MLADI PLANINEC Številka 49, leto 2017 Izdajatelj: Planinsko društvo Lisca Sevnica Taborniška ulica 14, 8290 Sevnica Avtorji prispevkov in fotografij: Darinka Avguštin, Vinko Šeško, Janez Levstik, Vinko Govekar, Tone Šeško, Cveta Fakin, Jože Lekše, Tone Svenšek, Marjana Cizl, Martina Jamšek, Alojz Rupar, Rok Petančič, Janko Avguštin in drugi, navedeni pri pripevkih. Naslovnica: Vinogradi, v ozad ju Lisca. Foto: Vinko Šeško. Zadnja stran: Pogled proti Lovrencu z Lisce, v ozadju Julijske Alpe in Triglav. Foto: Vinko Šeško. Naklada: 500 izvodov Oblikovanje in tisk: Tiskarna Pro Print Množičnost, a predvsem kakovost! Spoštovani planinke in planinci! Pred vami je 49. številka Mlade­ga planinca, v katerem vsako leto združimo in predstavimo naše ak­tivnosti, dejavnost v preteklem letu. Mladi planinec izhaja nepre­kinjeno vsako leto od leta 1977, v nekaterih letih je bilo izdanih tudi več številk. Tudi tokratna številka predstavlja pestrost planinskega dogajanja v preteklem letu. Izdajanje Mladega planinca pred­stavlja vsako leto poseben izziv, saj je dogajanj in prispevkov s fo­tografijami vedno več, kolikor dopuščajo možnosti za objavo. Programske dejavnosti društva so zelo pestre in raznolike. Skoraj za vsakega se nekaj najde. V društvu vsako leto opravimo okoli 10.000 ur prostovoljnega dela. Za osebno, skupno in javno dobro! Razmere za delovanje v društvih ostajajo težke. Gore administra­tivnega dela, poročil, obrazcev in prilog se zažirajo v prostovoljno delo. Poseben izziv je delo z mlad­imi,saj mladi pogosto razmišljajo drugače od starejših, imajo dru­gačen pogled na svet. Prevzemanje odgovornosti postaja vse težje. Na področju dela z mladimi nas čaka največ izzivov. Postajamo vse bolj družba omejitev, pravil, a hkrati družba stresa, obremenitev, pritis­kov. Posledično vedno več ljudi poišče sprostitev v naravi, gorah, planinah, gozdu... Spodbujajmo se, spodbujajmo predvsem mlade, da spoznajo naravo, da jo začutijo, da jo cenijo, spoštujejo in negu­jejo zase in za prihodnje rodove. Stremeti moramo h kakovosti, ne samo množičnosti. Če bomo delali kakovostno, bo množičnost nara­vna posledica takšnega dela. Pomembno je, da postavimo jasno vizijo, držimo skupaj in vztrajamo. V imenu PD Lisca Sevnica se zah­ Članstvo PD Lisca Sevnica vljujem vsem sponzorjem in pod­pornikom društva, ki nam kljub zahtevnim časom znate prisluhniti in nam pomagati takrat, ko je po­moč najbolj potrebna. Še posebej pa HVALA vsem planincem, našim članom, ki nesebično prispevate ure in ure dela za naše skupno in javno dobro. Želim vam mnogo prijetnih trenutkov v naravi, na planinskih poteh in drugih neprecenljivih doživetij, ki jih nudijo naše gore. Rok Petančič predsednik PD Lisca Sevnica LETO A B S+Š P+0 OPP SKUPAJ % glede na preteklo leto 2010 9 377 35 116 0 537 / 2011 9 397 34 80 0 520 -3,17 2012 10 353 35 84 0 482 -7,30 2013 12 332 41 42 0 427 -11,40 2014 14 289 30 47 1 381 -10,73 2015 10 314 40 85 1 450 +18,11 2016 8 350 36 116 1 511 +13,56 evniška planinska pot - pot Lojza Motoreta 3 S evniška planinska pot- pot Lojza Motoreta 3 Vrisala in označila: Ljubo Motore in Rok Petančič Sevniška planinska pot je bila ure- Na poti lahko občudujemo številne tivni zloženki, ki ju lahko dobite na jena leta 1974. Namen poti je bolje zanimive in zaščitene rastline. Na sedežu društva, ali na spletni strani povezati našo bližnjo okolico. Pot grebenih in vrhovih uživamo v čudo­ www.pd-lisca.si, turistične infor­ obide skoraj vse grebene na desni in vitih razgledih. Na poti skozi gozdove macije pa lahko dobite na TIPS ter levi strani Save v okolici Sevnice. se sproščamo, v gostiščih in prijaznih TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65 Na poti je 14 žigov. Za pot je pripravl­ domačijah smo vedno prijazno spre­ 462 ali 051 680 287 ali spletni strani jen dnevnik, ki ga dobite na sedežu jeti in se okrepčamo. Ob poti in v www.dozivljaj.si. društva. Ob zaključku poti društvo njeni bližnji okolici najdemo bogato pohodnikom z zbranimi vsemi žigi naravno in kulturno dediščino: go­ podeli značko. Za celo pot potrebuje­ zdove, rastišča azaleje in Clusijevega mo 34 ur hoje, dolga je 107 km. svišča, Grad Sevnica, arheološki park Ajdovski gradec, cerkve, znamen- Pot lahko prehodimo v 4 etapah: ja, dvorce in obeležja, vinograde ter Sevnica-Šentjanž -7 ur (23 km) druge zanimivosti. Šentjanž-Sevnica - 11 ur (37 km) Sevnica-Planina -8 ur (22 km) Planina-Loka -8 ur (25 km) Več informacij o Sevniški planins­ki poti najdete v vodniku “Izleti v Sevniško okolico” ali v informa­ Glasilo PD Lisca Sevnica 4 Lovrenc -botanični biser posavskega hribovja Lovrenc, s suhimi travniki sredi gozdne krajine poraščen 722 m visok vrh s cerkvijo sv. Lovrenca, se nahaja ob planinski poti med Velikim Kozjem in Lisco v občini Sevnica. Območje Lovrenca je del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje je botanična naravna vrednota državnega pomena. Velik naravovarstveni pomen predstavlja mešanica rastlinskih vrst, od alpskih do toploljubnih ilirskih. Najbolj je Lovrenc poznan po naravnem rastišču enega od rastlinskih simbolov planinstva -Clusijevega svišča (Gentiana clusii). Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju, tudi v Zasavju. Z oddaljenostjo od alpskih nahajališč in s številčnostjo primerkov, ki običajno že konec aprila pomodrijo travnike pod cerkvijo, je Lovrenc izjemna botanična lokaliteta. Pred njim zacveti tržaški svišč (Gentiana verna ssp. tergestina), za njim pa opojna zlatica (Ranunculus thora), endemit Zasavskega hribovja. C l u si j e v sv i š č Gentiana clusii o p o jn a zl a t ic a Ranunculus thora LOVRENC BOTANIČNI BISER POSAVSKEGA HRIBOVJA Tu uspevajo tudi druge zavarovane vrste, kot so kranjska lilija (Lilium carniolicum) in več vrst orhidej – med njimi navadna in trizoba kukavica (Orchis morio, O. tridentata). Na pobudo PD Lisca Sevnica in PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo je bilo leta 1994 z odlokom občine Sevnica rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik (UL RS, št. 1/94). V letu 2008 je bil Odlok dopolnjen z razširitvijo območja zavarovanja (UL RS, št. 19/08). Več informacij o Lovrencu dobite v novi informa­tivni zloženki, ki jo lahko dobite na sedežu društva, ali na spletni strani www.pd-lisca.si, turistične in­formacije pa lahko dobite na TIPS - Turistično infor­macijski pisarni Sevnica ter TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65 462 ali 051 680 287 ali spletni strani www. dozivljaj.si. Partnerji pri promociji in zaščiti Lovrenca: k ra n js ka li li j a Lilium carniolicum Šeško pa še višji jubilej. Želimo jim veliko zdravja, va­ren korak in obilo zadovoljstva. Za vzor so nam lahko, da bomo še dolgo hodili in se družili. Romana Ivačič Torkova skupina Skupina »upokojenih mladincev« v drugem letu obsto­ja in številčnosti 5-9 članov se je v preteklem letu kar redno trudila premagovati vzpetine in spuste. Kar 48 torkov smo bili organizirani na pohodih in smo ponosni na svoje planinske dosežke. Trinajstkrat smo bili na vrhovih nad 2.000 m in enajstkrat nad 1.500 – 2.000 m na območjih Julijcev, Kamniških Alp in Kara­vank. Obdelali pa smo tudi zasavsko-posavske očake, Gorjance, Kočevsko in obronke spodnje Savinjske doline. Povprečen udeleženec se je udeležil 39 tur, ki so trajale povprečno med 5 in 6 ur neto hoje. Maksi­malna je trajala 9 ur, najkrajša pa 4 ure (evidenco vodi Zdravko). Z vremenom smo imeli srečo – bilo je veliko lepih torkov, čeprav tudi brez neurja in snežnih me­težev ni šlo. Kondicijsko smo sorazmerno dobro uskla­jeni, zgodi pa se včasih tudi kakšna manjša kriza, ki jo kolektiv z razumevanjem sprejema. Spoštujemo pravi­la obnašanja in varnosti v gorah in leto je minilo brez poškodb. Vsak ponedeljek dopoldan se telefonsko uskladimo, tako da imamo še čas za psihično in materialno pri­pravo za pot. Opremljeni smo tudi za zimske snežne ture. Hvaležni smo našemu Zmagu za organizacijo in prevoze Irena, Veronika, Olga, Zdravko, dva Janeza, Jože in Frenk, ki ga je ob koncu leta zamenjal Beno. Občasno pa so bili z nami še Sanda, Drago iz Trbovelj in Drago iz Celja. Upamo, da nam bo vsestransko nak­lonjeno tudi leto 2017. Janez Levstik Sredina skupina V letu 2016 smo opravili 47 pohodov - obiskov gora s povprečno osmimi udeleženci. Še vedno vztrajamo, četudi nas je že kar nekaj članov starih preko 70 let. Zavedamo se, da s hojo vzdržujemo kondicijo, z druženjem utrjujemo prijateljstvo, pred­vsem pa uživamo v prelepih planinah in gorah. Obiskovali smo kraje širom po vsej Sloveniji od skra­jnega vzhoda do zahoda kot tudi severa do juga naše domovine. Pot nas je zanesla večkrat po Zasavskem hribovju, pa tudi dlje, med drugim na Trdinov vrh, Lač­no, Slavnik, Črno prst, Uršljo goro, Cipernik, Slemeno­vo špico, Svačico v Avstriji, pa tudi na nekaj dvatisoča­kov kot npr. Ojstrico, Mala Ojstrico, Debelo peč, Brdo. Udeležili smo se tradicionalnega pohoda po Julijcih (Triglav) in izleta na Dugi otok. Četrtkova skupina V četrtkovi skupini nas je 5. Vsak četrtek se z osebnim avtom odpeljemo na turo glede na vremenske razmere. V letu 2016 smo imeli 46 izletov od sredogorja do vi­sokogorja. Na dveh izletih smo sodelovali pri pripravi »poti pisateljev«. Do izhodišč smo prevozili 8318 km, efektivno smo ho­dili 196 ur. Povprečno smo bili na poti 4 udeleženci. Čeprav na nas vse bolj pritiskajo bremena visokih obletnic, smo zadovoljni, ker s prilagojenim tempom še lahko uživamo tudi v visokogorju. Vinko Šeško Sobotni izleti v letu 2016 23. januarja smo se udeležili pohoda po evropski pešpo­ti E12 od mejnega prehoda Škofije, skozi Ankaran, Ko­per do Izole. V Škofijah so nas pozdravili člani Obal­nega planinskega društva Koper, ki so nas tudi vodili. Pot je bila lepa in zanimiva, pa tudi toplo sonce nas je spremljalo, kar je prav prijalo za ta mesec. Aprila smo se udeležili planinskega slavja na otoku Vis. Planinsko društvo Hum z Visa je obeležilo 10. oblet­nico obstoja. In toliko časa smo z njimi v prijateljskih odnosih. Maja smo prehodili zanimivo pot od Beltincev do Lju­tomera. Ob poti na otoku ljubezni so nas domačini postregli z njihovimi dobrotami. Prehodili smo še pot od Bistrice ob Sotli do Podsrede. Junija pa smo se odpravili na morje na tridnevni izlet na Dugi otok - zelo lep in zanimiv otok, poln kontras­tov. Povzpeli smo se čez vrh otoka, ogledali zanimivo jamo Strašna peč. Naslednji dan smo uživali na ladji, ki nas je