CITROEN
več v notranjosti ćasopisa
SAXOM ANI
so Ijudje, ki Ijubijo saxo
Pooblasceni prodajalec in serviser

KOVINOTEHNA
Zarova 7, Velenje, tel.: 063 856 852, 49 "76 690
CITROEN
več v notranjosti časopisa
SAXOM ANI
so Ijudje, ki Ijubijo saxo
60STINSTV0-REKREACLJA
PIZZERIA - GRILL - DOSTAVA NA DOM FITNESS-SAVNA-SOLARIJ Šmarška 52, VELENJE Te 1 efon: 0 6 3 8 6 1 729
Rdeči dvorani
Pozdrav pomladi
Stran 20
ff, Bog, da le ne bo neurja!
Gaudeamus odmeva v
Vetrovno in hladneje bo.
Več kot sedemsto srednješolcev zaključuje letos izo-braževanje na srednjih šolah Šolskega centra Velenje, od tega jih bo nekaj manj kot dvesto opravljalo maturo, preo-stali pa zaključne izpite. Prihodnji meseci bodo zanje zah-tevni, še posebej za tiste, ki morajo maturo oziroma za-ključni izpit opraviti kar najbolje, ker so dobre ocene po-goj za pridobitev mest na univerzah ali visokih šolah.
Zato pa je bilo toliko bolj sproščeno, veselo in slovesno zadnji petek in soboto (tako bo tudi ta petek in soboto) v Rdeči dvora-ni, kjer se vrstijo maturantski plesi. Posnetek je s petkovega maturantskega plesa velenjskih gimnazijcev.
Spomin na lanske poplave še nipotonil v pozabo, še zlasti tistim ne, ki so jim te pov-zročile škodo alipa jim le pognale strah v kosti. Velenjčani na srečo veliko tega nismo skusili. Paka je regulirana in zato dokaj ukročena reka. Ukrotili so jo graditelji Vele-nja, takšno je dobila ta generacija, kipa očitno pozablja na vzdrževanje.
Paka lanijeseni res ni naredi-la veliko škode, je pa marsikje načela svojo regulirano stru-go (močno je na primer ta poškodovana pri mostu na Kidričevi cesti, kjersije struga svoj prostor razširila globoko v brežino, v Šaleku in še kje). Se eno tako veliko deževje pa bi tudi tu pomenilo pravo katastrofo. To okoljevarsvetniki vedo, na to opozarjajo občinski svetniki, na to opozarjajo rečni nadzorniki celjskega Nivoja, kije vzdrževalec vodotokov tudi v našem okolju. Tiso takojpo lanskem neur-
ju popisali nastalo škodo. Karza 11 mili-jard je je na območju, ki ga pokrivajo. Zdaj pa je vse skupaj prepuščeno državnemu ko-lesju, ki melje in melje... Minevajo pa dne-vi, tedni meseci...
Postali smo res čudni gospodarji. Name-sto, da bi namenili nekaj sredstev za vzdrževanje najnujnejšega in s tem preprečili, da bi nastala še večja škoda ali celo katastrofa, kar čakamo. Nihče ni odgovoren, tako kot da smo svojo usodo povsem prepustili državi in v tem primeru še Bogu. Najbolje, da ga poprosimo, da ne bi bilo kakšnega večjega neurja, dokler se ne odvrtijo državni mlini in namenijo kak-šen tolarček za odpravo teh. težav.
Smo mar ustanavljali nove občine zato, da bo rešitev lokalnih problemov še daljša, stroš-ki zaradi takšnih zavlačevanjpa še večji?!
■ Mira Zakošek
Tako mislim
Nihče ni ostal brez dela!
CITROEN
ISSN 0350-
Organizacijske spremembe v Vegradu
Organizacijske spremembe so za zaposlene običajno šokant-ne, še posebej v današnjem ča-su, ko izzovejo preplah in poro-dijo vprašanja: bom brez dela. Kar nekaj takšnih "pretresov", je bilo v zadnjem obdobju v Gradbeno industrijskem pod-jetju Vegrad, kjer pa njihov di-rektor mag. Muharem Bolič, odločno poudarja: "Niti en sam delavec zaradi tega ni os-tal brez dela!"
Lanskemu preoblikovanju poslovnih enot Lesna in Pro-jektivni biro, ki sta postali sa-mostojni hčerinski družbi (obe dobro delata), je pred dnevi sledilo še preoblikovanje po-slovne enote Kovinarstvo, kjer so lansko poslovno leto skleni-li z rdečimi številkami. Direktor Vegrada mag. Muharem Bolič
je prepričan, da bodo trije nji-hovi programi, ki so jih zaen-krat razvijali v tej poslovni eno-ti (kovinarstvo, program pla-stičnih in aluminijastih oken) uspešnejši, če jih bodo pro-gramsko povezali v dva večja
sistema. Tako so se odločili, da program kovinarstva pripojijo poslovni enoti Vemont, progra-ma proizvodnje plastičnih in aluminijastih oken pa poslovni enoti Zaključna dela.
■ mz
CITROEN
2 NAS vas
DOGODKI
18. marca 1999
novice
v enem
stavku
ZLSD darovala v humanitarne namene
VELENJE - V ponedeljek opoldne so predstavnice in pred-stavniki ZLSD, Območne organizacije Velenje, predali di-rektorici velenjskega Centra za vzgojo, izobraževanje in us-posabljanje Mariji Kovačič ček za 80 tisoč tolarjev. Letos so se namreč v stranki odločili, da sredstva, ki so bila predvidena za čestitke ob osmem marcu, dnevu žena, namenijo v hu-manitarne namene. Ček so direktorici centra izročili v pros-torih stranke, to prijetno delo pa je opravil poslanec v državnem zboru in požupan Velenja Bojan Kontič.
	Hty "iHb H> 5 L
■	* ' X. ■ ■	B r ■ 1 ' 'i 9.	
	■
Ček v vrednosti 80 tisoč SIT je direktorici CVZ Mariji Kovačič izročil Bojan Kontič, prisotne pa so bile tudi
predstavnice stranke.
Marija Kovačič nam je po podelitvi čeka povedala: "Ustanovili smo poseben sklad, saj je znano, da gradimo VDC. Vsa taka in podobna sredstva, ki se bodo nabirala na našem žiro računu, bomo vsekakor uporabili kot sredstva v pomoč izgradnji centra, ki ga že dolgo načrtujemo, sedaj pa postaja realnost. Doslej smo dobili že nekaj tovrstnih prispevkov. Prvo tako akcijo je pripravila Viktorija Meh in Saleški likovniki, od takrat naprej se sredstva kar pridno stekajo na naš račun. Od političnih strank je ZLSD prva stranka, ki seje odločila za tak korak."	■ bš
Forum svetnikov ZLSD
VELENJE - V soboto so se v Velenju zbrali izvoljeni svet-niki Združene liste socialnih demokratov, ki jih jc v Sloveni-ji natanko 300.
Na ustanovni skupščini so sprejeli statut foruma in izvolili svoje vodstvo. Forum vodi glavni odbor, ki je sestavljen tako, da pokriva celotno Slovenijo. Za svojega predsednika so iz-volili Bojana Kontiča iz Velenja. Osnovni namen delovanja Foruma svetnic in svetnikov ZLSD je povezati izkušnje in spoznanja, ki jih pri svojem delu pridobijo v lokalnih skup-nostih. Poleg tega bodo poskrbeli tudi za lastno izobraževa-nje in mednarodno izmenjavo izkušenj.
Na Gorici nadzidave?
VELENJE -Svetniki mestne občine Velenje so na zadnji seji med drugim razpravljali tudi o osnutku prostorskega doku-menta s katerim naj bi v bodoče začrtali vse posege v prostor na področju krajevne skupnosti Gorica, ki je v večji meri že povsem pozidana z individualnimi stanovanjskimi hišami. Osnutek tega dokumenta dovoljuje, sicer pod zelo strogimi pogoji, pa vendar, nadzidave obstoječih atrijskih hiš. Za tak-šen predlog so se v uradu za okolje in prostor po besedah Marka Vučine odločili, ker so tamkajšnji prebivalci vse po-gosteje vlagali prošnje za tovrstna dovoljenja. Ta je na os-novi obstoječe prostorske zakonodaje možno izdati, vendar pa je kriterije potrebno poenotiti in zagotoviti enake pogo-je za vse tamkajšnje prebivalce.
Načelno so svetniki osnutek tega prostorskega dokumen-ta sicer potrdili, vendar pa naložili odboru za okolje in pro-stor, da osnutek odloka še enkrat temeljito pregleda in to na razšiijenem sestanku, na katerega mora povabiti tudi čla-ne sveta in druge zainteresirane krajane Gorice. Ta sestanek je bil konec prejšnjega tedna. Večina udeležencev je potrdi-la usmeritve, ki jih prinaša dokument, vseeno pa so menili, da je treba pred njegovim dokončnim sprejemom, organizi-rati javno razpravo še v krajevni skupnosti Gorica.
■ mz
Prifarski muzikanti
TOPOLSICA, 21. marca - Marec je drugačen mesec. Je pomlad. Je dan žena. Je materinski dan. Zato v Topolšici, kot so zapisali v vabilo, prisrčno vabijo v kino dvorano v nedeljo, ob 16. uri, na glasbeni sprehod skozi slovensko deželo z Pri-farskimi muzikanti, tamburaško skupino iz Fare ob Kolpi na Kostelskem. Poseben zvok dajejo skupini večglasno petje in tamburaški instrumenti: bisernica, brač, bugarija, tamburaš-ko čelo in berda in harmonika.
Zenskam ta koncert poklanjajo, moški bodo zanj plačili 500 tolarjev.
■ mkp
S seje sveta občine Šmartno ob Paki
Prekinili razpravo o osnutku proračuna
Šmartno ob Paki, 15. maja -Drugi Ijudje, drugačen način (ne)dogovarjanja oziroma pri-prave na sejo sveta v primerja-vi s prejšnjim sestavom, pred-vsem pa pomanjkanje informa-cij so botrovali temu, da so šmarški svetniki dobršen del popoldneva namenili petim toč-kam dnevnega reda tretje seje sveta. Če smo bolj natančni, več kot poiovico časa le obravnavi osnutka letošnjega občinskega proračuna. Zadeve niso pripe-Ijali do konca, ker se niso mogli sporazumeti predvsem glede treh postavk: Mladinskega društva, Mladinskega centra in denarja za razvoj malega gospo-darstva.
Osnutek letošnjega občinske-ga proračuna sta pripravljalca župan Ivan Rakun in tajnik Janko Kopušar pripravila na os-novi novega zakona o financira-nju, uresničenih posameznih proračunskih postavkah iz pre-teklega leta ter na osnovi pri-čakovane 3 do 6-odstotne rasti proračunskih prihodkov. Po predvidevanjih naj bo se letos vanj "nateklo" 228 milijonov 879 tisoč tolarjev. Razpravo je začel Frančišek Berdnik (SDS), ki je menil, da sta predvidena zneska, ki jih lahko koristijo proračunski porabniki za nakup blaga in storitev (nad vrednost-jo 5 milijonov SIT) ter gradbe-nih del (nad vrednostjo 10 mili-jonov tolarjcv) brez javncga raz-pisa previsoka. Njegovemu
mncnju so se pridružili še ne-kateri drugi svetniki in pobudo o omejitvi na tri in šest milijonov sprejeli. Zapletati pa se je za-čelo po razpravi Bojana Kladni-ka (LDS). Vprašal je namreč, koliko denaija je namenjenega za ureditev zemljišč v obrtno-podjetniški coni, kaj se bo letos v zvezi z njo naredilo, zakaj je v osnutku proračuna predvidene-ga manj denarja za delovanje Mladinskega društva in kje je predviden oziroma za kaj razpo-rejen denar za ureditev Mladin-
skega centra. Ko je Ivan Rakun povedal, da bo potrebno za ure-ditev obrtno-podjetniške cone pridobiti najprej dokumente, je Rudolfa Ježovnika (SKD) zani-malo, kaj se bo zgodilo s stavbo bivše upravne zgradbe zadruge, ki jo je občina odkupila v pake-tu skupaj z nekaterimi zemljiš-či, saj ulica govori marsikaj. Je-žovnik in Bojan Prašnikar (ne-strankarski) sta ob tem pouda-rila, da bi morali v občini imeti izdelane predloge, za kakšen namen naj bi jo porabili. Znova se je vključil Berdnik in svetni-ke seznanil z mnenji članov od-
denega denarja za dejavnost mladih preveč. Kladnik je ocenil, da bi morala najbrž boleti glava o tem, kaj bodo nudili mladim v občini, še koga drugega in ne le njega. Ježovnik je svetnike sezna-nil z razpravo članov odbora za gospodarske javne službe in pri tem praktično ponovil Berdni-kove besede. Po mnenju Prašni-kaija ni težko nekomu dodati, ampak težje vprašanje je, kje komu vzeti. O tem niso govorili. Frančiška Krbavac (SKD) je po-novila mnenje, ki ga je izrekla na seji odbora za negospodar-ske javne službe in upravo o nuj-
bora za gospodarske javne služ-be. Po njihovem prepričanju bi zanjo in tudi za druge občinske objekte potrebovali dokumenta-cijo, da bi se lahko o njihovi na-daljnji uporabnosti odločali na osnovi strokovnih utemeljitev.
Berdnika in Kladnika je zbodlo ob tem še predvidenih komaj 1,5 milijona SITza razvoj male-ga gospodarstva. Menila sta, da je denaija premalo, če hoče ob-čina storiti nekaj za pridobitev obrtnikov.
Razprava o predvidenem de-naiju za dejavnost Mladinskega društva in ureditev Mladinskega centra je bila poglavje zase. Na trenutke je bila dokaj zmedena, polemična in kar težko je bilo slediti, kaj ima kdo v mislih. Po Berdnikovem mnenju je predvi-
no potrebni delitvi denarja za društva po znani metodologiji. Skratka, vrteli so se v začaranem krogu vse do Kladnikove pobu-
de: "Predlagam, da razpravo o osnutku proračuna danes prcki-ne in jo nadaljujejo na naslednji
seji sveta. Do takrat naj osnutek prevetrijo člani odborov za gos-podarske in negospodarske jav-ne službe, svoja stališča uskladi-jo z županom in na seji lahko nato sprejmemo proračun po hi-trem postopku." Njegovo pobu-do je nato podprla svetniška sku-pina strank šmarške pomladne koalicije, ki se je sestala med sejo sveta.
Brez posebnosti pa so spreje-li osnutka Statuta občine in Po-slovnik občinskega sveta.
mtp
LJUBLJANA - Pogajalska skupina socialnih partner-jev o pokojninski reformi je v petek določilo način dela strokovne skupine. Ta bo proučila zlasti minimalno starost ob upokojevanju in s tem povezano delovno dobo. Pogajalska skupina socialnih partnerjev se bo sestala po končanem delu strokovne skupine predvi-doma čez teden dni.
LJUBLJANA - Ivan Ne-rad ni več predsednik upra-ve SKB banke. Tako je v po-nedeljek sklenil nadzorni svet te banke. Svojo odstavi-tev Nerad komentira kot posledico političnih priti-skov, saj za njegovo razreši-tev naj ne bi bilo razlogov. Po nekaterih komentarjih pa ni imel več podpore veli-kih delničarjev in članov nadzornega sveta.
LJUBLJANA - Družba Digitel je pred tednom dni na vrhovnem sodišču vložila pritožbo zoper odločbo o do-delitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM, kijoje vlada izdala 15. februaija letos in z njo nado-mestila s sodbo vrhovnega so-dišča odpravljeno odločbo o izbiri Simobila za drugega koncesionaija za mobilno te-lefonijo GSM z dne 11. juni-ja lani. Digitel je sodišču med drugim predlagal, naj sporno odločbo sodbo odpravi, po-stopek izbire koncesionarja pa naj se ponovi.
MARIBOR - V nedeljo zjutraj je v stanovanjski stolp-nici na Ferkovi 15 v Maribo-ru eksplodirai plin, ko je 80-letni stanovalec, ki je v eksplo-ziji izgubil življenje, verjetno delal samomor. Poškodova-nih je bilo še pet stanovalcev. Stavbo, v kateri je 14 stano-vanj, so izselili, saj so bila vsa stanovanja močno poškodo-vana. V ponedeljek so že ste-kla obnovitvena dela, prite-kati pa je pričela tudi denar-na pomoč.
"Turisti" v Ljubijano, ženske v Velenje
Vzadnjih dneh je večina slovenskih krajev v Ljubljani prika-zovala in prisegala, da je prav njihov kraj najprimernejši za razvoj turizma. Vsi imajo vse, kar turist išče in pričakuje. Pra-vijo celo, da imajo prijazne Ijudi, ki bi goste lepo sprejeli. Ob vsem tem je res čudno, da turisti nočejo in nočejo k njim ali k nam. Mislim seveda na tujce. Domačipa dokazujejo, da so zapečkarji in se ne zmenijo za turistični slogan, da so lahko krajše počitnice že samo vikend. Alipa dokazujejo razvitost s tem, da so zanje prave počitnice le tiste, kijih preživijo v tujini. No, v Ljubljani so naše občine in regije predstavljale nove turi-stične strategije, da bi privabile turiste. Morda jim bodo pri tem pomagali tudi mladi in dokazali, da lahko turizmu res poma-ga lastna glava. Sicerpa se tudi ob turističnih zadevah kaže, da je cela Slovenija ena sama regija. To dokazuje tudi turistič-na borza v Berlinu, kjerso mnogi prikazovali, da imamo do-bre možnosti v sodelovanju s Koroško in Furlanijo-julijsko krajino. Sicer pa cela Slovenija tudi v boju za olimpijske igre nastopa skupaj le z italijansko in avstrijsko regijo.
In ko so "turisti" drli na sejem AlpeAdria v Ljubljano, se je Velenje tokrat izkazovalo kot žensko mesto. Ženske so si tu kar podajale kljuke. Vera Kozmik, Darja Bebler, na forumu so se zbrale celo svetnice. Zadeve so bile dokaj različne, osnovna nota podobna: storitije treba kaj, da naši deželici ne bodo v tako veliki meri vladali moški. Se vedno naj bi veljalo, da v
družini žena podpira tri vogale, v veliki meri ženske podpirajo tudi državo, o njejpa ne odločajo. V občinskih svetih je res do-bra desetina žensk, a višje ko gremo, manj jih je. Moški bodo pač rekli, da naj vladajo bolj sposobni, ženske se s tem še en-krat več ne bodo strinjale. In vse bo teklo naprej kot je... Ne, pravijo ženske, ki se (tudi regijsko) vse bolj organizirajo: nič več ne bo, kot je bilo. Saj bomo živeli - in videli.
Vnaši metropoli pa se je zadnje dni tudi manifestirala moč našega gospodarstva. Cuk s svojo jato se je preselil v novo klet-ko. Novo poslopje slovenske gospodarske zbornice pa je tako, da se predvsem podjetjem in podjetnikom, ki so bolj pri tleh, kar zvrti v glavi. Ja, res bi bilo lepo, če bi bilo to moderno po-slovno poslopje gospodarske zbornice odraz stanja našega gos-podarstva. Vprenekaterem podjetju se čudijo, v kaj je šla nji-hova članarina. Tudi to, da se bodo lahko zdaj v večjem števi-lu zbirali v tej palači našega gospodarstva, je zanje slaba tolaž-ba. Bolj ko bodo z raznimi sejami in posveti hoteli zapolniti ta veličasten objekt, več bo "zapravljanja ". Seveda bi bilo v tem primeru še kako dobro, če bi tudi tu veljal rek, da obleka nare-di človeka. Ali da palača gospodarske zbornice naredi gospo-darstvo. A se bojim, da ne bo tako. To, da bodo z vrha poslop-ja imeli boljši pregled nad našim gospodarstvom, pa ne bo bog ve kako pomagalo. Morda bodo tako nekateri v tej ustanovi še bolj živeli v oblakih. Drugi pa v dreku.	■ (k)
18. marca 1999
AKTUALNO
MS ĆAS 3
Pogovor z direktorjem Premogovnika Veienje dr. Francem Žerdinom
Po osmih letih prvič dobiček
V Premogovniku Velenje so lani v 237 delovnih dneh na 283 metrih odkopne fronte nakopali 4.063.000 ton premoga. Prodajo Termoelektrarni Šoštanj so uresničili v celoti, malen-kostno so jo celo presegli, na komercialnem področju v in-dustriji pa so zabeležili upad prodaje. Strateške cilje so, kot ocenjuje direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin, izjemno do-bro uresničevali, kar se odraža tudi v poslovanju. Prvič po os-mih letih so znova ustvarili dobiček, ki sicer ni velik, znaša pa 167 milijonov tolarjev.
Velik korak naprej je bil narejen na področju varstva pri delu, čemur v Pre-mogovniku namenjajo posebno skrb. Lani so zabeležili 211 nezgod pri delu (leto pred tem 312), k sreči nobene tež-je, posredovanje reševalne čete ni bilo potrebno, ognja v jami ni bilo ... Za eko-loško sanacijo v Dolini so porabili 530 milijonov tolarjev, med večjimi projekti na tem področju izstopa prenova Can-karjeve v Šoštanju, ki so jo ižvajali sku-paj s termoelektrarno. Število zaposlenih so zmanjšali za 100 delavcev, ob tem, da so na novo zaposliti 78 ljudi, med njimi 40 štipendistov in 10 delavcev iz ESO Opreme v stečaju, na novo so ustvarili 18 delovnih mest, pridobili certifikat ISO 9001, dobili drugo soglasje agencije za privatizacijo, imeli prvo skupščino, dobi-li nadzorni svet, imenovali direktorja ... %Leto iTjemno pozitivnih dosežkov. Kako pa se je vse to odrazilo v ekonomskih efektih?
DR. FRANC ŽERDIN: "Cena premo-gajebfla 5,77 DEM za Giga Joul, kar je malo vprimerjavi s prejšnjimi leti. Kljub temu pa smo ustvarili toliko prihodka, da smo lahko v jamsko opremo in objekte investirali 3,465 milijard tolarjev in na tem področju kondicije nismo izgubili. Znižali smo zadolženost, se rešili vseh hi-potek, kapital podjetja v primeijavi z le-tom 1997 povečal za 8 odstotkov, sreds-tva podjetja pa za 4,6 odstotka. Na vse to smo ponosni."
#	Bo tako leto težko ponoviti?
DR. FRANC ŽERDIN: "Treba ga bo ponavljati, ne samo ponoviti. Podatki za leto 1998 dokazujejo, kako je za premo-govnik izjemno pomemben obseg proi-zvodnje."
#	Bo pa letošnje leto za Premogovnik spe-cifično zaradi štirimesečnega izpada petega bloka Termoelektrarne Soštanj, kjer bodo opravili remont. Količinska proizvodnja bo zaradi tega tudipri vas nekoliko nižja.
DR. FRANC ŽERDIN: "Načrtujemo, da bomo nakopali 3.800.000 ton premo-ga. Od te količine bomo TEŠ namenili 3.544.000 ton, 166.000 proizvodnji to-plote za Šoštanj in Velenje, 90.000 ton pa drugim kupcem, čeprav zna to slednje biti problem. Tu bo treba narediti še kar nekaj komercialnih prijemov, da bomo teh 90.000 ton prodali. Problem pa je v tem, da smo morali letos povečati ceno energetskega premoga. Ce smo lani do-segli 5,77 DEM, načrtujemo letos 6,14 DEM za Giga Joul. Ta cena je usklajena z lastnikom in Elektrogospodarstvom Slovenije. Ni pa taka cena sprejemljiva za naslednja leta, ker je previsoka in ker nam zbija konkurenčno sposobnost s premogi, ki se jih da dobiti na svetovnem trgu."
% Kajpa se bo dogajalo z deponijo, sploh v tistih mesecih, ko bo peti blok stal? DR. FRANC ŽERDIN: "Na deponiji je danes naloženega 720 tisoč ton premo-ga. Proizvodnja v januaiju in februaiju je bila namreč izjemno visoka. Zdaj smo jo, skladno z letnim delovnim načrtom, zni-žali. Do 1. junija, ko naj bi se na tem
bloku začel štirimesečni remont, bo na deponiji manj kot 400.000 ton premoga. Mislimo, da se z deponijo letos kaj dra-matičnega ne bi smelo dogajati."
#	Kakšna bo kakovost premoga. Lanije bila dobra?
DR. FRANC ŽERDIN: "Lani smo do-segli 9.970 kilo Joulov za kilogram, kar je za 170 kilo Joulov nad planom. Letos bomo morali biti zelo pozorni, da bomo dosegli 9.800 kilo Joulov na kilogram, ko-likor načrtujemo. Odkopavali bomo v delu jame Škale in v severozahodnem delu jame Preloge, kjer je kakovost pre-moga nekoliko slabša, odkopavanje pa je treba logično zaključiti in tudi ta premog pridobiti. Glede kakovosti bo letos nekaj več problemov kot lani."
#	Katera jama daje glavnino premoga? DR. FRANC ŽERDIN: "Jama Pesje,
kjer je tudi premog izjemne kakovosti." %Med pomembnimi strateškimi ciljipod-jetja je tudi tisti, kije tesno povezan z re-ševanjem ekoloških problemov, posle-dic energetske dejavnosti v Dolini. Ko-liko sredstev bo Premogovnik letos us-meril v ta cilj? DR. FRANC ŽERDIN: "Med 500 in 600 milijoni tolarjev. Pri tem gre za ce-lotno področje rudarskih škod - odkupe zemljišč, rekultivacijo vodotokov in po-vršin, ki smo jih poškodovali, vlaganja v odpravo škod v posameznih krajevnih skupnostih in mestih."
#	Kaj pa zaposlenost? Boste to še naprej nižali in kako bo z novim zaposlova-njem?
DR. FRANC ŽERDIN: "Če se hoče Premogovnik prilagoditi zahtevam EU in zahtevam, ki jih bo terjalo svobodno tr-žišče na področju energije, kar se bo zgodilo po letu 2002, bo treba ustvariti pogoje za to. To je povezano z nadaljnjim nižanjem števila zaposlenih pri proizvod-nji premoga. Tudi v naslednjih letih bomo nižali število zaposlenih, med 100 in 150 na leto, ob tem, da bomo vsako leto na novo zaposlili 50 ljudi. Letos za-radi specifične situacije načrtujemo le 20 novih zaposlitev štipendistov, že v na-slednjem letu pa znova 50. Vzporedno bomo aktivno ustvarjali nova delavna mesta, že letos 25. S tem sicer na eni strani nekoliko zapiramo manevrski pro-stor za zaposlovanje znotraj premogov-nika, odpiramo pa ga na programih zu-naj premogovniške dejavnosti." £ Bo kakšno novo delovno mesto nastalo tudi na območju starega jaška, kjer je ta čas zelo iivahno? DR. FRANC ŽERDIN: "Trenutno za-ključujemo naložbo v posodobitev po-slovne stavbe za ERICo, ki se bo prese-lil v nove prostore še ta mesec. Novi po-goji bodo omogočali širitev dejavnosti in rast števila zaposlenih. Končujemo dala v muzeju premogovništva, v aprilu naj bi ga že poskusno odprli, uradno ot-voritev pa načrtujemo za 3. julij. Zelo in-tenzivno potekajo pogovori s posamez-nimi nosilci, ki želijo svojprogram izva-jati na področju jaška Škale. Naj pa zaenkrat ostane še neizrečeno, kdo ti nosilci so."
Dr. Franc Zerdin: "Z opremo v krajev-nih skupnostih ne bi imeli kaj početi, rudarjem v Bosni pa lahko samo po-
maga."
#	Kaj za Premogovnik Velenje pomeni uvedba davka na dodano vrednost?
DR. FRANC ŽERDIN: "Najbrž bo uvedba tega davka poslabšala naš eko-nomski položaj."
#	Plače? Mistim na tisti del, ko je večina vaših zaposlenih in bivših zaposlenih del plač "lastninila ", medtem ko so jih drugje v sistemu izplačali alipa sijih še bodo?
DR. FRANC ŽERDIN: "V zvezi s tem bo letos potekalo veliko aktivnosti. 99 od-stotkov naših delavcev in bivših delavcev je neizplačane osebne dohodke "lastni-nilo". Problem se na novo odpira zato, ker je preostali del sistema pristopil k temu drugače kot je bilo dogovorjeno in bodo, ali pa so že, razliko izplačali v gotovini. Gre za neenakopraven položaj delavcev znotraj sistema elektrogospo-darstva in premogovništva in treba ga bo rešiti. Kako, je težko reči, vendar je vodstvo podjetja odločeno, da postavi naše delavce v enakopravni položaj z drugimi, aktivnost sindikata v tej smeri pa je tudi močno poudarjena."
#	Se ena zadeva - pomoč rudnikom v Bo-sni. Okoli te pomočije bilo v javnosti ve-liko govora in veliko različnih mnenj -tudi odklonilnih.
DR. FRANC ŽERDIN: "V sredo (vče-raj; z direktoijem premogovnika smo se pogovarjali 10. marca, op. avtorja)) bo minister Dragonja uradno predal dona-cijo Slovenije v obliki rudarske opreme Bosni. Ta donacija ima svoje mesto in je v redu, da je do nje prišlo. Nima nobe-ne zveze z nasprotniki, ki menijo, da bi bilo treba ta denar nameniti krajevnim skupnostim, v sanacijo okolja, pa ne vem o čem vse še govorijo ... Program sana-cije okolja in odškodnin teče neodvi-sno od te donacije. Ta je v opremi, s ka-tero v krajevnih skupnostih ne bi imeli kaj početi, rudaijem v Bosni pa lahko iz-jemno veliko pomaga. Navsezadnje lah-ko to statusu Slovenije v odnosu do Bo-sne samo koristi. Pri tem je prišlo do izraza tudi naše znanje in samo vesel sem lahko, da je država Slovenija ta pro-jekt podprla. Navsezadnje to pomoč ne daje Premogovnik, daje jo država Slove-nija. Delo in znanje, ki ga je Premogov-nik vložil v projekt je država plačala, vrednost opreme, ki je prej ležala v skla-dišču in bi tam ležala še naprej, pa je prispevek Premogovnika Velenje."
■ Milena Krstič - Planinc
ZAKAJ DENARJA PODJETJA, ZAVODA, DRUŠTVA NE Bl OPLEMENITILI?
0
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja s sredstvi, zato vam tolarska sredstva v odvisnosti od časa vezave obrestujemo po naslednjih obrestnihmerah:
-	sredstva, vezana do 30 dni 4 % letno,
-	sredstva, vezana od 31 do 90 dni T (D) + 1,0 % letno,
-	sredstva, vezana od 91 do 180 dni T (D) + 2,0 % letno,
-	sredstva, vezana od 181 do 365 dni T (D) + 2,5 % letno,
-	sredstva, vezana od 1 do 2 let T (D) + 3,0 % letno,
-	sredstva, vezana nad 2 leti T (D) + 4,0 % letno.
Opozorimo naj vas na možnost vezave depozita z valutno klavzulo EURO!
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 063/ 854-301 ali 063/ 854-323
v Sektorju zakladništva.
Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim!
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Kongres sindikata SPESS
Predsednik še naprej Franc Druks
VELENJE, 12. marca - Pred štirimi leti je bil v Velenju usta-novni kongres Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slo-venije, krajše SPESS, v katerega so vključeni delavci Premogov-nika in z njim povezanih družb. Na kongresu, ki so ga imeli v pe-tek, so sprejeli poročilo o delu za minulo obdobje in smernice za naprej.
Volili pa so tudi vodstvo in za predsednika ponovno izvolili Franca Druksa. "Zavedamo se, da živimo v obdobju v katerem kapital, nasilno kot še nikoli, vodi procese gospodarske globali-zacije in prisiljuje v meddržavne integracije. To pa preprosto po-meni, da vsi sindikati stojimo pred povsem novimi izzivi, v kate-rih bo treba braniti in ohranjati dostojanstvo in varnost delavcev, " je na kongresu podčrtal stari in novi predsednik tega sindika-ta Franc Druks.
Tudi iz teh razlogov bo SPESS še naprej branil zagotavljanje so-cialne varnosti zaposlenih. Temeljna usmeritev s tega področja os-taja še naprej stališče, da ne sme biti odpuščen noben delavec, ra-zen, če ni sam, s svojim slabim delom ustvaril pogojev za tak ukrep. zato bo SPESS tudi v naprej podpiral samo tiste programe za raz-reševanje morebitnih presežkov, ki bodo tudi presežnim delav-cem, v sicer spremenjeni obliki, še naprej ohranjale socialno var-nost, s prezaposlitvami, predčasnimi upokojitvami in odpravni-nami na željo delavcev.	■ mkp
Šolski center Velenje
Oblegan gimnazijski program
5. marca se je iztekel prvi rok za oddajo prijavnice za vpis v za-četni letnik srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. Pravzaprav je bil to letos pomemben dan za vse, ki bodo v novem šolskem ali štu-dijskem letu začeli izobraževanje v nekem novem programu. In kaj kažejo prvi podatki o vpisu v programe Šolskega centra Velenje?
Najbolj "oblegan" je program gimnazije, saj so zanj prejeli več pri-jav, kot je bilo v razpisu za vpis predvidenih prostih mest. Kot so po-vedali na Centru, bodo republiško ministrstvo za šolstvo in šport ozi-roma ministra dr. Slavka Gabra zaprosili za vpis novincev v pet na-mesto v štiri oddelke tega programa. V ostalih dveh gimnazijskih programih (tehniška in umetniška) pa so še prosta mesta.
Nekoliko več prijav kot je bilo razpisanih prostih mest je še v elek-trotehniki - elektroniki, vendar pa je skupno število prijav za elek-trotehnika - elektronika in elektrotehnika -energetika manjše od števila prostih mest. Zato bodo na šoli organizirali pouk v enem od-delku elektrotehnika -elektronika in v drugem kombiniranem od-delku za elektrotehnika - elektronika in elektrotehnika - energe-tika skupaj. V drugih programih Šolskega centra Velenje so še pro-sta mesta.
Od 8. do 25. marca imajo bodoči dijaki še čas za prenos prijave iz ene na drugo šolo. Od tega dne pa do 24. junija prijave ne bo mo-goče prenesti, ampak šele po 24. juniju oziroma po objavi druge-ga kroga izbire kandidatov. O morebitnih omejitvah vpisa bodo bo-doči dijaki obveščeni na dom 21. aprila.	■ tp
4NA SiAS
GOSPODARSTVO
18. marca 1999
Je velenjski M Club res padel v krizo?
"Kako
Tekstilna industrija v Slove-niji je v težkem položaju. Ze ne-kaj let se skoraj vsa tekstilna podjetja v državi otepajo z ve-likimi flnančnimi težavami, ki jim botrujejo različni vzroki. Eni pravijo, da so posledica iz-gube številnih tujih kupcev, ki so cenejšo delovno silo poiskali na Daljnem vzhodu in v bivših so-cialističnih državah. Drugi, da se je slovenska tekstilna indu-strija vse preveč opirala na tuje kupce, za katere so za majhen denar opravljali le dodelavne posle pod tujimi blagovnimi znamkami, na svoje pa so poza-bili, češ da je slovenski trg pre-majhen. Razlogov je še več, bit-ka za preživetje pa neusmiljena. Ttodi v 210-članskem velenj-skem M clubu, pretežno žen-skem kolektivu, jo že nekaj ča-sa poznajo. Zadnja leta jo zaz-namujejo vzponi in padci, ki jih seveda občutijo tudi delavci. Ze-lijo si ohraniti svoja delovna mesta in za svoje delo dobiti do-stojno plačilo. Plače v tekstilni industriji pa so, to je znano, med najnižjimi v državi.
Po sledi nepreverjenih govoric, da se v zadnjem času v M clubu kriza poglablja, smo zastavili ne-kaj vprašanj dolgoletnemu di-rektorju podjetja Marjanu Ga-beršku, ki krize ni zanikal, bil pa je tudi poln optimizma. # "Je torej res, da ste se znašli v večji finančni krizi, ki se že odraža pri plačevanju delav-cev ? Kako ste torej sklenili po-
Gorenje Point
Kakovost je umevna sama po sebi
Kljub močni konkurenci na področju računalništva in infor-matike je 32 zaposlenih podjet-ja Gorenje Point lani ustvarilo 691 milijonov tolarjev prometa. Za zdaj poslujejo predvsem na domačem, pod blagovno znam-ko Gorenja pa naj bi v bližnji prihodnosti tržili svoje izdelke še na trgu bivše Jugoslavije. Direk-tor Podjetja za informacijske tehnologije Jože Kamšak meni, da so v sicer zahtevnih časih na dobri in zanesljivi poti v prihod-nost. Znotraj Gorenja delniške družbe delujejo kot storitveno, po zakonu o gospodarskih druž-bah pa se uvrščajo med proi-zvodna podjetja. Na nekaj naših vprašanj je Kamšak takole odgo-voril:
# Kajje bilo vaše glavno "orožje " v hudi konkurenci oziroma kako ste uresničevali svoje kratko sporočilo "od tod do po-slovnosti"?
Jože Kamšak: Vsako podjetje, ki ima tako močno konkurenco, kot jo imamo mi, lahko svoj ob-stoj opravičuje z nekaj več. Ta nekaj več je prav gotovo kako-vostno delo. V skladu z razvojem na področju računalništva in in-formatike se moramo nenehno dokazovati z razno raznimi cer-tifikati. Med našimi najpomem-bnejšimi je gotovo certifikat ISO
9002, ki smo ga dobili lani. Ta po-meni, da smo vse svoje postop-ke - tehnološke, konstrukcijske, proizvodne, razvojne - uskladili z zahtevami tega standarda, in da smo lahko poslovni partner, vrc-den zaupanja."
% Kajje vaša osnovna dejavnosl?
Jože Kamšak: "Gorenje Point ima v svojem sklopu tri progra-me. Osnovni je sestavljanje osebnih računalnikov pod bla-govno znamko DTK, v katerih so Philipsovi monitoiji in njiho-va vgradnja v lokalna ter javna omrežja, drugi je računalniško podprti sistemi za registracijo delovnega časa in varovan do-stop, najmanj pa nas javnost pozna po sodobnem laserskem sistemu srednjih moči za razrez materialov, čeprav na tem po-dročju delujemo že 12,13 let." 0 Kdo so vaši najpomembnejši
poslovni partnerji? Jože Kamšak: "V zadnjih 4 le-tih, ko smo povečevali rast pri-hodkov za 15 odstotkov na leto, sodelujemo z več pravnimi kot fizičnimi osebami. Na začetku je bilo ravno obratno. Z uspeva-njem na zelo zahtevnih javnih razpisih že nckaj let tvorno so-delujemo z vrsto državnih usta-nov (Zavodom za zdravstveno varstvo, Inštitutom za varstvo okolja), republiškimi ministrs-
tvi za finance, pravosodje, za šolstvo in šport, s pomočjo kate-rega računalniško opremljamo in opismenjujemo otroke v vrt-cih, na šolah in fakultetah, s Centrom vlade za informatiko in tudi večjimi podjetji v Sloveniji. Za nas je vsak kupec kralj, saj smo prepričani, da se trg gradi ne le na večjih sistemih, ampak tudi na vsakem posamezniku." % Vaši letošnji cilji?
Jože Kantšak: "Z lastninskim preoblikovanjem je naše podjet-je postalo 100 odstotna hčerin-ska firma Gorenja delniške družbe. S tem je matično podjet-je pokazalo, da jc bo ena od nje-govih usmeritev tudi področje informatike in elektronike. Zato 'se dokaj intenzivno dogovaijamo za čim hitrejši prenos svojega znanja, izkušenj še v proizvodnjo za mednarodne integracije, iš-čemo dodatne programe na po-dročju telekomunikacij, nadzor-nih sistemov in ostale program-ske opreme. Pravzaprav posku-šamo oživeti programe, s kateri-mi se je Gorenje pred leti že uk-vaijalo: informatika (razvoj vi-deoterminalov), razvoj lastnega osebnega računalnika, procesna oprema, robotika in medicinska elektronika. Ravno zato sode-lujemo z raznimi znanstveno ra-ziskovalnimi ustanovami kot sta
Jože Kamšak: " Nenehno se moramo dokazovati z razno raznimi certifikati. V naši de-javnostije kakovostno delo umevno samo po sebi na vseh področjih."
med drugim Institut Jožef Štefan in Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani."
0 Na podelitvi certifikata ste na-povedali, da boste kmalu dobi-li še eno priznanje. Jože Kamšak: "Gorenje je že v fazi pridobivanja najvišjega ekološkega standarda. Tudi Go-renje Point jc vključeno v ta pro-ces, čeprav so že vsi naši izdelki opremljeni z najvišjimi ekološki-mi standardi, kar pomeni, da so ekološko razgradljivi."
■ T. Podgoršek
% Ste našli nove kupce, nova tr-Žišča?
Marjan Gaberšek: "Stari kup-ci, s katerimi sodelujemo že de-set let in večt, ostajajo. To sta predvsem Allegri in Armani. Pridobili pa smo novega kupca z zelo znano blagovno znamko iz Francije, v teh dneh smo pod-pisali pogodbo za naslednje šti-ri mesece. Popolnoma nov trg za nas je Anglija. Lastniki dveh podjetij želijo v Angliji tržiti in prodajati našo blagovno znam-ko M club. To je za nas izredno velik izziv. V tujini se nam je trg s preusmeritvijo v izdelavo naj-bolj kvalitetnih izdelkov močno razširil, tako, da bomo morali iskati še dodatne kapacitete." %Kakšno je razmerje vaših izjdel-kov- koliko delate za tujce pod njihovim imenom in koliko pod lastno znamko?
Maijan Gaberšek: "Trenutno razmeije je 40% v korist M clu-ba, ostalih znamk pa je 60%. Vendar z ozirom na položaj na slovenskem trgu, ko lahko vsak vse uvaža in prodaja, ko imamo na tržišču izdelke po cenah, ki so pod mejami normale, to ni malo. Imamo popolnoma mlado, novo, neobremenjeno ekipo lju-di in prepričan sem, da smo na dobri poti, da bomo ob franšiz-nih trgovinah in naših lastnih tr-govinah prodajo na domačem trgu še povečali, kljub temu da nas je vseh le za eno ulico vele-mesta. Usmerili smo se v majh-ne, kvalitetne serije - izdelamo le še po 50 do 80 kostimov v seriji, kar je zanimivo tudi za naše tr-žišče. V butični proizvodnji pa je prihodnost in nikjer drugje."
■ Bojana Špegel
Strokovnjak svetuje
Zakaj kupiti visokoobrat-ni pralni stroj?
ker z visokoobratnim pralnim strojem varču-jete energijo in vodo
Poraba energije in vode pri pranju z visokoobratnimi pralnimi stroji (900-1500 obratov /min) je nižja kot pri pranju z nizkoobrat-nimi pralnimi stroji (400-900 obratov/min):
Ce ste družina, ki pere perilo štirikrat na teden, boste lahko pri pranju z visokoobratnim pralnim strojem Gorenje, v primerjavi z nizkoobratnim, v desetih letih privarčevali do:
Število obratov	Poraba energije pri	Poraba vode
pralnega stroja	pranju s programom	
	"Bombaž 60°C"	
400-500 obratov/min	1,37 kWh	72 litrov
900-1100 obratov/min	1,15 kWh	65 litrov
1300-1500 obratov/min	0,95 kWh	60 litrov
•	800 kWh energije; toliko energije porabi 60 W žarnica v letu in pol
•	23000 litrov vode; toliko vode zadostuje za okoli 380 pranj z visokoobratnim pralnim strojem Gorenje
ker bo perilo prej suho
V perilu, ki je ožeto z višjimi obrati, ostane bistveno manj vla-ge, kot če je ožeto pri nižjih obratih. Čas, ki je potreben za suše-nje tako ožetega perila je tako bistveno krajši. Pri ožemanju s 1500 obrati, bo npr. vaše perilo suho skoraj enkrat hitreje, kot pa če bi bilo ožeto s 400 obrati. Naslednja tabela kaže potreben čas sušenja perila v odvisnosti od števila obratov:
Število obratov pralnega stroja
Čas sušenja'
400 o/min	10 ur
500 o/min	9 ur in 5 minut
900 o/min	6 ur in 25 minut
1100 o/min	6 ur in 20 minut
1300 o/rnin	5 ur in 55 minut
1500o/min	5 ur in 40 minut
*v pnmeru će se perito, ki i« ozeto pn 400 o/min. suši 10 ur (pnbližne vrednosti)
Kako dobro bo vaše perilo ožeto pa je pomembno tudi, kadar boste za sušenje uporabljali sušilni stroj - bolj bo vaše perilo ožeto, manjša bo poraba energije. Ta je lahko pri enem sušenju manjša tudi za polovico, kar v desetih letih pomeni tudi do 300 DEM prihran-ka (v primeru da bi sušili perilo s sušilnim strojem trikrat na teden).
ker bo perilo bolje oprano
■ vaše perilo bo bolje izprano zaradi vmesnih intervalnih oz. sto-penjskih centrifug se večji del pralnega sredstva odstrani iz perila že pred končnim izpiranjem. V perilu tako kljub manjši porabi vode ne ostaja detergent
•	vaše perilo bo mehkejše; v njem ostane po osušitvi določena količina apnenca, ki zmanjšuje mehkobo perila - več vlage ostane po pranju v perilu, večja je ta količina. Torej: boljše ožemanje = mehkejše perilo
•	vaše perilo bo čistejše zaradi številnih značilnosti visokoo-bratnih pralnih strojev, ki pripomorejo k odličnim rezultatom pri pranju perila.	■ Sandi Uranc
več delali!?"
prepričati ljudi da bi
slovno leto 1998 in kako kaie trenutno?"
Maijan Gaberšek: "Mo-ram se vrniti še leto na-zaj. Leta 1997 so se zače-li kazati prvi znaki večje krize. To leto smo sicer končali brez izgube, velika kriza se je pokazala šele lani. Danes lahko zatrdim, da smo na začetku letoš-njega poslovnega leta že optimisti. Lansko poslov-no leto pa smo res konča-li z minimalno izgubo, kar pa je odraz prestrukturira-nja podjetja in izgube kupcev. Ob tem moram navesti nekaj dejstev. Kot vsi vemo, je tekstilna indu-strija v Sloveniji najbolj na udaru. Ko so prašičerejci pričeli protestirati zaradu uvoza tega mesa iz tujine po nižjih cenah, je vlada takoj zasedala in odobrila subvencije. Za tekstilce sc nihče ne zmeni, kar me močno ujezi. Konkretno: cene tekstila, ki prihajajo na na-še tržišče, recimo iz Bangladeša, predstavljajo samo še 10 % na-še proizvodne cene. Povprečne neto plače v M clubu se giblje-jo med 60 in 65 tisoč SIT, bruto delavec pa nas stane približno 130 tisč SIT. Ta isti delavec sta-ne na Madžarskem bruto 60 ti-soč SIT, v Romuniji pa 20 tisoč SIT. Naenkrat smo bili soočeni s temi konkurencami, le nekaj kilometrov od nas. Vsi tokovi glavnih kupcev v Evropi sc us-
Direktor M cluba Marjan Gaberšek: "Po že sklenjenih pogodbah smo razprodani do konca leta, zato sem za to leto optimist."
meijajo v cenejše evropske drža-ve. Zato je naše prestruktuiranje temeljilo na tem, da izdelujemo maksimalno zahtevne izdelke, ki zahtevajo ogromno znanja. Seveda smo zato veliko vložili v izobraževanje, zaposlujemo pa samo kadre, ki imajo zaključen vsaj 3 -letni program izobraževa-nja."
0 Imate tudi likvidnostne teža-ve?
Marjan Gaberšek: "Te so pri-sotne že nekaj časa. Vcndar smo lani zaposlenim izplačali vse osebne dohodke, zadnje dva ali tri mesece z zamikom enega ted-na. Tudi regres za letni dopust
za lansko leto smo porav-nali, razen malenkosti iz-pred treh let, ko nismo iz-plačali regresa. Računam, da ga bomo letos izplačali, če bomo vsi zaposleni v M clubu doumeli resnost po-ložaja. To pomeni le eno -več delati. Med konfekcio-narji smo namreč rekor-dciji na področju bolniških izostankov. To je fenomen v Velenju. Nihče ne razu-me, kako to, da imajo v drugih tekstilnih podjetjih po Sloveniji 5-6% manj bolniških izostankov kot pri nas. To namreč pomeni, da nam vsak dan manjka prib-ližno 25 delavcev. Naj omenim le še en nezane-marljiv podatek; 210 nas je zaposlenih in če vsak de-lavec vsak dan za eno mi-nuto zamudi, ali jo vrže stran, to pomeni konec leta 5 tisoč izdel-kov manj."
0 Od kod torej vaš optimizem zja letošnje leto?
Marjan Gaberšek: "Na začet-ku leta sem zelo velik optimist. Trenutno v M clubu ni problem kaj delati, ampak kako prepriča-ti ljudi, da bi več delali. To je zelo pomemben podatek, kajti trenutno imamo zasedene vse kapacitete. Lani marca jih, reci-mo, nismo imeli. V teh dneh sklepamo pogodbe za naslednje pol leta in pri tem smo tako us-pešni, da smo razprodani do konca leta."
18. marca 1999
TO IN ONO
MS i as 5
RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI ŠOŠTANJ
RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI
	0BM0ČJE	L0KACIJA	P0STAVITEV	0DV0Z	
	ŠMARTN0 0B PAKI	Bloki pri leseni baraki pri Baronu	22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999	24.3.1999 24.3.1999 24.3.1999	
	MAUVRH	pri Bašu pri Ašenbergerju križišče pri Bašu	24.3.1999 24.3.1999 24.3.1999	26.3.1999 26.3.1999 26.3.1999	
	P0DG0RA	pri zajetju	26.3.1999	29.3.1999	
	REČICA	pri sušilnici pri brvi od brvi naprej - desno	26.3.1999 26.3.1999 29.3.1999	29.3.1999 29.3.1999 31.3.1999	
	G0RENJE	Pokopališče Tajna nad sp. Hribernikom Skomo podRamšakom	29.3.1999 29.3.1999 31.3.1999	31.3.1999 31 31999 2.4.1999	
	PAŠKAVAS	pri gasilskem domu	31.3.1999	2.4.1999	
0BVESTIL0 zelenic in vrtov Spoštovane občane obveščamo, da so kontejnerji - odpadke, od čiščenja okolice hišin ostalih površin spomladanskega čiščenja namenjeni za: P0STAVLJENIK0NTEJNERJINIS0 NAMENJENIZA -	odpađke, ki nastajajo pri spomladanskem K0S0VNE 00PADKE. obrezovanju drevja in grmičevja (štedilniki, pralni stroji, hladilnlki, omare, -	odpadke, ki nastajajo pri pospravljanjti in čiščenju avtomobilske školjke, omare.vzmetnice ipd.)					
FRIZERSKISALON HAROLOGICENTER na
Stantetovi 6 v Velenju
obvešča cenjene stranke, da imajo novo telefonsko številko 063/870-048 kamor lahko kličejo vsak dan med 8. in 19. uro.
Oddelek knjižnice KC Ivana Napotnika v Šmartnem ob Paki
OBMOČJE	LOKACIJA	POSTAVITEV 0DV0Z
KS LOKOVICA pri zadružnem domu 19.3.1999	22.3.1999
pri Kompreju 19.3.1999	22.3.1999
pri Droju 22.3.1999	24.3.1999
pri Glavniku_22.3.1999	24.3.1999
TOPOLŠICA
KS ZAVODNJE
Lajše pri Janezu	26.3.1999	29.3.1999
Vovk- avtoličarstvo	26.3.1999	29.3.1999
Lom križišče pri Brglezu	26.3.1999	29.3.1999
Uprava Topolšica-levo park. prostor	26.3.1999	29.3.1999
novo naselje (pri Menihu)	26.3.1999	29.3.1999
pri Zagerju	26.3.1999	29.3.1999
pri garažah v Topolšici	26.3.1999	29.3.1999
pri Anželaku	29.3.1999	31.3.1999
pri Brglezu	31.3.1999	2.4.1999
pri Kopinu	6.4.1999	8.4.1999
KSRAVNE 4x obstoječi keson	6.4.1999
KS GABERKE stari gasilski dom	29.3.1999	31.3.1999
Brodnikov kozolec	29.3.1999	31.3.1999
Velunja Vacovnik	31.3.1999	2.4.1999
Eiektromehanske telefonske centrale nadomeščajo digitalne
SOSTANJ
»BUS« postaja - Metleče Šlandrova cesta cesta Talcev Cankarjeva otroško igrišče Aškerčeva pri TPP Tekavčeva
22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999
24.3.1999 24.3.1999 24.3.1999 24.3.1999 24.3.1999
KSBELEVODE 2x obstoječi_24.3.1999 26.3.1999
Naročnikom omogočene dodatne storitve
24.3.1999	26.3.1999
24.3.1999	26.3.1999
24.3.1999	26.3.1999
24.3.1999	26.3.1999
Bogat kulturni program
V	mesecu marcu so v velenjski knjigarni in galeriji Kulturni-ca pripravili obilo odličnih kuiturnih dogodkov, čajank in pred-stavitev zanimivih avtoric knjižnih in likovnih del. Marec je pač mesec, v katerem imamo ženske kar dva praznika in to je bil ver-jetno tudi povod za takšno odločitev. Obiskovalcev nikoli ni manjkalo, kar kaže, da imamo Velenjčani takšne dogodke radi.
V	začetku meseca so pripravili literarno-glasbeni večer ob sli-karski razstavi, na katerem so se predstavile Tanja Plevnik (slikar-ka, fotografinja in oblikovalka), Franja Vodušek (likovnica), Ja-nja Kvas (priljubljena profesorica slovenskega jezika in šansonjer-ka) ter Vesna Novak (psihiatrinja, ki piše tudi pesmi). Večer je bil odličen, poln pozitivne energije, Kulturnica pa nabito polna.
Na sam praznični dan, 8. marec, so v Kulturnici skupaj z ZSSS, OO Velenje, gostili poslanko Darjo Lavtižar - Bebler. Ceprav je bila prireditev v dopoldanskem času, obiskovalk, ki so prisluhni-le tudi novostim, ki naj bi jih za ženske prinesla nova pokojnin-ska zakonodaja, pa ne malo.
Zgodilo se je še nekaj kulturnih dogodkov, včeraj zvečer zadnji, ko so gostili Bino Štampe - Žmavec, s katero je poklepetal Maijan Kukovec-Kuki. Predstavila je tudi svojo najnovejšo pesniško zbir-ko Pesem v pesem.
Ubš
CELJE - V celjski poslovni enoti Telekoma Slo-venije je v teh dneh potekalo preključevanje zad-njih naročniških telefonskih priključkov iz elek-tromehanskih telefonskih cen-
kot prepolovilo. Na digitalne centrale bo vklju-čenih več kot 95 odstotkov vseh naročnikov.
■ mkp
tral v crossbar tehnologiji na mo-derne, digitalne v Šempetru, Re-čici ob Savinji in Mozirju.
Modernizacija telefonskih cen-tral omogoča številne dodatne storitve, ki jih naročniki potrebu-jejo in po katerih je največje pov-praševanje (podatki o đražjih te-lefonskih klicih, bujenje, preu-smeritve pozivov, skrajšano iz-biranje...). V poslovni enoti Te-lekoma Celje je vključenih 86.293 priključkov, od tega v ne-kaj starejših tehnologij 11.151. Do konca leta se bo število na-
ročnikov vključenih v telefonsko centralo starejše tehnologije, več
Pohrastnik pri TPP Skorno pri rezervoarju Florjan gostišče Stropnik _Zalesnik pred žel. nadvozom
Bralci bi radi, da bi bila knjižnica odprta dvakrat in ne le en-
krat na teden.
šmarškem oddelku knjižnice vpisanih 436 bralcev, dokaj red-no jih zahaja vanj 321. Lani se jih je na novo vpisalo 25, med njimi je bilo največ srednješol-cev. 2500 obiskov so zabeležili
v letu 1998, bralci pa so si izpo-sodili več kot 8700 del, pred-vsem knjig in nekaj gradiva. "Prostor je prepoin in novih knjig, ki prihajajo, nimamo več kam odlagati. Nimamo na voljo
Marec je posvečen ženskam
Kako
Ugotovitev nekaterih, da posta-ja knjiga spet bolj zanimiva "pri-jateljica" v prostem času, velja tudi za ljubitelje knjig v občini Smartno ob Paki. 'Zelo pridni bralci so tamkajšnji občani in zaslužijo si drugačno knjižni-co," sta v pogovoru poudarili Marjana Boruta in Andreja Kac, knjižničarki v oddelku knjižnice Kulturnega centra Iva-na Napotnika v Šmartnem ob Paki in nadaljevali: "Bolj živah-no, s kakšnimi vzporednimi de-javnostmi, kot so pravljične ure za otroke, kulturni večeri in po-dobno. Tako pa se zaradi pro-storske stiske obiskovalci nima-jo kje usesti, niti ponudba in preglednost v njej nista takšni, kot bi morali biti. Izposojevališ-če, kakršno je v kuiturnem domu v Smartnem ob Paki, bi moralo biti (po normativih) ve-likovsaj 150 kvadratnih metrov, danes pa se 8785 knjižnih enot stiska na borih 35 kvadratnih metrih. Nekaj bo potrebno sto-riti."
Po zbranih podatkih je v
dolgo še tako?
tudi prostora, kamor bi lahko odložili knjige, po katerih bral-ci ne posegajo tako pogosto. Sele lani jeseni smo končno do-bili telefon in tudi eno podat-kovno linijo za povezavo s CO-BlSS-om."
Po besedah vodje knjižnice Kul-turnega centra Ivana Napotnika Velenje Lada Planka, prostor-ska stiska ni edina težava. Po standardih bi morala občina Šmartno ob Paki nameniti za obogatitev knjižnega fonda na leto več kot milijon tolaijev, lani je za te namene izdvojila le sla-bih 700 tisoč SIT "Ne vem, kako se bomo lahko ob takem odno-su do knjige dogovorili glede plačila knjižničarke oziroma iz-posojevalca knjig. Do letošnjega 1. januarja je namreč stroške, povezane z delom knjižničarke v oddelku, krila iz zagotovljene porabe mestna občina Velenje. Od omenjenega dne dalje pa tega denarja ni več. Zadeve bo potrebno pogodbeno urediti čim prej. Upam, da šmarški politič-ni možje ne bodo zapolnili vrzel po svoje, ampak da se bodo zav-zemali za strokovno moč." Zupan občine Smartno ob Paki Ivan Rakun nam je zatrdil, da razmišljajo, kako in kaj bi rešili vprašanja, povezana s knjižni-co, vendar za zdaj rešitve nima-jo. Prostor za deponijo knjig bi se morda še našel, novi, večji prostori za knjižnico pa ne. "Stvari rešujemo po svojih mo-čeh in zmožnostih. Za zdaj lah-ko rečem le to, da bom vso stvar poveril članom odbora za ne-gospodarskejavne službe, ki je stalno delovno telo občinskega sveta."
Utp
Med drugimi pomembnimi, ustvarjalnimi Slovenkami, so v Kulturnici gostili tudi simpatično sogovornico, eno redkih slovenskih političark, Darjo Lavtižar - Bebler.
6 kVAŠ (:as
NAŠI KRAJI IN UUDJE
18. marca 1999
Sestič "Varujmo in ohranimo Šaieško doiino"
"Želimo, da bi se naša otroška domišljija uresničila"
Lani jeseni so vsi sedmošolci iz Saleške doline, kar 675 jih je, sodelovali v ekološkem projek-tu, ki sta ga že šesto leto zapo-red pripravila Inštitut za eko-loške raziskave ERICO Vele-nje in Medobčinska zveza pri-jateljev mladine Velenje. Ta-krat so opravili teoretičen del in si ogledali prizadevanja za ekološko čistejšo Šaleško doli-no na terenu. Potem so v razre-dih izdelovali še plakate in pri-pravili tekste za zbornik, ki je izšel prejšnjo sredo dopoldne, ko so projekt tudi uradno za-ključili v prostorih mestne ob-čine Velenje. 1\idi tokrat so mladi raziskovalci skrbno opa-zovali, razmišljali in predlaga-li, kako oživiti nam vsem dra-go Dolino. Bili so konkretni -njihova naloga je bila najti čim več predlogov, kako oživiti ugrezninsko območje ob ve-lenjskih jezerih.
Svoje ideje so sedmošolci predstavili s pomočjo plakatov, ki so jih v sredo obesili po vsej dvorani, avtorji najboljših pa so jih tudi obrazložili. Na zelo različne načine - s pesmijo, re-citacijo, pripovedovanjem, raz-laganjem... Nanizali so veliko dobrih idej, tudi takih, ki so jih odrasli, ki se ukvarjajo z istim področjem dela, spregledali. Posebna komisija je potem iz-brala tri najboljše plakate. Učenci razredov, ki so jih iz-delali, bodo aprila odšli na Iz-let v Idrijo, kar jim bodo omo-gočili sponzorji projekta; Pre-mogovnik Velenje, TEŠ ter ob-čine Velenje, Šoštanj in Šmart-no ob Paki. Po zaslugi izvirne predstavitve, ki je združevala petje, igro in recitacijo, je prvo mesto pripadlo 7.c razredu OŠ Biba Roeck iz Šoštanja, drugo in tretje pa si delita 7c iz OŠ Antona Aškerca Velenje in 7.b. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, saj se je komisija odloči-la, da se ne more odločiti, kdo od slednjih je bil boljši.
Letos nastali plakati si vseka-kor zaslužijo, da jih vidi čim več ljudi, zato upam, da jih
bodo razstavili še kje. Tudi le-tošnji zbornik je dober, po za-slugi avtorjev besedil Emila Šterbenka, Mojce Ževart in Ni-
Ideje, ki so presenetile
tudi odrasle
Že peto leto zapored je bil vodja projekta "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" Emil Šterbenk iz Erica. Vpraša-li smo ga v čem se je letošnji projekt razlikoval od prejšnjih in kako so po njegovem mladi opravili svoje delo: "Ugotav-Ijali smo, da bi se nam projekt ponavljal in bil dolgočasen, če ne bi vsako leto spreminjali vsebine. Letos smo se zato odločili, da bomo sedmošolce uporabili kot sodelavce pri na-črtovanju razvoja Šaleške doline, zato so v svojih izdelkih izpostavili predvsem urejanje jezer in njihovih bregov. Mo-ram reči, da sem nad rezultati navdušen in presenečen. Vedel sem, da so osnovnošolci sposobni delati zelo dobre izdelke, ampak rezultati, ki smo jih dobili, so presegli tudi naša optimistična pričakovanja.. Odprli so določene vidike, ki smo jih tudi tisti, ki se ukvarjamo z načrtovanjem, spre-gledali. To so predvsem ideje o povezavi jezer za čolnarje-nje; zamislili so si prekope. Odlično so uporabili preteklost in sedanjost, in iz tega sestavili načrte za prihodnost. Mor-da so letošnji mladi sodelavci imeli najtežjo nalogo doslej, saj je od njih terjala veliko kreativnosti. Opravili so jo od-lično."
so.
Predstavniki razredov, ki so bili za svoje plakate nagrejeni, pa so nam povedali: Adriana Kneževič, 7c OŠ Anton Aškerc:
"Najbolj se mi je pri celot-nem projektu vtsinilo v spo-min predavanje o ekologiji na Ericu, uživala pa sem tudi pri izdelovanju plakata. Nam se je zdelo najpomembneje, da bi očistili travnike okoli jezer, postavili dovolj košev za smeti, postavili morda ži-valski in botanični vrt, hišo metuljev in še marsikaj. Mislim, da je to lahko izvedljivo, seveda ne takoj, ampak čez nekaj let."
Simon Konečnik, 7.b OŠ Bratov Letonje: "Naš projekt se je začel z veliko vnemo. Spodbudila nas je učiteljica Maja Grenko, ki je vodila projekt. Na začetku je bilo
morda res malo težko, ko smo se pogovorili, pa je izdelovanje plakata steklo kot namaza-no. Mislim, da je zanimivo, da se tudi mi mla-di zanimamo za ekologijo, čeprav verjetno starejši mislijo, da nam za naravo in ekologi-jo ni mar. Želim si, da bi se spremenil odnos ljudi do okolja, vem pa, da bo zato potrebnih še nekaj let, da čez noč ne bo šlo."
Petra Delopst, 7.c OŠ Biba Roeck: "Projekta smo se loti-li resno, tudi današnjo pred-stavitev smo skrbno in kar nekaj časa pripravljali, saj upamo, da bomo vsaj nekaj od tega kar smo si zamislili uresničilo. Vemo pa, da se vse ne bo. Najprej si želimo več košev v okolici jezer in tudi to, da bi se tam okolica čim prej očistila. Potem bi si želeli, da bi v okolici jezer zraslo veliko zabaviščnih stvari, toboganov in podobno. Vemo pa, da je Šaleška dolina vsako leto bolj čista in zdrava, kar nas seveda veseli."
■ bš

