/M&.&r <* t ^
H  *><,&**,

+**4*t

f    KERSHANSKI NAVUK
s   a
ILLIRSKE DE3HELE
vse't is Katehisma sa vfe zerkve
Franzoskiga  Zesarftva.
Se najde per H. W. Kom Bukveprodajavtu, i    8   I    I«

■
Ispif is pervopifa Zelarfke
SKRIVNE   PISAVNIZE
Vpoflopja Tuillerie 4. dan raalitraviia 1804
-L" a pol eon Zefar Franzoski, Krai Ita-lie; Na nasnanje nafliiga Ministra sa zhe« fhenje Bosbje, fmo 1'klenili ino t'klepamo tako;
Pervi z h len, Sa dopolniti 39 zhlen poftave defetiga dneva mel'za selenarja, deletiga leta, bode osuanjen ino fani sa vfe zerkve katolfhke zeiga zefaritva napovedan ta kerfhanfki no.vuk, ktir je timu fklepu perloshen ino ktirga je poterdii preimenitni Kardinal Papeshovi pofian.    ,
Drugi z hi en. Nafh Mitivfter sa zhe-fhenje Hoshje bo L'kerbeL sa until' ino rast'hi-ranje tiga kerfhani'kiga navuka, ino i'kosi dcfec let ima pol'eboo oblatt vie tako ober*
A »                    iiiti t
niti, kakor je treba, fle bo ta fklep dopolnjen.
T r e t j i z h 1 e n. Ta f klep bo nati fnen, ino fpredaj poftavlen v' flednih bukvah kerfhanfkiga navuka, ino djan med sapil" vfih poftav.
Z li e t e r t i z h 1 e n. Nafh Minister sa zhe fhenje boshje je dolshen ispolniti ta iklep
Napoleon.
Na Zefarjovo povelje Zefarfki fkrivni Pifar- Hug. B. M are t.
sa podoben prepif Minifter zhefhenja Boihjiga. P o r t a 1 i s,
■
n a  k r a t k i m. I. Bog ftvari fvet iiio z lilo veka.
■Dog vezhiri ino vfiga mogozhiii, Bog fam v' treh Perfhouah, Ozha, Sm ino i'veti Duh je ft varil vfe to,karjesvunaj njega, kar vidimo ino ne vidimo. Eno djanje njegove volje je ftvarilo vie bitja duhovne 1110 teiet-ne is nizh. Po ftvarjenju Angelov je hotel tudi fvet narediti v' fheft dneh, to je : Svitlobo, nebo , svesde, semlo, morje, si lifha, shivali, ino fhefti dan mosha ino" sheno, de bi ta dva shivela irezlma ino nevmerjozha, ako bi bla oltala njemu lVt-fta ino nedolshna.
II.
Adam ino Eva greThita. Bog oblubi
Odrefheuika.
Bog da moshu ime1 Adam ino sheni E v a; ta je pervi sakon, is ktirga po Bosh-ji volji vef zhlovefhki rod isvira. Poltavi oba  v' en vefelja polni vert,   po imenu
6
mc t) m

Paradish na sercli, ino de bi zhutila njegovo Vleoblaft, jima prepovč jeni iad nekiga drevet'a, ktirga njima pokashe, de je drevo iVosuanja Dobriga ino Hodiga, ker prepovdi pokoren biti je bilo dobro , nepokoren biti hudo. Duh puntari'ki in/ od Boga saverfheni fkufha sheno, jo (pela supovd jre.ondt ino jejii prepovedmi fan: ona sapela Adama, ktir kakor ona je, ino gre-fhi, ino obema Goi'pod Bog pravizhni po koriviz nepokori'liine, proz h viame nev-inerjozhoft, jih isfhene is Paradisha, ino obl'odi nju ino vel' sarod k' pogubi ino tet-plenju. Al di brotliv, miloftivino pravizhen Bog oblubi, de is njih roda bo neki dan rojen Odrefhenik , kir jih bo pocignil (pod ohladi hudobniga duha, refhil od grčha, ino v' miloft misni poftavil. Ta Refhnik: je J«? ti s Ivriflus, od ktirga bomo potlej govorili;
III.
Spdzhenje zdiga Jveta ino povjotni Potop-
Kar je zhlovefhki rod na fhtevilu bolj ratel, tolko je bil zhe dalje bolj pregrefhen ino krivizhen. Kain , lin Adamov po ne-vofhlivofti vbie lvojiga nedolshniga bra ta Abela, ino Ivainov sarod shivi po fto* .pinjah ivojiga ozheta v' pregrehah. Sarod
<m (t) m             i>
njegoviga dmgiga brata, Set s'i menam je bil bolj bogabojezh ino Bogu ivefteji; al kadar fe sazhne potlej s' Eajtiovim ro-dam drushiti, le tudi fpazhi. B* g rasfer-den fklene obiikati ino pokonzliati zlilo-vefhki rod s' povfotnim potopam svunaj Noeta ino njegove drushine, ktiri l'o pra-vizhni obftali, de bi semla bila s' njimi fpet nahidena. Vkashe Noetn sdelat barko veliko is lefa, sapre nocii njega, vfo drushino, ino po dvoje shivali vfakiga plemena- Semla je sat'plena zhes hribe ino gore, kouzhano je vie shivo ; po enima leta ftopi Noe s* fvojimi is barke, ino sa-hvali Boga s' njemu na zhaft shganirni dar-mi.
I V.
Novo fpazhenje zhlovejhkiga saroda.
Pokliz   Abrahamov. Rejhenje svoleniga lui-/ha is jushnofti.
Trie Noetovi finovi, Sem, Kam ino Ja-pet sarode fpet ludi na »emli, pak fpet sa-zbenja velika mnoshiza ludi kriva biti vlih hudobij, slafa malikvanja. Ne marajo nizh, ter posabio na Boga Stvarnika; molio1 ftvarjene rezhi ino zhloveke, svesde, planete, j imenitne ludi; ie sato-
pe
pč v' nevednoft vfake fvete ino veftne dol slino'ti. Vunder eni med njimi hranio is ■vutt do vuft pervi nSvuk od ftvarnik? ino ftvarjenja, De bi fe ca navuk ne sgubil, svoli Bog Abrahama pravizhniga mosha, is rodu .Semoviga, le mu rasodene sa Boga inu Savčtnika njegoviga saroda, ktirg'a vsame na finovjim melln sa Tvoje liibo lud. ftvo, ako mu bode svefto. To pofebno mi« loit imenuje Bog (pravo svese, ino nalo-shi timu ludftvu obreso sa Tnamine, ino vterditvo Tvoje savese. Rezhe Abrahamu iti v' semlo Kauaau,. k tira je bila potlej imenovana Judea, Paleftina ali fveta de-sliela; jo oblubi dat njegovimi! sarodu, od ktirga je Bog po Tvoji poTebni iubesni proti timu rodu hotel pollushen ino zhefhen biti B.:g ponovi Abrahamu oblubo, de b<x is njegoviga Temena priThel OdreThenik ze-liga i Veta, fkos ktirga bodo reTheni, ter k' Tvetiobi ino pravizi nasaj perpelani vfl narodi. Bog ponavla to oblubo Isaku Abraham--vrnii linu inoJakobu vnuku, ktirga tudi imenuje Israel. Ti trie Ozhaki To shiv^li v* PaleTtini bres ftanovkuiga doma, imeli velike lafline v' z bedah iijo oravnimu p U ju, tako dc To samogli Te vojfkovati s* blishnimi ino biti mogozhni v* desheii. Jakob ali Israel ima dvanajft finov, ti To per-vi ozhetje lsraelzov, ktive tudi Hebrejze klizbemo, rasdeleni v' dvauajft rodov.
V.      -,
m (t) %$>                 9
V.
Joshef v* Egyptu* Moyses rejhi Israelze, svo* leno bosh/e ludjivo, fushne v' Egiptu.
Joshefa eniga Jakobovih linov, fo bratje po nevofiilivoiti hudo peihli ino prodali. Odpehin v' Egipt li pomaga s' tvojim vumara, de ga vsame eden Faraonov, to je kralov egip.tovikih, sa ivujiga na-meltnika, sa to, ki je Faraona ob gani ino ofrezhil. Jakob poihle tje nekaj Tvojih. finov po shito. Joshef fe razodene, ino po-klizhe k' febi vlb shlahto. Jakob merjozh biagorva pofebno Juda, po kcirmu le Judje kiizhejo, ino is ktirga je imel po rodu priti oblubleni OdreThenik zhloveTh-ki, imenvan ta shelno zhakani MeTsias.
Ti Judje ali Israelzi ali Hebrejzi le na-rafejo filno, verujozh ino 1'vefti pravimu Bogu v" fiedi malikovavzov. En drugi kral ali Farao sazline Israelze saterati. Bog lvo-li Mojsefa med nj'mi, de bi njih odcel is Faraonovih rok s' mozhjo velikih z-hude-shov, ino de s' ftrafhnimi fhibami vdarja Egiptovze ino njih krala. Farao f p uiti Tzer Hebrejze is lvojiga kralertva, al pode ie fkafa, ino grede s' vojfko sa njimi. Tu fe Igodi zhudo, de fe rudezhe morje od-pre, ino Hebrejzi po iuhim fkos idejo, Faraona pak s' Tvojo vojTko satope valo-vi, ktiri le nanj sagernejo.
jo              mm®*
V I.
Bostye luijivo tf pujhavi,  Pq/Iava. Obluble-
na   deshela. Josuc,  David, Salomon.
Jeroboam je ud vere lexhi. Babilon-.
fkaju&hnojl, zhakanje na JUejsia*
Pod brambo Boshjo ino Mojsefovim vodenjam hodio Israelii po pufhavi ihrir-del'et let, vshivajo dobrote rednih zhude-shov,fo rasi'vitleni s* I'veto poftavo imen-vano defet sapovd, ktiro jeB'g govoril Mojsel'u na gori Sinai; i*o vravnani s' du-hovfkimi ino pofvetnimi poftavami, ino vftanoviteni v- tako kraleflvo, de je fam Bog zhes nje gofpodoval s' fvojim rasoden-jara proti Moisei'u. Po tih i'litirdel'et letih vmerje Mojses per vhodu v' oblubleno desh&lo Kanaan, njegov nsftopnik Josue, fodnik ino vajvoda Israeli'ki, jih vpela s' crosbjam v' rokah, ino deshela je med dvanajft rodov lasdelena. Po vezh. drugih fodnikih ino vajvodili, med ktirmi je Samuel nar pofledni, Bog Hebrejzam dovoli krala Sau a, timu sa naflčduika svoli Davida is redu Juda, ino poterdi njegov sa-rod na kralevimu ftolu: David je bil tudi Prerok, ino je v' ivojih pefmah pferok-val zhaft ino sgodbe prihodniga Mefsia. Sa  njim kraiuje  preiruulri Salomon, kir
m c t) m           »
je proti konzu fvoji h dni pregreThoval. £a njim pride lozhitva Jeroboama, katir je bil niskiga ftanu. Ta fe punta zhes Ro boama finu ino nafte* inika Salomonoviga, lozhi vekfhi del dvanajft rodov-, Roboamu } ak cftane irajnfhi del. Jeroboam na pravi laaleftvo , Israel; Roboam pak kraleftvo Juda. Bog savershe Israel, ker je njemu uesvefi, ino lozhen od vere. Po imerti vezh kralov pride Israel v' ptuj> lushnoft ino odane satert. Kraleftvo Judi Bog brani ino hrani, ker Juda je sveft ino veren; per njemu obftane pravo Boshje zhafteuje v' jerusalemfkimu templu, ktir-ga je Salomon velizhaftno sidal. Al tudi med kralmi Judafo fe snefhli nektiri Sail oblallniki pftgreThui ino nehvalfshni, ki fo boshji ferd saflushili. Bog jih tepe, ino da Jfushne rvabulmdonosarju babilonfkimu kralu 1'kos fedemdefet l?t. Po ti pokori fpu-fti Bog ivoje svoleuo ludftvo fpet v' fvoj-bodnoft, de pi idejo na Ivoje sgublene ozhi-ne domove, de sidajo poderti tempel, ds fo fpet farni fvoji po novi podobi ino pod oblaftio fvoji h vifhih duhovnih. V tih po-flednih zhalih nekdanje fvete sgodbe, imeu-vane ftara savesa ali ftari Teftament, fo floveli fveti Preroki, ktiri fo ludi (Varili, vuzhili, k' pokori vodili, ino vedno govorili,  de pride  Meisias ino Odrefhenje*
VIL'
i*            m 11; m
VIL
Prihod Ktillufnv, njegov mvuk, teipkn;e,Jmert, v/iajenje ino v' nebo hod.
Shtir tavshent let po ftvarjenju v' fre-di med Judrm, ktiri farni fo na zeli sem-li po Boshji prelubesni ohranili pravo fpos-nanje ino moienje praviga Boga; fe per-kashe oblubieni Mefcias, namrezh Sin Bosh-ji jesus (10 je: Odrejhenik) Kriftus fto je: od Golpoda pomasan) kir je sdrushil Bosh-30 nature s' zbiovefhko, oblekel zhlovefh-L- podobo v' narozhju Marie Divize, ro-jen is nje po djanju fvetiga Duha. Tridefet l^r ftar [Vazhne vuzhiti v' Judei osnaimjozh Evangeli, to je dobro osnan''o. To osnanilo je biio o-lcufhanje grehov ino vezhno shiv-lenje tiftim, kciti bi v' njega verovali, j ho njegova sapovdt dopolnili, Sa vftano-vic nova vere ino cerkev poklizhe dvanajft Apoftolov, sa kurili glavo svoli S. Petra. Al novi navuk, gorezhe persad^vauje bosh-jiga Kefhnika, njegovi zhudeshi, nagHen-je iudftva proti njemu, ino narbolj njegovo «<zhitanje, s' ktirim je fvaril Duhovne, Fariseje ino vuzhenike, f.o obudile ferd, nevoi'hlivoft ino obrezhenje zhes njega. Bilje preganjan, vjet, taran, framoten jno fmerti isdan na krislm. Njega dufha (toDi v' Fredpekelj rellii is je/.he dufhe pravi z h-
vizhnih, k tiri fo bili tam sridershani savol isvimiga ali rojftniga greha, dokler bi bili od ujega odrii'heni. Tretji dan po fmer-ti le perkashe obuden v' frerii tvojih neve-rujozhih vuzhenzny. Jih preprizha, de je rel" shiv; jih podvuziii, nameni sa vero osnanovat, sa vftanovir zerkev po vfmn fvetu: zhes fhtirdelet dni grede v' iiebo s' telefam ino dufho, ino iluri rernizhne vfe prerokvanjak'poterjenju vjegove Bosh-je nature ini> Boghjiga poflanja. Tako l*e dopolni veliko delo zhlovefbkiga Odiefhevja. 3STafh Odrefhenik Jesus Kriftus kraluje v' nebelih na delni/i Boga IVojiga Ozh\:ta, od ondot je oblubil nasaj priti le pnkasat na semli rb konzu zhalbv, fodit vel' zhlo-vefhki rod.
VIII:
Prihod fvetiga Duha ino vjlgnovhnje Zer\ve.
Petefet dni po veliki nozlii pride Bog fve-ti puli na Apnftelne, jih vplameni ino fluri perpravue, de bi po vlim fvetu, kamor fe rasjidejo, osnanovali Jesufa Rri-ftufa Odrefhenika od mertvih obudeniga, njegovo vero ino <dpufhanje grehov po mozhi ino saflufhenju prelite Bi-shje kervi. Preganjanja ino muke ali mar tre Cvetih Apoftelnov ino drugih vernih, zlo tudi kri-ve vere fo v' pervih zhaiih poterdile ino
vila.
**          m c *) m
vftanovile pravo zerkev ino vero. Preganjanja neliajo zhes tri ib> let, Bog obudi li'on-ftantina velkiga RimfkigHzesarja, kir prejme ino povelizha kerfhanfko vero na pe-dertinah malikvavftva. Sveta vera fe ras-fhira po v lot, ino tako fo le dopolnile, kakor fe 1'Iedni dan ispolnio, fvete prerok-vanja. Vera je sarodila lilno veliko fvet-nikov, ino fkusi 1'veti vuk ino Sakramen-te obltoji ino-bo obitala katolfliha vera ino Boshja zhaft do kouzhanja zhalbv zvetozha ino zhifta, nafproti fvojitn vednim fovrash-nikam, bo obitala na nardfhili kralevih ftolih, ino med narbolj rast'vitlenimi lud-ftvami: Bog jo brani, ino v' fredi med pregrehami, meJ nev^-dnoftio ino smotami le ne majufha, ampak rodi vedno fvecni-ke, ludi pravizhne, ino narvikfhi dobrote na semli, ino ker je pot proti sveli-znanju, nam sarelnizhni vezlmo frezho gori v' nebefih,

Ker-
m (t) m>           h
Kerfhanfki Navuk.
Perpravlavno   Branje.
Prajhanje. Si ti Kriftian?
Odgovor. Sim is Boshje milofti,
Pr. Sa kaj rezjiefh-: is Boshje milofti ?
Od. Sa to, ker od Boga pride ta narvi-fhi dar, de fmo Kriftiani.
JV. Kdo je Kriftian?
Od. Kdor je kerfhen, ino isposna Kerfhanfki navuk.
Pr. Kaj je kerfhanfki navuk?
Od. Te tifti navuk, ktirga je vuzhil Jesu« Kriftus.
Pr. Od kod dobimo ta navuk?
Od. Od zerkve iuo nje duhovnih flushab-nikov.
Pr* Kaj je najpervo v' timn navuku?
Od. De Bog je ftvaril zhloveka, de ta njega fposna, lubi, njemu flushi, ino tako dofeshe shivlenje na vekoma irezhno.
P E R V I     DEL V   i   r   a. Branje I. Od Apoftolfke vere#
/V. Kje najdemo poglavitne refnize od Boga zerkvi rasodete ? Od, V' Apoftuifki veri.
Pr. Kaj saftopimo   s' befedo;   Apoflolfka
vera? Od. Apoftolfka vera je kratki sapopadik
apoftoh'kiga *uka. Pr. Sa  kaj perpifhemo. ta sapopddik Apo-
ftelnam ? Od. Sa to, leer je ta Sapopadik she"   od
Apoftolfkih znafov fem. Pr. Kolko rasdelkov iraa ta vera v' febi? Od. Dvanajft.
Pr- Moli vero, ino raslozhi rasdelke! Od. Verujem v' Borna i. t. d, (glej   molitve
na konzu sadaj.)
B R A N I E   I I. Pervi rasdelik vere. Od Boga.
Pr. Moli pervi rasdelik vere?
Od. Verytm v Boga Ozheta vjigamogozlniga Stvarnika nrbef ino semk.
Pr. Kaj svumifh is tih be'edi?
Od. De Bog je duh nefkonzhen. vezhen, nesapopadliv: de je povfot; de ve, vidi ino premore vfe, de je ftvaril vfe is ni/.h, ino de vie visha s' tvojo modroftjo.
Pr, Rezi kraifhi?
Od. Bog je bitje nefkcnzhno popolnima.
Pr. Kaj  vumifh rekozb, de Bog je duh?
Od. Vumim, de Bog ne morebiti viden, ne otipan, temozh de ga li nepopolnim rasiimimo v' naiYih mitlitu
<^c t) m        .17
Fr: Tedaj Brg nima teleTa?
Od. Nima ne telela ne p-dobe.
Fr. Sa kaj tedaj tolkskrat pravio: rokd bnshia, gofpudovo oko, pred noge Narvifhigat ino take imena ?
Od. Sa to, de na ("hi telefni ino kratki ras-umnolti perblishajo boshje nesapopad-ne laltuMJ. Boshjo nefkonzhno modroft pomenimo s' njegovim ozhefam, s' ktU rim vidi vfe pretezheno, prizhno ino piihodno, ino vie uafhe narl'kriviieji rnifli; s' rokami, ktire vfe delajo 5 pomenimo njega viiga mogožlinoft, po kciri fe nizh ne sgodi j kar bi on ne hotel, al vfaj ne dopultil: pred njegove noge polagamo vfe ftvari > de po* kashemo breskonzlmo imeuitnoft ftvar-nikovo, ker vle lada s* lamo fvojo voljo bres napotja ali truda
Pr. Ako bi kerfbanfki vuk ne vuzhiijbi v 6» rov al ti > de Bog je?
Od. Jes bi veroval.
Fr. Od kod bi ti dobil ta sapopadik ?
Od, Od premifhlanja lepote boshjih del i zhudnigja reda flvarjenih rezhi, ino od nekiga notriniga obzluuka, kir v* meni tako govori.
Pr. Sa kaj  pravi vera: Bo%t Ozheta?
Od, Ker ni h ozhe ino sazhetnik viih ft vati, ampak tndi od vek< ma ozhe fv:tf-< jiga ediniga fina druge perfhone v' (veti Trojizi,
B
is             m (t) m
Pr. Zbemu je neki Bog tako velik iuo mo-der, rtvaril tudi tolk- rezi*} savershe-nih ino  sanizlilivih al zlo fhkodlivih?
Od. Tudi v' tiftih ftvarih, ktire fe nam take sde, fe kasha bo>-hja dobrota, mo-drort ino mogozhn>>ft; fizer pak fmo mi preflabi veJiti ino sviimiti naravo ino vsroke njega prezhudnih del.
fV. Zhe je Bog sazhetnik vfiga, je tedaj tudi greha: kako fe to ftika s' njegovo dobroto ?
Od. Bog ni sazhetnik greha: on li pufti zhloveku fvojo profto voljo: ino hudo vezhkrat df pufti, de dobro is njega napravi.
BRANJE    III.
Od fkvrivnofti fvete Trojize.
Pr. S\ rekal, de en ram B<-g je, p-k fi tii-di gov ril < d ene Trojize. K?j men'rh?
Od. Rerfhanfki navuk nam rasW.Iii, de v' edinimu B gu • fo tri perfhnne (7?te, Sin ino fveti Duh ino to je fkrivnoft fveie Trojize.
Pr. Zhe fo tri perfhore kako nifo trije Bogovi ?
Od. Ker imajo eno  famo inn tifto na turo.
Pr. Ni nobena vekfhi, mogozhneii, ftarej-fhi?
Od, Vfe tri  fo popolnim enake v'  modro-
m- tt) w&           19
fti, mogozonhfti, vdzhnofti, ker fo vfe en fam edini Bog.
BRANJE     IV.
Od ftvarjenja Angelov ino Zhlovdka.
Pr. Ivtire med boshjimi flvarmi fo narbolj popolnim ?
Od. Sta Angel ino Zklovek,
Pr. V zhim fe raslozhio Angeli od zlo-vekov ?
Od. Angeli fo duhovi breš telefa.
Pr. Kaj" mi  povefh od   Angelov •?
Od. Bog je njih bres fbtevila veliko ft varil. En del fe jih fpimra zhes njega, ti fo pahneni vun is rebefbkiga frezh-niga prebivalfha, ino fo sdaj tifla velika truma hudih ino navratnih duhov ' ktire imenujemo hudfzhe, k' terpe* v* peklu si vol fvoilga punta. Ti fo zhlo-vefhki fovrashniki, ker po fvoji # ne-vofhlivofti ino hudobti ifhejo ludi sa-pelati s' fkufhuavami v' greh; to jim Bog dopufha, sa fkufhnjo nafhe sve-ftohe ino terdnofti.
