Gospodarske stvari. Shod nemških kmetijskih zadrng in sicer že 17. se bo vrSil dne 21., 22. in 23. avgusta v Monakovem. Zadružništvo je na Nemškem že v lepem razvoju. Žito. Dosedaj so cenili letino na negotovi podlagi, ki se je od dne do dne izpreminjala. Tvorilo je to podlago v prvi vrsti vreme, od katerega je najbolj zavisna dobra ali slaba letina. KakrSno je ravno bilo vreme v novem ali starem svelu, po tem so izračunjevali skupni pšenični pridelek; izpreminjal ; pa se je račun dosledno, ker je bilo tudi I vreme danes tukaj ugodno, jutri zopet kj& I drugod neugodno. Danes pa imamo za izračunjanje žitnega pridelka trdnejšo podlago — žito samo. Po vseh krajih, ki zalagajo dežele z žitom, je omlačeno, zato je sedaj lahko natančneje ia zanesljiveje določiti letošnjo letino. Dočim so na vremenski podlagi pričakovali splošno najboliSe letine, so se poljedelci v Evropi na svojo žalost uverili, da so se skoro povsod korenito uračunili. Po vseh žitnih krajih Evrope so pridelki manj in manj klenega zrnja, nego je še ob kraju kazalo. Odločilni činitelji so hoteli imeti pred časom vsekakor najboljšo letino, prepričali pa so se sedaj, da so prav prorokovali oni, ki se niso nadejali najugodnejše. Ti so namreC trdili, da žito ni ugodno prezimovalo; no z ozirom na Evropo so pogodili, za Ameriko pa so se zraotili. S tega stališča so delali za trdnejše žitne cene, oni pa, ki so bili nasprotnega mnenja, so pritiskali cene kar najniže. Sedaj se je izkazalo, da ostra zima v Evropi ni bila kaj ugodna za žito; to se je posebno pokazalo v severni Nemčiji. Amerika Je letino nad vse hvalila, ravno tako se stari svet ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi utegnila biti žetev le malo nepovoljna. Cim bolj pa se je bližala žetev, tem resneje se je kazalo, da se črnoglednost nekaterih veščakov dokaj obistini. Amerika je morala vsled vročine, ki je palila po severu, izvzemši Kanado, ter povzročila na jari pšenici občutno škodo, svoje prvotne ogromne številke znatno skrčiti; ozimina pa se je, kakor so pričakovali, izborno obnesla. Nemčija, ki si-že izprva ni obetala dobre letine, se tudi ni uštela. Na severu, kjer je največ žitnega polja, je žetev primeroma najslabSa. Sijajno letino so prorokovali na Balkanu> toda obnesla se je tudi le deloma; v Rumuniji pa je škodovalo deževno vreme kakovosti in množini pšenice, kajti deževalo je navadno neprilično. Poročila iz Rusije si močno nasprotujejo; iz tega se da sklepati, da je letina neenakomerna. Dne 13. julija t. 1. je poročal nemški generalni konzulat iz Peterburga jako neugodno o položaju polja. Vročina in suša ob zoru sta na zrnje silno neugodno vplivali. Rž se je pričela mahoma dražiti; že dovrSene sklepe so razveljavljali, <5eš, da bode rž slabo uspela. Tudi drugo žito se draži, in izvaževalci so na podlagi slabih poročil iz središča Rusije na razne kraje že odpravljeno žito baje zopet poklicali nazaj. Jako neugodna poročila prihajajo iz najbolj žitorodnih krajev, koder so jara, rž, posebno pa ajda in oves domalega "ugonobljeni; glede rži se je nadejati samo še slabe srednje letine. Razen rži pa je ugonobljena tudi klaja. Nepovoljne vesti prihajajo tudi iz Transvaala, severnega Kavkaza ter iz južnozapadnih pokrajin. Vzlic vsemu temu pa bode sploSna žitna letina vendarle nekoliko izdatnejša od lanske, to pa edino le radi boljšega uspeha v Ameriki. Vendar pa se od «Cincinnati Pricecurrant» na 80 milijonov bušljev proračunjeni presežek bržkone ne bode obdržal, kajti sedanje zaloge starega žita so proti istodobnim lanskim mnogo manjše, posebno pri poljedelcih in farmarjih. «Narodnogospodarski Vestnik*.