OB GOSPODARJENJU V PRVIH TREH MESECIH LETOS
Izgube upadajo, izvoz tudi
Na področje rdečih številk, torej v izgubo, je seglo v prvem tromesečju tega leta le še sedem delovnih organiza-cij s podrotja viške občine. To je v celotnem številu manj kot v istem obdobju lani in izgube so tudi za pol manjše. Celokupna izguba vseh sedmih delovnih organizacij je 16 milijonov, lani pa je znašala več kot 31 milijonov dinarjev. Med vsemi Ijubljanskimi občinami se je tako uvrstila viška na prvo mesto kot tista, ki ima najmanj delovnih organizacij z izgubo in najnižjo vsoto teh izgub. Ob tem pa je potrebno vedeti, da so nekatere delovne organizacije prišle v ta seznam zaradi sezonskega načina dela in jim ob koncu leta dejan-sko sploh ne grozi izguba.
JANKO JAPELJ, član izvršnega sveta občinske skupščine Vič-Rudnik in pred-sednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, pravi o teh izgubah: »Prvo tromesečje ima nasploh velikokrat značil-nosti, ki niso dobre. To se kasneje izbolj-ša. Tiste delovne organizacije, ki v svojih planih nepravilno načrtujejo vpliv sezone ali pa ga sploh ne upoštevajo in si po vseh četrtletjih postavljajo enostavno računske četrtine, imajo potem v primerjavi s pla-nom enkrat manjšo realizacijorpotem pa dosti večjo. Ob koncu leta je v takih pri-
merih vse v redu,med letom pa prihaja po nepotrebnem do napetosti.
To, da upada število delovnih organiza-cij, ki imajo izgubo iz leta v leto.je razvese-ljiv podatek,vendar pove še mnogo več in pokaže tudi ugodnejšo podobo to,da upa-dajo izgube v absolutnem znesku že nekaj let. Gospodarjenje torej nasploh napre-duje. Izgube, povsem v številkah gledano, so manjše in to pomeni ob naši stopnji in-flacije in rasti cen izreden padec izgub. Če je izgub po številkah za polovico manj, je-upoštevajoč inflacijo in porast cen teh izgub za tri četrtine manj. Mnoge delovne organizacije, ki so kronično imele izgubo, so se sedaj prebile iz tega in tako npr. niti ena TOZD Hoje nima slabih rezultatov. Napredek je torej očiten.«
Katere so delovne organizacije, ki so slabo poslovale po ppvsem računskih ka-zalcih? To so: Iskra TOZD Tovarna elek-
tronskih instrumentov Horjul, Ljubljan-ske mlekarne — TOZD Posestva, Ljub-Ijanske mlekarne — TOZD Strojni obrat, Ljubljanske m!ekame — TOZD Trgovi-na, Podjetje za urejanje hudournikov, Pleskoobloga in Varnost — TOZD Teh-nična zaščita. Med temi po absolutni iz-gubi prednjači Iskra z več kot šestimi mili-joni, sledi pa ji TOZD Posestvo Ljubljan-skih mlekarn in Podjetje za urejanje hu-dournikov, ki imajo skoraj štiri oziroma več kot tri milijone izgub. Zaskrbljujoče je stanje le v Pleskooblogi, kjer se je iz-guba od lani povečala za skoraj polovico in to kljub vsem obljubam te delovne or-ganizacije, da bodo vse uredili in da je !an-ska izguba le trenutnega značaja.
Horjulska Iskra je pristala v rdečih šte-vilkah slabe notranje organizacije,zastare-losti strojev, premajhnih proizvodnih zmogljivosti in nizke produktivnosti, ki ima svoj vzrok v neustrezni izobrazbeni
strukturi zaposlenih. Nove izdelke bodo začeli izdelovati konec prvega polletja in tedaj se bo položaj izboljšal. Za dolgoroč-nejše boljše stanje pa je nujna moderniza-cija in potem bi bilo mogoče poslovati brez izgube. Najnujnejši pa je dvig pro-duktivnosti. Brez tega ne bo v Horjulu nič.
Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva imajo polovico izgube zaradi sezonskega načina dela. Tu gre za pridelke, ki jih bo mogoče prodati šele jeseni in je tako del izgube povsem sezonskega značaja. Ob vsem sušnem obdobju, ki ga imamo letos, pa je vprašanje, če bo mogoče doseči pla-nirano proizvodnjo. Drugi del izgube pa ima globlje vzroke,na katere v mlekamah opozarjajo že dalj časa. Gre za manjšo proizvodnjo v živinoreji in za 13 odstot-kov manjšo proizvodnjo mleka. V drugi TOZD mlekarn, to je Strojni obrat Ko-zarje,pa je prišlo do izgube zaradi slabega vremena, ker delovna enota gradbeni stroji ni mogla delati, delovna enota Servis pa kljub znatnemu presegu svojega plana ni mogla pokriti vsega. Ker pa je to sezon-skega značaja, bo že ob polletju delovna organizacija odšla z rdečega področja. V TOZD Trgovina je prišlo do izgube zaradi tega, ker so si rezervirali sredstva za pri-manjkljaj, ugotovljen pri inventuri in za-radi izplačanega regresa za leto 1979," ker lani ta sredstva niso bila rezervirana v te namene. Pri Podjetju za urejanje hudour-nikov je krivo vreme. Delavci zaradi neu-godnih vremenskih razmer niso mogli na teren in opraviti dela, za katera je nujno lepo vreme. Vso izgubo bodo nadoknadili v sedanjem lepem vremenu, ko bodo opravili načrtovano. Pri Varnosti-TOZD Tehnična zaščita je prišlo v bistvu do ra-čunske izgube. Majhni izgubi je vzrok, da je prišla v plačilo ena faktura prepozno in je zaradi enodnevne zamude formalno delovna organizacija v izgubi, dejansko pa je naslednji dan bilo že vse v redu. V Var-nosti so imeli le to nesrečo, da se je to zgo-vilo ravno na dan, ko je potrebno dajati podatke in so tako pristali med »izguba-ši«.
V Pleskooblogi so problemi resnejši, saj se delovna organizacija otepa z vrsto težav. Kje so vzroki tem težavam. To so pogodbe za dela v tem letu, ki so slabo ocenjene, velike reklamacije iz lanskega leta, neracionalna poraba materiala, pre-veliko število upravnih delavcev v primer-javi s proizvodnimi in nazadovoljiva ka-drovska zasedba. Veliko število delavcev je zdravstveno nesposobnih za delo in ve-liko je alkoholikov. Takšen položaj pa se-veda majhno delovno organizacijo sprav-lja v težak položaj.
Položaj gospodarstva je sicer po trome-sečnih rezultatih dober z izjemo izvoza. Svetovalec za gospodarstvo LIDIJA PODKRIŽNIK ocenjuje položaj: »V primerjavi z lani se je povečal količinski obseg industrijske proizvodnje za 15,8 odstotka. Dinamika povečevanja je tako v naši občini krepko nad ljubljanskim in re-publiškim poprečjem — presega ga celo za enkrat. Količinsko je najbolj poskočila proizvodnja v IGO in Silvaproduktu.
Neugodni pa so podatki menjave s tuji-no, kjer je 25 delovnih organizacij izvozilo za skoraj 40 odstotkov manj, uvoz pa je padel le za slabih osem odstotkov in tako pokrivamo le 45 odstotkov uvoza. To je za 23 odstotkov slabše kot lani in slabše kot v republiki. K tem rezultatom je doprinesla nekaj tudi Elektrooptika, ki se je »odseli-la«, bila pa je znaten izvoznik.«
MILOVAN DIMITRIČ