Ft: Povej mi, kako je Bog zhloveka' -ftva ril?
Od. Telo je vpodobil is semle, ino je sdrofhil s' njim dufbo, ktiro je po fvoji vfiga mogozhnofti is nizh ftvaril.
B %
30.                    $& ( 1 ) 8$
Pr. Kak ("hi ne samoshnofti je Bog dal zlilo-'
veku tiiko It v ar j eni mu V Od. Dve foieSne samoshnnfti: mf'iti ino !pos.
mi-i, iii'0 samoshnoft prpfiovolno hotni. Pr. Z ti emu  je dal njemu   te samuslmorti ? Od, .De bi s' njimi njega iposnal, lubii iuo
njemu i'iu;hil.
BRANJE   V.
Od zhlovdkoviga   padza, ali od  isvirniga
greha, ino njega is-hajkov.
Pr. Kakflr.n je bil pervi   zhlovek,   kader
je is ftvarne roke boshje j>ril"jiel? Od. Dober ino iVet. Pr. Sa  kaj nifnio mi, njegov sarolffveti
ino dobri,   teinozh   grefhniki, iao  k'
hudima nagnetli ? Od. TilVi pervi zhlovek, s' imenam Adam,
je grefliil ino je  kriv ciga ftrafhaiga
i'premenenja per iVojimu sarodu. Pr.Kako i'e klizhe ta Adamov greh? Od,Isy*iiMii  greh, to  je, greh  iturjen  v'
nafliimu isvirku. Pr. Kaj je bil ta greh ? Oi. Nepokorfbina proti Bogu, kir je pre-
puvddal Adamu okiititi liekfiiini fad. Pr. Zhemu ga je njemu prepovedal ? Od. De bi fkul'il   njegovo pokorfhiao. Pr. Kdo ga je napelal k' pregrehi? Qd. Hudobai'dah, kir je narured   sapelal
<&&  (  t  )  &$                     21
Evo njegovo sheno, ino fkos njo tudi njega.
Pr. Al zhe ("o ga fluifhali drugi ino naperili v' hudo, ne kashe, de bi on bil greha  kriv.
CM. Bil je, ino fhe naglavniga greha kriv, ker je s' boshjo miloltiosatrogel fkul'h-navi soperftati, bres ktire miiofti ni-kol noben zhlovek ni.   /
Pr. Kaj je is-haj;:lo is tiga greha?
Od. Is-lrajale lb vl'e nadloge zhlovefhkiga shivlenja ino imen, ktire bi ne bil okufil, ako bi greha ne bil fturil.
P>: Kaj is-haja The  drujiga ?
Od, Dufha pade v' Ihta neveduofti, fpA-zhenja ino nagnenja k' htidiinu; sgu-bi 1'posnanje praviga Boga, je bolj podobna shiviui v' 1'vojimu nagnenju, ino le poda po flepoti v' lrmlikvanje: tako, de fkoro zel i'vet trcah'ke moli, svunaj eniga majhniga ludftva, to je svunaj Hebrejzov, ktiri nifo nikoi zlo vli sapuftili pravo vero, deflih l'o vezh-■. krat malikvali, kakor Ibio rekli v' sapopadku ivetih sgodbi.
BRANJE   -VI.
Drugi rasdelik. Od oblubleniga Mefsia.
Pr. Je li Bog pomagal is hudih is-hajkov
isviruiga greha ? . Od- Pomagal   je is narvekfhih, ker je zhlo-
**           m c t) m
reku po fvojimu fmilenju dal Sveli zharja ino ReThnika ivojiga Sina v'-zhlovefhki podobi, to je, Jesuia Kri-ftufa prerokvaniga, oblubleniga ino zhakaniga od sazhetka I've ta.
Pr. Moli drugi zhlen vere.
O J. Jnu v' Jesnfa Kriftuja, Sinu njega ediniga Gojpodi uaf.iga.
Pr. Sa kaj rezhefh: verujem v' njega, kakor fl rekal: Verujem v' Boga ozheia ?
PL Sa to, ker Sin je Bog kakor Ozhe«
O. Kaj pomeni ime Jesus Kriftus?
Ord. Jesus je po nafhim jesiku Odrefhenik6 ino Kriftus je Pomasan ali   Pofvezhen.
Pr. Sa kaj rezhemo: Pomasan ali Pofvezfien?
Od. Ker Hebrejzi, med ktirmi te je rodil, fo i veje velke Duhovne ino Krale po-fvezhvali s' pomasanjam, Jesus Kri' ftus pak je Velki Duhovni ino Kral.
Pr. Je li bil saref pomasan ?
Od. Ne tako: temozh pomasaiije Jesufa Kriftufa je njega Boshja natura.
Pr. Sa kaj fe rezhe : Sin edini Boga Ozhe-ta- Nifi li rekel, de Bog je ozhe viih nal"?
Od- Mi fmo finovi boshji, ko naf je sa fine vsel-, on pak je po naturi, ino ravno Ozhetove nature ino njemu enaki Bog-      (
Pr, Se ne khzhe tudi: Eefeda bothjat[beleda vezhna ?
Od. Tudi tako fe klizhe.
&* (t; m             *3
Pr. Sin boshji je befeda Ozhetova, kaj je to?
OJ. On je njegova befeda notrina, ktira ima od vekoma iVoje bitje, ino je e-nake nature boslije kakor Uzhe.
Pr- Kaj pomeni befeda, ktira ima od vekoma bitje?
Od. Pomeni, de ta befeda je boshja per« I'll ona, kakor je O7.be perfhona boshja.
Pr. Sa kaj je Jesus Kriftus imenvan hve-Hzkar iuo  Odrefhpnik ?
Od, Ker je v' IVojimu terplenju kri prelil, sa naf vmerl, s' trm naf isyeli-zhal ino refhil, ino nal fvoje nafled-nike fturil sa fvoje prelubleno ludft-vo, kakor bomo v' prihodnih rasdel-kih rekli.        *
BRANJE    VII.
Tretji rasdelik. Od fkrivnofti Vzhlo-
vezhenja.
Pr. PoncWi tretji rasdelik vere!
Od. Katiri je Jpozket od jvetiga Duha, rojen is Marie Devize.
Pr. Kaj govori ta rasdelik?
Od. De Jesus Kriftus, kir je bil od vekoma lin boshji, je takrat sazhel biti tudi (in Marie.
Pr. Je tedaj itn boshji ino fin Marie ena ino ravno tifta perfliona ?
?4'        mt um
Od. Je, ravno tifta perfhona, en fam Jesus Kriftus, pravi Bog, ino pravi zhio-vek.
Pr. Maria Deviza je tedaj mati boshja?
Od. Je.
Pr, Ako Jesus Kriftus je pravi Bog ino pravi zhlovek , fta tedaj v'njemu dve naturi ?
Od. Sta reinizho, natura boshja ino zhlo-vefhka. ,
Pr. Ino kolko perfbonV
Od. Ena farna.
pr  Kako imenujefh to fkrivnoft?
Od. Vzhlovezhenje, ali befeda v' metu.
Pr- Kaj menio te befedeV
Od. Jesus Kriltus je meto na fe vsel. ino de s'tirni befadami menimo zelo zhlo-velko naturo s'tele f am inodufho.
Fr. Kako   je prifhel na i vet?
Od. ts perzhifd ja nirozhji Marie Devize, v' ktirim je bil fpozliet s'djanjam fve-tiga Duha-
PrvKak o je mogla Maria fpozheti, mati biti , ino smiram deviza oftati ?
Od. To je neisrezhena fkrivnoft nafhe vere , kdro je treba verovati ino ne preif-kavari,
Pr. IS'} Maria ime^ shdnira fveiigajoshefa ino ni bil ta oz he Je; ulov i
Od. Bil je pravi sbenin, pak oz'ie H po imenu; menili fo, de ju czhe ,  pak ni  bil i sareT; sa to ga  imenujemo mcnjeniga ozheta Jesufoviga.
m L*)m                  25
BRANJE   VIIL-
Zheterti rasdelik   Skrivnoit nafhiga Obreiiietija,
Fr. Moli zheterti rasdelik vere*
Cd. Ter pel pod Pcmi,m Piiutusham   Krishanbil, v merel, ino v* gpb paiosh.en
Fr. Rasloshi enmalo; bolj' te  kratke bef ede.
Od.  Te   befede   sapopadejo.   r.erplenje  ino
fin src naHiiga  Goi'poda\J. K. Vjeli Cq
' ga, k arier je molil ,-na vena , ino kri
potil  od grp'se pred huJim, bv }i \v^-
viriil, de bo tjnpei. Je pelan prod kri-
vizhne  fodnike, gejrclo  delajo sajim,
ga tVamote, tepejo, s'ternjam venzha-
jo ali kronajo,   iiapol'je.1   g-a Pontius
Pilatus o/bfodi k*.interti na   krisliu med
rasbojnikama,  Potlej ga  njegovi verni
lnainejn, ro je joahef Arimatejz,   JNi-
kodem iuo Marie.
BRANJE   II.
Peti   rasdelik- Doliftop  Jesufov
k' Peklam, iuo njegovo vftajenje.
4
1
Pr. Moli mi peti rasdelik vere ? Od,  Doli je jhel k" peklam ,   tretji dan cd fmerti vjtal.
Pr
26   -       <s^ (t •) m
Pr. Rasloshi  te befede!
Od. Kadar je telo Jesufa Kriflufa v' grobu pozhivalo, je I'hla njeg va duflia doli k' peklam, to je v* sdolno prebivaU'he pravizhnih, ktiri fo od sazhetka Cveta rio takrat vmerli ino tam sadershani bili, ker isvirni greh je nje nevredne delal vezhniga Vefela, dokler nifo bUi odreTlieni s' kervio Jesufovo , ktir jih je takrat  rel'hil ino v' (Veri raj poflal
Pr.- Kdaj je Jesus od fmerti vftal?
Od. Tretji dan po fvuji fmersii
Pr.  Kdo je bil prizna njegoviga vftajenja?
Od, Apnftelni ino njegovi mla ("hi, ktiri lo rarglalili ino rerdtli refnizo s* preter-plenjam vfiga hiuligaino sTvojo fmertjo
BRANJE   X.
Shefti rasdelik. Vnebohod Jesufov, vfta« jenje od mertvih, ino fodni dau.
Pr. Moli fhefti rasdelik vere!
Od. Gori je fhel v' nefcfa, [edi na defuizi Boga
ozheta vfiga mogozhniga. Fr. Rasloshi mi ga? Od. Shtirdefet dni po vftajenju je Jesus Kri-
ftus piizho fvojih Apoftelnov ino mlaj-
fhih gori  fhel v* nebefa  s'dufho  ino
telelam. pr. Sa kaj oftane fhtirdefet dui na sentli,
preden grede v' uebo ?
m (t) m              27
Od. De fvoje jogre obif>e 1110 poterdi v' veri   na fvoje vftajenje od  fmerci.
Pr, Kaj rezhejo te druge belede: jedi na dejnizi B gj Ozheta vjigi mogozhmga ?
Cd. Pomenio, de Jesus Kriftus vzhlovezhen ima viiga mo^ozhnoft na nebu ino na semli.
Pr. Kuj govon' fedmi rasdelik ver? ?
Od. O? oniot pride jodit shivi ino mrtve*
Pr* Kaj nam p menio te belede?
Od, Pomenio, na konez zhafov, to je ob konzu {Veta pride Jesus Kriftus vidama od nebef s' v lini velizhaftvam fodit vfe ludi, ino vrazhat viakimu po i vojimu sahishenju.
Pr. Kaj meni I'll rekozh: po /vojimu saflushrnni?
Od- Menim ,de bo podarjal dobre s' vezhno zhaftjo ino svelizhanjam v' f veti mu raju, hudobne pak oblodil k' vezhnimu ttrplenju v' peklu.
BRANJE   XI.
Pr Moli ofrai rasdelik vere!
Od. Verujem i>' Jveliga Duha-
Pr. Rasloshi te belede.
0d To le rezhe, de verjemo v' fvetiga Duha tretjo perfhono v' fveti Trojizi, kakor verjemo v' Ozhera pervo per. fhono, ino v'Sina drugo perfhono.
Pr. 5a kaj verjemo ravno tako?
Ol
28              m c t rm
Od. Ker  Sveti 'Duh je  ravno   tifti Bog s'
Ozlu-tam ino Sinam. Pr. Je tvcti Duh tako fvet, kakor, druge
ftvuri,   al   ij   i am.,na. Tebi 1'vct. Od. Ne tako, remozh on polVezisuje druge
ltvari -, ino je lam na tebi Cvet. Pr   5' zhi-rn pofvezhuje druge  frvari ? Od. S' gnario ali miloftjo, ktiro deli. /r. ivaj je gnacla ali fnilol'c"? Od. je zhesnaturni dar., ktirga Bog daje sa-
vol  sat'lusiienja  Jesufoviga, s' ktirga
pom.oz.hjo safiushimo sadobleuje vez.li-
niga sveiizhanja. p}-. Vefh i'iie kaj rezhi od tiga daru gnade
ino mi i of ci V O i. Ona je-d ojna,   tm je gnada pofvezhi-
ozha, druga gna.la dsjozha. Pr. Kaj je gnada aH miioft pofvezhiozha? Od. Ktira naf   vzhifci od   greha,, ino  naf
pravizhne  dela   pred   ozhmi boshjimi. Pr Kaj je gnada ino milo (t dejozha? Od. Je  pomozh  notrina ,  s' ktiro  naf Bog
budi ino {Miri v' naf dobre djanja. Pr. Kako dubimo od Boga gnado? Od. S'molitvio, fvetimi Sakramenti,   ino
dobrimi delami. Pr. Si samoremo pomagati bres gnade? Od. Ne moremo , ampak Bog huzhe , de
s1 njo vred delamo po nje vdihanju.
..
m{\)m             ^
BRANJE   XII                  •<*
.V >
Deveti rasdelik. Od Zerkve.
P". Moli deveti rasdelik vere?
Od.   Verujem v j-ceto , katolfhko zerkev, gmajno
Svetnikov. Pr. Kaj  hoziie rezin •■ zerkev? Od. Hoziie rezhi: dnifiiina ali drushba. Pr. Kaj hozhe rezhi: katoU'hka? O.l. Fpvfotria.
Pr Kaj je tedaj katoU'hka zerkev? Od  Je drufhina ino drushba vlili vernih po
semli rasrreTenih. ■ Pr. Kaj jih *-ako sdrushi, de fo drufhina? Od. To, de imajo eno ino raven tifto vero
raven   tifte  Sakramente,  de i'o  pod
eno lamo oblatfio zerkveno   ino  pod
eno vidno glavo, ktira je  Papesh. *Pr. Sa kaj fe zerkev imenuje tudi Apo/lolka^ Od. Ker fo jo vftanovitili   1'veti  Apoftelni
Jesufovi , kakor I'm o she rekli ,'ktirim
neprenehama nafropajo i'nkofje. Pr. Sa kaj i'e rezhe Rinf ? Od. Sa to, ker zevkev v'Rimu vftanovite-
na je kakor glava ino mati viih drugih
zerkev. Pr. Sa kaj ima zhaft  take preimenitnofti ? Od. Ker v1 Rimu je   vitanovan fiol i veriga
Petra, Perviga med Apoiteiui ino med
Pa-
3°               m c t) m
Papeshi fvojmi naftopniki. Pr. Kaj   meuii'h rekozh: Ven jem v  zwfc?v? Od. Hozhem rezhi, -le verujem na nje ne«
prejfdlivo ftojezboft, •nje navuke, ino
de bom vezhno shivlenje gotovo sado-
bil, zhe shivim  ino   vmerjem v'nje
narozhju. Pr. Sa kaj ftavifh rolko vere na njo? Od. Ker jo fvet Duti raslVetla. Pr. Je tedaj katolfhka zerkev nesmotliva? Od. Je; sa to fo tifti krivoverzi ino shive
v'smoti, ktiri nje fklepe ino navuke
samevajo.
B B A N J E   XIII
Od  deleshnofti Svetnikov.
Pr. Knj svumifh rekozh:   Verujem   v gmajno
Svetnikov ? Od. Menim, de vfi kerftjani fo bratje  ino
vudie   eniga  famiga   telefa, ktiio je
zerkev. Pr. Kaj is tiga isvira ? Od. De   verni imajo med feboj   deleshnoft
vfih duhovnih dobrot. Pr. Kakfhina je ta deleshnoft? Od. Taklhina,   de   vfe duhovne   dobrote
ino saflushenja sledmga vfim, ino fle-
dnimu k' pridu biti samorejo. Pr. Snkai te  tasdelke:   Gmajna Svetnikov ,
od'

odpufhanje grehov, ino vezhuo shivlenje^ pofiavlattio sadaj sa unimi: Verujem v Jve-tiga Duha, v' /veto katolfhko zerkev ?
Od. De fkashenio, de ni fvetofti, ui o^pti fhenja, grehov, tedaj tudi ne sveli-zhanja, ne vezhniga shivlenja svunaj katolfhke zerkve, ktiro fvet Duh vodi, ino v'ktiro je fvojo boshjo mi-loft ino gnado sal6sh.il.
Pr Samore zerkev komu vseti deleshnolt fvetnikov?
Od. Samore ino tudi to fturf, kader isver-she poluijfhlive grefhuike.
BRANJE   XIV.
Defeti,   enajfti ino dvanajfti rasdelik. Odpufhanje grehov, v it a jen je mefa ino vezhno shivleule.
Pr. Ktir je defeti rasdelik vere?
Od. Odpulhanje grehov.
Pr. Kaj zhe to rez hi ?
Od. De v' nin-zhi ino po saflushenju odre-fhenja Jesufa Kriftufa ino fkosi miloft ino gnado Ivetiga Duha fo grehi od-pufheni ktiri bi ne bili odpufbeiii bres isposnanja vere.
Pr. Moli enajfti rasdelik vere.
Od, Verujem v' gori vjiamije meja.
Pr  Raslozhi mi te befede.
Od. Na fodnj dan bomo vfi vftali v' raven
32                     <^Cf)^
tim relcfu, ktirga I'rao v' shivlenju imeli.
Pr. Kaj pride po vlrajenju ?
Od. SidVa vfm fploh , k?ira'bo plazhala dobre s' I've ti m rajam, ino hudobne pokorila s' peklam , ino vli pojdejo al i'e vezhno vefeiit, al terpet s' dufho ino s'takrat obndenim telefam.
Fr- Povej dvanajfti ali polledni rasdelik,
Od. Veriuem v'vezhno shivknjt.
Pr. To t'e rezhe?
Od. De po kerlhanfkimu shivlenjuino fmerti bomo shiveli vezhno s' Hogam i'rezhni
Pr. Kako bomo s' njim i'rezhni ?
Od. Vidili ga bomo ino gledali fkos zelo. vezhnoft, kakor je lam na [Vbi, ino sa-torcj ga svelizhanfko lubili bres mo-gozhnofti njega vezh sgubiti,
Pr. Kaj le bo godilo čim ktiri ga shalio i-no vmerjejo v' fmertnimu grehu "?  '
Od. Vekomaj bodo vun pahneni is pred oblizhja Boshjiga, ino oblojenji v' pek-lenl'ki vezhni oginj.
Pr. Bomo lojeni li lamo konez fveta na fodni dan ?
Od. Sledni med nami bo po 1'voji fmerti tudi pefebej   lojen,
1
<š& (t) m                 33
BRANJE   XV.
Raslozhki do fdaj rezheniga.
Pr. Kaj pofebniga fi v fpominu ohranil is
Vere ?
Od   De  vervamo v' tri  boshje  perfhone,
ino  v' dčia,   ktire ,fo vlaki   pofebej
perpifane* Pr. Ktiro delo perpifhemo Bogu Ozhetu? Ol Stvarjenje. Pr. Bogu Sinu? Od. Odrefhenj?. Pr. Svetimu Duhu? Od. Opravizhenje inu pofvežhčnje. Pr. Od koga is-haja Bog Sin ? Od. Samo od Boga Ozheta. Pr. Od kod is-haja Svet Duh ? Od. Od Ozheta inu Sina. Pr. Je Bog  Sin ftvarjen? Od, Ni, temozh je rojen   is   Ozheta   ino
is njegoviga  bitja. Pr. Je Sveti Duh ftvarjen?
od. m.
Pr. Je rojen ?
Od. Tudi  ne. Sveto  pifmo  govori farno»
od kod is-haja; ve/,[i ni treba  ifkati. Pr. Je tedaj ta fkrivn ft nesapopadna ? Od. Je ravno   tako, kakor  une  dve nar-
v<žzlu   fkrivnofti nafhe   vere,   to   je
C
ž4                <e& c t) m
Edinoft ino Trojnoft Boshja, Vz.hlove-
znenje   ino   ime rt -Gufpoda   nai'lx;ga
Jesufa  Kriftu<*a. Fr- £a kaj jih tedaj  vervamo? OA. Ker Bog je tako rascdel. pr. Sa kaj   naf Bog saveshe   vervati   ne-
sppopadue   rt zhi ? Od. De s' tim nafho vero vadi. pr- Kaj ima v' naf obuditi vera v'  tolko
rezhi nesapopadnih'? Od- Shele jih   enkrat sapopafti ino   viditi
v' ivetimu raju.
BRANJE   XVI.
Od isposnanja Kerfiianftva ino od snamina fvetiga krisha.
Pr. Moremo   ozhito    isposnati,   de   fmo
Kerftjani ? CM. Moremo, ino to je nafha dolshnoft. Pr. Je kakfhiuo snamine, kriro   flushi k'
posnanju , de  fmo KerPjani ? Od. je: snamine fvetiga krisha. Pr. Kako nam  flushi   k' tirnu posnanju? Pa. Kader le prekrfshamo , isposnamo dve
narimeuitnifhi    1'krivnufti    kerinanfke
vere. Pr Kriri fla   ti   fkrivnofti? ■Od. Tri/jhz boshja, ino nafhe odrefhenje. Fr. Kako isposnamo fkiivnuft I've te Trojice
Od. S' fvetim   krisham , ker   imenujemo
tri boshje perflione.
Pr Kako isposnamo i'krivnoft nafliiga Odre f henja?
Od. S' prekrishaujaiTl ker fe f pomnimo, de fmo odkupleni s' krisham nafliiga lsvelizharja J; Ki
BRANJE   X VI T.
Od  fvetiga Pifma^ ino od Vuftniga Vuka.
Pr. Kje beremo 1'krivnofti, ktire je nam Bog rasodel, ino vel" kerfhanfki navuk ?
Od. V fvenriiri Pifmu ftare ino nove Savese.
Pr. Kaj je Pifmo ftafe savese?
Od. So  tifte    Pifma, ktire   je   Bog   dat
Hebrej^am.
Pr. Ktire i'o  take?
Od. Med tirni to narpred Plfanja Mojse« fovC rasddleue v' pet Bukev , ,to je bukve Stvarjenja, IS-hoJa, Levitov-fke,  fhtevila. ino Fopoftqve-
Pr.M-\) sapopadejo   Mojsefove   Bukve?
Od. Stvarjenje iveta, sazhetik sgodbe Israelite, Poftavo bosiijo, ino shege njih verftva.
Pr, Ktire i'o fhe druge bukve ftare savese?
Od. Tifte, ktire sapopadejo uadaljiue sgod-
Ca
36                     «$(+)$»
be boshjiga ludftva, ino nektirih dru-.   gih  fvetnikov  ino zhlovekov pofebej.
Pr. Ktire sapopadejo sgodbe boshjiga ludftva?
Od. Bukve Josue, Sodnikov, Kralov ,Pa-ralipomena, Esdra, Nehemia ino dvoje Mahabejfke.
Pr: Ktire ib sgodbe pofebnili zhlovekov v' fvetimu Pismu?
Ol Bukve Ruth, Tobia, Judith, Efter, ino Jobove, ktire fo po njih imen-vane.
Pr- Imamo fhe kaj driigih bukev ftare savese ?
Od. She druge modroftne ino hvalne bukve, take fo: Pc-fmi Davidove, Pri-povifti, Pridigar, Vi fok a Pefem , bukve -Salomouove , Modrofti, Siraha, bukve prerokov Ifaia, Jeremia, Eze, hiela, ino dvanajft drugih, ktire klizhemo male Preroke, ki fo manj pifali, ko fhtirje pervi*
Pr. Ktire fo bukve nove savdse?
Od, Tide, ke io dane novimu lndftvu boshjimu , to je kerftianam.
Pr Kolkorfhine f.i te?
Od. Pervo fo nektire sgodbine, ktire po-pifhejo djanja Golpoda nashiga J, K. ino Apofteluov.
Pr. Imenuj  te bukve ?
Od, Shcirje Evangelii fvetih Matthevsha, Marka,   Lukesha   ino  Janiiesa,   ino
Ldjan^
<m c t) m               37
djanje Apoftelnov pifano fkos' S.Lu-kesha.
Pr. Ktire fo fhe druge bukve nove savese?
Od, So Mi, ktire fo Apnftelni pifali ver-nikam; to je fj tirnajft liftov S. Paula, eden S. Jakoba, dva S. Petra, trie S. Jannesa, eden S. Judesha, ino fkrivno rasodenje S- Janesa,
Pr. Kako fe imenuje zel sbor vfih pifan-jov ftare ino nove savese"?
Od. Sveto Pifmo.
Pr. Kaj imamo mifiiti od njega?
Od. De vfe, kar fe v' njemu bere, je Bog rasodel do vlake narmanji befede.
Pr. S' kakfhimm duham imamo brati Sveto Pifmo?
Oi, S* takim du'ism, de nalhe bolfhanje ifnemo is tiga;. kar sap^pademo, de verjemo ino molimo, kar ne sapopa* demo, ino de fe per viim podvershe-no fodbi zerkveni.
Pr. Kakfhin namen imamo imeti pred ozhmi,   kader beremo  fveto  Pifmo?
Od. De" fe hozhemo ravnati po sapovdih, ktire  notri   najdemo.
Pr. Obudi  kratko djanje  apoftolfke  vere!
Od' Verujem s' želim mojim ferzam , s'ze-lo mojo dufho, s' viim mojim vumam s* vfo mojo gorezhoftjo v1 eniga fa-miga Boga, Ozheta, Sina ino I've ti« ga Duha. Verujem s' ravno tako ve
roj
&              $& (t) m
%o cdrefhenje zhlovei'hko v' mozhi Inierti Jenifove , ino v' mozhi mih'fti ■ jno gnade, ktira nam perfhteje nje fad Verujem v' zerkev katoh'hko, apoftolCko inn rimfko, ino vie, kar je B' g rasodel V upam s' shivlenjam po ti veri prejeti vezlrno shivlenje, Amen.
IV. Kaj zhe rezhi befeda Amen?
Od. Hozhe rezhi: T^o je al   TtikQ bodi,
DRUGI   DEL
Kerfhanfko   Vedenje, BRANJE.   I. Od defet sapovd&jiio od lubesni,
Pr Je kerfhen biti ino vervati  sadofti  sa.
svelizhanje? Od. Ni sadofti. Je treba tudi dopolnjti sa«
povdi bushje. Pr. Kol ko je boshjih sapovd? Od, Defet Pr. Povej jih. Od. i. V eni ga famiga Boga veruvaj.
2.  Ne imenuj njegovo ime  po nepri-dnim.
3.  Pofvezhuj prasnik.
4.  Pofhtuj tvojiga ozheta ino mater,
de
$& (t) m              z?
de b>fh dolgo shivel.
5.  Ne vbiaj.
6.  Ne prefhufhtvaj.
7.   Ne krad'i
8   Ne govori krive prizhe soper tvo-
jiga blishniga. p   Ne fheii tvojiga blifhniga shene. 10. Ne sheli rvojiga blishniga blaga.
Pr Kaj je sapopadik vlili sapovd V
Od. Lubesen b -shja ino blishniga,
Pr. Kdo je d• 11 to sapovd?
Od. Sam Jesus Kriftus,
Pr. Povej s' kakf.nimi befedami Svet Evangeli sapovd liibesni boshje ino blishniga isrezhe ?
Od. Lubi Gofp'>da tv jiga Roga s' želim tvojim ferzam, s'zelo tvojo dufhi>, ino s' viim tvojim duham. Ta je perva ino narimenitneji sapovd. Ta druga pervi enaka je: Lubi fvnjiga blishniga kakor Tam febe. V" tih dveh sapovdah je sapopadena žela pottava ino yli Preroki,
BRANJE   I I.
Od  perve  sapovdi.
Pr. Kaj vkasuje perva sapovd: V eni^i jamica B^n veruvij
Qi, Vkaghe moliti ino lubici Boga V želim ferzam.
P*
*          min m
Pr. Ivaj prepovduje?
Cd> Prepove" vfe malikvanja, vrashe, kri* vo vero,   bresboshnoft ino prevero.
Pr. Kaj je preveril ?
Od. Prevera fo prasne ino nevarne fhege.
Pr.  Povej  mi   eno  tako fbego.
Od> Greh prevere fturi, kdor prevezh, veruje, poftavim , kader nektirim po-fijbnim djanjam, ali navadam, ali be. fedam perpifuje kako morh; ktiro jvai B-g ni dal, poftavim de osdra-vio shivfno, al de nam odgernejo fposnpnje, kaj fe bo kdaj godilo,
Pr. Ako fo pak fveqe befede?
Od. Je vfelej smora hudobniga duha, kir naf napeluje napak ohrazhati fvete befede.
Pr. Prepove ta sapnvd zhafti ti Svetnike, kakor jih zhafti  katolfhka zerkev?
Od. Ne prepove. Zerkev ne daje Svecnikam enako zhaft kakor Bogu, temozh jih zhafti farno kakor priatle boshje.
Pr Je prepovedano v'zhafti imeti podobe Jesufa Kriftufa ino fvetnikov ?
Od. Ni prepovedano, Jih v' zhftfti imamo li sa fpomin na Jesufa Kriftufa ino na Svetnike, ino podobam fkasana zhaft grede tiftim,  ktirih podobe  fo'
Pr.  Kaj  milifh od   zhafti,   ktiro dajemo • oftankam  boshjih Svetnikov?
Od. Jih zhaftimo farno sa fr.omm na Svetnike.
BR.
$8(1)8$                4*
BRANJE   III. Od druge ino tretje sapovdi.
J}-. Raslozhi drugo sapovd: Ne imenuj Bnsk-
je ime po nepridnim Od. Ta  sapovd  prepove"   perf^ge fturjene
bres zniflanja  Boshjiga   ino   bres   po-
trdbe, tudi krive   perlege, ino kletvo
soper Boga ino Svetnike frs Kaj sapovd ta druga sapovd"? Od. Dopolniti oblube fturjene al Bogu al
ludem, Fr. Raslozhi tretjo sapovd: Posvezhui prashik Orf. Nam    vkashe    pofvezhvati    Nedele.
(glej   sgori   raslaganje   dveh pervih
sapovdi, od   lubesui:)
BRANJE   IV.
Od zheterte sapovdi.
Pr. Raslozhi zheterto sapovd: Pofktnj tvo* jiga ozheta ino mater, de bofh  dolgo shivel.
04, Ta sapovd naklada otrokam pofhto. vati iVojiga ozheta ino mater, jih lubiti, jim pokoren biti ino pomagati v'  njih potrebah.
Pr. Kakfhino pol'htova.nje moremo imeti proti nafhim ozlietam ino materam?
Odt Pofntovauje   ii6tiino   v' ierzu,    ino
pofh-
4*               $& (t) m
pofhtovanje vunauje v' djanju ino go« vorjenju.
Pr. t,a kiij fmo dolshni lubiti orheta ino mater, njim pokorni bid ino pomagati v' njih potrebah?
Od. Oni fo sa Bogam dali nam shivlenp, ktiro nam ohranlo s' vel'kim trudam is lubesni proti nam! tndi je iarn Bog njim dal oblait naf vodiri ino nam sapovdvad . Pr. Kaj bodo terpeli otrozi, ki ne pofh-rujejo or.hera in!o  mater?
Od, Taki fo prekleti pred  Bogam;
BRANJE   V, Dalje od zheterre sapovdi.
Pr, Sadeva H zheterta sapovd farne dolsh-nofti prod  ozhetn ino materi V
Od. Sapovdnje. tudi duUhnofti podluslmili proti   vifhim.
Pr. Kdo ib vifhi ?
Od. Vfi tifti, k tire je Bog nad naf po-ftavil, kakorfhna je zerkev, Papesh, Sftkofje , in o vfi duhovni paftirji; v' pofvemimu JJaiiii pak sam .blaftuik, vajvodi ino vfe ublatti.   .
fr. Kiij  fmo dolshni   duhovim   paftirjam?
Cd. Smo jih dolshni zhaftiti; s' pohlevno-ftjo ino podviizhlivoftjo poliufliat.i njih
na-
■
<e&: (t) %$>                     43
ravuke ino fovete; njim pomagati v , njih  potrebah.
Fr. Sakaj jih imamo zhaftiti?
Cd. Ker i» flushabniki ino poflani Boshji; ker 'naf yodio k.' veri ino vezhnimu shivlenju.
fr. Sa kaj imamo lepo ino svefto njih navuk  ino njih  foydte poslufhati?
O i. Iver njim je Jesus Kr'iftus govorezh proti Apoftolnam rekel: Kdor vaf pol'lufba, men? poflufha; kdor vaf sanizhuje,   mene sanizluije.
fr, Sa kaj imamo njim pomagati v' njih potrebah ?
C4. Ker praviza ino dolshnoft je dati po-
fvetno   ponioeh  tiftim,   fkusi   katire
prejemamo   shivlenje   Boshje   miloiti
■ ali   gimde,   ino  vfe   druge   dobrote
duhovne.
fr. Ktire   dolshnofti  imajo Kerftiani   proti
pojvernim    Pogovarjam,   ki   naf   la-
dajo, ino Ktire  dolshnofti imamo po-
/ febno proti Napoleonu Pervimu,   na-
'     fhimu Zefarju?
Oi- Kerfljani fo Poglavarjam, ktin jih vladajo , ino mi fmo fol>bno Napoleonu 1, nafhimu Zefarju dolshni Inbe-sen, poi'hfovanje, pofcortlriiio, svefto-bo vojfkino flush bo, davke naloshene sa ohrambo Zelarftva ino njegoviga zefarfkiga   ftola;  dalje i'mo   dolshni
g0'
4*                 $&( tJ&$
gorezhe molitve sa njega sdravje fno sa i'rezho duhovno ino polVetno žele   dershave ali  zeiarftva.
Pr. Sa kaj frao savesani k' vfinytim dol-shnoftam proti liafhirnu Zefarju.?
Od. Pervo, sa to, ker Bog, ki nareja zeiarftva ino jih po I vosi volji vun deli, je napolnil nafhiga zefarja s* darmi ob zhafu miru ino vojfke, ga p.vilavil sa nafhiga Samoblaftnika,^ sa ilushabnika njegove mogozhnofti, ino sa njegovo podobo na semli.
Tfy* Drugo, ker naf je nafh Gofpod Jesus Kriftus s' navukam ino fvojim djan-jam vuzhil, kaj fmo dolshni nafhi-mu Narvifhimn; on je namrezh pokoren bil poveljam Zefarja Augufta, plazhoval naloshene ri&zie , ino nam sapovedal, dajati Bogu, kar je Bosh-jiga , Zefarju pa, kar je Zefarjoviga.
IV. Ni t'he kakih drugih rezhi, savol ktirih imamo pofebno vdani biti Napoleonu Pervimu,   Zefarju naflvimu?
Od, She druge rezhi nai nanj pofebno ve-sliejo. Bog ga je obudil v' hudobnih zhaiih, de je fpet napravil ozhito isposnanje fvete vere nafhih ozhetov, ino de je n;'e bramboviz. On je fpet vpelal ino ohranil lepi mir med lud-mi s' fvojo globoko ino pridno me-droftjo; on  brani   uafhe   dershave s'
mo-
m ( f ) ®&              $
mogozhno fvojo roko; on je sdaj Pomasani Gofpodov s' pofvezhenjam masanja, kciro je prejel od Papesba glave žele zerkve.
Pr, Kaj porethemo od tiflih, ktiri bi po-sabili na fvojo dolshuoft proti nafhi-mu  Zefarju- ?
Od. Po beiedah S. Pavla bi taki soper ftali tedu, ktirtga je 1'ara Bog napravil, ino bi  vredni bili vezbne pogube
Pr. Naf bodo te dolshuofli, ktire naf ve-shejo proti nafhimu Zefarju, tudi ve-sale proti njegovim uaflednikam , ktiri bodo sa njim prifhli po narejeu-ju ino  poilavah nafhiga zefarftva?
Od. Tudi naf bodo vesale proti njim, ker beremo v' fvetim Pismu, de Bog, Gofpod nebef ino senile, po nared-bi Fv.ije narvifhi volje ino po fvoji naprejvidnofd , daje kraleltva ne farno enimu polebnimu zhloveku , ampak tudi   njegovimu  sarodu.
Pr. Kaj fmQ dolshni proti nafhim drn-gim oblaftam ?
Od. Smo jih dolshni zhaftiti, pof'uovati, njim pokorni biti; sa to, ker jim je isrozhen en del oblafti nafhiga Zefarja,
BRAN-
64                  $& c t) m
BRANJE   VI
Od pete j fltefte, fedtrie * ofme , devete ino defece sapovdi«
pr. Raslozhi peto sapovd i Ne vbiaj.
Od. Ta sapovd prepove i. vbiti, raniti al tepfti zhloveka al s'Tvojo laftno roko, al po drugih j 2. ga rasslialiti s'krivimi beiedami, g,, njemu hudo vofhiti > 4 ga pohujfhatij
Pr* Raj vkashe ca sapovd?
Odi Odpufhad mifhim fovrashnikam, ino sliiveti v'miru s' želim fvecam.
Pr. Raslozhi fliello sapovd; Ne prejhulhtvaj.
Od. S' tim Bog prepove vfe nepofhteno vefelje.
Pr. Je dopufheno ga šheleti ?
Od. Ni dopufheno; v' deveti sapovdi ga Bog   na ravnoft  prepove.
Pt. Rasloshi fedrao  sapovd: Ne   kradi.
Od, Ta sapovd prepove vseti ptuje blago ino   ga   imeci zhas  voljo   gofpodar-• jovo.
Pr. Kaj sapove ta sapovd ?
Od. Sapove naša j dati ptuje blago, naj bo   vkradeno al najdeno.
Pr. Povej mi kakfhino djanje i kako fe vsame j  al obdershi   ptuje   blag-*?
OJ, Narbol   navadas   djauja ib:   tatvina,
ob-
<$& (fb m                  47
obreft , golnfia, ino Heparin. v' knk-fhinofti per blaga v' kupzhii ino drugih pogodbah.
Pr, Se Hie kako drugazhi vsaiiie al ob-d rshi ptuje  blago?
Oa'She drugazhi, poftavlnv. Gofpodar ki sal'lushik. krati ali ga obdershi lVrj> jim hlapzam ali delovzam, grefhi zhes to sajjovo; ravrfb tako tudi deloviz , kir ne dela, kakor je dolsheu, al imeti hozhe,  kar: ni safiu-
Pr. Raslozhi ofmo sapovd: Ne prizhuj kri-vizhno,   i   t. d.
Od. Ta fapovd prepove" krivo prizhovati pred fodnikam zhes fvojig* blifhniga, al godernjati zhes njega al. ga ne-premifhlama ibditi. Prepove lagati, sapove   p3   refnizo govoriti.
Pr. Kaj prepovduje Bog v' defer sspov-di :   i\'e   shtii tvijiga   blishniga   bU:?^i.
Od. Prep :ve ne farno djanje, tem »zh tudi voljo Jno shele febi pruje blago perlaffrti,
Pr. Kaj   fhe prepovduje Bog? .
Od. Prepove tudi shelett sadoblenje po-semlifkih rezin' po   krivizhuih   potih.
Pr. H" zhim naf veshe  ta  sapovd ?
Od. De imamo sadovolni biti s' ilajjarq , v'ktirga naf je Bog hotel poftaviti, ino de imamo s' poterplenjam uoiiiri nafhc vbosluvo.
BRA K-
48              m c t) m
BRANJE   VII.
Od zerkvenili sapovd.
Pr, Jma zerkev oblaft sapovdi dajati?
Od. Jma.
Pr. Kdo je nji dal to oblaft?
Od. Sam Bog, kirnam je njo dal samater*
Pr. Kolko je sapovd zerkvenili?
Od. Pet*
Pr. Povej   jih.
Od. i. Prasnuj  sapovedane prasnike.
2.   Ob Nedelih ino prasnikh i'lifhi fve* to mafho.
3.  Dershi sapovedane poftne dni, kakor l'htirdel'et danfki poft, f h tiri kva-tre, tudi ob petkih ino Sebotiii le sdershi mefne jedi.
4.  Vlako leto rarmanj enkrst fe f povej tvojimu naprej poitavleuimufpov-dniku-
5.   Ob vpTikar.07.hnim zhafu prejmi jveto  Relhno Telo.
BRANJE   VIII.
Od perve ino druge zerkvene sapovdi.
Pr. Povej pervo ino drugo zerkveno  si-povd.
Od.
m (*) m           49
Q.d. Perva: Prasnuj tapovtdane prasnike.
Druga:   Ob  nedelik ino   pašnikih    pijhi fveto  majho.
Pr. Kaj pomeni to ime-. Nedela?
Od' De ne delaj na dan Gofpodov, to je ta dan, ktirga je Bog pofebno sa fvojo  flushbo pofvetil.
Pr. Ktire druge prasnike je zerkev pofta* vila?
Od. Prasnike Gofpoda nafhiga ino Svetnikov.
Pr. Sa kaj je zerkev poftavila prasnike nafhiga Gofpoda?
Od, Sa fpomin na prejete milofti, ino sahvalo sa boshje dobrote.
Pr. Sa kaj pak prasnike fvetaikoV?
Od, De bi po njih ftopnjah hodili, ino de bi njih  profhnje nam  pomagale.
Pr. Kaj nam je fturiti, de Nedele ino prasnike prav  pofvezhujemo ?
Od. Je treba flifhati mafho ino pridige, biti per duhovnih opravilih s' gorezhim, ferzam, ino dobre dela  delati.
Pr. Kaj nam je ob takih dnevih prepovedano delati?
Od. Vfe  iiimnp dela.
jRr. Kaj   lo fushne dela?
Od. Najemne, ali dela sa  dobizhik.
Pr. So  ktire dela vuu vsete ?
Od. Dopufhene i'o vfe dela potrebne sa shivlenje.
D.
&                    gidi- c f
Pri Zhiga fe imamo  narbol ogibati $ M
prasnike prav pofvezhujemo ? Od. Greha ino vfiga* kar vodi -k* grehu*
Branje it.
6d treh sadnih zerkvenih sa'povd«
Pi Povej tretjo zerkveno sapbvd ?
Gd< Dershi sapowdane.pojlne dni. kakor Jhtir~ Aefei danjki poft, i. t d.
Pr. Kaj veleva  ta sapovd?
Odi Nam veleva, fe sdershati od triefa nektire dni, ino li enkrat fe naje« fti; po jperpufhefiju fe fme" enmald vezherjatu
Pr' Ktiri  iV> dolshni fe' pofiki.
Od. Vfi, kriri Id enindvajfet let dopolnili ino nifo al od potrebe sade.rsha-hi» al po pravi poti odvesani od pofta.-                               ,.
Pr. Ktiri nifo e:iindvajfet želih, let ftari^ io. H  taki fe ddsbni   noftiti ?
Od. Nifo flolfhni, fe imajo farno sder-shati od mtTriih jedi, ktire fo na jpoftne  dni  p epov črtane;
Pr. Kaj nam prepovdoje fhe dalje ta sapnvd?
Oi. Prepove jefli mefo v' petik  ino fa-
bo-
o® c t) m            fit
boto, bres potrebe <, fizer je fmerthi greh* Pr. Sa kaj fe imamo take dni od  mefa
sdershati? Od, i. De fledni  te"den kakfhino  pokora dčlanio.    ,
a. Sa fpomin britke fmerti > ktiro je nafh Oofpbd v' petik   terpel,
3.  De zhaftimo njegov grob, ino dan ktiri je v' grobu ieshal;, to je fa-boro.
4.  De fe perpfavimo k' pofvezhvanju Nedele.                    ,
Pr. Povej žheterto sapovd zerkveno?
Od. Vjiiko  leto narmanj enkrrt fe jpovej.
Pr. Kaj  vkashe ta sapovd ?
Od. Se fpovedati vfih fvojih. grehov nat-manj enkrat vfako leto laftnirnu dit-hovnimu paflirju j al s' njegovim do-pufhenjam koma drugima j, kir ima oblaft naf odvesati.
Pr. Povej peto, zerkveno   sapovd^
Od. Ob velikaiiozknim žkaju yrtjtrd jveto Rtfhno Telo.
Pr. Kaj veleva ta  sapovd ?
Od. Veleva v litri , ktiri fo ctarafli fta-roft pameti ino rastrma^ iti k' fveti-mu obhajilu ob velikanozhiiim zhafu;
Pr. Kje .imamo k' obhajilu iti 1
Od. V* fvoji fari.
imAtt-D 2,
s*              $% c t > m
BRANJE   X.
Od sapovdi Lubesni proti Bogu ino Blishnimu.
JFV. Kako ve"mo, de sapovd lubesni proti Bogu ino Blishnimu vfe druge sapovdi v' febi sapopade ?
Od. Kdor saref Boga lubi ne opufti nizh* takiga, kar ye Bog sapovedal
jR\ Kako dopolnimo sapovd Lubesni proti Bogu?
Od. Ako fmo ^ vfelej perpravleni rajfhi Boga lubiti, ko karkol bodi drugiga; ako Bogu darujemo vie nagnenjaino shele.
Tudi,   ako djanje lubesni  boslije o-budimo, ob nektirih perloshnoftih,
Pr. Ktire fo te  perioshuofn ?
Qd. To ni lahko odkasati, pak je vmi-der vefnizhno, de fmo dolshni ta fveri ino p^pravizhni obzhutik vfaj tolkokrat obuditi, kolkor je sadofti, de ne pademo v' pregrefnno posabli* voft na dolshnofti proti Bogu.
Pr. Kaj naf ima napravlati k* obzhutenju. ino djanju lubesni   proti Bogu?
Od. Njegova nesmerjena velikoftino dobrota, njegovi neisrezheni darovi, na-fha hvaleshnoft, ino ker Bog je nalh
per,
<m c t) m>               fs
pervi sazhetik ino pofiedni konez, pred ktirga obliziijam vupamo vezh-110 svelizhanje   vshivati.
Pr. Kaj bo sa tiftiga, ktir je vedno nanj posabliv  ino ga ne hibi ?
Oi. T a bo vekoma bres njega, tedaj vekoma nefrčzhen.
Pr. Kako imamo lubiti nafhiga blishniga?
Oi. Kakor farni febe.
Pd. Kdo je nafh biishni ? •
Od> Vli ludje, ino tudi nafhi narhujfhi fovrashniki.
Pr. Kaj pomeni to lublenje fvojiga blishniga , kakor fam febe.
Od, i. Njemu sheleti ino fturiti po nafhi mozhi vfe dobro, kar flčhereu sheli lam   febi,
2. S' drugimi tako ravnati, kakor hozhemo, de bi drugi s' nami rav« nali.
Pr. Kako damo na snauje nafho lubesen proti   blishnimu?
Oi. Kader po nafhi mozhi dela dvhovne ino telefne milofti  delamo.
Pr, Ktire lodela duhovne milofti?
Od. i. Neumne podvuzhki.
2.  Gre fhnike pametno  ino lubesnivo fvariti.
3.  Dober   fovet  dati tim, ki fo  ga potrebni.
4.  Shaloftne tashiti.
S-
m           m c t) m
5.  S- poterplenjam prenafhati krivize ino  flabolti drugih.
6. Is ferza odpufhati shalenje.
7.  Moliti  sa shivd   ino   mertve, ino sa nafhe preganjavze.
R% Ktire fo dela telefne milofti?
q&. j.  Lazhne   naficiti,   shejne napojiti.
2.  Popotnike prejemati,
3.  Nage oblazhiti.
4.  Bolnikam  poftrdzhi.
5.  Jetnike obifkati:
6.  Sushne re* f hi ti.
7.  Merlizhe pokopati,
BRANJE   X X,
Q4 greha fploh,
Pr. Kaj je gr^lj ?
Od. Je nepokorfhina proti poftavi Boshji.
Pr. Kolkorfhni   ib  grehi ?
Od. Greh je dvojni: isvirni ino laftni. greh.
Pr. Kaj je isvirni greh?
Od. Isvirni   greh  je,   ktirga   imamo   na
febi po nafhimn isvkku, to je po na-
fhimir ri~du. JV, Kaj je laftni greli? 0d. Ktirga ftnrimo, kader pamet dorafe-
mo. '■' fr. $WoIkimi deli fe greh fturi?
Pr.
0i, S' zhvetirmi: s' miflip, befedp, djan* jam ino ppui'lienjam.
Pr. Kaj   pernefe  frnertni greh?
Od Vmori dufho? ker ji vsame shivlenje milofti  ino  gnade $oshje,
Pr. Kdaj je itnertni greli fturjen?
Oi. Kader kdo poftavo Bosbjo mozhno preftopi ino s' polnim dovplenjam.
Pr. Kaj je odpuftliv greh ?
Od, Odpuftliv greh je tift, ki zlo ne vsame gnado boshjo, an^pak jo H ofla-bi, ino k' fmertnimu grehu perprav-la; kakor poftavim lash, v' nj-ajbijiih rezheh raftrefene mifli per molitvi* ino drugi taki,
Pr. Je odpuftliv greh kaj veliko hudi ga?
Od. Je, slafti kader je fturjen s' premic fhleno voljo, ino takiga naf je treba grosa  biti
Pr. Kaj safiusln fmertni g;reb,?
Od Vezhnp terplenje,
Pr. Kaj sallushi odpuftliv greh?
Od. ZhaXno terplenje al na tim al na unim fvetu,
Pr. Kaj je greh opufhenja?
Oi. Je tifti, ktirga fmo krivi, kadep opuftimo dopolniti naftie fploh, al pak pofebne dolshnofti.
Pr. Kaj fo  fploh dolshnofti?
Od. Ktire včshejo vfe Kerftiane, kakor poftavim v^rvati v' Boga, nanj vu« pati, njega ino blislmiga lubiti.
Pr,
s<s                   ^ c t) m
,fr. Ktire   fo pofebne   dolshnofti ?
Qi Tifte, ktire fo laftne nektirim ftano-V3in, kakor fo dolshnofti ozhetue, fmovlke, moshke, shenl'ke, oblaft-nifhkej delovfke, ino drugih ftanov.
BRANJE   XI I. Od   fedem   glavnih grehov.
Fr. Kakfhini fo grehi, ktire imemijefh glavne"?
(X Titti ktiri fo glava ino svirik drugih  grehov.
Pt. Kolko je glavnih   grehov?
Od. Sedem: N;:pdh, lakomuoft, nezhiftoft shertje,  jesa, lenoba.
Vr Kaj ne napuh?
Od- Napuh je preveliko zhiflanje Carniga fcbe.
Vr. Kaj je  lakomnoft?
Od. Lakomnoft je nesmerna lubesen po-semlifktga blaga, slafti dnarja.
Pr  Kaj je nezhiftoft?
Od. Nezhiftoft je greh nefpodobnofti.
Pr» Kaj je nevofhlivoft?
Od. Nevofhlivoft je shaloft, ktiro zhut-rno, kader je blishnimu dobro,
Vr. Kaj  svira is nevofhlivofti ?
Od. Obrekvanje ino opravlanje.
Pr. Kaj je)obrezlenje?
■:■ Gor
Od. Govonti   smifnletie pregrehe  iilb ne-
re'nizhue krivize soper  blishniga. Pr. Kaj je  opravlanje? G^. Govoriti    od   blishniga   hudih    del,
krire fo al komusnane, al ne siiane. Pr. Kaj je  sbertje ?
Cd. Je nagne.-je nesmerno piti   ino jefti. Pr. Ktiro sher.je je narnevarneji ? Od. Pianeft,   ktira   nam   pamet  srnami,
itio  naf fturi shiviai  podobne. Pr. Kaj je je?a? Od. Jesa je ner&hio  ganenje, ktiro   naf
snene s' filo   odpahuiti to, kar  nam
tk< dova , al ne  dopade. Pr Kaj je lenoba? Od Lenoba je   t^shlivoft , ino "evefelje, s'
kririm opuftmio rajilii naf he dolshno-
fti kakor bi fe li enmalo pofilili'
BRANJE   XIII. Od  Boshjih   zhednoft.
Pr. Krire zhednofti fo  Kerftianam narpo-
trebneji? Od. So zhednofti imenvane Boshje« vera,
• vuparje, lubeseu. Cr. Sa kaj jih imeuujefh Boshje? Od. Sa to,   ki fo pro,ti Bigu na  ravnoft
namerjene* Pr. Basi oz hi to. Od. S' vero verjemo v' Boga,   s'vupan^
58                m c t) &$>
jam vr.pamo njega dofezbi, s' lubes-nio njega hibimo.
Pr. Kaj je  vera ?
CK Veva je zhesnaturim zhednoft, s'ktiro verjemo v' Boga ino vfe to, kar je iVoji   zerkvi  rasodel.
Pr. Obudi djanje vere?
Od, Moj Bog! terdno verujem vfe, kar fveta katolfhka, apoftolfka ino rin> fka zerkev nuni vkashe" varovati ; ker ti, c nesmotliva refniza! fi nji to rasodel.
Pr. Kaj je vupanje?
Od, Vupanje je nadnaturna zhednoft, s* k tir o zhakamo vezhuo shivlenie, .ki ga je Bog fvojim flushabnikam ob-lubil.
Pr. Obudi djanje vtipanja.
Od. Moj Bog, vupam s* terdnim sana-fhanjam, de fkns safLushenje Jesufa Kriftuia mi bofh dal tvojo mil o it ,ali gnado na ti m fvetu, ino tvoje sve-lizhanje na unim, ako dopolnim tvoje sapovdi; ker ti fi meni oblubii ino fi sveft v' tvojih oblubah.
Pr. Kaj je  Lubesen V
Od. Lubesen je zhesuatnrna zheduofr, s' ktiro lubimo Boga zhes vfe, blislmU ga pa kakor farni  le be.
pr. Obudi djanje lubesni.
Q4. Moj Bog! ;jes tebe lubim is zeliga-ferja ino zhes vfe. ker fi ti nefkon-
shno
zhno lubesuiv. lubim fvojiga blishni ga, kakor I'am i'ebe is lubesui pro. ti tebi,
TRETJI   DEL
Zhefhenje   Boshje,
BRANJE     I. Od molitve,
Pr. Kaj je molitev ?
Od. Molitev je posdvignenje nafliiga duha proti B"gn:
Pr. je treba moliti ?
Od. Treba je ; To je ena narpotrčbnejih dolshnofti nafhe vere»
Pr. Sa kaj ?
Od, Narpred sa to, ker je Jesus Kriftus sa. povedal 5 potle ker molitev je ena tiftih pot, po ktirih nam Bog fvojo milofi: polnila.
Pr. Jmamo pogofto moliti ?
Od. K,olkor pogofteji, tolko bolfhi.
Pr, Kaj imam fturiti, kader sazhenjafh moliti ?
Od. Si miflim Boga na prizho,
Pr- Kaj fe rezhe, febi Boga na prizho mik liti ?
6°-             ^ (t) m
Od. Se rer.he veio obuditi, s' ktiro verujem, de Bog je prizho mene, ino ga molim kakor takiga, kir vidi dno nafhih ferz.
BRANJE   H. Od perpravlanja potrebniga k' dobri molitvi.
.
Pr. Smo fi fvefti to sadobiti , kar profimo
Boga s' molitvo ? Od. Svelti fmo fi, zhe je H molitev dobra. Pr. Na kaj fe opera ta fveftolt ? Od. Na Boshjo ravno oblubo. Pr, Kakfhiua perprava je potrebna k.' dobri
molitvi ? Od. Narimenftneji perprave fo fhtir: vernofl:
ali pašen je, savupanje, zhift namen ino
liano vi tnoft. Pr. Kaj le rezhe; vdruo ali pašno moliti ? OJ. Se rezhe mifiiti na to, kar govorim ;
ino moliti s' ferzam ravno takrat, kader s' vuftmi molim. Pr. Kaj le rezhe: savdplivo moliti ? Qd. Se rezhe moliti tako, de lira fi terdno
fveft , vflifhan biti per Bogu , kir je
dobroten. Pr. Kaj fe rezhe moliti s' zhiftim uamenam: Od, De namenimo vfe nafhe molitve s a zhaft
Boshjo ino sa nafhe vezhno svelfzhanje. Pr, Smemo profiti zhafne rezhi, ktirih fmo
potrebni ?
Od,
Q& ( t )<S^                  61
Od. Smemo, zhe nam flushio k' isvelizhanju.
Pr. Kaj fe rezhe moliti ftanovitno ?
Od. Se ne vtriiditi v' molitvi.
Pr. V zhiga imenu imamo moliti ?
Od, V imenu Jesufa Kriftufa.
Pr. Sa kaj je treba profiti v' imenu Jesufa
Kriftufa ? Od. Ker ne samorcmo nizh dobiti per Bogu,
svunaj lamo fkosi saflushenje Jesufa
Kriftufa.
BRANJE     lir.
Od   Gofpoduje  Molitve.
Pr Ktira molitva proti Bogu je narboljfhi ? Od- Je Ozhe nafh, ktirga imenujemo Gofpod
njo molitvo, to je Golpodovo molitvo. Pr, Sa kaj Ozke nafh imenujefh Gofpodnjo
molitvo "? Od. Ker naf jo je vuzhil fam Gofpod Jesus
Kriftus. Pr. Moli Gofpodnjo Molitvo. Od. Ozhe nafh, kir (i v' nebefih i. t. d. (: glej
molitve na konzu: ) Pr. Koga ogovarjamo, kader rezhemo Ozhe? Od. Boga ogovorimo. Pr. Sa kaj ga imenujemo Ozbeta nafhiga 9 Od. Ker naf je ft varil ino polinil. Pr. Kaj hozhe rezhi pofiniti? Od, Pofiniti je rtobrovolno sbrad  ino vseti . koga sa fvojiga lina.
6i                   $& ( f ) &&
pr. Kaj dobriga pernefe to pofinenje ? Oi; De  rrao_ s' jesut'am Kriffufam deleshi
Ozhetoviga premoshenja. Pr. Kaj je to premoshenje ? Od. Je nebefhko kraleftvo. . Pr. Ša kaj rezhemo ! Ozhe najk, kirfi v' nebefih:
Ni li Bog poyfot ? Od. Je povfot: al nebefa fo tifto mefto, ker
fe Bog rasodeva iVojim finam v' zelimu
l'vbjimu veližhaftvu; Pr. Sa kaj rezhemo t Ozhe nafk, hio ne Ozhe
wty ? .                          .4
CM. Sa pokasati$ de vfi kerftiani fo bratje. Pr. Kaj profimo rekozh: Pojvezheno bodi tvoje
ime ?\               ;
OL De bi zelfvet, ind slafti mi Boga fpos«
-nali, lubili»iuo njemu flushili. Pr. Kaj profimo rekožh: Pridi tvoje zrakftvo ? Od. Profimo, de bi Bog kraj oval v* nafhih.
ferzih s' ivojo milofti" j hio de bi mi kra-
lovali kdaj s'njim v' r.jeg -vi zhafti. Pr. Kaj profimo rekozh: S^di je tvoja volja,
kakor na nebu taio na igmli : Od. Profimo sa dar, de bi boshjo voljo v'vfih
rezheh dopolnili tako Vojno", kakor jo
dopolnio IVetifiki ino Angeli v' nebefih. Pr. Kako te dopolni volja boshja ? Od, S' pokorfhinn proti njegovim sapovdam,
iuo s' poterplenjam nadlog,  s' katirmi
naf dobrothvo obifhe iuo fkufha. Pr. Kaj nam je mifliti , kader  nam Bog
nad!6ge polhle ?
Oi.
<m (t) m>                 h
Od. De Bog je prayizhen} ino de fmo jih fhe
vezh saflushili. Pr, Kuj profimo rekozh.- Daj nam danaj nafh
vjakdanji kruh, Od, Profimo  BogS, kar nam je vfaki dan
treba sa shiveah dushe ino telefa. Pr. Sakaj profimo: ha odpufti nam mjhe dolge t Od. Sa to, kerfe vfaki dan proti Bogu sa-
dolshimo, ino ker nam je treba vedno
sa odpufkanje profiri. Pr. Kaj profimo.f timi befedami :  Odpufti
nam, kakcir middpufhamo najMm doUhnikawtt Od, Profimo Boga, de nam odpufti uafhe
grehe, kakoi' mi odpufhamo driigim.^. Pr. Ktiri  noz.hejo odpufti ti ^   samo rejo li
vupSnje imeti, de jim bode Bog odpu-
ftil:                  ,   .
Od. Nemorejoi Taki febe fami obfodio s*
to fiiolitvo, Pr. Kaj profimo rekozh : Ino nafne vpelaj v*
_ Jhufhnidvo ? , Od. Profimo , Boga haf obvarvati pred fkii-
fhnjavami, ino sa mozh nje premagati. Pr, Sa kaj dopufha Bog, de fmo fkufhani? Od. De nam da fposnat nafho flaboftj ind
de podbudi nafho mozh; , . f . Pr. Kaj profimo rekozh : Teinbzh fejhi naj bi
skga.                                               _
Od. Profimo obvarvani biti od yfiga, kar je
hudo sa dufho ino telo,
BRAN
64               $8 C i-) m
BRANJE   IV.
Od Angeloviga zhefhenja ino  na. po-mozh  klizanja ivetuikov.
Pr. Kaj navadno molifh po Ozhenafhu ? OL Zhejheno 'Mazfa, k tiro molitvo cbrazhar
m o proti Marii Devizi. Pr, Sa kaj fe obernefh proti Marii Devizi,
po tim, ko fi proti Bogugovosil ? Od. De bi ona pred Boga perneOa nafhe
profhnje, ino nam pomagala per njemu sa naf profk>zh. Pr. Moli : Zhefheno Mario. Od. Zhefhena Maria i. t. d. ( : glej molitve
na konzu : ) Pr. Sa kaj Zhefheno Mario irnenujefh An-
ge'ovo Zhejhenif ? Od. Ker ie  sazhne s' befčdami, ktire je
Angel Gabriel govoril, kader je pri-
fhel osiianit Marii Devizi, de bo Mati
Boshja. Pr. Ktire befede je Afigel govoril ? Od. Zhefkena fi Maria , gnMe polna , gofpod je
s' telo. Shegnana fi med shen-Mi. Pr. Zhigave fo vaiitdne befede: Ino *he-
gnau je fad tvojiga telela '? Od. So  fvete Lisabere, k-tira jih je rekla
Marii ,   kader je   Maria  prifhia  njo
obifkat. Pr, Kdo je sloshil drugi del Zhefene Marie ?
Od.
Od, Zerkev.
Pr. Kaj nam je mifliti rekozhim : Zhejhena
fi Marin ? Od. Nani je  mifliti  na fkrivnoft vzhlove-
žhenja Kriftufoviga, na pohlevnoft ino
žhiitoft   fvete Device , iuo  na veliko
pomozh , fctiro prejemamo na uje pro-
1'hnjei Pr. je fvetnike profiti prav ? Od. Prav jt;. Pr. Prolifh  fvetnike   ravno tako , kakor
profifh Boga ? Od. Ne tako: Boga proiimo , de nam da to
potrebno;    fvetnike proiimo, de nani
fprofio to per Bogu.
BRANJE   V. Od   SakramentoV   fploh.
Pr. Kai je en Sakrarrient 2
Od. Sakrament je eno obzhutrio šn amines heobzhutue gna e » ktiro prejemamo oH Jesufa Kriftufa , ki je poftavil sa-krameme sa nal" pofvezhovati.
Pr. Kako fo Sakramenti obzhutne snamina?
Od, Ker \'b softavleni is ftvari , ktire ob-zhurimo , vidimo $ otipamo , ino iS beiedi \ ktire fiifhimo*
S
66                   #(t)J^
Pr. Kako imenujemo ftvari, ktire vidimo ino otipamo ?
Od. Snovo ali materio Sak ramen tov.
Pr. Kako imenujemo befede , ktire per Sa-kramentih isrekamo ?
Od. Obras Sakramentov.
Pr. Kolko Sakramentov je ?
Od. Sedem : Kerft , Birma , fveto refhno Telo, Pokora, pnfledno Olje, Maftini-kov shegnovanje ino Sakon.
Pr. Kakfhin raslozhik sagledafh med Sakra-menti ?
Od- Enih ne moremo ve?h ko en farni krat prejeti, drnge pa vezhkrat; eni fo Sa-icamenti merrvih , drugi shivih.
Pr. Ktire Sakramente ne fmemo vezh ko enkrat prejeti V
Od. Kerft , Birmo iuo Mafhnikov shegnovanje.
Pr. Sa kaj jih ne fmemo vezhkrat prejeti ?
Od. Sa to , ker vtifnejo v' dufhc neisbrf-fhlivo  snamine.
Pr. Ktire imenujefh Sakramente mertvih?
Od, Ktire samoremo prejeti , dokler fhe ni I'm o v' ftanu gnade Boshje.
Pr. Ktire imenujefh Sakramente shivih.?
Od. Ktirih ne fmemo prejeti, zhe nifmo v'  ftanu gnade Boshje.
Pr. Ktiri fo Sakramenti mertvih ?
Od. Kerft ino Pokora.
Pr. Ktiri fo Sakramenti shivih ?
Od.
^ c t) m             67
d. Birma , fveto Telo, poflednje olje, mafhnikov sheguovanje iuu sakon.
BRANJE   VI • Od Kerfta.
Pr. Kaj je kerfl: ?
Od. Kerfl je Sakrament, kir naf ftavi sa kerftiane , otroke Boshje ino zer-kvene ?
Pr. Kako^ fe daje kerfl; ?
Od. Se vlie famnal'ebna voda zliloveku na !>lavo , ino ravno ob ti m zhafu l'e is-rezhejo te bel'ede : fes te terjlim v ime-nu. Ozheta, fina inu fvetiga Duha, s' mi-ftio to fturiti , kar zerkev dela per kerfhovanju.
Pr- Kaj dela kerfl: v' tiftimu, ktir je ker-fhen \
Od. Isbrishe isvirni greh , ino vfe drnge grehe , ktirih je kerfhnik po fvojimu rojftvn kriv.
Pr. Je kerft potreben sa svelizhanje?
Od. Kerft je popolnim potreben , tako de v' nemogozhofti njega prejeti ga ne samore nobena druga rezh nameftiti, svunaj terpleuje ali fmert sa vero, al uak   popolnima lubesen Boshja,
Pr, Sine vtaktir zhlovek kerftiti ?
E 2
Cd, Vfaktir fmd v' potrebi. Pr. H' zhimu fe saveslie, kdor je kerfhen ? Od. Se saveshe verovati ino  isposuati na* vuk Jesufa Kriftufa.
BRANJE    VIL Od   Birme.
Pr. Kaj je birma "?
Od. Je Sakrament , kir nam da fvetiga Duha ino naf fturi popolnim kerftiane.
Pr. Ne prejmemo le fvetiga Duha per kerftu ?
Od. Prejmemo ga : al per bh;mi fhe s'veliko vezhi obilnoftjo gnad ino milofti,
Pr. Kaj pomeni ta befeda Birmati ?
Od. Dari vekfhi terdnoft, al poferdici.
Pr, Kako naf birma dela popolnim kerftiane ?
Od. Ker nam naobilfha kerftno gnado, ino daje ferzhnoft isposnat Jesiifa Kriftufa, ako bi  preganjani bili savni vere.
Pn Kdo je ftreshnik tiga Sakramenta ?
Od. Shkof.
Pr. Kaj dela fhkof,  kader birma ?
Od. Poloshi roke na birmanza, klizhe fvetiga Duha <, de ftopi na njega s' vfimi fvojimi  darmi.
Pr, Kakfhine ftvari  fe poflushi fhkof per
birmi ?
Cd.
m (t) m               69
Od. Svetiga mašila.  .
Pr. Kaj je to fveto mašilo ?
Od. Oljkino olje rncfeno s'balsamam, ktiro
H'kof  pofvezlmje na velki zhetertik. Pr. Kaj pomeni olje fvetiga mašila ? Od. Obilnoft gnade fvetiga Duha, krira fe
raslie v' duhu zlil vekovmu. Pr. Kaj pomeni balsam rqefen s' oljarn ? Od. Balsam s' tvojim dobrim duham pomeni,
de   kerftian perp.yvl.en vero  isposnati
ima bolfhati f\ ojiga blishniga s' dobrim
duham fvetiga shivlenja. Pr. Kaj  dela  flikof s' Svetim masilam na
bii m an zu ? Od. Ga pomashe v'podobi krisha na zhelu. Pr. Sa kaj na zhelu ? Od. Sa to , ker poiehno na. zheUl fe ozln'ta
framota ino ftrah, Pri Kaj hozhefh s' tim rezhi ? Od. Ue naf nima ne fram ne ftrah bid vero
isposnat, Pr. Sa kaj (hkof   birmanza pozhi po lizu ? Od. Sa navuk de ima perpravlen biti   k'
preterplenju vlih krivi?, i 11 o teshav is
lubesui  proti Jesufu Kriftufu. Pr. S' kakfhino perpravo je treba prejeti
Sakrament fvete birme ? Od. Je treba podvuzhen biti v* nar imemt-
nejih fkrivnoftili nafhe vere , ino biti
v' flanu gnade Boshje.
BRAN
?c                §& c t) m
BRANJE    VIII. Od  Sakramenta fvetiga refhniga Telefa.
Pr. Kaj je Sakrament fvetiga refhniga Telefa ?
Od. Sveto Telo je Sakrament, ktir ima v'   , febi pra>o ino refnizhno dufho, telo, kri ino Boshjoft nafhiga G; fpoda Jesufa  ■ Kriftula v' podobi ino videsu kriiha ino vina,
Pr. Ni li kruh ino vino to, kar od sazhetka na altar poftavio ?
Od. Je kruh ino vino, ino oftane tako dolgo, dokler maihnik isrezhe poivetivne befede.
Pr. Kaj fe sgodi po tih befedah ?
Od, Kruh le fpremeni v' telo, ino vino v* kri nafhiga Gofpoda.
Pr. Ne oftane nizh kruha ino vina ?            i
Od. Nizh ne oftune svunaj farni videsi.
Pr. Kaj je to, kar imenujefh videse kruha ino vina ?
Od. To je, kar fe nafhim pozhutkam vidi, poftavim podoba, okuf.
Pr. Ni nizh drugiga v* podobi kruha , ko farno telo nafaiga Golpoda?
Od. S' tdefam je tudi kri, dufba inu Boshjoft , ker vie to fe ne da lozhiti.
Pr. Inu kaj je v' podobi vina ?

maim       7*
Od. Jesus Kriflus zel , kakor je v' podobi
kruha. Pr. Kader rasdelimo ali raslomimo podobo
kruha ino vina , je li tudi Jesus Kri-
ftus rasdelen ? Od. Ni : Jesus Kriitus je vef ino zel v' fled-
nimu delu rasdelene podobe. Pr. Sapufti  lj Jesus Kriftus  nebefa,  de v*
1'veto Telo pride ? Od. Ne sapufti ji m , ampak oftane vedno na
defnizi Roga ozheta. Pr. Kako  samore   tedaj   na altarju prizho
biti ? Od. S' vfiga mogozhnoftjo boshjo. Pr. Smo dolshni molifi Telo ino kri Jesu-
1'ovo v' fvetimu Sakramentu ? Od. Dolshni   fmo  jih molki ,   ker ro telo
ino ta kri ita neraslozhno sdrusheua s*
njegovo Bushjoftjo.
B R A N J E    I X. Od ofra  fveta  Mafhe.
Pr. Kaj je ofer fvete mafhe"?
(X Je ofer teleta ino kervi Jesufa Kriftufa Bogu ozhetu darvaniga na altarju v* podobi kruha ino vina sa pred ozhi poftaviti ino ponavUti ofer na krishn.
Pr. Sa kaj rezhefh, de ofer fvete malhe fe
daruje
7?          mttrm
daruje sa pred oz-hi ftaviti ino ponav« lati ofer na krishu ? Oi, Sa to, ker djanje, s' ktirim je Jesns Kriftus na prizho poitavlen ino darovan na nafhih altarjih nam shivo pred ozhi ftavi njegovo I'mert na krishu. Pr. Ivakfhino je ro djanje , per ktirim je Jesus Kriftus na prizho poftavlen ino darovan na nafhih al carjih *?
Qd. To djanje je pofvezhenje Telela Jesu-foviga v' podobi kruha , ino pofvezhenje njegove kervi V podobi vina.
Pr-. Sa knj rezhefh, de to djanje je shivo predozhkanje fmerti Jesuf-ve na krishu ?
Qd. Sa ro , ker s' Jesufam vlake* pofebej rekozhi : To je moie telo, ta je mpiakri, pred ozhi ftavimo iilno fmert, ktlro je J. K. rerpel s' lozhenjam fvojiga telel'a ino fvoje kervi.
Pr. Sa k;»j fi rekel, de dar fvete mafhe je darovan sa ponavlati ofer na krishu?
Qd, Sa to , ker mafha je ofer enak ofru na krishu \ ino ker ravno ta Jesus Kriftus, ktirga darujemo, iam febe daruje na nafhih altarjih , kakor le je daroval na krishu.
Pr, Je kakfhin raslozhik med tirna 6frama?
Od. Raslozhik je li v' lami kakfhinofti darovanja,
Pr. Raslozhi to ?
Ql Jesus Kriftus fe je na krishu sa naf dal
m C t ) $$              73
s' prelivanjam Tvoje kervi inovmerjor.h sa naf; na altarju pak ne vmerjc vezli, .temozh daruje fvojo preterpleno fmert ino fvojo prelito kri.
.  BRANJE   X,
Dalje od ofra fvete raafke.
Pr. Kaj imamo delati per fvea mafhi ? Od, Premifblati Jesufa Kriftufa merjozliiga,
kakor bi bili na goji Kalvarie ; le vuo-
triri v* njegovo britkoft, ino le navseti
s' lubesnio proti njemu. Pr. Kaj fhb imamo fturiti ? Od, Darovati s' zerkvio Bogu Jesufa Kriftufa
fkosi roke mafhnikove, P.. S' kakfhinim namenam daruje zerkev
ta dar ? Od, De Boga moli, tolaslii , njega sa mi-
loft profi , ino sahvali sa njegove do-
bi'ote. Pr, Kaj   daruje  zerkev per mafhi vred s'
telefam ino kervio Je-ufa Kriftufa '? Od. Daruje molitve ino shele vlih vernih. Pr. Sa kaj ? Od. De te molitve ino shele fo bol prietne
per Bogu, kader fo pofane s'telefam.
ino kervio njegoviga fina. Pr. Komu darujemo ta dar ? Od. Bogu farnimu»
74              m c t) m>
Pr. 5a kaj sraveu jemlemo v' fpomin fvet-
nike ? Oi. Sa fkasati, de dar, ktirga darujemo,
je tudi .nje po f ve ti!. Pr, Sa kaj  pak v' fpomin vsamemo dufhe
mertvih,   ktlre ffie ni!., v' nebu? Oi. Se fponsnimo na nje sa to, de v te fkup
sdrushimo v' en farni ofer. Pr. Prejemajo  one  kaj  pomozhi   od   tiga
daru ? Od. Kel' je, nar vezhi pomozh od tod dobivajo* Pr. Sa kaj ? Od. Ker Jesns Kri ft us, kir fe tukaj daruje
je fploh  fprava zeliga rodu  zhlove-
fhkiga.
BRANJE   XI. Od   Obhajila.
Pr. Sa kaj pride J. K. k' nam v' podobah
kruha ino vina ? Od. De nam fkashe,   de on je nalha duhovna hrana. Pr. Kje prejmemo  to duliGvno hrano  ino
shivesh ? 01 Per obhajilu.
Pr. Kaj tedaj prejmemo per obhajilu"? Od. Pravo telo Jesufovo ino Jesufa Kriftufa
(amiga v liga zeliga.
Pr.
eS* ( T) &8>                  73
Pr. Rezi v' kratkim , kaj nam dobriga fturi vredno obhajilo ?
04. Naf edini s' Jrsufam, ohrani ino narafe v' naf shivlenje boshje gnade, oflabi nafhe hude nagnenja , ino nam je porok zhaftitiga vitajenja.
■Pr. Kdaj fmo dolshni k' obhajilu iti ?
Od. Zerktv sapo ve* vfaj enkrat v'letu okol velike Hozlii ; vuner nimamo sadovolni biti s' tim farnim obhajilam.
Pr. Smo (he ktiri drugi krat dolshni duhovni • obhajilo prejeti ?
Od. Smo dolfhni , kader fino v' fmertni nevernofti.
Pr. Smemo vezh ko enkrat en, dan k' obhajilu iti ?
Od. Ne fmemo.
BRANJE   XII.
Od potrebne perprave k' obhajilu.
Pr. Ktire perprave fo potrebne k' dobrima
obhajilu ? Ol Dvojne .- ena na dufhi, druga na telefu. Pr. Kakfiiina perprava je na dufhi potrebna ? Od. De fmo v' ftanu boshje gnade. Pr- Kaj je biti v' ftanu boshje gnade. Od. Je biti zhifl: ino proit od vfiga   fiuer-
tniga greha.
Pr.
#          m (t) m
Vr. Je veliko luidiga , obhajilo prejeti v*
fmertnim grehu ? CM. Je grosni boshji rop. Pr. Kakfhina perprava je potrebna na telefu? Pr. Moremo biti tafh, to je, bres jedi ino
pitja po pol nozhi. ■
BRANJE   XIII.
Kaj  imamo delati med obhajilam ino po obhajilu.
Pr. Kaj je fturiti, kader hozhefh k' obhajilu perftopiti ?
Od, Morem narpred s' pofebno poboshnoftjo poflushati fveto mafho , per ktiri she-lnn obhajan biti.
Pr. Se tedaj fpodobi flifimti mafho, inumed to mafho obhajan biti.
04. Spodobi ie ? kotkor krat nam je dopu-. fheno , ker to je po zerkvenim  duhu.
Pr. Kaj the vezh ie ("podobi fturiti :
Od. Spodobi fe, s' viim mogozhim vnetjam obuditi djanja vere ,  molenja , poni-shnofti, obshalvanja grehov,  vupanja, lubesni , ino shela.
Pr. Obudi vero.
Od, Goipod moj Jesus Kriftus, terdno verujem , de grem prejet per obhajilu tvoje telo, tvojo kri, duflio ino Ko-
shjoft,
<m c t) $&                77
shjoft: verujem, ker fi tako ti rekel, ino iim perpravlen dati moje shivlenje sa poterjenje tč refnize.
Pr. Obudi djanje moleuja ?
Od. Isvelizhar moj, ino Bog moj, molim te v' fvetim Šakramentu, v' ktirim fi. fkrit is lubesni proti meni ! fposuam vfo fnojo podloshnoit prod tebi , ino te molim kakor mojiga ftvarnika s' tim 1'posnaiijam, de vfe iim od tebe prejel, kar kol fini ino kar imam.
Pr. Obudi ponishanje ?
Od* Gofpod moj Jesus Kriftus, kako fe , finem k* tebi perblishati, kir'fim tebe tolkrat rasshalil V ne saflushim , de pridefh v' moje ferže ; fhrevilo ino tesha mojih grehov nle delata nevred-niga i al rezi li s* eno befedo, bode moja dufha osdravleua.
Pr; Obudi obshalvauje grehov?
Od, Moj Bog , shal mi je, de iim tebe ras^ shalil , ker ti fi nefkonzhno dober, nefkouzhno lubesuiv , ino ker žhertim greh zhes vfe ; terdno fklenem s' tvojo fveto miloftjo tebe nikdar vezh ras-shaliti-i ampak moje grehe fpokoriti.
Pr. Obudi viipanje ?
Od. O moleni Odrefhenik moj, vupam od iieisrezhene (dobrote tvoje , de kadet bom frežhen tebe prejeti , bofh po-fvecil mojo dufliOj ozhiftil moje telo*
ino
jb   *     m (Dm
Od. Te tri: Obfhalvanje, Spoved ino Od-
vesa.
BRANJE   XV.
Od   obshalvanja  (ploh.
Pr. Kaj je obshalvanje grehov ?
Od. Obfhalvanje grehov je shaloft, de fmo
Boga rasshalili , s' terdnim fklepam
n'ega nizh ve?h rasshaliti. Pr. Ktire fo la fin o Iti dobriga obshalvanja? Od. So tri: obshalvanje ima biti nadnatitrnot
vfefplofhno, ino narvekfhi. Pr. Kaj pomenifh rekozh, de obshalvanje
ima   biti uadnaturno ? Od. Pomenim ,    de    obshalvanje ima   v"
naf obudili Cveti Duh ino take rezhi,
ktire naf vera vuzhi. Pr. Kaj pomenifh rekozh; obshalvanje ima
biti vfefplofhno ? Od. Pomenim,  de obshalvanje  more  ob-
fezhi   vfe   nafhe   grehe   fploh ,   vfaj
fmerrne , nobenima vuniued Pr. Kaj   menifii  rekozh , de   obshalvanje
ima biti narvekfhi *? Od. Pomenim , de moremo  biti bol   sha-
loftni savol rasshalenja Boshjiga , ko ^    savol  kakni'h.ie  kol druge nadloge,
ktira naf savol greha sadene. -
BRAN-
^ c t) m              7s
ino me napolnil s' tvojimi miloftmi ino s* tvojo lubesnio.
Pr, Obudi lubesen Boshjo.
Od. O moj Boshji Jesus, kir fi me tako lu-bil , de fi hotel vmreti sa moje odre-ihenje , ino napaiiti s' tvojim mefam, lubim te is zeliga mojiga ierza , ino zhes vt'e ; hozhem shiveti iuo vmreti v' tvoji   1'veti  lubesni.
Pr. Obudi shele ?
Od. Pridi, o moj Boshji Jesus, pridi jemat v' poleft moje i'erze : nepozhaklivo shelim i"e s' teboj sjediniti.
BRANJE     X I*V. Od Sakramenta Pokore.
Pr. Kaj je pokora ?
Od. Pokora jeSakrameut, s' kritim fe od-piifhajo grehi iturjeni po kerftu.        *
Pr. Kaj je per Sakramentu pokore obzhutno snamine nevidne gn?de ?
Od, To je pofebno odvesa, ktiro mafhnik isrezhe, ino ktira pomeni n6trino od-veso ino odpul'henje grehov , ktiro prejmemo v' tim Sakramentu.
Pr. Kdo samore vJeliti Sakrament pokore?
Od. Sledni mafhnik poterjeu sa fpovdnika.
Pr. Ktire rezhi fo potrebne k' Sakramentu pokore ?
<0d,
so            m tt) m
BRANJE   XVI.
...
Od popolnim iuo nepopolnim obfhalvanja
Pr. Kolkirfhno )e obshalvanje ?
Odt Je dvojno: popolnim obshalvanje, ino nepopolnim obshalvanje.
Pr. Kaj je popolnim obshalvanje grehov ?
(X Je shaloft savol rasshalenjga Boga, sa to, ker je Bog uefkonzlino dober , nefkonzhtio lubesniv i ino kejf on greh gnuG.
Pr. Kaj je nepopolnim nbshalvanje ?
Od. Je shaloft savol ras-haleniga Boga , sa to j|^er je greh oftuden , al ker fe pekla bojimo.
V)'* Samore nepolnima obshalvanje gre-fhnilca s' Bogam praviti ?
Od, Ne samore ^ temozh ga li perpravla , de iihe miluft opravizhenja v' Sakra-mencil pokore-
Pr. Kaj more nepopolnim obshalvanje v' ieoi. imeti, de perpravi grefhnika k' doblenju opravizhenja v' Sakramentii pokore ?
Oii More v' febi imeti tri rezhi : pravi 1'klep ne vezli gr-Jhi.ti , vupanje odr pufhenja, ino en sažheiik lubesui proti Bogii svirK.il vjfe pravize*
BRAN-
<§&{ i) m              si
BRANJE     XVII. Od   Spovedi.
Pr. Kaj je  Spoved ?
Od. Sp-ived   je  obtosiienje   vfih   fturienih
grehov pred mashnikam sa fpoved po-
terjenim , de bi naf od njih bd*5sa"U Pr. Sa kaj je treba povedati ivoje grehe? Od, Savol pokorfhine proti Jesufu Kriftufu,
kir hodile* de njegovi nafne'ftiiiki gre ' he odpiifhajo. Pr.  Sa kaj   vkushe   Jesits   Kriftus   nafhe
grehe povedati tvojim nameftuiktim? Od. Narpred, da fe ponishanio ; potlej de
s' rasodenjam nafhe vefti pred mafh-
nikam   kakor    sdr-avilzam   duhovnih
bolesr.i oA njega prejmemo ipodobne
pomozlii. Pr. Je potrebno rasodett  vfe grehe ? Oi. Potrebno je .* kdor vddama f kriva kak-
fhin  fmemii greh, je kriv  boshjiga
ropa. Vr Kader je pak greh tako framen ,  da
fi ga   kdo ne v Upa  povedati ,  ga li
fme" samolzhati ? Od. Ne ime : ako fe ga m f ram o val ftu-
riti,   ga tudi ne line 1'vam biti pove-'dati.
F
Pf. Je freba tudi povddati grehove ok6k> fhice  ali  pentevke ?
OL So 11 ek tire grehove okolfhine $ ktird je treba rasoHeti.
Pr. Ktire fo take ?
Qd. Tifte, ktire fpremene grehovo kak. fhinoft , inu tifte ktire ga obzhuiiio pev^kfhajo*
Pr. Daj mi rasgled eiie okolfhnie, ktifa gfehovo kakfhinoft fpreirieiii ?
Od. S* krivimi befedafni gefditi \Q fvcjirritf
blishnimu je greh sopef lubesen; zhe
fe  ta greh (turi y* žerkvi $ je ofkru*
nefije fvet:ga kraja f tedaj bofhji rop*
, Pr. Daj mi rasgled take okolfhilie * ktird
. gfeh povekfha,
Qd. Kdor je Boga preklinjat j fJefrafriiie befede govoril ? druge obrekel prizho veiiko I odi , je teshji greh fturil $ ko pak bi bil <, ako ravno; to bi fe bilo syri'ln prizho malo ludi"
Pr. Je treba povedati j kolkokrat je greti 'fturjen ?
Od> Treba je, sa rn ki je per* vfakirri po- ' novlenjn   greha nov greh fturjen bil.
Pr. Ni li f poved sa fifžli., ako bi kdo po-sabil kakfhžu frnertni greh povedati?
Od, Ako je posablivnft obdolshliva, fpoved ni sa ni z h ino more popravlena biti: zhe posablivoft ni obdolshliva, je sa-drfti per blnlmi spovdi povedati po-sableu greh.
BRAN-
mu) m       h
S R A N J E    XVIII.
£>j Tprafhovanja v6Ri,  bbshalvanja ino iirtjirej vsefcja;
Pr. Kaj," je treba fired fpo.vdid fiuriti j?
Od. Je treba v(*ft fprathati.,. .
Pr. Kaj je fprafhovanje vefti ?
Od. Je tanko ifkanje ftiirjenili greiioV«
Pr. Je potrebno to fprafhahje ?
Od. Potrebno je : ker bi ne mogli h.e grehe, obshdl.vati $ ne Ce* jih fpovedatij a ko bi sa nje ne vodili:
pr. Kako fe imamo fpraChavati.?.
0^- Nafpfej je. treba Boga pretiti ga ras-l'vedenje fvoje grehe fpoiuat* ino $& gitado' jih obshalvat;
pr. Kaj je podej treba?     ,   .   .
Odi Je tieba preil'k.avati $ kaj fiiid gre-' lliili s1 rhifamij bet Udarni, djanjarii iho dpufiienjsiri žhes tiushje šapovlij žerkvenef, ir.o' zhes doLshnofti fvoji-ga^ ftamu                             .
Prt Raj je treba po fprafhovanju ?
Od. Je treba obuditi shaloft ,• de fVrid Boga;■ rasshalilij ter fiuriti. tetderi .fklep .njega ne vezb  rasshaliti.
Pr; Kako isrezhefii to obshalVanje, iiid 48 terdni iklep ?
f ž;
84                m (t; &3>
Od. Moj Bog, meni je zhej vfe shal, de fim tebe ras>halu, ker ti fi nef-konzhno dober , nefkonzhno lubes-niv, ino ker ti gnufifh greh; f k lenem rerdno, s' pomozhjo tvoje fve-te milofti, tebe nikdar vezh ras»ha-liti, temozh pokoro fturitL
BRANJE    XIX.
Kakfhina ima biti fpoved.
Pr. Kako fe imamo fpovedati ?
Od. Imamo poklekniti, moliti ozhirno fpoved , do beledi: Jim kriv ; potlej rezhi, odkiej nismo b:M per fpovdi, ino fe obcosbki vfih  fvojih grehov.
Pr. Kaj je fturiti po fpovedanih grehih?
Od. Jfi treba rezhi: Frofim Boga is zeliga ferza sa olpnfuanje tih ino vfih grehov, ktirih fe ne fpomnim; vaf pak duhovni ozhe proiim sa pokoro ino odveso.
Pr. Kaj je potlej rreba ?
Od. Potlej je treba svdfto poflufhati, kar mafhnik govori, iho zhe naf ne najde sadofti perpravlene sa prejeti odvdso, fe podverzhi pouishno njegovi fodbi; napofied fkleniti ozhirno fpoved , ino obuditi popolnim obshalvanje.
KAKB-
<&8 ( i ) m               85
BRANJE     XX.
Od  Sadofti   fturjenja.
Pr. Kaj je sadofti fturjenje ?
Od, Je popravlatije krivize Bogu ftnrjetie,
i no fhkode fturjene blishiiijfcsu. Pr. Smo v' ftanu dati Bi gu sadoftno po-
vernenje sa grehe ? Od. Niimo v' ftunii poverniti v' polni per-
meri. Pr. Sa kaj ne ? Od. Ker   rasshalena   Velizhaft  Boshja   je
uefkonzhna ,    nafiie   sadoftifturjenje
pak ni nefkonzhno. Pr. Kaj daje vrednoti: nafhimu sadoftiftur-
jenjif ? Od. Sadoftifturjenje Jcufa Kriftufa, ktiro
je nefkonzhno, ino s' ktirim fklenemo
to nafhe , kar narbol samoremo. Pr.  Je tedaj Je^us  Kriftus sa naf sadofti
tturil ? Od. Te, ino fhe vezh , ko sadofti. Pr. Ktire dela   i"o , ko jih imenujemo sa-
doftifturjenje ? Od, Dela, ktire nam fpovednik naloshi sa
pokoro ; take  fo f< febno : molitev,
vbogajme dajanje, ino ptit,  krir v'
febi sapopade vfe ojftrofti, ino udter-
ganje tiga, kar je pozhutkam vlhezh.
Pr.
lis            ®&rvym
fr. Smo v- ftaiiq Bogu kaj sadofti fturit} '   s' krishmi, k tire nam pol'hle ?
Qd, V' ftanu fmo s* porerplivim prenar fiianjam in o v' fppkornimu duhu.
Yr Kaj je sadpftj fturjenje prori blishnimu?
Qd, Je poverniti, kar je ysetiga j {p je ,, njegovo blago, zhe je vkradeno ; njegov«.) poštenje, zhe je ofkrunjeno. , al zhe je bUsbni kal^or bodi fhkpdo-van,
fr. Kaj zhaka na tifte, ktiri fo fe s' Bo-garn, fpravilV \r Sakramentu pokore, pak uilb sadoftno povrazhilo fturili sa 1'voje grehe na eimu fvetu ?
P<i« Ti bodo na unim fvetu povrazhali sf veliko pjftrejfhimi bolezninami.
JV. Kje bodo terpeli te boleznin^ ?
Q£,t vizali,
BRANJE    lXr& Qd  Qdn£ftik©y,
Yr Kaj nsf vera yuzbi od ©puftikoy ?
Od. jpe zerkev je prejela od Jesufa Kri-ftufa oblaft jib d«jati % ino."de zlo. veliko flushio kerftianarn.
pr. Sakaj jim tako fiushio ?
0irf. Ker oripufhajo ojftroft zhafnih pokor sa grehe.
^f. Kader zerkey odpuftike daje, mifli ona
a
t$ C t > $$                 87
\\ naf reihici od savese Bogu sadofti fturiti sa nafiie grehe \
Od, Ne n.ifli to: nje milel ie fhe cafproti ta, de ne bzhe 4aci odpuftikov, svu-naj tim , k tiri le podajo na sadQiti fturjenje^boghji pravizi ^y tvoji pie-mosrnioiti.
Pr. Zbemij i g reda j odpuftiki ?
Od, Nam sa ref veliko pomagajo p sa ta ker vfeiej lahko mii'tuiip, de fmo de dalezh proza od piavign sadufti ftur-jenja po nafhi cJolsiarjolVi*
Pr, Ktira perprava je nar bollhi sa odpu* • ftike prav do^fti ?
Qd, Je dopolniti , kar je n^rbol mogozbe, vfe sapovedano sa nje dobiti, ino od Bosbjiga fmjlenja dozhakati njih sa-ieshenje , ker Uog fam f^osnd ikriv-noftt lufbili ferz.
Pr, Na kaj Xe f-perajo odpuftiki ?
Od. fta sal'lushik Jesufa ftriflufa ino fvet-nikov.
Pr. Kdo ima. oblaft odpuftike deliti ?
Od, Papesh po vlih zerkvah, ino fhkofje po 1'vojih fhkoffah s' dni ograjami 9 ktire jim zerkev ftavi.                   .
=
BRAN.
■
BRANJE   XXII. Od pofledniga Olja.
i
Pr. Kaj je pofiedno olje ?
<?i. Je Sakrament poftavlen sa okripzhati bolnike na dufhi ino telefu.
Pr. Kaj dobriga pernefe ta Sakrament ?
04 Pervo: Naf dozhifti od naOiih grehov, Drugo : naf vterdi soper nadleshvanje teshave inu fkufhuave hudobniga duha ob fmertni uri. Tretjo : nam po-vrazha telefno sdravje , kader Bog vidi , de nam bol Hushi k' nafhimu duhovnimu sdravju,
Pr. Kdaj imamo pofiedno olje prejeti ?
Od. Kader frno nevarno bolni, vunder ne fmemo zhakati na nafh pofledni lop.
Pr. Kaj je treba, de ga prav prejmemo?
Od, Mpremo narpred sadobiti ftan boshje gnade ; potle obudi« v' febi nar vez-rš savuparije na fmilenje Boshje; ino fe popolnim prepuftiti Boshji volji.
Pri Kaj nam je fturiti po prejetju pofled-« niga olja ?                                ^    ,
CM. Sahvalki Boga sa prejeto njegovo miloft4, ino na nizh mifliti , ko na vezhnoft, ktira naf zliaka.
BRAN-
i m t t) §8             «9
BRANJE   XXIII.
Od Mafhnikov shegnovanja.
Pr. Kaj je mafhnikov sbeguovanje ?
CM. Je Sakrament,kir da oblaft opravlati
zerkvene  opravila ,  ino  gnado nje
fveto  dopolnovati.
BRANJE   XXIV.
Od  Sakona.
Pr. Kaj je sakon ?
OtL Sakon je Sakrament, kir daje ti m , ki le shenio ino moshe, gnado po ker-fhaufko vkup shiveti, ino otroke rediti.
Pr, Je li nelozhliva ta svesa mosha inu shene ?
Od. Nelozhliva je.
pr. Kure fo dolshnofa ino savese sakon-fkih ?
Qd, Shiveti v' editiofli ino Iubesni ; noGti teshave sakonfke s' iVetim poterplen-jam, iuo rediti otroke dobro ino ker-. ihamko.
Pr. Kako fe je treba perpraviti k* prejetju tiga Saki amenta ?
Od,
Od, Trpba fe 33. perpravlti s' dobro fpov-
dio ino ObbajiJarrj, JRr, Kdaj fe je "treba sa to perpravo fpo*
vedeti, ino obhajan ? Od, To je rreba pred ppr6ko. ti^Pr* So vfi dnevi v' tdcjau dob'*' sa poroka? Od, Kriva yera bi biia menici, de en dr.i
je sa  to bolfhi ko en. dragi,  iao de
ta al u:ri dan je bplfhgd pom<?nen,j4
sa, porQzhanj@t
Molitve,
Sjutrajn^    Molitve.
V imenu Ozjieta, Sina., ino fvetiga Duha Amen.
JMtflimo Ji Boga na prizha , malim ga, ina sahvAlima sq vje, dobrotf,
„ Hog yfiga mogozhni, kir fi naf po tvoji podobi ftvaril, ino perpravne naredil, tebe lubiti, inq v^zhno vshi» vati : tebe molimo s' nar globokčji ponfshnoftjo kakor nar vifhiga Gof-poda vlili ftvarj. Na tebe opremo vfe nafhe vupanje, kir ii bres konza dober , ino te lubimo s' zelirn ferzam, fe? ii zhe^ vfe lubesniv.
Veliki"
Veliki^ Bog , ktirmu* je yfe podlo, ?hno , isppsnamo, de nizh niniamq 5Vunaj od tebe. Nikdar ne bomo jen-jali glaiiri tvoje trailenja , ino tebe hvaliti sa tv-jje dobrote; CM'ebno de £ uaf v' pravi veri rasfvetlii, ino po-fadii v' iiatojibje tvoje i~yece zerkve , ino naf varvai uczoji'unu uozh od vfe nefrčzhe. *  '
Pomijlimo tifts grehe , y* hire pogofeji pada-V/io v* perhstnofih, ke ii»f navadno napelajo k* russiideniu Boshimu j ino Jklenima terdno fe ogi.. hati kukjhine pcjetme ^erloshnojli, ino kakfhniga fojetoigu greha.
■
Pro/im Boga sa mihjl njega ne vezh skaliti, (??o darujmo njemu yje prihodne dela davajlne.
„ Gofpod Bog vCga rnogozbni, kir fi nam dal "priti do sazhetka riga dneva , ti naf s' tvojo mozhjo ohrani, de ta dan v' noben greh ne sajidemp, temozh de ve^uo sa ^vojo pravizo dopolniti bodo muperjene naflie beiede, ino na-ravnjene nafhe mi^li ino dela; fko.s Goipoda nrifhiga Jesnfa Kriftufa fina tvojiga,   kij: s' teboj  sbivi ino kraluje,
t
92         maim
v' edinofti   Duha  fvetiga  en Bog,   od vekoma do vekoma. Amen. "
Sa vdobiti od Bnga v ft darove obmiimo proti njemu modtvo, ktiro naf Jesus Krtjtus vuzhi,
„ Ozhe nafh , kir fi v' nebefih. Po-fvezheno bocii tvoje ime\ PriJi k' nam tvoje kraleftvo. Isgodi fe tvoja volja kakor v' nebefih tako na semii. Daj nam daliaL" nafh vsakdanji kruh. Ino odpufhi nam nafhe dolg^ , kakor tudi mi odpufhamo nal'him dolshni kam, Ino naf ne vpelaj v' fkufhnavo. Temozh refhi naf od hudlga. Amen.  "
Projimo Marin Devho de lo sa ndj bejedniza per Jvojimu bashjtmu finu : •
„ Zhefhena fi Maria, gnade polna, Gojpod je s' tebo. Shegnanafi ti med she-nami , ino shegnan je fad tvojiga teleta , Jesus. Sveta Maria, Mati Boslu ja , profi sa naf grefhnike sdaj ino ob liafhi fmertni uri. Amen. "
Oshivimo nafho včro, ino molimo jo rekozh :
„ Verujem v' Boga Ozheta vliga mo-gozhuiga Stvarnika nebef ino semie. Ino v' Jesuia Kriftufa finu njega ediniga, G'd'poda nal'higa. Ktir je fpozhet od I'vetiga Duha ,  rcjen is Marie Devize.
<s& c t; m             n
Terpel pod Ponziam Pilatusham, kri-shan bil , vmerel , ino v' grob polo« shen. Doli je fhel k' peklarn, tretji dan od fmerti vftal. Gori je fhel v' nebeTa , fedi na defnizi B <ga Ozheta vfiga mogozhniga- Od ondot bo prifhel fodit shive inu mertve. Verujem v' fvetiga Duha. Sveto katolfhko zerkevi gmajno fvetuikov '; odpufhanje grahov. Gori vitajeiije meia, Vezhno shi-vlenje.  Amen. "
„ Prefveta MariaDevfza, Angeli var-hi ino vfi tvctniki pmiite sa nal* Gofpoda nalhiga Jesufa Kriftuia ! "
„ Viiga mogo^hni ravnaj vfe nafhe djanja, inoperme>i jih fvoji l veti vol ji; naf ohrani od vfiga slčga ; perpelaj naf k' vezhnimu shivienju , ino po njegovi milofii naj duf :e vernih mere-vili pozhivajo v' miru. Amen. "
Vezherne     Molitve.
V imenu Ozheta, Sina ,   ino fvetiga Duha ,  Amen.
« Po/Iavimo Je prhho  Boga , molimo ga , ino sahvaiimo sa vfe njegove dohote.
,, Molimo tebe ,  o dobrotliv Bog, kir fl
tukaj
0              §& (i) M
tukaj. na prizho, hvalimo tej, lutnitld ino fposn^mo sa ozheta vilga fmilenja ino sa sazhetik vfiga dobriga; sahva-' lirrio te s' želim ferž&m sa vfe tvoje dobrote, . iiio .pofebno sa tifte , ki fmo jih dauaf prejeli od tvoje nefkoiižhne' dobrotlivofti. "
Klizhimo pomozh fvetiga Duhti j de fposnamd ino gnufimo najhe grehe-.
jj Rasli j, 6 fveri Duh j po . nafhi dufhi šhurje tvoje fvetlobe.j. ino daj nani rposnati intevilo ino tesHp nafhili.gre-lidv ; vsbgi nafhe ferza s' tvojo fveto iubesnio j de giiiiilmo nafhe grehe * ino 'de »>b-.liatimo pravd shaloft had njimi*  "
Špnimimo veji žfe K™w * H*A fo™ «&W jlurili / mijiin , hkdo ^ duifijanl ko opiifhenjant spper BtigU , blishmfi,- k<$ iow (dani febe; pofebno pak žheš grehe i if Mre pogdjtejpii pddamoi
Memishlo vanje.
Skashimo Bogu najhe kajanje,- de jmo ga ihfc lili f rekozh :
$9 Moj Bog $ profini te' pdnishho sa odpiu fhanje ino miioll fkos nalhiga Gofpoda
Jesufa
Jestifa Kriftufa fina tvojiga. ObEhutim shivo kafanje , de fim tebe shalil. Zliertim nioje grehe , ker lo tebi so-\>et, ino kef fi rielkonzhno dobrotliv ino lubesniy ling. Oblubiiri s* tvojo fveto miloftjo tebe nikdar yezli ras-shaliti, ampak fe ogibati greflinih per-loshnoit, ino fe pfav fpokoriti. "
„ Veliki Dog, ne delaj s* nami pd iiafhih krivižah, ne tepi liaC* po meri iiafhih grehov j ampak daj iiam fkufiti djanja tvojiga lieisrežheniga fmilenja. Popravi iiafhe slubne hagrienja j rd-fhi iiaf od V figa grelia 7 ohrani hal* od neprev'aleue fmef ti ^ daj nani dar fe fpokoriti j inO vmreti v' tVoji liibes-hij Amen* "     ,          .
j, Seifpovem Bngn vfigamogožhhiriiii^ fveti Marii vfelej De vizij fvetimu .Mi-helu arhdiigelii, fvetimu Janesu Kersniku i fvetim apoftelnahi Petni irici Pavlu* vfmi f"veuin» .V& tebi ožna^ de fim šlo pregrefhii s' mifiio j bef^do ino djanjam; fim kriv, fira kriv^firri iilno krivi Ša to proti rri fveto Mario vfelej Devižo j fvetiga Mihela arhati-gela, fvetiga Janesa Kerftnika j fvetat apofteliia Petra ino Pavla , vfe fvete* ino tebe ozha, moliti sa me per Gof-podu Bogu naihimu. u Naj fe   fmiii   zlies   naf  vfiga  mogozhni
Ifltf
96              mi\)m~
Bog, ino po odpulhenih lial'hih grehih naj naf perpela v' shivlenje vezlmo. Amen. '*
„ Miloft , odvdso ino odpufhanje na-Hiih grehov dodeli nam vfiga mogozhui ino fmileni Gofpod. Amen. '•-
Ozbe nafb , Zbejbena Ji Maria. Verujem tf Boga Ozhta vjig4 mogozbniga.
£ : Kakor /pred per sjutrajnib molitvah : )
„ Veliki Bog, mi tebe prav gorezhe profimo sa nalaiga fvetiga ozheta Pape-sba , sa nafiiiga fkkofa , sa Zefarja tiafhiga , sa vie kt'ri nal v6dio , sa nafhe fvoje , priatle ino nepriatle , ino i'ploh sa vie iiaTlie netiikejlhne brare \ oblogervaj v<e, ino navodi jih na pot vezhniga svelizhanja. "
„ Tudi te profimo sa dufhe, ktire ter- . pd ino fezbiftio. Daj njim odpufhanje villi fvojih greliov , ino dodeli njim notri iti v' prebrvalfbe svelizhanih , kamor vedno lirepe'ne\ To proiimo fko-si saflusbenje naf iga Gofpoda jesufa Kriftufa, kir shni ino kraluje s1 teboj ino fvetim Daham vred na vfe veko-' ma, Amen. "
Pro-
m c t) m             9i
Projimo Boga ša mil«(l ne fiuriti greha zelo iiozoijhno tiozht
9i Moj Bog i daj de ftojnio Vediio na ftfa* sni i no zhujemo farni na fe, ker hudobni duh j nafa s6pernik vedno okoli hodi kakol" rujovezh lev, ino ifhe naf poshfeci. Daj nam terdnoft njemu so* per ftati, biti v' tvoji veri mozhnim ino ltanovitnim. "
Sj Sveta Deviza Maria b Mati Bo^hja, prod sa naf; (Veti Angeli varni zhujte sa nafho bfarnbo. Svetniki ino fvetnize mulite sa naf, "
jj Vfiga mogožhni ino fmileni Gofpod Ozhe* fin j ino fveri Duh $ dodelite nam pokojno noih , iiu frezhno imeit Amen*  "

a
Ta Kerfhanfki Navuk je prezhafti-ti Lublanfki Shkcf jo imenu ANTON v' sbora fvojih ; volecih Duhovnih pregledal , popravil iuo poteniil, 2» dan Rimovza i8iot
S of ednji Na vuk,
V v o d.
Pr. Kaj je fofednji navuk?
Od. J,e kratki navuk, kakfhine dolslirtd* fti ima zhlovek proti zhlovekam, roti tvoji rodovini, domovini ino raleftvu.
Pt. Sa kaj  ta navuk imenujefb Jofeinjil
Od. Sa to, ker fofČHe imenujemo take lu* di, ktiri fo Tkup videni; al ki imajo sraven ino bliso edendrugiga Tvoje felo, pofeft, ino fedesh; al ki lo v' kakfhini drushbi med Teboj: po-ftavim, kakor je ena fofefka, Trenja opzhina, meto, deshela, kraleftvo ali dershava. Navuk tedaj, kir jih vuzhi, kako imajo med feboj po fo-fednje shiveci , je fofednji navuk.
Pr. Kdo je tako Cofeftvo med ludmi nare« dil. ?

Od.
100 -                 <£* ( f ) &$>
Od. Sam Eog, Isi je ftvaril ludi s'takimi p< trebami wo laftncftmi, de To per-fileni v' fcfcl'iiini shiv^ti- Kaj bi po* žhelo dete bres ftart'Iiov? kaj ne, bi bilo zlo neprmoshno bres vupanja vfe pom6zhi? Sledili zblovek pa bres dru-. shbe je pod6ben takitnu fimtnimu otroku, ino je v* vedni nevarnofti* nadlogi, tesravah, ino bres vuparja de mu  kdo pomaga.
Pr. Sapovduie Bog dopolniti fofednje dolshnrfti?
Od. Sapovduie, ino fhe perftavi, de kdof dobro {turi drugim, b' de Bog sa to]* ko fhtel, kokof bi ejc-maj famimti bi* lo fturjeno, ino obltibi tfik'tr.u obilno p g vetrn* 5; kdor pa drugim budo de-]n, bode P>< g y sa fvcje rasshalenje fbtel, it!<^ rfckiga ojftfo karal.
Pr Kako fe godj limuj kil' fofednje dol-sbrv fti   U'rr.i?
Cd. Zlo fltrbo. Sar pervo ino naj nuj-fbi je, de Bog'' shall s* ntpokorfhino proti njeg vi \o'ji, od kodsi* pridejo ojfre fhibe aa tim ino na unim {vetu. Drugo de krivi?p dej a ludem, ktiri dubč pravSso s1 takim zhlove-lam budo rnraii po p<ftt.vjh. Tretjo fam 1'tbi flgkopa np.dkgo, keisgu-bi ppa.siu.ft ino hvaleshnoft per lu-deh , ktirim je fovrash, ino tako sa vfelej neličzhen.
€^(t)^>                    loi
Pr, Kako sv<£mo, ktire fo dolshnofti fo-lednje?
Od, De jih svemo, je treba vediri, kdo je dober f< fed,. Je pa d<>ber ioied, kdor dopolni tiite doislmofti, ktire nam natura naklada proti jebi mo proti drugim.
PER VI ODSTAVIK, Dolshnofti proti febi.
Pr. Kaj fmo dolshni farnim febi?
Od, Dvojo rezh fmo fi dulshni: perva je prefkerbeti febi flan sloskniga shivtenja; druga je ? obdelati ino p<tolmmati jvoje samoshnojii*
Pr. Kako dopolnimo pervo dolshnoft ?
Qd. Ako fe radi vuzhimo kakfhniga dela na rokah, s' komur bomo febi ino drugim vitrcgli. Polfko delo inu km<St-vauje je naj pervo ino nar sluahc-neji rozhnn delo med viimi, je pravi neissajeti isvirk viiga bogaftva; po tim pridejo diuge ro'zhne vumetnofti, ktire preMujeio i\<>ve perdeike sa IuJ-fke potrebe.- sadiiizb fo lepe ali ve-fehve vumetnofti ino vednoti sa raslvec-liti ino b'olihiiti ludfko drufuiuo,
Pr.
k
Pr. Kako dopolnimo drugo dolshnoft?-Od, S' vadenjam, s' ktirkn obdelujemo ino viirimo nafhe smoshnofti.  Te smoshnofti  fo dvoje: ene fo tetčTne, druge dnfhine.   Telefne   flush«)   sa   djanje ali delo;  dufhine sa mifliti ino vo-diti nafhe djanja ali   dela.   Sa  svariti te mozhi  ali simoshnofti je ena .  farna sapovd;  ta   vkashe: sadobi  s* vAjenjam mbzh ino tresnofl, Pr. Kako fe sadobi mozh? Od. S' vednim vurjenjam nafhih perprav-' noft; s' rednim gibanjam ; s' navajen« jam na vlaka vreme, delo ino trud; s' vshitjam  sdravih ino kripkih   jedi; s'naproti   prirjani al   s'osifravlenjam fledne bolesni fko.s pomozhi od Boga dane. Pr. Ktire fo te pomozhi? Od. So   pomozhi   soper   telefne  nadloge. Poftavim , ena nar teshejih nadleg fo kose,   ktire   vezhkrut   vsamejo shiv-lenje   polovizi  nafhe   drushine,   tim drugim pa sapufte proge  fvojiga ras-grajanja po želim fvetu. Sdaj  pa je Bog daj snajti pnmozh , de  otrokam ftavio vimenze ino s' tim prave kose odvernejo; kdor to pomozh sanizhuje lomi dolshnoft proti fam febi  ino jq ozhitno nepokoren volji Boshji« Pr. Kakp sadobimo  tresnoft ? Od. $' navajenjam na fredroft ino pravo
meV
m c t > $»              103
mero per vfih rezheh, poftavim per jčili, pitju, fpanju , delu. S' ogiban-jam vlake preobilnofti, ktira vfelej nafhe telo flabi, ino nam nar drajfhi blago jerale, to je, nafhe sdravje. Sp -mni le vlikiar, de zhlovek ni sa nizii, ako ni terden; ino de nikol ni terden, ako ni cresen ino smeren.
pf. Kako le popolainiujo dufhine   samosh-
f      nofti ?          N
Qd. Ravvto tako, kakor teleTre. Te smosh-. nofti Co.: fyotndnje tiga, kar je rel-nizhno; Jpcmin na to: kar frao fpos-nali; hotenje tiga, kar je pul'hteno ino prav. -daj pa s' vedaim vurjenjam po navuku modrih le dobe1 te tri rezili , kure so terdnoft "no jakoft ali hrabroft nafhe dui'he; ino ta terdnoft ino kripkoft le ne ohrani drugazhi, ko s' pomozhjo tresuofti v'shelah ino itraltih, s' ogibanjam pregreh, ktire naf nereThiivo 1'eboj  vlezhejo.
Pr. Kaj l'o  ftrafti ? (passives.)
Od. Strajl je 1'iedno nagnenje ino fiedna tla, ktira pal' tare, llreni ino ftauo-vicno goni proti kaki nam perierzhni rezin. Ako je ta rezh sa reT dobra, ja • j tudi ftralt dobra; ako je siobna,jesh>bna tudi fti-aft. S' nafhimi lec.nj ra.ejo ino koreuiuio v' naf naine ftralti V; ino teshko jih je ijer^dati. Treba,  je tedaj
?o4           Htf-tW
fe vaditi v' mladofti zhes nje go-i'podvad ino jih ravnin k' nafhimu dobizhkUt
Pr K tire fo slobne ali hude ftrafti?
CM, Ene fo proti nam obernene, druge prpti ludem. Med perve fhtejemovle nesmerne fie, kakor je poshrefhnoft, prevelka lubesen pozhutnih flafti, ino tifta uefit/ft shel^ti to, kar fe ne more dofezhj po pravlzi, te fo ftr&r fti , ke naf delajo nesadovrilne s' na-t fhim, {tannin, ino nefrezhne. Med drugo vevfto fhtejemo narpred jeso, ktira naf pahne v' (ledno nesmero, kader nam vsame fvetlobo nafhiga vuma, igo naf ftrefe. Potlej je fo-vra'sluvo, ktiro, kader lomi ino tare uafho dufho? v'nji raspufha ftrup shalofti, ino naf perpravi ob Had-koto blishniga lubesni. Nevofhlivoft aH nevfhezhnoft nad drugih frezho nam opelloi shivleuje s'griseujam ino vjedanjam, ter naf v^di k' prasnimu, vei'elju nad ptujo nadlego. JSapuh, fci naf dela lovrash drugim, de fe vfim perginifimo. Lakomnoft, kcira nam jemle fladoft. drugim dobro ftu, riti, naf nagiba fe lozhici od fofdd, nje driifhine s' ludmi , de shivimo pol, pi tefuote ino ftraba bres vshitka dobrot,  kdre nam  Bog daje,
m
m ( t ) %$>                log
fV, Kako fe je tim ftraftam ogibati ?
Od. Ni druge pomozhi, ko vedno vaditi fe v' zhediKiftih Wn greham mjprotmh. Vadi fe, dokler fi mlad, mero dajati fvojim shelam , fv jim flam, ter verjami , de dofeshefh gnfpndarftvo zhes fvoje ftratti. Lenoba ino neved. noft fta svir viih pn-greli, Rad delaj; raslverli vum v'tih rezheh, ktire ti je treba vaditi; bodi tresen per vfa-kimu d jar. ju; tako bolh zhednoften ino frezhen,
DRUGI   ODSTAVI K. Dolshnofti proti drugim.
Pr. Kaj fmo dolshni drugim?
O'. Smo jim dolshni dvoje; eno rezh vfim
Jploh, drugo jlednimu pofebej, Pr. Ktire   fo dolshnofti proti vfim fploh? Od, Sta dve; Praviza ino Dobrotnojh Perva
je: ne fturi drugim, kar nozhei'h, de.
bi tebi fturili; al pak:   daj flednimu
to fvoje. Druga je: (turi drugim, kar
hozhefh, de   bi  tebi fturi li, al   pa;
pomagaj drugim po tvoji mozJii, Pr. Kako dopolnimo pervo  dolshnoft, to
je pravizo?
04,
ioS                 ^ ( t ) ^>
Od. Ako ftanovitno pofhmjemo tri fofeb-ne rezhi, to je: Obiair, Podaje ino Zhloveke. Oblaft je nameftiiiza Bosh-ja nasemli; kdor ni pokoren nje v*ka-.sam ino jo shali, shali famrga Boga ino je nepokoren Boshji volji. Je tedaj pravizhina doishnoft lubiti tvojo Vifhi oblaft ; ji p>f)ui'hen bid, kar veli, ino ji nizhsbdliga fturiti: lJo Oblafti pridejo poftave ali tifti na-redbe, ktire gotovio dober ttan fo-fednje drushbe, sanj porokvajo ino ktire fo po volji Boshji, kir naf je ftvaril sa shivlenje v' drufhiui. Kdor tedaj lomi poftave ino jih ofkrnni, of-kruni Boga ino ludi,s'ktirmi jev'dnishbi. Sa poftavami pridejo zhloveki, kti-rim snamo na troje krivizo delati, to je: na telifu, na blagu, na pofh-teuju. Shali druge na celefu, kdor i"e jih loti, jih tepe, bie, jim lilo de^a, al vmorl. Na blagu shali druge ; kdor al po lili al flepari'ko je;n-]e al ohrani po krivim, kar ni fvoje. Na pofhtenju druge shali, kdor smifh* la lashnive reztii v' ptujo fhkndo, al bres potrebe rasodene drugih hudobne dela, al jih safmehuje, sa bar-k ima,  ruga, framoti, ie jim gerdi
Fr. Zhe je kdo shalen, kaj ima fturiti ?
Od Naj te satezhe k' Oblafti, kt»ra zliU-
je
■^ (t) m>               ™i
je na ftrashi sa poftave iuo sa lud-"l"ko varuoft. Nikar ii ne delaj 1'am pravlxo , nad nikomur le ne snoli ne mafhtuj. Mafhtovanje je lil no ve-* liko shalenje Boshje, ktiro je Bog raslozhno prepovedal ino hotel imeti med ludmi fofednjo drushbo; de bi pravde ino toshbe med zhlovekf ras-iodili oblaftniki, brus lile med ludmi ino bre« fkiifhanja na mozii. Kdo pa hozlie biti refnizlino praveden, naj poterpi s' fvojirn biishnim , naj od pnfha njemu fturjene krivize, sialli kader je fhkoda majhina.
Pr. Kako dopolnimo drugo dolshnoft, to je  Dobrotuoft ?
Od. Ako fmo perpravleni drugim pomagati v' potrebi s' nashim persadjan-jam, tudi zhe naf enmalo teshko fta-ne. Snamo pa pomagati drugim po trojni poti: s' modroftjo ali dobrim Javetam, s'nftfhimi rokami, ino s' pre-mcKhcnjam. Dolshni 1'mo jim pomagati s'foveram, kadar potrebujejo nal'he fvetlobe sa fposnanje refuize ino sa ravnanje fvojih del. Dolshni fmo per-ftopiti s' rokami, kader je treba Or hranit njih sdravje al shivot. Dolshni fmo jih podperati s' premoshenjam, kader je nafhe obilno njim potrebno. Kdor ne depolni te dolshnofti, nima
flab,
los              m c t) m y
fladkiga obzhiitka fvoje zhlovezlmo* fti, ino ne ssi'lushi llitet biti med fof^dnjo drushbo,
TRETJI   ODSTAVIK.
Polshaofti  proti  poCebnim zhlovekanr
JFV. Kaj fmo dolshni poft'bnim zhlovdkam?
Od, To kar fiednimu grede po njeg vi pofebni legi v'drushbi. Med tirni dol* shnoftami fo naj perve ow.ifhke proti ftarfham- Od njih fmo prejeli sniv-lenje , oni imajo yl'o 1'kerb ga nam ohraniti, nam dsjejo shivesh, ino t'e trudio sa natho rejo. Smo dolshni imeti proti njim ltanovitno lubesen , globoko hvaleshuoft, pravo podlosh-noft , pokorfhino proti njih velevan-ju, ino nikol ne fmemo njim ne nar manjfhi shal fturiu
Pr, Sa ftarfhimi ktire zhloveke moremo fhe sa lubo imeri ?
Od, Brate, leftre ino te fvoje. Lubesen proti rodovini je dolshnoil, ktira naf veshe ohraniti  med njo ipravo  ino
mir
$& c t) m              i«?
mir, sanafhati eden drugimu krivize, perftopiti po \l\ nafhi mnzhi k' do-brirtiu fpehu vfili, ino v' tiiii nafho frezho ilkati.
Pr Je fbe kdo komur ffrto kaj dolshni?
Od. She fo vuzheuiki, ki fo nam na me-ftu ftarfhcv 5 ino tiffl fmo ravno tako lubesen , hvaleshnoft, pofhrovan-je ino pnk6rfbi.no dolshni.So dobrotniki, ki fo nam kaj dobriga fturili, ktirira df lsujemo nafho hvaleJinoft inofpomin prejetih dobrot. So nafhi Vifhi al, Vek (hi al po ftarofti al po imenitofti tim Imo dolshi osk na nje „ poflu-fhnoft ino podvenhenje. So priatli j ktirim imamo dobro ituriri , kar premoremo , jim oblubleno sveftobo der-shati, porerpeti s'njih fiaboftjo, ino jih pofvanti s' Idfpo ino s' pamefjo* Je tudi doffiov'im ali ozhina deshela ktiro imuni o vli hibiti , ino braniti s* laftno možlijc t s' premo^henjam , tudi s' nevarnoftjo n^fniga shivlenja 4 ker na nje dobrimu ihimi Via nafh obftan , ino uafha lrezha.
ŽHE-
"o              m c t) m
ZH ETER T I   ODSTAVIK. Dvorne    Dolshnofti.
i'r. So fhe ktire dolshnofti po verhu ,tih do sdaj rasloshenih ?
Od. She lb tifte, ktire imenujo dvome ali mejim ali lepo-cbnajhne, kader fe kdo lepo, to je po meftno ali dvorno obnaflia.
Pr. Kaj pomagajo te dolshnofti?
Sture" 1'olediijo drushbo med' ludmi prietno ino bol popolnima; oddal-fhajo s' tim , de imamo osir eden na drugiga , vlak o perloshnoft nev-fhezhnofti ino nesadovolja v' folednji dnilhini.
Pr. Kaj lb te dolshnofti ?
Od. So narbolj te, de pofebtio (kerb imamo  na   iVoje  vedenje ino   na druge ludi,   de   saflushimo  vfhezhnoft  per tiftih , s' ktirmi   shivimo    v' tovarfh-*   tvu.
Pr. Ktire fo te dolshnofti ?
Oi. Perva med vfimi je fnashnoft. Nar-pred fe fpodobi, de fe vmiemo; telo ohranimo pred vfim vmasanjam; perlizhno lafe ozlief hemo , de feno-
be*
<m C t) %fr              ni
bene shivali oftudne ne saldshejo; vu-ila ino sobe otrebimo ino operemo sa odpravit teshko fapo ; .de nafha obleka ni ftergana, sdrahana, smčde-na al povalaua, ampak zhedna. Kdor je nefnashen , fe pergnufi drugim iuo odganja ludi, s'ktirmi fe fnide, ino ne saflushi njih priatelftva, ne dovo-lenja.
Pn Ino kdor to dopolni, ima fhe kaj vezh. fturiti t
Od. Sraven fiiashnofti naj ima tudi dvor-noji. Dvornoft pa je vedenje ino ob-nafhanje tako pametno ino vfhezh-no , da naf drugim lube dela. To obnafhaiije fe sadobi, kader drugim fkashemo, de jih pofhtujemo ino bel zhiflamo, ko farni febe, ino kader osir imamo na drage v'pogoyorih ino kremlu.
Pr. Kakfbini to ti osiri na druge?
Od. De puftimo fledniga mirno rezhi, kar mijfli ino meni; de ne fkakamo v' befedo, de fe s'16po vftavlamo drugih menenju bres shal beftide, bres prepira ino sdrahe ; de fe drugim perklonemo ino de fe sdershimo vli-ga, kar bi snali ludje nad nami grajati, al nam ne poterditi.
ita
mm
S k i
e p*
Kdor dopolni fbfednje dolshiiofti, $&. fltishi pei'devik pottiteniga ino pravedniga zhloveka; je hib viim, s' ktirmi shivi , je zhiflan ino zhaften per Oblafti, shivi sadovolen ino frezhen, Bosj ga lubi ino v' brambi ohrani, ga oblogerva ino plažhu* je na tini ino na umni ivecu*
€^^kMj0
P o 1 f k i   N a v u k.
V v o A
Pr- Kaj je polfki havuk ?
Od, Je kratko podvuzhenje v' dolshnoftifi ti'ftiga žhloveka ,   kir polje obdeluje.
Pr. Kdo mi sapovduje obdelovati polje ?
Od, Bog. Po njegovi volji li rojen v' caki-mu ftanu , de febi hrano f.ushifh s' trudam. Bog je it varil polje ino lio; žhe, de zhlovek is njega dobiva fad fvojiga dela. Ako zhlovek prepufti polje svoji gojsdiii frovmij ono sdev-ja , bo nerodovitno , le saral'ha s' pleve lam, bode prebivalfbe nefnage ino itrupenih shival, te ftuie nesdravo fapo , ino fe mafluujejo nad nami * šavol rasshalenja Boshjiga, ker nilmo pokorili njegovi volji. Ako pak obdelujemo polje ino ga radi s' nalhinl petam ordiimo, vfe po njemu zvetš
H
ii4                  <&& ( f ) %£
v' rndovknofti ino obilnofti ino semla rodovitna povrazha trud zhlovekov, kir poflufa v^ljo fvojiga ftvarnika.
Pr. Kako bi m svedel , kaj je treba , de semlo prav obdelam ?
Od. Pofliifhaj svefto navuke drugih mosh, ishi nevtruden fposnati vumetnoft polje delati po nar bolf.ij mogozhofti, ino vuri fe po tvojimu sad<blenimu fposuanju.
Pr. Kako fe klizhe to fposnanje ?
Od. Polfko delo.
PERVI   ODSTAVI K. Polfko    delo    fploh.
Pr. Kaj   je pojilo delo ?
Od. Polfko delo je vumetnoft ravnati pol-fke opravfia ,.kar raj bolfhi mogo-zhe , ino s' nar vezhini pridam , de nsiTJ ne'e nar vil' i dobizhik.
Pr. Kaj je fturiti, de fe navuzhim te vu-metnofti V
Od. Vuzhi fe p^srati semlo, ktiro obde-lujelh ; njo dobro perprav'ati , de obrodi ino plazkuje tvoje <-6\o ; tudi fe vuzhi posnaci mnoge selifia , fa-desh ino drevje , ktire debiziak uofio;
m r t) m         «*
ino shivino , kar jo je treba sa do* mazhio.
Pr. Kaj bi fe ne snal navuzhiti, vfe to s* gledanjam na drugih delo , bres vu-zhenja te vumetnofti ?
Od. Snal bi, pa bi treba bilo polfke deld veliko goipodarjnv ene proti drugim fpregledati , sa svedit , kako je nar bplfhi. Bi treba bilo fvet obhoditi, de bi vidil ,) kaj vfe fo drugot snajdili bolfhiga v' polfkimu delu. Sdaj pa ma-loktir je v' ftanu fturiti ta fpregled ino take poti; malo jih je sadofti pre-moslmih pozheti nove fkufhnje na fvojimu polju s' nevarnofljn njega fad Egubiti. Vuner fo bili vlaki zhaf nek-tiri , ki fo t a Ji o delali, ino ii saflu-shili imenvani biti dobrotniki zhlove-fhkiga rnda. Tih fkufhnje fo bile fker-bno ohranene , ino od tot pride vu« zhenje polfkiga dela,
DRUGI     ODSTAVIK. Semlina natura ioo  nje   pobolfhanjd.
Pr. Kako  fe prsna natura  semle , ktiro
obilelaleuio ? Od.   Narpred opomnimo, de semla ali parit
ne flufki sa drugo, ko sa fklcniv ino
11 z
u6                $&:'(-*') Q&
terdno dersliati fadesh ino sa sbčrati, 5no deliti fadesfni potrebni shivesh. Kar je semla bol perpravna to dvoje opravilo dopolniti , tolko fe imenuje bol rodovitna ir.o dobra.
Pr. Kaj je shivesh vfih selifli ?
Od. Selni sliivelh fe klizlitjo tisti redivni . sazhejki, k tire self ha ferkajo ino ki jim dajejo raft , shivlenje , ino rodo-vitnoft. Ti redivni sazhetki fo sapo-padeni v' nebni fapi v' vodi ino parili. Sdtflia ferkajo te sazhetk'e v' febe slafti s' koreninami ino s' liftmi*
Pr. Kako fp stvarno šemlirto nattiro ?
Cd. Semla je sloshena po navadnim is tih rasloz.li ni (i parfti , ktire l"o : parft kremen^fla. vaphm , jihiuta, Kremeniza fe nikol vode ne napoji; jilitiza fe je napoji > ino jo terdr.o dershi; vaplenka jo hitro popie Ino hitro ipufha Semla je vezhidel pokrita s' eno odejo, ktiro kli7hemo parft , ino ktiraje oftanik rasrrohlenih seli ino shivali. Parili fo Bmefene med feboj po mnogih perme-rah , ino semla ima ime potifli, kti* re je nar ve/h. Tako^ fe tista rezhe rahla , ino hh*<i, kjer je narvezh kre-ffleniže ; terdnu ino dershezha je jllovka, topla vaplenka.
Pr. Kako svemo permero tih parili med feboj ?
Od: Dofti snaminov imajo ludje, pa vezhi del sapelivih Narbol gorova t'kufhnja je ta : vsami nekaj parfti, ktiro ho-zhel'h fkudri , iiVo jo svagaj ; deni jo v' fklenafto pofodo ino vlivaj gori hudigs jcliha, dokler vidifh, de parft vezh ne Ihumi. Potlej prezedi vie fkosi tanko ruto ; kar na ruti oftane , ofii-f hi ino vagaj; kar je na teThi manj, tolko je vaplene parfti, ktiro je jesih sjedel. Na ta oftanik ualij vode fhtir-krat na vago tolko, kar ima oftanik teshe ; ino enkrat tolko sheplene kf-fLine, kar oftanik vaga : vie to pufti vkup dva dni bfes prezejenja. Zhes dva dni prezedi, ofufJii ino v igij, ino kar je raaaj teshe, pomeni jilovko, ktiro je sheplena kifina i'nedla ; ino kar i'iie teshe oftaue, tolko je kremenize. Sem la je dobra po permeri smele tih treh parfti , kakor samoremo ras-glddari p.i i'kui'hnji, ako Ikup rajtamo iadjovo raft , podnebja, desii i i o druge okoa'ti.ie. Kader najdefh, de ni prave permere v'smeli tvoje senile, jo s nafti pobolfhati s' natrofenjam tifte parfti, ktire ni.
Pr. Ktire l*o pomoihi sa pobolfnati semlo?
0<*. Sa siOunanje ureraliie ino prelahke senile, je treba pertroiiri, jiinigi glina v' pra.i ftolzueaiga , prah od zeglov,
ino
us             m c t) m>
ino tak drob , kir ima dofti jila v' febi. Sa preterde ino predersiiezhe je dober v' prah ftolzben vaplenik , prah va-pleni is zefle , od sidov , od kamnar-i'kiga dela, vaplena moka ino polshov-i"ke Jnpine. Siigan ino ftolzhen gips je liar bolji sa popraviti vle travnike ino fnoshetj; mlevka ali lilifh pak , glin, inp jil popravio pretople semle.
TRETJI     ODSTAVIK Gnoj    ino   Delo.
Pr. So fhe druge pomozhi sa bolfhati semlo ?
Oi- Je fiie gnoj. Gnojine fo : oftanki ftroh-lenih shival , druge trohlenine , gui-ladi, treblenje zhlovefhkiga teleia, ino vfe i'zavne vode ; gnoj is hleva slaft konjfki, mesgovfki inooflovfki; krire imenujemo tople gnojove , ker naglo ino mozhno kifajo ino nifo pred dobri a dokler nifo vleshaui; ti ip sa jilna.'e semle , travnike ino verte. Kravjik ino gnoj od xogate shivine fhtejejo med mersle gnoje , ino je sa rahle ino lahke semle. Tudi popravijo semlo vfe gniladi selne ino drev-ne, vinfke ino olove tropine, grojs-*
dni
maim       ^
dni osobki i no mehovi, shaganje, vfi drobirji, oglie, faje, fhota, zunje , ino pepel mi nivi poshganiga fterniflia.
Pr. tno zhe tih nimam i
Od. Naredi gnoj s' vurnetnoftjo ; to je na-fhari na en kup nifiiine is rup na trav-* nikih, is jeshe, grabnov, fharjeif! poija, enmalo gnoja is hleva ; naj lesni tako na f h areno poldrugo leto ; timzhaii enkrat al dvakrat premetaj, potlej tr6Ii slafti na travnike.
Pr. Kako fe gnojine pod semlo fpravlajo?
Od. Na troje : s' matfko, lopato ino s' dre-vefam. Spomni le pa, de je bollni malo ino pogoftim gnojiti, ko velika ino vfe na enkrat; ino de ti more sem-la ino fades h povedati, kaj je prav-
Pr. je sa semio obdelati \'\\q kaj treba ?
Od. Delo. To perpravla semlo k' dopol. nenju fvoe dolshnofti, ker jo lozhi ino ranli ; ker plevel ino nelnage tare ; gnojovorrohlenje ino Vodni odtok ia!> ka. — Globokoft obdelauja fe more meriti po semli ino po iadesliu.
Pr. Kako fe posna dobro delan fvet ?
Od. Kader je delo fsos in fkos povfot enatco, ino Ce voda prav odteka.
Pr. S' ktirim orodjarn delamo semlo ?
Od. S' plugam , lopato , mariko , brano. Plug fJushi sa delanje na debelo, lopata sa manjf si semle , matika lomi
kamne
uq             <m (i) m
kamne ino gorfke sernle ; brana je dvojna : gladka ino sobata ; gladka je val sa delo pogladiti ino pertlazhiti; sobata iszhčdi travne korenine.
ZHETERTI    ODSTAVIK. Polfko    Obdelanje,
Pr. Kakfhine pravila fo sa sernle obde-! lanje ?
Qd, Sadesli fe ravna po semli , ne semla po fadeshu , ker vfaka semla ne noli vfak perdelik. Obdelana semla naj ti bo ograjena al s' sidam , al plotam , al grabnam. Premifii » kol ko sli i vine je treba sa delo ino gn'»j , ter odlozhi tolko pafhnika ino travnika, kar shi-vina potrebuje, tako de bodo nive smi-raj v' permeri s' pafho ino fnoshetmi.
Pr.. Nimam semli nikdar pozhitka dati?
Od. Nikdar. Prav obdelana ino gnojna semla nikol ni jalova, Premenuj l'e-janje ino fadefh naj fe verfti eden s' drugim. Sploh je nar bolhi , de naprej hodi belo shjfo : pfheniza, jezh-men, ovef, i. t. d, Sozhivni fadesh, poftavim detele, babi , grafhize ino tako dalje , vezh dobriga fture semli, Kakor ga is nje potegnejo.
Pr.
^ {i-) m              ™*
Pt. Ktiri fo fadeshi , ko jih obdelujemo ? Od, So dvojiga rasdela ,   ino oboji rasdel
ima   fvojih vezh rodov. Pervi rasdel
fe klizlie : seli  ali selni fadeshi ;  ta
ima pet rodov , to je :
i. Seli ke shive zhloveka.
a. Ke ga oblazhio.
3   Ke mu dajo olje.
4.  Ke mu dajo fnovo sa vumetne dela, sa kupzhiu ino sdravfla.
5.  Ke pafejo shivino.
Drugi rasdel fe klizhe : germje ali drevje, ino le lozhi v' fhcir rodove:
J. Ko shivi zhloveka.
2, Ko mu daje pitje.
3   Ko mu daje olje.
4. Ko flushi sa potrebe polfkiga ino do-mazhiga gofpodarftva.
PETI     ODSTAVI K.
Selni   fadesh    ino   Vertje.
Pr. Ktire seli siri ve zhloveka ?
04. Te seli fo vezh verfta: perve verfte fo sernate seli, is ktirih delajo kruh. Te verfte fo : Pfheiriza, Resh, Jezh-men , Ovef , Profo , Bar, Korusa » Sirk, Ajda,Rajsh,. Druge verftefoftrozh-liate seli j kakor Bob, Fashol, Grah,
Zisara %
132
<^m^>
Zisara , Lezha Zhizharka Grafhiza , Volzhji bob. Tretje verfte fo vercne seli.
Pr. Kaj je vert ?
Od. Vert je serala ograjena ino namenjena sa obdelanje selifh , ktire zhloveka shive. Semla mure biti nar bolfhi , prav protifonzhna, ino na vodni per-loshnolti , de jo pogoftim ino iahko lhkropifh. Jo snafh na zheterti rasde-liii, eno zhetert sa sčle, folate i. t. d. drugo sa zhe'oulnate seli , tretjo sa fozhive, zheterto sa mladi fadesii ino sa zve tja.
Pr. Ktiri fadesh obdelujejo v' vertih ?
Od. Mnogkere fadeshe. Pervi fadeshi fo, ktire po fploh navadi sa folato imamo , taki fo folate, ino fo dvojiga rodu , to je glavnate , ino fiiverLiite ali neglavnate , kakor je Glavna fo-lata, Regrat, Zikoria, Krefha, Mali Plufhiz ali Retlak. Drugi iadeshi fo , ktirih perje barjeno jemo , kakor fo vfe sela, fhpinazhe, Selena, Peterfhil, Koperz , flipargli , Zvetno šele aH Karfiole, Ardezhoyke. Tretji fo , ktirih korenino jemo al kuhano al fro-vo , kakor je R^pa, kodratt Obrovt, Krompir, Kolerabe, Korenje, Kolfhi-za , Redkva , Pela, Rapunzel, tu-rfhki Poper, Zheterti fo zhebdlafti,   ktirih
zhebiile
m(.i)%&              i23
' zhebvile jerno , poftavim : Zhefen , Zhebul,Luk, Zhebulza, ino Zhel'nik. Pet; ib buzhaiti , kakor vie buzhe , Kumare , Dinje. Shefti l'o, kririh jagode jemo, kakor Rudezhe Jagode, Mal-nizi, Moline, ino Slato Jableko.
Pr. Snamo   fhe   druge  ladeshe  na   vertih imeti ?
Od. She dofti drugih , med tirni nar bol nafho fkerbsafiushio.podsemlifki fmer-zhiki. Sa te fmerzhike narejajo nalafh fturjene grede is polovize jila, iedmine dobre vertne parili iuo to drugo is shaganja. V to parft i'e vfade veliki-she nagniti smerzhiki petna jft al fheft-najft perftov globoko, ino ie s' parftjo ■ Siigernejo. Tudi obdelujejo dil'hezhe i'adel'he, kakor je Roshmarin, Pelin, Shalbel, Majeron , Sladkirfza, Riitiza, Materina dufaiza , Meta , Sivka, Sha-traj, ino drugi zvptovi.
Pr. Mire druge ladeshe obdelujejo na pol-
0<i. Sim she povedal, de jih je vez h podob. Govorili fmo od tiftib. , ktiri dajejo shivesh zhioveku, sdaj ie bomo menili od drugih. Med tirni , ktiri zhlovska oblazhio fo trojni, na ktiri h je nam nar vezh leshezhe, to je : Lan, Ko-nopla ino Bombash. Ktiri dajejo olje, tih fhtevilo je narvezhi: laneno feme,
ko,
124                 <^£t^
konopno, buzhno, kiimarino, folatno, repno , ogorfhizhno , redkvino , pod-semlifke zisare, makovo , rizhinovo, katapuzhno, ino iemen^hino.
Pr. Zhemu flushio druge seii '?
Od. Sa vumetne dela, kupz:->;o, stlravlenje. Med selmi, kcire i'o sa barvariko vu-metnoft fo imenitne ji : Rudezhina , Barvovnik ali Oblajft , Volovjik, devji. ino pravi Shefran. Koriftne sa vumet-noiti ino kupzhio i o: Terftje, Tabak, Janesh, vifbnela Lilia, ino S-djanka. Dobre sa likario ali sdravlenje fo Pol-shniza, ktira je filno dobra soper fpu-fhaje , ino Spilanra sa sobne boleznine, ino Rabarbara. Pofledni i'o iadeshi sa shivinl'ko pafho, kcire na ieaoshetih perdeliijemo.
SHESTI   ODSTAVIK. Travniki.
Pr. Kaj fo travniki ?
CM. So semle namenjene sa klajo shivinl'ko. Nekaj jih imenujemo prave travnike , sa to, ki fo vedno ohrafheni s' travo sa shivino. Druge imenujemo pajknike, ker na njih pafemo shivino , bres kofhnje ali lezhe. Dalje fo delani
tra-
m (t) m           m
travniki , ker fo li nekaj zhafa namenjeni sa selifha , ktire nanje feje-mo, potlej pa sa druge perdelke.
Pr. Kaj je treba sa travnike dobro obdelati ?
Od. Naredi jih enmalo is brega poloshne na sgubo ino berdafte, de le al deshevna al napelana voda pomudi ino lahko odteka. Preorji jih dubro, ozhifti od plevela, ;ino poguoji. Svoli dobro feme, ino kofi ob pravih zhafih.
Fr. Ktire selifha perdelujemo i>a delanih travnikih ?
Od. Njih veliko; vunder med njimi fo nar bolfhi Vifok Ovef, kir je morebit nar bolji klaja, Bilniza ino vfi drugi ovli: Verniza ino vfe druge trave ; detele, Nemfhka detela, Zedrangola , Lupi-nella, Grafhiza ino druge take.
Pr. Je kaj drugi ga sa take self ha nameftit, kader tih ni? t
Od. Je Kr< mpir, kir fizer zhloveka shivi, pa je tudi sa shivino dober. Vfaka semla s' lopato delana ino gnojena je njemu prav. Dorafheno selenje krom-pirjovo fe poshanje, inoshivini klade, al sele.no ino 1'roVo , al fuho ino hranjeno. Bunke njegove ino mefni del pa, kuhani bolfhi ko frovi , fo nar ime-iiitueji ski vesli sa shivino,
126                  $$g ( t ) $$
SEDMI     ODSTAVI K.
Germovi   ino   Drevje.
Pr- Kure drevefa obdelujejo na knietih ?
Oi. Preden od njih govorim, morefh ve-diti , kako se drevje sarodi. Vef fa-desh fploh fe saroduje po fvojimufe-ineuti, inosadofti je Čeme lepo var-' vati, oprati s' vapleno vodo , preden ga vershefh v' semlo , de je varno pred zhervam , rnjo ino drugim bo-lesnam. Ako jih pa nezhefh saroditi s' femenaru , jih sarodi al s' korenino , al s' grubanjam, al s' vfajenimi vejami , al s' zeplenjom,
Se sar^jajo fadeshi s' koreniuo ino s' israfliki, ki poganjajo is k-renin enmalo prozh od debla ; ti m je sadofti, de jih v' semlo vladi fh- ino ognojifh. 5e sarodi fadefli, kader endel njegove veje >' parftio pokriefh , ino ta fe kli-zhe griibeniza; zhe je pa fkos en ko-1'hik, al verbaf , a!i drugo vjatiao dja-na, bi jo imenoval odrejenzo. Se sa-rejajo s' kolmi , ino resnizami, ali kozhmi , kader vsamefh veje bol al manj mlade., ino &' enim konzam v' parftsakopaCii Se sarode s' zepleujam, kader sdrusliii'h berit eniga fadesha s'
dru-
■ drugim , ino zhe fe per berilu li en-malo koshe dershi , i'e rezhe zep s' berftam , tudi v' kosho zeplenje ali popkanje ; ino zhe berft s' enim kon-zam vejize vdčnefh, fe klizhe zep ali zeplenje.
Fr- Pernefe li zepler-je kaj dobriga ?
Od. Tolko dobriga , kolkor fo zepleiike memo lefnikov lepfhi ino bolfhi.
Pr. Kaj je treba sa drevje ofkerbeti ?
Od, Safe vati , faditi ob pravi dobi,  var-
i vati pred fhkodo , okopati deblo , ino dobro pognojiti, nepotrebne israflike trebiti.
Pr. Ktire drevefa redimo s' vezhim dobizh-kam ?
Od. Sazhncm per tiftih , ktire zhloveku shivesh dajejo, ino jih rasdelim v'rodove. Ene imajo kafhnat ino mefnat fad, kakor Brefkve, Mandel, Slive, Zhefhie s' vlim fvojim plemenam , MareSre , Sisole , Drin , Oreh , Ko-flanj, lefha. Druge dajo jag'dafti fad, kakor zlerna Murva , Robida , Molina, Zhefhrniii, Grosdizhe, Kapara, medvedova HruM.ii, Skurfh, Nefhpla, Lazerola, Margarana, Lemona , Ze-der. Jablekafte fo Jablan , Hrufuka , Kutina. Druge fo , ktirih fad je nat-lazhena kosha , kakorfhna je Figa ino nje mnoshtvo. Sa drevjam, ktiro daje
zhlo-
128                  ^ ( f ) &3>
zhloveku shivesh , pride tifto , ko mil daje uar bolfhi piazho, to je vinl'ka terta.
OSMI     ODSTAVI K» Vinfka    Terta   in o    Vino.
Yr. Kako terto obdelujejo ?
Od, Terta lubi kremenafto - vapieri fvet, ima raji gorize ko ravnote , raji fuho semlo ko mokro. Sarode jo s' gru-banjam , s' odrejo , s' resnizami ali kozbmi. Hožhe biti kopana , ino ob pravi dobi vumetno obresana.
Pr. Kako delajo dobre vina ?
Od. Ako ne berejo ali ne rergajo ^ preden je dobro srelo ; ako mofhtu zhaf dajo prav kifati. Ker pa v' deshevnih letih mofbt nima dofti fladkobe ino ziikro-be j ter je plevek ino flab ; je tadaj treba fpomniti , de fe mu kaj da , kar ga sbolfha : sa to je dobro permefiti medu, fuhih fig, olja od fiadkih man-dolov, ino zukra ; zuker saflushi med vfimi itaj pervo ftopnjo. Mofht je treba pretakati fkosi tulje ali rore , ne _pa na odperti fapi, de duh ne sgubi, ino ga dobro hraniti na hladu , tako bode s' zhafam piemenftna ino dobra kapla,
DEVETI     ODSTAVIK.
Logi   i n o   L e f.
•
Pr. Ktiro drugo drevja imamo ofkerbvati % Od. Med viim drevjam šaflushi Oljika naj pervo ftopajo , ki nam olje daje. Ona lubi v' saVetiu biti pred burjo ino fe-verjani , lito obroduje v' priasni toplo-ti. Hozhe biti kopana , s' 1> pato obdelana , gnojena , treblena. Sa njo pri-d,ejo drevefa fimhne sa d<>mazhe gof-podarftvo, ino vef'lef, ktiri v' logili rafe. Pr. Kako ohranimo 16ge ino gfjsde i Od. S' pomiflio, de fekamo farno sreli lef i ino s' 1 podobnim medproft6ram ,   de lef preveza ne srejfhamo ;  ino de fekamo ob pravim zhafu , ter ga vfaki krat sadofti nafejemo ali nafadimo sa nameftit njegovo sgubo. Pr. Sa k tire drevela imamo v' logih nar
bol fkerbeti ? Od. Nekaj jih je sa domazlno , poftavim BuKva , Hrait , Dob, Zer , Korka. Druge fo sa lef, poftayim Zipefa, Smreka , ino vfe Borje. Druge dajo lifte ino plaftje sa shivjnfkp rejo, po-ftavim Beril ali Lom, Javor, Jelfha,
i

i%6              m (t; m>
jagned , Topola , Jibfen. £a fvilne ali shidne gofthize je rumena murv^ ; sa barvanje Rudezhina } Brina , Far-fhka Kapiza. Sa shivo mejo fo nar bolfhi Bela Ternula , Verbi7a j Gaber , Koftanfzhje. Beseg ino Zevje, Shlds, Goshtjviz ali Mazhaha. Shiro-ko fenžo delajo, ino narvezh liftja sa iiafttHo dajeju Konj I ki K< ftanj , Lor-'.v bar, Plaran , Lipa , Ti i a , Verba # !; Papirna Murva, Selen Hraft, Katal-pa, iVJeklen.
DESETI     ODSTAVIK, S h i v a 1 i,
Trt W* rmate kaj povedat od drugih pol-fkih ftvari ?
Od. ISfizh drujga , ko fhe od skivall. Te fo trojne : SLivina, Drobniza ino Perutnina,
Vr. Kaj povefte od Shivine ?
Oi< Hleve je treba tako roftaviti , de fo na luhim, na fapi su prevetrat, lvet-li, ino lepo 7heder.i sayolu sdravja pet shivini. Shiviuo rajfhi v' t ie^u resici ko na paflii , de je bol tt-rdrsa iuo sdrava. Brejo sHvino vsrva?.: , jo ne fretegiiiti s' delam ; ji dcbio klufti.
Bv
Fn Krite ihivine nar rajfhi imajo sa polfko delo?
Oi. Vole , Krave, Konje, Mesge, Ofle.'
Pr. Kaj perdelka dobimo od shivine?
Oa, Narprčd ona rabi sa polfko delo, sa gnoj delati , sa fhtevilo , ki rafe s* hojo po plemenu , ino je sa perredbo. Krava pofebno daje nar koriftneji per: delikj namrezh mleko.
Pr. Kaj delajo is  mleka?  ,    .
Od. Mleko je ena softava is fmčtane,fi-ra, ino liradke. Mleko djano v'lhiro-ke pofode fe lozhi od fmetane, ino ta na verhu plava ; na Lafhkini jo tepejo djano v' fodiz s' prezhnimi dilzarai predelan, ker dilze fuzbejo; per naf pa v' pinji metejo, ino fture* puter ali frovo maflo, ktiro potle kuhajo. Pinjeniz dejo v' kotel, ino kader je tolko topel, kar roka ter-peti more, permefio firfha eno r^s ali unzho na pe-iefet liber. Kader fe
-r ■' vfiri; prederejo fkuto s' kuhalnizo; ta pade na dno. Jo kuhajo, mefhajo ino pertrefejo enmalo snefrana. Methta fe rasfuje v' drobne serna, tedaj jo poberejo v' ruto, denejo v' model, ino potlazhio s' teshkim kamenam. Tako delajo fir, ktirga potlej foie, ino hranio.
Pr* Kaj povefte od Drobnize?
fc**3
i32                 ^ C t ) %$>
Od. Ovza dobro vede na goriz#h ino na golih vilokih planjalu Vezhkrat, slafti ob deshevju, ji daj tvimalo toll. De bo vovna lepa, jo ima j fna-f>* .shno ino 'pred tem jam varvaj. Kose-fo sa vifoke gore ino sa kraje odle-shne od obdelanih meft. Prelizhe pitaj s' shelodara ino bobovo moko al kakim drugim sem jam , de dobi (h mefenino dobro ino vkuiho; {ploh pa fvinake lepo zhedi.
Pr. Kaj  rezhete od Perutnine"?
Od. Narbolfhi fo Puts ino Kiiretna, Pure,
Golobje, Baze , Goli. Sploh je treba
jih dobro pafli, jim  zhifto ino  sdra-
vo vod" dajati, ino zhediti   mefto,
■ ker jih iraai'h-
Sklep,
Pr. Jmate fhe kaj povedati od polfkih opravil ?
Cd, Ni konza ne kraja , kar bi snal povedati , pa fe bofh pozhafi fam na-vuzhil. Jes fim li narbol fplofhue rezili od polfki ga dela pravil, kar je treba, de tebi lubesen k' ti vumet-nofti vdahnem, ktira ima biti i'laft tvojiga  shivleuja.  Ifhi   fe zhedalje
vezh
vezh . iiavuzhiti v' obdelan ju polja , fkerbi poboll'hati semlo tebi isrozhe-no, rad imaj Ivo) ftan; pomifli de na tira ftoji frezhuoft tvoja, tvojiga saroda ino druslnne, tvojih ravenzhlo-i vekov, ino pergovori fi, de zhe semlo prav obdelafh, febi perdelik sa fvojo hrano ino sa pomo7.l1 potrebnih ludi fpravish, ino fpolnifh sapovdi Boshje tebi naloshene per ftvarjenju ino per tvojimu rojftvu v' polfkimu ftanu.
m
m
Kasaviz sapopadka.
Srratn
Sg6dbe (Vce ,       ,,,.,..       % Kerfiiaiifiri navuk, perpravlavno branje   ,,,,.....       15
Pervi del. Branje I. Od apoftolflce
vere   ,..,......     15
Branje IT. Pervi rasdelik vere.  od
Boga,   ♦   .   .   .   •.....16
. - -   III. Od fkrirn >lti fvete Trojize   18 ^ -, -   IV. Od ftvdrjenja Angelov
jno £hloveka,   ......    19
...   V. Od zhlovekoviga padza , ali cd isvirniga   greha, ino niegt Ls?hajkqv,   .   ,   ,   .   ,   ao . , ,   VI,   Drugi rasdelik. Od ob-
lubleniga  Vlefsh.    ,   .   .   .       %\
-  , ,   VII, Tre ji rawielik. Od tkriv
nofti   Vzhl ovčzhenjrt,    .   «   ,      23
-  - -   Vlit Zlieterti rasdelik, Skri-
vnoft nafhiga  Ubxel'tienja.     *    z$
-  « -   IX. Peti rasdelik   Doliftop
Jesu/ov k' Peklam, ino, nje-
g v!« vftajenje,   • '.,   .   ,   ,      2g
-  • t   X. Shelfi n.šdelik, Voebuh.d
Jesufuv, vitaj.ei]je od mercvih ino ibdni dan.   ..♦,,,      a&
Branje XI. Od S. ])uha.....       2?
-  . .    XII.  Deveti  rasdelik  Od
Zerkve.    .......         2Q
-  . .   XilL.Od deleshnofti Svetni-
k«v    .........       30
-  - -   XIV. Dei'eti, enajfti ino dva-
uajfti radeiik. Odpufhanje grehov , vftajenje mei'a ino vezhno shivlenje.....       31
* - -   XV. ftaslozhki do fdaj rezhe-
niga..........ss
*  • -   XVI. Od isposnanja Kerfhan-
ftva ino od suamina iVetiga kri'sha......   .   .   .       34
-  - -   XVII. Od fvetiga Pil'ma, ino
od Vuftniga Vuka.....35
Drugi ;del- Branje I. Od defet sapovdi ino od  lubesni.   -   .   .     33 Branje II. Od perve sapovdi.   .   ,   .   39
-  - -   lit. Od druge ino tretje sa-
povdi.........       4!
*  - -   IV. Od zheterte sapovdi.   .   .41
-  - -   V. Dalje  od zheterte sapovdi.    42
-  - .    VI. Od pete, fhefte, fedme
ol'rne, devete ino delete sapovdi.    .   '......        46
*  - -   VI f. Od zerkvenih sapovd.        43
-  - -   VIII. Od perve ino drugc
zerkvene sapovdi. - - - - 48 «■ - •   IX. Od treh sadnih zerkve-        50
-  - -   X. Od sapovdi Lubesni pro-
ti Bogu ino Blishuimu. - - 52 t - - XI. Od greha i'ploh. ... 54 ? • -   XII. Sedem glavnih grehov.       56
Stran.
Branje   XIII. Od Eoshjih zhednoft,   .   57
Tretji del. Branje 1.  Od molitve.         59 Branje   JI. Od perpravlanja potreb-
niga k' dobri molitvi-   ...      fo
. . -   III. Od. Gofpodnje Molitve.       61 ---   IV. Od Angel oviga zhefhen-ja ino na pomozh klicanja
fvetnikov........      64
-  . -   V. Od Saliramentov fploh«         65
-  - -   VI. Od Kerfta......       67
-  . -   VIL Od Birme.   ....          63
-  - -   VII[. Od Sakramenta fve-
tiga refhniga Telei'a.   ...     70
-  - .   IX. Od ofra IVete Mafhe.   .      71
-  - -   X, Dalje od ofra fvete ma-
fhe........   i   . '    73
-  - -   XI- Od Obhajila.....74
-  - -   XII. Od potrebne perprave
k' obhajilu........7$
-  - -   XIII. Kaj imamo delati med
obhajilam ino po obhajilu.          76
* - -   XIV. Od Sakramenta Pokore.      7S
-   - -   XV. Od obshalvanja lploh.   .        79
-  ■• •   XVI, Od popolnim ino   ne-
popolnim obshalvanja'   .   .         80
-  - -   XVII. Od Spovedi.   .   .   ;        8r
-  - -   XVIII. Od fprafhovanja vč-
fti, obshalvanja ino naprej vsetja.   ........        Sj
-  - -   XIX. Kakfhina ima biti  fpo-
ved..........        £4
--.   XX. Od sadofti.fturjenja.   .        85 '"* - -   XXI. Od   OdpiiftHtov.   .   «           %$
1
Stran.
Branje XXII. Od pofledniga Olja.         83 • - -   XXill. Od Matliuikov sheg-
novanja.   .......         89
- - r   XXIV. Od Sakona-   ...        89
Molitve..........90  * 97
Sofednji   Navuk. Vvod.....        99
Pervi   Odftavik.  Dolslin'tfti proti
febi........    .   .     loj
Drugi  odftavik. Dolshnofti proti
drugim.........     105
Tretji Odftavik. Dolshnofti proti
pofebuim zhl( vekam.    .   .   ,    108 Zheterti Odftavik, Dvorne Dolshnofti.   ,,«.,.,,        110 Sklep.   ,.,.,.,♦,.        uz
Polfki JJavuk. Vvod......       113
Pervi Odftavik. Pulfko delo fplo!>      1.4 Drugi Odftavik   Sem ti na   na tura
ino nje p-bolfhauJ!,   .   .   »      iif Tretji Odftavik. Gnoj ino delo.   ,       118 Zheterti Odftavik. Poli'ko   Obdelan je,   ..*,....,       iao Peti   Odftavik. Selni   fadesh ino
Vertje.   ....,,,,     121
Shefti Odftavik,  Travniki     -   ,   .     124 Sedmi Qdftavik,  Germoi   ino
Drevje.   «♦,,,-..    *36 Osmi Odftavik. Vinfka Terta ino
Vino,.......,       ii8
Deveri Odftavik.  Logi ino Lei'.         129
peseti Odftavik* Shivali.   ,   .   ,        130
^kleo.   ,.......• \   ,       n*
P o p r k v a.
Stran 6.	verfia 12.	beri- isshene namijl: tsfhene	
7-	23.	sazhenja	sazbenjs
f>	17«	svefii	fvafii
»0.	*«<	Samuel	Samnel
IX.	2.	pride	pride
14.	20.	sarefnizhi	sarefnizlini
*8.	18-	Tekel	reka!
19*	19.	pof voji nevofh.     hudobti livofti ino hudobij	
»9<	2',	fkufknavami     fkufhua-	
			vami.
19-	24.	zhloveke	zhloveka
«i.	15-	nevednofti	ocveduofti
26.	19.	dan,	dau.
*7-	8.	sbivž	sbivi
27.	21.	Branje   XI	Ofmi  rasde.
]	lik od IVetiga Duha ino milolii Boslije.		
29.	22.	Rmjka	Kivif
3«.	JOf	Verujem	Verjuem
32.	22.	obfojeni	obtojenji
34.	26,	fti ti	iia t|
35,	«5-	fhege	s liege
36.	*4-	ludfivu	Indffvu
3*	M.	lubesni	in besni
4<*	23.	zhafii	zhfifti
4*^	12.	Pefvezbitj	l'9.svezbi4J
42»	34.	famablaithik	samoblaftnik
44^	»8.	brarnboviz	hramboviE
47,	9.	sapovd	sapovo
47-	23-	ptuje	pruje
48-	»7-	enkrat	en krst
54,	25-	flurimo	finrimo
58	l.	vupama	vnpamo,
58'	10.	vkashe	vkashe
r,    ^	*¥	Gofpod-	Gofpod;
		tfa	njo
6^.               i*«       odpufhanje     ©dpufkanje
$<?.                 2.     obshalvanja     obfhalvanjji
Si,                j,       mafiinikam    mashnikam
82.               i4       boshji               bofhji
yj.              ai.    fvetma apoflel-   ivetitn
nama          apoftelnam