popeljala po nacionalnem parku Kornati. Ustavi­li smo se na otoku Mana, kjer je staro naselje filmskega mesta in se tudi kopali. Seveda se nismo samo vozili, smo tudi pešačili na hrib Metlina, ki je najvišji vrh Kor­natov. Po vrnitvi s Kornatov smo si ogledali še mesto Sali. Po večerji pa smo se vrteli v ritmu domače glasbe. Tretji dan smo imeli ogled naravnega parka Telaščica, slanega jezera in degustacijo domačega sira in vina. Verjamite, bilo je zelo dobro. busom odpeljali čez mejni prehod do avstrijskega mes­ta Ivnik in še naprej do kraja Altenbachklamm. Tu pa smo začeli pot po gozdu, ki mu rečejo Avstrijski vint­gar in se povzpeli do vrha Remšnika, vredno ogleda. Zanimivo je bilo to, da nekako na pol poti stoji lična lesena stavba, ki ima sobo s stoli (za malico) WC s pa­pirjem, vodo na pipi, vse je odklenjeno, nikogar ni tam, razen pohodnikov, ki pridejo mimo in to koristijo. Vse je zelo čisto. Po pohodu pa smo se pripeljali nazaj na pražen krompir. Oktobra smo se na povabilo Planinskega društva Nova gorica udeležili pohoda po Mihajlovi poti, ki ga tudi or­ganizira in je zgodovinskega pomena. Pot se je začela v Vitovljah čez Kopitnik, preko Solove drage, Nemcev, do Lokvi in Čepovana. Spremljala nas je konjska vprega, harmonika. Ob poti so nas postregli z njihovimi do­brotami v Čepovanu pa z golažem. Pot je bila lepa in zanimiva. Nagradni izlet za aktivne člane in pod­pornike društva Ob koncu leta se s povabilom na nagradni izlet zahval­imo tistim, ki so med letom s svojim delom in donaci­jami prispevali k boljšemu delovanju našega Planinske­ga društva Lisca Sevnica. V društvu je vloženih veliko prostovoljnih ur na vseh področjih dela. Na izletu si ogledamo naravne in kulturne zanimivosti. Letos smo si ogledali Zreče in okolico. Na ta izlet so povabljeni člani, ki sodelujejo v delovnih akcijah. Hvala vsem, ki s svojo srčnostjo pripomorete k boljšemu delovanju društva in se odzovete na potrebe dela, za katere nas poprosijo. Darinka Avguštin Nedeljski izleti V nedeljo, 24. januarja, smo se podali po Nežini poti na Kum. Zbrali smo se pri tabli pri Sopoti, kjer so nas pogostili s prigrizkom in čajem. Po dobrih dveh urah smo prispeli na vrh Kuma. V koči smo se okrepčali ter odžejali. Zatem smo šli še k maši, po maši pa imeli še kulturni program. Potekala je tudi licitacija krač. Pozno popoldne smo se odpravili proti domu. Izlet le bil dobro organiziran. Iz našega društva nas je bilo okoli 10. ki poti. Prijetne hole je bilo okoli pet ur. V Globočicah pri Martinovih smo se podprli ter odžejali. Izlet je bil odličen, vreme tudi. V nedeljo, 18. decembra, smo se odpravili na Lisco. Betlehemsko lučko miru smo iz farne cerkve Sv. Nikola­ja v Sevnici odnesli na Lisco. Na tej poti so nas pričakali dobri ljudje z dobrotami in pijačo. V Zajčji gori družina Krnc, potem smo se odžejali pri kapelici na Ledini, zah­vala Mastnak Marici ter njegovemu sinu. Prišel je tudi Marko Črnič s »štaprlom«. Na Zletečah nas je z dobrot­ami in dobro kapljico pričakala družina Možic Staneta. Na Poljani pa naš planinec Videc Dani z ekipo, na Lisci v domu pa Franci Krašovec. Vsem še enkrat HVAL A. Pohoda se je udeležil tudi sevniški župnik Vinko Štru­celj. Bilo nas je okoli 30. Najmlajši Miha je bil star 7 let, najstarejši pa Vinko, 80 let. Tone Svenšek Lunarji Lunarji smo pridno vsak mesec hodili na polno luno na Lisco ali v okolico Sevnice. Na velikonočni ponedeljek smo se podali na Boč in ogled velikonočnice. Največje doživetje pa je bilo potovanje z vlakom iz Sevnice do Bara v Črni gori. Za nekaj dni smo bili gostje pri Goranu v Žabljaku in nekaj dni v Baru. Udeležujemo se vseh aktivnosti našega društva. Še enkrat iskrena hvala g. Janezu Levstiku za tako do­bro vodenje in organizacijo potovanja v Črno goro. Marjana Cizl Luneki Že 17. leto se vsak mesec ob polni luni podamo na nočni pohod. Ker je ob polni luni vidljivost velika, naredimo vsak mesec pohod drugam. Enkrat nas en član skupine lunekov povabi, drugič drug, na njihove poti, po kat­erih še nismo hodili in nas tudi pogosti. Tako spozna­vamo poti po naši občini, ki jih ni malo. Hodimo kar od 2-3 ure, spoznavamo zanimivosti in prigode, ki so se dogajale ob teh poteh ter se poveselimo ob kulinariki gostitelja. Teh pohodov se vsak mesec udeleži od 20 do 30 lunekov. Lunca sveti za vse in prav luštno nam je. Darinka Avguštin Lunaši Čas nam hitro beži, zopet smo zamenjali koledar, mini-lo je leto 2016. Mi smo zaključili dvanajsto leto vsa­komesečnih luninih pohodov. Povprečno nas je hodilo devet. Starejši smo in več imamo obveznosti, saj misli­mo tako, a vedno si najdemo tudi čas za naš pohod. V preteklem letu smo se vsak mesec v bližini polne lune zbrali in naredili skupinski pohod. Če je bilo vreme bolj slabo smo šli na Sveti Rok, Lamperče, Drožanje in ob Savi nazaj na izhodišče. Tudi Zajčja gora in nazaj preko Orehovega nam je bilo zanimivo. Ob lepem vremenu pa smo se zapeljali do Hrastja in potem peš na Lisco. V imenu naše skupine želim vsem pohodnikom, ljubi­teljem narave in vsem ostalim veliko varnih korakov, lepih trenutkov, zdravja in sreče. Martina Jamšek Cicibani planinci v letu 2016 Že predšolske otroke postopno uvajamo v planinsko dejavnost, ki sodi med najbolj zdrave oblike preživl­janja prostega časa v vseh letnih časih. Otroci si tako krepijo zdravje, organizem z gibanjem in hojo v naravi, pridobivajo in krepijo si telesno zmogljivost in vzdržl­jivost. okolico našega mesta Sevnice, bližnje vzpetine, griče, hribčke… Začeli smo s turami na bližnjih Hrastih, sevniškem gradu, Lamperčah, Sv. Roku, Zajčji gori in to v vseh letnih časih. S cicibani – planinci dajemo poudarek spoznavanju narave, navajanju, da znajo neko stvar, rastlino, žival ali pojav najprej sploh opaziti, se zaustaviti, opazova­ti, spoznavati, se pogovarjati o njej… Otroke skušamo navajati na ljubezen do narave, da naravo doživljajo in si oblikujejo čustven in kulturen odnos do narave, da so jo pripravljeni varovati. Že otroke skušamo navajati na varstvo narave in njenih dobrin in krepimo željo po odkrivanju novega in neznanega. Griče, hribe, vzpetine, kamor z otroki radi zahajamo, obiskujemo večkrat. Potok nikoli ne preskakuje kam­nov enako. Krajino zaznamujejo tudi letni časi in ljud­je. Na turah s cicibani – planinci počnemo vsakokrat kaj drugega. Enkrat postavimo mlinček na potoku, za­jezimo strugo ali spuščamo ladjice, drugič izkoristimo vetrovno vreme za spuščanje zmaja. Po istem bregu se enkrat sankamo, dričamo, drugič kotalimo, spuščamo papirnate zmaje, se igramo male zeliščarje, botanike, žužkologe, ornitologe… Tura je vsakokrat drugačna. Naša srečevanja z naravo usmerimo na spoznavanje narave, čuvanje narave in učenje sprejemanja njenih lepot. Naš zelo važen cilj je, da negujemo prijateljstvo ob lep­ih skupnih doživetjih in premagujemo napore ter se znamo veseliti ob dosegi zastavljenih ciljev s poudark­om na medsebojni pomoči in spodbudah. Že predšolske otroke skušamo navajati, da gorništvo postopno sprejemajo kot osebno vrednoto, s katero bodo lahko v vseh starostnih obdobjih obogatili svoj prosti čas. Ob tem dajemo poudarek oblikovanju pozitivnih karak­ternih lastnosti, kot so: samostojnost, vztrajnost, sam­opremagovanje, potrpežljivost, nesebičnost, krepitev samozavesti, strpnosti, ki jih v življenju še kako potre­bujemo. Že otrokom skušamo približati naravo, pravilen odnos do nje, svet gričev, hribov, gora, ki so del naše prelepe dežele Slovenije, zato ga spoznavajmo, vrednotimo, cenimo in doživljajmo. Cveta Fakin Cicitabor Slatna 2016 (23. - 31. julij 2016) V Cicitaboru Slatna 2016 je bilo prisotnih 12 družin. Bilo nas je 40 planink in planincev. Najmlajša udeležen­ka je bila stara pet let. Spali smo v petih šotorih, ostali udeleženci pa so spali v karavli. Nekaj tur je bilo s skup­nim izhodiščem (glej spodaj). Vreme nam je bilo veliko bolj naklonjeno kot lansko leto. Za spremembo smo starejši in mlajši skupaj z našo nepogrešljivo kuharico Maričko odpravili na dvodnevno turo. Prespali smo v Planinskem domu pri Krnskih jezerih in tako so tudi mlajši planinci »okusili čar« dvodnevne planinske ture. Odločili smo se, da podaljšamo tabor za en dan, ker so bile zaradi visokih državnih mednarodnih obiskov v Kranjski Gori napovedane zapore cest v smeri proti domu. Tako smo izkoristili še soboto za turi v Avstrijo (starejši) in Italijo (mlajši). Ob večerih smo se greli ob tabornem ognju in otroci so uživali ob prigrizku, ki so si ga sami pripravili. V nadaljevanju je podan spisek opravljenih tur: Starejši – nad 12 let (2 - 5 ur hoda v eno smer): 24.07.2016: Jerebikovec – Kamnati vrh – Visoka Bavha (1.650m) 25.07.2016: Ravne (1.200m) – Planina Dovška Rožca (1650m) – Dovška Baba (1.891m) 26.07.2016: Lepena – Krn (2.244m) – Planinski dom pri Krnskih jezerih 27.07.2016: Planinski dom pri Krnskih jezerih - Velika Baba (2013m) - Lepena 28.07.2016: Počitek - nabiranje gob 29.07.2016: Jasna – Vitranc – Cipernik (1.746m) – Planica (Nordijski center) 30.07.2016: Zgornja postaja žičnice na Ankogel (2.636 m) – Ankogel (3.252m) rih – Krnska jezera (1.388m) 27.07.2016: Planinski dom pri Krnskih jezerih – Vrh Duplja (1.375m) - Lepena 28.07.2016: Ravne (1.200m) – Planina Dovška Rožca (1650m) – Dovška Baba (1.891m) 29.07.2016: Bistriška planina (1.722m) - Ojstrnik/Os­ternig (2.052m) 30.07.2016: Belopeška jezera krožna pot in Belopeška jezera – Mala Ponca - Slatna Jože Lekše Mladinski odsek v letu 2016 V letu 2016 je bilo vreme manj naklonjeno za OŠ pla­ninske izlete, težave pa se še vedno pojavljajo tudi pri slabšem obveščanju in posledično manj številčnem pri­javljanju učencev v določenih osnovnih šolah. V organi­zaciji Mladinskega odseka so bili v letu 2016 izvedeni naslednji OŠ planinski izleti: OŠ planinski izlet na Kum 23. januar 2016 V Tamarju smo uživali v lepem zimskem sončnem dnevu! 43. OŠ planinski tabor Slatna 2016 (9. - 16. julij 2015) 1. dan - Sobota, 9. 7. 