17. do 25. aprila gostovanje gledališke skupine Produzioni Mario Chiocchio iz Rima z delom Noela Covvarda »Spi-rito allegro«. Režija Franco Pero. Nastopajo Ugo lagliai, Paola Gassman in Benedicta Boccoli. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 8. aprila, ob 21. uri za niz komičnega teatra: »Io sono una cooperativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063). VIDEM AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 17. t. m„ ob 21. uri - niz Contatto comico: »Arringa e verdurini« - The Beatles Songbook Concerto. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 18. uri Sprehod skozi zgodovino jazza, v sodelovanju z Big Bandom RTV Ljubljana. Tokratni večer bo posvečen bluesu. Dirigent in komentator bo Alojz Krajnčan, gostja večera pa Alenka Godec. CANKARJEV DOM DANES: ob 15. in 17. uri (Štihova dvorana) Zborovski živ-žav. Predstva je zaključena za GML. Ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Orgelski večer z Angelo Tomanič. Vstopnice 200 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. MARIBOR UNIONSKA DVORANA JUTRI: ob 12. uri G. Rossini: Stabat mater za GM. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infoma-cije na tel. 062/221-206. NOVA GORICA KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: 18. aprila ob 20.30 uri koncert svetovno znanega trobentača Kennyja VVheelerja s spremljajočim quartetom. Informacije na tel. 065/45-093. PORTOROŽ AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: 7. aprila ob 20.30 uri slavnostni koncert ob zaključku praznovanja 300-letnice rojstva Giuseppe Tartinija. Pod dirigentskim vodstvom Haralda Nerada bo koncertiral Salzburški komorni orkester. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. aprila, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopila bosta Trio Lingua Franca & Val Resia En-semble. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. Alpe - Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO JUTRI: koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na Stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA FILOZOFSKA FAKULTETA JUTRI: ob 19. uri (predavalnica 34) v okviru humanističnega simpozija predavanje dr. R. Močnika: Kajenje in razredni boj. Vabljeni. FESTIVAL LJUBLJANA DANES: ob 12. uri (Viteška dvorana) razčlemba vaje dramske igre Herman Celjski, Antona Novačana, v režiji Francija Križaja. Informacije Festival Ljubljana, tel. 061/221-948. CELJE KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna šola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča Javšnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. DANES: ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M. Shearer, L. Massine, F. Ashton. V PRIHODNJIH DNEH: 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scor-sese in Bruce Eder. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 DANES: ob 18. uri bo v organizaciji Gledališča Verdi srečanje z Alexandrino Pendatchansko. Predprodaja vstopnic v Dvorani Tripcovicv od 9-12 in od 16-19 ter v ponedeljek uro pred srečanjem pri blagajni Muzeja Revoltella. GORICA KINO VITTORIA Travnik DANES: 15.00 Slovenija v letu 92 (Vladimir Vodušek), Slovenski božic (dr. Drago Klemenčič), Slovenija leto kasneje (Lorenzo losa); 17.30 Večer z gostom: J. Savli (Sandi Čolnik), Sečuan (Matjaž Zbontar, Peter Povh), Fant pobratim smrti (Maja VVeiss), Nedokončano poletje F. Capa (Alan Ledarer); 20.30 Ameriški sen (Boris Jurjaševic), Zrakoplov (Jure Pervanje); 22.00 Hommage Peter Handke: Bolezen smrt (Das Mal des Todes). Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (Kulturnica) JUTRI: ob 17. uri Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri KriliC: Jajce. Za izven. Informacije vsak delavnik od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA JUTRI: ob 17. uri Ura pravljic z Martino Gostinčar. Furlanija - Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 bo na sporedu pravljica Giannija Rodarija »Favole in tasca«. Rezija Luisa Crismani. Nastopajo Giorgio Amodeo in Paolo Bonesi. Ponovitve: jutri ob 16.30, v sredo ob 20.30 in v četrtek ob 16.30. Predstava je namenjena vsem abonentom gledališča Cristallo, za druge pa je predviden popust. PoDniHStka A|exandrina Pendatchansko, ki je doživela izreden uspeh v tržaški postavitvi Donizettijeve opere Lucija Lammermoorska se bo danes ane ob 18. uri v dvorani muzeja Revoltella srečala s tržaškim občinstvom. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 11. aprila (Mala galerija CD) bienale otroške ilustracije Bratislava- BIB. Do 11. aprila (Galerija CD) je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 - Zbirka Scho-mer. Do 25. aprila (Sprejemna dvorana) je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-Simoncic. JUTRI: ob 18. uri predstavitev devetih likovnih umetnikov, ki razstavljajo pod naslovom Mlada slovenska grafika. Razgovor bo vodil Marjan Tršar. Informacije na tel. 061/225-632. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Na ogled je slikarska razstava Toiva Rjannela. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. ATELIER ZOIS Do 15. aprila bo na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. Tel. 061/153-244. GALERIJA KRKA Do 28. aprila bo na ogled razstava slik Maje Berden. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava foto-rafij mojstra Rafaela Po-obnika. V PRIHODNJIH DNEH: 8. aprila ob 19. uri bo otvoritev razstave akademskega slikarja Janeza Šibile. Razstava bo odprta do 27. aprila vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 14.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. GALERIJA KAPELICA Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Do 7. aprila bo na ogled prodajna razstava izdelkov Sole pletenja v begunskem zbirnem centru Trnovo v Ljubljani. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev . Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. PLEČNIKOVA KNJIGARNA, ŠUBIČEVA ul. la Do 1. maja si lahko ogledate razstavo Andreja Dolinarja z naslovom Cvetje-krajina- človek. GALERIJA SKUC Na ogled je razstava slik Nike Špan in Tadeja Tozona. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA MALA GALERIJA Do 30. aprila je na ogled razstava akvarelov Slavke Kranjec. KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Len-daro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Toma-setig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Do srede je na ogled razstava Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred , predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi 16 Do 22. t.m. je na ogled razstavaLivia Rosignana. ■ Urnik: ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noC zaprto). MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik , ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad-str.) Do 23. t. m. bo na ogled razstava skulptur Piera Marcuccija. Urnik: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA BASSA-NESE Trg Giotti 8 Do 22. t. m. je na ogled razstava slikarja Sergia Sca-barja. Urnik: vsak delovnik od 17.00 do 20.00. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo ' vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj-lepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicold, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART GALLERV UL S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. " TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Urnik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praz- , nikih od 11.00-13.00, ob po- * nedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled do 6. aprila. RICMANJE BARAGOV DOM Na ogled je razstava »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk , pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Raz- ' stava bo na ogled do Velike noCi ob delavnikih: 9-12, 15-17. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’ORCHESTRA Do 9. aprila je na ogled t razstava grafik Zvesta Apol- T lonia. Urnik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska raz- ■> stava Martina Rauchenvval-da, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob pone- • deljkih, od 9. do 22. ure. Koroška CELOVEC EVROPSKA HIŠA G. Silberberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johannesa Domeniga -Objekti. AVSTRIJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava KRONIKA - RUBRIKE Ponedeljek, 5. aprila 1993 ČRNA KRONIKA Podrl upokojenca RADOVLJICA - V soboto popoldne okrog 14.30 ure se je na Gorenjskem zgodila huda prometna nesreča. Štiriindvajsetletni S. J. z Jesenic se je peljal po magistralni cesti od Jesenic proti Kranju in pri izvozu za Radovljico nenadoma trčil v pešca. Domnevajo, da gre za M. B., sicer stanovalca radovljiškega Doma oskrbovancev. Trk je bil tako močan, da je pešca vrglo 100 m naprej od avtomobila - zastave 101. Poškodovanca so nezavestnega prepeljali v jeseniško bolnišnico, kot so nam povedali zdravniki v tamkajšnjem dežurnem bloku, je M. B. v zelo kritičnem stanju. (V. B.) Padel po stopnicah MURSKA SOBOTA - Pred njegovo hišo v Bogojini so v soboto našli mrtvega 41-letnega Ti-borja R. Strokovnjaki so pri ogledu kraja dogodka ugotovili, da se je Tibor prejšnji veCer v temi vraCal domov; ko pa je prišel do betonskih stopnic pred vhodnimi vrati hiše, mu je na njih spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil vratno vretence in umrl. Smrtonosno prehitevanje PTUJ - V soboto, nekje blizu poldneva je bilo, se je madžarski voznik tovornjaka s prikolico na cesti med Ptujem in Ormožem - pri naselju Go-• rišnica - odločil prehiteti pred seboj vozečega poCasneža - tovornjak z napisom avtošola. Ko je Madžar izza Šolskega tovornjaka nenadoma pripeljal na levo polovico cestiSCa, se je pred njim pojavil domačin, 38-letni Stanislav H., s »stoo-semindvajsetko«. Kljub temu da se je Stanislav skušal umakniti na rob vozišča, ga je velikan zadel z levim odbijačem in ga zbil s ceste. Stanislava in njegovo sopotnico Marijo, oba sta bila hudo poškodovana, so odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je Stanislav Gez nekaj ur umrl. Izpustili človeka bombo KOPER - Konec tedna se je koprsko sodišče odločilo na prostost izpustiti Bajazida AhmiCa, Bosanca, begunca, ki je prva marčevska dneva na mejnem prehodu Fernetiči grozil, da bo razstrelil sebe in prehod. Povedal je, da je hotel s tem dejanjem le opozoriti svet na strahote, ki se dogajajo v njegovi domovini - nikomur pa ni hotel narediti nič žalega. Psihiatrični izvedenec je vec dni opazoval Bajazida in ugotovil, da Bosanec v Času zasedbe mejnega prehoda ni bil prišteven -v normalnih okoliščinah pa da ni nevaren za okolico. Na podlagi izvedenskega mnenja so se sodni organi odločili, da Bajazida ne bodo sodno preganjali. ___________SLOVENIJA / PROSTITUCIJE URADNO NI (2)_ Lažje je biti prostitutka, kot v haljo oblečena delavka Da se ukvarja z najstarejšo obrtjo, so njene starše obvestili »dobronamerni« prijatelji Sergeja Zorn Slovenski moški so neaktivni, mlahavi, zrejeni in brez domišljije. Skok v posteljo s prostitutko pomeni zanje nekaj minut, morda uro ali dve sprostitve zunaj štirih sten lastnega doma, zunaj lastne postelje, v kateri je žena, ali pa je morda ta postelja celo prazna. Tudi takih klientov je veliko. K Ančki prihajajo urejeni moški, poslovneži in celo tisti, ki segajo visoko v vrh slovenske družbene lestvice. Za poročene moške je skok Cez plot kratkotrajna sprememba, ki si jo zaželijo, za samske moške potreba; spanje s prostitutko se nikomur ne zdi ponižujoče. Pravzaprav ima vsa stvar tudi praktično plat. Žensko se da seveda dobiti tudi drugje, in ne le med prostitutkami, vendar je iskanje drugje povezano s Časom in potrpljenjem ter seveda stroški. »Marsikatera od mojih strank je dejala, da enostavno nima Časa Zenske peljati ven, na veCerjo ali kam drugam, jo nekaj ur zabavati, na koncu pa se izkaže, da je bil ves trud zaman in dama odkoraka, ne da bi v natura-lijah plačala za prijetno preživet veCer, ki niti ni tako poceni,« pripoveduje naša sogovornica. Včasih celo dražji od tistih sto mark, ki jih je treba dati Ančki. Torej gredo slovenski moški raje k prostitutki, ki v našem primeru ni le privlačna ženska, ampak tudi prijetna in izobražena sogovornica, kar je bila pri »ponudbi« seveda še dodatna prednost. Po določenem Času je bilo spet treba spremeniti način dela. Tudi tokrat razlogi niso pomembni, temveč le dejstvo, da je Ančka pristala pri načinu dela, ki ji od vseh treh najbolj ugaja. V enem od velikih stanovanjskih blokov v neki ljubljanski soseski je eden od mnogih ilegalnih slovenskih bor-delckov. Kje ti bordelcki so, niti ni težko zvedeti, saj gredo vesti hitro naokrog. Najlažje delo je za prostitutke prav v takem bordelu. Lastnica je natančna in skrbna ženska, ki pozorno izbira stranke za svoja dekleta. Poskrbi prav za vse, od tega, da je moški Cist in urejen, do tega, da je zaščiten, saj se nevarnosti okužbe z aidsom vsi bojijo. V stanovanjskem bordelu se je treba držati pravil igre. Kdor se jih ne, mora posteljne užitke poiskati drugje. Tudi v takih bordelih so stranke večinoma urejeni možje in oCetje, poslovneži, uslužbenci ... Tudi tu pri Ančki ne dobijo le nekaj mi- nut seksa, ampak tudi prijeten pogovor in razumevajočo poslušalko. Kljub temu, da ima lastnica bordela vec deklet, ki so vsa mlajša od Ančke, postane naša sogovornica najbolj iskana, Čeprav pravi, da za tak izid ni naredila nic drugega, kot da je bila takšna, kakršna je. Sproščena izobražena slovenska ženska brez predsodkov, ki si je s pomočjo najstarejše obrti služila denar za vsakdanji kruh in plačilo računov. Preden pa bomo zgodbo