liiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimmmiiiiiiHi
I Štev. 23.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTIT
miiiiiimiiiiiiimiimiimiiiiimmiimmiimiiiiiMiiimmiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiM
LJUBLJANA, 3. junija 1921	Leto II. |
ifllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlfll.
milllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllll
Mladini
Dne 5. junija je po naši državi »dečji dan«, pravi praznik mladine. Ljubljana proslavi istega še na drug način, s prireditvijo prve javne telovadbe šolske in meščanske mladine.
Mladina, mladina, mladina! Od vseh strani bodo doneli ti klici, vendar bojimo se, da ostane razven pri lepem prvem javnem nastopu in pri nabiranju daril vse pri starem. Ravno v tem pa je treba korenite izpre-
sporia!
plodnega zapravljanja energije, deloma pa do brezdelja.
Da se temu odpomore, bi bilo potrebno, urediti mladini prosti čas tako, da se jo na razne načine in z različnimi sredstvi privabi do tega, da uporablja istega sebi v korist, bodisi telesno ali duševno in ga lahko poljubno izrabi. Treba imeti le okvir, v kojem mladina ve poseči po tem, kar vsakomur najbolj prija.
membe. Pri nas se vzgaja mladina po šolah, izven nje je pa vse premalo preskrbljeno za njo. Nasprotno, s preveliko prostostjo zakona jo zavede deloma političen boj in strankarstvo, deloma ulica in morda še celo slaba družba do življenja, ki nikakor ne odgovarja nienemu razvojnemu stanju in ki je za njo najmanj primeren. To življenje zavaja deloma do brez-
Biti pa mora ta prosti čas tako urejen, da nudi mladini koristi in mikavnosti obenem, da kolikor možno obširno ustreza raznim značajem in raznim nazorom. V tem času bi se jo prosto in poljudno vzgajalo za življenje na način, ki bi bil za njo zabaven in olaj-šajoč, v toliki meri celo, da bi mladina tega kot vzgojo niti direktno ne čutila.
Eden prvih in najvažnejših pripomočkov za vzgojo mladine izven šole je sport, ki se danes že po vseh državah obsežno uvaja z državno pomočjo med mladino. Umevno, da je treba istega prilagoditi mladini in da je treba madino tudi v sportu samem vzgajati. Le prerado se ravno v sportu prekorači meje sporta samega, predvsem, ker nam je isti še premalo in premalo globoko poznan. Zato je potrebno odgaiati mladino tudi v lem, ker bodo s tako vzgojo odpadli vsi nepotrebni slučaji surovosti in slično.
Sport s svojimi obsežnimi panogami, s svojim gojenjem v prosti naravi, s svoio raznoličnostjo poleti in pozimi nudi telesu krepak razvoj mišičevja in gibov, ki se polagoma, a stopnjevaje razvija, vzgaja k vztrajnosti, k delu, k disciplini, vpliva ugodno na duševni razvoj mladine s svojim obilnim gibanjem v naravi, pospešuje odpor proti mehkužnosti, boleznim in utrjuje živčevni sestav. Nešteto je še drugih koristi sporta, osobito pri smotrenem, pravilnem gojenju, ki se pokažejo pri pravem športniku.
Organiziranje sporta med mladino je za naš ves nadaljnji razvoj nepregledne važnosti. Ne smemo zaostajati za drugimi narodi, zato pa tudi ne smemo opustili enega najvažnejših sredstev, ki je pripomoglo velikim narodom do njih današnje stopnje, — bila je to športna vzgoja.
Da pomaga temu pokretu, počne Športna Zveza Ljubljana v najkrajšem času z izdajo samostojne mesečne priloge Mladinskega športnega lista, ki se bo razpošiljala brezplačno na vso šolsko mladino. Poživljamo že danes vse gg. profesorje in učitelje, sploh vse, ki jim je vzgoja naše mladine pri srcu, da nas podpirajo v našem delu s prijaznim sotrudništvom, da bo mogoče nuditi mladini čim boljše in popolnejše gradivo. Mladinski športni list bo vseboval lahke, za mladino pisane poučne članke o vzgoji, o važnosti telesnega razvoja in gojenja, o higijeni, o sportu vobče, o posameznih športnih panogah in pregled pomembnejšega športnega gibania. List naj služi mladini v pravo razumevanje sporta, o čemer si danes po večini ni na jasnem.
Od šolskih oblasti pa pričakujemo, da izvedejo športno vzgojo mladine čimpreje ter pripomorejo s tem k športni odgoji naroda.
Madini sporta!
m
Otvoritev igrišča
S. S. K. Šparta - S. K. Primorje.
V nedeljo, dne 29. maja, se je otvorilo v Ljubljani novo nogometno igrišče, ležeče ob Dunajski cesti tik za Aleksandrovo (topničarsko vojašnico), kar pomeni zopet velik napredek našega športnega življenja.
Igrišče, katero ima že samoposebi zelo lepo lego, se bo sigurno dalo preurediti v lepo moderno igrišče, tako da bo odgovarjalo vsem zahtevam nogometnega sporta, v kolikor se že to ni storilo. Dasiravno je za našo ljubljansko komoditeto nekoliko preodda-Ijeno, se bo sigurno to igrišče v najkrajšem času priljubilo občinstvu, katero ne obiskuje enakih prireditev zgolj iz zabave, temveč iz zanimanja za naš slovenski sport. I v tem kakor tudi v vsakem oziru je želeti obema podjetnima kluboma kar največ uspeha.
Da hoče naša sportska publika upoštevati marljivost in podjetnost obeh klubov, je pokazala že prvo nedeljo s svojim sijajnim obiskom kljub slabemu vremenu in drugim prireditvam v mestu.
Igrišče se je otvorilo s tekmo Ilirija L proti kombiniranemu moštvu Sparte in Primorja, Po kratkem nagovoru predsednikov obeh klubov, g. ravn. Juga in g. prof. Birsa, se je predalo igrišče svojemu namenu.
Ilirija je nastopila v sledeči sestavi: Pelan, Pretnar I, Schallecker, Deržaj, Zupančič II, Hus, Betetto, Pretnar II, Vidmajer, Bregar I, Zupančič III, in kombinirano moštvo: Okrupa (S), Mozetič (P), Rajgelj (P), Marussig I (S), Birsa (P), Cuchiatti (P), Lenasi (P), Žargaj II (S), Pobežka II (S), Vučenovič (P) in Žar-gaj I (S).