2016 Ob 8. uri smo v spremstvu vodnikov krenili z vlakom proti Jesenicam. Vožnja je bila prijetna in je trajala ne­kaj več kot 2h. Na železniški postaji Jesenice so nas s kombijem in avtomobili pričakali ostali vodniki, ki so nas prepeljali do tabora Slatna. Tam nas je pričakal ogromen pladenj sadja, da smo lažje dočakali kosilo. Sledilo je razdeljevanje udeležencev po skupinah in namestitev v izbrane šotore. Skupaj z vodniki je vsaka skupina narisala svoj predstavitveni plakat z izbranim imenom. Okoli 13h smo lakoto potešili s kosilom, za katerega smo imeli testenine, polivko in zeleno solato. Po kosilu so sledile različne družabne igre preko katerih smo se bolje spoznali med seboj in z vodniki. Naučili smo se tudi tradicionalno planinsko himno. Imeli smo krajši predavanji o primernem obnašanju v gorah in us­trezni pripravi nahrbtnika za na pohod (turo). Sledila je priprava nahrbtnikov za predviden nedeljski pohod. Po dobro izkoriščenem popoldnevu je sledila večerja, po njej pa taborni ogenj, ob katerem smo se tudi vse skupine skupaj s svojimi vodniki predstavile, vsaka na svoj unikaten način. Ob 21. uri je napočil čas za umi­vanje zobkov in spanje. 2. dan - Nedelja, 10. 7. 2016 Zjutraj smo se zbudili ob 6.00. Kuhar nam je za zajtrk pripravil odličen gres. Po zajtrku smo si natočili vodo v plastenke, si pripravili malico za na pohod in ponovno pregledali nahrbtnike, da nismo česa pozabili dati vanj. S kombijem in dvema avtomobiloma smo se odpelja­li do gozda Martuljek, od tam pa pot nadaljevali peš do Martuljških slapov. Med potjo smo se ustavili pri Ingotovi koči na planini Jesenje, kjer smo pomalicali pripravljeno malico (na kruh namazana pašteta/med/ viki krema). Po okrepčilu smo pot nadaljevali proti drugemu slapu. Na poti smo srečali kravice in kužka. Hodili smo približno 2 uri v eno smer. V tabor smo se vrnili okoli 13h. Spraznili smo nahrbtnike, nato pa se odpravili h kosilu, z katerega je bil golaž in polenta. Po kosilu smo bili nekaj časa prosti in se lahko igrali po svoji želji. Ker je bilo ta dan zelo lepo in sončno vreme ko spekli še penice, katere smo pojedli z albert keksi. Po večerji smo se še malo igrali, nato pa odšli spat. 3. dan - Ponedeljek, 11. 7. 2016 Zbudili smo se ob 7h. Za zajtrk smo imeli namazan kruh (marmelada, viki krema, pašteta). Po zajtrku smo si pripravili nahrbtnike za pohod do jezera Jasna. Do Kranjske Gore smo hodili približno 2 uri. Tam smo se ustavili pod senco velike smreke. Najprej smo pomali­cali, potem pa smo odigrali turnir med dvema ognjema. Zmagala je tretja skupina. Okoli 13. ure nam je Lara s kombijem pripeljala kosilo. Jedli smo pire krompir, po­han piščanec in solato. Bilo je zelo dobro. Po kosilu smo imeli še malo prostega časa potem pa smo se odpravili proti jezeru Jasna. Tam smo se kopali, igrali in imeli 4. dan - Torek, 12. 7. 2016 Zjutraj smo se zbudili ob 6.00. Nato smo za zajtrk po­jedli pečena jajčka in se primerno opremili za pohod preko skakalnice bratov Gričar proti koči v Tamarju. Tam smo pomalicali malico iz nahrbtnika. Dalje smo se odpravili proti slapu Nadiža, kjer smo občudovali nar­avo in razgled na gore. Od slapa Nadiža smo krenili do skakalnice, kjer nas je pričakal Uroš s kombijem, s kat­erim nas je prepeljal do tabora. Po turi smo se stuširali in očedili. Sledilo je kosilo (zelenjavna juha). Po kosilu je dežurna skupina pomila posodo. Popoldan smo ime­li prosto in ta čas izkoristili za različne igre z vodniki. Potem smo imeli večerjo – pico. V tabor so prišli novi vodiči, kateri so se nam tudi predstavili. Po večerji je ponovno sledilo pomivanje posode. Nato smo zakuri­li taborni ogenj, ob njem zapeli pesmi in si za poobe­dek spekli penice. Ob 22. uri smo si umili zobe in se odpravili spat v šotore. 5. dan - Sreda, 13. 7. 2016 Zbudili smo se mokri in premraženi ob 08.00. Odpeljali so nas na zajtrk. Jedli smo kosmiče. Po zajtrku so nam rekli, naj gremo v telovadnico. Lara nam je naštimala film, kako izuriti svojega zmaja, še prej pa smo prip­ravili blazine. Ko smo pogledali film, pa je bilo že kosi­lo. Pred kosilom smo si vse stvari prestavili v telovadni­co, kjer smo naslednjo noč tudi prespali. Za kosilo smo imeli čevapčiče, pleskavice, krompir in ražnjiče. Potem smo pogledali še drugi del filma. Po filmu smo malo telovadili v telovadnici in se igrali activity,kjer smo tek­movali po skupinah. Za večerjo smo jedli rižoto. Potem je že bil večer in smo se igrali igrico rim žim žim. To noč smo prespali v telovadnici. 6. dan - Četrtek, 14. 7. 2016 Zbudili smo se ob 8.00 uri v dvorani. Za zajtrk smo imeli sendviče. Pripravili smo si nahrbtnike za turo. Odšli smo ob 9.30 v Palčkovo deželo. Veliko fantov je tam naredilo majhen jez čez potok. Napoti nazaj smo še šli na velikanko Planica. Vrnili smo se ob 11.30. Ko smo se vrnili smo se preselili nazaj v šotore. Za kosi­lo smo imeli makarone s sirovo omako, bila je odlična. Izdelovali smo maske za večerni ples v maskah. Po umetniškem ustvarjanju smo še malo prisluhnili vod­nikom, ki so nas podučili o osnovah prve pomoči in skupaj z nami ponovili vozlanje. Sledilo je kosilo, za katerega smo jedli musako. Takoj po kosilu smo se odpravili na orientacijo, kjer smo izpolnjevali različne naloge preko desetih postojank (točk). Po opravljeni nem ognju smo jedli najprej penice, potem smo se še igrali rim žim žim. Spati smo šli ob 22.30. 7. dan - Petek, 15. 7. 2016 Zbudili smo se ob 8.00. Za zajtrk smo imeli kosmiče in mleko. Po zajtrku smo imeli ustvarjalne delavnice. (šmoren). Po večerji smo se zabavali, plesali in peli, vse do 22h, ko je napočil čas za spanje. 8. dan - Sobota, 16. 7. 2016 Danes smo lahko spali malo dlje, saj je bil zadnji dan tabora. Po zajtrku smo začeli s pospravljanjem tabor­nega prostora. Najprej smo spakirali vsak svoje stvari. Nato smo pobrali vse papirčke v okolici tabora, izpraz­nili šotore, pospravili kuhinjo, kopalnico in skupne pro-store, tudi dvorišče smo pometli. Pred odhodomsmo si še zadnjič pripravili malico za na pot in se s kombijem odpeljali na Jesenice na vlak. Ob prihodu vlaka v Sevni­co so nas na postaji že nestrpno čakali starši. Nato je vsak dobil še svojo majico za spomin na tabor in s tem smo zaključili OŠ tabor 2016. Lara Plazar Športnoplezalni odsek Aranea v letu 2016 Preteklo leto je bilo polno čudovitih aktivnosti in zaz­namovalo je veliko izkoriščenih sončnih dni. Maja v preteklem letu smo z izkušenimi plezalci ot­vorili naš vstop v plezanje dolgih športno plezalnih smeri. Zanimiv izlet smo si popestrili s spancem v jami na prostem, čez dan pa smo lovili sončne žarke v prelepih plezalnih smereh Staničevega vrha. Po 8 letih smo v deževnih dneh poletnih mesecev združili moči in obnovili umetno plezalno steno v Športnem domu so nas povabila, da smo jih preizkusili, hkrati pa je toplina morja vabila na zadnje obiske prek jesenskimi dnevi. Zaključek spomladanske športnoplezalne šole v Posavskem alpinističnem klubu smo zaključili na Lisci, kjer smo vikend preživeli zelo aktivno. Zbralo se nas je okoli 30 navdušenih plezalcev in hribolazcev. Dvorans­ko sezono športnega plezanja smo odprli v oktobru in zaradi povečanega števila naših najmlajših nadobud­nih plezalcev omogočili športnoplezalne krožke trikrat Plezalni krožek za otroke V organizaciji Športnoplezalnega odseka Aranea, ki de­luje v okviru Planinskega društva Lisca Sevnica, tudi v letošnjem šolskem letu poteka plezalni krožek za os­novnošolsko mladino in predšolske otroke. Ker je udeležba na krožku zelo številna, so otroci razdel­jeni v dve skupini. Mlajši plezajo ob torkih od 15.30 do 16.30 v Mali telovadnici, starejši pa vsak četrtek od 17.30 do 19.00 na umetni steni v Športnem domu Sevnica (pri bazenu). Športno plezanje je varna oblika plezanja, zato je prim­erna tudi za najmlajše. S plezanjem otroci razvijajo motorične sposobnosti, ki so pomembne tudi v vsak­danjem življenju. Cilj krožka je dolgoročen, in sicer da se mladi plezalci razvijejo v navdušene in samostojne plezalce. Krožek izvajajo izkušeni vaditelji športnega plezanja in inštruktor športnega plezanja. Program krožka je prilagojen starosti in sposobnostim otrok. Pogoj za udeležbo na krožku je članstvo udeležencev v PD Lisca Sevnica, s čimer je urejeno tudi zavarovanje in ostale ugodnosti. Prispevek za krožek po sklepu UO društva znaša 10 EUR na mesec/otroka. Otroci iz socialno ogroženih družin so (po predložitvi ustreznega dokazila CSD) oproščeni plačila prispevka. V prispevek za krožek je vključeno strokovno vodstvo, uporaba plezalne stene in vse potrebne plezalne opreme. Otroci naj bodo športno oblečeni in obuti. Članarino in prispevek za krožek lahko poravnate pri vodji tečaja Maji Stopar v času izvajanja krožka ali po dogovoru na telefon 040 464 517, kjer dobite tudi do­datne informacije. Vabljeni! Plezanje za mladino in odrasle Na umetni steni v Športnem domu Sevnica je omogoče­no tudi plezanje za mladino in odrasle vsako sredo od 17.30 do 19.00 ter vsako soboto od 18.00 do 20.00. Za aktivne člane PD Lisca Sevnica je plezanje brezplač­no, vadnina za ostale člane PD Lisca Sevnica in drugih PD pa znaša 3 EUR / obisk ali 10 EUR / mesec. Pogoj za plezanje je članstvo v planinskem društvu, za opremo je poskrbljeno. Vse zainteresirane prosimo za prijavo pri Mitji Kolma­nu na telefon 041 489 830, kjer dobite tudi dodatne informacije. Markacijski odsek v letu 2016 V letu 2016 smo na naših planinskih poteh čistili polomljeno vejevje in podrast, na določenih odsekih obnavljali markacije, sanirali Pastirčkovo pot, potem ko je nad njo prišlo do podora kamenja, kosili travo z laksarico, postavili smerne table za Sevniški planinski maraton… Seznam opravljenih del: 3. 1. 2016: Cerje - Pastirčkova pot - Lisca (nadelava poti in sanacija po podoru nad pastirčkovo potjo). 13. 4. 2016: Cerje - Pastirčkova pot - Lisca (odstranitev skal in čiščenje poti). 23. 4. 2016: Krakovo – Lisca - Njivice (čiščenje podrasti in polomljenega vejevja). 28. 4. 2016: Sevnica - Sv. Jošt – Lisca (čiščenje Krkine poti in odvodnjavanje, popravilo stopnic). 29. 4. 2016: Loka – Lovrenc - Sv. Jošt (čiščenje vejevja in podrasti, markiranje in prestavitev dela poti pod Sv. Joštom in namestitev smerne table). 16. 6. 2016: Sevnica – Bučka (markiranje in čiščenje poti). 24. 6. 2016: Lisca – Sevnica (košnja trave z laksarico). 30. 6. 2016: Mrzla planina – Lisca in Sevnica - Planina (košnja trave z laksarico). polovec od Zupana do Njivic (košnja trave z laksarico) 24. 8. 2016: Cerje – Pastirčkova pot – plezalna pot - Lis­ca (čiščenje podrasti in odstranjevanje kamenja) 25. 8. 2016: Sevnica – Zabukovje (čiščenje poti in postavitev smernih tabel za Sevniški planinski mara­ton). 26. 8. 2016: Zabukovje - Zaloški travniki – Skalica -Možnica-Stara žaga (postavljanje smernih tabel za Sevniški planinski maraton, čiščenje poti in košnja trave). 13. 10. 2016: Sevnica – Lisca (čiščenje podrasti, nadela­va poti in odvodnjavanje). 28. 10. 