končali, naj povemo, da se Ančka zdaj nic veC ne ukvarja s prostitucijo. Našla je moškega svojih sanj in on svojo žensko. Ne moti ga, da se je pred njunim srečanjem ukvarjala z najstarejšo obrtjo, ne bi pa prenesel, Ce bi jo moral z drugimi deliti tudi zdaj, ko je z njim. Ce se bo zveza obdržala ji ne bo vec treba ponujati telesa, da bi lahko plačala elektriko, kupila hrano, cigarete, obleko. Vendar bo to ostala epizoda njenega življenja, ki je nikdar ne bo pozabila. Ne bo se je spo-mnjala z grenkobo, ampak celo z nekakšnim zadovoljstvom. Edini grenak spomin, ki bo ostal, je dejstvo, da se je na tako pot podala zato, ker ni videla druge poti za preživetje. Kot pravi sama, bi morda res lahko šla za natakarico ali snažilko, vendar to ni bilo združljivo z njeno predstavo o tem, kaj v življenju poCne visoko izobražena ženska za svoj vsakdanji kruh. Tako paC misli, Čeprav marsikdo tega ne bo mogel razumeti. Laže je bilo biti prostitutka kot v haljo oblečena delavka. Vprašanje pa je, koliko »poštenih« Slovencev bo ob tem pripravljenih reci, da je vsako delo Častno, Ce ga človek pošteno opravlja. Ob tej in podobnih zgodbah bi bilo nesmiselno misliti, da prostitutke res ostanejo tako neopažene, kot se zdi. Ce že Ančkini znanci in nekdanji prijatelji niso imeli pojma, s Cim se ukvarja, so za to zvedeli njeni starSi. Po telefonu. Takih primerov je več. Tako, po telefonu, je bil tudi mož »dobronamerno obveščen« o dejavnosti svoje žene, 26-letne matere njunih otrok, ki je ostala brez službe. Vendar, na žalost »dobronamernih« sosedov, je mož vedel, kaj se dopoldne dogaja doma. Štiričlanska družina se z moževimi 30 tisočaki ni mogla preživeti. Skupaj sta se odločila, da bo brezposelna žena v dopoldanskem Času, ko nikogar ni doma, na ta način dobila denar za obubožano družinsko blagajno. (Konec) Vrata v amsterdamski sex-raj se odprejo že za 50 nemških mark (Foto: T.Lombar/TRIO) I JUTRI I 6. aprila Šestega aprila leta 1941 je v kraljevini Jugoslaviji napočil trenutek resnice. Hitlerjev vojaški stroj je pričel z napadom na nezanesljivo partnerico z Balkana. Komaj podpisani sporazum so namreč spodnesli oficiiji. ki so s pomočjo angleške tajne službe - namesto pronem-škega kneza Pavla - na prestol postavili mladoletnega Petra. Napad, ki se je pričel z bombardiranjem Beograda, je v kratkem času razkril vso gnilobo mračne monarhije. Na dan so prišla vsa nakopičena trenja in nasprotja med Srbi in zatiranimi narodi. Sesulo se je prav na vseh frontah, še najbolj pa v sredini, kjer so Hrvati pod Paveličem razglasili neodvisnost. Svoj kos so si vzeli vsi sosedje - Albanci, Bolgari, Madžari, Italijani in Nemci. Predstavniki vlade in dvora so v paniki pobegnili. Na nikši-škem letališču so se tlačili v letala in se prerivali za prostor. Čudna tvorba je doživljala logičen konec. Med potniki-ubežniki sta bila tudi slovenska politika Krek in Snoj. Po volji v bombnem napadu na Beograd ubitega voditelja Slovenske ljudske stranke, Kulovca, bi moral biti tam dr. Lambert Ehrlich. Vendar so bili drugi komolci pri letalu močnejši in nesojeni voditelj Slovencev je ostal na tleh. NUMIZMATIKA Desetkronski kovanec z grbom in imenom ČSFR je izšel tudi z letnico 1993, Čeprav države ni bilo več Največ numizmatičnih novosti, ki so tudi najzanimivejše, v zadnjem letu prihaja iz novonastalih držav Vzhodne Evrope in Azije. Po vzoru razpada sovjetskega in jugoslovanskega imperija so se 1. januarja letos razdražili tudi Cehi in Slovaki, le da jim je to uspelo po mirni poti. Dogovorili so se, da bo se pol leta njihova skupna valuta Češkoslovaška krona. Kljub temu pa je zaradi različno razvitih gospodarstev že prišlo do razhajanja, saj dobite za Češko krono 10 do 20 odstotkov vec kot za slovaško, ki ji grozi tudi devalvacija. Da bi preprečili morebitne špekulacije, so oboji opremili stare bankovce s posebnimi znamkicami. Slovaki so tako označili vse bankovce, Cehi pa le večje od 100 kron. Po- dobno se je pri nas dogajalo po prvi svetovni vojni, ko smo tako označevali avstro-ogrske krone, da bi preprečili dotok novih inflacijskih bankovcev. Po razdružitvi je Čehom ostala tiskarna bankovcev v Pragi, Slovakom pa kovnica v Kre-mnici, ki je med drugim skovala tudi naše tolarske kovance. Temu primerno je na Češkem že izšel nov bankovec za 200 Čeških kron, na katerem so upodobili Jana Komenskega. Pripravljajo tudi bankovec za 5000 kron. Slovaki so med tem izdali nov kovanec za 10 slovaških kron, na katerem lahko vidimo veliko-moravski križ. Ob tem je zanimivo, da je stari desetkronski kovanec z grbom in imenom države CSFR izšel tudi z letnico 1993, Čeprav 1. januarja te države ni bilo vec. Kovanci so bili izdelani še pred koncem lanskega leta. To nas spominja na podoben položaj v Jugoslaviji, kjer sta »Markovičeva« kovanca po 2 in 5 dinarjev izšla nespremenjena - torej tudi s slovenskimi besedami -celo z letnico 1992, Čeprav smo se osamosvojili že v letu 1991. SANJE Ljudje si že od pradavnine želimo prodreti v skrivnostni pomen svojih sanj. To seveda ni čudno, saj so sanje po doživljajski plati povsem enakovredne dnevnemu življenju ali pa ga po nekaterih svojih lastnostih celo prekašajo. Sanjske podobe so ■lahko celo dosti bolj žive kot dnevne, sanjski dogodki pa bistveno bolj dinamični in razburljivi kot vsakodnevna življenjska rutina. In Čeprav se zjutraj zavemo, da smo zgolj ležali in sanjali, se nam kljub temu zdi, da smo bili nekje drugje, na resničnem potovanju v nekem resničnem času in prostoru, v katerem smo v nekaj urah doživeli toliko razburljivega, kot doživimo podnevi le redkokdaj. Zato so se ljudje že zelo zgodaj zaceli spraševati o resnični naravi svojih noCnih doživetij, še zlasti pa o tem, kaj sanje pravzaprav pomenijo. Opazili so namreč, da sanjski in dnevni svet le nista tako zelo vsaksebi, kot se zdi, saj se v njiju pogosto pojavljajo enake stvari ali pa se dogaja celo to, da sanjavec sanja dogodek, ki se v stvarnosti zgodi šele Cez Cas. Sanje morajo potemtakem imeti neki globlji, sporočilni, opozorilni ali celo poučni pomen. Ampak ker se ta pomen ne kaže v jasni in enoznačni luCi, paC pa v izkrivljenih, simboličnih oblikah, je bilo treba poiskati ključ, s katerim bi jih bilo mogoCe deši-frirati. Tako so se že zelo zgodaj pojavili razlagalci sanj, ljudje, usposobljeni za razvozlavanje zapletene sanjske govorice. Svoje ugotovitve so sprva ponujali in prenašali ustno, potem so jih zaceli zapisovati v tako imenovane sanjske bukve, ki jih je uporabnik lahko uporabljal podobno kot slovar tujega jezika. Dandanes še zmeraj obstajata obe vrsti pomoči. Ljudje listamo po debelih sanjskih knjigah ali pa si pomagamo z odgovori, ki nam jih po Časopisih ali ustno ponujajo bolj ali manj strokovni razlagalci sanj. Toda problem je v tem, da dandanes nismo vec tako naivni in želimo imeti Cim vec stvari v svojih rokah ter jih razumeti in obvladati z lastno glavo, še zlasti tiste bolj osebne. Zato smo z odgovori, kakršne nam ponuja današnja znanost o sanjah, Čedalje manj zadovoljni in jih sprejemamo bodisi z globoko rezervo ali pa kot Čtivo za kratek Cas, paC podobno kot horoskope in šale. Ampak krivda je tudi v razlagalcih samih, kajti razlage, ki nam jih ponujajo, niso prepričljive; ne dotaknejo se našega srca in ne naletijo v nas na globlji odziv, ki bi nam dal vedeti, da so zadetek v Črno. Zdijo se nam za lase privlečeni, kot da se tičejo nekoga drugega, ne nas. Zavedamo se, da je pomen sanj individualen in da je le malo simbolov, ki za vse pomenijo enako, recimo zaradi enotne kulturne pogojenosti; sanjske bukve pa ostajajo nespremenjene že stoletja. Čutimo pa tudi, da razlagalec v razlago naših sanj projicira preveč svojih individualnih izkušenj in nam vsiljuje pomen, ki velja zanj, ne za nas. Zato njegove razlage ne moremo preprosto sprejeti, češ da vidi v našo notranjost bolje od nas, zato mu velja verjeti. Sodoben razlagalec bi se torej moral tega zavedati, zapreti zastarele sanjske bukve in ljudem, zeljnim razkritja svojih sanj, ponuditi drugačno pomoC: pomoC pri izurjanju v samostojnem razlaganju sanj. In prav to je namen sanjskega kotička v Republiki. Najboljši razlagalec svojih sanj je lahko sa- njavec sam, kajti le posameznik sam ima lahko najboljši vpogled v svoje sanje in v tiste plasti svoje duševnosti, v katerih se skriva njihov »pravi« pomen. Ta kotiček torej ne ponuja odgovorov, ki bi jih bilo treba slepo sprejeti, ampak prikazuje način, kako se boste naučili razlagati svoje sanje sami, samostojno. Demistificiral bo tudi nekatere najpogostejše zmote in predsodke o naravi in funkciji sanj ter vas poučil, kako si jih lahko najlaže zapomnite, kakšne duševne značilnosti in probleme odražajo razne sanje (muCne, prijetne, seksualne), kako lahko izrabite sanje za osebnostno rast, kakšne so razvojne stopnje sanjanja in celo to, kako se lahko usposobite za budno sanjanje. Ze kmalu bodo sledili tudi odgovori na vaše sanje hkrati s konkretnimi napotki za samostojno spopadanje z vašimi sanjskimi izzivi. Skratka, zabavno in poučno bo. JEDILNIK Slavko Adamlje porova juha zrezek s parmezanom Široki rezanci solata marmeladna juha Marmeladna omleta SESTAVINE: 3 jajca, 60 g sladkorja, zavitek vanilin sladkorja, limonina lupinica, 20 - 30 g moke, kosmič masla za ponev CAS PRIPRAVE: 20 minut Iz beljakov stepemo trd sneg in mu dodamo sladkor. Dodamo rumenjake, vanilin sladkor, naribano limonino lupino in moko. Vse skupa) narahlo premešamo. Ponev namažemo z maslom, potresemo z moko in damo vanjo testo. Oblikujemo ga v omleto in spečemo v pecici. Omleta mora zgoraj zarumeneti. Se vroCo omleto premažemo s toplo marelično marmelado, ki smo ji dodali žlico ruma. Omleto nato prepognemo, zvrnemo na krožnik in potresemo s sladkorjem v prahu. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan kremna špinačna juha s pehtranom dušen riž zelje z ingverjem in korenjem Kremna špinačna juha s pehtranom SESTAVINE: 400 g Špinače, 40 g masla, 3 žlice ovsene moke, 2 žlici kisle smetane, 1,5 1 špinačne vode, sol, pehtran Oprano špinačo brez pecljev poparimo, odcedimo vodo in jo prihranimo za juho. Špinačo drobno sesekljamo ali zmeljemo v električnem mešalniku in stresemo v špinačno vodo. Iz masla in moke zgnetemo masleno kroglico za zgostitev juhe. Vržemo jo v juho in mešamo, da se razpusti. Dodamo začimbe in pokuhamo. Ovseno moko lahko nadomestimo s pšeničnim zdrobom in enim rumenjakom. P L E B I S C I T Kako Brazilci iščejo svojega novega kralja RIO DE JANEIRO -Brazilci se bodo 21. aprila, 104 leta po padcu svojega zadnjega cesarja, na plebiscitu odločali, ali bo Brazilija ostgala republika, ali pa bo postala kraljevina. Po psihološkem udarcu, ki ga je za Brazilce pomenilo dejstvo, da je moral decembra lanskega leta prvi svobodno izvoljeni predsednik po 21 letih vojaške diktature Fer-nando Collor odstopiti zaradi škandala s podkupninami, se po ugotovitvah javnomnenjskih raziskav že 20 odstotkov Brazilcev ogreva za povratek monarhije. Gre za monarhijo po španskem vzorcu, ki jo predstavljajo kot »edino, ki bi omogočila izhod iz kaosa in iz sramote«; to so vsaj glavna gesla, ki se pojavljajo v teh dneh v zelo živahni volilni kampanji. Tako monarhisti kot tisti, ki zagovarjajo predsedniški režim in oni, ki se ogrevajo za parlamentarni sistem, razpolagajo s brezplačnimi oddajami na brazilski televiziji. Sedaj, ko manjka manj kot mesec dni do plebiscita velika večina volilcev - v Braziliji je še 20 odstotkov prebivalcev nepismenih - še ne ve, za kaj bo glasovala. Udeležba na volitvah je vsekakor obvezna in pri Claire de Oliveira, AFP volilni kampaniji igra televizija, kot edini medij, ki je vsem razumljiv, pomembno vlogo. Pobuda za referendum ni nastala v sedanji krizi, ampak so jo sprožili že leta 1988. Tedaj je Cuhna Bueno izkoristil nekoliko večjo svobodo po padcu vojaškega režima in je predložil popravek k novi ustavi, ki je predvideval možnost plebiscita o obliki vlade. Zagovorniki parlamentarizma so tedaj glasovali za plebiscit in ob tem dopustili, da bi se volilci lahko izrekali ne samo o možnosti povratka kralja, ampak tudi o vzpostavitvi republikanskega parlamentarnega sistema. Sedaj pa je sam Bueno v težavah, saj ugotavlja, da bi v primeru zmage monarhistov nastale nove težave: če bi zmagala monarhija, bo morala poslanska zbornica izbirati brazilskega kralja med 15 kandidati, ki trdijo, da jim to mesto pripada,« je dejal Bueno. Izbira seveda ne bo lahka, saj se je kraljeva družina razpršila, potem ko se je Dom Pedro de Alcantara d’Orleans et Bragance leta 1908 odpovedal prestolu, ker se je oženil samo s kneginjo in ne s princeso. Tedaj je nasledstvo pripadlo njegovemu bratu Luizu, vendar sedaj potomci obeh terjajo prestol. Najstarejši potomec Dom Pedra je Gaston, star je 80 let, ima štiri sinove in dve hčeri in živi v razkošni vili v Petropoli-su, 80 km daleč od Ria. Vendar pa potomci Doma Luiza - kar 12 jih je -oporekajo njegovi pravici do nasledstva in seveda to pravico pripisujejo sebi. V tem trenutku bi lahko bil najresnejši kandidat nečak Pedra Gastona, 35-letni Dom Joao Henrique d’Orleans et Bragance, fotograf, ljubitelj deskanja. Njegov najresnejši protikandidat je njegov bratranec Dom Alberto, 35-letni odvetnik. Nekaj resnih kandidatov pa prihaja tudi z druge veje nekdanje kraljeve družine, med njimi 58-letni Dom Luiz mlajši. Glavna ovira, da bi lahko postal kralj, pa je dejstvo, da je rojen v Franciji. To so torej kandidati za brazilskega kralja. Sicer pa Brazilci vedo povedati, da imajo že dva kralja: nogometaša Pe-leja in pustnega kralja, 180 kg težkega Moma. Za kraljevino vlada torej med volilci veliko zanimanje, s kom primerjajo novega kralja pa daje dokaj jasno videti, kako resno brazilski volivci jemljejo ta plebiscit. _________VELIKA BRITANIJA / ZVEZDNIKI___ Prejšnje življenje Davida Bovvieja Knjiga »Backstage posses - Life on The Wild Side with David Bowie« izpod peresa njegove prve žene Angie Ana Kovač Se še spominjate divjih sedemdesetih let? Angie Bovvie se jih. Spominja se oblek, ki jih je takrat nosila, spominja se londonske glasbene scene, ki je v tistem času dosegla vrhunec kiča in biseksualnosti. Angie in David sta se spoznala, ker sta oba spala z istim moškim: Calvin Mark Lee je hodil z Angie in občasno ljubimkal z Bovvieje. Ko so se vsi trije nekoč dobili na večerji, sta bila Angie in Calvin oblečena povsem enako -to je bila takratna modna muha, ki sta jo kasneje, ko sta bila že poročena, večkrat s pridom izkoristila tudi David in Angie. Leta 1990 se je, deset let po ločitvi, iztekel tudi dogovor, da Angie ne sme objavljati podrobnosti iz obdobja, ki sta ga z Bovviejem preživela skupaj. Zato se je odločila, da bo napisala knjigo. Stvari se je lotila resno in že dobro leto vodi kampanjo za prodajo: organizira srečanja v knjigarnah, objavlja odlomke, daje intervjuje. Angie se je po lastnih besedah zelo oangažirala pri oblikovanju Bovviejevega imagea od Space Oddity do Ziggy Stardust in Aladdin Sane. »Izbirala in odpuščala sem managerje, se ukvarjala s trženjem, našla primerna oblačila za nastope, opremo, osebje in prave lokacije za nastope.« V sedemdesetih je bi videz še posebno pomemben in »najbolj vroči londonski par« se je oblačil po okusu in volji Angie Bovvie. Nekoč sta se v javnosti pojavila oblečena v enake obleke iz svilenega velurja. Obleke sta si delila, si brila obrvi in nosila visoke pete. Družila sta se z lahkimi dekleti, v kensingtonskem klubu Sombrero najemala dečke in transsek-sualce, nekatere med njimi sta vozila tudi po turnejah. NekoC je Angie v postelji zalotila Bovvieja z Mickom Jaggerjem in v angleškem tisku se je sprožil pravi škandal. Angie pa pravi: »Mick in David? Ja, zalotila sem ju v postelji. To se je res zgodilo. Vendar ni bilo pomembno. O tem sploh nisem razmišljala, dokler niso drugi naredili prave zmešnjave.« Ko jo ljudje sprašujejo, kakšno je zdaj njeno mnenje o Bovvieju, njegovi skupini Tin Machine in novi ženi modelu Iman, jim hladno odgovarja: »Tu nisem za njegove stike z javnostjo«. Angie že deset let ni videla Bovvieja in njunega sina Zovvieja, ki se je preimenoval v Joea, že osem let. Bovvie je v ločitvenem postopku zmagal in dobil skrbništvo nad sinom, kar je Angie v tistem Času jemala mamila. »Maja bo star 22 let in vendar se ni niti potrudil, da bi me videl. Mogoče je tako lažje zanj, zaradi Davidovega zanimanja in navdušenja do sina,« pravi Angie. Mary Angela Bar-nett alias Angie Bovvie, androginska muza, ki so jo vrgli iz ameriškega kolidža, ker je spala s svojimi sošolkami, odpotovala v London in se družila s pomembnimi ljudmi iz sveta pop glasbe, pravi o svojem zakonu z eno naj-veCjih rock zvezd 20. stoletja: »Rezultat mojega zakona z Davidom je spoznanje, da mi je usojeno vedno biti sama.« NOVICE Tri brezdomke umrle v podtaknjenem požaru BALTIMORA - Tri brezdomke so umrle, dve pa sta bili hudo ranjeni v požaru, ki je v tem ameriškem mestu razdejal zavetišče za brezdomce. Ogenj se je razplamtel v prvem nadstropju trinadstropnega poslopja. Po ugotovitvah gasilcev, naj bi ogenj zanetil piroman. Dve ženski sta umrli v požaru, tretja pa za posledicami hudih opeklin v bolnišnici. Gasilci so požar pogasiti v poldrugi uri. Roparja oropala in ubila nemško turistko MIAMI - Nemškim turistom na Floridi težka prede. Pretekli ponedeljek so štirje mladoletniki pri letališču v Miamiju oropati 50-letnega Nemca in nato še streljati nanj in na 15-letnega sina ter oba raniti, nekaj mnogo hujšega pa se je pripetilo v petek 39-letni Ber-linčanki Barbari Jensen Meller. Nemka je prispela na dopust z mamo in otrokoma (6 in 2 leti). Na letališču je najela avtomobil in se odpeljala, njena vožnja pa je bila kratkotrajna. Po nekaj metrih je najeti avto od zadaj zadelo drugo vozilo. Ko je Mellerjeva izstopila, sta jo obstopila moška, ji oropala torbico, jo pretepla in pahnila na tla. Nato sta zbezala, pri tem pa sta z avtom zavozila nad žensko, ki je malo zatem umrla. Eksekucije med falklandsko vojno LONDON - Bivši britanski Častnik je po več kot desetletnem molku priznal, da so angleški vojaki med falklandsko vojno ubiti dva argentinska vojaka, ki sta se bila malo prej predala v vojni pri Mont Loungdonu. Vest je objavil londonski Sunday Times. Tony Ma-son, ki je med vojno poveljeval polku padalcev, je v pismu dnevniku potrdil obtožbe o grozotah britanskih vojakov zoper Argentincem, o katerih je pisal vojak Vincent Bramley v svoji knjigi »Ekskurzija v pekel«. Mason piše, da je videl britanskega vojaka, ki je ustrelil ujetnika, namesto, da bi ju odpeljal na zbirno mesto ujetnikov. Vojak se je opravičil, Ceš, »da je slabo razumel povelje.« Njegovi nadrejeni so ga »zaradi kršitve povelja« le premestiti v drug vod. Po Bram-leyevih obtožbah je londonska vlada uvedla preiskavo o vojnem dogajanju na Falklandskem otočju. Dosmrtna ječa za »poveljnika Rolanda« LIMA - SodišCe v Limi je obsodilo na dosmrtno jeCo 41-letnega Victorja Polaya, »poveljnika Rolanda« perujskega revolucionarnega gibanja Tupac Amaru. Obtožencu so vest sporočiti v ječi trije sodniki, ki so izrekli razsodbo. Možje pravice so biti zakrinkani, da jih »Roland« ne bi prepoznal. Polaya so aretirali junija lani. prav tako na dosmrtno ječo je bil obsojen tudi Peter Cardenas, blagajnik gibanja, ki se je navdihovalo po Ernestu Che Guevari in je v zadnjih devetih letih opravilo v Peruju vrsto gverilskih akcij. PERU / SENDERO LUMINOSO Perujski gverilec (zares) v kletki Za poremestitev gverilca Abimaela Guzmana, pripadnika skupine Sendero lumino-so. v novi zapor v kraju Callao, so oblasti oporabile najstrožje varnostne ukrepe. Kuzman je bil stalno zastražen, na ladji, s katero so ga peljali, pa so posebej zanj izdelali železno kletko. (Telefoto AP) S T R^P I Charlie Brown končno zmagal Bruno Marolo, ANSA NEWYORK- Nikoli ne gre obupati. Charlie Bm\vn, vedli poraženec, je končno uspel: prvič v 43 letih je svojo bezbolsko ekipo popeljal do zmage in seveda postal heroj svojega mesta. Vest je objavilo veC kot dva tisoC Časopisov po ZDA in drugje po vsem svetu, vendar ne na prvi strani, kot bi si dogodek zasluzil. Med eno in drugo risbo na stripih, ne da bi posebej izstopalo, Charlie Brown uživa svoj trenutek slovesa. Zapusti stadion, teCe domov, prevrača kozolce in kriči: »Dal sem točko in smo zmagali: prvak sem.« Sestra Sally nejeverno gleda in odvrne: »Kdo, ti?« Kaj se je pripetilo? Je v Ameriki, ki računa na nov zagon, prišel trenutek, ko se bo obrnilo na bolje tudi za najbolj nesrečnega dečka? Je njegova zadnja pustolovščina znak zaupanja, da je na obzorju nov Cas, je sporodlo optimizma? »Resnica«, je pojasnil avtor Charles Schultz, »je dosti bolj enostavna: svinčnik mi je prevzel roko. Zabaval sem se z risanjem te svoje uboge, male osebnosti, kako je izjemoma skakala od veselja Vendar počakajte, da se zgodba konca « V ponedeljek so milijoni bralcev zapustili Charliea Brovrna, ko je stopal proti Startni bazi v poskusu, da udari odločilno Žogo, vendar je ves vznemirjen pozabil palico. Nihče ne bi stavil na zmago. Sedaj se lahko pripeti karkoli: Lucy, ki jo je prevzelo tako atletsko junaštvo, bi lahko dopustila, da Charlie Brovrn udari Žogo, namesto da jo s sunkovito kretnjo pusti pasti, in rdečelaso dekletce bi se lahko zaljubilo v zmagovalca Papirnati zmaj, ki je 43 let bil zapleten med krošnjami, bi se lahko dvignil v nebo: upanje ne pozna meja. Da bo Superman umrl, so najavili veC mesecev prej, samo da bi povečali prodajo. Schultz pa dela kot obrtnik, nikomur ne zaupa svojih idej. •Ne išče reklame in je ne potrebuje. Število Časopisov, ki objavlja njegove zgodbe, neprestano narašča. »Ce nekega dne«, trdi, »na strani stripov ne bo več Charhea Brovvna, pomeni, da sem umrl.« LONDON / PO VEC KOT STO LETIH Jack Razparač ni več neznani sadist Njegovo pravo ime bo znano šele oktobra LONDON -BrleCa luč petrolejk za silo osvetljuje s sajami prekrite ulice, tišino moti le mačje mjavkanje. Krik groze nenadoma razpara tišino in za trenutek po več kot sto letih London ponovno doživi težko moro, spomni se svojega najbolj zagonetnega in okrutnega zločinca, Jacka Razparača. Prizor pa se tokrat ne odvija v East Endu, temveč v malo odaljenem London Dungeonu, kjer so odprti razstavo z naslovom »Jack the Ripper Experien-ce« (Izkušnje Jacka Razparača), ki je posvečena sadistcnemu zločincu, ki je med avgustom in novembrom leta 1880 ubil pet žensk v Četrti VVhitecha-pel. Bucks Road, Brick Lane, Bemers Street in Mitre Square so prizorišča zločinov, kjer je morilec ubival in razčetveril svoje žrtve, ki so bile vse prostitutke. O njegovi identiteti so ugibali leta in leta. Sum je padel na številne, med njimi je bil celo elan kraljevske družine, vojvoda iz Clarencea, ki je bil nečak kraljice Viktorije. Sumili so celo zdrav- nika kraljice Viktorije VVilliama Gulla, ne da bi imeti otipljive dokaze. Sedaj pa je ime Jacka RazparaCa končno znano, je navedel Paul Feldman, ki bo v kratkem napravil dokumentarec o skrivnosti iz VVhitechapela. Pred dvema letoma so namreč odkrili dnevnik, v katerega je na 64 straneh Razparač podrobno opisal svoje »nočne podvige«. Dnevnik ni falsifikat, saj so ga podrobno analizirali številni izvedenci, tako da sedaj ni veC dvomov. »Sedaj vemo, zakaj je moril in zakaj je nenadoma prenehal ubivati«, je dodal Feldman, ki pa ni navedel njegovega imena. To bo znano šele oktobra, ko bodo objaviti knjigo »Jack the Ripper« (Jack Razparač). Sledil bo dokumentarec v treh enournih nadaljevanjih, v katerem bodo prikazali RazparaCeve bolezenske zločine. V teku so že pogajanja, da bi o tem zagonetnem dogajanju posneti celovečerni film. Medtem pa se zločinski podvigi ponavljajo v podzemlju Lon-' don Dungeona pod arkadami London Bridgea. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 e 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 . 35 36 37 Vodoravno: I. sposobnost hotenja, 6. število z dvema ničlama, 9. roman ruskega pisatelja Dostojevskega, 10. kitajska utežna enota, II. glas piščalke, 12. krajša oblika imena Rodoslav, 13. nemški meščanski filozof (Georg), 14. oddaljenost, do katere se lahko z iztegnjeno roko dotikamo predmetov, 15. avtomobilska oznaka Benetk, 16. velika azijska država, 17. britanski konservativni politik in državnik, britanski zunanji minister po prvi svetovni vojni (George Nathaniel), 19. antično ime jadranskega otoka Visa, 20. glavno mesto skandinavske države, 24. ženito-vanjski kruh podogovate oblike na Štajerskem in v Prekmurju, 26. pustna šema s Ptujskega polja, 29. zaCetnici italijanskega skladatelja Tartinija, 30. temnopolti beneški vojaški poveljnik, naslovni junak Shakespearove tragedije, 31. egipčanski bog, varuh rokodelcev in umetnikov, 32. staroslovanska boginja lepote in ljubezni, 33. nekdanja izraelska ministrska predsednica (Golda), 34. otok grške mitološke Čarovnice Kirke, 35. nestabilni osnovni delci (iz Crk onimi), 36. mik, privlačnost, 37. tropski sadež. Navpično: 1. prebivalci kraja pod Nanosom, 2. grški mitološki junak pred Trojo, Laer-tov sin, 3. del knjige, 4. izraz žalosti, 5. arabski žrebec, 6. nekdanja vzhodnonemška tajna policija, 7. eden od Kristusovih apostolov, Juda, 8. jezero na jugu Karelije v Rusiji, 12. nataliteta, 14. spodnji del posode, 16. španska kraljica, katere poroka s kraljem Aragonije je bila temelj španske nacionalne države, 18. kratica Republike Slovenije, 21. kemijski znak za samarij, 22. zgornji dom v norveškem parlamentu, 23. kanadska provinca ob Velikih jezerih, 25. nekdanji japonski telovadec (Takaši), 26. sladko pecivo, 27. prikritje zaslužka pred davkarijo, 28. oseba, ki vzdržuje red, 31. južnoameriški dninar, 33. ime ameriške filmske igralke Farrow, 35. zaCetnici ameriške filmske igralke Monroe. o8ubui ‘jbo ‘moral ‘efv ‘epeq ‘ojaio ‘LD ‘)uajrq ‘uerasoq ‘ojso ‘bssj ‘uozing ‘ejipuj ‘ja ‘Sasop qsy ‘apen ‘>[sid ‘ue) ‘joipj ‘ojs ‘r((oa :ouABiopoA AtillSBti 4 Nal°8a 85 Naloga 86 ^ šahovska naloga št. 85 Karpov - Tajmanov / Leningrad 1977 Vse bele figure pasivno čakajo na razplet na prvi vrsti, edino kmet na liniji b nevarno napreduje ... Tajmanov, ki je na potezi, je v poziciji odkril skrito pot, ki ga je pripeljala do prednosti. Pri tej akciji sodelujejo kar tri aktivne črne figure! šahovska naloga št. 86 Hammacher - Sulle / ZR Nemčija 1962 Obroč okrog črnega kralja stiskajo bele figure. Pomembno vlogo v napadu igra tudi beli kmet na polju f6, ki se je vklinil v Črno rokadno pozicijo. Beli, ki je na potezi, ga z bliskovito akcijo razoroži in prisili k vdaji! Rešitev naloge st. 83 Črni ne umika trdnjave s polja f4, temveč s potezo l...c4! napada belo damo, posredno pa tudi skakača na d5. 2.bc4 Na 2.Ddl Dd5:! 2...Da3! Dvojni napad na belo damo in trdnjavo! Belemu ni veC pomoči. 3.Ddl Del:! 4.Del: Tfl: z matom! Alexander je učinkovito izpeljal kombinacijo in izkoristil slabost v prvi vrsti! Rešitev naloge št. 84 Obramba Črnega je šibka na osmi vrsti in to beli na poučen način izkoristi. Ce bi beli žrtvoval skakača l.Sh7: Th7: 2.Dg6:+ , se Črni po 2...Kh8 ubrani. Po žrtvi kvalitete l.Tc6:! pa črnemu ni pomoči. I...bc6 2.Db8+ Kh7 3.Th7:+ in po umiku kralja na polje f6 3...KJ6 šah z matom, in sicer s potezo 4.D/4! 16 Ponedeljek, 5. aprila 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 7* EVROPA /POGOSTE FRONTALNE MOTNJE ALPE JADRAN / OBLAČNO,AVEPNOMASUHO Nad Alpami je Šibak greben visokega, nad severnim Sredozemljem pa plitko območje nizkega zračnega pritiska. V višinah od zahoda priteka nad naše kraje spet bolj vlažen zrak. C A sredlSče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% nad 80% *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 3/10 TRST........ 7/14 CELOVEC...... 3/11 BRNIK...... 3/9 MARIBOR...... 4/11 CELJE...... 3/12 NOVO MESTO... 2/10 NOVA GORICA.. 3/13 MUR. SOBOTA.. 4/10 PORTOROŽ..... 2/13 POSTOJNA..... 0/9 ILIRSKA BISTRICA. -2/- KOCEVJE...... 1/- CRNOMEU......- 2/12 SLOV. GRADEC.. 2/10 BOVEC...... 1/8 RATEČE....... 0/- VOGEL.........- -3/-1 KREDARICA.... -9/-6 VIDEM....... 3/14 GRADEC........ 3/11 MONOŠTER..... 4/8 ZAGREB........ 4/10 REKA....... 6/11 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI........... 0/6 STOCKHOLM..... 1/8 K0BENHAVN..... 3/10 MOSKVA........ 0/11 BERLIN............. 5/7 VARŠAVA....... 4/6 LONDON........ 2/11 AMSTERDAM..... 5/10 BRUSELJ............7/12 PARIZ............. 5/12 DUNAJ............. 4/11 MUNCHI N...... 1/10 ZURICH............. 2/4 ŽENEVA............. 1/8 RIM............... 3/12 MILAN............. 6/11 BEOGRAD....... 4/11 BARCELONA..... 7/17 BUKAREŠTA..... 5/15 ISTAMBUL...... 10/11 MADRID............ 9/15 LIZBONA.......... 11/17 ATENE............ 13/15 TUNIS............. 7/16 MALTA............ 10/18 KAIRO............ 11/22 SLOVENIJA Kope........... -/- Vitie.......... -/- LontovZ........ -/- Stari vih...... -/- Rogla.......... 30/30 Kanin.......... -/60 Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/30 Vogel.......... -/30 Kobla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... 20/25 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... 15/20 Rog-Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais...... -/- Claut........ -/- Ptoncavallo... 40/60 Žabnice/OvCjav. -/- Rabi.......... -/- Fomi Avottri.. -/- FomidiSopra... 30/40 Paluzza-Tmaa... 20/30 Paularo....... -/- Pontebba...... 40/40 Pradibosco.... 0/60 Prato Camico.... -/- Zoncdan....... 10/40 Sauris........ 10/20 S.IdChbnzuton. -/- Nevejskosedlo.. 30/100 Višarje....... 35/60 VENEJO Sappada....... 20/90 KOROŠKA Podklošter -/35 BadKleinkirch... 20/50 Pliberk/Peca -/30 Sloveniji Rajberk -/50 DobraC -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Ariberg 35/330 Seefeld 20/70 Kitzbuhel 10/75 Obertauem 120/220 ZellamSee 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI Cesta po Sloveniji so že večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. Slovenija: Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno ob- Tudi v sosednjih pokra-lačno bo. Najnižje jutra- jinah bo prevladovalo nje temperature bodo od oblačno, a v glavnem su-0 do 5, najvišje dnevne ho vreme, pa od 8 do 14 °C. V Sloveniji: Obeti: Dopoldne se bo prehod- V sredo bo večinoma no pooblačilo, popoldne sončno in še malo tople-pa spet zjasnilo. Dnevne je. temperature bodo nekoliko višje PRETOK REK Pretok rek v m3 na sek. ob 7.uri Mura, G.Radgona: 97.7, Drava HE Dravograd: 110, Sava Radovljica: 8, Sava Radeče: 72, Sava HE Mavčiče: 9; Sora Škofja Loka: —; Ljubljanica Moste: 16, Savinja Laško: 9; Krka Podbočje: 36, Kolpa Radenci: 42; Soča Solkan: 20. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 107, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 37, Sava Radeče: 108, Sava HE Mavčiče: —Sora Suha: 100, Ljubljanica Moste: 58, Savinja Laško: 94; Krka Podbočje: 95, Kolpa Radenci: 109; SoCa Solkan: 169. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.35 in zašlo ob 19.36. Dan bo dolg 13 ur in 01 minut. Luna bo vzšla ob 18.19 in zašla 05.24. PLIMOVANJE Danes: ob 2.32 najnižje -49 cm, ob 8.33 najvišje 40 cm, ob 14.27 najnižje -46 cm, ob 20.42 najvišje 58 cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -55 cm, ob 9.10 najvišje 42 cm, ob 15.00 najnižje -44 cm, ob 21.11 najvišje 59 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice, element zrak. Dan je primeren za vse vrste opravil pri cvetju, torej za presajanje notranjih okrasnih raslin, balkonskega cvetja in tudi za setev vrtnih rož. V VEDNOST Nas veliki popularizator astronomije Marijan Prosen Popularizacija astronomije na Slovenskem se je začela z narodnim preporodom po letu 1848. Prve slovenske poljudno napisane sestavke iz astronomije najdemo v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Prvo obširnejše domače astronomsko delo pa smo dobili šele 1930, ko je fizik prof. dr. Lavo Čermelj (1889-1980) v Ljubljani izdal knjigo Ljudska astronomija. Nato jo je predelal v prvi slovenski srednješolski učbenik Kozmografi-ja (1934), ki je bil do leta 1969 edini uCni pripomoček pri pouku astronomije na naših šolah. Dr. Čermelj je ogromno naredil za slovensko naravoslovje ne samo kot pisec uCnih, strokovnih in poljudnih knjig s po- dročja astronomije, geometrije, fizike in astronavtike, in kot prevajalec naravoslovnih vsebin, ampak tudi kot učitelj na srednjih šolah. Bil je med ustanovitelji in uredniki poljudnoznanstvene revije Proteus. Uredil je kar 23 letnikov te revije in v njej objavil veliko prispevkov, ki so popularizirali astronomijo, fiziko in tudi druge veje naravoslovja. Dr. Čermelj pa je bil tudi prodoren publicist, zavzet borec za pravice slovenske in hrvaške manjšine v Italiji, slovenski partizan in diplomat, ki je kot izvedenec za manjšinska vprašanja sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu (1945) in Parizu (1946). Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M M Uk OVEN 21-3/20-4 : Končno vam je uspelo zadevo pripeljati do uspešnega konca. Ne mislite, da boste enako dobri tudi naslednjič. Brzdajte svoj optimizem! BIK 21-4/20-5: Nevezani Biki se bodo zaceli resno ukvarjati z iskanjem pravega partnerja in ljubezni svojega življenja. Prav ta mesec je ustrezen za tovrstne napore. DVOJČKA 21-5/21-6 : Skladnost, ki sta jo dosegla s partnerjem, je nekaj, za kar se boste morali tudi v prihodnje prizadevati. Pokažite, da vam ta zveza veliko pomeni. RAK 22-6/22-7: Kakršnakoli ekstravagantnost na domači fronti ne more biti nadomestilo za spor, ki sta ga imela s partnerjem. Pustite Času, da vam pokaže pravi trenutek. LEV 23-7/23-8 : Nove poslovne ideje se sicer niso rodile v vaših mislih, prav gotovo pa ste vi prava oseba za njihovo uresničitev. Pazite pa se projektov, kjer gre za skupna vlaganja. DEVICA 24-8/22-9 : Priložnosti, da si v službi priborite Se dodatne odgovornosti, bi se morali izogniti, ce to ne prinaša izboljšanja vašega statusa ali pa finančno nagrado. TEHTNICA 23-9/22-10 : S partnerjem sta sredi razmišljanja o nakupu ali prodaji nepremičnine. Zato se izognite vsem občutljivim temam in glejte na zvezo optimistično. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zavedajte se, da je vse, kar ste si prislužili, rezultat vašega truda in da bo tako tudi naprej. Zato ne izzivajte nikakršnih konfrontacij. STRELEC 23-11/21-12 : Res je, da so se stroški nakopičili in povečali, toda vredno je bilo vsakega tolarja. O tem ni nobenega dvoma. Potrpežljivost za volanom se bo izplačala. KOZOROG 22-12/20-1 : Vsi nerešeni problemi v vasi zvezi se bodo do konca tega meseca prav gotovo razrešili. Ne glede na rezultat boste Čutili veliko olajšanje. VODNAR 21-1/19-2 : Ne poskušajte priti do potrebnih finančnih sredstev s prodajo nečesa, kar ta trenutek ne potrebujete. Tako boste samo razprodali svoje ne tako veliko imetje. RIBI 20-2/203 : Zadržite in omejite vsakršen impulz za finančne rizike, saj vas samo optimističen pogled na zadevo ne bo pripeljal do žaljenega uspeha. Pazite na ožilje in živce! Belorus. Ukrajina S. Koreja Tajvan PO KONCU HLADNE VOJNE / NOVA NEVARNOST ZASVETOVNI MIR Svet mora zaustaviti širjenje jedrskega orožja na azijskem »kriznem loku« DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo s sedežem na Dunaju, bo v bližnji bodočnosti poslala v Južno Afriko posebno skupino izvedencev, ki bodo preverili, Ce je vlada v Pretorii res uničila vse svoje laboratorije in obrate za izrabo jedrske energije v vojaške namene. Južnoafriški predsednik Frederik de Klerk je namreč 24. marca izjavil, da so v Južni Afriki pred njegovim prevzemom oblasti leta 1989 proizvedli sest jedrskih bomb, ki so jih nato leta 1990 uničili in Sele nato so podpisali Sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Pretoria je vzporedno zaprla tudi vse svoje laboratorije in obrate za proizvodnjo jedrskih bomb. Generalni direktor dunajske Agencije Hans Blix je lahko z navdušenjem navedel, da je Južna Afrika prva država, ki se je prostovoljno odpovedala svojemu že uresničenemu vojaškemu jedrskemu programu in je pozvala inšpektorje agencije, naj na terenu preverijo resničnost tega sklepa. To zadovoljstvo pa je nedvomno zagrenil sklep Severne Koreje, ki je izstopila iz Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ker ni pristala, da bi inšpektorji Agencije pregledali njen obrat v Jongbionu (100 kilometrov od Pjongjanga). V desetletjih blokovske konfrontacije, ko je mir zagotavljalo jedrsko ravnotežje strahu med obema supersilama, se je svet bolj malo zanimal za ostale jedrske sile, Se naj- manj pa za tiste države, ki bi lahko razvile lastno vojaško jedrsko tehnologijo. Ze res, da so Sporazum o neširjenju jedrskega orožja podpisali že leta 1968, a Sele sedaj se svet zaveda, da je treba za vsako ceno zaustaviti nadaljnje Sirjenje jedrskega orožja. V Iraku so to dosegli s silo, Severna Koreja bo morda klonila pred diplomatskimi in gospodarskimi pritiski, Južna Afrika pa je spoznala, da je vsp zadeva predraga in skrajno nevarna. Sodec po razo-rožitvenih izkušnjah je uničevanje jedrskih konic prav tako drago kot njihova proizvodnja. Mednarodni mirovni raziskovalni institut iz Stockholma je precej nadzorno v priloženem Crtežu prikazal trenutno jedrsko stanje na našem planetu. Ob jedrskih silah ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, Kazahstanu in Kitajski je precejšen krog držav, ki bi se lahko dokopale do jedrske oborožitve. Med njimi so take, ki so osumljene, da Ze imajo jedrske konice. Priča smo nevarnemu »kriznemu loku«, ki od Izraela preko Iraka, Irana in Pakistana doseže Indijo, ki je v preteklosti že izvedla jedrske poskuse, a ta lok strahu in nemoči se Se nadaljuje preko Tai-vana do Severne Koreje. Tudi brez jedrskega orožja se tu druga za drugo sledijo razna krizna območja, nerešeni nacionalni, verski in mejni problemi. Med hladno vojno so se vsi dobro zavedali, kaj pomeni pritisniti na jedrski sprožilec, saj bi to pomenilo konec Življenja na Zemlji. Oba bloka sta namreč imela toliko nakopičenega jedrskega orožja, da bi lahko nekajkrat uničila nas planet. To pa ne velja za države »kriznega loka«. Med prvimi, ki so se na tem območju skoraj gotovo dokopali do jedrskega orožja, so Izraelci, saj imajo tako tehnologijo kot strokovnjake. Po vsemu sodec pa to ne skrbi VVashingtona in Moskve, ker jima je jasno, da bi Izrael segel po tem orožju, Sele ko bi ugotovil, da mu grozi iztrebljenje. V vseh arabsko-izraelskih vojnah Izrael ni nikoli segel po orožjih množičnega uničenja, kar pa ne velja za Irak in Iran, ki sta v dolgi medsebojni vojni segla celo po bojnih plinih, tako da bi bržkone uporabila tudi jedrsko orožje, Ce bi ga imela. Poglavje zase sta Indija in Pakistan. Kot rečeno, je Indija že izvedla jedrske poskuse, tako da ni dvomov o njenem jedrskem orožju. Prav zato si je skoraj gotovo jedrsko orožje zagotovil tudi Pakistan, ker z njim preprečuje indijsko vojaško premoč v tem delu sveta. Taivan je v podobnem položaju kot Izrael, le da so ocene o njenem jedrskem potencialu precej sporne, med drugim se je podobno kot Južna Afrika, Brazilija in Argentina odpovedal svojemu jedrskemu programu, kar pa bodo morale prej sli slej tudi tu preveriti mednarodne inšpekcije. Kot zadnja v »kriznem loku« je Severna Koreja. Marsikdo pa ze navaja, da se za njenim izstopom iz Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja skrivajo notranjepolitični problemi, saj se Sevrna Koreja kot zadnji realsocialistični sistem ubada s težko gospodarsko in družbeno krizo in mora zato poiskati »zunanje sovražnike« in rožljati z orožjem. Bržkone se bo Severna Koreja prej ali slej odpovedala svojemu jedrskemu programu, saj ne more računati na rusko pomoC, Kitajska pa se dobro zaveda nevarnosti Sirjenja jedrskega-orožja. Tu naj bi torej zadostovali diplomatski in gospodarski pritiski, ali bolje rečeno skoraj neizbežni razpad tega totalitarnega režima. Ob vsem tem pa je poglavje zase jedrski potencial nekdanje SZ. Strokovnjake skrbi dejansko stanje tega arzenala-Vesti o skladiščenju jedrskih konic niso spodbudne) saj marsikdo trdi, da bo prej ali slej prišlo do kake nesreče s katastrofalnimi posledicami. Jedrska oborožitev v svetu Velika Britanija 64 konic na podmornicah in 14 raket kratkega dosega Rusija, Kazahstan, Ukrajina in Belorusija (države nekdanje SZ) 27.000 konic Francija 96 konic na podmornicah, 18 raket srednjega dosega in 4( raket kratkega dosega Rusija Kitajska 60 raket srednjega dosega in 8 raket kratkega dosega Kazahstan ZDA 21.000 konic Iran, Irak in Sev. Koreja obtožene, da hočejo izdelovati jedrsko orožje 1 ■H BjEHB Argentina, Brazilija, Južna Afrika in Tajvan odpovedale soj se jedrski oborožitvi A?'Wm. d. Gastello Indija: do 60 izstrelkov Pakistan: 6 do 10 izstrelkov Izrael: do 98 izstrelkov *Ocena * Te države ne priznajo, da razpolagajo z jedrskim orožjem, vendar imajo zelo verjetno intenziven jedrski program. Podatke je oskrbel Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut iz Stockholma na Švedskem.