,t ,H 'T' f .ti.l, nl.'.V.
t.....■«!	Il> I »II ...%■ . .... |.l ,1,1
lz dela gasilskih društev iS
Pokiicna gasiiska enota Veienje
Še več uslug občanom
Sedmošolci so letos izdelali veliko dobrih plakatov, na kate-rih so predstavili svoje ideje o oživitvi predelov ob velenjskih jezerih. Ja, tudi Mc' Donalds po njihovem tame ne bi smel
manjkati...
ves Kugonič, sedmošolcev, Tin-ce Kovač iz MZPM Velenje in oblikovalca Roka Polesa...
■ Bojana Špegel
Poklicno jedro gasilcev je v MO Velenje zaživelo lani ob za-četku leta. Porodni krči so sedaj že za njimi, z novim letom pa so dobili tudi novo vodstvo. 25. ja-nuaija je vodja pokiicnega jedra postal mladi inženir strojniš-tva Boris Brinovšek iz Andraža, ki je nasledil Jožeta Drobeža. Ta je namreč poskrbel le za us-pešen zagon poklicnega jedra, potem pa se je vrnil na svoje delovno mesto na Premogovni-ku Velenje.
Poklicno jedro je v tem času po besedah novega vodja uspe-šno zaživelo, čeprav je bilo na začetku kup težav. "Kljub temu smo poskušali stvari urediti tako daleč, da imamo v bodoče vse možnosti za razvoj. Seveda se še vedno srečujemo s težava-mi, ki jih bomo s skupnimi moč-mi zagotovo rešili," je prepri-čan Brinovšek, ki nam je potrdil tudi to, da so jih tako občani kot prostovoljni gasilci dobro sprejeli. "V veliko pomoč in ra-zumevanje so nam prav prosto-voljci PGD Velenje, kjer je to je-dro tudi ustanovljeno. Brez njih poklicno jedro ne pomeni veliko. Kljub temu, da dežurstvo pote-ka 24 ur na dan, jih nujno potre-bujemo ob večjih intervencijah."
V poklicnem gasilskem jedru je trenutno zaposlenih 8 gasil-cev. Stalno dežurstvo opravlja-
jo v izmenah po 12 ur, na posa-mezni izmeni pa delata dva ali trije gasilci. "V bodoče račun^-mo da bo zaposlenih 10 gasilcev, kar bi nam omogočilo veliko lažje delo in možnosti, da pokri-vamo tudi zahteve prebivalcev iz lastne dejavnosti," pravi Bri-
Vodja poklicnih gasilcev Bo-ris Brinovšek: "Del sredstev za naše delovanje si mora-mo zagotoviti z lastno dejav-nostjo."
novšek. Osnovna sredstva za de-lovanje jedru namreč zagotavlja mestni proračun. Z njimi po-skrbijo za zaščitno opremo, osebne dohodke, izobraževa-nje... "Nujno potrebno pa je, da si del sredstev ustvarimo s svo-jimi dejavnostmi kot so servisi-ranje gasilnih aparatov, pregled
hidrantnih mrež in izdajanje dovoljenj za brezhibno uporabo. V bodoče se bomo bolj usmeri-li tudi v izobraževanje prebi-valstva, predvsem delovnih or-ganizacij, z namenom, da zapo-slenim podamo osnovno znanje iz požarne varnosti," smo še iz-vedeli.
Če torej potrebujete pregled vašega gasilnega aparata, pre-prosto pokličite v Gasilski dom Velenje (89-81-650), lahko pa se tudi osebno oglasite in prinese-te aparat s seboj. Pregledali vam ga bodo takoj. Podjetjem in več-jim organizacijam omogočajo, da pri večjem številu aparatov zagotovijo začasno zamenjavo, aparate pa pridejo iskat sami.
In kakšni so načrti o nadalj-njem razvoju in delovanju po-klicnega gasilskega jedra? "Gle-de na dejavnosti, ki jih lahko opravljamo, kajti to je poveza-no z našo registracijo, kaj dosti več ne bomo mogli več postori-ti. Velik poudarek bo na izbolj-šanju kvalitete uslug, ki smo si jih zadali. Vidim še možnost, da bi Iahko pričeli izdelovati požarne rede, za kar bomo po-trebovali ustrezna soglasja in dovoljenja s strani Uprave za reševanje. Kadre imamo dobre, zato upam, da bo to izvedljivo," je za konec pogovora povedal Boris Brinovšek.
■ bš
PGD Vinska Gora
Letos do nove strehe?
Prostovoljno gasilsko druš-tvo Vinska Gora ima še vedno enega najmlajših predsedni-kov med gasilskimi društvi, za-dovoljni pa so tudi s podmlad-kom, ki v društvu uspešno dela in se izobražuje. Za vodstvom je bil letos štiri letni mandat, z delom v njem pa so biii zado-voljni.
vodstvu PGD Vinska Gora so os-tali isti ljudje, ki jim tamkajšnji ga-silci zaupajo. Zamenjala pa sta se položaja; poveljnik društva je postal Karli Učakar, prejšnji po-veljnik pa je postal podpoveljnik.
Sandi Osetič nam je o letošnjih načrtih povedal še to: "Predvsem stremimo za tem, da nabavljamo
opremo, ki je nujno potrebna za osebno zaščitno opremo gasilca v intervencijah. Za letos pa načr-tujemo še obnovo strehe na sta-rem delu Gasilskega doma in preureditev sejne dvorane v ko-mandno sobo za vodenje inter-vencij."
■ bš
Sandi Osetič, predsednik PGD Vinska Gora: "S podm-ladkom nimamo težav."
Sandi Osetič, predsednik PGD Vinska Gora, nam je o pre-teklem obdobju povedal: "Lahko rečem, da smo bili zelo uspešni. Najprej smo se 1995 priključili MO Velenje in s tem tudi Gasil-ski zvezi Velenje. Potem smo podpisali pogodbo o ustanovitvi nove gasilske zveze, pa pogodbo o gasilski službi, ki jo izvajamo na področju KS Vinska Gora. Lani smo praznovali 70 letnico druš-tva. Bilo je lepo, veselo, obiskje bil lep, saj Ijudje živijo z gasilci v Vinski Gori."
Pred kratkim so opravili red-ni letni občni zbor društva. V
mi.f
%
E R
u r-i ii Y

18. marca 1999
KULTURA, ŠOLSTVO
KAS ČAS 7
Šaleški likovni ustvarjalci
Glasbena šola Velenje
Velik uspeh mladih glasbenikov
V velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega so zelo zadovoljni z uspehom nji-hovih učencev na drugem Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je bilo od 5. do 7. marca v Mariboru in Ljubljani. Dosegli so kar 13 najvišjih, zlatih priznanj, pet srebrnih in eno bronasto. Uspeh je še večji, ker so bili na-grajeni prav vsi sodelu joči glas-beniki.
Med posamezniki so zlata priznanja prejeli Miha Tovšak (trobenta), Tomaž Polh (rog), Miran Šumečnik (pozavna), Anton Verzelak (pozavna in tuba bariton), Mitja Žgavec (pozavna), Matic Hajdinjak (tolkala), Jurko Kristijan (tol-kala) Domen Kolšek (tolkala) in Tomaž Lojen (tolkala). Zlato priznanje so prejeli tudi trije komorni sestavi:
klavirskega so sestavljale Lidija Lepen, Jerneja Pačnik in Eva Klepec. Kitarska dua Maja Klančnik in Aljoška Tolazzi ter Suzana Herbar in Jasna Njenjič sta prav tako prejela zlato priznanje. Učenci so prejeli še pet sre-brnih priznanj in sicer Krajnc Tomaž (harmonika), Lucija Rožič (harmonika), Primož Lužnik (trobenta) Andrej
Mikek (trobenta) ter Podlesnik Tomaž (trobenta) in eno bronasto priznanje, ki ga je prejel Miha Grešak (hra-monika). Včeraj in danes ob 18.h so v glasbeni šoli priprav-ili poseben koncert nagra-jencev. Vabljeni še danes vve-liko dvorano, kjer vas bodo mladi nadarjeni glasbeniki zagotovo navdušili.
■ bš
Ponatisnjena in jezikovno posodobljena Šilihova povest
"Nekoč je bilo jezero'
Dve leti po ponatisu Šili-hovega mladinskega romana Beli dvor se je književnik in urednik Ivo Stropnik lotil še jezikovne posodobitve Šilihove povesti Nekoč je bilo jezero. Znamenito knjigo velenjskega rojaka Gustava Šiliha je velen-jsko Založništvo Pozoj ponatis-nilo v počastitev 40-Ietnice mes-ta Velenja, predstavili pa so jo v četrtek v Pozojevem klubu. Predstavitve so se udeležili ožji Šilihovi sorodniki ter častni mecen šaleške knjige Borut Meh, ki je kot nekdanji predstavnik Gorenja finančno podprl izid tega knjižnega naslova.
Knjiga je izšla pri Založništvu Pozoj Velenje, ki sije ime nade-
lo ravno po tej Šilihovi povesti, v kateri domuje bajeslovna jezers-ka pošast - pozoj ali zmaj, ki uničuje zaleščanski zadružni živelj, tj. slovenske prednike, ki naj bi živeli tod naokoli v času Vitogojevegajunaškega uničenja starorimske Celeie tam ok. 7. st., ko so Slovei živeli v skupnosti zadrug.
Za povest je fiktivno najdena lokacija Šaleške doline z jeze-rom, v katerem biva smrtonosni pozoj in streže po življenjih (zlasti poljedeljsko marljivih) Zaleščanov, vernih v pastirskega boga Velesa. Zaleščani na pred-log zadružnega izobčenca Stojana Samostala pokončajo jezersko pošast z izsušenjem jez-era, Stojan pa s tem dejanjem
preneha biti izobčenec zaleščanske zadružne skupnosti. To so osnovni elementi povestne fabule, po kateri je zlasti mladi bralec nekaj desetletij nazaj rad posegal. Knjiga je bila prvič ob-javljena leta 1921 in je v primer-javi npr. z mohorjanskimi večer-nicami izšla v dokaj skromni nakladi. Že kmalu po drugi svet. vojni je postala redka knjižna an-tikviteta. Starejši Velenjčani in Šalečani so knjigo tuintam še us-peli ohraniti, mlajšim rodovom pa je bila že veliko težje dostop-na. Starejše bralce, Šilihove sodobnike, njegove učence ter številne pedagoške delavce, ki jim je bil Šilih odlični vzor kot človek, sicer pa vseslovensko uveljavljeni strokovnjak na po-
VSAK, VSAK 20-TL VSAK 50TL
(marec je pač tak mesec.)
v marcu ponujamo pdsebno priložnost tistim, ki bodo sklenili
razmerje za mobitel GSM: vsakemu petdesetemu podarimo mobilni aparat nokia B1 lOl. pri N MT dobi za nagrado mdbilni telefon benefpn delta vsak dvajseti naročnik. prav vsak novi naročnik pa dobi po pošti majico.
ZA SKOK V POMLAD.
www.mobitel.si
Magrajenci bodo lahko nagrado prevzeli v najbližjefn Mobitelovem centni, na njthovo željo pa jo bomo poslali po pošti. 0 vsem jlh bomo obvestili pisno.
mobitel
BLOVEN8KI OPERATEB NMT & OBM
svoboden kot ptica
Urška Stropnik - sonček, ujet v otroški duši
Urška je prvorojenka, na svet pa je prjvekala mrzlega 13. januarja 1973. Stropnikovi so takrat živeli v Šoštanju, ko je imela 5 let pa so po dedku in babici podedovali hišo v Velenju, na Selu, kamor so se preselili kot štiričlanska družina, saj je Urška dobila še sestrico Tino. Njeni spomini na otroštvo so seveda povezani z risanjem. Risala je, kot pravi, "od skoz". Od kar pom-ni. In spomni se, da je že čisto majhna najraje risala sončke, ki so tudi danes eden najpogostejših motivov na simpatično - prikup-nih ilustracijah, tako značilnih, da Urškin stil prepoznaš že na
dročju pedagogike in didaktičnega pisanja, kjer je oral ledino in populariziral napredne ideje -, je povest še z večjim zan-imanjem pritegnila ob izidu Šil-ihovega sedemnajst let mlajšega romana "Beli dvor".
V	lokalni šaleški recepciji je Šilihova proza postala slovstveni vir zgodovinskim in etnološkim interpretacijam, najpogosteje za etimološko razumevanje neka-terih živih šaleških krajevnih oz. naselbinskih imen.
V	nekaterih znotrajliterarnih pogledih, zlasti v koloritu doga-jalnega prostora, je povest "Nekoč je bilo jezero" časovna in literarna predhodnica romana "Beli dvor" - kar je morda oboje pomenilo (v smislu Šilihovega leposlovnega pisanja trilogije o preteklosti teh krajev) predhod-nost "Grbavemu plemiču", tj. ne-dokončanemu romanu o velen-jskih rudarjih.
Šilihov izvirni jezik v povesti "Nekoč je bilo jezero" je (bil) nagosto posejan s slovanskimi, zlasti srbohrvaškimi sposojenka-mi, pri povesti morda res z liter-arnim namenom, zapisati tuin-tam kaj bolj starinsko zaradi popisovanja starih časov, v resni-ci pa precej žalostna podoba slovenščine takoj po prvi svetovni vojni. Zato je bila - po skoraj os-mih desetletjih od nastanka in prvega izida povesti (1921) - ob ponatisu nujna obsežna jezikov-na posodobitev, kar sicer ni nava-da pri ponatisih slovenskih lep-oslovnih del, napisanih v tem stoletju.
Z jezikovno posodobitvijo -leta 1997 romana "Beli dvor" in zdaj še povesti "Nekoč je bilo jezero" - sta Šilihovi znani in na Šaleškem priljubljeni leposlovni deli (morda kar preveč odrinjeni iz osredja domače književnosti ravno zaradi svoje arhaične in posrbohrvatene jezikovne podobe v izvirniku) s ponatisom znova približani novim rodovom bralcev. Šilihovo prozno delo je z jezikovno posodobitvijo dobilo sodobnejši in trajnejši pečat, oz. z besedami Iva Stropnika, avtor-ja jezikovne redakcije in glavne-ga urednika Založništva Pozoj Velenje:
"S Šilihom smo imeli srečno naključje, namreč tako obsežno, literarno avtentično in žlahtno o teh krajih ni pisal še nihče pred in za njim! V tem smislu je tudi jezikovna posodobitev njegovega leposlovnega dela svojevrsten kulturni spomin na našega zna-menitega velenjskega rojaka." -
■ NZP

"Najraje na svetu bi bila le ilustratorka," pravi Urška.
daleč. Kot da bi jih risal otrok. Pravi, da to še vedno je. In to z veseljem.
"Spominjam se, da sem sončkom že kot čisto majhna punčka risala mašnice, ptičke in podobno. Veliko pa sem risala tudi travnike in rožice. Vse to se rada rišem tudi sedaj. Imela sem srečo, da so moji starši zelo sledili mojemu likovnemu razvoju in da so me močno podpirali. In imela sem srečo, da sem imela v osnovni šoli, na takratni šoli Veljka Vlahoviča, odličnega likovnega ped-agoga, ki mi je pozneje, kot srednješolki, dal še veliko dodatnih znanj. To je bil Tone Skok. V šoli me je učil le dve leti, bil pa je prvi, ki mi je priznal, da imam likovni talent," se spominja. Ker je Urška vedela, da si želi o tehnikah risanja izvedeti čim več, se je skupaj s še tremi sošolci s Tonetom Skokom dogovorila za in-dividualno poučevanje. "Našli smo se sami taki, ki smo želeli nadaljevati študij v smereh, kjer je potrebno znanje risanja. Tone nam je predstavil študijsko risbo, gvaš, eksperimentalne tehnike in še marsikaj. In potem smo pripravili razstavo v majhni učilni-ci na vrhu Gimnazije, ki takrat še ni imela prizidka." To je bila Urškina prva razstava, a na njej še ni bilo njenih značilnih "otroških" risbic. Razstavila je pač tisto, kar je spoznala s pomočjo mentorjaToneta. On je bil tudi tisti, ki joje navdušil, daje študij nadaljevala na Pedagoški akademiji v Mariboru - smer likovna pedagogika. Nikoli, prav nikoli ji ni bilo žal za to odločitev. "Vedela sem, da želim študirat nekaj s področja likovnosti. Nikoli pa nisem imela ambicij, da bi poskusila opraviti sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost. Zdelo se mi je, da nisem do volj sposobna. Zagotovo sem med študijem dobila veliko nove ga znanja, saj so nas naučili prav vseh likovnih tehnik, da bi jih lahko kasneje podajali novim generacijam." Sedaj je Urška tik pred diplomo, pred nekaj dnevi je oddala še zadnje popravke, čaka pa jo še diplomska razstava in zagovor. Tema, ki jo je izbrala, ni slučajna - odločila se je za ilustracijo, kar z največjim veseljem počne tudi sama. "Male figurice, fantke, dečke, sončke, hiše, ki stojijo postrani..., sem pričela risati v gimnaziji. Najprej sem jih risala le zase, da sem okrasila stene sobe. Odzivi mojih prijatel-jev so bili zelo pozitivni, zato sem jih pričela risati tudi za dari-la. In vsi so bili mojih risbic veseli. Ko so jih videli še drugi, mi je marsikdo povedal, da mu je moje risanje všeč," smeje pripove duje. To ji je seveda dajalo pogum, ki ga je na začetku študija pre-cej izgubila. Zato prvi dve leti ni več risala sončkov in rožič, am-pak je študirala vse mogoče tehnike. Obvlada jih veliko, a se v njih ni našla. Urška je prava Urška le, če riše "otroške" risbice in fig-urice. Če bi se iskala kje drugje, je prepričana, da ne bi bila tako srečna. "Takšna sem od nekdaj. Še vedno sem rada "majhna punčka". Rada imam oblekice, barvne čevlje, špange v laseh..." Ko je v tretjem letniku svoje risbice le pokazala profesoijem na fak-su, so jih tudi oni sprejeli zelo pozitivno.
Svoj stil je prvič javno predstavila, ko je pred tremi leti poslikala ogledala v kavarni Kofetar'ca. "Izpadlo je simpatično, veliko Ijudi mi je reklo, da jim je všeč." Potem jo je Rok Poles prosil, da pripravi ilustracije za njegovo knjigo "O treh Netopiijih". Ker jo je dobro poznal, je vedel, kaj lahko pričakuje od nje. Pustil ji je proste roke, netopiiji pa so skozi Urškino otroško dušo neveijetno poživili strokoven tekst, namenjen mladim. Njena dru ga knjiga, ki ji je z ilustracijo vdahnila svoj pečat, je delo Milana Dekleve "Kako so nastale ZDA". Lani je narisala tudi simpatičen plakat za Dan mladih in kulture, opremila je knjižico Mariborske univerze z informacijami o študiju v tujini. Tudi njo vleče tja. Kljub njenemu Sašotu, s katerim sta skoraj nerazdružljiva že dobrih se-dem let. Rada bi nadaljevala šolanje v Pragi, morda opravila le kakšen tečaj. In rada bi še veliko ilustrirala. "Najraje na svetu!" Pravkar pripravlja ilustracije za osnovnošolski učbenih in morda se ji bo ravno na tem področju odprlo še več dela. Ki ga opravl-ja pozno ponoči, ko ima mir in ko je najbolj ustvarjalna. Podnevi ima potem čas tudi za "kofetanje" in čvek s prijatelji, kar ima tudi rada.
■ Bojana Špegel
8 NjIS ČAS
VI PIŠETE
18. marca 1999
Naše (moje) mesto
Nam je Velenje sploh še (lahko) v ponos
Kje so tisti časi, ko je bilo Velenje daleč naokoli najbolj
urejeno mesto. Številni turisti pred mnogimi leti so z zani-
;M
m
T	' < ■ v • :
m, < > •
tr 'Sf'

\ - t

Takih in podobnih posnetkov bi na Kardeljevem trgu lahko
naredili še mnogo več.
OŠ Gorica
manjem občudovali lep videz in lepote mesta ter bili prijetno prcsenečeni nad videnim. Zal pa je danes podoba mesta precej drugačna. Če se človek ozre naokoli, se preprosto zgrozi. O tem zgovorno kažejo nekatera vidna dejstva, ki pričajo, da je temu res tako. Veliko jih je, vendar vseh ne kaže naštevati, nekatera pa ven-darle. Na prvo mesto zagotovo sodi vandalizem po mestu, ki kot vse kaže ne pozna meja. Vse mogoče je bilo ali je še namer-no poškodovano, uničeno, celo požgano. In prav to, kar je bilo opravljeno s prostovoljnim de-lom ali z denarjem tu živečih občanov. Vandali sc največkrat znesejo na razna svetila, posode za smeti, klopi, cvetlična korita, prometne znake in še in še. Za bolj zgodnje sprehajalce skozi mesto je že nekaj vsakdanjega
videti prevrnjene polne posode za smeti na pločnikih. Komu so napoti kovinske mreže nad odtočnim kanalom na Kardeljevem trgu, ki so skoraj vsak dan zunaj svojega pravega ležišča, da se lahko človek pošteno spotakne? Skoraj ni ob-jekta v Velenju, ki bi nc bil popisan ali poslikan z najra-zličncjšimi grafiti. Da o namer-no poteptanih cvetličnih gred-icah, črnih poti po zelenicah, oropanih cvetličnih koritih sploh ne govorimo.
Se veliko več bi se dalo napisati o videnju našega mesta, pa bodi tokrat dovolj. Čisto na koncu se mi razumljivo zastavlja vprašanje: "Kako bo Velenje zaradi takih z nekulturo in huli-ganstvom lahko še kdaj sodelo-valo na kakšnem tekmovanju za naj urejeno mesto?"
I bm
Vključena v mrežo slovenskih zdravih šol
Kaj je zdravje? Se nenehno sprašujemo ob tempu življenja, ki nam vsak dan načenja zdrav-
je-
Ljudje niso tako zdravi, kot bi lahko bili. Prekmalu in pogosto zbolevajo zaradi stvari, ki bi se jih dalo preprečiti ali morda odložiti za kasnejši čas.
Medicina kljub enormnemu razvoju ne more reševati, blažiti in zdraviti vseh problemov. Mnogo prezgodnjih smrti, obolenj, problemov je povezanih s človekovim obnašanjem, načinom življenja pa tudi s pogo-ji. Vsa ta razmišljanja, dileme, obutki nemoči so nas vzpod-budili, da smo se vključii v projekt Zdrave šole Republike Slovenije,
ki je v projektu Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je vključena Evropska mreža šol -ENHPS.
Evalvacija dela v pilotski fazi, v kateri je sodelovalo 11 os-novnih šol in 1 srednja šola, je v Sloveniji pokazala vrsto pozi-tivnih sprememb na področju medsebojnih odnosov, odnosa do zdravja, osveščenosti, zdrave prehrane in kulture prehranje-vanja, sodelovanja med zdravstvenimi službami in šola-mi... Sola, ki promovira zdravje, je naložba v izobraževanje, zdravje in demokracije, je bil sklep 1. konference Evropske mreže šol, ki promovirajo zdrav-je - Thessaloniki - Halkidiki,

ts

jg^
Prijatelje jam in jamarjev vabi velenjska knjižnica v četrtek, 18. marca, ob 19. uri na kratko predstavitev visokogorskih jam na Slovenskem. Diapozitivi in ugodna možnost nakupa knjige o jamahinjamarstvu.
Grčija, 1. do 5. maj 1997. Na tej osnovi je Nacionalni posvetoval-ni odbor za projekt zdrave šole sprejel odločitev, da v mrežo slovenskih zdravih šol povabi vse tiste šole, ki želijo sodelovati in ki žeiijo spreminjati življenje v ko-rist zdravju učencev, učiteljev in staršev. Tako je 10. 4. 1998 Nacionalni posvetovalni odbor za projekt Zdrave šole v družino 120 šol Slovenije sprejel tudi Osnovno šolo Gorica. Tako smo na naši šoli šc bolj sistematično pristopili že k zdavnaj pričeti vz-goji za zdravje.
Ustanovili smo team, v katerem so predstavniki učiteljev, učencev, staršev, zdravstvene in zobozdravstvene službe ter pred-stavnika lokalne skupnosti. Naloga teama je sprejemati odločitve o posameznih nalogah in projektih, povezovati delo, ga nadzorovati in z našim delom seznanjati starše ter širšo družbeno skupnost, hkrati pa ko-ordinirati z Inštitutom za varovanje zdravja v Ljubijani.
Kaj je zdrava šola? Zdrava šola je šola, v kateri vladajo do-bri medsebojni odnosi, kjer se otroci učijo na prijeten in sproščen način, kjer se učijo zdravega načina življenja in kjer se spoštujejo vedoželjnost, spoštovanje, zavzetost, urejenost, predanost, odgovornost,... kjer se veliko smejijo, skratka je kraj, kamor vsi radi hodijo.
V Evropi ima vsak otrok in mladostnik pravico, moral pa bi imeti tudi možnost, da se izo-bražuje v šoli, ki promovira zdravje. Zato se bomo trudili, da bodo naši učenci, njihovi starši in delavci šole cenili zdravje kot stanje telesne, duševne in družbene blaginje, ne le kot odsotnost bolezni ali betežnos-ti, ampak kot osnova in vir kvalitetnega življenja.
■ Alma Koren, pomočnica ravnatelja OŠ Gorica
Vijolica
Spomini so metulji. Vedno, kadar hočeš, poletijo v daljave, ki se jih komaj zaveš.
Stojim na dvorišču s soncem obsijanem. Iz zelenega biija, ki že hrepeneče sili kvišku, se oglaša modra vijolica. Tako nežna in vabljiva v dišeči opojnosti je.
Preskočim dvorišče in hop, že sem nekje ob Savinji. V kratk-ih hlačah, bos, v aprilskem vetru. Med regratove lučke se mod-rijo vijolice. Ves ta pisani opoj, tako vabeč in tako dišeč v pre-bujanju.
Kako brezskrbno se pasejo oči, kako brezskrbno čakajo otrokove oči jutro in poldne in večer. Nekje za vsem tem je ona. Pisano z veliko začetnico. Mati.
Zagrebem se v šestdeset let star zvezek, tretješolček. V spisu o materah. Takole napišem: "Jaz Ijubim svojo mamo tako, da jo ljubim nadvse. Srečen in vesei sem, da jo imam. Če sem pore-den in jo užalim, to takoj pozabi in me vzljubi..." Eh, misli, svetli metulji otroštva, kje ste? Pa vsaj je bil spis napisan za ma-terinski dan! Stran orumenelega papirja je še vedno odprta. In potem? Potem nadaljuje otrok svoje poslanstvo.
Sobotno jutro je bilo marčevsko in sončno in zgodnje. Takrat ko še vrabci niso cvrkutali in se rosne kapljice še niso skrile med travo. Mama bo prišla iz trgovine. Brata sta v šoli. Jaz pa čisto sam s svojimi čutenji.
Na meji z njivo sem. Med vijolicami. Pozvanjale so v moje srce in me vsega omamljale. Utrgaj, daj no, kaj čakaš! Za mamo ven-dar, za njen praznik! Prsti so ubogali in trgali, trgali. Za cel šop modrine, ki se je prelivala v žamet. Stisnil sem nabrane vijolice v pest, kot bi se bal, da bi mi jih kdo vzel. Na nič drugega nisem mislil. Skrivaj pa sem se oziral na pot, po kateri je vedno prišla domov. Čakam in štejem cvetove, počasi in vsak cvet posebej opazujem. Dolgi, tanki in beli peciji. Listne zalisce in dišeči opoj, ki me je nenehno omamljal. Še sem uspel prešteti do dva-jset. Takrat pa me njena roka rahlo poboža.
"Ja, kaj pa ti tukaj? In toliko vijolic?" Prešerno so se zasme-jale njene oči in me popolnoma zmešale.
"Mama, mama, to je za Vas!" zjecljam. Glas je bil podoben počeni struni. Iz zadrege se izvije roka in ponudi prgišče žlaht-nega cvetja. "Nate, mama..." in nič več.
"Priden si in toliko si jih nabral danes!"
Pogleda sta se ujela in moj, v zadregi, se je zopet izgubil v vi-jolicah.
Vedno znova sem se vračal domov in vsako pomlad so me na-jprej pozdravile vijolice. Tudi takrat, ko je ni bilo več. Stojim na dvorišču in misli tehtajo materinski dan in vse tiste rože, ki jim jih bodo podarili otroci. Ali bodo te rože ostale deviške, odkrite, poštene? Nekje na papirju odkrivam današnjo resnico o novih odnosih. O grdih besedah, pretepih, o starih in neumnih mamah. Da, četudi so, jim nihče ne more vzeti te zaverovanosti, nc samo nagonske, v svoje otroke. Ničesar jim ne vzame tega, pa če bi bile zato tudi tepene.
Rože naj ostanejo pošteni znanilci otrokovih odnosov do mater. Kajti materina ljubezen ni le let kresnice v junijski noči. Je večna in trajna, zlata črta, ki vedno znova oklepa otrokovo bitje.
V meni je ostala vijolica večno znamenje, večen odnos do matere, ki je nikoli v življenju nisem onesrečil z grdo besedno klofuto. Marec greje in vijolice dvigujejo nežnost v sonce in zopet je pomlad. Joj, koliko pomladi že in koliko še? Kdo ve?
Prsti roke so odreveneli in niso hoteli utrgati cveta. Da bi ne zbežala prehitro pomlad. Da bi ne odletel prehitro rumeni metulj, ki ga je srce tako željno čakalo. In bi se zopet ne skril spomin, ki še čepi na orumenelem papirju, starem šestdeset let.
■ Viš
Kuba©rdečiotok
Piše: Renata Natek - Hudarin
Mene je navduševalo prav vse. Predvsem narava in portreti človeka, ki je bil za Kubance ( ) nekajjjosebnega. In mnogi prav-ijo: "Če bi bil Čhe še živ, bi bilo veliko bolje, predvsem pa dru-
V razredih so še vedno che-jeve slike
V	18. stoletju je bila Kuba ves čas pod špansko oblastjo, in sicer poznamo tako imenovani agrarni kolonializem. Španijaje vodila izključno represivno poli-tiko. Proti koncu 19. stoletja je eden največjih kubanskih naro-dnih junakov Jose Marti vodil vstajo proti Špancem, kar pa so izkoristile ZDA, ki so imele svo-je plane, predvsem strateške in ekonomske v Karibih. Španija se je odrekla otoku in Kuba je postala samostojna, sicer pod vplivom komaj 180 km oddal-jene Amerike.
V	30 letih 20. stoletja je oblast prevzel Fulgecio Batista, diktator, ki je vladal z zelo trdo kapitalistično roko. Kaj kmalu se je na kubanski sceni pojavil sin bogatega veleposestnika, po poklicu je bil pravnik in lib-eralec, ki je skušal reformirati kubansko družbo leta 1952. Toda ni mu uspelo in odločil se je za oboroženo revolucijo. Skupaj s somišljeniki, bratom Raulom in argentinskim
zdravnikom Ernestom Che Guevaro je ustanovil oporišče v Sierra Maestre. Z zelo uspešno gverilsko vojno in politiko 1.1.1959 je premagal Batisto. Do leta 1961 je Castro povsem na-cionaliziral skoraj vso ameriško lastnino in sosedje so to težko gledali.
Rojstvo socialistične države tik pred njihovimi vrati je v Združenih državah Amerike sprožilo preplah. Od 17 do 19. aprila 1961 se je zgodilo izkr-canje v Prašičjem zalivu, ker pa je ĆIA narobe in napačno oce-nila položaj, se invazija ni posrečila. In Prašičji zaliv bi bil skoraj povod za III. svetovno vo-jno. Odnosi med ZDA in Kubo so na tleh, embargo, ki traja še danes. Kuba se nasloni na Sovjetsko zvezo, vendar tudi ta zveza je pretrgana z leti in z raz-padom Sovjetske zveze.
Kuba je danes sama, samca-ta, osamljen otok na robu propa-da. Ljudje imajo 1.500 SIT plače, njihova uradna valuta pe-sos ne nudi nič. Zaradi katas-
trofalnega ekonomskega stanja poznavalci napovcdujejo Castrovemu režimu še 5 let. Okoli 2 milijona Kubancev je imigriralo na Florido, ki je samo 180 km proč. Zato bo verjetno na Kubi kmalu vse drugače.
gače." Sliko Cheja vidite povsod in še danes je narodni junak. Tudi, ko je bil minister za in-dustrijo vse do leta 1965, je bil idol, heroj in simbol. Odšel je v Bolivijo in leta 1967 so ga ubili.
Predvsem znamenit je njegov dnevnik, ki je bil objavljen leta 1968. Povsod so plakati, slike, govori, tfesede in misli velikega voditelja. Tudi name je Che napravil vtis in kupila sem si kar nekaj fotografij, njegovo mesto Santa Clara pa je sploh nekaj posebnega. Poleg vsega je bil Che tudi pravi moški in res škoda, da je tako kmalu umrl.
Potovanje po Kubi je lahko prav zabavno in nekaj posebne-ga. Zaradi pomanjkanja bencina in sploh bencinskih črpalk po-tovanje ni vedno lahko, zato pa je popotniški spektakel in poseb-no doživetje. Trgovine so prazne, čeprav se stvari nekako izboljšujejo. Ena izmed stvari, ki res dobro funkcionirajo, je zdravstvo in šolstvo. Zdravstvo je brezplačno in 1 zdravnik pride na 274 prebivalcev. Bolnice so dobre in nekatere v mestih rez-ervirane samo za tujce. Šolski sistem je dober in imajo 300.000 učiteljev in 41 visokih šol. Povprečna starost na Kubi je 75,2 leti. Na otoku najdete 421 poliklinik in 267 bolnic. Vse te podatke so posebej za nas pripravili turistični delavci. Edina stvar, ki pa drži korak z ostalim svetom in Kubancem prinaša čar zadovoljstva, je črna borza, ki cveti tako kot prostitu-
cija - zvesta spremljevalka gospodarskih kriz. Za dolarje je naprodaj vse, v tovarni ukradene cigare, bencin, ženske, moški, sveži jastogi, kubanske spe-icalitete, T-shirti, stare knjige, zdravila... Za dolarje se torej dobi vse. Za turiste je življenje drago in stvari preplačujejo, a tako je in takšen je način živl-jenja. Izjemno pestra mešanica človeških ras, ki na Kubi živijo že več stoletij, se odraža v ne-navadni lepoti tako deklet kot fantov. Kako iznajdljivi so ti ljudje, tudi ko se ti ponujajo in poskušajo zaslužiti kakšen dolar! Ljudje te očarajo s svojo lepoto, gibčnostjo, plesom, prijaznostjo, ki je niso izgubili kljub žalostni revščini. Najbolj pogosto vprašanje: "Cuba libre, senor? Rum in coca-cola, gospod ali gospa?" To je najpogostejša pijača na Kubi. In odgovor je vedno pritrdilen, tudi če piješ najslabši rum. Vsako potovanje ima svoj cilj in svoj višek. In zame je to bila Havana. To je glavno mesto tega trdega, rdečega otoka. Mesto, ki ima skoraj 3 milijone Ijudi, mesto, ki je zame najlepše mesto do tega trenutka.
18. marca 1999
TO IN 0N0
w as 9
20 let Kulturnega in športnega društva Kajuh Uhingen
Velenje posebej pohvaljeno
6. marca so v mestni hali Plochingen, nedaleč od mesta Esslingen, praznovali 20. oblet-nico Kulturnega društva Kajuh vsi Slovenci, ki živijo ali so na začasnein delu v deželi Baden Wuertenberg. Zbralo se jih je več kot 2000 od daleč in blizu. Prišli so tudi vsi, ki so včlanjeni v Kulturnem in Športnem društvu Kajuh v Uhingenu.
Na svečani prireditvi so nastopili otroci slovenske šole, ki jo vodi učiteljica Zdenka Zelko. Svečano srečanje je s svo-jo udeležbo počastil generalni konzul Republike Slovenije Fedor Gregorič, pismo s poz-dravi pa je poslal slovenski vele-poslanik v ZRN Alfonz Naberžnik in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Iz Velenja sta ta svečani zbor počastila Gustl Tanšek za Počitniško društvo Kažipot in Jože Kandolf za velenjsko tur-istično zvezo. V imenu Velenjčanov je Gustl Tanšek pre-nesel zbranim Slovencem -Kajuhovcem pozdrave župana
Mestne občine Velenje Srečka Meha in Draga Bahuna iz to-varne Gorenje, ki je več let
jigo Gustava Šiliha Nekoč je bilo jezero.
Ob tej priložnosti so delovni
* ~r % " *
Gustl Tanšek izroča spominsko darilo - Monografijo Velenja
vzdrževalo stike in imelo pokroviteljstvo. Izročil jim je spominsko darilo - Monografijo Velenja kot darilo Srečka Meha, za otroke pa je iz njegovih rok prejela učiteljica slovenskega pouka v deželi Baden Wuertenberg Zdenka Željko kn-
člani Kulturnega društva Kajuh pod predsedstvom Lile Jerak iz-dali bilten z opisom opravljenih aktivnosti v 20-letnem obdobju s spominsko knjigo in lepo ure-jenimi albumi, kjer je mesto Velenje še posebej pohvaljeno.
Žal so razmere devetdesetih
let botrovale, da je to enkratno sodelovanje s Kulturnim društvom Kajuh prenehalo. Na srečanju je Gustl Tanšek v krajšem nagovoru obudil spomine na srečanja velenjskih otrok v Esslingenu, Stuttgartu, Reichenbachu, Goepingenu, itd. Takrat so Toledovci nastopili tudi na prireditvi vseh slovenskih društev v Biberachu an der Riesu, kjer so si prislužili plake-to in priznanje. Posebej je poudaril aktivnosti leta 1991, ko so s pomočjo Kajuhovcev v esslinškem rotovžu izvedli pomembne aktivnosti v zvezi s prizadevanji za priznanje slovenske samostojnosti.
V svojem govoru je predsed-nica društva Lili Jerak izrazila željo članov društva, da oba predstavnika iz Velenja prenese-ta prisrčne pozdrave in zahvalo prebivalcem Šaleške doline za dobro in uspešno sodelovanje Kulturnega in športnega društva Kajuh iz Uhingena.
■ G. T.
Predsednik Počitniške zveze Slovenije Roman Jakič v Veienju
0 bivšem domu Počitniške zveze
■ v
V petek, 12. marca, je velen-jsko občino obiskal predsednik Počitniške zveze Slovenije in poslanec državnega zbora Roman Jakič z namenom, da se razjasnijo zgodbe glede bivšega doma počitniške zveze, ki ga želi nasledstveno Počitniško društvo Kažipot dobiti nazaj, da bi ga ptevireA'Ao v sodobni South hos-tel.
Podžupan Dragan Martinšek je poudaril, da vrnitev omcn-jenega objekta ne pride v poštev, ker je zgradba preurejena v vrtec.
Posebej je poudaril, da je rešitev možno najti v eni od stolpnic v Domu učencev Centra srednjih šol na Efenkovi cesti. Roman Jakič je povedal, da so pred-stavniki Počitniškega društva zadovoljni s sedanjimi prostori na Šaleški 19, s čimer pa se Gustl Tanšek ni strinjal, ker je dolgost bivanja v teh prostorih po napovedih možna le še cno leto.
Zvečer so se v prostorih zbor-nice na Efenkovi cesti sestali člani izvršnega in nadzornega odbora počitniškega društva.
Med drugim so obravnavali poročilo z dopoldanskega srečanja Romana Jakiča s pred-stavniki velenjske občine. Žal seja ni bila zaključena in se bo nadaljevala v soboto, 20. marca, v dopoldanskih urah. Edini do-govor je bil, da bo Počitniško društvo sklicalo problemsko kon-ferenco o mladinskem turizmu v Velenju 2. aprila, na kateri bodo obravnavali problematika velen-jskega Youth hostela.
14. maja pa bo redni občni zbor društva. Na njem bodo
izvolili novo vodstvo Počitniškega društva Kažipot. Dosedanji predsednik Gustl Tanšek je na petkovi izredni seji napovedal dokončen odhod po 45 letih de-lovanja v Počitniški zvezi in 40-letnem delovanju v Turističnem društvu Velenje. Kot razlog za odhod je navedel svojo starost, ker mora to mesto prevzeti nek-do iz mlajše generacije.
MG.T
Zarek iz Zarkovih delavnic
V ponedeljke in torek je v prostorih velenjske izpostave podjetja A&B iz Ljubljane, ki je zunanji izvajalec Republiškega zavoda za za-poslovanje na področju aktivne politike zaposlovanja, potekal Dan od-prtih vrat Zarkovih delavnic, ki so zaživele lani konec leta v okviru javnih del.
Dolga miza je bila polna ročno izdelanih predmetov, delo devetih težje zaposljivih oseb, ki so zaenkrat vključene v te delavnice. Avtoijev izdelkov na predstavitvi ni bilo, zato pa so vse, kar je obisko-valce, ki jih ni bilo malo, zanimalo, razložili mentoiji in predstavniki financer-jev teh koristnih, zanimivih programov.
■ bs

10. dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu
Šopek za vse matere
25. marca ob 19. uri bo v velenjskem domu kulture že 10. jubilejna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, imenovana Bolero '99. Čisti dohodek bo tokrat na-menjen velenjskemu Karitasu za pomoč družinam v stiski. Nastopajoči se bodo prav tako odpovedali honorarju, med nji-mi pa je veliko znanih, odličnih glasbenikov.
Tudi tokratno prireditev, ki jo bo vodil Jože Galič, pripravlja Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Prve tri prireditve, v letih 1990 do 1992, so pripravili v prostorih restavracije Nama Velenje, os-tale pa v Domu kulture. Vse prireditve pa so bile humani-tarne; na njih se je preko 150 glasbenikov odpovedalo svoje-mu honorarju, čisti izkupiček pa so doslej namenili Društvu za boj proti raku, Karitas
Do sedaj znani pokrovitelji Bolera '99
Acman d.o.o Velenje, Avtohiša Jakopec Velenje, Gorenje d.d. Velenje, Gorenje I.P.C. Velenje, PUP Velenje, Gorenje Gostinstvo Velenje, Gorenje Orodjarna Velenje, Gost d.o.o. Velenje, DeSUS Velenje, Lovski dvor in Frizerstvo Karmen Velenje, Naš čas d.o.o. Velenje, Studio R Velenje, Tehnosoft d.o.o. Velenje, VTV Velenje, ZLSD-OO Velenje.
V KC IN Pričakujejo, da se bodo njihovemu vabilu, da sodelujejo pri dobrodelni akciji, odzvali še drugi.
Velenje, Zvezi društev za cere-bralno paralizo Sonček, Vrtcu Velenje za opremo za razvojni oddelek, društvu Sožitje, za iz-dajo slikanice Pika in lani za izgradnjo dvigala v domu kul-ture.
Da bo letošnja jubilejna prireditev res bogata, vam zagotavljajo že imena nastopa-jočih -na odru se bodo zvrstili Sanja Mlinar, Irena Vrčkovnik, Hajdi, Agata Šumnik - Zgonc, Tomaž Domicelj, Rafko
Irgolič, Plesna skupina N, Kvartet Pesnica, Alenka Lesjak, Tina Kompare, Alberto Gregorič... Vsaka obiskovalka bo poleg obilo užitkov ob programu v dar pre-jela tudi šopek pomladnega cvetja. Karte so že v prodaji v prvem nadstropju Kulturnega doma Velenje, dobite pa jih lahko vsak delovni dan dopoldne. Za več informacij pokličite na tel. št.862 - 002.
■ bš
Vsi izdelki na dolgi mizi so nastali v Žarkovih delavnic-ah pod vodstvom dveh mentoric (na sliki). Obiskovalci so v knjigo vtisov vpisali veliko vzpod-budnih želja in misli.
PRIREDITVE
KULTURNE-GA CENTRA IVAN NAPOT-NIK VELENJE
ZLATIABONMA
V torek, 23. marca, bo, ob 20.00, v Cankarjevem domu v Ljubljani tretji koncert za Zlati abonma. Predstavil se bo zbor CONCENTUS MUSI-CUS W1EN. Odhod av-tobusa iz Slovenj Gradca ob 16.30 in ob 17.00 iz Veienja.	■
Prosvetno društvo Lokovica
Ponovem zagon polni dvorano
Približno 70 članov Prosvetnega društva Lokovica je lani pripravilo kar nekaj prireditev, ki so na njihovo veliko zado-voljstvo pritegnile v dvorano tamkajšnjega doma kra-janov mnogo Ijudi. V društvu delujejo tri sekci-je: poleg moškega in ženskega pevskega zbora še mladi glasbeniki in recita-torji. Sedaj si prizadevajo za ponovno oživitev dejavnost dramske sekcije, ki je bila menda v tem kraju pred leti dokaj prizadevna. "Vsekakor smo veseli, da smo po daljšem odmoru pred slabi-ma dvema letoma ponovno napeli jadra, in da smo pri uresničevanju zastavljenih nalog dosegli željeni cilj. S kulturnimi prireditvami smo popestrili življenje tukajšnjih krajanov in ti na naše veliko zadovoljstvo z obiskom na njih dokazujejo, da se nismo trudili zaman. Dvorana lokoviškega doma krajanov na prireditvah znova polna," je povedal o delu Prosvetnega društva Lokovica v minulem letu njegov predsednik Drago Koren.
Med najbolj odmevnimi lan-skimi je bila gotovo prired-itev ob materinskem dnevu. Po nekaj letih so jo znova obudili ter z njo navdušili do zadnjega kotička polno dvo-rano tamkajšnjega doma krajanov. Tudi božično no-voletni koncert je pripo-mogel k prijetnejšemu razpoloženju v zadnjih de-cembrskih dneh. Sicer pa lokoviški kulturni zanesen-jaki tvorno sodelujejo s pre-ostalima društvoma v kraju (gasilci in Društvom pri-jateljev mladine), brez njih ne mine tudi nobena prired-itev v kraju. Oba pevska ses-tava pa se pridno udeležuje-ta zborovskih srečanj. Letos se bodo prvič pred-stavili znova ria prireditvi ob materinskem dnevu (20. marca), snujejo pa še sode-lovanje na pevskih revijah, priložnostnih prireditvah v kraju, v delovnem programu pa imajo še prireditev, ki bi
jo radi predstavili širšemu
Drago Koren:"Naša prva letošnja večja prireditev bo ob materinskem dnevu 20. marca. Želimo si, da bi poleg krajanov naša prizadevanja cen/7/ še tisti, ki nam za de-javnost odmerjajo denar."
okolju in ne le krajanom Lokovice. "Takoj, ko bodo obnovili kulturni dom v Soštanju in ga odprli za prireditve, bomo na odru v dvorani nastopili mi. S prireditvijo Prosvetno društvo Lokovica se pred-stavlja bi radi prikazali de-javnost naših sekcij Iju-biteljem kulturne dejavnosti v naši bližnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici. Prepričani smo, da imamo kaj pokaza-ti." Zagotovo bodo - po Korenovih besedah - pris-luhnili še željam in pobudam krajanov in jih po svojih na-jboljših močeh tudi uresničili. "Sami izvajalci pa si želimo, da bi imeli v občini Šoštanj več posluha za naše denarne potrebe. Lani za našo dejavnost nis-mo dobili niti tolarja. Samo denar za nagrade pevovodij za polovico leta. Vedeti moramo, da pri organizaci-ji in izvedbi kakršnekoli prireditve nastanejo stroški, čeprav delajo ljudje prosto-voljno. Da bi ob tem morali prispevati še sami svoj denar, bi bilo pa že preveč," je poudaril ob koncu pogov-ora Drago Koren.
■ Tp
Pozojev knjizni klub
VELENJE - V knjigarni Kulturnica so ustanovili Pozojev knjižni klub, v katerem bodo lahko odslej vsi včlanjeni kupovali knjige, ki jih izdaja Založništvo Pozoj Velenje, 25 odstotkov ceneje. Pozojev knjižni klub bo hkrati nadaljeval bogato tradicijo naročnikov do-moznanske zbirke Šaleški razgledi, ki bo po dveh letih premora letos ponovno pričela izhajati, ter pričel izdajati Pozojevo polico -brezplačno publikacijo o knjižnih novostih velenjske založbe, njenih avtorjih in odmevih na njihova objavljena dela.
Založništvo Pozoj je mlado slovensko založništvo z devetnajsti-mi vzpostavljenimi knjižnimi zbirkami, odprtimi za besedno ustvar-jalnost, družboslovno-humanistične ter naravoslovne vsebine. Z dosedanjim, dveietnim delovanjem oz. s Pozojevo knjižno produk-cijo je postal velenjski in šaleški prostor založniško prepoznaven tudi v širšem slovenskem prostoru. Doslej so izdali že preko štirideset naslovov domačih in širše uveljavljenih avtorjev oz. umetniških, strokovnih in domoznanskih vsebin, bogat knjižni program pa ve-lenjska založba pripravlja tudi letos -, je na ustanovitvi Pozojevega knjižnega kluba povedal direktor založbe, Peter Rebernik, in povabil k prijateljevanju s knjigo in obiskovanju Pozojevega knjižnega klu-
ba v knjigarni Kulturnica na Cankarjevi 2.	■ NZP
* % >
io msim
107,8
18. marca 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
V sredo o dohodnini
Povsem jasno nam je, s čim se ukvarjate v teh dneh, če niste seveda med tistimi najbolj vest-nimi in ste to že opravili, mor-da pa celo že oddali: izpolnju-jete napovedi za dohodnino za preteklo leto. Kar priznajte!
Glede na to, da smo vsi v minulih letih že pridobili nekaj prakse, to ne bi smel biti več kakšen poseben bav - bav.
Vseeno pa bomo za tiste, ki jim ne gre in ne gre v sredo, 24. marca, točno teden dni pred rokom, pripravili kontaktno oddajo, v kateri bomo govorili o dohodnini. Naš gost bo Igor Centrih iz Svetovalne pisarne Centrih, ki bo odgovaijal tudi na vaša vprašanja, oddajo bomo začeli ob 17. uri in imeli uro
časa, da pojasnimo vse, kar vas v zvezi z dohodnino zanima.
Za vsak slučaj si vprašanja lahko že pripravite, da bo šlo v oddaji "gladko." Lahko nam jih do srede posredujete tudi pis-no, na naslov: Radio Veleiye, Stari trg 15, 3.320 Veleiye, na kuverto pripišite "za dohodni-no", lahko pa jih boste postavili tudi neposredno v oddajo po telefonu (063) 49 76 680 oziro-ma (063) 49 76 681.
In če se sprašujete, zakaj oddaja tako pozno, potem odgovor: ker nas je veliko, ki s takimi rečmi odlašamo kar se da dolgo. Potem pa, ko nam že teče "voda v grlo", ugotavljamo, da nam vse sploh ni tako jasno, kot je izgledalo prej. En teden
M/ra Zakošek, urednica Radia Velenje si je na povabilo Gorenja ogledala sejem Domotehnica v Koelnu. Na fotografiji skupaj z Vilmo Fece iz Gorenja in Dragico Kotnik iz Premogovnika pred znamenito katedralo, kjer se zagotovo ne pogovarjajo o dohodninl. O njej se bomo
mi v sredo. (foto: HJ.)
pred oddajo pa bo še dovolj časa, da preprečimo pri kom morebitno "paniko" in tudi
kakšno možno napako. Vabljeni k poslušanju.
mkp
JAZZ FESTIVAL V VELENJU
Od 22. do 27. marca bo v velenjskem klubu Max potekal prvi Max jazz festival, ki bo hkrati prvi tovrstni festival v Velenju. Na njem se bo od ponedeljka, 22., do sobote, 27. marca, predstavilo šest različnih zasedb, vsak večer po ena.
Festival bo v ponedeljek zvečer s svojim nastopom otvorila zasedba Philip Catherine Trio, ki jo sestavljajo Philip Catherine (kitara), Hein Van Den Ghein (bas) in Jon Thelemans (bobni). Torek prinaša nastop ene najbolj zanimivih zasedb, ki se bodo pred-stavile na festivalu - B. P. Club All Stars. Gre za skupino svetovno
znanega zagrebškega vibrafonista Boška Petrovića, ki smo jo pred kratkim, v sicer nekoliko drugačni zasedbi, lahko v klubu Max že slišali. Tokrat se bodo predstavili v naslednji postavi: Lon Solloff (trobenta), Richar Buxley (saksofon), Boško Petrović (vibrafon), Primož Grašič (kitara), Neven Frangeš (klavir), Mario Mavrin (bas) in Martin Drew (bobni).
Sreda prinaša nastop tria, ki smo ga v Velenju prav tako že imeli čast videti in slišati. Gre za zasedbo Matije Dedića, zagrebškega pianista, sicer sina znanega Arsena Dedića, v kateri sta poleg njega še basist Ziga Golob in znani bobnar Kruno Levačić.
V četrtek se bo obiskovalcem predstavila hišna zasedba Max Club kvintet, ki jo sestavljajo domači glasbeniki in ki se lahko po-hvali z največjim številom nastopov v klubu Max. Tokrat bodo nastopili v zasedbi Jure Pukl (saksofon), Joži Šalej (klavir), Beno Pirnat (bas), Boris Holešek (trobenta) in Dejan Tamše (bobni).
Po prostem petku bo festival s sobotnim nastopom zaključila nizozemska zasedba Handsome Harry Company, ki je s svojim ne ravno klasičnim jazzovskim programom doslej že dvakrat navdušila v klubu Max. Obetamo si lahko dinamičen in simpatičen nastop z veliko swinga, humorja in vrhunsko glasbeno interpretacijo.
Pred nami je torej pester pomladanski glasbeni teden, ki so ga v klubu Max pripravili v sodelovanju z zagrebškim B. P. klubom in ob pomoči številnih sponzorjev in ki se hkrati vključuje v koledar kulturnih prireditev v občini Velenje. Prinaša nam nastope zanimivih zasedb, ki si jih velja ogledati, zato vljudno vabljeni.
■ MiČ
Student naj bo
Zima se preveša v pom-lad, sneg kopni, ŠŠK pa mr-zlično pripravlja prireditve. Na vas je, da s svojo udeležbo dokažete njihovo potrebnost.
Streljanje preko mreže v MC-ju
V soboto, 13. marca, je bilo pod pokroviteljstvom Trend Neta-a v MC-ju prekomrežno tek-movanje v računalniški igrici Quake. V finale so se uvrstili Martin Urbanc, David Osojnik, Rok Lah, Jože Lesjak, Rok Šibanc in Marko Karner. Na koncu je bil najboljši Martin Urbanc, ki je prejel lepo nagra-do. Nagrade so prejeli tudi vsi ostali finalisti. Zahvala za to gre reviji PC Gamer.
Rit - sedaj gre zares
Vsi, ki želite prebrati svoj prispevek v najboljšem štu-dentskem časopisu RIT (Racionalno Izbrane Teme), morate pohiteti. Časa imate še do 20. marca. Članke lahko od-date uredniku Juretu Trampužu, mu jih pošljete po pošti na naslov: Cankaijeva 2/b, Velenje, ali pa po E-mailu na naslov:	Jure.
trampus(afna)kiss.uni-lj.si. Vsi
članki bodo nagrajeni. Končno oblikovanje Riti pa bo poteka-lo V Mladinskem Centru Velenje od konca marca do začetka aprila (ali po besedah urednika "od danes do neskončnosti"). Slavnosten izid bo 16. aprila.
Zijah Sokolović ponovno v Velenju
Zaradi odličnega odziva velen-jske publike na predstavo Zijaha Sokolovića Medved, ki smo si jo lahko ogledali v začetku meseca februarja v Kulturnem domu Velenje, se je ŠŠK odločil, da tega velikega umetnika znova povabi med nas. Tokrat se bo Zijah pred-stavil z monodramo CABAres, CABArei. Vabljeni torej vsi v Mladinski center, in sicer 3. aprila.
Akademski ples Upam, da se že vsi vneto pripravljate na letošnji akadem-ski ples. Zgodil se bo 17. aprila v Hotelu Paka v Velenju. To je še posebej razveseljivo, ker tako ne bomo potrebovali prevoznih sredstev.
Sovica vam pošilja lepe poz-drave iz Portoroža!
■ Zalika
MC Velenje
Spravili MC v gibanje
V četrtek, 11. marca, je v Mladinskem centru Velenje (ponovno) nastopila Wanda Chrome in njeni Leather Pharaohs. Ta koncert je bil prvi v sklopu nji-hove tritedenske turneje z za-cetkom v Velenju in koncem v Amsterdamu. Koncert je potekal v soorganizaciji Mladinskega centra Velenje in kluba Max.
Wanda Chrome & The Leather Pharaohs so v Velenju že nastopili, in sicer 9. majalani. Pa jim je bilo tako všeč, da so hoteli spet priti. Tokrat v nekoliko spremenjeni postavi - imeli so novega bobnarja, ki mu je bil koncert pri nas sploh prvi v karieri. Pa se je odlično izkazal, saj je s svojo mladostjo in iskrivostjo v glasbo vnesel mnogo svežine.
Obiskovalcev ni bilo ravo veliko, vendar pa so se le-ti kmalu razigrali in tako ustvarili veselo in domače vz-dušje, tako da so morali Wanda Chrome & The Leather Pharaohs še dvakrat na oder.
Škoda le, ker ni bil koncert za vikend, saj bi tako prišlo več ljudi, ki bi bili priča odličnemu garažnemu rock'n'rollu.
Prišli na svoj račun.
Kdor se je v soboto, 6. marca zvečer, sprehodil mimo Mladinskega centra Velenje, je lahko opazil večje število tresočih se predstavnikov moškega spola, ki so z nestrpnostjo pričakovali začetek koncerta. Pred glavnimi zvezdami RES NULLIUS naj bi nastopile NIMFOMANKE. Pričakujoči žen-
skih glasbenic so bili ob prvem pogledu na oder bridko razočarani. Tam so namreč muzicirali sami xy kromosomi. Tega dejstva so bile ver-jetno bolj vesele xx kromosomke, ki so takoj zavzele prve vrste. Lahko smo poslušali dober, po lastnih besedah kitarista omenjene skupine, melodični death metal.
Rock'n'roll pa se je nadaljeval in malo čez enajsto uro so na oder stopili dolgo pričakovani RES NULLIUS, ki so razbili vse dvome udeležencev njihovega ncdavnega koncerta v mariborskem ŠTUK-u. Njihovi oboževalci so spet prišli na svojračun.
Backstage se je tokrat spre-menil v pravi mali fotografski atelje. Kitarist NIMFOMANK je s kitaro in Marshallom vadil koledarske poze, RES NUL-LlUS-i pa so se, medtem ko so čakali na svoje oboževalke, zado-voljili kar s sedečimi posnetki. Škoda, da je zmanjkalo filma.
Vse skupaj se je, kot ponava-di, nadaljevalo v Plac-u, kjer so zabave željni popolnoma izpraznili skladišče. Oblikovalo se je "omizje veteranov", ki je večer zaključilo bog ve kako. Jaz sem odšla spat.
Hvala mestu Velenje, ki je ob 40 letnici podprlo koncert, hvala tudi ministrstvu za kulturo RS, ki se je dogodku pridružilo.
zblrCe
lavjtevl arjana
niške ukovca
LAURYN HILL
Lauryn Hill, 23-letna ameriška pevka, nekdanja članica skupine The Fugees, je velika zmagovalka letošnje podelitve grammyev - najžlahtnejših glasbenih nagrad. Prejela jih je namreč kar pet naenkrat in tako postala najuspešnejša žen-ska v zgodovini glasbene industrije. Pred njo je s štirimi naenkrat osvojenimi grammyji leta 1971 to bila Carole King. Lauryn Hill si je žlahtne kipce prislužila s svojim debitantskim solo albumom »The Miseducation of Laurvn Hill«, ki je bil proglašen tudi za album leta. Poleg najbolj priznanega kip-ca za album leta, je Lauryn dobila grammya še za debitanta leta, žensko r&b vokalno izvedbo, r&b skladbo in r&b album. Album »Miseducation of Lauryn Hill« je hkrati prvi r&b al-bum, ki je bil izbran tudi za album leta. Lauiyn je bila na podelitvi grammyev presrečna. Zahvalila se je bogu in svojim otrokom in hkrati povedala, da je njen pr-venec zelo oseben album, na katerem se loteva različnih tem, od ljubezni do bolj angažiranih socialno in politično
obarvanih problemov. Podobnih tem so se lotevali že The Fugees, kjer je Lauryn kot zelo mlada pevka začela svojo glas-beno kariero. Kot soavtorica in soproducentka je sodelo-vala pri nastanku njihovega najuspešnejšega albuma »The Score«, ki je skupino s 17 milijoni prodanih izvodov povzdig-nil v najuspešnejšo rap skupino vseh časov. AJbum si je leta 1996 prislužil dva grammva, že takrat zahvaljujoć talentirani Lauryn za najboljšo r&b izvedbo priredbe uspešnice Roberte Flack »Killing Me Softly«. Skladba je postala hip hop him-na leta 1996, skupini The Fugees pa zagotovila nesluten us-peh. Mlada avtorica Lauryn Hill, ki jo nekateri imenujejo kar Bob Marley 21. stoletja, je nato stopila na pot samostojne kariere. Svoj nesporen talent, intelekt, čutnost in življenjske izkušnje, s katerimi jo je obogatilo življenje v ne ravno pri-jaznem okolju, je znala združiti v enkraten izdelek, ki ga je navsezadnje velikodušno nagradila tudi kritika. Mlada av-torica, ki je sama tudi producentka svojega prvenca, je v glasbeno areno vstopila brez strahu, oprijemajoč se stvari, ki so blizu njenemu srcu. Čeprav je njen smisel za humor prikrit in v svojih skladbah hkrati jasno izraža bolečino in jezo, v resni-ci iz nje ne veje grenkoba. Svoje občutke jasno izraža v sklad-bah, ki so odraz njenih trenutnih življenskih izkušenj. In ravno ta iskrenost je verjetno razlog za njen velik uspeh. Lauryn Hill prav gotovo ni pevka, katere ime bo čez noč izginilo, saj je že s svojim debitantskim albumom vrezala svoje ime tako globoko v svet glasbe, da bo ostalo vidno še precej časa.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.307)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni 7V ter vsak	
četrtek v tednlku Naš čas.	
Takole ste glasovall v nedeljo. 14. marca:	
l.FVV: Na Gorjance	12 glasov
2.SLAKI: Srečno, mlada Sloven	llglasov
3.SAVINJA: Postavna kelnarca	4 glasovi
4.EKART: Namišljeni bolnik	2 glasova
5.VRTNICA: Vrtnar	lglas
Predlogi za nedeljo, 21. marca:	
l.CVBT: Moja dečva	
2.GAJ: Veselja polna vreća	
3.PUŠNIK: Planinska	
4.VRISK: Gasilska nedelja	
5.ZARJA: Šparovni Goren'c	
	VIII Grabner
V Mladinskem centru Velenje bo danes ob 20. uri potopisno predavanje Branka Ivaneka
Življenje v Boliviji. Avtor, ki je leto dni živel v Boliviji, bo pre-davanje spremljal z diapozitivi, vstopnine ni.
Jutri, v petek, pa bo ob 19. uri v Mladinskem centru svojo novo pesniško zbirko predstavil pes-nik.Marjan Jtukovec. Naslovil
jo je Mati je... in je še posebej dobrodošlo branje ob prihaja-jočem materinskem dnevu. Knjigo je ilustriral Robi Klančnik, kot glasbeni gost pa se bo predstavil Simon Gorišek na kitari.
18. marca 1999
ZANIMIVO
KAŠ €AS 11
HOROSKOP
1	pam!	I d.o.o.
	PAMI PROIZVODNO IN TRG0VSK0 PODJETJE d.o.o. PAMI D.0.0. N0VA G0RICA /IPAVSKA CESTA 50, 5000 N0VA G0RICA ŠČE	
1	poslovodjo ali prodajalko za prodajalno obutve v Velenju.	
Dodatne informacije dobite natelefonu: 065/13-56-80. Pisne prijave z navedbo telefonske številke pošljite na zgornji naslov v roku 10 dni.		
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Ze nekaj časa se obnaiatc, kof da bi radi življenje zajemali le še z veliko žlico. Pri tem sploh ne pomislile na vaie domače, na to, da je nekdo zaradi tega zelo nezadovoljen. će se bosle zaplelli v prepir, ga čim prej končajle, čeprav se vam zdi, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo. Srce vai bo vleklo drugam, a zaenkral ie nimote možnoiti, da bi lo lahko uretničili. ležavi ita najmanj dve - ena od njih je tan-ko denarnica.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ceprav niife hoteli, ite nekoga, ki vam veliko pomeni, spravili v veliko zadrego. Ce boste delali izjeme, potem jih delajte takrat, ko boite imeli tudi sami kaj od tega. takanje vas bo utrudilo, polem pa boste za vse obilno in bogato poplačani. Custva boste ukrotili, vendar bo mir trajal le do prvega ponovnega srečanja. Bodite pre-vidni, kar se le da, ker se boste težko zbrali.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Naj vam nikar ne bo nerodno priznati, da sle se zmotili - navsezad-nje bi se kaj takinega lahko pripetilu tudi vaiemu partnerju. V srečnem in zadovoljnem razpoloženju boste preživeli ne le konec tedna,.vlek-lo se bo ie ves teden. Ob koncu prihodnjega tedna pa boste spre-jeli neko nalogo, ki vam bo vzela zelo veliko časa. Ker bosfe ob njej bo hudo.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Dnevi se bodo pričeli daljiafi in vam bo viak dan lažje. Vsak lep dan izkoristite za spre-hode v naravi, da si boste nabrali novih moći in energije, ki vam ju krepko primanjkuje. Počutje se vam bo popravilo fudi po pogov-oru, ki se ga bojife, pa se bo izkazalo, da se bo morda izteklo lepie in boljše, kof ste upali. V soboto obisk, ki ga boste res veseli.
LEV OD 23.7.'DO 23.8
Dela vam v naslednjih dneh vsekakor ne bo zmanjkalo. Ko boste sko-raj dokončali enega, boste že dobili drugega in tako se vam bo do-gajalo vsaj ie kakšen teden dni. Pazite na svoje felesne moči, pravilno prehrano in sprostitev. Prav nič ne bi škodilo, če bi vsaj poskušali kaj narediti fudi za lepii, bolj svež izgled. Včasih poma-ga že obisk pri frizerju.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Zakaj si belife glavo s stvarmi, ki se vas pravzaprav čisto nič ne tičejo? Poskrbite raje za vse tisto, kar morate, pa četudi vam ni vieč in bo potrebno vložiti kar nekaj fruda, da bosfe zadeve speljali tako daleč, da bodo vsaj približno urejene. Kor se Ijubezenskih zadev tiče, kaže bolj slabo - vezani bosfe preživljali tih, miren feden brez po-zomosliportnerja, nevezani pa bosfe to v naslednjih dneh tudi ostali. Zdravje bo še iibko.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Zo vami je neka nepozabna dogodivičina, ki vam bo še dolgo za-poslovala trenufke, ko se boste posvečali le sami sebi in se poglabl-jali vase. leh bo vedno več, saj boste ugotavljali, da potrebujete več časa ravno za take sfvori. Skratka, čakajo vas veseli dnevi, ki bodo nekomu v vaši bližini šli močno na živce. lo vam bo tudi očiino pokazal, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Vprašajte se, kaj to pomeni.
SKORPUON OD 24.10 DO 22.11.
Ne veselite se prekmalu, kajti tega, kar boste doživljali v nasled-njih dneh, ne bo lahko prenesti. Marsikaj bosfe morali požreti in marsikaj pozabifi, če boste hoteli, da ohranife kolikor toliko zdrave živce. Ne čudite se, če vas bo ob vsem, kar se bo dogajalo, zapustilo ie zdravje. In nikar ne mislite, da boste skozi vse lahko ili sami - več kot potrebovali boste pomoč prijateljev in partnerja. Ko vam jo bodo ponudili, jo vsekakor sprejmite.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Pojdite čim prej spef med Ijudi, saj vam samotarsko življenje preteklih dni ni prav nič korisfilo. Nenehno vas je nečesa strah, zato bežite sami pred seboj, novzven pa kažete miren obraz. Počasi se bosfe morali sprijaznifi z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih imate vi in vai parfner. Počasi se bo premaknilo tudi na področju, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spafi.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Vaie življenje se bo počosi, a korenito spremenilo, ko boste spoz-nali, kako vas ima tista oseba v resnici rada. Vse, kar morate stori-fi je to, da se ne upirate svojim čustvom in da storite tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj. Pri tem pozabite na svoj ponos in na to, kaj bodo rekli vaii znanci, saj ti ne bodo z vami delili ne sreče in ne nesreče. V noslednjih dneh pa boste imeli predvsem srečo.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Potovanje bo kratko, vendar tako zanimivo, da ga boste poskusili čim prej ponoviti. Pozabljivost je vaša šibka točka in nekdo vam bo v prihodnjih dneh to fudi očifal. Vendorle pa bosfe na novega znanca napravili vtis, kar pa bo on narobe razumel. Zato bosta potre-bovala še nekaj časa, da bosta razjasnila nesporazum. Potem pa se bosta lohko le smejala - ne le sebi, tudi reakciji okolice.
RIBI 0D20. 2. D0 20.3.
Ceprav vam ni nič hudega, ste nezadovoljni sami s seboj in potekom svojega življenja. Načrti, ki bodo krepko spremenili vašo prihodnost, se odvijajo prepočasi, a zanesljivo. Zato se pomirite in se ne živ-cirajte za stvari, ki jih res ne morete spremeniti. Ob koncu tedna boste poslušali neko izpoved, ki vam bo segal do srca. Zavedajte se, da vsega ne boste mogli imeti, lahko pa dobite tisto, kar vas najbolj mika.
Podjetje za upravijanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljevtrg 6, Telefon & Fax: 063 851-062
Skladno s sklepom skupščine lastnikov poslovnih prostorov v Nakupovalnem centru Velenje objavljamo natečaj za promocijske prireditve za obdobje do marca leta 2000.
Vsi, ki jim izdelava programa in vodenje promocij pomeni izziv, naj svoje ovrednotene programe oddajo na naslov:
Likar in Sin, d.n.o., Velenje, Kardeljev trg 6, najkasneje do 29.3. Informacije lahko dobite natel. št.: 063/851-062 ali mobitelu: 0609/623-389.
Za znižanje sladkorja v krvi
Potrebujemo: nagelnove žbice - klinčke
Priprava: V en liter pitne vode namočite 20 klinčkov in pustite, da se namakajo40 dni. Nato precedite in spijte vsako jutro po
eno malo skodelico tekočine. Potrebujemo: min-eralna voda Donat, por
Priprava:V en liter Donata namočite en cel por in pustite stati 3 do 4 dni. Vsako jutro spijte na prazen želodec po en kozarec te
zmesi.
Potrebujemo: jabolka, čebulo, med
Priprava: V en liter vode dajte dve jabol-ki in dve neolupljeni čebuli. Prevrejte. Ko bo čebula mehka precedite in pijte neka-jkrat na dan. Da bo okus boljši, zasladite z medom.
Skrijte popek!
1]
I V največjih modnih prestol-I nicah so že predstavili, kakšno I perilo bodo v letošnjem letu I nosile tiste, ki sledijo modi tudi I na najintimenjšem področju -pri spodnjem perilu. Ja, novosti je kar nekaj, predvsem v krojih, nova sezona (pomlad-poletje) pa seveda prinaša tudi nove modne barve. Novo perilo nežno objema telo, ki se mu prilega kot druga
koža. Obarvano je
sivo, kot že pozimi, nove modne barve pa so rumena, barva kože, modra, barva maline... Crna in bela sta že tradi-
~~-^
KMETOVALCI POZOR!
FRANCISREB Lfl
cionalni, a prve naštete barve imajo tokrat prednost. Za nove kroje je značilno, da niso kičasti, da nimajo veliko dodatkov - njihova prednost in prepoznavnost je v udobnih krojih, ki telesu in počutju nedvomno najbolje prijajo. Novi so seveda tudi nekateri materiali - hit je t.i. tactel, zelo zelo tanka tkanina, ki omogoča perilu, da se res popolnoma prilega telesu. Verjetno je prav ta material »kriv«, da so se spre-menili tudi kroji -hlačke segajo vsaj do popka, če ga že ne pokrivajo, izrezi pri nogah pa so visoki in izraziti. Modrci dojk
ne stiskajo, jih pa skoraj v celoti pokrivajo. Sodobna mikrovlakna omogočajo koži, da v modnem perilu nemoteno diha, zato so mnoge že spremenile prepričanje, da mora biti perilo iz naravnih materialov in sprejele tudi to novost.
12 NAŠ vas
VRTIUAK
18. marca 1999
FRKANJ
Pomlad
Velenjske pomladanske stranke so proti temu, da bi s prihodom pomladi res kaj zac-vetelo in zraslo. Predvsem so proti cvetenju in rasti cen otroškega varstva. Ce bo to še na-prej tako cvetelo, bo še manj otroških popkov.
Tu nekje
Zadnje čase je pri nas praksa, da se hrvaš-ki in slovenski visoki politiki srečujejo "nek-je" v Sloveniji. Še dobro, da je naša država majhna.
Višje ali daljše
Krajani Spodnje Rečice se še vedno jezijo nad graditelji jeza. Pravijo, da so ga zgradili previsoko, zato so bili zdaj ob zadnji visoki vodi poplavljeni. Mozirski župan pa pravi, da ni zgrajen previsoko, le daljši je. Prizade-tim je vseeno, kako je postavljen in kakje, da le zanje ne bi bil tako "voden".
Stric iz Amerike
V Velenje je že prišel Stric iz Amerike. Slo-venija ga pričakuje šele junija.
Uspešna naveza
Po prejšnji soboti nekateri v Velenju navi-jajo za Šaleško-koroško regijo. Za Velenjča-ne se je izkazala kot dobra. Ze zato, ker je po-
ft
II«
»
kazala primat Velenja. Vsaj v nogometu. Ve-lenjčani so potolkli Korotan z 2:0.
Perutninarji
Dobili smo nov dokaz, da gredo pri nas skupaj res zelo različne stvari. Hmelj.v Savinj-ski dolini bodo pridelovali perutninaiji. Bodo imeli piščanci okus po pivu?
Penina
Naši vinogradniki dosegajo zadnji čas z raz-ličnimi peninami zelo dobre rezultate. Za iz-virnost bi lahko kako tako peneče priznanje prejeli tudi naši politiki. Oni penijo, ljudstvo se peni.
Podžupani
Mnogi Šoštanjčani so veseli, da v občini ni-majo več močnejših strank. Le koliko po-džuanov bi imeli potem?!
Davek pred davkom
Ob uvajanju davka na dodano vrednost pri-pravljajo razni organizatoiji tudi na našem ob-močju veliko seminaijev. In pri tem pobere-jo svoj davek.
Dobro - slabo
Nič ni čudnega, da so šolaiji iz naše doline na razpis o poplavah prejeli toliko nagrad. Pi-sali so pač resnično doživeto.
"Več kot jasno mi je, kdo je preprečil mojo izvolitev za podžupana občine Šoštanj," pravi Franc Rogelšek (SDS). "Pravzaprav sem nekaj takega pričakoval in se zaradi tega ne obremenjujem preveč. Ker, tisti, gre v politiko, mora računati tudi s takimi stvarmi. Ne gre jih jemati preveč osebno."
Medobčinska revija pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih skupin z naslovom Pozdrav pomladi, ne bi potekala tako gladko, če ne bi nad njo bdeli mag. Majda Završnik - Puc, pomočnica ravnatelja Glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega in Neva Trampuž, vodja izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. "Majda pripravi šopek, zadnja kitica se izteka," je malo opazovala, malo poslušala in dajala navodila Neva. Naslednji dan sta vlogi zamenjali.
vaJi iz ene jame v drugo. Iz njih pa se je cedil gost izcedek naravnost v Pako. Obstaja preliminarna razi-skava, ki jasno kaže na precejšnjo preobremenje-nost šoštanjsklh tal s kro-mom! Najbrž ni potrebno poudarjati, da sodi krom med rakotvorne snovi in ravno to je eden glavnih razlogov za opuščanje us-njarske industrije v t. i. razvitem svetu. Zato bi vsaka resnejša raba pro-stora TUŠ-a v prvi vrsti narekovala temeljito sa-nacijo zemljišča. Kdo bo plačal demontažo te "eko-loške bombe"? Država kot lastnica, ki je pahnila TUŠ v stečaj? Zanesljivo ne!
In tako se TUŠ v moji zavesti vztrajno trasfor-mira iz lepih spomincrv na Vošnjakove konjske peča-te v okolju in Ijudem ško-dljivo tovarno. Pa najbrž ne samo meni, saj so se domačini počasi in vztraj-no izogibali zaposlitvi v "fabriki". Tako je nastaja-la nacionana selekcija in zato je za "fabriko" v tem zadnjem stadiju obvelja-lo, da v njej pač delajo "bosanci", ki živijo v graš-čini. Od tod prepričanje, da je bilo graščino škoda prenavljati, saj so v njej zopet isti južnjaki. Razli-ka je le v tem, da ne dela-jo, ampak so delali v "fa-briki".
Zaradi vsega povedane-ga pa za večino krajanov zaprtje "fabrike" ni samo težava in zaskrbljujoče dejstvo o propadu usi\jar-ske tradicije v Šoštanju. Za mnoge je ustavitev "fa-brike" posebne vrste bla-gor. Tudi za tiste, ki so jili za pet tolarjev iz meseca v mesec odirali v vse prej kot prijaznih delovnih razmerah.
■ Perorez
REZANJE ŠOŠTANJA
"Fabrika", kot se je med Šoštanjčani prijelo ime za Tovarno usnja Šo-štanj, je v mojem spominu zapisana kot temačen in smrdljiv labirint bolj aii manj zatohlih prostorov. Vanj sem še kot smrkavec nekajkrat pospremil mamo, ki si je tam prislu-žila "penzijo". Dobro se spominjam njenih obve-zanih prstov, ki si jih je včasih ranila pri obrezova-nju usnja. Kot posebno trofejo pa sem takrat ču-val kose usnja, na kate-rih so bih odtisnjeni zna-meniti Vošnjakovi konji. Ti so bih njega dni zaščit-ni znak za šoštanjski "le-der".
Zelo malo Ijudi živi v Šoštanju, ki nimajo svoje-ga odnosa do "fabrike". Geprav je večim generaci-jam dajala dober in zanes-]jiv kruh, je bila po drugi strani simbol gnilega kapi-talizma, ki ga je bilo treba tako ali drugače izkoreni-niti. K takšnemu revolu-cionarnemu pogledu na "fabriko" je vsaj pri mlaj-ših rodovih imel velik vpliv tudi Kajuh, ki je svo-je socialne pesmi gnetel iz razlik, ki so vladale med lastniki in delavci "fabrike".
Najbrž je vzrok za pro-pad šoštanjske usnjarne treba iskati tudi v njenem poreklu. Za propad pa ni toliko krivo dejstvo, da je bila tovarna nacionalizi-rana, saj so v prvih letih po vojni izdelovali prvo-vrstno usnje. TUŠ je le konkreten dokaz neuspe-šnosti zamenitega Karde-Ijevega obrazca o združe-nem delu. V njem ni bilo prostora za konkurenco, ki je gonilo nenehnega
razvoja, modernizacije in racionalizacije proizvod-nje. Konkurenčne firme so se zlivale v eno, tisto na sedežu SOZD-a. Tudi zato je propadel prejšnji si-stem in zamenjal ga je se-danji. Zaradi neambiciozj nosti vodstva je TUŠ (p)ostal poslovna enota Industrije usnja iz Vrh-nike. In tako je letos pri-šel iz Vrhnike direktor "fabrike" na ogled v Šo-štanj ter mimogrede še za-prl usnjarno,... da se mu ne bo treba več voziti sem. Delavce je tolažil, da zapi-ranje TUŠ-a samo po sebi niti ni tako strašno, saj lahko, da bo šla v stečaj cela IUV... Kot da je zara-di tega stiska brezposel-nih "fabričanov" manjša?!
Zgodovina usnjarne je še na en način zaznamo-vala Šoštanj. Na enem pr-vih množičnih, ekološko obarvanih zborov kraja-nov v mestu je gospa Jeri-nova ob boku silnih kritik termoelektrarni opozorila na "manjšega" onesnaže-valca v samem centru me-sta. TUŠ je namreč do konca osemdesetih let močno onesnaževal šo-štanjsko ozračje. Prav tako se pominjam, da smo ob neki čistilni akciji v Penku z grozo opazih, da se po strugi vali gosta, sivo-modrikasta Paka. "Raziskovanje" nas je pri-peJjalo naravnost na dvo-rišče TUŠ-a, kamor pa smo prišli skozi iuknjo v mreži. Zaradi tega smo bih deležni graj, češ da bi lahko prišli skozi glavna vrata. Graje pa nismo bih vredni mi, "vlomilci", am-pak razmere na dvorišču. Tam so bile velike jame mu]ja in tega so prečrpa-
Eden redkih ekspres čevljarskih mojstrov v Šaleški dolini, Roman Koren (obratuje v pritličju Name), je te dni za-menjal težko orodje za zimsko obutev za lahko šilo in kladivo. "Najbolje gredo v denar ženske petke in moški podplati," je de-jal in pomežiknil škratu "ko-renčku", edinemu šoštarskemu vajencu v Velenju.
POGOVOR	NAS vas 13
18. marca 1999
Neplačnikom najemnin
stanovanja in lokale ne gledajo skozi prste
za
Stanovanjska problematika je ena od najbolj perečih tem zadnjih let prav po vsej Sloveniji. Tbdi Velenje ni izjema, sploh, ker v njem primanj-kuje prostora za novogradnje, zato so spiski pri-javljenih na vsakoletni razpis za dodelitev redkih novih stanovanj praviloma več kot pol daljši, kot je na koncu srečnih dobitnikov ključev novega doma. S stanovanji in poslovnimi prostori, ki so v lasti občine, upravlja Stanovanjski sklad MO Ve-lenje. Naloge sklada so številne, največja in naj-pomembnejša pa je prav pridobivanje novih sta-novanjskih enot. Teh pa ni mogoče graditi, če ni denarja. Zato je za sklad pomembno, da najem-niki stanovanj in poslovnih prostorov redno po-ravnavajo ne prav nizke najemnine in ukrepajo proti neplačnikom. O vsem tem smo spregovori-li s predsednico Upravnega odbora Stanovanj-skega sklada MO Velenje Nado Zavolovšek - Hu-darin.
% Kakšno je pravzaprav premoženje Stanovanjske-ga sklada MO Velenje, s čim vse upravljate? "Naše premoženje, če lahko tako rečem, je premoženje nad poslovnimi prostori, ki jih je 21 in 588 stanovanjskimi enotami. To so stanovanja socialnega in neprofitnega karakteija ter kadrov-ska stanovanja. Stanovanjski sklad MO Velenje upravlja s temi prostori, zato je odgovoren, da so v dobrem stanju in da kot dober gospodar s tem premoženjem dobro gospodari. Lahko rečem, da trenutno dobro poslujemo." %Kako imate organiziranoposlovanje?
"Imamo pogodbe z upravniki stanovanjskih podjetij, ki skrbijo za tekoče vzdrževanje in uprav-Jjanjestanovanjskih enot ter pobiranje najemnin. 20% najemnin je namenjeno upravnikom. Ti po-skrbijo tudi zato, da po planu tekoče vzdržujejo ob-činska stanovanja. Najemnine za poslovne prosto-re pa nam najemniki poravnaravjo neposredno." % Kam pa se izteka preostali denar od najemnin za stanovanja in kako z njim upravljate? "80% sredstev od najemnin se steka na Sta-novanjski sklad. Namenjena so izključno za gradnjo novih stanovanjskih enot in obnavljanje starih stanovanj, če jih je najemnik zapustil in so ob izselitvi uničena." %Kako oblikujete najemnine?
"Najemnine za socialna, neprofitna in kadrov-ska stanovanja so določene z republiškim zako-nom. Oblikovana so po točkah in faktoijih, kjer je upoštevana kvaliteta in starost stanovanj. Ka-dar se vrednosti teh spremenijo, so objavljene v Uradnem listu in mi temu sledimo. Najemnine za poslovne prostore pa se gibljejo od 2.800 SIT za kvadratni meter in več, kar je odvisno od kvalite-te poslovnega prostora. Z najemnino moramo dobiti vsaj toliko, da pokrijemo vse stroške, ki nastanejo v teh poslovnih prostorih." 0 Vzadnjem času se govori, da naj bi se najemni-ne za neprojitna in kadrovska stanovanja, ki so, spbh za novejša stanovanja, že sedajprecej zaso-Ijene, močno povišale. Celo za 100%. Ali ste na Upravnem odboru ie kaj obveščeni o tem? "O teh predlogih še nismo razpravljali. Res je, da predlogi obstajajo in da gre za zelo visoka po-večanja stanarin. Bojimo se, da se bo, če bodo sprejeti, neplačevanje stanarin zaradi tega pove-čalo, kar gre zagotovo bolj na škodo kot v dobro pridobivanja sredstev za novogradnje." % Kako pa je s plačevanjem najemnin, tako za sta-novanja kot poslovne prostore? "Lahko rečem, da smo na nek način zadovolj
ni s procesom, ki se je v tej Dolini pričel že z lan-skim letom, vendar pa ne moremo biti v celoti za-dovoljni. Ugotovitve in zadnje zbrane številke kažejo, da zelo malo občanov s socialnimi prob-lemi zaprosi za socialne subvencije za plačevanje stanarin, sorazmerno celo najmanj od vseh občin v Sloveniji. To nas preseneča. Leta 1998 so uprav-niki Stanovanjskih podjetij izterjali mnogo več stanarin kot prejšnja leta. Se vedno pa so proble-mi pri plačevanju stanarin, pri čemer gre za tri vr-
ste obveznosti do Sklada. Ena so obročna odpla-čevanja prodanih stanovanj, kjer imamo v pri-meijavi z letom 1997 tudi manj problemov. Takrat smo imeli 52 nepiačnikov, lani le še 15. Kaj smo storili? Najprej smo jih opominjali pisno, potem smo jim dali opomine pred tožbo, sledila je sod-na izteijava. Na koncu to pripelje do razveljavitve pogodbe, obroki, ki so že bili plačani, pa se pora-čunavajo za najemnino. Potem so tu še tisti, ki ne plačujejo stanarin v najemnih stanovanjih. Tu po istem postopku pridemo do razveljavitve po godbe. Tretja vrsta so letna preverja-nja, ali posamezniki še izpolnju-jejo pogoje za življenje v so
Podhod Mastodont mestu vsekakor ni več v ponos. Reši-tev bo verjetno prinesla šele gradnja nove ceste nad njim, saj bodo prej vse sanacije le kratkoročno us-pešne
tem se je zvrstilo kar nekaj najemnikov, trenutno pa ni niti v celoti zffseden. Kaj se tam dogaja in kak-šne minuse beležite na skladu zaradi Mastodonta ?
"Mastodont je na prvi pogled prijeten podhod. Vemo, da so se pred preureditvijo v njem godile takšne in drugačne stvari, ki mestu niso bile v ponos. Sploh, ker tam prehajamo na otroško igriš-če. Zato se mi zdi pametno, da se je občinska oblast pred leti odločila in ta podhod preuredi-
la. V njem je 6
poslov-nih prostorov. Res je, da smo imeli v zadnjem obdbju v njem precej me-njav najemnikov, da ni pravega inte-resa za najem pro-storov njem. Vzrok je verjetno en sam - to, da so ti poslovni prostori
Predsednica Upravnega odbora Stanovanj-skega sklada MO Velenje Nada Zavolovšek -Hudarin: "Dejstvo je, da je v Velenju premalo
novogradenj!"
pod prometnico, po kateri gre dnevno ogromno tovora, tresljaji so vsak dan večji in zato prihaja do zamakanj v lokalih, kar si ne more privoščiti nih-če, ki želi imeti dobro storitveno dejavnost. V in-teresu občine je, da ta podhod obstaja, da je kul-turno urejen in varen. Res pa je, da so stroš-ki popravila vse večji, da najemniki ne že-lijo več poravnavati najemnine, ker jim neprestano zamaka. Storili smo veliko, da bi sanirali nastalo si-tuacijo. Strokovnjaki menijo, da je to nemogoče, brez da bi po-segli direktno v cesto. Vemo, da se bo ta cesta širila, zato je tam zaenkrat status quo." # Ste kdaj na upravnem odbo-ru Stanovanjskega sklada raz-pravljali o tem, da bi poskušali te lokale prodati in se "rešiti" tega problema? "O tem smo se že večkrat pogovaijali, tudi z vodstvom MO Velenje. Vendar še vedno obstajajo dileme ali naj gremo v odpro-dajo tega pomembnega dela Velenja, saj gre za me-stotvorno funkcijo, prometno povezavo. Dogo-voriti bi se morali, na kakšen način urediti promet-nico nad temi poslovnimi prostori in po moji oce-ni umestiti v podhod dejavnosti, ki so prijazne temu okolju. Menim, da bi dobra pogodba z ne-kom, ki bi želel odkupiti podhod ali podpisati po-godbo o najemu, lahko tam prinesla novo kvalite-to. Podhod bo vcrjetno v čedalje slabšem stanju, vedno več bo popravil. Tudi največ tistih, ki so Skladu dolžni najemnino za poslovne prostore in proti njim že tečejo sodni postopki, so najemniki iz podhoda Mastodont."
■ Bojana Špegel
cialnih stanovanjih. Če temu ni tako, pogodbo prav tako prekinemo."
# Ste morda lani katero od družin, ki ni poravna-vala obveznosti, izselili? "Obravnavali smo več primerov družin, ki ima-jo pogodbe za najem socialnih stanovanj in so vložile prošnjo za odlog plačila z obrazložitvijo, da iz različnih vzrokov ne morejo poravnati stroškov. Moram reči, da so člani in članice Upravnega odbora sklada zelo korektni in upoštevajo argu-mente. V večini primerov smo ugodili njihovim prošjam in jim prestavili rok plačila, dokler se jim socialne razmere ne uredijo. Dejstvo je, da iz socialnega stanovanja človeka ne moremo posta-viti na cesto. V neprofitnih stanovanjih pa smo prekinili 2 pogodbi, ker pač niso plačevali stana-rine. Zaenkrat pri najemnikih neprofitnih stano-vanj večjih težav ni. Po dveh do treh mesecih mo-rebitne neplačnike opozorimo, povabimo na raz-govor in doslej se je izkazalo, da smo bili uspešni." %Kakšna pa je slika pri najemnikih poslovnih pro-storov?
"Če smo ugotovili, da smo še kar zadovoljni s plačevanjem najemnin in obročnim odplačeva-
njem kupnin, potem nikakor ne moremo biti za-dovoljni s plačevanjem najemnin za poslovne pro-store. Od 21 posameznikov, ki imajo najemno po-godbo s stanovanjskim skladom, jih kar 10 ne pla-čuje najemnin, zato so že v sodnem postopku. Nekatere sodne odločbe so že pravnomočne, sle-di pa izselitev iz prostorov. Nekaj posameznikov pa s plačili zamuja. Sklep upravnega odbora je bil, da vse izpraznjene poslovne prostore, kjer je to mogoče, preuredimo v stanovanja." # "Vaš je tudi podhod Mastodont, ki so ga pred ne-kaj leti odprli kot prviposiovni center v Velenju, z velikim pompom. Nekaj časa je uspešno Uvel, po-
Kako v Velenju do več novih stanovanj?
Na vsak razpis MO Velenje za dodelitev prostih socialnih in neprofitnih stanovanj se prijavi zelo veiiko prosilcev, večinoma mladih družin, ki si šele ustvarjajo dom, ali pa se jim je družina povečala in imajo zato potre-be po večjem stanovanju. Da bi lahko pozitiv-no rešili čim več vlog, so potrebne novograd-nje in še kakšna oblika pomoči, o katerih raz-mišljajo tudi na Upravnem odboru Stano-vanjskega sklada. Tam predloge le pripravi-jo, potem pa o njih razpravljajo in odločajo mestni svetniki. Ti bodo v kratkem, veijetno aprila ali maja, razpravljali o treh novih pred-logih za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov Velenjčanov.
"Na vsakoletne razpise se resnično prijav-lja veliko posameznikov. V lanskem letu smo pozitivno rešili prošnje 42% tistih prosilcev, ki so se prijavili na razpis za dodelitev neprofit-nih stanovanj in 18% tistih, ki so se prijavili za socialna stanovanja. Mnogo več je tistih, ki se prijavljajo za dodelitev socialnih stanovanj. Teh enot pa imamo v primeijavi z neprofitni-mi mnogo manj. Seveda moramo nekaj stori-ti za to, da bo več ljudi imelo možnost dobiti streho nad glavo. Idej je bilo že veliko, dejstvo pa je, da je v tem trenutku v Velenju premalo novogradenj. Stanovanjski sklad v tem letu planira skupno z MO Velenje pridobiti 54 no-vih socialnih, neprofitnih in kadrovskih stano-
vanj. Zato smo v postopek mestnemu svetu dali tri dokumente. Prvi je pravilnik o dodeljevanju kadrovskih stanovanj, drugi pravilnik o subven-cioniranju obrestne mere kreditiranja stano-vanjske gradnje in nakupa stanovanj in tretji predlog za spremembo pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj na tak način, da bi tisti, ki bi začasno 10% sofinancirali izgradnjo sta-novanja z 10% vrednosti, dobili več točk za do-delitev, vložek pa kar bi se jim kasneje obraču-nal v stanarini," nam je povedala Nada Zavo-lovšek - Hudarin in odločitev Upravnega od-bora še argumentirala: "S temi pravilniki bi omogočili, da bi se čim več ljudi odločilo za re-ševanje stanovanjskega problema. Se vedno pa ostanejo odprt problem socialna stanovanja. Za ta moramo poskrbeti hitreje kot za nepro-fitna in kadrovska, čeprav ocenjujem, da so kadrovska stanovanja tista, ki bodo privablja-la v Velenje strokovnjake, nosilce razvoja, v Do-lini pa bi ostajali tudi naši otroci."
Do novih stanovanj naj bi letos v mestu prišli v drugi polovici leta. "Letos naj bi v sta-novanja preuredili samski dom podjetja Ve-grad. Nastajajo prvi projekti in če bo cena sprejemljiva, ne vidim razlogov, da teh sta-novanj Sklad ne bi odkupil. Stanovanja bodo lepa, kar veliko jih bo, urediti pa bomo mora-li še marsikaj," smo izvedeli.
■ Bojana Špegel
Stanovanjski sklad MO Velenje dobro posluje
14 MS VAS
TV SPORED
18. marca 1999
CETRTEK, 18. marca
SLOVENIJA 1
09.30	Pod klobukom
10.20	Risanka
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	Službeni vhod, 10/11
11.55	Živali na filmskem platnu,
	6/6
12.25	Mojstrovine Slovenije, 2/9
13.00	Poročila, vreme, šport
14.30	Zoom
16.00	Osmi dan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Resnična resničnost
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Pisave
23.20	Odisej s pozavno
SLOVENIJA 2
10.00	Angel varuh moj, 20/22
10.50	Planica: finale za svetovni
	pokal v smuč. poletih, KF,
	prenos
13.15	Fideče in črno, 4/4
14.15	Svet poroča
15.45	Ferdi, 3/13
16.05	Evrogol
17.05	Smučarski poleti -
	kvalifikacije, reportaža iz
	Planice
17.30	Po Sloveniji
18.05	Zla kri, 3/4
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Ekstremne avanture
20.25	Filmski triki
21.00	Ples na ulici, ang. dokum.
	glas. oddaja
22.00	Poseben pogled: Moja
	čudovita pralnica, ang. film
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nan.
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umorje napisala, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	Nikita, nan.
15.00	Urgenca.nan.
16.00	Temna luka, nan.
17.0	ZaEleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Beverly Hills 90210, nan.
21.00	Brez zapor z Jonasom
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	George in Leo, nan.
23.00	Stražar, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja. Gost: MIRAN RUDAN 10.40 VABIMO K OGLEDU 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SP0T DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 0TR0ŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIM0 K 0GLEDU 20.00 GREM0 V KINO, oddaja za
Ijubitelje filma 20.30 SVET ŽIVALI: ODNOS ČLOVEKA D0 ŽIVALI 21.00 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. - 61. oddaja
21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 KOŠARKA, posnetek
tekme; SAVINJSKI HOPSI: PIVOVARNA LAŠKO ZGODOVINA AVTOMOBl-LIZMA, 3. del 23.15 NAJ SPOT DNEVA 23.20 TVIZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI
PETEK, 19. marca
SLOVENIJA 1
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.40	Tedi, oddaja za mularijo
10.20	Ljubezenska glasba, 3/3
12.05	Resnična resničnost
13.00	Poročila, vreme, šport
14.10	Podomače
15.00	Odisej s pozavno
16.00	Pisave
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog naokrog
17.40	Potepinček, češka dokum. oddaja
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dobervečer
19.15	Risanka
19.30	TVdnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 9/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Slovaški komorni orkester
SLOVENIJA 2
09.45 Planica: SP v smuč.
poletih, prenos 13.15 Med štirimi stenami,
predstava PNG 15.15 Alica, evrop. kulturni
magazin 16.15 SP v smuč. poletih, reportaža iz Planice 16.30 Podobesveta 17.30 Po Sloveniji 18.00 Pravila igre, 5/6 18.30 Simpsonovi, 4/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osnove znanstvene
fantastike, 4/4 20.55 Gospod Hire, franc. film 22.10 Zakulisje oskarjev 23.15 Umori, 11/22 00.05 Poročila, 10/13 00.30 Omerta, zakon molka, 1/11
——	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	Brez zapor z Jonasom
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Temna luka
17.00	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Mortal kombat,
	amer. film
21.50	Misijon, ang. film
00.00	Igrice, erotični film
01.30	24 ur, ponovitev
	.......... kanall
	Sj 27
	iiHBW' 52
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 GREMO V KINO; oddaja za
Ijubitelje filma 10.45 SVET ŽIVALI: ODNOS ČLOVEKADO ŽIVALI 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KOŠARKA, posnetek
tekme; SAVINJSKI HOPSI: PIVOVARNA LAŠKO KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 61. oddaja
13.10 ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 3. del dokumen-tarne oddaje 13.35 TVIZLOŽBA 13.40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNI UTRIP: SPODNJA SAVINJSKA DOLINA; informativna oddaja ' lokalnih skupnosti 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEOU 20.00 MILICE, akcijska komedija 21.20 REGIONALNE NOVICE 21.25 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 TVIZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 20. marca
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 25/26
08.55	Otroška oddaja
09.40	Don Kihot, 26/39
10.05	Kino Kekec
11.35	Seinfeld, 9/22
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Vremenska panorama
13.35	Homo turisticus
13.45	Med valovi
14.15	Petka
15.30	Zgodba o Jackie, am. film, 3/3
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.35	Ozare
18.40	Velike romance 20. stoletja
19.15	Risanka -
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Orion
21.45	Skrivnost inkovske mumije,
	dokum. oddaja
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Četica modrih, 6/7
01.00	Patricias des heimniss,
	nemški film
02.30	Na vrtu
SLOVENIJA 2
09.45 Nostalgija z Beatniki 10.45 Planica: svetovni pokal v
smuč. poletih, prenos 13.45 Štafeta mladosti 14.40 Davov svet, 1. del 15.05 Peari, 1. del 16.10 Teniški magazin 16.40 SP v smuč. poletih, . : reportaža iz Planice 16.55 DP v hokeju na ledu, finale,
4. tekma konenice 2:1 19.30 Videoring 20.00 Diva, franc. film 21.50 50 let folklorne skupine
Tine Rožanc 23.05 Cikcak
23.35 Sobotna noč: Roxy music 01.35 Košarka NBA MIAMI: INDIANA, prenos
Jetsonovi, risana serija 07.30 Bojevniki prihodnosti,
risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Iz knjige vrlin, risana serija 09,00 Maska, risana serija 09.30 Batman, risana serija 10.00 Muppet tv, nan. 10.30 Povver ranger, nan. 11.00 Morska deklica, nan. 11.30 Beli očnjak, nan. 12.00 Mlada čarovnica, nan. 12.30 1,2,3-kdodobi? 13.30 Prijatelji Felix, nan. 14.30 Konan, nan. 15.30 Sinbadove pustolov., nan. 16.20 Policijska akademija, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Izganjalka vampirjev, nad. 19.15 24 ur
20.00 Filmski hiti: Jesenska | pripoved, amer. film Komandosi, nan. Mrtvec, amer. film Playboy special, erotika
22.20 23.10 01.00| 02.00 24 ur, ponovitev
lall
27 46
09.00 09.05 10.05 10.10
10.30 11.50 12,00 18,55 19.00 19.30 19.35 19.55 20.00
20.20
21.35
21.55 22.00 22.05
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. VABIMO K OGLEDU LOKALNI UTRIP; SPODNJA SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti MILICE, akcijska komedija TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 775. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program S KLANCAV BREG, zabavno glasbena oddaja IZ NAŠEGA ARHIVA: ZLATA RIBICA: RAD Bl PEL Z OTOM PESTNERJEM 775. VTV MAGAZIN, ponovitev NAJ SPOT ONEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 21. marca
SLOVENIJA 1
08.00	Svet Petra Zajca in
prijateljev, 1/8
08.25	Tabaluga, 16/26
08.50	Srebrnogrivi konjič, 29/39
09.15	Telerime
09.20	Pika Nogavička, 2/13
09.50	Ozare
09.55	Veliki skladatelji: Mahler, 6. del
11.00	Gospodarji živali, 11/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Pomagajmosi
13.55	Orion!
15.20	TVpoper
16.00	Potepanja
17.00	Podomače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Slovenski magazin
18.40	Mojstrovine Slovenije, 3/9
19.15	Risanka
19130	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Intervju
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Planet Decoufle, ples
00.05	Potepanja
01.05	Mojstrovine Slovenije
SLOVENIJA 2
10.45 Planica: SP v smuč.
poletih, prenos 13.45 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 14.15 50 let folklorne skupine
Tine Rožanc 16.25 Košarka NBA action 16.25 Košarka NBA action 17.55 Košarka NBA; MIAMIJNDI-
ANA, posnetek 19.30 Videoring
20.00 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del nad. 20.55 Vrag: Neavtoriziran
življenjepis, 1/3 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Murphy Brovvn, 4/26 23.15 Gospod Hire, franc. film
■ '•"■pi ■'
Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Nazaj v prihodnost, ris. serija
09.00 Charlijev duh Coronado,
mlad. film 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly hills 90210,nan. 12.00 Melrose place, nad. 13,00 Novopečena družina, nan. 14.00 Skoraj popolni, nan.
14.30	Gospod mama, amer.
• komedija
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melrose place, nan.
20.50	Fotomodeli, nad.
21.45	Športnascena
23.00	Pod pritiskom, nem. film
01.00	24 ur
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.
10.00 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBROJUTRO 11.00 774. VTV MAGAZIN,
regionalni inform. program 11.20 ŠPORTNITOREK, športna
; informativna oddaja 11.40 IZ SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.40 775. VTV MAGAZIN,
regionalni inform. program 13.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 13.05 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.05 ŽUPANOVA TORTA; Gost:
dr. MATIC TASIČ 15.05 LOKALNI UTRIP: SPODNJA
SAVINJSKA DOLINA; ■'.'..■■' informativna oddaja
- lokalnih skupnosti 15.30 VIDEOSTRANI 17.00 GREMOVKINO, oddajaza
'■'.:'■ Ijubitelje filma 17.30 MILICE, akcijska komedija 18.50 NAJ SPOT, glas. oddaja. ■ .; ■ Gost: MIRAN RUDAN 20.20 KAKO BITIZDRAVIN .' ZMAGOVATI, S.E.M. - 61. del dokumentarne oddaje 20.50 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 22. marca
SLOVENIJA 1
09.30	Potepinček, 4/7
10.20	Lahkih nog naokrog
10.15	Dobervečer
11.10	Navrtu
11.35	Velike romance 20. stoletja
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalotedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Mavrica, amer. film
15.40	Intervju
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavička, 2/13
17.45	Volkovi, čarovnice, velikani,
. I	12/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	Komisar Rex, 10/18
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.40	Šport
22.50	Kontrapunkt, omizje o kulturi
00.00	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00	Sobotna noč, ponovitev
12.00	Pravila igre, 5/6
12.30	Simpsonovi, 4/50
13,45	Vrag: Neavtoriziran
življenjepis, 1/3
15.30	Kinoteka: Zlobno dekle,
amer. film
17.00	Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sestre, 9/24
19.00	Jasno in glasno
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Strah pred Ijudmi, 1/7
23.00	Brane Rončel izza odra
00.15	Zlobno dekle, amer. film
06.0	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Fotomodeli, nad.
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Ternna luka, nan.
17.00	Za Eleno, nan.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.10	Smrtonosno orožje, amer.
	film
22.55	Oskarji'98, posnetek
	podelitve
00.30	24 ur, ponovitev
^mi	v kanali
1	rcflMte H
f«l!	mmmm^ 52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno - razvedrilna oddaja
10.15	775. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	S KLANCAV BREG,
	zabavno glasbena oddaja
11.30	TVIZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP/VABIMO KOGLEDU
20.00	AVSTRALIJA 1000 KM,
	predstavitev projekta. Gost
H	v studiu: MIRKO LEBAR
21.00	REGIONALNE NOVICE
21.05	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.05	KOŠARKA, posnetek
	tekme; PIVOVARNA
	LAŠKO: ZM LUMAR
23.20	TVIZLOŽBA
23.25	VIDEOSTRANI
TOREK, 23. marca
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček
09.45	Volkovi, čarovnice in
velikani, 12/13
09.55	Car nevidnosti, 3/6
10.20	Recept za zdravo življenje
11.10	Potepanja
12.10	Komisar Rex, 10/18
13.00	Poročila, vreme, šport
14.30	TV konferenca
15.20	Kontrapunkt
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Sprehodi v naravo
17.20	Dobri duh iz Avstralije
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dogodivščine iz živalskega
vrta, 2. oddaja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	Župnik za deset tednov,
' '	3/20
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Detektivske zgodbe Ruth
Rendell, 2/3
23.40	Salvador Dali, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
10.30	Sestre, 9/24
11.20	Gospodarska panorama
12.15	CikCak
12.45	Studio city
14.15	Jasno in glasno
15.30	Strah pred Ijudmi, 1/7
16.00	Zgodba o Jackie, 3/3
17.30	Po Sloveniji
18.00	Steenfortovi, 6/6
19.00	L ingo, tv igrica
20.00	Šport
22.00	Maškarada, slovenski film
23.25	Svet poroča
pBtifa 06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 13,00
14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00
21.40 22.30 23.00 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Prevare, nad. Umor je napisala, nan. Znane osebnosti: Paul Nevvman, dokum. oddaja Pop'n'rol Urgenca, nan. Temna luka, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Prevare, nad. 24 ur
Resnične zgodbe: Izginula v noči, 2/2
Bolnišnica upanja, nan. George in Leo, nan. Stražar, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.00
09.05	AVSTRALIJA 1000 KM,	10.15
	predstavitev projekta; Gost	
	v studiu: MIRKO LEBAR	
10.05	VABIMO K OGLEDU	10.35
10.10	KOŠARKA, posnetek tekme, PIVOVARNA	10.40
	LAŠKO: ZM LUMAR	11,0
11.25	TVIZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	11.30
19.25	TVIZLOŽBA	12.00
19.30	OBVESTILA	18.50 19.00
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	776. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	19.05
	program	19.25
20.20	ŠPORTNI TOREK, športna	19.30
	informativna oddaja	
20.40IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA		19.55
	LTV SLOVENIJE, ODDAJA	20.00
	televizije MOJ VIDEO,	
	SELNICA OB DRAVI	20.45
21.10	776. VTV MAGAZIN,	21.30
	ponovitev	
21.30	NAJ SPOT DNEVA	21.35
21.35	TVIZLOŽBA	22.35
21.40	VIDEOSTRANI	22.40
SREDA, 24. marca
SLOVENIJA 1
09.30 Sprehodi v naravo
09.45 Dobri duh iz Avstralije, 11/13
10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, 2. oddaja
11.10 TVkonferenca
12.05	Župnik za deset tednov,
|V	3/20
13.00	Poročila, vreme, šport
14.15	Obzorjaduha
14.45	Ljudje in zemlja
15.35	POMP
16.30	Mozaik
17.00	Male sive celice, kviz
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Službeni vhod, 11/11
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat: Sijaj, j? avstralski. film
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.55 Osmidan
23.25 Koncert orkestra SF
SLOVENIJA 2
10.30	Steenfortovi, 6/6
15.45	Wetherby, ang. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Angel. varuh moj, 21/22
19.00	Kolo sreće, tv igrica
19.30	Videoring v
20.00 Helsinki: SP v umet. drsanju pari, prenos
22.30 Country life, avstralski film
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Bolnišnica upanja, nan. 15.00 Inšpektor Derrik, rian. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevarenan. 19.15 24 ur
20.00 Dolgovi preteklosti, amer. film
Nevarne dirke, nan. George in Leo, nan. Stražar, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja
776. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU
ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, OODAJA televizije MOJ VIDEO, SELNICA OB DRAVI
TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI .
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
OTROŠKI PROGRAM
TVIZLOŽBA
OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU
VIDEO TOP glasbena oddaja
VEČERNI KLEPET REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, zaiožniško in RTV | podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
J Izhaja ob četrtkih.
SCena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, » letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotogralij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toćke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek
18. marca 1999	MODRO mm KRONIKA	NjIK ilAS 15
		
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Počečkan kulturni dom
V	noči na petek, 12. marea, je neznani storilec z barvnim lakom oziroma sprejem napisal več grafitov po zunanji steni Kulturnega doma v Velenju. S tem je kulturni center oškodoval za okoli 500.000 tolarjev.
Oškodovani upokojenci
V	noči na soboto, 13. marca, je neznanec vlomil v prostore kluba upokojencev v Pesju. Odnesel je dnevni izkupiček in nekaj cigaret. Društvo upokojencev Pesje je oškodoval za okoli 70.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Voznik umrl
Vsredo, 10. marca, ob 19.35, se je na regionalni cesti Nazarje -Ljubno v naselju Spodnja Rečica zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 19-letni Iztok N. iz Radmirja.
Ko je vozil osebni avtomobil iz smeri Ljubnega, se je v naselju Spodnja Rečica z njegove desne strani na regionalno cesto vključeval voznik delovnega stroja 55-letni Viktor K. iz Spodnje Rečice. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Hudo telesno poškodovanega voznika osebnega osebnega avtomobila so iz razbitin rešili gasilci PGD iz Nazarij, vendar so bile njegove poškodbe tako hude, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Vlom v zabojnik
V dneh minulega vikenda je neznanec vlomil v kovinski zabojnik na delovišču čistilne naprave v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je odnesel pnevmatsko kladivo znamke Hilti, skupaj s kovčkom in pripadajočo opremo. Podjetje Alea Group je oškodoval za okoli 180.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Zapeljal v gozd
V četrtek, 11. marca, okoli 23. ure, je 21- letni Stane V. iz Zabukovice vozil osebni avtomobil iz smeri Griž proti Seščam.
Zunaj naselja Griže je v nepreglednem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in preko desnega roba vozišča zapeljal v gozd, kjer je s sprednjim delom trčil v drevesi. V nesreči se je voznik lažje telesno poškodoval, njegov sopotnik 21- letni Janez C. iz Griž pa hudo.
Huda nesreča pri Grajski vasi
V	soboto, 13. marca, ob 22.55, se je na regionalni cesti II. reda zu-naj naselja Grajska vas pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 38-letni Blaž C. iz Jeronima. Gmotna škoda nastala v nesreči znaša okoli 400.000 tolarjev.
21-Ietni Bojan Z. iz Stopnika je vozil osebni avtomobil po re-gionalni cesti iz smeri Gomilskega proti Sentrupertu. V desnem ovinku izven naselja Grajska vas je zapeljal v levo na nasprotno smer-no križišče v času, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 36-letni Marko G. iz Gomilskega. Med vozili je prišlo do trčenja. Pri tem je voznik Bojan Z. zapeljal izven vozišča na njivo in se po večkratnem prevračanju ustavil na levem boku. Pri tem se je, kot že rečeno, hudo telesno poškodoval sopotnik v njegovem vozilu 38-let-ni Blaž Č. iz Jeronima.
Najprej na streho, potem požar
V	ponedeljek, 15. marca, ob 6.30 je Martina S. vozila osebni avto Fiat Uno iz smeri Pongraca proti Zabukovici. V Pongracu jo je zaneslo v levo, kjer je trčila v nasip, nakar se je vozilo pre-vrnilo na streho in vžgalo. Požar sta pogasila gasilca, policisti pa so ugotovili, da je bil vzrok požara iztekanje gori-va na pregret motor. Nastala škoda znaša okoli 200.000 to-larjev.
Eksplozija v Šempetru
V	soboto, 13. marca, okoli 14. ure, je na dvorišču stanovanjske hiše Ivana R. v Šempetru eksplodiralo nez-nano eksplozivno telo. Pri ek-sploziji je na fasadi in steklih oken po prvih nestrokovnih ocenah nastalo za okoli 50.000 tolarjev škode. Policisti in kriminalisti o dogodku še zbi-rajo obvestila.
Izginile starine
Med 27. februarjem in 13. marcem je neznani storilec vlomil v več kot 300 let staro
stanovanjski hišo v kraju Vrbje. Hišo je v celoti preiskal in iz no-tranjosti odtujil večjo količino starih predmetov. Z dejanjem sta Peter V. in Helena R. oškodovana za približno 2.000.000 tolarjev.
Vlom v avtomobil
V	petek, 12. marca, med 21.45 in 00.30 je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke audi 100, parkiran pred Optiko Salobir v Levcu. Iz vozila je odtujil dva poslovna kovčka, v katerih so bile osebne stvari, bankovec za 1.000 DEM, polnilec za GSM telefon in električni brivnik. Z dejanjem je Milan S. je oškodovan za 50.000 tolarjev, Čedo L. pa za 130.000 tolarjev.
Izkoristili nepazljivost
V	četrtek, 11. marca, okoli 11.20, so trije mladoletniki v trgovini Arčan na Šlandrovem trgu v Žalcu izkoristili nepazljivost prodajal-ca in s police odnesli DISK MAN v originalni embalaži, vreden 17.000 tolarjev.
K Mell po cigarete
V	torek, 9. marca, okoli 23. ure, je neznanec skozi izložbeno okno vlomil v trgovino Meli v Žalcu. Odnesel je več zavojev cigaret ra-zličnih znamk in 10.000 tolarjev gotovine. Lastnik Gvido H. je oškodovan za okoli 55.000 tolarjev.
Dvakrat gorelo
Z regijskega centra za obveščanje Celje, uprave za obrambo, poročajo o dveh požarih konec minulega tedna.
V	soboto, 13. marca, ob 16.30, je prišlo do travniškega požara v Vrbju, ob umetnem ribniku. Požar so lokalizirali in pogasili gasilci, zgorelo pa je okoli hektar travnate površine in podrasti. Vzrok požara ni znan.
V	nedeljo, 14. marca, ob 1.
uri, je prišlo do požara na starejšem gospodarskem poslopju velikosti 20 krat 8 metrov v Skornem pri Šoštan-ju. Ogenj, ki je gospođarsko poslopje v celoti uničil, je pogasilo 21 gasilcev. Vzrok požara in materialno škodo še ugotavljajo.
V soboto, 13. marca, so gasil-ci iz Luč iskali pogrešano starejšo osebo in jo po krajšem iskanju našli, a žal mrtvo.
Polovica ropov na Celjskem je "uličnih"
Dve tretjini storilcev mlajših od 21 let
Na območju Policijske uprave Celje so v lanskem Ietu obravnavali 34 kaznivih dejanj ropov, sedem maiy kot leto pred tem, 20 ali 58,8 odstotkov so jih raziskali. Od tega je bil samo 1 poskus ropa v denarni ustanovi, 6 ropov je bilo stoijenih v stanovanjih, 5 v trgovinah, 3 v gostin-skih lokalih, po 1 na javni priređitvi in mestnem parku, kar 17 ali polovica vseh, pa je bilo tako imenovanih uličnih ropov.
Storilci so v 21 primerih uporabili fizično silo, v 6 primerih nož, v 2 primerih pištolo, v 5 primer-ih pa so zagrozili z neposrednim napadom na telo. Kar dve tretjini storilcev je bilo starih do 21 let, pri čemer ugotavljajo, da se delež mladolet-nih storilcev teh kaznivih dejanj povečuje.
Kako lahko preprečimo takšna kazniva dejan-ja? Boris Kanduti, načelnik oddelka za zati-raiye splošne kriminalitete JJKS PU Celje sve-tuje, da ne hranite svojih prihrankov v stanovan-ju, ne odpirate vrat tujcem, vedno zaklepajte vrata, če tudi boste samo skočili za vogal in se nameravate hitro vrniti. "Torbice nosite vedno ob sebi tako, da jo je težko zgrabiti ali izpuliti, ne hodite po stranskih in neosvetljenih ulicah, za-vmite ponudbo tujca, ki vas hoče peljati... Ce pa se vam že zgodi rop, se nikar ne izpostavljajte po nepotrebnem, ohranite prisebnost, poskušajte si čim bolj zapomniti napadalca in o tem takoj ob-vestite policijo."

NOVO V VELENJO ZA DEKLETAIN DAMEM!
>- MiTrf«! IFtlfPiH
^ Kardeljev trg 10, (bivši Capek oz. pri vrtcu), Velenje
Dekleta	Nudimo Vam novo
in dame,	pomladansko kolekcijo
vlj udno	kvalitetnih 0BLAČIL v prijetnih,
vabljene	svetlih barvah (K0STIMI,
PETKA,	KRILA, HLAČE, MAJČKE,
.9. MARCA	BLUZE...) po IZJEMN0
dalje!	PRIVLAČNIHCENAH!
■
Da bo Vaš nakup ne le barvno svetel - ampah tudi đostopen!
r
EKOLOŠKO

KIIRILNO OUE
CELJE 063/49-02-440
Večina ovadenih, starih med 20 in 30 letr je iz Velenja
Inovatorji poslovnih goljufij
CELJE, 13. marca 1999 - Novi časi prinašajo nove oblike gospodarskega kriminala, mednje sodijo tudi poslovne golju-flje. Svojevrstni inovatorji na tam področju pa sta bili dve kriminalni skupini, ki naj bi ju organiziral B.R. z območja Velenja, večina vpletenih v to zadevo, doslej je ovadenih osem ljudi, pa naj bi bila tudi iz tega prostora. S svojo dejavnostjo pri izvrševanju poslovnih goljufij in ponarejanja listin so "ob-vladovali" kar polovico Slovenije.
Janko Napotnik (prvi z leve) iz oddelka za zatiranje gospo-darske kriminalitete UKS PU Celje je na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavil delovanje organizirane skupine, ki se je lotila poslovnih goljufij.
B.R. naj bi že v začetku leta 1997 skupaj z N.K., Dž.M. in H.R.
izvršil večje število poslovnih goljufij in ponarejanja listin. Slo naj bi za najemanje bančnih kreditov oziroma potrošniških posojil, pri čemer naj bi bilo že ob sklenitvi poslov jasno, da svo-jih obveznosti ne bodo poravnali, in da si bodo proti pravno pri-dobljeno premoženjsko korist med seboj razdelili.
"Člani skupine so k sodelovanju najprej pritegnili določene samostojne podjetnike, pri katerih so fiktivno zaposlili nezaposlene znance, ki so v to privolilijim odprli tekoče račune pri bankah, na njih v treh mesecih naložili lepe osebne dohodke, v neto izplačilih med 160 in 250 tisoč tolarji mesečno. S tem so ustvarili sliko, da
gre za redno zaposlene Ijudi z visokimi dohodki, ki imajo visoko kred-itno sposobnost. Ko so tako sliko ustvarili in jo tudiformalno lahko prikazali, so šli s temi dokumenti v določene banke ali pa večje tr-govske hiše, kjer so nudili potrošniške kredite in potem se je zgod-ba odvijala sama naprej. S pomočjo kreditov so prihajali do različnih predmetov - avtomobilov, bele tehnike, akustike, kar so potem pro-dali. Ciljje bil vedno denar," je na tiskovni konferenci povedal Janko Napotnik z oddelka za zatiranje gospodarske krimi-nalitete UKS Policijske uprave Celje.
Najbrž sprva tudi nezaposleni znanci niso niti vedeli, v kaj se podajajo, vendar jim je kasneje, ko so najemali kredite, najbrž postalo hitro jasno. "Šlo je za osem teh, rekel bom, slamnatih mož, ki pa so pri sumu storitve kaznivega dejanja popolnoma enakovredni in bodo tudi odgovarjali, tako kot organizatorji teh poslov," pravijo na UKS Celje. Vsi udeleženi pa so mlajši ljud-je, stari med 20 in 30 let.
Kriminalna skupina je imela razdeljene naloge tako pri pripravi kot izvrševanju kaznivih dejanj in nadzoru nad sostorilci. Eden je prevzel nalogo začetnega financerja, s tem, da je zagotovil denarna sredstva za fiktivne osebne dohodke, drugi je poiskal samostojne podjetnike in osebe, ki so jih fiktivno zaposlili, B.R. je pripravlja dokumentacijo za najemanje kreditov, pri čemer je uporabljal ponarejeno štampiljko in skupaj s H.R. opravljal prevoze oseb na kraj kaznivega dejanja in skrbel za nadaljnjo pro-dajo predmetov. Tako so osumljenci oškodovali različne banke na območju Republike Slovenije in večje trgovske družbe za 14.541.907 tolarjev.
Tudi po pretrganju te dejavnosti R.B. ni miroval, ampak je sku-paj s T.K., L.S. in T.V. pričel na "novo". Najprej so pomagali L.S. pridobiti dovoljenje za s.p. Elektro inštalacije in preko tega plačilno kartico Magna. Ta je potem sklenil pogodbo z večjo tr-govsko družbo na območju Kranja o nakupu različnega blaga, v več trgovinah te družbe na območju Maribora in Celja pa so potem dvignili različno blago v vrednosti 1.300.000 tolarjev. S pomočjo Magna kartice, pa so opravljali nakupe v različnih prodajalnah na območju Celja, Maribora in Ljubljane in s tem Petrol d.d. oškodovali za 2.300.000 tolaijev. Dokončno število unovčenih ponarejenih slipov še ni znano, so pa policisti in kriminalisti preprečili vnovčitev 48 slipov, ki so jih našli pri hišnih preiskavah.
■ mkp
ECO O/L
IIVELIKA NAGRADNA IGRAI
AKCIjSKE CENE PLAČILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure
16 kVAS ias
18. marca 1999
NKRudar
NKEsotech
Že šest tekem niso prejeli zadetka Strah ni bil odveč
®	Prvppa nastnna se ie domari trener malo hal. sai ni nn/nal nr
Ena od dveh Vidojevičevih stoodstotnih priložnosti
V nedeljskem 18. prvenstve-nem krogu so nogometaši Ru-darja gostovali v Kranju. Za do-mače moštvo Zivila THglav so očitno postali že kar prava mora , saj so vse tri zadnje tekme z njimi dobili z enakim izidom. V nedeljo so zmagali v Kranju z 1 : 0, enak izid je bil tudi jeseni v Velenju pa tudi na pokalni v Kranju.
Za trenerja Oblaka je bila na tej tekmi pomembna le zma-ga. Napovedoval je, da bo to ena najlažjih spomladanskih te-kem spomladi in hkrati najtež-jih. Kranjčani so po nogomet-nem znanju precej slabši od Velenjčanov, kar kaže tudi nji-hovo zadnje mesto. Ker pa se, razumljivo, še niso odpovedali
boju za obstanek v ligi, je ve-lenjski trener obenem pričako-val, da jih bodo skušali prema-gati z zelo požrtvovalno igro.
Domači so že na samem za-četku ogreli velenjskega vratar-ja Mladena Dabanoviča , ki je močno žogo odbil, Niko Pod-vinski pa jo je poslal v kot. Toda v 10. minuti je velenjska klop sproščeneje zadihala. Jernej Ja-vornik je "ukradel" žogo nas-protniku in njegova pot do mre-že je bila odprta. Pred njim je bil sicer še domači vratar, toda Ja-vornik ga je izkušeno ukanil in poslal vratarja v levo, žogo pa v desno stran vrat.
Le deset minut pozneje je bilo znova vroče pred kranjskim
Tako so
l.SNL -19. Krog
Živila Triglav - Rudar 0 :1 (0 :1)
Rudar: Dabanovič, Podvinski, Gajser, Caushllari, Granič, Balagič, Sulejmanovič, Brezič, Pavlovič, Javomik (od 74. Golob), Lavrič (od 46. Vidojevič).
2. SNL -16. krog
Esotech Šmartno - Zagorje 2:1 (1:1)
Esotech Šmartno: Kališek, Javornik, Omeragič, Mernik, Vodovnik (Vedenik), Repovž, Zlodej, Štefančič, Smajlovič, Mujanovič (Korun), Borštner (Šoštar).
Športnica - športnik februarja
Pravila glasovanja poznate, zato pohitite, športnih dogodkov je veliko, zato izbira ne bi smela biti pretežka, le potruditi se morate. Odločate samo vi s svojimi kuponi, ki jih tudi letos lahko pošljete neomejeno število, le pravi morajo biti, upoštevali pa bomo vse, ki jih boste za tekočo številko poslali. ali prinesli v naše uredništvo vsak torek do 10.00. Tudi za to številko nismo dobili veliko kuponov. Ta teden ste največ glasov namenili Katarini Srebotnik, Ani Drev in Mladenu Dabanoviču
Pošljete lahko neomejeno število kupon, morajo pa biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje.
Športnica - športnik februaija
Glasujem za športnico(ka).. Naslov glasovalca................
r:----------------—
i Sportnica - športnik februarja
i Glasujem za športnico(ka).............................................
I
■ Naslov glasovalca......................................................
I
vratarjem. Danijel Brezič, ki je bil med najboljšimi Rudaijevimi igralci na tej tekmi, je poslal žo-go Javorniku, ta pa jo je s štirih metrov zadel le prečko. Če ga ne bi bil nekoliko oviral (vle-kel) domači igralec, bi bil njegov udarec gotovo natančnejši in gostje ne bi kar dobršen del druge polčasa trepetali za zma-go. Kranjčani so namreč na za-četku drugega polčasa zaigrali nevarneje, toda luknje v velenj-
ski obrambi je spet reševal z od-ličnimi obrambami vratar Daba-novič. Proti koncu tekme so gostje znova začeli z igro kaza-ti, da so v prvi polovici lestvice. Zivojin Vidojevič, ki je na za-četku drugega polčasa zamenjal Klemena Lavriča, je kar dva-krat ušel domačim branilcem, se znašel pred domačim vratar-jem, ki pa mu je obakrat ubra-nil strel. Priložnosti so imeli tudidrugi, vendarsvojegavods-tva niso povišali. V zadnjih tre-nutkih tekme so bili blizu izena-čitve Kranjčani. Eden izmed njihovih igralcev je streljal zno-traj peterca, toda Dabanovič je z dobro obrambo preprečil ize-načitev in v njegovi mreži že šest tekem zapored ni bilo žoge.
"Nadaljujemo niz dobrih iger, kar je najpomembneje. V soboto bomo znova gostitelji. Pred nami je nova velika prilož-nost, da ob podpori gledalcev v soboto premagamo Primorje. To bi bila tretja zaporedna zmaga, s čimer bi že zasedli četrto, peto mesto, ki si ga vsi želimo," je de-jal pred novo tekmo pod reflek-toiji (18.00) vratar Mladen Daba-novič, ki je bil v Kranju gotovo najboljši velenjski igralec.
■ vos
Prvega nastopa se je domači trener malo bal, saj ni poznal prave vrednosti gostujoče ekipe in kako bodo igrali njegovi varovanci.
Začetek je bil pri obeh straneh previden in prvo priložnost so imeli gostje, vendar je šel strel mimo leve vratnice. V 11. minuti je imel Mujanovič prvo priložnost - tudi ta strel je šel mimo gola. Po 15. minuti igre so domačini prevzeli igro v svoje roke, vendar pa niso mogli prebiti goste obrambe gostujoče ekipe. V 30. minuti so Šmarčani izvedli hitro akcijo - izigrali so obrambo in Smajlovič je s strelom z 18 metrov premagal gostujočega vratarja. V prvem resnejšem napadu so gostje v 34. minuti po napaki Omeragiča in neodločnosti Javornika ter Kališka izenačili.
V	drugem polčasu je bila zgodba enaka - na igrišču so domačini napadali, gostje so se branili in s protinapadi iskali svoje priložnos-ti. V 76. Minuti je Mernik z glavo dosegel drugi gol. Po tem zade-tku so se gostje odprli in skušali izid izenačiti, pri tem pa so imeli domači napadalci več prostora. Imeli so še dve priložnosti, ki pa jih niso izkoristili.
V	nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Dravogradu pri vodilnem is-toimenskem moštvu.
■ J. G.
V sredo rokometno popoldne
VELENJE - Po krajšem premoru bodo v sredo nadaljevali pr-venstvo tudi rokometaši Gorenja in rokometašice Vegrada. Dekleta bodo ob 17. uri gostile mariborčanke, fantje pa ob 19. Škofjeločane.
Planinci bodo zborovali
ŠOŠTANJ - V soboto, 20. marca, ob 18. uri, bodo imeli v gasilskem domu v Šoštanju občni zbor člani Planinskega društva Šoštanj. 5. marca je minilo natanko 95 let od njegove ustanovitve. Danes povezuje blizu 300 članov, predseduje pa mu Andrej Tamše.
■ mkp
Letna skupščina NK Rudar
"Imeti moramo visoke cilje!"
Prejšnji teden je bila v prosto-rih restavracije Jezero letna skupščina NK Rudar, na kateri je klubsko vodstvo skupaj z no-gometaši vseh selekcij, pokrovi-telji, njihovimi navijači "Velenj-skimi knapi" in drugimi prijatelji kluba ocenilo minulo leto. Izvolili so tudi "novo" vods-tvo.
Dosedanji predsednik Janko Lukner bo še naslednja leta opravljal to odgovorno dolžnost, isti pa so ostali tudi drugi člani uprave: Herman Arlič (podpred-sednik), Drago Napotnik (teh-nični vodja), Martin Steiner, Stane Sovič, Bojan Ograjenšek (sekretar), novi član uprave je le Matjaž Begič (kot direktor klu-ba).
V minulem letu je klub po-sloval zelo dobro, saj je v klubski blagajni ostalo nekaj več kot 820 tisoč tolarjev. Prihodki kluba pa so znašali nekaj manj kot 125 milijonov tolarjev, takšni pa naj bi bili tudi letos.
Pokal odtehtal prvenstvo
To in zelo dobre igre prve eki-pe, odkar je mesto treneija prev-zel Brane Oblak, je gotovo vpli-valo, da je skupščina minila v dokaj sproščenem ozračju, brez velikih kritičnih ocen. Stari in novi predsednik Janko Lukner je v poročilu o uspehih v pretekli sezoni sicer poudaril, da je v pr-venstvu prva ekipa dosegla manj, kot so načrtovali (samo 7. mesto), kar je vplivalo tudi na slabši obisk tekem. Na to uvrsti-tev pa so hitro pozabili, saj so postali slovenski pokalni prvaki. "To je eden izmed največjih us-pehov v zgodovini kluba. Dosegli smo ga prav v letu, ko smo praz-novali 50-letnico obstoja kluba in ta jubilej gotovo ne bi imel takšnega leska, če v pokalu ne bi bili najboljši," je poudaril. Tudi do tekmovanja v pokalu pokalnih prvakov ni bil prekritičen. "Ru-dar je izločil predstavnika Mol-davije, izpadel pa proti hrvaš-kemu predstavniku Varteksu, ki je še vedno v tem tekmovanju. Potrdil je, da je hrvaški nogo-
met vendarle na višji ravni od slovenskega, zato poraz z Va-raždinci vendarle ni tako velik neuspeh," je dejal in nadaljeval: "Za kaj več bo potrebno več izku-šenj in v upravi si želimo - ver-jamem, da tudi drugi Ijubitelji kluba, predvsem pa naši pokro-vite^ji -, da bi nove evropske iz-kušnje doživeli čim prej oziro-ma da bi se čim večkrat uvrščali v Evropo. Ob tem je pomembno, da igralce preveva zmagoviti duh. Zadovoljni smo tudi, da smo v prestopnem roku vendar-leuveljavili prakso, kijegotovo podlaga za trden klub; to je, da smo zadržali vse igralce, v tre-ninge prvega moštva pa vključi-li nekaj nadarjenih mladih nogo-metašev iz domačega okolja. Takšno usmeritev smo načrto-vali že lani, takšna mora biti tudi v bodoče in za njeno sedanje us-pešno uveljavljanje se moram zahvaliti Branku Oblaku, tre-nerju prve ekipe."
Zahvalil se je tudi pokrovite-ljem, zlasti glavnemu - Premo-govniku Velenje, za prispevke, da je lahko klub normalno delo-val, tudi, ko ni bilo rezultatov. Več pa so pričakovali od vstopnic. V lanski sezoni je bil prihodek od prodanih vstopnic celo za od-stotek manjši od leta prej. S po-stavitvijo reflektorjev so končali posodabljanje mestnega stadio-na, kar bi moralo ob dobrih igrah v bodoče vendarle privabiti več ljubiteljev nogometa ob igrišče.
Veliko več pa so dobili za pre-stop igralcev (Kokolj, Breznik), kar bi v prihodnje morala prav tako postati pomemben pri-hodek.
Precej lepih besed je izrekel o "Velenjskih knapih", njihovih or-ganiziranih navijačih, ki prvo ekipo spremljajo tudi na vseh gostovanjih. "Zelimo pa, da bi jih bilo še več."
Vse boljše delo z mladimi
Janko Lukner je posebej opo-zoril na dobro delo z mladino, kar je po mnenju vseh, tudi tre-nerja Branka Oblaka, in seveda
po zaslugi tistih treneijev, ki va-dijo mlade, najboljši porok za lepšo Rudarjevo bodočnost. Vodja vseh selekcij Marjan Mar-janovič je povedal, da ima Rudar trenutno 150 mladih igralcev v sedmih starostnih skupinah. Na vseh ravneh se zavzemajo za čim boljše strokovno delo. "Mladi imajo vse možnosti, da se razvi-jejo v dobre igralce. Prizadeva-mo si tudi, da bi mladinska eki-pa v bodoče tudi resnično po kakovosti postala druga Rudar-jeva ekipa," je med drugim de-jal.
Za 30 odstotkov povečati obisk
Med bodočimi usmeritvami je novo (staro) vodstvo na prvo mesto postavilo povečanje obiska na tekmah za 30 odstotkov. Ta cilj naj bi dosegli s pravilnim odbira-njem prve ekipe, kar naj bi se zr-calilo na dobrih izidih oziroma predvsem zmagah na domačem igrišču. Temu cilju bodo podredi-li tudi nagrajevanje igralcev. To sedaj ni takšno, kot bi si med drugim želel tudi trener. V pri-hodnje (ko bo sprejet nov pravil-nik) naj bi bili igralci resnično nagrajevani po rezultatih. Skrat-ka, igralci naj bi bili plačani za točke, ne pa za bivanje v Velenju.
Srečneži na Norveško
Tudi v bodoče bodo gledalce privabljali na tekme s sezonskimi vstopnice. Njihova letošnja cena je ostala enaka lanski. Prodajo so podaljšali še do jutri. Na vsa-ki tekmi od sobote naprej bodo izžrebali sedem imetnikov teh kart, s čimer bodo dobili 56 pot-nikov za avtobus. Izmed njih bodo na koncu izžrebali pet sreč-nežev; te bodo za nagrado po-peljali na ogled kvalifikacijske tekme septembra med Norveš-ko in Slovenijo, 51 izžrebancev pa si bo ogledalo eno izmed tekem na Hrvaškem, Italiji ali v Avstri-ji-
V pokal Intertoto
Ker v prvenstvu po mnenju uprave le preveč zaostajajo za
mestom, ki vodi v tekmovanje Evropske riogomefne zvcze (UEFA), iz slovenskega pokal-nega tekmovanja pa so že izpad-li, bodo Evropo skušali doseči prek pokala Intertoto. Torej bodo morali biti na koncu pr-venstva boljši od Publikuma, Tri-glava, Primorja, Korotana in Po-trošnika, ki so se tudi prijavili za to tekmovanje. Ne glede na sla-bo jesensko uvrstitev (7. mesto) pričakujejo, da bodo na koncu pomladi veliko bliže vrhu (sedaj so na dobri poti), hkrati pa naj bi v novi sezoni v slovenskem poka-lu dosegli vsaj finale. Tudi v bo-doče želijo dobro sodelovati s so-sednimi klubi (Esotechom, Usnjarjem in Dravogradom). Dobre igre pričakujejo tudi od mladinske in kadetske ekipe, ki naj bi se uvrščale do petega me-sta, mlajše ekipe pa v območjih ligah na prvo oziroma drugo me-sto.
Urejen klub
Trener Brane Oblak je dejal, da je vesel, ker je prišel v Rudar, kjer je urejenost na zelo visoki ravni. "Moramo imeti visoke ci-lje. Samo cilji so tisti, ki vse držijo pokonci. Imamo dobro ekipo, pred katero je velika bo-dočnost. Zelel bi, da jo zadržimo, da se pravočasno pogovorimo z igralci, kajti menežerji prežijo z vseh strani," je posebej zavezal vodstvo kluba, zahvalil pa se je tudi navijačem za sedanjo podpo-ro.
Čim večkrat zmagati
Mladen Dabanovič je spre-govoril v imenu igralcev : "Naj-pomembnejše je. da smo dobro organiziran klub in da imamo vsi zelo dobre pogoje za delo. V imenu igralcev se zahvaljujem za korekten odnos uprave do nas. Na vsaki tekmi skušamo pokazati čim več. Ali bomo na koncu šesti, peti, morda še kak-šno mesto višje, je težko napove-dati. Pomembno je, da dobimo čim več tekem. Ta cilj s priho-dom novega trenerja dobro ure-sničujemo."
■ vos
18. marca 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
XAS vas 17
Teniška torta za Katarino
Katarini Srebotnik so člani ŠTK poleg čestitk in šopka rožic za petkov 18. rojstni dan pripravili presenečenje, torto velikanko v obliki teniškega igrišča. Mladi tekmovalci in tekmovalke so Katarini iskreno čestitali in jo tudi obdarili z osebnimi darili. Katarina pa se jim je oddolžila in del torte razrezala med vse prisotne. Čestitkam se je pridružil tudi predsed-nik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik. Predsednik ŠTK Velenje, dr. Evgen Dervarič, je Katarini ob izreku čestitke povedal sklep UO, da se ji nagrada v višini 100.000 SIT prispeva za delno plačilo letalskih kart.
Kot smo v prejšnji številki že pisali, je Katarina dosegla veliko zmago na turnirju članic vDubajuin se prvič med posameznicami povzpela med 150 najboljših igralk na svetu. S ponedeljkom je uradno na 141. mestu. Clani ŠTK so posebej poudarili, da so ob tej zgodovinski zmagi, na Katarino še posebej ponosni. Katarina je pred odhodom na krajšo turnejo, kjer je v drugem tednu zmagala, trenirala na igriščih v Beli dvorani s klubskim tren-eijem. Po zmagi v Dubaju in pred odhodom v Francijo pa prav tako treni-ra s klubskim treneijem na peščenem igrišču v TRC Jezero - Balon, saj bo igrala naslednje turnirje na peščenih igriščih.
V klubu pa so tudi veseli, da je Katarina z manjšo prekinitvijo že de-set let članica STK.
Bernard Vajdič osmi
Nadarjeni velei\jski smučar Bernard Vajdič je na svetovnem prvenstvu v veleslalomu v Franciji osvojil osmo mesto.
To je vsekakor lep uspeh glede na to, da je imel štartno številko 38 in zato na zmehčani progi zelo slabe razmere za vožnjo. To uvrstitev si je priismučal z izvrstno drugo vožnjo, v kateri je z drugim najboljšim časom le za 2 stotinki sekunde za časom, ki ga je dosegel svetovni prvak. Slaloma zaradi izredno slabih razmer in globokih lukenj ni končal. ■
Alpsko smučanje
Clani velenjskega smučarskega kluba so tudi v minulih dneh nastopili na različnih tekmovanjih.
V	soboto in nedeljo je bil na Soriški planini 24. pokal Loka za starejše in mlajše dečke in deklice. Sodelovali so smučarji iz 16 držav. Med leto starejšimi je za Slo venijo nastopila tudi Ana Drev in v slalomu zasedla 4. mesto, v veleslalomu pa 10.
V	soboto je bil na Arehu regijski superveleslalom za cicibane:2. Alenka Vašl, 3. Nejc Lenart, 7. Sara Štefanovič, 11. Andraž Moršič.
V	soboto je bil na Golteh 5. veleslalom za pokal Nama (na posnetku spodaj), ki so ga organizirali člani SK Velenje ob sponzorstvu Name iz Velenja. Nastopilo je 100 smučaijev: letnik 92 in mlajši - cicibanke: 1. Teja Hofinger, 5. Jasna Mazej, 7. Tjaša Herlah, 9. Larisa Petek; cicibani: 8. Jan Klobučar, 9. Blaž Blagotinšek, 10. Sergej Gajič, 11. Urh Meža, 12. Luka Cirar, 13. Alen Petek, 14. Uroš Polovšak, 17. Jan Meža; letnik 91 cicibanke: 1. Kaja Glinšek, 2. Nastja Lesnik; letnik 91 cicibani: 3. Žan Silovšek, 9. Matic Ogrizek, 13. Anže Polovšak, 14. Jani Gajič, 17. Urban Rajh Pogladič; letnik 90 cicibanke: 3. Maruša Skornišek, 8. Vanja Glinšek, 10. Nika Lajlar; letnik 90 cicibani: 1. Tomaž Sovič, 2. Vid Osterc, 4. Luka Klobučar, 8. Dejan Lešer.
KK Elektra Šoštanj : KK Nova Gorica 90 : 70 (41: 34)
Še niso rešeni skrbi
Košarkarji Elektra kljub visoki zmagi v zadnjem krogu redne-ga dela prvenstva še ne bodo mirno spali. Ker je Ilirija v Ljubljani premagala Krško (103 : 100), so Šoštanjčani pristali na predzad-njem mestu in zato bodo morali svojo usodo reševati v kvalifikaci-jah. Te bodo šele 17. aprila, ker v drugi ligi še niso končali prven-stva.
Proti Novogoričanom so že na začetku povedli z desetimi točkami (12: 2), a nato popustili in dovolili gostom, da so se približali. Z nekaj menjavami je Vezjak našel razpoloženo peterko v Rizmanu, Božiču, Črešniku, Tajniku in Maličeviču, ki so si dobro pomagali v obrambi in zadevali v napadu. Na odmor je odšla Elektra s sedmimi točkami prednosti.
Ista postava je dobro nadaljevala tudi v drugem polčasu. Zaustavili so Rupnika, z delnim izidom 14:0 pa so si priigrali visoko prednost. Z dvema zaporednima trojkama je mladi Divjak prvič na srečanju popeljal Elektro v vodstvo za 20 točk štiri minute pred koncem srečanja. Razlika se je nato do konca gibala med 17 in 20 točkami razlike za Elektro. V zadnjih minutah je bil natančen Božič, s trojko pa je Rupnik vrnil Gorici upanje za poraz pod dvajsetimi točkami, vendar je Rizman 0,8 sekunde pred koncem pri rezultatu 88 : 70 zadel oba prosta meta in postavil končni izid.
Če bi Elektra vso sezono igrala tako dobro in borbeno kot v sre-do, sedaj ne bi imela takšnih težav z obstankom v ligi.
Tjaša Rehar
Lokostrelstvo
Kegljanje
Še naprej porazno
Šoštanjski kegljači so v 18. kolu bili na pragu presenečenja. Pomlajena ekipa je na domačam kegljišču izgubila proti fa-voriziranemu Rudarju iz Trbovelj. Domačini so srečanje izgubili predvsem zaradi neizkušenosti mladih igralcev, nekoliko pa jim tudi sreča obrača hrbet. Ekipa Rudarja je slavila z rezultatom 3:5 (52104:5307). Šoštanj: Fidej S. 898 (0), Kramer 870 (1), Novak 848 (0), Arnuš 818 (Q), Petrovič 877 (1), Fidej L. 893 (1).
Praznih rok pa so se z gostovanja vrnile kegljavke. V Mariboru so se v srečanju 13. kola pomerile z ekipo MTT. Domačinke, ki so ves čas srečanja bile boljše nasprotnice, so slavile z rezultatom 7:1 (2488:2353). Igralkam Soštanja se še vedno pozna utrujenost od bolezni in s tem pomanjkanje treningov. Šoštanj: Drev 397 (0), Mihaljev 371 (0), Lesnik 384 (0), Lozič 410 (1), Prelog 375 (0), Premelč 416(0).
Tudi v naslednjem kolu bodo kegljači Šoštanja svoje srečanje odi-grali na domačem kegljišču. Fantje se bodo ob 16. uri pomerili z ekipo Zalca. Dekleta pa bodo svoje srečanje z ekipo Korotana pričele že ob 13. uri.
Bolj vedrega obraza pa so bili člani druge ekipe Soštanja. V preteklem kolu so na domačem kegljišču slavili nad ekipo Komcela. Rezultat srečanja 5:3 (4939:4864). Šoštanj: Žnidar I. 846 (1), Šehič 815 (1), Žnidar A. 769 (0), Aleksič 837 (0), Sečki 796 (0), Sotler 876
Soštanjčani so trenutno na petem mestu in so še vedno v boju za vrh razpredelnice. V naslednjem krogu se bodo v Celju pomerili z ekipo Avto Celja.	■
ibih in dolinah
Planinstvo v Saieški dolini
Planinska zveza Slovenije, ustanovljena leta 1893 v Ljubljani, ni samo organizacija, ki se lahko pohvali s 106-letno tradicijo, ampak združuje tudi 213 planinskih društev in 82.000 članov (podatek vel-ja za lani). Po naših gorah je speljanih 7000 km označenih in zavarovanih planinskih poti. Postavljenih je 165 planinskih koč in bi-vakov. Za varno vodenje pa skrbi 700 usposobljenih in s strani PZS registriranih planinskih vodnikov.
Tudi v Šaleški dolini ima planinstvo dokaj dolgo in bogato tradi-cijo. Prvi zametki segajo v leto 1904, ko je bila v Soštanju 5. marca v takratnem hotelu Austria (današnji Kajuhov dom) ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva. Njen prvi načelnik je bil domači učitelj Ivan Koropac. Pobudo za ustanoviteljstvo pa je dal takratni načelnik Savinjske podružnice SPD Franc Kocbek. Ob ustanovitvi je štela podružnica samo 12 članov. Današnje PD Šoštanj pa je lani zabeležilo 360 članov.
Petinštirideset let pozneje ali natančneje 8. aprila 1949 je zapisan v zgodovino planinstva kot rojstni datum PD Velenje. Franc Antlej se je zapisal kot prvi predsednik. Lani je društvo štel 1376 članov. Iz takratne planinske sekcije pri TVD Partizan Vinska gora je leta 1988 nastalo samostojno PD Vinska gora, ki danes šteje 110 članov. Prva planinska sekcija v sklopu PD Velenje je nastala v Šmartnem ob Paki. Ko je kraj leta 1997 postal samostojna občina, so to storili tudi tamkajšnji planinci. PD Šmartno ob Paki šteje danes 220 članov. Za samostojno pot so se dobro leto pozneje odločili tudi člani PS Škale - Hrastovec. Najmlajše društvo ima okrog 200 članov. Tako imamo danes v Šaleški dolini in okolici "kar" pet samostojnih planinskih društev. Samo v mestni občini Velenje tri. Veijetno bo čas tisti, ki bo pokazal, ali je tako prav ali ne.
■ M. H.
ko neham pomivati in pade noč, se popolnoma spremenim: cunjice, make up, saxo in norim dogodivščinam naproti...

fonilitas foto Tony Stone images
Streljanje
Na regijskem strelskem prven-stvu za pokal Strelske zveze Slovenije (prejšnja Zlata puščica) v Hrastniku se je od velenjskih pištol-jarjev izkazal Simon Veternik z os-vojenim 1. mestom s 578 krogi, 2. Tkalec, Rečica, 575, na odličnem 3. mestu pa je pristal Velenjčan Renato Šterman s 561 krogi. V konkurenci puškaijev so se velenjski mladinci zasedli naslednja mesta: 22. Andreju Vrečaiju 22 (538), 23. Simon Mihelak (530).
V	rednem delu strelskega tek-movanja so Konjičani izvedli regi-jsko prvenstvo za pištoljarje. Uvrstitve Velenjčanov2. Renato Štorman (567), 3. Simon Veternik (564)v.
V	7. krogu strelskega tek-movanja za pokal prijateljstva v Ljubljani se je v konkurenci pio-niijev Velenjčan Andrej Kok os-vojil 2. mesto (189 krogov). Ekipno je Velenjčanom pripadlo 10. mesto
Karate
Državnega članskega prvenst-va v Žalcu (14. Marca) v karateju so se udeležili tudi karateisti KK Tiger iz Velenja. Ekipno kate: 3. Tiger (Banović , Gashi, Selimović).; posamično - kate: 5. Gashi.
Šahovske novice
Na občinskem srednješolskem prvenstvu je sodelovalo 17 igralcev. Prepričljivo je zmagal Sašo Brusnjak, ki je premagal vse svo-je nasprotnike in s tem zbral vseh 7 točk. Za njim so se s petimi točkami uvrstili: 2. Damjan Vrenčur, 3. Jernej Mazej, 4. Predrag Djukić, 5. Nihad Bešić in 6. Mitja Verlič.
Na mesečnem turnirju za pre-hodni pokal ŠŠD se je zbralo 18 tekmovalcev. Odigrali so 13 kro-gov po švicarskem sistemu s tem-pom 2x5 minut. Zmagal je Ivan Dražnik, ki je zbral vseh 13 točk. Za njim so se uvrstili: 2. Milan Matko (9.5) , 3. Tone Vedenik (9.5), 4. Milan Goršek (9) in 5. Franc Zupanc (8).
CITROČN


s 514. krogi (Blagovič 165, Plot 165. Mlajši mladinci Velenja pa so os-vojili pripadlo 8. mesto (1037) (Obradovič 357, Križnič 346, Sušec 334).
V 6. krogu prve državne strelske lige za pištoljarje v Murski Soboti je Mrož Velenje isvojil 4. mesto s 1665 krogi (Veternik 571, Šterman 552, Suljičeva 542 krogov); posamezno: 3. Veternik, 571 kro-gov, 19. Šterman, 31. Suljičeva.
Ekipno enajsti na svetu
Na svetovnem prvenstvu na Kubi je Stefan Ošep zasedel 15. mesto, Dušan Perhač 39. in Dejan Sitar 9. mesto. Ekipno so zasedli 11. mesto.
V	soboto in nedeljo, 13. in 14. marca, je bilo v Kranju državno prvenstvo v dvorani. Mozirski lokostrelci so se zopet dobro izkaza-li, tudi ob odsotnosti dveh članov, Dušana Perhača in Štefana Ošepa, ki sta na svetovnem prvenstvu na Kubi. Posamezno pri moških so po redni tekmi zasedli: 5. Marko Satler, 22. Ivan Šket, 35. Roman Karničnik. Po finalnem dvoboju pa so zasedli: 13. Marko Satler, 25. Ivan Šket in 32. Roman Karničnik. Ekipno so zasedli 7. mesto.
Pri ženskah je Bernarda Zemljak-Perhač zasedla 2. mesto po redni tek-mi. Po finalnem delu je Zemljakova zasedla 1. mesto in tako postala državna prvakinja v dvorani.	■
Rekreativna odbojka
V	Rdeči dvorani v Velenju bo 27. marca 6. odprto prvenstvo Velenja za rekreativke v odbojki. Pravico nastopa na turniiju imajo rekreativke -neregistrirane igrajke. Igralni čas bo od 8. do 22. ure oziroma po potrebi. Prijave na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3,3320 Velenje ali faksu: 063/ 854-641. Prijavnina 9.900 SIT - vplačila na ŽR: 52800-603-38589 ali osebno na blagajni zavoda (med 7. in 14. uro). K prijavi obvezno priložite potrdilo (kopijo) o vplačilu prijavnine. Prijave sprejemamo do 22. 3. Stevilo ekip je omejeno. Dodatne informacije na tel.: 063/ 855-741, g. Klepec. Žrebanje: 23. 3. ob 18. uri v Rdeči dvorani Velenje (interni bife). Nagrade: za prva tri mesta pokali in denarne nagrade. Nagradni sklad se oblikuje glede na število prijavljenih ekip (25 % od vplačane prijavnine). Zmagovalna ekipa 5. turniija (leta 1998) Osare - Koper ima pravico nastopa brezplačno.	■
18 NAS vas
OBVESCEVALEC
18. marca 1999
/X andragoškizavod I/LJUDSKA L
/A^Avelenje
UUDSKA UNIVERZA
objavlja še nekaj prostih mest v naslednjih izobraževalnih programih:
400 ur - program za RAČUNOVODJE, 50 ur - tečaj ŠPANSKEGA JEZIKA - začetni, 50 ur - tečaj NEMŠKEGA JEZIKA - začetni, 80 ur - tečaj VODENJA POSLOVNIH KNJIG, 25 ur - tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA - osnovni, 10 ur - tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA -obnovitveni,
50 ur - tečaj ŠIVANJAIN KROJENJA - začetni, 30 ur - tečaj RAČUNALNIŠTVA WIN-W0RD - začetni.
Informacije in prijave:
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, tel.: 854-539,853-576.
KINO VELENJE
v hotelu PAKA

Prijatelje jam in jamarjev vabi velenjska knjižnica v četrtek, 18. marca, ob 19. uri na kratko predstavitev visokogorskih jam na Slovenskem. Diapozitivi in ugodna možnost nakupa knjige o jamahinjamarstvu.
REPUBLIKA	SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE
Titov trg 1, 3320 Velenje Tel.: 063/ 856-151, faks: 063/ 897-12-71
Sprejem dohodninskih napovedi za ieto 1998 bo davčni urad Velenje, izpostava Velenje organizirala:
v prostorih izpostave Velenje, Titov trg 1, Velenje, v času od 22.3. do 31.3. vsak delovni dan od 8. do 18. ure, v prostorih KS Šoštanj, Trg svobode 5, Šoštanj dne 29.3. od 8. do 15. ureter dne 31.3. od 8. do 16. ure, v prostorih Občine Šmartno ob Paki dne 29.3. od 8. do 15. ureter dne 31.3. od 8. do 16. ure.
Ncverjetna VELIKONOCNA PONUDBA, kot je pri Mesarstvu Prekoršek
~7uk ZAMUDITE
I^®	Meso DOMAČEGA oorekla
Meso DOMACEGA porekla in mesni izdelki LASTNE proizvodnje:
795,00 SIT/kg 330,00 SIT/kg
695,00 SIT/kg 960,00 SIT/kg 790,00 SIT/kg 1.790,00 SIT/kg 1.490,00 SIT/kg 1.950,00 SIT/kg 699,00 SIT/kg 799,00 SIT/kg 799,00 SIT/kg 449,00 SIT/kg navadna salama	300,00 SIT/kg
Te SUPER CENE veljajo do razprodaje # zalog oz. do 10. aprila tl. — ^UO^^
Del. čas: tor., sre. 8. - 15.H, čet. 8. - 16.h, pet. 8. - 18.h, sob. 8. -13.h.
sveže stegno sveža krača - prednja sveže meso b.k. -pripravljeno za pečenje goveje stegno čajna salama budjola
tirolska slanina pohorski pršut prekajeno meso b.k. - v prekajena rebra Prekajen vrat posebna piščančja salama

k GOSTINSTVO MESARSTVO
MESNICA Pnekoršek Velenje, Kardeljev trg 11, tel.: 856-941
Cetrtek 18.3. ob 18h Sobota 20.3. ob 20.30h Nedelja 21.3. ob18h HELENINILJUBEZNI
(romantična komedija) Režija: Peter Howitt Vloge: Gwyneth Palthrow, John Lynch, John Hannah Dolžina: 99 minut Helena je uspešni vodja mar-ketinga, ki pride nekoč v službo in izve, da jo je izgubila. Slabe volje se odpravi proti podzemni, da bi se odpeljala domov a za las ujame vlak. Na njem pa spozna čednega tujca, ki jo želi spraviti v dobro voljo. Toda ona si želi le, da bi bila doma. A doma najde svojega fan-ta v postelji z drugo. Seveda takoj odide in po naključju spet naleti na zabavnega tujca.
Četrtek 18.3. ob 20.30h Sobota 20.3. ob 18b in 23h Nedelja 21.3. ob 20.30h Ponedeljek 22.3. ob 18h in 20.30(1
ŽIVUENJE JE LEPO
(črna komedija) Režija: Robert Benigni Vloge: Robert Benigni, Nicoletta Braschi
Dolžina: 122 minut
Guido je očarljiv moški z velikimi sanjami o lastni knjigarni. S svojim prijateljem pesnikom prideta v Arezzo kjer iščeta srečo in roman-co a ignorirata fašistično vzdušje. Guido se zaljubi v Doro, ki je zaročena s fašističnim uradnikom. Kljub vsemu Guido ob svoji vztra-jnosti očara Doro in se poročita. Čez pet let Guidu ob Dori in sinku uspe odpreti knjigarno toda fašizem postane zakon. Tri mesece pred koncem vojne njega in sina pošljejo v koncentracijsko ta-borišče in prostovoljno se jima pridruži še Dora. Tako mora Guido uporabiti vso neverjetno domišljijo in svoj neutrudljivi duh, da bi rešil svoje Ijubljene in sebe. EVROPSKI FILM LETA I 6 NOMINACIJ ZA OSCARJA !
V PETEK19. 3. zaradi zasedenosti obeh dvoran Nl FILMSKIH PREDSTAV!
Torek 23. 3. ob 20.30h
Sreda 24.3. ob 18h in 20.30h
RANE
(drama)
Režija: Srđan Dragojevič Vloge: Dragan Bjelogrlić, Miki Manojlović, Nikola Kojo Dolžina: 103 minute
Film spremlja usodo dveh dečkov, ki odraščata v Novem Beogradu, v Srbiji, med letoma 1991 in 1996. Temelječ na resničnem dogodku, film prikazuje otroštvo obeh glavnih junakov, zaznamovano s sankcijami, bližino vojne in krim-inalizacijo celotne družbe, ki skupaj ustvarjajo nov sistem vrednot.
Vsoboto 20.3.ob 16h inv nedeljo 21.3. ob16h MALA MORSKA DEKLICA
(Diesneyeva risanka) Dolžina: 82 minut
Risanka pripoveduje o simpatični morski deklici Ariel, ki bi rada postala del človeškega sveta. Ker je odločena spoznati princa svojih sanj, sklene kupčijo z morsko čarovnico Ursulo, ki ji v zameno za glas in peruti podari par nog in princa Erica.
Kino Velenje in Hotel Paka nagra-jujeta! Sodelujte v nagradni igri!
VELENJE FEST (izbor festival-skih filmov) vsak torek in četrtek v marcu ob 19h:
ŽAMETNE NOČI
(glasbena drama) Četrtek 18. 3. ob19h Režija: Todd Haynes
Vloge: Ewan McGregor, Jonathan Rhys-Meyers. Toni Colette Film je postavljen v sedemdeseta leta, med ekscentrične glasbenike in bleščeče rekvizite, v svet, ko je bilo vsako dejanje opravičljivo samo, če je bilo narejeno s stilom, in ko je bilo pomembno le tisto, kar je bilo vidno, bolj vidno pa je bilo, če se je svetilo. Cannes 1998!
ŠPANSKIZAPORNIK
(drama)
Torek 23.3. ob19h četrtek 25.3. ob19h Režija: David Mamet Vloge: Campbell Scott.Steve Martin
Dolžina: 110 minut
Film o izdajstvu zaupanja in o tem, kako pošten človek postane krim-inalec. Junak filma namreč je poštenjak in genialni matematik, je egocentričen in ravno pravšen, da se okoli njega lahko spletajo zarote. Film poln presenetljivih obratov, prevar in sumljivih karakterjev. LJUBLJANSKIFILMSKIFESTIVAL!
KINO
ŠMARTNO ob PAKI
Petek 19.3. ob16h MALA MORSKA DEKLICA
(Diesneyeva risanka)
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.lnformacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
TRGOVINA KOSARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) jp^^^r|
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
PREKAJENA VRAT0VINA1 KG 899,90		KRMNIJEČMEN	23,90
MOKA T 500 25/1 KG	62,90	KRMNA KORUZA	26,90
0REH0VA JEDRCA1 KG	599,90	KRMILNA MOKA	18,90
KAVA BAR 100 G	148,90	CVETAL1L	519,90
MILKA MLEČNA100 G	94,90	ZEMLJA ZA ROŽE 50 L	619,90
Č0K0LEŠNIK 1 KG	699,00	KORITO + PODSTAVEK 60 CM 449,90	
RAMA500G	229,90	MOTOR APN 6	133.990,00
NAP0LITANKE 1 KG	469,90	JERUZALEMČAN 12/1 L	299,90
VEGETA1 KG	869,90	VRTNA MREŽA1M/25	5.399,90
VELIKAIZBIRA SEMENSKE KORUZEIN UMETNIH GNOJIL. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE BOSTE GOTOVO NAŠU DARILO V NAŠITRGOVINI, DARILO PA VAM BOMO TUDIARANŽIRAU. VSEM MATERAM PA ČESTITAMO OB MATERINSKEM DNEVU. CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG.
*KDOR VARČUJE- V KOŠARICIKUPUJE!*
CETRTEK, 18. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. marta:	6.00 Pozdrav; 6.30 POročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročtla; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. marca: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poroćila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenjeJI
NEDEUA, 21. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NEDEUEK, 22. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradecf 7.38 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. marca:	6.00 Dobro jutro, 6.30 Poroćila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem teđna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. marca:	' 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poroćta; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.OO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
1 07,8 MHz FM i	38,9 MHz FM	
STEREO RDS f		
AMPGraška gora AMP Graška gora AMPVelikivrh AMP Topolšica AMP Zavodnje
MESTNA OBCINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTi
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02
od 8. marca do 14. marca 1999
PtS
E1
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKZ VRH ZAVOĐNJE VELENJE GRAŠKAG.
■ 14.3. |
K A m 1II V K l	E. X J 1-1
Pravi naslov za uspešno reklai	10! 89817 50
18. marca 1999
OBVEŠČEVALEC
NAŠ iAS 19
mali OGLASI
DEZURSTVA
GLASBILA
ODLIČNO OHRANJENO, skoraj novo 120 basno harmoniko Melodija, prodam. -b 882-571.
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM MATEMATIKO-
pripravljam osmošolce za preverjan-jeznanja. -b 720-168. IŠČEM INŠTRUKTORJA za matem-atiko za osnovno šolo v Šoštaju ali okolici. -b 882-509.
IZGUBLJENO
NA POTIIZ VELENJA V TOPOLŠICO
sem zgubila ključe na rumeno modrem obesku. Najditelja prosim naj pokliče na uredištvo.
POSESTI
STAREJŠO ZIDANICO v Šmartnem ob Paki, prodam. ® 885-082. V HRASTOVCU PRI VELENJU,
prodam parcelo cca 1100 m2 z vso dokumentacijo. Cena po dogovoru. tr 893-826.
MANJŠ0 KMETIJ0,1 ha s starim poslopjem in s sskim priključkom v Plešivcu, ugodno prodam. -b 888-550.
MANJŠO HIŠO V OKOLICI VELEN-
JA, Šoštanja ali Šmartna ob Paki, kupim. n 892-092.
RAZNO PRODAM
RABUENO STREŠNO OKNO 120 x
80 ugodno prodamo. s 851-804. VRTNICE RAZLICNIH SORT, dovite pri Grilu, Laze 30, Velenje. -b 888-680.
FREZO ZA TOMO VINKOVIČ, širine 120 cm, prodam. ® 888-706. ULEŽAN MEŠAN HLEVSKI GNOJ in
sočne carjeviče, kot iz drevesa, prodamo. ® 863-234. KUHINJO z aparati, regal za dnevno sobo, klubsko mizico, spalnico, dve novi postelji, otroški omari in
zamrzovalno skrinjo, zelo ugodno prodam. ® 856-513. VINO, belo, rdeče, frankinja in kerner, prodam in čisto svinjsko mast. s 855-904. HLEVSKI LISTNATI GNOJ, prodam. ■b 854-872.
SPALNICO BELE BARVE, staro 3 leta, prodam. -b 857-705. LES ZA OSTREŠJE - škarniki 7X16 X 4 m, 24 komadov, prodam. -b 857-688.
OTROŠKO POSTELJICO, prodamo za 8000 SIT in podarimo kombiniran štedilnik 4 + 2,-b 888-698.
090 46 92
V VEDEŽEVALKA
NUSA Jr
STANOVANJ KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE
ali garsonjero. »063-863-177. V ŠOŠTANJU, Cankarjevo naselje, prodam stanovanje 90 m2. -b 881-008.
NA GORICI 0DDAM OPREMLJENO GARSONJERO, 32 m2. Enoletno predplačilo, oziroma po dogovoru. ■b 853-290 od 19. do 20. ure. KUPIM STANOVANJSKO HIŠO v Velenju ali okolici. « 853-189.
VOZILA
OTROŠKO KOLO 6-8 let Shimano, 5 prestav, prodam. s 862-720 ali 864-020.
MERCEDES 200 D in Jugo 45,
prodam. -b 865-003.
GOLFII, zadnji odbijač, nov, original
zapakiran, prodam za 10.000 SIT. -b
855-092.
PRODAM ŽENSKO GORSKO KOLO
in kupim rolarje št. 40-41. -b 865-647.
/v- ODKUP DELNIC ......INSPREJEM
Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL
6
TAKOJ ZAPOSLIMO DELAVCA
za delo v lesni proizvodnji, z možnostjo stalne zaposlitve. Informacije na sedežu podjetja: Lamiles d.o.o., Skorno 1 a, Šoštanj, ali po su 063-881-278 ali 041-622-446.
KUPIMO:
•RAZLIČNA STANOVANJA KJERKOLI V VELENJU •MANJŠO HIŠO V VELENJU PRODAMO:
•DVOSOBNO STANOVANJE NA FOITOVI,
OBNOVUENO (60.000 DEM) •ATRAKTIVNO HIŠO V TRETJI GRADBENI FAZI V VINSKI 60RI (125.000 DEM), •VSEUIVO MANJŠO HIŠO NA MALEM VRHU
NAD REĆICO OB PAKI (120.000 DEM), •KLETNI POSUDVNI PROSTOR 32M2 NA FOITOVI, MOŽNA UPORABA KOT GARSONJERA 063/ 861-835, 0608/ 624-77S, 041/ 6Z0-2«9
CE Bl RADIZASLUZILI, pa ste
zaposleni ali ne, upokojeni ali študent, pošljite prošnjo pod šifro "Delo" in zaposlite se lahko od 2 do 8 urnadan.
ŽIVALI
JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. s 864-865.
PRAŠIČA težkega 120 kg, za zakol, prodam, ali menjam za karto za premog. -b 893-063. JAGENČKE, seno in dvoredni obračalnik Muta z valjastim
»SGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLICARNA, KAMNOSESTVO TEL.: 063 / 720 - 003, 720 - 660, 720 - 662
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA ŠTIMULAKA
1928 - 1999
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in sestram bolnišnice v Topolšici, ZZB - NOV Stara
vas in Premogovniku Velenje.
Žalujoči vsi njegovi
Velenje, dne 9.3.1999
priklopom, prodam. -s 857-551. PUJSKE PRODAM po 300 SIT/kg. s 881-764.
JAGENČJE ZA ZAKOL, prodam. -b 886-267.
DVA MLADA PSIČKA, oddamo. -b 885-146.
Vedeževanje
Majda
090 46 94
ZASTAVA101,1.87, reg. do 99/4, prodam za 30.000,00 SIT. -b 881-957.
HONORARNO ZAP0SLIM0 študentko ali redno zaposlimo natakarico. Pizerija ■b 861 729.
TELIČKO PRODAM. -b 893-587. ENO LETO starega žrebca, prodam po ugodni ceni. & 041-736-507. TELIC0 SIMENTALK0, težko 250 kg, prodam. « 888-637. TELICO, težko 400 kg za zakol ali pleme, prodam. «r 854-538. KRAVO SIMENTALKO, prodam. -b 728-560.
PRAŠIČE, 25-30 kg, prodam. -b 885-152.
DVA PRAŠIČA, 120 kg, intelička 130 kg, sivca, prodamo. s 881-846.
KUPIM teleta starega dolOdni, pasme šarole ali simentalca.» 881-158.
PRAŠIČE, od 25 -30 kg, prodam. •s 885 -151.
male OGLASE in ZAHVALE
sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.
m: 898 17 51
NAGROBNISPOMENIKI
15%
POPUST
do 31. marca 1999 Marjan Amon s.p.
Tel.: (063) 777-2570
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infor-macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Četrtek, 18. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kočevar in dr. Grošelj Petek, 19. marca - dopoldan Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Sobota, 20. marca in nedelja, 21. marca - dežurni dr. Kočevar in dr.
Budnjo
Ponedeljek, 22. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Stravnik
Torek, 23. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. Budnjo Sreda, 24. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo:
20. in 21. marca - dr. Majda Budna, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 19. marca do 26. marca - Ivo
Zagožen , dr. vet. med., mobitel 0609/ 633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Alojz Mech, roj. 1938, Šmartno pri Slovenj Gradcu št. 128; Karolina Tepež, roj. 1914, Florjan št. 3; Marija Dolinar, roj. 1903, Zabukovica št. 48; Marjeta Ebenšpanger, roj. 1913, Žalec, Velenjska c. št. 9; Avguštin Rihter, roj. 1944, Šmiklavž št. 19; Anton Krajnc, roj. 1934, Velenje, Tomšičeva c. št. 10; Jožef Horvat, roj. 1913, Velenje, Tomšičeva c. št. 2; Ignacij Kandorfer, roj. 1910, Pilštajn št. 53/a; Cecilija Kuzman, roj. 1921, Ljubljana, Herbesteinova ul. št. 45, Anton Košec, roj. 1926,
Ogorevc št. 2, Štore; Ljudmila Hleb, roj. 1917, Velenje, Aškerčeva c. št. 3; Frančišek Gorenak, roj. 1918, Svetelka št. 23, Šentjur
Upravna enota Žalec
Rudolf Medved, star 76 let, Zabukovica 120; Jožef Kugler, star 63 let, Gomilsko 62; Andrej Razgoršek, star 73 let, Ločica ob Savinji 45/a; Frančiška Selič, stara 66 let, Latkova vas 1-69; Angela Vidmar, stara 82 let, Založe 53; Milena Edeltraude Uršej, stara 56 let, Slovenj Gradec, Gubčeva 8; Janez Štajner, star 81 let, Kasaze 84.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, oma in prababica
ANGELA DOBNIK
rojena Mazej 24.3.1914 - 6. 3.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Hvala gospodu kaplanu, govorniku in pevcem. Zahvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, društvu upokojencev, pogrebni službi Usar in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČIVSINJENI
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živela, se je v 88. letu poslovila naša draga mama, stara mama in prababica
MARUAJAVORNIK
iz Pesja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče ter nam pomagali v težkih trenutkih!
Hvala za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti!
Vsi njeni
ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
KAROLINE TEPEŽ
3.11.1914 - 9. 3.1999
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, priateljem, znancem in
sostanovalcem Goriške 42 za darovano cvetje in sveče. Hvala za izraženo sožalje in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku, duhovniku za opravljen obred in pogrebni službi Usar za opravljene pogrebne storitve.
Zalujoči: VSI, KISMO JOIMELIRADI
Pozdrav pomladi - Medobčinska revija pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih skupin
Novi gasilci
ŠOŠTANJ, 13. marca - Gasilsko poveljstvo občine Šoštanj je or-ganizirali in izpeljalo 80 uri tečaj za naziv gasilec, s katerim so za-čeli 21. januarja, sklenili pa so ga s podelitvijo potrdil o opravlje-nih izpitih v petek. Tečajniki so bili iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Od 36 tečajnikov jih je izpit uspešno opravilo 34, dva bosta zaradi bolezni izpit opravljala kasneje.
■ mkp, foto: vos
"Slabega nastopa ni bilo!"
Kaj imata bela tehnika in turizem skupnega?
Dan odprtih vrat OŠ Karla Destovnika - Kajuha
m^ < v.
Druzina
ŠOŠTANJ, 11. marca - V osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, so v četrtek, pred tednom dni, ob dnevu odprtih vrat šole, pripravili izjemno iep program, ki so ga pripra-vili zase, za starše otrok, ki obiskujejo to šolo in javnost, ki jo zanima, kaj vse se lahko dogaja na njej.
Projekt je nosil naslov DRUŽINA, ustvaijali so ga dalj ča-sa, k njemu pa pritegnili učence od 1. do 8. razreda te šo-le. "Tema ni bila izbrana naključno. Zanjo smo se odločili, ker je včasih čutiti, da je družina vedno manjv ospredju, da jo vse bolj nadomeščata televizija in ulica", je povedala ena od nosilk projekta Jožica Andrejc. Učenci so na temo družina izbrali besedila znanih piscev, sami pesnili in pisa-li, risali, izdali pa so tudi glasilo... Šoiska dvorana je bila pol-na, da bolj polna ne bi mogla biti, prisotni pa so bili nad pri-kazanim navdušeni.
■ mkp, foto: vos
Velenje, 12. in 13. marca - Že tradicionalno pevski zbori, okte-ti in male vokalne skupine iz občin Velenje, Šoštanj in Šmart-no ob Paki zaznamujejo prihod pomladi s prireditvijo. Tudi le-tošnjo medobčinsko revijo so razdelili na dva koncerta. Na obeh se je občinstvu v dvorani velenjske glasbene šole predsta-vilo 27 sestavov oziroma zapelo je 460 pevcev in pevk. Njihov nastop je med drugim budno spremljala tudi znana zborovod-kinja prof. Danica Pirečnik. ki je v strokovni oceni revije med drugim zapisala, da je pri vseh nastopajočih skupinah opazen napredek v primeijavi z lanskim letom. V veliki meri so bile do-sežene bistvene zahteve dobre interpretacije, kot so čista into-nacija, izenačenost glasov, ko-rekten odnos do skladateljeve-ga zapisa in nenazadnje tudi večja zahtevnost programske iz-bire. Kar nekaj zborov je pose-glo po uglednih avtoijih svetov-ne zborovske literature iz ob-dobja renesanse, klasicizma, ro-mantike in seveda 20. stoletja. Prav tako so skupine predstavi-le nekaj posrečenih priredb s
Odgovor prihaja iz Gorenja
področja zabavne glasbe. "Lah-ko rečem, da slabega nastopa ni bilo, in da je svežina pro-gramske zasnove ter korektnost izvedbe dvignila revijo na še trdnejše zastavljeno zborovsko dejavnost v Šaleški dolini."
Po mnenju Pirečnikove so kljub temu na letošnji reviji po-sebej izstopale štiri skupine, ki se bodo še enkrat predstavile na celovečernem koncertu v veliki
dvorani Glasbene šole Velenje. Ta bo 14. aprila, ljubiteljem zborovskega petja pa bodo po-lepšali večer: kvartet Mavrica, oktet Teš ter mešana pevska zbora Svoboda Šoštanj in Gore-nje Velenje. V aprilu omenjene sestave čaka še tekmovanje na državni ravni - na prireditvi Naša pesem v Mariboru. Tokrat so se na medobčinski re-viji predstavili odrasli sestavi.
V soboto, 10. aprila pa vabijo organizatorji medobčinske re-vije Pozdrav pomladi - Sklad Republike Slovenije za ljubitelj-sko kulturno dejavnost- območ-na izpostava Velenje ter Zveza kulturnih društev Šaleške doli-ne - še na revijo otroških in mla-dinskih zborov iz občin Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki.
Janez Pušnik, direktor Gore-nja Turizem:" K sodelovanju v akciji Gorenje... čas je za počitnice smo povabili mno-ga slovenska in tuja turistič-na podjetja in partnerje, ki zagotavljajo ponudbo, vred-no ugleda, ki ga ima ime Gorenje v poslovnem svetu.
kjer izdelujejo gospodinjske aparate in Gorenje Turizem. Osnovni namen akcije je, da se vsem kupcem Gorenjeve bele tehnike na več kot tisoč pro-
dajnih mestih po vsej Sloveniji ponudi še možnost koriščenja atraktivnih, večinoma kratkih, temeljito pripravljenih in ce-novno najbolj ugodnih turistič-nih aranžmajev doma in v tuji-ni. Prodaja bele tehnike bo tako že od konca marca, ko ak-cija steče, popestrena z zani-mivo turistično ponudbo, pri tem da so možnosti, ki jih lah-ko koristijo kupci Gorenjevih aparatov in njihovi družinski člani pregledno objavljene v posebnem turističnem katalo-gu, potek rezervacij, plačilo in vse ostale podrobnosti pa zelo enostavne.
Glede na to, da Gorenje pro-da več kot 90 odstotkov gospo-dinjskih aparatov v tujini, je dolgoročno akcija vsekakor za-nimiva tudi za turistično po-nudbo Slovenije po celi Evropi, tako da so v zvezi s tem že ste-kli pogovori tudi s Centrom za promocijo turizma iz Ljubljane.
■ V.Z.
Člane okteta Teš čakata v bližnji prihodnosti še dva nastopa. (foto: vos)
Večina zaenkrat pozna Gore-nje kot enega večjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, manj pa po mnogih drugih dejavnosti. Ena od teh je turizem. Glede na dejstvo, da gospodinjski aparati brez dvo-
ma lajšajo življenje in daljšajo prosti čas, je bržkone še kako pomembno, da je potem ta čas koristno, zanimivo in atraktiv-no izkoriščen. Iz takšnih raz-mišljanj je nastala skupna akci-ja Gorenjeve matične družbe,
Zanimivo Gorenjevo akcijo so minuli teden predstavili na sejmu Alpe Adria, skupaj s turističnim podjetjem Soča raf-ting iz Bovca. Gorenje je sejem Alpe Adria izkoristilo tudi za temeljito predstavitev Hotela Paka.
NUI)I VEC KOT STAl zc od
Avtocmfpr CELEIA Celje, ivjraborska 107 tel.:063/42-54-60
Vsi, ki bodo v mesecu marcu vpTacali novo CORSu, pMemjo darilo zadnji spojler v barvi vozila za vse modele CORSP-iskcm 5-vratne različice iti platisca iz lahkiii kovin!
Avlohiša JAK0PEC
Velenje. Kosovelova 16 tel: 063/864-380