2016: Bučka – Sevnica (čiščenje in markiranje poti). Vse skupaj je bilo opravljeno 336 delovnih ur, sodelova­lo je 6 markacistov in nekaj članov našega planinskega društva. Janez Zajec Klub vodnikov v letu 2016 V našem društvu je bilo v letu 2016 aktivnih 21 pla­ninskih vodnikov, imamo pa tudi 4 vodnike prip­ravnike. V letu 2016 sta se izpopolnjevanja za zimske razmere udeležila dva vodnika, kopnega pa eden. V letu 2017 se bo kopnega izpopolnjevanja udeležilo 17 vod­nikov, na zimskem pa so bili že trije. Izpopolnjevanja so vsake tri leta v obliki dvodnevnega seminarja, kjer vodniki obnovijo svoje znanje (prak­tično in teoretično), se seznanijo z novostmi in s tem podaljšajo licenco. Prav tako je dolžan vodnik vsako leto oddati poročilo o aktivnostih zaradi podaljšanja li­cence. Tako je bilo v letu 2016 skupno opravljenih 442 planinskih izletov. Klub vodnikov je aktivno sodeloval z Mladinskim odsekom z udeležbo in vodenjem OŠ pla­ninskih izletov. Jože Lekše Klub za varstvo narave v letu 2016 Planinska zveza Slovenije se je že pred dobrimi šestde­setimi leti zavzemala za varovanje gorske narave. V ta namen je ustanovila Gorsko stražo. Njeno poslanstvo nadaljuje Komisija za varstvo gorske narave. Varuhi gorske narave so z različnimi akcijami opozarjali jav­nost na varstvo naravnega okolja. Ozaveščenost obis­kovalcev gora se je vsled tega bistveno dvignila. Tudi na območju našega Planinskega društvo Lisca Sevnica se nahaja na Lovrencu rastišče več vrst zaščite­nega gorskega cvetja. Poleg tržaškega svišča, opojne zlatice in kranjske lilije, je najbolj razširjeno rastišče Clusijevega svišča – encijana. Varuha gorske narave in številni prizadevni člani naše­ga društva v sodelovanju s predstavniki Kozjanskega parka, posvečamo veliko pozornosti varovanju en­cijana. Celotno rastišče je obdano z leseno varovalno ograjo. Zaradi dotrajanosti jo v spomladanskem času vsako leto popravljamo. V zadnjih dveh letih pa smo jo na novo obnovili že več kot polovico, ostalo pa imamo namen v letu 2017. V času cvetenja encijana postavimo skozi celotno rastišče ob ogledni poti vrvici, poleg tega pa smo tudi fizično prisotni. V letu 2016 smo bili tako prisotni 17 dni. Kljub veliki ozaveščenosti pohodnikov se še pojavijo posamezniki, ki prestopijo varovalno ograjo, hodijo po cvetju, ga celo poskušajo izruvati in se ne menijo za opozorila varuha. Dosedanje izkušnje kažejo, da je naše delo varovanja smiselno. Lojze Rupar Svetovni dan turizma in Zeleno okno Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra 2016, sta PD Lisca Sevnica in Krožek za spoznavanje naravnih vrednot pri U3 Sevnica pripravila ZELENO OKNO. Pod zelenim zastorom smo iskali, kako so z naravo sobivali prednamci. S prispevki so sodelovali Vinko Zalezina, Ljubo Motore in Nevenka Vahtar. Za organizacijo je poskrbel Vinko Šeško. Planinska pevska skupina Encijan V letu 2016 je planinska pevska skupina Encijan nasto­pila na naslednjih nastopih: 19. januar 2016 -Planinski večer v Sevnici 27. februar 2016 - Nastop za društvo Vojni veterani 3. april 2016 - Nastop za RK Studenec 22. april 2016 - Samostojni koncert v Sevnici 13. maj 2016 - Pevska revija v Boštanju 13. maj 2016 - Tradicionalni izlet s koncertom 22. maj 2016 - Planinska proslava v Mojstrani 11. september 2016 - Lisca poje 8. november 2016 - Srečanje ob občinskem prazniku pri Zavetišču pod Svetim Rokom. Tone Šeško Novoletni pohod na Lisco in Ivce Prvega januarja 2016 smo se ob 8. uri zbrali na parkirišču Rondoja v Šmarju. Sledili so objemi, lepe želje, predvsem si želimo zdravja in varnih korakov, pa tudi sreča prav pride. Z avtomobili smo se odpeljali do vasi Podgorje. Da pokurimo kalorije preteklega leta, smo se od tu podali peš skozi vasi Podgorje, Orehovec, Zarke in na Lisco. Potem pa naprej čez Ješivec do Darinkinega zavetišča na Ivcah. Tu nas čaka malica - prebranac in še kaj iz podpeke pripravi Janko. Skratka, imamo se lepo. Darinka Avguštin Planinski večer 2016 Na planinskem večeru, ki ga je povezoval Ciril Dolinšek, smo ob kulturnem programu naše planinske pevske sk­upine Encijan in učencev OŠ Sava Kladnika Sevnica, pris luhnili zanimivi predstavitvi Radovana Skubica -Hi­larija, ki nam je predstavil projekt “Za ohranitev ze­lenega planeta” in odpravo na 36 dnevno pot s Tri­glava, najvišjega vrha Slovenije do Koraba, najvišjega vrha Makedonije. Vinko Šeško nam je predstavil pes­tro planinsko dogajanje v letu 2015, v avli dvorane pa je bil na ogled razstava planinskih utrinkov. Zbor članov Planinskega društva Lisca Sevnica V torek, 15. marca 2016, je v Kulturni dvorani Sevni­ca potekal redni zbor članov Planinskega društva Lisca Sevnica, na katerem se je poleg gostov zbralo več kot 100 članic in članov društva. V kulturnem programu je kot običajno nastopil Mešani pevski zbor Lisca Sevnica. Člani društva so opravili redno delo zbora članov, od predstavitve poročila o delovanju društva v preteklem letu in poročila nadzornega odbora, do finančnega načrta in načrta dela za leto 2016. Podelili smo tudi planinska priznanja. Vsak je prejel tudi glasilo Mladi planinec, ki izhaja neprekinjeno od leta 1977, v njem pa so predstavljene celoletne aktiv­nosti društva. Vandrovci v Italiji Od 5. do 16 maja smo vandrovci na naš vandrovski način potovali po Italiji. Proti večeru smo se odpeljali že do vznožja Etne. 13. maja smo si ogledali zanimivo obalo in mesto Vi­ 10. maja smo napravili pohod do dovoljene višine pod este. Pot smo nadaljevali proti Apeninom do znamenite krater Etne. doline Casstellucio. 11. maja smo obiskali narodni park Nebrodi. Zaradi slabega vremena smo izpustili izlet na vulkan Strom­boli. 12. maja smo zapustili Sicilijo in se odpeljali na vzhod­no obali italijanskega škornja, kjer smo si ogledali za­nimivo kamnito mesto Alberobello in nadaljevali pot do parka Gargano. Tabor sem pripravil Vinko Šeško ob izdatni pomoči Ro­mane Ivačič, za dobro počutje na poti pa je imela največ zaslug Milka Požun. Vinko Šeško Madeira 2016 Vandrovci smo od 18. do 26 junija obiskali Madeiro. Ta čudoviti vulkanski otok je raj za vandranje. Ima dobro mrežo razglednih cest in veliko urejenih pohodniških poti. Nekaj z najetimi kombiji, nekaj peš smo si ogledali glavne znamenitosti celega otoka. Bilo nas je 36. Otočje je vulkanskega izvora, ima drugi najvišji klif v Evropi (580 m). Po dolžini meri 57 km, širok pa je le 22 km. Najvišji vrh je visok 1.862 m. Ima vsega 26 000 prebivalcev. Celo leto zmerno klimom tako, da uspeva­jo banane. Na pot 18. 6. Smo odšli z avtobusom do letališča Mu­nich in z avionom direktno do letališča Funchal na Ma­deiri. Agencijo Oskar nam je uredila najem kombijev in prenočišča v centru mesta. Vsako jutro in večer smo s hotelske terase lahko obču­dovali glavno mesto. 21. junija smo se odpeljali na planoto Paul de Ser­ra in napravili pohod do Leveda Rabacal. Popoldan smo se odpeljali še do ribiške vasi na sever­ni strani otoka Porto Moniz, ogledali pa smo si tudi vulkansko podzemno jamo v Sao Vicente. 22. junija smo se najprej s kombiji odpeljali na drugo najvišjo goro Pico do Areeiro 1.818 m od tu je daljša zahtevnejša pot na najvišji vrh Pico Ruivo 1.862 m. Normalni turistični pristop je z druge strani. S prevozi smo kombinirali tako, da so vsi, ki so želeli, to težjo, a zelo zanimivo pot, naredili. Na poti do hotela smo si ogledali še turistično zanimive hišice v Sentani. Glasilo PD Lisca Sevnica 23. junija smo se odpeljali do kraja Prazeres in se spustili do ribiške vasice Paul de Mar nato pa smo se s kombiji odpeljali do zahodnega rta Ponta do Pargo. Popoldne pa smo obiskali še botanični vrt. 24. junija smo se odpeljali do izhodišča z zelo zanimive malo divje poti v Caldero Verde. 25. junij je bil po načrtu zadnji dan. Dopoldan smo namenili ogledu Funshala. bližini Funshala, kjer smo imeli na zapestnico na voljo hrano in pijačo. 26. junija smo se srečno odpeljali v Munich in z GO-op­ti avtobusom domov. Tabor sem pripravil ob pomoči Agencije Oskar in izdat­ni pomoči Romane pri stikih na otoku. Vinko Šeško Pohodno-potovalni tabor ROMUNIJA - KARPATI - DELTA DONAVE Romunija leži na JV Evrope, osrednji del države prekri­vajo Karpati, na jugu se razteza široka dolina reke Donave, ki se ob izlivu v Črno morje razširi v delto. Je dežela izjemnih naravnih lepot in bogate preteklos­ti kulturnih spomenikov, nekaj teh smo si ogledali in doživeli. Za ta tabor je bil planiran čas od 8. do 16. julija. Na pot smo se odpravili v petek zvečer iz avtobusne postaje Sevnica do Novega Sada in naprej v Romunijo do mes­ta Temišvar, ki smo si ga tudi ogledali. Je eno najbo­gatejših in razvitih mest v Romuniji. Ogledali smo si še mesto Sibiu, ki je bilo leta 2007, ko je Romunija vsto­pila v EU, razglašeno za evropsko prestolnico kulture. V kraju Sambata de Sus smo prenočili in naslednji dan se od tu odpravili na najvišji vrh Romunije Moldovea­nu (2.544m). Za vzpon smo porabili 7 ur, za spust pa 6 ur. Pot je bila lepa. Naslednji dan smo se odpeljali do Drakulinega dvorca Bran, ogled gradu in muzeja v njem. Pot nadaljujemo do mesta Brašov in ogled mesta-črna cerkev. Nadalju­jemo pot do mesta Sinaia, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo se z gondolo povzpeli do koče Ba­bele, od tam pa se povzpeli na vrh Omua (2.505m). Lepa hoja, lepi razgledi. Karpati so lepi. Naslednje jutro smo si ogledali samostan Sinaia in grad Peleš. V gra­du Peleš si pred vstopom natakneš preko svojih čevl­jev plastične copate, kajti grad je opremljen z bogatimi Naslednji dan smo se odpeljali v največje pristanišče v Črnem morju Konstanca, po ogledu nadaljevali pot do Bukarešte -po avtocesti. Ogled mesta peš, pa z avto­busom,spet peš in avtobus. Ogledali smo si tudi njihov parlament, ki je druga največja stavba na svetu. Bila je že sobota in peljali smo se proti domu iz Bukarešte, preko Đerdapa, Požarevca v Sevnico. Vsi udeleženci tabora, bilo nas je 26, smo bili pozitivno presenečeni nad čistočo in urejenostjo krajev, ki smo jih obiskali. Imeli smo zelo dobro vodnico in planins­kega vodnika. Doživeli smo veliko lepega, zanimivega, bili smo kot ena družina. Hvala vsem udeležencem in tudi Turistični agenciji Prah Toni za pomoč pri izvedbi programa. Darinka Avguštin Albanija 2016 Sevniški planinci osvojili Prokletije 31. julij - 6. avgust 2016 Začnimo tokrat potovanje v Albanijo, deželo orlov, s pravljico. O dvoglavem črnem orlu, ki zdaj krasi rdečo albansko zastavo, pa rdeče majice, ki so največkrat ital­ijanskega izvora, naslikan je na nalepkah znamenite­ga albanskega konjaka in še kje. Legenda pripoveduje, da je nekoč mladenič po gorah lovil živali. V orlovem gnezdu opazi mladiča s strupeno kačo. Orlica mu jo je prinesla za hrano, vendar je bila še živa. Ubije jo in or­liča odnese, saj ga je rešil in tako menil, da mu pripada. Orlica ga roti, naj mu mladiča vrne, v zahvalo pa mu bo dala silno moč in oster vid. Tako je tudi bilo. Mladenič je zrasel v pogumnega moža in ljudje so ga izvolili za kralja in ga imenovali za Albanca, kar pomeni orlov sin. Njegovo kraljestvo pa Albanija, dežela orlov. Sicer pa naj bi bili predniki današnjih Albancev Iliri, ki so južni Balkan naselili že pred Slovani, Turki in Grki in so tako najstarejši evropski narod. Ime pa naj bi dobili med 8. in 11. stoletjem po etnični skupini Albanos. Tista ilirska plemena, ki se niso zlila z balkanskimi Slovani in Grki, ampak ohranila svoj, ilirski jezik, pa so se poi­menovala Ščiptarji. (Fanči Moljk, Po Evropi malo drugače) Prokletije – gorstvo, podobno našim Julijcem, s svojimi 16.630 hektarji kraljujejo kar v 3 državah (Albanija, Črna gora in Kosovo), zato dodajam, da smo od 31. 7. do 6. 8. 2016 osvojili le delček prelepega in še neokrn­jenega gorskega sveta Albanije. Tone Šeško, član PD Lisca sevnica, in Toni Turizem sta 39 ljubiteljev gora in to ne le matičnega društva, ampak tudi Prekmurce, Zasavce, Primorce, Belokran­jce in Ljubljančane popeljala po jadranski magistrali do Ulcinja, kjer smo prestopili albansko mejo in začeli pot od Skadra do mesteca Boge. Boge, bolj vas kakor mesto, raztresene hiše, vmes koruzna ali krompirjeva polja, nekaj penzionov. Kulisa tega mesteca so skalnati in grmičasti hribi, za njimi skalnate gore. Sprejel nas je predsednik albanske planinske zveze in nas predal v roke mladega, a izkušenega vodnika Nika. Voznika sta avtobus odpeljala v tri ure oddaljen kraj, kamor smo prispeli po treh dneh vzponov in spustov. Prvo goro Maja E Radohines (2.570 m/nv) smo pričeli na prelazu 1.760 m/nv, kamor so nas popeljali z mini­busi po lepo speljani asfaltirani in ovinkasti cesti. Predvidenih 7 ur hoje se je raztegnilo 11 ur, kajti pot je bila dolga, zelo slikovita, strma in na dveh mestih krušljiva. Tako je vrh (albansko je vrh maja) osvojilo 27 planincev, ostali smo »švicali« do različnih višin. Spust nas je kar pošteno pretresel, saj se kakšnih 100 m pod vrhom odkrušil velik kamen, ki je zadel planinko Suzano tako, da jo je prevrnil. V zadnjem trenutku pred padcem v prepad jo je prestregel vodnik Niko. Ker ni mogla stopiti na nogo, so ji pomagali naši vodniki, da so jo spravili na jaso do helikopterja. V bolnici v Tirani so ugotovili zlom, zato je predsednik albanskih planincev vse organiziral tako, da je že naslednji dan poletela v Ljubljano. Zahvalo izrekam tako Niku, pred­sedniku albanske planinske zveze Janiju Zisu in našim vodnikom, ki so rešili poškodovanko in organizirali va­ren spust za vse udeležence. Veselje zaradi osvojenega vrha se je prepletalo z zavedanjem, kako so lahko gore nevarne, in s hvaležnostjo do vseh vodnikov, ki so po­magali ne le poškodovani, ampak vsem nam. Spust v dolino Thethi so nam olajšali kombiji. Thethi je docela zaprta dolina, v katero prideš in odideš samo preko prelazov. 50 družin poleti živi v tej idilični, od sveta odrezani dolini. Začetki turizma, nekaj koruze, fižola in krompirja in bogata reka. Četrti dan smo izvedli 7-urni treking iz doline Thethi preko prelaza Qafa E Valbones (1759 m/nv) v dolino Valbone. Čudovita pot, takšne bi lahko opravili še in še! Dišeče cvetje, zrele jagode, ja, tudi dva bara na poti navzgor in dva na poti navzdol s hladilniki v potokih – vse to nam je lepšalo pot. Številni turisti, med nji­ma tudi mlada Slovenca, konji in osli s tovori, pogledi na skalnate vrhove, domislice navzgor moškega dela, navzdol bolj ženski klepet. V Valbone, najbolj poznano in zato že kar turistično dolino, smo se s cvetočih travnikov spustili na prodna­to cesto oz. reko, ki jo je najverjetneje naredil ledenik ali vsaj velikanski plaz. Pod tem plazom kamenja teče reka Valbone, ki šele sredi vasi pokuka v več izvirih na plano. Hotel, oblečen v les in kamenje (podobno tudi prejšnji dve bivališči), obdan s potokom in iglavci, jedil­nico na prostem. Še vedno smo bili v objemu gora in vprašanj, ali je že sploh kdo stopil na vse te vrhove. Izpred hotela so nas 5. dan minibusi dvignili na 1100 m/nm v vasico Kokaj. In nato za nas planince lepa ste­za, tokrat celo markirana, ki nas je peljala skozi gozd, čez travnike, kjer smo na strminah ob zgodnji šesti uri zagledali tri kosce. Le kako spravljajo seno v dolino? In v kamniti koči z napol podrtim hlevom in pastirjem možnost kupiti pivo, coca colo in podobne novotarije. Po travnih stezicah in stopnicah smo zavijali nekam na desno, kajti lepotec Maja (vrh) ROSHOT (2525 m/nv) se je skril za ogromno skalnato gmoto. Le zakaj? Da ne bi vsakdo rinil tja gor - v nebesa? 27 zmagovalcev nas je po 5 urah vzpenjanja vzdihovalo od lepote, svobode in pogleda na divje »špice« Prok­letij. Zdaj smo imeli dokaz, da je svet samo eden, in to od vseh tistih, ki zmoremo/-jo priti na vrh, in da so si meje, o katerih je govoril vodnik Niko, izmislili politiki. Daleč v dolini smo zagledali mesto Gusinje v Črni gori, najvišji vrh Prokletij, ki je že na Kosovem, albanske dvatisočake in makedonski Korab. Dan brez oblačka, dan dišečega cvetja, dan za srečo. Utrujenost je v hipu spuhtela in v dolino smo prispeli v 2 urah. 6. dan smo se poslovili od prelepe doline Valbone in z minibusi ulovili v Fierzah trajekt, ki nas je popeljal po umetnem jezeru Koman. Narava je ustvarila sotesko in ljudje so jo izkoristili za akumulacijsko jezero za na­jvečjo hidroelektrarno Albanije. Jezero smo prepluli v dobrih 2 urah. Vožnja po jezeru Koman sodi med 10 najslikovite­jših plovb na svetu: skalnati mogotci, pesem škrža­tov, pravljični pritoki, čolni in barke – edina povezava prebivalcev, v drugi polovici vožnje pa v strmih rebrih domačije s trto, majhnimi polji koruze, kozami. Le kdo je srečnejši: ti prebivalci, ki poznajo le svoj košček sve­ta, ali mi, popotniki sodobne civilizacije? Fotografije povedo več kot vse besede. Ko smo se izkrcali, smo po delno zatemnjenem tunelu pripešačili do avtobusa. Pot nas je do Skadra še pošteno premetavala, za protiutež pa nam ponujala nepozabne slike reke Drine. Vandrovski tabor v Slatni od 28. avgusta do 2. septembra 2016 V Slatni smo se zbrali 28. avgusta. Kot običajno je za prehrano skrbela Milka. Že prvi dan smo nekateri obiskali Planico. 29. avgusta smo že zjutraj čakali sončni vzhod na Zel­encih, nato pa smo odšli v Tamar. 30. avgusta smo se čez Predil peljali v Lepeno in obiska­li Krnsko jezero. Jelka in Drago Slukan 31. avgusta smo se odpeljali do planine Pecol v Italiji. To je bil dan za uživanje med svizci in kozorogi. 1. septembra se nam je pridružila četrtkova skupina. Odšli smo zopet v Italijo na Kraljevo špico. 2. septembra smo tabor končali. V taboru nas je bilo od 5 do 12. Sevniški planinski maraton 2016 Planinsko društvo Lisca Sevnica je po premieri v letu 2015 ponovno organiziralo edinstveno športno in po­hodno-rekreativno prireditev, 2. Sevniški planinski maraton. Zanimiv izbor 6 raznolikih pohodnih poti (od 6 do 67 km dolžine), ki potekajo pretežno po Sevniški planinski poti, markirani obhodnici po območju občine Sevnica, in sončna sobota, 27. avgusta, je privabila 130 pohodnikov, od katerih se je 12 junakov podalo na na­jdaljšo, 67 km dolgo Gamsovo pot. Bolje pripravljeni so se udeležili 46 km dolge Maratonove poti, večina pa je izbrala krajši, 29 km dolgo Ajdovsko pot ali 18 km dolgo Lisjakovo pot. Vse navedene poti so vodile čez Lisco, najbolj priljubljeno izletniško in pohodniško točko v Posavju. Najmlajši pa se se lahko preizkusili na 11 km dolgi Cicibanovi poti ali 6 km dolgi Škratkovi grajski poti, na katerih je potekal tudi zanimiv program z delavnicami, grajskimi igrami in animacijami. Prireditev v osnovi ni tekmovalnega značaja, ker je poudarek na gibanju in druženju, nagrade za najhitre­jše so bile le na najdaljši, t.i. Gamsovi poti. Sevniški planinski maraton je ponudil pestro izbiro pohodnih izzivov za vse starostne skupine. Izzive vz­trajnim pohodnikom, tudi tekačem, pohodniške užit­ke, rekreacijo družinam ter športno-kulturno-zabavno preizkušnjo najmlajšim, ki jih spodbujamo k zdravem načinu življenja z gibanjem v naravi. Med pohodi so udeleženci spoznavali številne naravne vrednote in kulturne zanimivosti (cerkve, gradove, običaje…), posebej za družine smo pripravili pester kulturni in športno-rekreativni program. Na Gamsovi poti je bil najhitrejši Matej Mlakar s časom 7h 43 min 59 s, na drugem mestu je bil Jernej Klinc in na tretjem Jože Zemljak. Skupaj je Gamsovo pot konča­lo 11 junakov. Rezultati tekmovalnega dela (Gamsove poti) so objavljeni na spl. strani: http://timing.bfit.si/ images/stories/rezultati/2016/sevnica/gamsova.htm Obširna fotogalerija dogajanja je objavljena na spl. strani www.planinskimaraton.si. Nagrade najboljšim na Gamsovi poti je v večernem delu podelil Denis Šketako, aktualni evropski prvak v dolgem triatlonu. Vsi udeleženci prireditve so preje­li priznanja. Nagrade smo podelili tudi najstarejšemu (Alojz Rupar) in najmlajšemu (Žiga Božič) udeležencu, najbolj številčni družini (družina Šterk), najbolj šte­vilčni ekipi (ŠKTPD Skalica Vranje), najtežjemu udelež­encu (Srečko Kolman) in najbolj izvirno oblečenem udeležencu (Jernej Klinc). Podelitev priznanj je pov­ezoval Ciril Dolinšek. Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem in partnerjem, ki so omogočili prireditev: Glavni pokrovitelj: TANIN Sevnica. Zlati pokrovitelji: Studio Vitaja, Siliko, Občina Sevnica, Krajevna skupnost Sevnica. Srebrni pokrovitelj: EL PRO Damjan Božič s.p. Bronasti pokrovitelji: EXTRAFORM trgovina, Jurij Salamon s.p., Planinska zveza Slovenije, NLB, Šport­na zveza Sevnica, Rotary klub Sevnica, Preis Sevnica, Tiskarna ProPrint, Lekarna Sevnica. Ostali pokrovitelji: Fitnes studio Sevnica - Rekreacijski studio Vitaja, d.o.o., KIWI SHOP - Janez Imperl s.p., Gostinstvo Krašovec, d.o.o., Red Bull Slovenija, B-FIT Timing, Proteini.Si, Sadjarska kmetija Zagorc. Partnerji: Javni zavod KŠTM Sevnica, Društvo Sevniš­ki graščaki, Zavod Grajsko lutkovno gledališče Sevni­ca, Športna zveza Sevnica, Kolesarsko društvo Sevni­ca, Krajevna skupnost Planina pri Sevnici, Turistično društvo Loka pri Zidanem Mostu. Pri pripravah in izvedbi Sevniškega planinskega mara­tona 2016 je sodelovalo več kot 50 prostovoljcev, večinoma članov PD Lisca Sevnica. Hvala vsem! Se vidimo na 3. Sevniškem planinskem maratonu 2017, ki bo potekal v soboto, 26. avgusta. Vabljeni! Več informacij in prijave (od 1. maja) na spletni strani www.planinskimaraton.si. Rok Petančič EVROPOHOD 2016 Helsingborg, Švedska V mesecu septembru sva se udeležila tega dogodka, ki ga vsakih pet let organizira Evropska popotniška zveza. S Ptuja smo se odpeljali proti Nemškemu pristanišču Rostock. Spotoma smo se ustavili na območju Saške, v družbi njihovih planincev naredili pohod in tam tudi prespali. Iz omenjenega pristanišča smo odpluli v Švedsko mesto Trelleborg, nato pa z avtobusom v mes­to Helsinborg, kjer smo se nastanili. Planinarili smo po polotoku Kullaberg. Naslednji dan smo se s trajektom peljali na Dansko, na zahodno stran preliva Oresund, kjer leži Hamletovo mesto Helsingor in si ogledali veličasten grad. Po povratku v Helsingborg pa smo se udeležili vseevropskega srečanja pohodnikov - po drža­vah smo se razlikovali po barvi majic. Najprej je potekal uradni del, da smo se vsi predstavili, nato pa je bilo pri­jetno druženje s pesmijo in plesom. Naslednji dan pa zopet na trajekt in nazaj v Nemčijo, mesto Berlin. Ogle­dali smo si zanimivosti Berlina - Brandenburška vrata, Berlinski zid in še kaj ter prespali. Zjutraj drugega dne pa vožnja domov. Za naju z Jankom je bil to nepozaben izlet. Darinka Avguštin EVROPOHOD 2016 EVRORANDO 2016 je simbolna akcija Evropske po­potniške zveze (EWV) z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Odvija se vsako peto leto. V letu 2016 je sodelovalo več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija. Želja EWV je, da čim več evropskih pohod­nikov obišče in spozna pokrajine in ljudi izven meja svoje matične države. V letu 2016 se je vse odvijalo pod motom: HOJA JE ENERGETSKO VARČNA IN PRIJAZNA OKOLJU. Glavna tema je bila “Energija”. Podteme: Spodbujanje hoje kot “idealnega” delovanja, spoznavajmo različne vrste energije, spoštovanje naše­ga neokrnjenega okolja in odkrivanje naravnih ener­getskih virov. Evrorando 2016 je bil razdeljen v dva dela: “EURORAN­DO Evropa” in “EURORANDO zaključni dogodek”. Ev­rorando 2016 potekal od 27. septembra 2015, pa do sobote 17. septembra 2016, na jugu Švedske, v okrožju Skane, v glavni organizaciji Evropske popotniške zveze (ERA), Švedske Turistične organizacije (STF) in loka­lnih organizacij). Verjamemo, da so vsi pohodniki, ki so sodelovali v Eu­rorando 2016, dobili občutek, da so del vseevropskega popotniškega gibanja. Organizacije - ustanoviteljice KEUPS - so družno oblikovale EVRORANDO 2016! Za mir in sožitje med narodi in ljudmi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lep­ot Slovenije in Evrope! V Sloveniji smo organizirali več deset akcij, in sevniški planinci, skupaj s ptujskimi in planinci iz Radelj, so bili največkrat aktivni udeleženci. Ideje za skupna popotovanja, pohode so bile: Pohodi k različnim elektrarnam (ne le za obnovljive vire), ogledi notranjosti = prikaz eko-prijaznih proiz­vodnih obratov Pohodi do ”pasivnih hiš” in podobnim projektom = eko prijazna potrošnja Pohodi ob rekah in kanalih : vodna energija Veter in človek: pohodi do mlinov in veternic Pohodi po zapuščenih železnicah. Sistem transporta: železnica, reke in kanali, transport na ramenih in z živalmi: od vetra do nuklearke ”Dnevi znanosti in tehnologije” v mestih - v sodelovan­ju z šolami, prikaz kako na enostaven način prihraniti energijo v gospodinjstvih, nagovorjali mlado generaci­jo. Prikaz dobrih in slabih praks pri proizvodnji in po­trošnji energije; Pohodi do znanih zelo starih dreves: priče energije na Zemlji; Pohodi po vulkanskih področ­jih: vulkani, ostanki bivših vulkanov, gejzirji, itd. Pohodi ob obali: klifi, morska erozija in plimovanje Pohodi po mitoloških krajih – da zaznamo starodavno energijo: obiskovanje pomembnih mest od Mediterana do visokega Severa Ogljični odtis/izvedimo CO2- prijazne pohode Narava v vseh svojih oblikah in načinih: od surovin do različnih oblik življenja, od velikih del človeka v zgodo­vini do današnjih aktivnosti, npr: od gozdov in oglar­jenja do rudnikov premoga Cilji dogodkov ERA so spodbuditi tesnejše sodelovanje med evropskimi popotniškimi organizacijami za po­hodnike, popotnike, sprehajalce… EURORANDO 2001 , 2006 , 2011, 2016 in 2021 EURORANDO je zamisel vseevropskega gibanja, kot tradicionalnega evropskega peš dogodka, ponavljajočih se vsakih pet let, vsakič v drugi državi, vsakič z novim geslom! Dogodki, ki spodbujajo vzajemne ciljev klubov ev­ropskih pohodnikov so: • razumevanje in varstvo krajine • učenje zgodovinskih tradicij okolja in varstvo zgodovinskih tradicij ter struktur • medsebojno razumevanje ljudi iz različnih delov Ev­rope Hvala sevniškim planincem, pevski skupini Encijan in vsem, ki so tvorno sodelovali na evropskih pešpoteh! Predsednik KEUPS: Jože Prah Družabno srečanje ob občinskem prazniku 2016 Pri Planinskem zavetišču pod Svetim Rokom, sedežem našega društva, smo kot običajno vsako leto pripravili tradicionalno družabno srečanje v počastitev občinske­ga praznika. Po nastopu naše planinske pevske skupine Encijan in smo to priložnost izkoristili tudi za uradno odprt­je nove pridobitve - novih oken našega zavetišča, pri čemer sta nam izdatno pomagala Komunala Sevni­ca in Krajevna skupnost Sevnica ter številni marljivi člani našega društva. Iskrena hvala vsem. Nato se je predstavila gostja Annemarie Culetto, predsednica Turistične zveze občine Sevnica in predstavila turis­tične projekte v naši občini. Zbrane je pozdravil tudi Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica. Prijetno družab­no srečanje s tabornim ognjem se je kot običajno nadaljevalo ob moštu, pokušini pečenega kostanja in drugih dobrot. Rok Petančič PLANINSKO DRUŠTVO LISCA SEVNICA PREJEMNIK ZLATEGA ZNAKA CIVILNE ZAŠČITE SLOVENIJE Znak smo prejeli 1. marca 2016 na slovesni podelitvi nagrad in priznanj ob dnevu Civilne zaščite, ki se je odvijala v kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na podelitvi sem ta znak z ponosom sprejela, saj sem vesela, da kot društvo delujemo v sistemu pomoči lju­dem ob nesrečah in stiskah. To je tudi dokaz dobrega dela in sodelovanja tako na občinski, kot na regijski ravni civilne zaščite. Zahvala predlagateljem, ki so opa­zili naša dobra dela, kajti to si jemljemo kot nagrado za minulo delo ter v spodbudo za nadaljnje delo. Darinka Avguštin Zavetišče pod sv. Rokom v letu 2016 Tudi v letu 2016 je bilo planinsko zavetišče pod sv. Rokom zelo obiskano. Že prvi torek v letu smo začeli s planinskimi uricami, kjer je vedno dobra udeležba, za zaključek pa kot gospodar doma poskrbim, da ne gre­do domov lačni in žejni. Prav tako so ob torkih pevske vaje planinske skupine Encijan in uradne ure, enkrat na mesec pa imajo srečanje člani foto kluba. Zavetišče dajemo tudi v najem za razne zabave, zaradi slabih izkušenj z mladino smo le-te zelo omejili, tako da damo prostore sedaj v uporabo samo tistim, ki zna­jo skrbeti za inventar in za seboj pospraviti. V mesecu juniju pa smo pri zavetišču imeli kultur ni program ob 50. obletnici taborov PD Lisca Sevnica in tudi foto raz­stavo o taborih, ki jo je pripravil Vinko Šeško. Želja, da bi v zavetišču zamenjali okna in vrata, je še vedno tlela in tako sem dne 23. julija 2016 v razgovoru z direktorjem komunale in Krajevne skupnosti Sevnica dobil upanje, ker sta mi obljubila obljubila pomoč pri tej investiciji. Od obljube do realizacije je preteklo kar nekaj časa, vendar smo dočakali ta dan. Že ob sedmi uri zjutraj je bila zbrana ekipa, za demon­tažo oken in vrat, v kateri so sodelovali Blas Zvone, Govekar Vinko, Kovač Alojz, Tone Bohorč in seve­da tudi jaz, ki sem skrbel, da niso omagali. Ko je bila demontaža končana, so mojstri steklarstva Leskovšek pripeljali okna in vrata in tako je zavetišče dobilo novo podobo. Kot vedno, smo tudi tukaj ugotovili, da sedaj, ko so zamenjana okna in vrata, da je najboljše, da še fasado prepleskamo in takoj je opravil ogled pleskarski mo­jster Dejan Savinc in povedal, da je najprej treba fasado oprati. Tudi pranje fasade je uspelo, za kar gre zahvala predvsem Zdravku Božiču. Ko smo tako vse pripravili, se je začelo pleskanje fasade. Delovna ekipa se ni ve­liko spreminjala, samo nekateri so še pridružili, ker je bilo potrebno še marsikaj postoriti. Seveda gre poseb­na zahvala pleskarskemu mojstru Dejanu Savincu in njegovi ekipi, ki so tudi vsa dela opravili brezplačno. Vedno je na koncu delovnih akcij še čistilna, za kar je poskrbela Darinka z ekipo in tako smo lahko v okviru praznika Občine Sevnica imeli uradno otvoritev naših delovnih zmag pri zavetišču s kulturnim programom in tabornim ognjem ter seveda tudi za naše želodčke je bilo poskrbljeno. Še enkrat bi se zahvalil vse donatorjem in članom društva, ki vedno najdejo čas, da kaj skupaj postorimo, pa vseeno je še ostalo precej neizpoljenih želja, zato upam, da bomo tudi letos kaj dodali našemu zavetišču, da se bomo vsi počutili boljše. gospodar Janko Avguštin Jurkova koča na Lisci v letu 2016 V letu 2016 smo razen tekočega vzdrževanja morali pristopiti še k obnovi balkona, kjer pa se je ob demon­taži ograje pokazalo, da je balkon načel čas in ga bo potrebno v celoti obnoviti. Zato smo z deli končali z namenom, da gremo v nabavo lesa, ki je potreben za to obnovo. Les nam je sponzoriralo Gozdno gospodarstvo oziroma Prah Jože, ki nam zmeraj priskoči na pomoč, če potrebujemo kaj za kočo. Tako, da les že imamo in že čaka na montažo, ki se bo odvijala v letu 2017. Da je koča v dobrem stanju, pa je potrebno, da čutimo planinci odgovornost do nje in to se kaže tudi v tem, da je pri organiziranih akcijah udeležba številčna in da čas, ki ga planinci porabimo za ta dela, ni pomemben. V letu 2016 je bilo opravljeno 194 ur prostovoljnega dela. Lep planinski pozdrav. Gospodar koče Vinko Govekar OŠ Tržišče na Lisci V torek, 28. marca 2016. so imeli učenci od tretjega do petega razreda Osnovne šole Tržišče športni dan. Iz­koristili so ga za pohod na Lisco. Šola je zaprosila naše društvo za planinskega vodnika in imeli smo prijeten pohod in lep dan v družbi 36 učencev. Darinka Avguštin Skupaj na Lisco Na pobudo Policijske postaje Sevnica in s sodelovan­jem Planinskega Društva Lisca Sevnica, ekipe Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Sevnica ter gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica je bila v petek, 15. aprila 2016, izvedena preventivna ak­cija “Skupaj na Lisco”. Glavni namen akcije je bil, da vse službe, ki sodeluje­jo pri interventnih dogodkih, skupaj spoznajo planin­ske poti, ki vodijo na Lisco, nevarne odseke le-teh in možnosti nastanka nesreč in ostalih interventnih do­godkov, saj je na njih zaradi števila pohodnikov ter nar­ave poti možnost nastanka takega dogodka največja. Udeleženci akcije so prehodili in spoznali najhitrejše in najvarnejše poti ter dostope za učinkovito ukrepanje ob interventnih dogodkih, in sicer planinske poti: -Breg – Lisca, - Krakovo – Jošt -Lisca, - Krakovo – Cerje – Čez Skalce – Lisca, - Krakovo – Pastirčkova pot – Lisca, - Krakovo – Pastirčkova pot – plezalna pot – Lisca. Cilj akcije je bil tudi ugotoviti potrebno opremo in us­posobljenost za posamezne vrste dogodkov pri posa­meznih službah. Pri Tončkovem domu na Lisci je po­tekal tudi praktični prikaz uporabe defibrilatorja ter druženje vseh udeležencev akcije. Rok Petančič Tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci Tradicionalnega prvomajskega pohoda na posavski biser se je tokrat zaradi zelo slabega vremena udeleži­lo precej manj pohodnikom in izletnikov kot običaj­no. Kljub temu je za prijetno in živahno popoldansko druženje v Tončkovem dom skrbela skupina “Jarica”, pri Jurkovi koči je potekal bogat srečelov z glavnim do­bitkom - kolesom Kolesarskega centra Sevnica. V organizaciji PD Lisca Sevnica je prvega maja potekal v Jurkovi koči tudi tradicionalni srečelov z glavnim do­bitkom - kolesom Kolesarskega centra Sevnica. Zbiran­je dobitkov za srečelov je vsako leto težje, zato gre ce­lotni ekipi posebna zahvala, saj s srečelovom naberemo prepotrebna sredstva za društvene dejavnosti. Rok Petančič tator Ciril se je v imenu organizatorjev zahvalil vsem, ki so aktivno sodelovali: 35 koscem, več kot 30 grablji­cam, gospodarju Milanu, ki je vodil košnjo, in gospo­darju Stanku, ki je s konjema in konjsko vprego olajšal grabljicam delo, pa klepačem, pomočnikom pri nalag­anju, županu, ki je vina prinesel, mladim, ki so koscem močili grla, dekletom, ki so otrokom skrila sladki zak­lad … Kar okoli 100 nas je bilo, ki smo si našli delo. Sodelovali smo člani KŠTD Razbor, Aktiv kmečkih žena Razbor, Kulturno društvo Miklavž iz Šmiklavža, Kul­turno društvo Jurklošter, Turistično društvo Planina pri Sevnici, Loški zeliščarji iz Loke pri Zidanem Mos­tu ter seveda drugi prijatelji od blizu in daleč. Zahvala gre tudi tržničarjem, ki so obogatili ponudbo dogodka. Posebna zahvala tudi Občini Sevnica, Turistični zvezi Slovenije, KŠTM Sevnica, Kmečki zadrugi Sevnica in Gostinstvu Krašovec, ki so nam soomogočili izvedbo košnje in da smo se ob koncu prireditve tudi zavrteli ob melodijah ansambla Plus. Ne le da je bilo delo dobro opravljeno, opravljeno je bilo predvsem varno, z dobro voljo, smehom in pesmijo. Na svidenje tudi prihodnje leto, drugo soboto julija na Lisci. Matej Imperl, predsednik KTŠD Blaž Jurko Razbor pod Lisco Lisca poje 2016 Tradicionalno drugo septembrsko nedeljo dopoldne je potekala na Lisci že 14. leto zapored tradicionalna prireditev »Lisca poje«, ki je privabila devet pevskih sestavov. Na prireditvi, ki jo je povezoval Ciril Dolinšek, so nas­topili: ŽPZ Laško, KUD ŽPZ Ljubečna, Ljudske pevke Žejno, MePZ Slovenski dom Zagreb, Ljudske pevke Solzice iz Budne vasi, Vokalni kvintet Boštanjski pri­jatelji, MePZ Šmarješke Toplice, skupina Stari časi iz Rimskih Toplic in pevska skupina Encijan PD Lisca Sevnica. Pfeiferja skupaj zapeli pesem Lisca, čemur je sledilo prijetno družabno srečanje. Rok Petančič Pot Ovna Po vzoru Orionove poti smo se tudi na našem društ­vu odločili pripraviti tematsko pot po megalitskih gradiščih OVNA, o čemer smo že pisali v lanskoletni številki Mladega planinca. Vse točke poti so planinsko in pohodniško zanimive. V mesecu septembru 2016 je bil narejen osnutek Vod­nika po Poti Ovna, za katerega so zaslužni predvsem Vinko Šeško, Ljubo Motore in Vinko Zalezina, ki so se že v letu 2015 lotili priprave tematske poti po megalitskih gradiščih Ovna, t.i. Poti Ovna, ki poteka po vzhod­nem delu južnega pobočja Lisce med dolino Sevnične in Ješivcem. Poti ima dve različici, krajšo in daljšo. V društvu bomo oblikovali in izdali vodnik po Poti Ovna takoj, ko pridobimo vsa soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka pot. Nekateri deli poti namreč potekajo tudi po zasebnih zemljiščih, večji del poti pa poteka po javnih poteh. V okviru letošnjega Posavskega festiva­la tematskih poti organiziramo pohod po Poti Ovna v nedeljo, 7. maja. Dobrodošli! Rok Petančič Zelo zahtevna planinska pot na Lisco Minilo je že skoraj 2 leti od ureditve markirane zelo zahtevne planinske poti na Lisco. Pot, ki poteka po juž­nem pobočju Lisce nad vasjo Cirje, je uredila tehnična ekipa Komisije za planinske poti PZS v sodelovanju in s pomočjo markacistov PD Lisca Sevnica. Podatki o poti: Vstop v zelo zahtevno planinsko pot na Lisco je na viši­ni 786 m, koordinate pa so: -E 15,2870611 -N 46,06582195 Izstop iz nje (na vrhu skalce z ograjo) je na višini 917 m, koordinate pa so: -E 15,28490988 -N 46,06700946. Plezalnih delov je 123 m, prehodov 245 m, skupna dolžina je torej 368 m. Predviden čas, potreben za hojo po poti, je 40 min. Opis dostopa: Do parkirišča pri izhodišča planinske poti nad vasjo Cerje je možen dostop po asfaltirani cesti iz Sevnice. Iz Sevnice v prvem krožišču zavijemo levo proti Planini pri Sevnici. Po okoli 5 km v Krakovem pri Vinski kle­ti Mastnak zavijemo levo proti Lisci. Držimo se desno (odcep nad kapelico) in po 3 km pridemo do vasi Cerje, kjer nad hišo z naslovom Podgorica 22, 8290 Sevnica parkiramo na urejenem parkirišču pri vodnem zajetju, kjer je tudi večja informativna tabla. Hoditi začnemo desno ob gozdu naprej po asfaltirani cesti, ki se kma­lu konča in nadaljuje kot makadamska cesta, po nekaj deset metrih zavijemo levo v gozd (ob odcepu je več­ja skala z markacijo ter smerna tabla). Po dobrih 10 minutah hoje pridemo do izhodišča zelo zahtevnega (zavarovanega) dela planinske poti. Opis poti: Del poti, opremljen z varovali, je sestavljen iz 5 razteža­jev (delov, varovanih z jeklenico, nameščenimi klini, stopi) skupne dolžine 123 m. Posebnost poti je, da la­hko iz vsakega težjega dela sestopite in ga obhodite po lažji poti. Pot je opremljena z novejšo tehniko, večjimi razmiki in manjšo napetostjo jeklenice ter amortizaci­jsko zanko. Težavnost: Ocenjena težavnost (po stopnji težavnost za zavaro­vane plezalne poti – ferate) je povprečno B/C, zadnji raztežaj med D/E. Opozorila: Pred vzponom preverite zahtevnost poti in čim bolje ocenite svoje sposobnosti in izkušnje. Za vzpon priskrbite ustrezno obvezno varovalno opre­mo, ki jo tudi znate uporabiti. Obvezna oprema: čelada, plezalni pas in samovarov­alni komplet, ustrezna planinska obutev; Priporočamo tudi uporabo rokavic! Sestop: Sestop priporočamo po lažjih planinskih poteh z Lisce (mimo cerkvice Sv. Jošta, čez skalce ali po t.i. Pastirčkovi poti, ki vodi mimo izhodišča zavarovanega dela zelo zahtevne planinske poti. PD Lisca Sevnica nudi izposojo plezalne opreme (v Za­vetišču pod Svetim Rokom v Sevnici), informacije ter možnosti spremstva-vodenja pri vzponu preko zelo zahtevne poti ( www.pd-lisca.si). Uporaba poti je na lastno odgovornost. Na poti se odpirajo čudoviti razgledi daleč naokoli! Dostop je mogoč peš, s kolesom, z osebnim vozilom in z avtobusom iz več različnih smeri, med katerimi sta najbolj znani Krakovo in Breg. Poleg doma je otroško, košarkarsko in nogometno igrišče, vzletišče za jadralne padalce in zmajarje ter piknik prostori. V letu 2017 se načrtuje tudi ureditev postajališča za avtodome. V Tončkovem domu je 16 sob ter 45 ležišč. Prenočite lahko v eno, dvo, tri ali štiri posteljnih sobah. V treh gostinskih prostorih je 90 sedežev in točilnica. Pred do-mom je velika terasa, kjer lahko sprejmemo 80 gostov. Z veseljem sprejemajo tudi različne zaključene družbe. V stalni gostinski ponudbi ponujajo: kosi­la, enolončnice, postrvi, vegetarijanske jedi, jedi z žara (oglje - sobota, nedelja v poletnih mesecih), domače koline (v zimskih mesecih), domači štrudelj in domači kruh. Posebnosti kuhinje: gobova juha, domači ajdovi žganci, izvrstne domače pice in na­jvečja specialiteta -palačinke, saj jih ponujamo kar 21 vrst. Prav tako se ponujajo izvrstni domači čaji. Poleg Tončkovega doma stoji Jurkova koča, ki ima sk­upaj 27 ležišč v dveh skupnih prostorih in dnevni pros-tor za 25 oseb z možnostjo uporabe kuhinje in zunan­jega kamina. Več o dogajanju in ponudbi na Lisci si lahko preberete na spletnih straneh: www.lisca-dom.com in www.pd-lisca.si Pomlad 2017 Na posamezne pohode se je OBVEZNO predhodno prijaviti! Posavski festival tematskih poti 2017 Dan Datum in ura Naziv prireditve Lokacija / izhodišče Organizator in informacije Čet 27.4. ob 8.00 TRADICIONALNI POHOD PO POTEH KS LOKA Izhodišče pred Trubarjevim hramom v Loki pri Zidanem Mostu TD Loka (031 655 936) Pon 1. 5. ob 7.30 PRVOMAJSKI POHOD NA PLANINO NAD PODBOČJEM Izhodišče pred OŠ Podbočje ŠTD Šutna (041/971 240) Sob 6.5. ob 9.00 POHOD PO POTI TRAPISTOV Start Trg Brestanica TD Brestanica (031/663319,Tone Zakšek) Sob 6.5. ob 10.00 POHOD »AZALEJA« VRHEK Tržišče na Dolenjskem Turistično društvo Tržišče, (041/270 747, Milena) turisticno.trzisce@gmail.com) Sob 6.5. ob 9.00 POHOD PO NARAVOSLOVNI POTI AZALEJA BOŠTANJ Boštanj KS Boštanj (051/319 070, Jasmina) Ned 7.5. ob 8.00 PO OVNOVI POTI Orehovec (Izhodišče rondo Sevnica) PD Lisca (041/513 460, Vinko Šeško) Ned 7.5. ob 9.00 SPOMLADANSKI POHOD PO ARTIŠKI SADJARSKI POTI Artiče (Izhodišče Banova domačija) TD Artiče (031/770 901, Primož) Pet-Sob 12.-13.5. ob 13.00 Dvodnevni SPREHOD SKOZI GOZD V JATNI Izhodišče Gostišče Jež, Jagnjenica, Radeče Zavod za gozdove Slovenije, Odbor za tematske poti Posavje in KTRC Radeče (041/657 560, Jože Prah, joze.prah@amis.net ) Sob 13.5. ob 9.00 POHOD PO POTI DR. SLAVKA SUŠINA Pišece (Izhodišče vaški kozolec) TD Pišece (051/225 549) Sob 20.5. ob 9.00 POHOD PO KREKOVIH STEZICAH Šentjanž (Izhodišče Gostišče Repovž) TD Šentjanž (041/392 567, Petra) Sob 20.5. ob 9.00 KONJENIŠKI POHOD PO KREKOVIH STEZICAH Šentjanž (Izhodišče društveni kozolec) Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž (041/709 287, Boštjan) Sob 27.5. ob 9.00 POHOD PO ČATEŽEVI ENERGIJSKI POTI Start Terme Čatež (Izhodišče TIC) ZPTM Brežice (07/620 70 35) Sob 27.5 ob 8.00 PO KNAPOVSKI POTI Senovo (Kocka rudarjenja, rudniška uprava) TD Senovo (031/866 831, Tone Petrovič) Ned 28.5. ob 10.00 SEVNIŠKI KOLESARSKI MARATON Izhodišče pri Športnem domu Sevnica Kolesarsko društvo Sevnica, (040/297 179, Robert Kosaber kdsevnica@kolesarstvo.org) Sob 3.6. ob 8.00 PO UČNI POTI SAVUS Izhodišče TRC Savus, Radeče KTRC Radeče (03/568 79 41) Ned 4.6. ob 9.00 POHOD PO MARINKINI POTI Izhodišče Kulturni dom Lukovec KŠD Lukovec (031/827 482) Ned 11.6. ob 9.00 POHOD PO POTI DUŠ IN PRIJATELJSTVA Kostanjek (Izhodišče kmetija Špiler)-Porodnik Društvo ArtŠpl (041/788 222, Peter) Sob 17.6. ob 19.00 POHOD NA TK-PAV Izhodišče informacijska tabla v Koludrju TD Šentjanž (031/825 053, Cveta) Sob 17.6. ob 15.30 POHOD PO OSTROVRHARJEVI VINSKI POTI (daljši pohod) Zagrad (Cumarjev mlin) TD Ostrovrharji Svibno, (041/629 912, Janez Kmetič), (031/832 339, Tone Renko), td.svibno@gmail.com Sob 17.6. ob 18.00 POHOD OD ZIDANICE DO ZIDANICE Zagrad (Izhodišče domačija Celestina) TD Ostrovrharji Svibno, (041/629 912, Janez Kmetič) (031/832 339, Tone Renko), td.svibno@gmail.com Ned 18.6. ob 9.00 VIDOV POHOD Bizeljsko (Izhodišče Etnografska zbirka Marije Sušnik) TD Bizeljsko, 041/970 215 Ned 25.6. ob 9.00 ŠENTJANŠKI VINOGRADNIŠKI POHOD Izhodišče in cilj v Šentjanžu DV Šentjanž (031/344 669, Renata) Ned 25.6. ob 9.00 KOLESARJENJE PO ORANSOVI KOLESARSKI POTI Izhodišče Občinska stavba- Bistrica ob Sotli KS – ORANS (Kolesarska sekcija ŠD Bistrica ob Sotli), 041/968 106, Gašper, backwoods81@gmail.com) Več informacij: www.visitkrsko.com, www.kstm.si, www.ktrc.si, www.kostanjevica.si, www.discoverbrezice.com Glasilo PD Lisca Sevnica 46 Naši podporniki Naši podporniki Planinsko društvo L I S C A Sevnica Taborniška ulica 14, 8290 SEVNICA • 041 481 697 www.pd-lisca.si / pdlisca@siol.net CENIK UPORABE TEHNIČNE PLANINSKE OPREME PD LISCA SEVNICA Na osnovi sklepov UO PD Lisca Sevnica z dne 23. 9. 2010 ter 4. 10. 2011 sprejemamonaslednji cenik uporabe tehnične planinske opreme PD Lisca Sevnica: Uporaba do vključno 4 dni Doplačilo za vsak nadaljnji dan Čelada za gorništvo in plezanje, nastavljiva (za otroke in odrasle) 2€ 0,50 € Samovarovalni komplet z vponkami 2€ 0,50€ Plezalni pas 2€ 0,50€ Pomožna vrvica 1€ 0,25€ Vponka 1€ 0,25€ Veliki šotor 50 € 10 € Količine so omejene Cene vključujejo22% DDV. Malih šotorov ne dajemo v uporabo, razen izključno za planinske namene. Cena uporabe tehnične planinske opreme se dogovori individualno s skrbnikom Jankom Avguštinom glede na število šotorov in čas uporabe. Nečlani društva plačajo dvakratni znesek uporabe. Ostala oprema je namenjena le za društvene dejavnosti. Opremo lahko prevzamete v zavetišču pod sv. Rokom v času uradnih ur oz. po predhodnemdogovoru na tel.: 051 372 394 (Jože Lekše) – plezalna oprema 041 272 544 (Janko Avguštin) – šotori. Tabori in ostale aktivnosti za mladino, organizirane v okviru PD Lisca Sevnica, so oproščeni plačila za uporabo opreme. Poskrbite, da bo korak v hribih varen in čvrst! UO PD Lisca Sevnica Rok Petančič, predsednik FINANČNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 2016 Na podlagi knjigovodske dokumentacije je ugotovljeno, da je Planinsko društvo Lisca leto 2016 zaključilo pozitivno, in sicer je izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini 5.521,15€. Opis Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto 2015 Leto 2016 Prihodki 37.100,42 32.114,75 44.467,22 25.800,23 25.156,92 42.666,60 38.883,07 Odhodki 39.723,38 28.326,10 41.761,70 28.404,42 24.873,12 40.529,91 33.361,92 Primanjkljaj­presežek -2.622,96 +3.788,65 +2.705,52 -2.604,19 +283,80 +2.136,69 +5.521,15 PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV 1. PRIHODKI 38.883,07 -članarine 9.558,61 -donacije in povračila stroškov za prireditve 15.574,26 -najemnine nepremičnin in opreme 8.444,36 -proračunska sredstva 5.305,63 -prihodki od obresti 0,21 2. STROŠKI 33.361,92 -materialni stroški 11.968,81 -stroški storitev 15.667,04 -članarine zvezi 5.518,00 -amortizacija 157,20 -ostali stroški 50,87 3. PRESEŽEK V LETU (1-2) 5.521,15 Stroške in prihodke društvo vodi po stroškovnih mestih, vendar zaradi težkega ločevanja določenih stroškov te analize ne navajamo kot bistvene. Društvo ima pridobitno in nepridobitno dejavnost. Prihodki nepridobitne dejavnosti so članarine, donacije, sredstva za organiziranje športno-kulturnih prireditev in proračunska sredstva, medtem ko so prihodki pridobitne dejavnosti najemnine, uporabnine in sponzorska sredstva. Pri razvrščanju odhodkov društvo uporablja metodo razmerja med prihodki pridobitne in nepridobitne dejavnosti in na podlagi tako ugotovljenega deleža razvršča posamezne odhodke med pridobitno in nepridobitno dejavnost. V letu 2016 je bilo 24,55% vseh doseženih prihodkov razvrščenih v pridobitno dejavnost, kar je 9.544,36€ in v istem deležu je bilo ustvarjenih odhodkov iz naslova pridobitne dejavnosti, kar je v višini 8.189,12€, razlika v višini 1.355,24€ je izkazana kot davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Na podlagi ZDDPO­2I se le ta lahko zmanjša za 50% nekoriščene izgube iz preteklih let, medtem ko se 1 davčna osnova poveča za 50% stroškov reprezentance. Na podlagi letnega davčnega obračuna ostane Planinskemu društvu Lisca osnova za obdavčitev v višini 933,28€ od katere pa je potrebno obračunati in plačati davek od dohodka pravnih oseb v višini 158,66€. PRIKAZ SREDSTEV IN VIROV SREDSTEV 1. SREDSTVA 216.200,36 -sklad osnovnih sredstev 207.829,94 -sredstva v blagajni 28,88 -sredstva na žiro računu 5.648,91 -kratkoročne terjatve do kupcev in ostalih 2.549,88 -dani avansi 7,97 -kratkoročno odlo. stroški (zavarovanje) 134,78 2. VIRI SREDSTEV 216.200,36 -obveznosti do dobaviteljev 637,13 -kratkoročni prejeti predujmi (vračilo za neizvršena izleta) 88,00 -obveznosti za davek iz dohodka 158,66 -društveni sklad 215.316,57 V letu 2015 so člani inventurne komisije osnovnih sredstev pregledali in popisali vse nepremičnine, ki so v lasti Planinskega društva Lisca. Na podlagi usklajenosti dejanskega stanja z zbirnimi podatki o nepremičninah pri Geodetski upravi RS, se je vzpostavila tudi knjigovodska evidenca nepremičnin v lasti Planinskega društva Lisca. Dokumentacija Planinskega društva Lisca je na razpolago na sedežu društva. Sevnica, 21.02.2017 Poročilo sestavila: Mateja Krohne FINANČNI NAČRT DRUŠTVA ZA LETO 2017 PLANINSKA ČLANARINA 2017 Vrste članstva in cenik TRAJANJE ČLANSTVA: Članstvo traja od dneva včlanitve do 31. januarja naslednje leto. Za neprekinjeno zavarovanje morajo člani poravnati članarino do 31. januarja naslednjega leta. Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi PZS, Dvorakova ulica 9, 1001 Ljubljana ali na naslov e-pošte: clanarina@pzs.si. V veljavo je stopilo tudi nekaj vsebinskih sprememb, ki jih lahko pregledate na spletni strani www.pzs.si. Ker v društvu (po sklepu Upravnega odbora) nimamo davčne blagajne, je odslej plačilo članarine možno zgolj preko TRR. Članarino za leto 2017 morate nakazati na naš TRR št.: SI56 0237 9001 9924 988 PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA Kot namen plačila vpišite “Članarina 2017 - kate­gorija, Ime Priimek” Primer namena plačila: “Članarina 2017 - B, Janez Novak” V primeru enkratnega plačila članarine za več članov hkrati (družine...) v namen vpišite vse člane in kate­gorije ali pa pošljite obvestilo naši blagajničarki Sonji Ivnik - sonjaivnik@gmail.com, da bomo imeli vse po­datke. Potrdilo o plačilu članarine in nalepko za tekoče leto vam bomo po plačilu poslali po pošti na vaš naslov, lahko pa ju prevzamete v času uradnih ur: - od 1. 10. do 30. 5. vsak torek od 17. do 18. ure v Pla­ninskem zavetišču pod Sv. Rokom - od. 1. 6. do 30. 9. vsak torek od 19. do 20. ure v Pla­ninskem zavetišču pod Sv. Rokom. Planinsko društvo Lisca Sevnica je polnopravni član Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si). PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA matična štev. 5134196 davčna številka 80499414 TRR SI56 0237 9001 9924 988 e-pošta: pdlisca@gmail.com, pdlisca@siol.net tel.: 041 481 697 Spletna stran: http://www.pd-lisca.si Predsednik: Rok Petančič, tel. 051 680 289, pdlisca@gmail.com Tajnica: Darinka Avguštin, tel. 041 481 697, pdlisca@siol.net Blagajničarka: Sonja Ivnik, tel. 041 353 620, sonjaivnik@gmail.com Upravljamo z: Jurkova koča na Lisci: gospodar Vinko Govekar, tel. 031 615 669, vincenc.govekar@siol.net Zavetišče pod Sv. Rokom: gospodar Janko Avguštin, tel. 041 272 544, janko.avgustin@gmail.com Zavetišče na Slatni: gospodarja Darko Krajnc, tel. 041 791 470, bozidar.krajnc@siol.net in Mojmir Rupar, tel.: 041 855 188, mojmir.rupar@siol.net Mladinski odsek: Valentina Žibert, tel.: 041 873 812, planinci.smo@gmail.com in Nastja Prijatelj, nastja.prijatelj@gmail.com. Športnoplezalni odsek Aranea: Mitja Kolman, tel. 041 489 830, kolmi27@gmail.com Klub vodnikov: Jože Lekše, tel. 051 372 394, joze.lekse@gmail.com Klub za varstvo narave: Lojze Rupar, tel. 040 751 941, alojz.rupar@kabelnet.net Markacijski odsek: Janez Zajec, tel. 031 505 756, zajec.jani@gmail.com Planinska pevska skupina Encijan: Darinka Avguštin, tel. 041 481 697, pdlisca@siol.net Planinska skupina Lunarji: Marjana Cizl, tel. 031 699 801, marjana.cizl@gmail.com Planinski skupina Luneki: Darinka Avguštin, tel. 041 481 697, pdlisca@siol.net Planinski skupina Lunaši: Martina Jamšek, tel. 041 981 878, martina.jamsek@gmail.com Planinska skupina Preis Sevnica: Nika Udovč, tel. 031 685 985, n.udovc@preis.si Planinska skupina Tanin Sevnica: Mojmir Rupar, tel.: 041 855 188, mojmir.rupar@siol.net Ponedeljkova skupina: Vinko Govekar, tel. 031 615 669, vincenc.govekar@siol.net Torkova skupina: Zmago Grabrijan, tel. 041 550 895, zmago.grabrijan@gmail.com Sredina skupina: Tone Šeško, tel.: 041 640 160, tone.sesko@gmail.com Četrtkova skupina: Vinko Šeško, tel.: 041 513 460, vinko.sesko@siol.com Sobotni avtobusni izleti: planinska vodnica Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, pdlisca@siol.net Nedeljski izleti: planinski vodnik Tone Svenšek – tel.: 031 765 886 URADNE URE: od 1. 10. do 30. 5. vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom od. 1. 6. do 30. 9. vsak torek od 19. do 20. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom