HREN: Pro domo. (Za našo slanovsko gospodarsko osamosvojitev.) V delu in žrtvah za druge ne pozabljajmo lastnegiai stanu. Slovensko učiteljstvo stoii pred važno odločitvijo. ki ie dalekosežnega pomena za bodočnost lastnega stanu. Na pokrajinski skupščini v Šoštanju ie bil po vsestranskem prevdarku in v očigled naravnost obupnim socialnim razmeram naših tovarišev-očetov. kateri hočeio nuditi svojim otrokom vsaii nekaj izobrazbe. storjen z veliko večino sklep, da se za vse članstvo uvede obligatorična članarina po letnih 100 Din za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani.. oziroma za »Učiteljski dom« v Mariboru in sicer že s prihodnjim solnčnim letom. Ker tai sklep seže precej gioboko v žepe članstva. zato ie delegacija prepustila končtio odloči- tev učiteljskim društvom. katera morajo izreči svoja mnenia še pred novim letom. Prvo ,ie o tem razpravljailo Učiteljsko društvo za kranjski okraj ter se izreklo soglasno za. Nimam namena slikati v kričečih barvah neznosnegia sociainega položaja tovarišev očetov. v katerega so zaš.i ne po lastni krivdi in v katerega prav tako lahko zaidejo tudi tovariši in tovarišice, katerih danes še ne teži zakonski jarem in ne družinske razmere. Vse to ie itak dovoli znano med nami in vidimo lafcko vsak dan vzgledov dovoli. Tudi ne bom udarii na struno tovarištva in ^lovekoIjubja. Saj ti dve lastnosti zlasti v današnjih prilikah kaj radi odpovesta. kadar prideta v dotiko z — žepom. Pač pa hočem navesti par činjenic. o katerih naj bi naše članstvo razmišljalo, preden se odloči. V instituciji našega doma in konvikta ne smemo upoštevti samo gmotne. ali pa, če hočete. socialne strani. ampak tudi moralno. i d e j n o , ki ie za razvoi in bodočnost našega stanu brez dvoma zeio velikega pomena. Velikega pomena pa ie prav tako za šolo in po njej za narod in državo. Šole še ne napraviio razni paragrafi in predpisi. ampak osebnost u č i t e 1 j a je tisto, kar ii da vsebino. živlienie. Kakršno učiteljstvo, taka šola. tak bode tudi narod. Žal pa. da se naša javnost še ne zaveda v polnem obsegu te resnice. In dasi je ta resnica vitalni državni interes. tudi od nje v sedanjih prilikah še ne moremo pričakovati v doglednem času korenitega izboljšanja. ker ie preza.poslena z drugimi še nujnejšimi probiemi. Zakai kulturna vprašania nastopaio kot potreba šele takrat, kadar je zagotovljen in zavarovan življenski obstoi bodisi pri posamezniku prav tako. kakor pri državi. Torei je iz teh vidikov učiteljstvo dolžno sebi. svojemu stanu in narodu, da stori. kar ie možno storiti v tem oziru. Možnost ie pa brez dvoma danes že dana, bogzna pa kako bo v par letih. ko bodo razmere že urejenejše in bode imei naš denar mnogo višjo veljavo. Zakaj bodimo s: na jasnem; Ce v najkrajšem času — vsai tekom 3—5 let nimamo rej aliziranih idei konvikta in doma, potem lahko čakamo še 30 ali več let. Saj žal, da smo že itak zamudili najugodnejši čas. ko ni bil denar še skoro nič vreden. Danes pa je možnost že dama. le vo.je !e treba in pa najti primeren način. In ravno glede načina in poti naj bi se čim več razmišljalo. Brez dvoma sloni na ramenih učiteljstva poieg lastnega organizaci.iskega, še izdatno večji kulturni davek. Ako bi imeli v tem oziru zbrano statistiko. mislim da bi saimi bili presenečeni od visokih številk. Društveni in kulturni davek ie pri nas v obče zelo. zelo velik. In povsod mora biti zraven učitelistvo. vsaj tako misli naša javnost. Njei namreč ni dovo.j. d a j i u č i t e T js t v o k u 1 u kuje duševno. ampak zahteva od njega še gmotni kuluk kljub mizernm razmeram. In denarnemu. emotnemu kuluku moramo napraviti za par lef konec v svojem lastnem in v splošnem javnem intereSu. Razmere nas silijoktemu. da smo v tem oziru dosiedni in neizprosni. Mi smo navezani sami nase tudi v tem oziru prav tako v sedanjem času, kakor snio bili vedno. To smo dovolj skusili ravno v zadnjem času, ko naša javnost ni mogla vzdržati niti »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubijani« ter je morialo društvo po enoletnem obstoju likvidirati. Ako se torej odpovemo vsemu drugemu kulturnemu davku, bodemo lahko zmogli mesečnih 8.25 E_n in v par letili imamo že zbrano g*avnico. ki bode otnogočila misliti na realizacijo načrtov. Saj moramo računaiti z dejstvom. da se bodo cene v tem času mnogo znižale. veljava denarju pa zrastla. Prav tako ali pa še večji znesek nam pa iahko nudijo naša že obstoječa gospodarska podjetja. če so prav in racijonalno upravljana :-n pa, če se zave vSe naše članstvo njihove važnosti za naš stan. Seveda, dokler bomo proizvode lastnih podjetii kupovali drugod in tako znosili vsako leto težke stotisočake drugim, kateri nlti ne smatrajo potrebno da bi vsako leto parkrat inserirali v naših stanovskih glasil^h. ali se spomnili našega Konvikta ali Doma tol"ko časa ne moremo oričakovati zaželenega uspeha. Naraivn o s t n e V( e r j e t n o j e namreč, koliko iežernosti je še v naših vrstah ravno v tem oziru. Tu bode moral vsak posameznik postati pravi aipostol, da se zavemo nezlomljive sile, katera spi v nas na našo lastno škodo. Naša podjetia so zmožna in tudi morajo nuditi prvovrstno konkurenčno blago. In geslo »svoii k svoHm« bode treba izvaiati z vso neizprosnostjo vsai toliko časa. dokler ne uresničimo svojih dalekosežnih socijalnih načrtov. S.ovensko učiteljstvo uživa v celi državi med vsemi stanovi velik ugled in dober sloves. Vse to si .ie pridobilo z vztrajnim in smotrenim deiom. Delalo pa Je v orvi vrsti zp druge naSe Da pozablialo. Sedai pa hoče in mora mislit: enkrat na sebe in svoi stan ter postaviti institucije. iz katerih bo črpal neusah.jivi vir novih in svežih moči sebr v zadoščenje in ponos. narodu in domovini v korist