Mništuo in upraoništeo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraća ja Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. tiaročnina listu: Celo leto...................12 K Pol leta................... 6 K. Četrt leta.................. 3 K Mesečno..................... i k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a.H oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 25. Maribor, dne 3. marca 1913. Letnik V. Pogled nazaj in naprej. Citai sem poročilo o občnem zboru Slovenske krščansko-socijalne zveze za Koroško in vzbudilo se mi, je nebrojno misli. Kako je bilo nekdaj in kako je sedaj ? Nekdaj je bilo tužno* in se je reklo o Korošcih: morituri vos salutant, danes je tudi še tužno, a o smrti noče Korošec nič več slišati, kajti mladosti, upov in moči polno življenje je začelo kliti po pokrajinah staroslavnega Korotana. Poročilo o živahnem, smotrenem in vspešnem delu S. K. S. Z. vam pove o tem mnogo, dovolj. Bili so časi, ko je vladal po celi Sloveniji paed slovenskim narodom mir. Od najrazličnejših vetrov skupaj sneseni in na najrazličnejše principe prisegajoči možje so se družili okrog enega prapora. Kaj se je storilo za probujo širokih mas, za pravico brezpravnih stotisočev? Nič! Pošiljalo se je sicer deputacije, beračilo se je pri vladi na vse načine in odpadle so sem pa tja drobtinice, a še te so prišle v dobro samo privilegiranim nekaternikom, za ljudstvo se ni zgodilo nič. Pozneje so se pričeli na Goriškem, Kranjskem ločiti duhovi, pri nas na Štajerskem in Koroškem je pa ostala še vedno v veljavi znamenita Svatoplukova butara, ki združuje najheterogenejše e-lemente, a jih na ta način obsoja v nedelavnost in jih ubija. Kako se je godilo tedaj nam Štajercem in Korošcem, ni treba vprašati: propadali smo. Po prvih časih lepega ^ačetka je nastopila letargija in ta je rodila vedno žalostnejše sadove. Ne trdimo, da bi takratni narodovi voditelji ne imeli dobre volje in plemenitega namena. Nasprotno. , Bilo je med njimi sicer tudi več političnih pustolovcev, toda v celoti so bili dostojni. Kaj je tedaj vzrok, da je bila komaj pretekla perijoda v našem političnem življenju tako neplodna? Živeli smo pri nas še vedno tako, kakor se je živelo pred nekaj časom na celi narodni črti. Narodovo življenje je bila plitvina, na katero je padel sem, pa tja kamen in jo razgibal na površju, toda globokejših vrtincev ni bilo: Zgodilo se je, kakor v prejšnjih časih po celi domovini, da se je včasih razmahala naša višja, psevdo-inteligentna kasta, Ši-rokejše in nižje plasti so pa ostale apatične. Delalo se je, toda delalo se je brez temelja, nesmotreno. Govorilo se je o pravicah narodovih, delalo in mislilo PODLISTEK. „O Zillertal“. Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek. (Dalje.) „Lojze, goste dobiva, prav sitne goste, ako se jih pravočasno ne ubraniva“, se oglasi moj Janko. Naglo se ozrem po planini navzgor ter zagledam veliko čredo ovac jin kozlov, ki,se počasnih, negotovih korakov bližajo taborišču. Bliskoma se mi oživi spomin na enak jdogodek pod Špranjo v Julijskih alpah, ko sem pred leti ob hudi uri iskal zavetja *pod ogromno previsečo skalo. Tudi takrat se mi je približalo kakih 30 bravcev, ki so v primerni daljavi obstopili moje zavetišče (ter me radovedno ogledovali. V svojo nesrečo sem jim ponudil koščeke kruha kakor bi (trenil, so bili že tik mene. Bolj ko sem njim branil, tem, bolj so tiščali v mene. Povohali so me od pet do 'glave, mi odvezovali čevlje in nahrbtnik, na kojega sem se naslanjal. In nekaj časa sem se jih otepal, kakor sem rvedel in pa znal, toda vse zaman. „Die Geister, die ich rief, Die werd’ ich nimmer los!“ Ko me je pa slednjič par rogatih kosmatincev pognilo celo za ušesa, skočil sem na noge ter oddirjal v hudem nalivu proti Findenekovi koči pod Višem ; sitni bravci so pa med zmagpnosnim meketanjem zasedli mojo trdnjavo. — „ Janko, kar nič se ne zmeniva zanje, kakor bi jih ne bilo; .tako se jih najlepše znebiva“, hitim po kratkem premolku poučevati tovariša; nato kuham pa mirno naprej, a Janko gloda kakor za stavo že itak oguljeno kost. Bravci 'se hkrati ustavijo, malo pomekečejo in se počasnih korakov vrnejo, od koder so prišli. „Lojze, vidim, da ne znaš samo izborno preganjati želodčne pajke, ampak tudi koštrune in kozle; se je na pravice nekaterih maloštevilnih. Bilo je vse delo brez zdrave podlage, zato smo nazadovali. Pa prišli so drugi časi. Otresli smo se neplodnega, vbi-jajočega narodnjaštva mi Štajerci in otresli so se ga za nami tudi Korošci. Zavladalo pa je prepričanje, da se da priboriti narodu pravice samo tedaj, če se cel narod kot en mož bori za nje in začelo se je to prepričanje uveljavljati. Na čelo že skoro izgubljenih koroških bratov so se postavili mladi, a energični prvoboritelji, kakor dr. Brejc, dr. Ehrlich, monsigr. Podgorc in še več mlajših, in kazati so se začeli vs-pehi: koroški Slovenec se je pričel gibati in vstajati. Novo, mlado gibanje se ni več zadostilo s plitvo površino, ampak je prevzelo in presunilo cel ljudski značaj. Prej navajeni trpeti in prenašati, so koroški Slovenci z veseljem prevzeli žrtve novih bojev in so se začutili pomlajene in odkrepčane, ko so zaslutili in začutili (Okrog sebe nove bojne čete in korajžno so se vrgli v boj. Prejšnja slika je bila na mah spremenjena. Prej deputacije ip moledovanje, sedaj narod, ki hoče sam iz sebe črpati in si vstvariti eksistenco z lastno silo in močjo. Od tod veliko hrepenenje in velika radost nad vsem, kar naj pomaga ljudstvu do osamosvojitve — duševne in gospodarske. Samo narodi, ki stoje v vsakem oziru na lastnih nogah, ki tvorijo individualnost, imajo pravico do obstoja. Ta, narodna individualnost se