Igra se je začela v hitrem in fair tempu, in sicer s skorajšnjo premočjo kombiniranega moštva. Prvi halftime se je končal z rezultatom 1 :0 za Ilirijo, kateri rezultat pa bi bil sigurno boljši za kombinirano moštvo, da ni njega napadalni vrsti manjkalo odločnosti pred ilirijanskim goalom. V drugem half-timu je prevzela skorajda popolnoma napadalna vrsta Ilirije vodstvo igre, vendar se ji kljub temu dolgo ni posrečilo kakih znatnih uspehov vsled požrtvovalne igre nasprotnikov. V zadnjih 15 minutah je obramba kombiniranega moštva vsled utrujenosti, kateri je bila bržčas vzrok premala treniranost, veliko popustila, vsled česar je bilo Iliriji mogoče doseči rezultat 6 : 1. Edini goal za kombinirano moštvo je padel iz lepega centra desnega krila Pobežke II po Žar-gaju II.
Igra sama je bila vseskozi zanimiva in je nudila izmed vseh domačih tekem največ športnega užitka.
Sodnik g. Vodišek slabši kot navadno.
Šparta in Primorje sta pokazala, da razpolagata z dobrimi močmi, s katerimi jim bo mogoče, šča-soma po zadostnem in marljivem treningu doseči prva mesta v našem slovenskem sportu.
O)
Kolesarska parna dirka.
Ljubljana—Kranj—Kamnik—Ljubljana.
Agilni ljubljanski Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« je priredil pretečeno nedeljo, dne 29. maja, parno dirko na progi Ljubljana — Kranj — Kamnik — Ljubljana, 68 km. Prijavljenih je bilo 13 parov, ali nestalno vreme in močno deževje jih je privedlo k startu le 8 parov_ Bili so: št. 2 Goltes-Pečnik, št. 3 Rebolj-Škrajnar, št. 4 Kirner-Butinar, št. 5 Ogrin-Šiškovič, št. 9 Zupan-Sotler, št. 11 Nar-din-Šolar, št, 12 Meze-Dolničar, št. 13 Zanoškar-Bar.
Ob 1 uri 40 min. je počel starter g. Goreč s startom. Startali so pari v intervalih po 1 minuto. Cesta je bila še močno blatna, tudi kapljalo je še, vendar do dežja ni prišlo. Dirkači so bili v izvrstni formi in v ostrem tempu so odpeljali s starta. Vozili so prav dobro. Škrajnar je še pred Kranjem začutil posledice padca prošle nedelje in ni zmogel tempa, ki bi odgovarjal onemu drugega dela njegovega para, Rebolju. S tem je izgubil par Rebolj vse šanse, ki jih je imel za dobro mesto na cilju. Drugi je bil Bar, ki je pred Kranjem pojenjaval, se je pa kmalu opomogel in je vozil prav dobro dalje. Par Zupan-Sotler je imel smolo, Sotlerju je postalo slabo in je moral čakati okrepčila iz auta.
V Kranju je bila prva kontrola, od tu je šla proga po neverjetni cesti, samo blato in voda. V Kamniku je bila druga kontrola. Obe kontroli so pasirali vsi dirkači.
Na cilju se je zbralo mnogo ljudi, ki so z napetostjo pričakovali prihoda dirkačev. Kmalu po četrti uri sta v krasnem tempu pripeljala Šolar-Nardin kot prvi par v času 2 ur 32 min. 4475 sek. Na drugo mesto je prišel par Zano-škar-Bar V. v 2 : 37 : 267n, na tretje Šiškovič-Ogrin v 2 : 38 : 30*75. Za temi je prišel Rebolj brez para. Četrti je bil par Kirner-Butinar v 2 : 41: 44 75, peti Goltes-Pečnik v 2 : 44 : 221/r„ šesti Meze-Dolničar v 2 : 58 : 30. Dirka se je izvršila brez vsakega pripetljaja v najlepšem redu. Došli dirkači se niso skoro videli iz blata. Z ozirom na cesto moramo biti z uspehi zadovoljni. Na vsak način je prirejanje takih dirk zelo koristno in smiselno, ker se z medsebojno skupno vožnjo izboljša čas slabejšega in pa ker se z njimi jako dobro pospešuje medsebojna pomoč in menjavanje vodstva, kar je pri večjih izvenklubskih ali mednarodnih tekmah, kjer gre za zmago kluba ali države, izredne važnosti.
m
Slavia (Praga) — Ilirija.
(Konec.)
21, maja: Slavi a—11 i r i j a 3:1 (2:1).
Postava Slavi je: Hana-Steinhauser, Ben-da-Ruda, Rauch, Zajiček-Mareš, Bielka, Jirkovsky, Seger, Jahn.
Postava Ilirije:	Pelan-Schalecker, Pret-
nar-Deržaj, Zupančič II, Hus-Balinc, Bregar, Oman, Diirschmied, Vidmajer.
Pred početkom je ponovno nagovoril Slavijo predsednik Nogometnega podsaveza g. ravnat. Jug. Oba moštva sta si vzkliknila v pozdrav: Zdravo!, nakar je dal sodnik g. Vodišek znak za pričetek.
Prvih 10 minut ima Ilirija mnogo dela s tremo. Slavia navaljuje in Bielka, Seger, Jirkovsky pošiljajo zaporedoma težke šute na gol. Pelan z uspehom brani. Ilirija si nato opomore in napade krepko vrača. Kot proti Iliriji v 14. min. ubranita backa. Minuto kasneje kot proti Slaviji; Zupančičev šut ustavi golman. V 16. min. ubrani Pelan oster šut Bielke. V 17. min. strelja Bregar wolley na gol; strel, pravcata bomba, se odbije k Diirschmiedu, ki placira neubranljivo v gol. Ilirija vodi 1 : 0. V 21. min. oster šut Se-gera tik mimo gola. V 23. min. of side Jahna. V 24. m. strelja Jirkovsky v out in v 25. min. doseže Bielka iz of sida, ki ga sodnik prezre, izravnavo. V 28. min. zopet of side Jahna. V 29. min. navali Vidmajer, napad konča v outu. Dve minuti kasneje strelja zopet Seger tesno čez gol, v 32. min. Bielka wolley mimo.
V	33. min. ubrani Pelan Segerjev udarec z glavo, takoj nato pa mora spustiti šut Jirkovskega. 2 : 1 za Slavijo. V 36. min. kot proti Iliriji, v 37. min. of side Bielke, v 40. brani Pelan Segerjev šut. V 44. min. brezuspešen kot proti Slaviji. Polčas 2:1.
Po odmoru dobi Pelan opraviti že v 2. minuti. Lep napad Ilirije zaključi Bregar z ostrim šutom. Golman brani. V 6. min. strelja Jirkovsky v out. Ilirija se vzdrži dalj časa pred golom Slavlje; Omanu se nudita dve sigurni šansi, ki pa jih efektno — skazi.
V	13. min. brani Hana z robinzonado. V 14, min. of side Mareša. V 17. min. strelja Bielka iz večje oddaljenosti. Pelanu uide žoga iz rok in se skotali počasi v mrežo. 3:1. — Do 26. min. nato lepo izkombinirani
napadi Ilirije, Odlikuje se zlasti četvorica Diir-schmied-Bregar-Zupančič II-Deržaj. Celo vrsto napadalnih poskusov Slavije onemogoči Pretnar, V 26. m. zopet efektna robinzonada Hane. V 27. min. zaključi lep napad zopet Bielkov šut. Pelan drži. V 33. min. of side Segerja. V 36. min. kot proti Slaviji. V 40. m. se igra vsled nevihte zaključi. Baline je celo drugo polovico vsled blesure le statiral.
22. maja: Slavi a—11 i r i j a 4:2 (1:2).
Postava Slavije: Hana-Steinhauser, Ben-da-Mareš, Rauch, Za,iček-Novak, Bielka, Jirkovsky, Seger, Hajek.
Postava Ilirije: Pelan-Schalecker, Pret-nar-Deržaj, Zupančič II, Vrančič-Zupančič I, Bregar, Diirschmied, Oman, Vidmajer.
Tekma je bila zelo dobro obiskana; poselil jo je med drugimi predsednik deželne vlade za Slovenim dr. Baltič s soprogo in generalni konzul češkoslovaške republike dr. Beneš. Pred početkom je poklonil kapitan Ilirije Pretnar Slaviji v spomin dragoceno klubovo zastavico.
Igro otvorijo Čehi. Desno krilo centrira, pred golom nastane gneča in že v 1. min. je žoga v Pela* novem golu. V 4. min. nato kot proti Slaviji. V 5. min. ubrani Pelan strel Jirkovskega. Ilirija diktira odslej nezaslišan tempo, ki ji pomore do vidne premoči. V startu na žogo in teku se izkažejo naši za boljše od gostov. Pred golom Slavije nastanejo nevarne situacije, obramba Čehov ima polno dela, napadalci ne morejo uvesti nobenih resnih napadov. V 13. min. stopi v akcijo zopet Pelan. Napad vrne takoj dvojica Diirschmied-Vidmajer. Vidmarjev center zabile Zupančič I v out. Iliriia vztraja še nadalje v premoči. Pelan dobi delo šele v 28. min., ko ubrani v najlepšem stilu tri zaporedne ostre šute. V 32. min. of side Diirschmieda. V 36. min. center Zupančiča, iz katerega doseže Diirschmied izravnavo. Minuto nato nova navala Ilirije, Zupančič idealno centrira, Hana se požene prekasno iz gola in Oman plasira mimo njega v gol. Ilirija vodi 2 : 1. V poslednjih minutah se trudi Slavija izravnati in močno pritiska na gol domačih. Obramba, v kateri je bil izvanreden posebno Pelan, pa ji vsak uspeh zabrani. V 44. m. nastane pred golom Ilirije nevarna gneča. Sodnik sodi pogrešeno of side, meče pa potem žogo v zrak. Situacijo reši Zupančič II. — Polčas 2 : 1 za Ilirijo.
Po odmoru najde že v 4. min. Segerjeva bomba pot v mrežo. Napadi se neprestano menjavajo, v minuti potuje žoga po dvakrat od gola do gola. V 14. m. dobi lepo šanso zopet Zupančič I; golman ubrani. V 15. min. brani zopet Pelan, še v isti minuti ripost Vidmajerja in dolg center, ki ga pošilja Zupančič I v out. V 17. min. brani z bravuro zopet Pelan. V 18. m. predolg »for« Vidmajerju. V 21. min. nastane pred golom Ilirije serumage (gneča), Pelan trikrat odbija, končno plasira Jirkovski preko njega v mrežo. 3 : 2 za Slavijo. V 23. min. zviša Seger score na 4:2. Tempo, ki ga je diktirala Ilirija, postaja usodepoln za njo samo. Forward (obe zvezi in desno krilo) ne drže več žoge, vez med halfi in forwardom se zrahlja in Slavija pridobiva vedno več terena. V 28., 32. in 37. min. trije koti proti Iliriji. Slavia siplje na Pe-lanov gol celo vrsto težkih šutov, a Pelan v polni kondiciji ubrani vse. Zadnje minute si Ilirija še enkrat opomore. Halfi slede zopet pravilno svojemu forwardu, tudi pri Slaviji se opaža utruienost. V 43. min. uspe Vidmajerju idealen prodor. Njegov šut iz nekako 8 m pred golom dvigne v zadnjem mo-
mentu Benda čez gol, V 44. min. še Bregarjev strel v roke Hani, nato konec.
Obe tekmi je vodil popolnoma zadovoljivo gosp, Vodišek. Po daljši praksi bomo imeli v njem sigurno prav dobrega sodnika.
V hotelu Tivoli se je vršil na čast češkim gostom po tekmi zabavni večer. Slavijo je pozdravil pri tej priložnosti predsednik Športne zveze g. podpolkovnik Ravnihar. Zahvalil se je v imenu Slavije g. Benda, ki je želel našemu sportu še naprej lepega razvoja.
Češki gosti so si ogledali v ponedeljek ljubljansko okolico, v torek so poselili Bled. V sredo so nastopili pot v Split, kjer igrajo 28. in 29. maja proti Hajduku.	B.
©
Nogometne tekme
v Mariboru.
22. maja: Maribor-Marib. ati. klub 7:1 (1:1). Zaključna prvenstvena tekma pomlad, sezone. Visoki score iznenadi. M. A. K. je bil v prvem half-timu v dobri formi in Mariboru enakovreden nasprotnik. Prvi gol doseže M. A. K. po Winkleriu, Maribor izenači koncem halftima po Vogrincu. M. A. K. je proti temu golu protestiral, češ da je bil napravljen iz of side. V drugem polčasu velika premoč Mari-
izid letošnjega prvenstva jih bo morda iztreznil. — Tekma pride brez dvoma na dnevni red prihodnje seje kazenskega odbora L. N. P.
»Maribor« je nastopil proti M. A. K. v isti postavi kot v nedeljo preje proti Rapidu. Vratar Glaser je pokazal zopet lepo znanje, obramba Adamovič-Skrabar je bila skrajno požrtvovalna, krilci Stauber-Vauda-Safran so lepo podpirali napade in bili zajedno uvaževanja vredna obrana. Napadalna vrsta Vogrinec-Muslovič-Gašič-Friedau-Vračko se le izkazala tudi v tej tekmi. V moštvu so trije gojenci vojaške realke, ki pod vodstvom polkovnika Jakovljeviča osobito pospešuje športno telesno vzgojo.
Svoboda rez. - Rapidll. 0:7.
Svoboda-Rapid old boys 1:1.
27.	maja: Državna višja realka-Gra-zer Handelsakademiker 4:1.
28.	in 29. maja: Rapid, Maribor-Rapid, Graz 4:3 in 6:0.
Gradčanom manjka smisel za kombinacijo, razen tega imajo zelo primitivno tehniko. Prvi dan so mogli na suhem terenu razviti vsaj start na žogo in vzdržati otvorjeno igro, drugi dan pa so publiko naravnost razočarali. Po dežju zmehčanemu terenu so se prilagodili domači, ki so odločno boljši v tehniki in kombinaciji, mnogo bolje, potisnili so Gradčane v defenzivo in zmagali po volji. — Mariborskemu Rapidu bi priporočali, da pridobi za Maribor v bodoče boljše
Moment iz tekme Gradjanski S. A. š. K. v Sarajevu.
bora; že v 5. minuti napravi Maribor drugi gol in zviša v 15., 16. in 19. minuti score na 5 : 1. Od 5. gola naprej, ki je bil po mnenju M. A. K. zopet iz of side, začenjajo igralci M. A. K. in nemški del publike igro ironizirati in motiti z neumestnimi opazkami. Kapitan moštva Winkler zabije lasten gol, posnemati ga prično tudi drugi. Sodnik izključi Winklerja in Kosija, ko pa tudi to ne pomaga, zaključi igro 15 minut pred časom pri stanju 7:1. — Sodnik g. Šuput je situacijo obvladal, četudi ob popolni nedisciplini M. A. K. ni imel lahkega stališča. — Gotovi mariborski krogi se ne dajo zlepa prepričati, da ima tudi slovenski sport pravico do napredovanja in uspehov,
klube. Od klubov tako manjvredne kvalitete se ne pridobi ničesar, nasprotno so take tekme domačemu nogometu celo v kvar. — V soboto je vodil tekmo g. Nemec, v nedeljo g. Šuput.
Rapid rez. - Grazer Handelsakademiker 4 : 1.	R. Š.
Opomba uredništva. O mariborskih športnih razmerah, ozir. o tekmah Maribor-Rapid in Maribor-M. A. K. smo prejeli še drugo poročilo, ki ga pa radi nekaterih osebnosti in nestvarnosti za enkrat ne moremo priobčiti. G. dopisniku F. M. smo za informacije neglede na to hvaležni. V kolikor je v dopisu govor o pristranostih in nerednostih merodajnih športnih faktorjev v Mariboru, se bo bavil z njim Ljubljanski nogometni podsavez.
Boj za prihodnjo
olimpijado.
Od srede 25. t. m. do nedelje 12. junija se vrši v Lausanni važen kongres Centralnega olimpijskega odbora.
Priprave za ta veliki športni sestanek so se vršile že dva meseca. Na kongresu bo odstopil dose-
nezaslišanem tonu, ki ga ni obsojati nič manj kot incidente same. Vprašanje je, kdo je škodoval ugledu sporta bolj: ali incidenti na Hajdukovem igrišču ali pisanje Zagrebačkog športskog lista. — 'Ugotovil bo to morda Jugoslov. nogometni savez,
V podrobnosti te mučne afere se za enkrat nočemo spuščati, dokler ne bomo imeli pred seboj službenega poročila predsednika Jugoslov. nogometnega saveza prof. Šukljeta, ki se nahaja radi te afere osebno v Splitu.
Splitski nogometni podsavez je podal o tekmi na poziv saveza sledeče poročilo:
»Hajduk potukao Gradjanskog u regularnoj igri sa 2:1, korneri 4 :0 za Hajduk. Igra Hajduka pravilna, dok sa strane Gradjanskog nedisciplinovana i »unfair«. Prosta je insinuacija i laž što je javljeno tamo o publici i igračima Hajduka. Granec nespretnim skokom unatrag pao na ledja i odnešen s igrališta. Pregledan je bio od dva liječnika te malo kasnije gledao igru. Perška netaknut igra do konca igre.
Krilo Tagliafferro tjera loptu. Pri uglu nepravilno bačen na Zemlju od Šifera. Brat Tagliafferra, koji je slučajno bio tu, skočio je prama Šiferu i digao ruku, ali je bio zaustavljen i odstranjen bez da je Šifera taknuo. To je jedini incident na igralištu. Rupec i Vrbanič zbog nepristojnog ponašanja prama sucu od ovoga isključeni, ali pridržani poslije nego su pitali sudcu oprost. Publika pojedinačno i skupno prigovarala na pojedine »faulte«, dok je bila sasvim mirna, kad je igra tekla redovito. Prosta je insinuacija, da je i jedan igrač Gradj. bilo na igralištu ili izvan igrališta bio i sekundu u pogibelji života, ni jedan nije niti taknut. Slijedi detaljni pismeni izvještaj. — Splitski Podsavez.«
danji predsednik baron de Coubertin, katerega odločna zahteva je, da se vrši VIII. olimpijada v Parizu. Temu se protivijo Italijani, Španci in zlasti Norvežani ter končno vsi drugi narodi v večji ali manjši meri.
Italijani hočejo, da se vrši prihodnja olimpijada v Rimu in navajajo za to vzrok, da se mora počastiti zmaga italijanskega orožja v svetovni vojni (!).
Norvežani hočejo počastiti 300 letnico ustanovitve Kristijanije s prireditvijo olimpijade,
Amerikanci končno upravičeno zahtevajo, ker so zmagali v VII. olimpijadi, da se VIII. vrši v Los Angelesu, kjer bi Amerikanci na lastne stroške oskrbovali vse športnike. V ta namen imajo že sedaj zbranih 3,000.000 dolarjev!
Pa tudi Amerikanci niso zadnji, temveč vsi narodi zahtevajo na podlagi dokazov, da je edino pravično, da se v njihovi državi vrši VIII. olimpijada.
Baron de Coubertin pa želi, da se počasti Francija, ki je imela v svetovni vojni največ žrtev.
Zdi se, da nobena država noče popustiti od svojih zahtev in prav težko bo rešiti ta kaos,
Tudi za naše razmere bo ta kongres velikega pomena. Ko pa poudarjajo drugi narodi svoje zasluge v svetovni vojni, naj pomnijo, da je bila tu Jugoslavija, ki se lahko prej sklicuje na ogromne žrtve in delo v svetovni vojni, nego ves zapadni svet!
©
Afera Hajduk-Gradjanski.
V afero je posegel tudi splitski župan dr. Tar-taglia s sledečo brzojavko zagrebškemu županu:
»Čitamo u zagrebačkim novinama i izvanrednom izdanju »Športskog lista« posve izmišljene i lažne izvještaje o ponašanju publike i igrača Hajduka spram Gradjanskoga prije, to-
V poslednjem »Sportu« smo kratko beležili, da se poroča o gorostasnih incidentih v tekmi Hajduk-Gradjanski v Splitu (rez. 2 : 1 za Hajduka). Zagrebački športski list, glasilo Gradjanskega Š. K., je izšel vsled teh dogodkov 23. maja v posebni izdaji, v kateri očita Hajduku in splitski publiki nezaslišane stvari: surovost in psovanje od strani igralcev, dejanske insulte od strani publike, pristranost sodnika, da celo politične psovke. Tudi očitki so pisani v čisto
Nazzaro, zmagovalec v Circuito di Crema, najtežji motorni dirki v Italiji.
kom i poslije igre. Vas kao načelnika bratskoga Zagreba uvjeravam, da u svim tim izvještajima nema ni truna istine i molim, da u javnosti ispravite pokušaj, da se ovako sramoti naš grad i da se jedan športski neuspeh izrabi u političke svrhe stvaranjem antagonizma izmedju Šplita i Zagreba, kojemu je gradjan-stvo Splita oduvijek odano i privrženo ljubavlju i počitanjem.«
Pravilnik
saveznih prvenstvenih tekem.
I. Splošne določbe.
§ 16. Proti prestopkom v prvenstvenih tekmah, ki v pravilniku niso izrecno navedeni, postopa savez po občem pravilniku J. N. S.
III, Posebne določbe za klube, ki tekmujejo za prvenstvo po coup-sistemu.
§ 1. Jugoslovanski nogometni savez razpisuje vsako leto tekme za prvenstvo kraljevine SHS.
§ 2. V prvenstvenih tekmah morejo sodelovati samo klubi, ki so člani J. N. S. Sodelovanje je za vse včlanjene klube obvezno, upravni odbor podsaveza pa sme posamezne klube na njihovo utemeljeno prošnjo od sodelovanja pri prvenstvenih tekmah oprostiti. Take prošnje je nasloviti najmanj mesec dni pred početkom jesenske sezone na upravni odbor svojega podsaveza. Oprostitev se da za eno prvenstveno leto, torej za dve sezoni. Igranja za prvenstvo za eno samo sezono ne more biti oproščen noben klub.
§ 3. Prvenstvene tekme se igrajo med klubi vsakega podsaveza na ta način, da podsavezna središča in mesta, ki imajo najmanj pet klubov, igrajo tekme po sistemu na točke, ostali pa po coup-sistemu.
§ 4. Glede odigranja prvenstvenih tekem se prepušča vsakemu podsavezu, da izda v svojem delokrogu določila, ki omogočijo, da se prvenstvene tekme odigrajo čim hitreje in čim enostavneje, ki pa ne smejo nasprotovati temeljnim načelom pravilnika.
§ 5. Prvenstveno leto tvorita dve sezoni: jesenska in pomladna. Jesenska sezona traja od 1. julija do 1. marca in pomladna od 1. marca do 1. avgusta. V juliju se imajo igrali tekme med prvaki podsavezov po coup-sistcmu. Kraj in čas teh tekem določa upravni odbor J. N. S.
§ 6. Zmagovalec prvenstvenih tekem nosi naslov: Prvak Jugoslavije. Zmagovalno moštvo dobi 11 kolajn.
§ 7. Vsaka prvenstvena tekma mora trajati 90 minut. Ako se tekma iz kakršnegakoli razloga, a brez krivde katerega obeh klubov prekine, se ima v roku največ enega meseca na istem igrišču in z istim sodnikom igrati nedovršeni del tekme. Ako zaključi sodnik tekmo nenamenoma predčasno, se ima nedovršeni del tekme z istim sodnikom in istim moštvom enako nadomestiti.
§ 8. Prvenstvene tekme se imajo izžrebati najmanj mesec dni pred početkom sezone po poslovnem odboru podsaveza. Rezultat žreba se ima službeno objaviti v saveznem glasilu.
§ 9. Tekme, v katerih je sodil po savezu neizprašan sodnik, niso veljavne. Ako ne pride sodnik 15 minut po določenem pričetku na igrišče, je izbrati drugega, a vsekakor izprašanega sodnika. Savez treba o tem obvestiti. V izjemnih slučajih je dovoljeno, da sodi v pomanjkanju izprašanih sodnikov tudi neizprašan sodnik.
§ 10. Število prvorazrednih klubov predlaga za vsako pod-savezno središče upravni odbor podsaveza in potrdi upravni odbor J. N. S. Število prvorazrednih klubov more biti največ deset: preostali klubi spadajo v drugi, odnosno drugi B-razred.
Moštva drugega razreda tekmujejo za prvenstvo po istih principih kot moštva prvega razreda. Moštvo, ki pade v prvenstveni tabeli na poslednje mesto prvega razreda, se uvrsti avtomatično na prvo mesto drugega razreda, moštvo pa, ki je došlo na prvo mesto drugega razreda, preide avtomatično na poslednje mesto prvega razreda. Klubi izven središča podsaveza se ne ločijo v razrede.
II. Posebne določbe za klube, ki igrajo za prvenstvo po sistemu na točke.
§ 11. Klub, ki v tekmi zmaga, dobi dve točki, Ako ostane tekma neodločena, dobi vsak klub po eno točko.
Ako kak klub od nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo odstopi, se smatra, da je vsako nadaljnjo tekmo, ki bi jo imel še igrati, izgubil v razmerju 0 : 3.
Ako imata koncem prvenstvenih tekem dva kluba enako število točk, odločuje boljše razmerje golov.
§ 12. Ako ostavi kakšen klub s kateregakoli vzroka igrišče, izgubi igro, vendar pa se mu doseženo število golov vračuna. Razen tega se kaznuje tak klub po občem pravilniku.
§ 13. Klub, ki ne misli nastopiti določen dan v prvenstveni tekmi, ima prositi osem dni pred tekmo poslovni odbor podsaveza za odgoditev. Ako poslovni odbor prošnji ne ugodi, klub pa vendar ne nastopi, izgubi tekmo v razmerju 0 : 3 in more biti v gotovih slučajih tudi še kaznovan.
§ 14. Ako igra v kaki prvenstveni tekmi igralec, ki ni verificiran, ali ki je prijavljen pod tujim imenom, ali ki je kaznovan, se odbijeta klubu, v čigar moštvu je dotičnik igral, koncem sezone za kazen, dve točki. Njegov delež na prebitku prvenstvene tekme zapade v tem slučaju v korist saveza.
§ 15. Klub, ki je za gotovo dobo kaznovan, zgubi vse tekme, ki padejo v dobo njegove kazni, v razmerju 0 : 3.
§ 17. Klub, ki tekmo izgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Ako ostane tekma neodločna, se podaljša za dvakrat po 15 minut. Ako se tudi na ta način ne doseže odločitev, se ima v roku mesec dni igrati nova tekma. Ako klub od nadaljnjega tekmovanja odstopi, se mu računa vsaka nadaljnja tekma, ki bi je imel še igrati, za izgubljeno.
§ 18. Ako ostavi kak klub iz kateregakoli razloga igrišče, izgubi igro in izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Razen tega se kaznuje po občem pravilniku.
§ 19. Moštvo, ki ne misli nastopiti ob določenem terminu v prvenstveni tekmi, mora 14 dni pred tekmo prositi poslovni odbor za odgoditev in istočasno obvestiti prizadeti klub. Ako poslovni odbor odgoditve ne dovoli, klub pa vendar ne nastopi, zgubi tekmo in izpade iz nadaljnje konkurence. V poedimh slučajih more biti tudi kaznovan.
§ 20. Ako igra v kaki tekmi igralec, ki ni bil verificiran, ali ki je bil prijavljen pod tujim imenom, ali ki je kaznovan, zgubi dotični klub tekmo in izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Kaznuje se razen tega po občem pravilniku.
§ 21. Klub, ki je za gotovo dobo kaznovan, zgubi prvo tekmo, ki pade v dobo njegove kazni in izpade iz nadaljnjega tekmovanja.
§ 22. V vseh slučajih in proti vsem prestopkom, ki jih pravilnik za prvenstvene tekme izrecno ne našteva, posli r>'J savez po občem pravilniku J. N. S.
S. S, K. Maribor-S, K. Ptuj 8:0 (3:0), (Dopis iz Ptuja.) Igrano 26./V. v Ptuju. Maribor je bil celo igro v premoči, Ptuju se je posrečilo napasti le poredkoma in večinoma z leve strani_ V ptujskem moštvu je več Dunajčanov, ki so uslužbeni v tovarni »Petovia«, Najboljši na igrišču je bil centerhalf Maribora Stauber. Igralo se je zelo fair. Sodnik g. Osebig prav dober. Tekma je bila razmeroma dobro obiskana. Igrišče v slabem stanju.
Čakovački Š, K.-Rapid, Maribor 3 : 1, Igrano 26./V. v Čakovcu. Zaslužena zmaga Č. Š. K. Rapid ima momen-tano slabo napadalno vrsto brez šuta na gol in brez potrebne prodorne sile. Na obeh straneh sta ubranila golmana po eno enajstmetrovko. Teren igrišča zelo slab.
Jugoslovanska reprezentacija je glasom »Novosti« ponovno dobila vabilo na Švedsko. »Novosti« poročajo nadalje, da sta se dala znana igralca dunajskih »Amaterjev« Konrad I. in Konrad II. kot pripadnika Jugoslavije (Bačka) na razpolaganje Jugoslovanskemu nogometnemu savezu za vse reprezentančne tekme. Brata Konrad, eden je cen-terforvvard, drugi centerhalf, izhajata iz znamenite šole budimpeštanskega MFK, po narodnosti sta Madžara.
Zagreb:	(Prvenstvene.) Concordia - Viktorija 6 : 0;
Concordia v prav dobri formi, zlasti Dubravčič, Červeny, Pažur in Paškvan. — Gradjanski-Ilirija 5 : 0; Perško je v centru izvrstno nadomestil Vragovič, — Gradjanski-Sla-vija 7 : 0, vseh 7 golov pade v drugem halftimu. — Hašk-Croatia 6:0. — Ilirija-Šparta 6 : 1.
Nogomet v vojski. Ob priliki proslave krstne slave
4.	havbičnega polka v Zagrebu so se vršila na vežbališču polka razne športne tekme, ki so obsegale tek, skok v višino in daljavo, metanje kamna in končno nogometno tekmo med moštvom podoficirske šole in kombiniranim
moštvom 35. ter 4. polka. Rezultat je bil 2:1 za kombinirano moštvo. V prvem polčasu so dosegli kombinirani po Zupančiču (Ilirija) in Hubertu dva gola. Edini gol za gojence podčastniške šole je potekel iz kazenskega strela.
Sarajevo: Bačka (Subotica)-Hajduk 4 : 0, Amat. ŠK.-Troja 6 : 0.
Varaždin: Penkala (Zagreb)-Varažd. ŠK. 6 : 0_
Osijek: Reprez. Pečuha-Reprez. Osijeka 6 : 0.
Beograd: Jugoslavija-Beogr. univerzitetski S. K. 2 : 0. Novosadski pokal je dobila beogradska Jugoslavija; v finalu je zmagala nad Beogr. S. K. 4 : 2.
Dunajski rezultati: Sportklub-WAF 2 : 1, Amateure-Stockerau 2 : 0, Vienna - Rudolfshiigel 4 : 1, Floridsdorf-Hertha 1 : 0, Amateure-MTK (Budimpešta) 2:1, Rapid-Vienna 3 : 2, WAC-Rudolfshugel 3 : 2, Wacker-Sportklub 2 : 0, Floridsdorf-Admira 3 : 2, Hakoah-Simmering 1 : 0, WAF : Hertha 2 : 2.
Dunaj: Donaustadt-Red Star 1 : 0, Germania-Baum-garten 2 : 1.
Praga:	Slavia-Sparta 1 :0; Slavia prekine igro v
20. min. II. polčasa, ker ne prizna enajstmetrovke. — Tep-litzer F. C.-Karlsbader F. C. 0 : 1, Deutscher F. C.-Moravska Slavia 2 : 1_
Praga: Slavia-Guts Muts, Dresden 5 : 2, Sparta-Rapid, Wien 3 : 1, Pardubice-Deutscher F. C. 4 : 0, Victoria Ž--Union Ž. 2:0, Kolin-Vršovice 4 : 2, Nuselski SK.-Pardu-bice 3 : 1.
Toplice: Sparta, Praga-Teplitzer FC. 2 : 0, Slavia-Teplitzer FC. 2 : 2.
Brno: Mor. Slavia-Makabi 2 : 2, Rudolfshiigel, Wien-Židenice 3 : 2.
Brno: Ottakring Wien-Židenice 3 : 0, Viktorija Žižkov-Židenice 7 : 2.
Malmo: SV. Furth-Kamraterna Malmo 2 : 0.
Nogomet v Angliji. Pretekli teden se je oficijelno končala angleška pomladanska sezona, nakar je nastopila poletna pavza, ki bo trajala do konca avgusta. Letošnja se je končala brez finisha, ker so bili prvo in zadnje pla-cirani ugotovljeni že nekaj tednov pred zaključkom lige. Zadnji rezultati, ki so prinesli londonskim klubom neugodna presenečenja, so: Chelsea-Blackburn Rovers 2 : 1. Arsenal-Liverpool 0 : 3. Tottenham-Middlesborough 2 : 2. Westbromwich-Bradford 3 : 0. Manchester United-Derby County 3:0. — Iz druge lige prideta v prvo dva kluba: Birmingham in Cardiff City. Obe moštvi imata pri 42 igrah 58 točk. Vsled boljšega stanja diference golov 79 : 38 je dobil Birmingham prvenstvo. Klub Stockport City je s 30 točkami padel v tretjo ligo nazaj. Prvak III. lige, Crystal Palače iz Londona, je prešel v drugo ligo.
Italija-Nizozemska 2 : 2, Italija, ki je izza olimpijade v prav dobri formi, je igrala v Amsterdamu proti Nizozemski reprezentanci z rezultatom 2 : 2. Italija je vodila z 2 : 0 do 10 minut pred zaključkom. Šele ko so bili najboljši igrači Reinaudi in Santamaria tako poškodovani, da so jih odnesli z igrišča, se je posrečilo Nizozemcem izkoristiti položaj in doseči v 5. minuti pred koncem zaporedoma dva gola.
Danska-Skotska 4 : 0. V Kodanju se je odigrala pred 15.000 gledalci reprezentančna nogometna tekma Danske in Škotske. Vidi se, da so izgubili Skoti prvenstvo amaterjev v nogometnem sportu.
Tvrdka J. Goreč, Ljubljana, je podarila Športni Zvezi 15 nogometnih žog s 15 rezervnimi dušami z namenom, da jih Športna Zveza razdeli med srednješolske zavode za mladinske igre, ostanek pa novoustanavljajočim se gmotno šibkim športnim klubom, kojih člani so delavci. Klubi, ki reflektirajo na žoge, naj sporoče svoj naslov z utemeljevanjem potrebe Športni Zvezi v Ljubljani.
Štafetni tek preko Maribora, Po prizadevanju mariborskega poslovnega odbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza, zlasti njegovega predsednika por. VI. Šuputa, se je vršila v nedeljo, 22. maja, v Mariboru prva lahko-atletična prireditev, propagandna štafeta preko Maribora. Štafeta je bila dobro organizirana in izpeljana in je izpolnila popolnoma tudi svoj propagandni namen. Tekma je vzbudila med občinstvom veliko zanimanje,
Štafetni tek se je vršil na 940 m dolgi progi od Poti k trem ribnikom po drevoredu mimo realke po Gregorčičevi ulici do Luteranske cerkve. Zmagalec v tej prvi lahkoatletični tekmi je bil S. S. K. Maribor, drugi je bil
S.	V. Rapid, tretji S. K. Svoboda, četrti S. K. Korotan, peti Mariborski atletiki, šesti S. S_ K. Maribor (druga štafeta), sedmi S. V. Rapid (druga štafeta). Teklo se je v štirili etapah po približno 235 m. Konkurirali so vsi mariborski klubi, Maribor in Rapid celo z dvema štafetama
Situvacija v posameznih etapah: Do prve izmenjave dobi Maribor 8 m prednosti, v drugo izmenjavo pride Maribor tik pred Rapidom, v tretji etapi vodi Rapid s 15 m prednosti. Rapidova zmaga se je zdela povsem sigurna. Širok, poslednji tekač Maribora, je zmogel v poslednji etapi vendar izvanreden tempo; 8 m pred ciljem je dotekel Rapidovega tekača in zmagal s 3 m prednosti ob velikih ovacijah občinstva.
Jury so tvorili gg. Kobi, Toman, por. Šuput, Winkler, Osebig, Šepec.	R. Š.
Štafetni tek na progi Hoče—Maribor (5 km) namerava prirediti poslovni odbor L. N. P. v Mariboru koncem meseca junija_
Miting »Lovčena« v Zagrebu. Srednješolski klub »Lovčen« v Zagrebu je priredil 15. in 16, t. m. na Haško-vem igrišču lahkoatletični miting, katerega se je udeležilo več atletov Avale, Concordije in Haška. V prvi vrsti je bila propagandna prireditev in dasi ni bilo število tekmovalcev kakor tudi gledalcev upoštevanja vredno (čemur je pač kriva nezadostna reklama), je bil miting kvalitativno na boljši stopnji. Doseženi so bili trije novi srednješolski rekordi in pojavilo se je nekaj odličnih talentov. Rezultati so sledeči: predtekmovanja v teku na 100 m: L skupina Gold (C) 12 : 4 sek.,
II. skupina Bellan (Victoria, Sušak) 11:7 (!) sek. (rek.);
met diska: Klentekovič (A) 2668 cm;
skok v daljavo z zaletom: Kučevič (A) 584 cm;
tek na 200 m: Kojič (L) 24:8 sek.;
tek na 100 m: Kojič (L) 12 sek.;
met krogle 5 kg: Gold (C) 10:76 m;
skok v višino z zaletom: Jakupič (U) 154:5 cm (rek.);
met kopja: Kojič (L) 33:25 cm.
Nov francoski rekord v metanju diska. Pred kratkim se je posrečilo Francozu Pierre-u postaviti nov rekord v metanju diska z 42-77 m. Dosedanji reicord je znašal 41-58 m. Novi rekord pa še daleko ne dosega rekordov Amerike (Mucks 47-275 m), Ogrske (Toldi 45-84 m), Švedske (Zahlhagen 47-275 m) in Avstrije (Michl 45-84 m). Svetovni rekord obstoja že od 1. 1913., ko ga je dosegel Finec Taipale z 48-27 m.
Nov češki rekord v metanju krogle je dosegel član praške »Slavije« Ivo z 12-675 m.
Kolesarska dirka Ljubljana- Jesenice, 62 km. Klub kol. in mot. Ilirija razpisuje za nedeljo, 12. junija, kolesarsko dirko Ljubljana—Jesenice. Start je dopoldne ob 9. uri na Celovški cesti pri km 1, cilj na Jesenicah pred kolodvorom. Vozili bosta dve skupini, skupina z lahkimi kolesi in skupina s težkimi kolesi. Za vsako skupino so določene po tri nagrade. Prijave sprejema klubov drugi blagajnik g. Ogrin do 9. junija zvečer. Po dirki je na Jesenicah sestanek in ustanovitev kolesarskega odseka za Jesenice.
Dirko Zagreb—Stubičke Toplice—Zagreb, 70 km, je priredil zagrebški kolesarski klub Sokol 15. t. m. Zmagal je Slavko Žnidaršič v 2 : 24 : 5. Startalo je 15 kolesarjev.
Pariš—Saint Etienne. Dirka na 491 km se je vozila v dveh etapah. V prvi etapi Pariš—Nevers (240 km) ;e zmagal R. Bellenger v 8 : 49 : 26, v drugi etapi Nevers- -Saint Etiene pa Bartheleny v 8 : 49 : 26, ki je tudi v končni klasifikaciji odnesel zmago s 17 : 29 : 26.
Pariš—Tours. Na 342 km dolgi progi Pariš—Tours se je vršila klasična kolesarska dirka. Zmagal je Francis Pelissier, znani francoski prvak, ki je prevozil progo v 14 : 56 : 20 (srednja hitrost na uro 22 km 893 m). Drugo mesto je dobil Belgijec Louis Mothat v 14 : 57 : 52. Izmed 64 tekmovalcev je bilo klasificiranih le 9, ostali pa so prekoračili maksimalni čas. Zaradi mraza in snega so bili vobče uspehi jako slabi.
Športna Zveza v Ljubljani.
Na seji načelnikov Športne Zveze so se sprejeli sledeči sklepi'
Načelniki podsavezov in odsekov Športne Zveze vodijo funkcije za vse klube njih panoge popolnoma samostojno, tedaj poleg športnega delokroga tudi administrativno, t. ). prijave klubov, članarina, statistika in drugo za Zvezo.
Pri generalni direkciji carin se posreduje za dosego prostega uvoza za športno orodje pri sestavi novih carinskih
tanfov.^uša ^ dosečj znižano voznino za večje tekme na železnicah.	.	.	,
Športna Zveza izda sledeče brezplačne vstopnice k vsem
tekmam v Sloveniji:
a)	Predsedstvo Športne Zveze:	podpolkovnik Kavninar,
Joso Goreč, Vladimir Šuput, tajnik Pretnar Slavko, Vlado t_J ratarič
b)	Uredništvo »Sporta« dve vstopnici, nadalje ing. Slejko, Vlado Kramaršič, Kunaver, Vesel.
c)	Udruženje novinarjev dve vstopnici, novinski urad eno, uredništvo »Slov. Naroda«, »Slovenca«, »Jugoslavije«, »Jutra«, »Napreja« in »Pondeljka« po eno.
d)	Predsedstvo podsavezov po dve, načelniki odsekov po eno za tekme njih športne panoge.
Klubi naj pri tekmah rezervirajo tozadevne prostore. V posameznih slučajih izda Športna Zveza sporazumno z lastniki športnih prostorov izjemne proste vstopnice.
Stopi se v dogovor radi razstave na Velesejmu skupno s Slov. planinskim društvom in Tourist Office.
Lokalne nezdrave razmere med klubi v Mariboru uredi Ljubljanski nogometni podsavez.
V početku septembra se priredi Športni teden, v katerem se izvrše vse prvenstvene tekme poletnih športov, ki naj bodo pregled športnega razvoja in razmaha v Sloveniji. Tekmujejo: nogomet, konjski sport, rokomet, event. hockey, lahka atletika, tenis, vodni sport, kolesarstvo, motociklistika, automobilistika. Za prvenstva se razpišejo prehodna darila in kolajne. Odseki sestavijo natančen program in tekmovalna določila do 15. junija. Klubi naj javijo načelnikom odsekov takoj posebne želje, katere bi hoteli v športnem tednu uveljaviti.
Zimski športi izvrše prvenstveno tekmovanje pozimi.
Glede športnega prostora na Bledu se sklene pomoči Bledu radevolje z navodili, podpirati stremljenje za odigravanje tekem na Bledu, ne more se pa Športna Zveza udeležiti mate-rielno grajenja prostora, ker ji nedostaja sredstev in ker bodo dohodki itak le v korist Bleda.
Športni klub Skala, športni klub Svoboda, Moste pri Ljubljani, ter Sportvereinigung Šoštanj se sprejmejo kot člani Športne Zveze.	Tajnik.
Priznanice zimsko-sportnih tekem so izgotovljene ter se dobe v pisarni Športne Zveze ob uradnih urah. Kolalne so se zakasnile ter se dobe kasneje.	Tajnik.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Igralcema Winklerju in Kosiju (Marib. atletik-klub) se do
nadaljnjega podeljuje zabrana igre.
Pravilnik prvenstvenih tekem, ki ga objavlja današnji »Sport«, stopi v veljavo po zaključku tekočih prvenstvenih tekem.
Verificirajo se prvenstvene tekme:	Svoboda, Maribor-
5.	K. Ptuj 4:1, Maribor-Rapid 3:0.
Prvenstvene tekme v Ljubljani 5. junija. Igrišče Sparte ob 9. uri: Primorje rez. - Jadran rez., sodnik g. Jerala; igrišče Sparte ob 18. uri: Hermes-Akademiki, sodnik g. Hus; igrišče Ilirije ob pol 17. uri: Primorje-Jadran, sodnik g. Kramaršič,
S. K. Celje in Athletiksportklub Celje se imata sporazumeti za prvenstveno tekmo in javiti dogovor tekom 8 dni podsavezu.
Reprezentacija L. N. P. igra 5. t. m. proti reprezentaciji Z. N. P. v Zagrebu v sestavi: Pelan (Ilirija); Schalecker (Atletiki, Celje); Pretnar (I); Deržaj (I); Zupančič II. (I); Tavčar (I); Zupančič I. (I); Bregar (I); Baline (I); Diirschmied (Ati.); Vidmajer (I).
Prijavljeni igralci: Za S. K. Svoboda, Ljubljana: 124. Medved pl. Josip, 5. Hodalič Martin, 6. Stresen Adolf. — Za S. K. Primorje, Ljubljana: 175. Antičevič Ivo, 6. Bar Adolf, 7. Bar Franc, 8, Hibšer Ivan, 9. Kaiser Franc, 180. Korošic Franjo, 1. Lombar Stanko, 2. Markon Kazimir, 3. Petrič Vinko, 4. Peterlin Anton, 5. Sager Martin, 6. Saksida Josip, 7. Sulič Bruno, 8. Vunčenovič Drago, 9. Tutta Oskar. — Za S. K. Jadran, Ljubljana: 281. Benkovič Ivan, 2. Burgar Franc, 3. Gregorič Eduard. — Za Ljubljanski Akad. S. K.: 365. Borčič Božidar,
6.	Buljevič Nedeljko, 7. Černe Miroslav, 8. Hartman Kamilo, 9. Pogačnik Ciril, 370. Prohaska, 1. Turin Ivan, 2. Zore Miro, 3. Žganjar Bogumil. — Za S. K. Primorje, Ljubljana: Justin Josip. — Za S. S. K. Maribor: Skalak Franjo.
NB. Opozarjamo vse klube ponovno, naj prijavljajo samo igralce, ki pridejo v poštev za javne tekme. Nadalje se imajo izkaznice izstopivših članov podsavezu vedno vrniti.
Tajnik.
S. K. »Hermes«. Ker nekateri člani S. K. »Hermes« ne posedujejo še nikakih izkaznic, oziroma nekateri pa kar po dve izkaznici, izdajo se radi splošnega reda popolnoma nove izkaznice. Te se dobivajo vsak četrtek od 21. ure dalje v klubovi sobi goštilne »Ančnik« — vsak drugi dan pa pri blagajniku g Arharju. — Stare izkaznice izgube veljavo s 1. julijem t. 1.
Tajnik.
S. K. Slovan naznanja svojim članom, da se vrši vsaki prvi ponedeljek v mesecu sestanek rednih članov in vsaki drugi ponedeljek v mesecu odborova seja vselej ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi svet«, Gosposvetska cesta.
Plavalna sekcija S. K. Ilirije poživlja svoje članice in člane, da se udeleže sestanka dne 6. junija ob pol 9. uri zvečer v sobi Športne Zveze, Narodni dom. Dnevni red: Program letošnje sezone. Važno! Udeležba obvezna!
SPORT izhaja vsak petek. ejBjEJ Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. O© Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ©O Izdaja Športna zveza Ljubljana. ©© Urejuje Stanko Virant. ©©© Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ©