IZHAJA vsak vonedollek ob 4 tfatrol. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Dim, polletno 2O Din - V LjubUani Mariboru In Cel!u dostavljen na dom mesečno t Din vel. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knatl/evo aL telefon it 2034 2072 2804. UPRAVA v LJubljani. Prešernova al 54« telefon it 2036 INSERATNI ODDELEK » Ljubljani Prešernova aL 4. telefon Z 2492 i Leto II. Liubliana. 15 oktobra 1928 Ste« 42 »Grof Zeppelin" v srditi borbi z v harji Silen vihar je potisnil zrakoplov nazaj na Ooean in ga prisilil, da je moral spremeniti smer - V Lakehurst, kier ga pričakuje nad 40.000 ljudi bo prispel šele danes - Kje je, noče sporočiti - Dozdaj je prevozil nad 8000 km Newyoi»k, 14. oktbora. Polet «Grofa Zeppelina« postaja zagoneten in povzroča med ameriškim prebivalstvom veliko razburjenje in mestoma tudi precejšnjo skrb za njegovo usodo. Včeraj popoldne okrog 4. (po srednjeevropskem času okrog 10. zvečer) se je orjaški zrakoplov že toliko približal ameriški obali ob Floridi, da so tudi manjše ra-diopostaje na obrežju že lahko sprejemale brzojavke z zrakoplova, ki je sporočil, da leti s hitrostjo 100 km v ravni smeri na Newyork, oziroma Lakehurst. Oddaljenost od obrežja je znašala okrog 400, od Lakehursta pa okrog 800 milj, tako da so računali, da bo prispel tekom inoči nad Lakehurst, krožil nato par ur po zraku, da se zdani in potem tekom dopoldneva pristal. Te vesti so se bliskovito razširile po Newyorku in drugih bližnjih mestih. — Proti Lakehurstu so se začele že ponoči pomikati ogromne procesije avtomobilov in posebnih vlakov.. Danes zjutraj je bilo zbranih ob letališču, določenem za pristanek «Zeppelina» okrog 40.000 ljudi, ki so vsi nestrpno pričakovali. kdaj se prikaže na obzorju Ecke-itierjev zrakoplov. Na letališče so prispeli že tudi nemški poslanik in zastopniki ameriških državnih oblasti iz Wa-shingtona. Množice so čakale uro za uro, zrakoplova pa ni bilo od nikoder. Burno so zahtevale poročil od komande aerodroma, ki pa je naposled priznala, da tudi sama nima nikakih točnih vesti in da ne ve niti, kje se »Grof Zeppelin« mo-raentano nahaja, niti kdaj prispe v Lakehurst Okrog 10. dopoldne se je komandi naposled posrečilo dobiti brezžično zvezo z zrakoplovom, vendar pa od tam niso hoteli povedati, kje se nahajajo. Lakehurtska brezžična postaja je neprestano ponavljala svoja vprašanja in pozivala »Zeppelina«, naj vendar sporoči, kaj je ž njim in kdaj pride. Odgovora celo uro ni dobila, tako da se je pojavljala že bojazen, da se je zrakoplovu pripetila kaka nesreča. Okrog 11. pa je naposled radiotelegrafist s »Zeppelina« kratko odgovoril, naj ga puste pri miru, ker je prezaposlen z drugimi, važnejšimi brzojavkami. Umevno je, da je ta vest vzbudila med občinstvom veliko razburjenje in nevoljo. Šele opoldne (po srednjeevropskem času ob 6. popoldne) je sprejela lake-hurska radiopostaja krajšo direktno brzojavko s «Zeppelina», ki je sporočil, da je bil samo še 500 milj oddaljen od Lakehursta, da pa je zašel v hud nasproten vihar, ki ga je prisilil, da je spremenil smer in zmanjšal hitrost na 30 milj; kreniti je moral zopet proti jugozapadu, tako da se je od cilja oddaljeval. Kfe točno se nahaja, «Zeppelin* ni spročfl, naznanil je ie, da ga ni treba pričakovati pred polnočjo in obenem sporočil, da so na krovu vsi zdravi. V Lakehurstu računajo na podlagi tega poročila, da je silen vihar potisnil zrakoplov zopet nazaj na Ocean in da bo poskušal priti v Newyork v polkrogu preko južnih pokrajin Zedinienih držav. Ker ponoči ne bo mogel pristati, se bo to zgodilo šele jutri zjutraj. Preklicani klici na pomoč Lakehurst, 14. oktobra. Za sprejem »Zeppelina« je že vse pripravljeno. Napetost je velikanska in je prispelo semkaj nad 40.01)0 ljudi, da pozdravijo prihod »Grofa Zeppelina«. V zastopstvu predsednika Coolidgea je prispel semkaj mornariški tajnik Wiiburn. Tu je lepo vreme. Med vožnjo ie bil Zeppelin zaradi viharja nekoliko poškodovan, vendar se je posrečilo po 3-urnem delu popraviti nastalo škodo. Kljub temu je odredil mornariški urad več malim vojnim ladjam, naj hite. ako potrebno Zepoelinu na pomoč. Med potom je Zeppelin naprosil za pomoč več parnikov. Ker se ie posrečilo popraviti nastalo škodo, je Zeppelin svoj poziv na pomoč preklical Množice v Lakehurstu Lakehurst, 14. oktobra. Dotok občinstva je tako velik, da so vsi hoteli in vsa privatna stanovanja prenapolnjena. Na tisoče ljudi prebiva na prostem v avtomobilih in šotorov. Mornarji in milica se zelo trudijo, oa torov. Mornarji in milica se zelo trudi, da zadržujejo radovedno množico in čuvajo tehnične naprave. Računajo, da se bo število gledalcev do jutra še zelo povečalo. Ljudje so pripravljeni čakati do jutra na prihod zrakoplova. Radovedneži, ki morajo stanovati pod milim nebom, zelo trpijo vsled viharja in mraza, vendar trdovratno vztrajijo. 8000 km v 80 urah Berlin 14. okt. Danes ob 4 popoldne je bil «Grof Zeppelina točno 80 ur na po* ti, t. j. ravno toliko, kakor je «Z R IH» pred štirimi leti potreboval za pot iz Frie* drichshafena v Lakehurst. V nedeljo ob 5. zjutraj je preletel zrakoplov kakih 8000 km. Ti podatki so samo približni, ker ni gotovo, koliko pota je moral zrakoplov na=> praviti, da se je ognil raznim krajevnim nevihtam. Če se priračuna še ta pot, je prevozil v 80 urah okoli 9000 km, kar po« meni povprečno hitrost 100 km na uro. Pri tem je treba upoštevati, da je imel močan nasproten veter in poškodbo. Normalna dolžina južnega pota, po katerem je odšel «Grof Zeppelin«, se ceni na kakih 7500 km, dočim bo po računanju strokovnjakov preletel zrakoplov iz Friedrichshafena v Ne%vyork do 10.000 km, t. j. skoraj tretjino več kot znaša normalna pot. Ti računi sko* raj popolnoma soglašajo s cenitvami do sedaj prevožene poti. Ker ima «Grof Zep» pelin« tudi v zadnjem delu vožnje močan protiveter, se lahko sklena, da bo šele z nastopom teme, v prvih večernih urah pri* spel nad Newyork. Na krmilu »Grofa Zeppelina« Vodja zrakoplova dir. Eck ener proučava zemljevid« Sšia.siA < - v-i&aanvarTrniMM Nervozna posvetovanja šefov vladnih strank Vsak dan prinaša nove znake, da se »trdi grad« opasno maje. — Zdaj revoltirajo baje zopet enkrat muslimani — Nihče ns ve, kako se bo situacija razvila Beograd, 14. oktobra. V Beogradu je vladalo danes na videz absolutno zatišje, tem živahnejše pa je bilo za kulisami. Na vse strani so se vršile konference in posvetovanja, katerim 'pripisujejo v političnih krogih večji pornen, kakor pa priznavajo režimovci. V vladnem predsedstvu sta dolgo konferirala dr. Korošec in dr. Marinkovič. V poučenih krogih se zatrjuje, da dr. Marinkovič ni zadovoljen s politiko Ljube Davido-viča, ki baje namerava razbiti četvorno koalicijo in poskusiti sporazum s KDK. Dr. Marinkovič se je sinoči dolgo posvetoval s svojimi ožjimi prijatelji iti domneva se, da je danes obrazložil stališče dr. Korošcu. Na drugi strani pa se je vršila konferenca med dr. Spahom in Veljo Vukičevičem. O tej konierenci se zatrjuje, da je v prvi vrsti v zvezi z občinskimi volitvami v Bosni in Hercegovini. Znano pa je, da obstojajo baš radi teh volitev najhujša nasprotstva med radikali in muslimani. Zato vlada splošno prepričnaje, da je šlo na današnji konferenci med Vukičevičem in dr Spahorn za nekakšen mo-dus vivendi, ki bi omogočal nadaljno sožitje v vladi. Muslimani kažejo namreč zadnje dni silno nezadovoljstvo in zopet enkrat grozijo, da bodo izstopili iz vlade, če bodo radikali nadaljevali s svojo dosedanjo politiko v Bosni in Hercegovini. Tudi drugi prvaki vladnih strank so imeli tekom dneva več sestankov in konferenc. Politično ozračje v Beogradu je zelo napeto in vse govori le o predstoječih spremembah. Razširjene so najrazličnejše verzije, toda nihče si ni na jasnem, kako se bodo dogodki razvijali. Vse teži po sporazumu s KDK, ki pa slejkoprej odklanja vsake stike s predstavniki onega režima, pod katerim je prišlo do umora v Narodni skupščini. "'•»iiiimiUliliiiiii... Ameriški komunistični kandidat izginil Newyork. 14. oktobra. Komunistični kandidat za mesto podpredsednika BenjanVn Gitknv ie na skrivnosten način izginil. V neko provinciialno mesto, kier bi bil moral imeti propagandne govore, sploh ni prispel. Pol:ciia meni. da so ga odvedli člani Ku klux klana Sneg v Beogradu Beograd. 14. oktobra. Danes je zavladalo v Beogradu nenavadno mrzlo vreme. Dopoldne je nekaj časa deževalo, potem pa I je začel naletavatt sate Dve veliki železniški nesreči v Angliji London, 14. oktobra. Snoči je zadel londonski ekspres, ki ie prihajal iz Glas-gowa v predoru zunaj Ouecen Street postaje v tovorni vlak. Ub t je bil en potnik in 28 težko ranjenih. Pristojne oblasti so odredile najstrožjo preiskavo. Druga nesreča se je zgodiia pri Straudu v Glouce-stershiru, kjer sta trčila drug ob drugega tovorni in poštni vlak. Ubita sta bila dva potnika in več ranjenih. Vlaka sta zgorela. Glasom zadnjih še nepotrjenih vesti so potegnili izpod ruševin 7 trupel. London, 14. oktobra. Železniška nesreča pri Charfieldu Gloucestru je ena najstrašnejših. kar .Si,h beležijo angleške železnice v zadnjih letih. Trupla ponesrečencev so tako strahovito razmesarjena, da je težko dognati njih identiteto. Zaradi tega število smrtnih žrtev ni še dognano. Od ranjencev je bilo 9 oseb pripeljanih v težkem stanju v bolnico. Rešilne ekspedicije so delale včeraj vso noč. kljub požaru, ki ie v veliki meri otežkočil rešilno akcijo. Štirje vozovi osebnega vlaka so popolnoma zgoreli. Šahovski turnir v Berlinu Berlin, 14 oktobra. V tretii rundi mednarodnega šnliovskega turnirja ie premagal Spielmann Rubinsteina. Tatrakover Tar-raseha. Igra med Niemcowičem in Capa-blanco je bila po 16. potezi remis: Plašči Svetozar Pribičevič o borbi in ciljih KDK Zbor zaupnikov SDS iz primorsko - krajiške oblasti — Neomejena zaupnica Pribicevicu in politiki KDK Karlova*. 14. oktobra. Danes se je vršila v tukajšnj' mestni dvorani konferenca delegatov vseh sirskih organizacij SDS iz primorsko - krajiške oblasti. Konference se je udeležil tudi g. Pribičevič z večjim številom poslanccv. Zastopane so bile vse organizacije, tako df> je bilb navzočih mnogo nad 100 delegatov, ki so prirejali Svetozarju Pribicevicu in ostalim poslancem navdušene ovadbe. Pred poslopjem se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je ves čas vzklikala Svetozarju Pribičeviču in KDK. Zborovanje je otvoril predsedn^ primorsko - krajiške oblastne skupščine dr. Zec, nakar je Svetozar Prib>'?evič podal daljši referat o politični situaciji. V svojem govoru je g. Pribičevič naglasih da bo prihodnji mesec poteklo eno leto, odkar je bila osnovana KDK z namenom, da uvede pravo demokracijo v našo državno politiko. Pribičevii ;p nato orisal razvoj borbe KDK ter prešel na umor v Narodni skupščini in dogodke, ki so mu sledili. KDK je po umoru v Narodni skupščini pričakovala, da bo že naslednjega dne podala vlada ostavko. To pa se « zgodilo. >Pri nato sledečih konzultacijah na dvoru — je nadaljeval Pribičevič — sem predlagal, naj se mandat za sestavo vlade poveri Stjepanu Radiču. Ta predlog je bil popolnoma upravičen, ker je bilo treba dati zadoščenja predvsem prečanom in pomiriti prečanske kraje, saj Srbijanci se zaradi umora niso razburjali, marveč so ga ponekod celo odobravali. Stjepan Radič je bil pripravljen sestaviti vlado, hotel je pomiriti prečanske kraje, toda srbijanski tisk je to odklanal, češ. da bi značiio to kapitulacijo pred Radičem in pribičevičem. V Beogradu so grešili in zato mora sedaj tudi Beograd svoje napake popraviti. Tam pa za to ne kažejo nikake volje. Ponovno zasedanje Narodne skupščine je provokaciia, Da katero je najostrejši odgovor Zagreba še vedno premil. Mi se tako dolgo ne more^io in nočemo niti razgovarjati s srbijanskimi politiki, dokler ne bodo izpolnjeni vsi nali pogoji-« ..... »Nezaslišan pritisk vrše režimovci na prečanske Srbe. To, kar morajo eedaj prenašati ti ljudje, je junaštvo. Uverjen pa sem, da ne bodo klonili, marveč da bodo vztrajali do končne zmage. Povsem neresnična je irdi-tev, da je bil Stjepan Radič lokalni politik in da je hotel svojo akcijo omejiti samo na Hrvatsko. Stjepan Radič je imel mnogo večje ambicije, on ni bil samo jugoslovanski, marveč vseslovanski politik. Mi se ne bojimo samo za svobodo in enakopravnost Hrvatske, marveč zahtevamo to ravno tako r.a Južno Srbijo, za Dalmacijo, za Sloveniio, za Bosno in Hercegovino in za ostale dele naše države in ne bomo popustili, predno tega ne dosežemo. Zato je potrebno, da ohranimo najstrožjo solidarnost v KDK. Lokalni incidenti in osebni spori morajo -topiti v ozadje, pred očmi naj nam bo le naš veliki cilj: svoboda, enakost in ravnopravnost. Zaupajte v vodstvo KDK, ki se zaveda svoje dolžnosti in vztrajajte z nami do končne zmage.« Konferenca je sprejela to poročilo z viharnim odobravanjem in je nato zaupno razpravljala o položaju v primorsko - krajiški oblasti. Po vsestranski debati je bila sprejeta sledeča resolucija: »Konferenca predstavnikov SDS i* vseb srezov primorsko -krajiške oblasti izraža soglasno svojo neomajno zaupanje predsedniku SDS in KDK Svetozarju Pribičeviču in narodnim poslancem, pozivajoč jih. da vztrajajo v težki borbi do končne zmage.« Pribičevič je imel nato še kratek nagjvor na zbrano množico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Popoldne je sprejemal deputaci-je iz poedinih kra»ev, zvečer pa se je vrnil v Zagreb. Venizelos o pogodbi z Jugoslavijo Venizelos je ob svojem povratku v Atene izjavil, da bo dogovor z našo državo identičen z rimsko pogodbo, da pa bo trajal samo pet let — Odnosaji Grčije do Bolgarije in Turčije — Atene, 14. okt. b. Takoj po priho* du v Atene je sprejel ministrski pred* sednik Venizelos novinarje in jih iz* črpno obvestil o grško*jugoslovenskem razmerju. Predsednik jc naglašal, da se bo nova pogodba glasila popolnoma enako kot že obstoječa italijansko*gr* ška in da je različna le glede trajanja pogodbe. Venizelos je predlagal v Beo* gradu, da bi bila pogodba sklenjena za daljšo dobo, vendar na ta predlog v beograjskih krogih niso hoteli pri* stati, tako da je bila doba pogodbe do» ločena na 5 let. Pogodba pa se more vsak čas podaljšati. Venizelos je spo. ročil dalje, da bo besedilo predhodne pogodbe nocoj istočasno objavljeno v Beogradu in Atenah. O razmerju Grčije do Bolgarije je izjavil Venizelos, da zaključek prija* teljsk j pogodbe med tema dvema dr* žavama ne bo zadel na bistvene te* žave, razen tega je pričakovati, da bo taka pogodba ugodno vplivala na ju« gosIovensko*bolgarsko razmerje. Vise« ča nasprotstva med Jugoslavijo in Gr« čijo " i utegnilo razčistiti delo strokov« njaških komisij, tako, da bo pogodba najkasneje v štirih tednih podpisana. Veliko olajšavo za pogajanja z Bol« garijo in s Turčijo pomeni okolno^t, da danes makedonsko vprašanje takore« koč ne obstoja več. S priselitvijo sto« tisoč Grkov iz Trakije in Male Azije je postala Makedonija čisto grška pro« vinca. Ministrski predsednik je končno na« glašal, d & veliko delo obnove še ni do« gofovljeno. Grčija želi mir. Venizelos bo s svojimi uspehi zadovoljen še le tedaj, ko bodo vs' mednarodni o 'no« šaji Grčije urejeni tako, da bo živela Grčija z vsemi sosednimi državami v prijateljskih odnošajih. od najelegantnejše vrste do priproste, a lepe od 350 Din. — Ogled neobvezen. Oglejte si cene v izložbah. P. Magdi*, Ljubljana Prsgled vseh novih stavb v Zagrebu Zagreb, 14. okt. Glede na številne stavbne katastrofe, ki se dogajajo zad* nje dni ne samo v inozemstvu, nego tudi v Jugoslaviji je zagrebški mestni magistrat določil posebno komisijo, ki ima nalogo pregledati vse nove zgrad* be. V komisiji so stavbni uradniki mestnega magistrata, dva mestna in* ženjerja in zastopniki udruženja inže* njerjev in arhitektov v Zagrebu. Kjer« koli bo komisija ugotovila najmanjše nedostatke, bo dotični stavbenik, od* nosno hišni lastnik pozvan, da jih od* strani. Če bi nedostatki ogrožali živ* Ijenje prebivalcev, se bodo morale do* tične hiše nemudoma izprazniti. Sindikalni kongres v Zagrebu Zagreb, 14. okt. Danes je bil v dvo* rani delavske zbornice otvorjen prvi redni kongres zveze delavskih sindi* kalnih organizacij v Jugoslaviji. Na« vzočih ie nad 100 delegatov, ki zasto* pajo 32 različnih zvez strokovnih or* ganizacij Kongres razpravlja o aktu* alnih socialnih problemih in o načel* nih ter taktičnih vprašanjih delavske* ga gibanja. Navzoči so tudi številni delegati iz inozemstva, med drugimi delegat amsterdamske internacijonale Cornel Mertens, ki zastopa obenem mednarodni urad dela. Češkoslovaško sindikaln. zvezo zastopa g. Tayerle, nemške socijaliste g. Mazun, madžar* ske sindikate pa g. Gal. Po otvoritvi kongresa po predsedniku centralne zveze g. Haramine, je bil izvoljen za predsednika kongresa g. Ivan Tokan iz Ljubljane. Po prečitanju referatov so bile izvoljene posamezne sekcije, ki obravnavajo poedina vprašanja, Kon« gres bo trajal še d» dni- Posetite razstavo »Tisk" Lloyd George o pariški pogodbi London. 14. oktobra. Na konferea liberalne stranke v Yarmouthu je izjavu Lloyd George, da je angleško - francoski kompromis eden najnesrečnejših dogodkov po svetovni vojni in čin sovraštva in izlivanja napram drugim državam. Nadalje je Lloyd George izjavil, da je Nemčija izpolnila vse svoje obveznosti in da pomeni zasedba Porenja kršitev pogodbe. Kongres bolgarske demokratske stranke Sofija, 14. oktobra. Danes ie bil v navzočnosti številnih zastopnikov iz vseh delov države otvorjen kongres demokratske stranke z velikim govorom voditelia stranke Malinova. ki je govoril o položaju v državi, da je položai v splošnem ugoden. Priporočal je mnogo ukrepov, da ugotovi zmago glavnih načel meščanske demokracije Po zborovanju so oriredili "de-leženci kongresa obhod po mestu Dela kongresa bodo traiala 3 dni Izpiti za logarje Beograd, 14. okt. Ministrstvo za šume m rude objavlja, da se bodo vršili zpiti za logarje za ozemlje Slovenije m Hrvatske dne 5. novembra v Vinkovcib. Za pred« sednika izpitne komisije ie imenovan na» čelni k ministrstva za šume in rudi- V" -čevič. Heimwehrovci v Linzu .p Lini, 14. oktobra. P-»r->* * webrovcev se je razvil ob Mevi'ni uM-r»i popolnoma po načrtu. Ceste, koder :e V»J sprevod, so bile okrašene z zastavami l'r>;nt-wehrovoe je prebivalstvo v 5r«i!ir<:i - no pozdravljalo. Do kakega iucidenta ni pri-Bo nikjer, »PONEDELJEK* št. 42 2 Ponedeljek, 15. X. 1928. Mussolini hoče napraviti 60 milijonov Italijanov Mussolini hoče uveljaviti načelo iilozoia Hegla: «Kdor ni oče, ni človek.» V oktoberski številki časopisa »Gerar- lhia< je izšel Mussolinijev članek »Število — moč< ki obravnava problem obljudenja »Kadar dospe mesto do izvestne stopnje razvoja.« piše Massolini. »iaaie naraščati v velikem slogu, toda pataloško, ne iz lastne moči. nego z dotokom od zunai. čim bolj mesto narašča tem bolj postaja neplodovito. Vedno bolj naraščajoča neplodnost mestnega prebivalstva ie v premem razmerju z mon-struoznitn naraščanjem mest. Berlin, ki ie v enem stoletju narasel od 100.000 na 4 milijone je danes najneplodneiše mesto na svetu. Metropola raste s tem. da asimilira v sebi prebivalstvo z dežele, kj oa tisti mah. ko postane mestno, izgubi svojo plodnost. Polja postanejo potem pasta in zapuščena; toda kadar pustinja narase in se razširi, je mesto že zadavljeno: uničenega ravnovesja ne more poslej vzpostaviti ne trgovina in industrija, ne kamen in železobeton: katastrofa je neizogibna. Mesto umira, narod, ki ie izgubil svoj mladostni sok. ni več zmožen odpora ker ga poslei sestavljajo nemoč ni in stari ljudje, ne more se več ubraniti mlajšega rodu. ki prodira proti opusotšenim mejam province Tako se utegne zgoditi, da bodo vse za pa dno človeštvo izporinile barvasta plemena, kjer ie roditeljski ritem daleko večji kako pri nas. Torej so pred vrati črnci in Mongoli? — Da. oni so pred vrati, ne samo zbog svoje plodovitosti. nego tudi. ker so si postali svesti svojega plemena in svoie bodočnosti v svetu. V Zedinjenih državah Sev. Amerike so črnci narasli že na 14 milijonov duš In kaj bo pomenila v bodoči zgodovini za-padncga sveta ujediniena kiiaiska država s svclimi 400 milijoni prebivalstva? Kaj bo, da pneleda-no nekoliko bliže, kai bo pomenila Rusija za ostalo Evropo, tista Rusiia. kjer ie indeks porodov vzlic voini. epidemijam. boljševizmu, draginji in masakrom še vedno zelo visok, sai je prebivalstva da-našiie Rusije blizu 140 militonov? Vse kliče k alarmu in kdor bo zamudil, bo imel vzroka da se bo bal. Fo moji sodbi nima nihče pravice vladati narod, kdor v duhu iasno ne vidi razvoia v nasledniih 50 letih.« Mussolini razpravlia nato obširno o nazadovanju porodov v Angliji in Franciji Zanimivo ie, da ie po niegovem v Švici še hu-sa dekadenca v porodih kakor v Franciji. »Nihče,* nadaljuje Mussolini. »danes ne veruje več tako zvanemu Malthusovemn zakonu, ki je zanstvena absurdnost. V ostalem je tudi že dokazano, da bi. če bi hoteli uporabiti malthuzijanski .zakon' retroaktivno, dobili rieMTHselni rezultat, da za dobe rimskega imperija zemLia sploh ni imela nič prebivalstva. Docela pogrešna je tudi teza. da bi kvaliteta nrog'a nadomestiti kvantiteto. Glupa in napačna ie teza. da pomeni maniše prebivalstvo večje blagostanie. Živlienski standard današnie Italije, ki šteje 42 milijonov ljudi, je neskončno višji od onega iz 1. 1871. ko ie štela 27 milijonov, ali onega iz 1. 1816. ko ie štela 18 milikmov ljudi.« Dalje polemizira Mussolini z dr. Korherr-jem. ki je izdal v »Siiddeufsche Monatshef-te« etnografsko politično študijo o problemu obljudenja »V Korherrjevi študi>i je nekaj netočnosti, kar se tiče Italije. Če bi dr. Kor-herr potoval po Italiii. bi se lahko uveril prvič, da Piiemont. Lombardiia. Toscana. Romagna in Sicilija nikakor ne izkazujejo izrazite demografske dekadence in drugič da črnci še daleč niso prodrli do Sicilije. Baš nasprotno ie resnica. Sicili.iar.ci so se v strnienih in kompaktnih masah vsidrali v rimski Afriki, med tem ko ie na vsej Siciliji jedva pol tucata pregnanih Senusitov semitskega porekla«. Mussolini zaključuje: »Ali more danes ali v bodočnosti demografska zakonodaja nuditi kai pozitivnega? Četudi ti zakoni doslej niso pokazali posebnih uspehov, sem vendarle prepričan, da je umestno uporabiti vsa sredstva proti dekadenci prebivalstva, prav tako kakor ie treba pri težko bolnem uporabiti vsa zdravila, da preprečimo smrt. Tudi mislim, da more demografska zakonodaja le tam roditi dobre rezultate, kjer je socijalni organizem, kj prihaja v poštev. še zmožen reakcije. Le tam. kier človek ne občuti sreče in ponosa, da bi se .plodil' kot individium. kot rodbina in kot narod, nimajo zakoni na? <0 še tako strogi, nikakega pomena. Filozof Hegel je dejal: »Kdor ni oče. ni človek«. V poljedelsko popolnoma melio-rizirani obdelani in z vodo oskrbljeni Italiji je, če bo vladala zadostna, to ie fašistična disciplina prostora in brane še za nadaljnih 10 milijonov ljudi. 60 milijonov Italijanov se bo potem s težo svoie mase in sile uveljavilo v svetovni zgodovini«. Mussolinljeve ječe Nekemu inozemskemu novinaiju se je na potovanju skozi Italijo posrečilo, da se je približal otoku, na katerem ima Mussolini zaprte svoie protivnike. Iz njegovega ob-širm-ga pereči!:« posnemamo nasledn.v: Pokopališče živih. Dolgo poprej, preden doseže parnik San-to Štefan o, se že opazijo visoko gori na skalovju obrisi rdeče - žoltega kamemtoga poslopja v obliki polkroga. To ie jeca. ki so jo dali zgraditi Bourbonci. Oblike postanejo jasneiše. čim bliža je parnik: razločno se opazi težko, železno omrežje in končno stra: že. ki. melanholično korakajpč. čuvajo noc in dan to pokopališče mjžrth. Tu doli poolwen bivanje skoraj nev»lrzn>>. V trenutku, ko stopijo na kopno, jih obkolijo karabinierji. črnosrajčniki in policisti. Žalostni «nrf v; rt se m mika ootem v najvecii tišini, ki io prekinja le rožljanje verig. Ko dospejo jetniki v celice, se zapro za njimi težka vrata. Celice zapuste šele v krsti, ko jih poneso na skrajni konec otoka, kjer jih pokopljejo. Od Caligule do Mussolinija. Pontiniški otoki so že od nekdaj služili kot mesta pregnanstva. Rimski cesar Cali-gula je dal tu umoriti sestri Livijo in Agri-pino; Tiberij je pustil tu umieti svojo mater in Bourbonci so dali zgraditi tu celice, da bi očistil Napolij zločincev. Po udušenju revolucije so se poslužili teh celic za politične jetnike. V onih časih so imele ječe še velike dvorane in jetniki so živeli v njih v skuprrsti. politične jetnike so smele prehranjevati njihove družine ter so imeli na razpolago Knjige, kar je r.arftikateremu izmed njih omDgo čilo literarne ali filozofske študije. Vsekakor »o se v teb skupnih dvoranah politični jetniki večkrat počutili zelo nesrečne, ker so morali Sveti skupaj z največjimi zločinci. Angleški liberalec, veliki Gladstone, je razjarjen naznanil svetu, ko je obiskal te kra- je, da vlada s takimi ječami zanika Boga samega Ka; bi -ekel Gladstone šele dai.es. ko ravna Mussolinijeva vlada z jetniki mnogo slabše, kot so ravnali z njimi v minulih stoletjih! Izmed vseh ječ najstrašnejša. Izmed vseh ječ Italije j.e najstrašnejša ona ah ot.il>'w Stefano Tu je kalabrršk- ropar Mussolino po dveh letih zblaznel; Bresci, anarhist, ki je umoril kralja Hnm-berta in je slutil, da bo moral na ta otok v proguanstvo, je izvršil samomor. Antoine d' Alba. ki je 1912. i'. \ršil atentat o.» r.jega italijanskega kralja, je vzdržal tam 9 let in se je začel, ko so mu sporočili, da je pomiloščen. blazno krohotati. Skril se je za svoje ležišče in šele tedaj so opazili, da se mu je omračil um V te ječe pošilja Mussolini svoje protivnike, katerih zločin je ta, d* so protifašisti. Njihova hrana obstoji iz umazane vode, ki ji pravijo juha, in koščka kruha. Naravna posledica so razna trebušna obolenja, ki vodijo počasi, a zanesljivo v smrt. Na drugi strani vodi samota z mrtvaško tišino, v kateri ni nikdar čuti glasu, v blaznost Tu umira general Capello, umirajo mladi ljudje, kakor Zaniboni, Lucetti in stotine drugih. Tako niso ravnali s svojimi političnimi jetniki n:ti najbolj k;vo'cčni Bourbonci . Dama, ki hoče biti elegantna, si preskrbi vse, kar je najnovejše pri P. Magdič, Ljubljana Specijalni artistični atelje za ČRKO« SLIKARSTVO Proslava 60Ietnega obstoja organizacije slovenskih tiskarjev Slavnostna seja ljubljanske podružnice Saveza grafičnih delavcev LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. 4. MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnik -v, zaloga *pre hajalnih palic Ljubljana, 14. oktobra. Dopoldne se je vršila v okviru raz* nih jubilejnih prireditev ob 601etnici obstoja ljubljanske podružnice Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije v dvorani Okrožnega urada za za» varovanje delavcev slavnostna seja. kateri so prisostvovali poleg številnih delegatov izvenslovenskiii podružnic in ljubljanskega grafičnega delavstva tudi zastopniki raznih tukajšnjih društev in stanovsko-kulturnih institucij. Sejo ;e otvoril ob 10.45 predsednik gosp. Franc Krašovic, ki je po pozdravu vseh na vzočih podal besedo g. Dragotinu Kosmu, ki je v daljšem govoru orisa! postanek in razvoj tukajšnje organizacije grafičnega delavstva. Pevski odsek je pred tem predavanjem zapel zanosno in strumno pozdravno pesem. G. Kosem je nato izvajal v glavnih potezah: «Skromni so bili prvi početki naše or ganizacije. L. 1867. je bila sprožena misel, da si grafično delavstvo osnuje svo jo lastno stanovsko organizacijo. Bilo je to takrat, ko je bil v Avstriji ravno sprejet novi društveni zakon, ki je dovoljeval združevanje delavstva. Prvotno so bili v društvu organizirani tiskarji, dočim so ostali knjigovezi in pomožno delavstvo še izven društva. Društvo je štelo tedaj le 32 članov. Iz malega in skromnega izobraževalnega društva se je razvila tekom let profesijonalna organizacija. iz katere je pozneje nastala velika industrijska organizacija, ki zdru žuje danes vse tiskarsko, litografsko, kemigrafsko, bakrotiskarsko. knjigove-ško in vse pomožno delavstvo pod okri ljem današnje zveze grafičnih delavcev Jugoslavije, podružnice Ljubljana. Glavni ustanovitelj organizacije in du ša vsega nadaljnega delovanja je bil agilni in navdušeni stavec Karel von Rhein. Društvena pravila so bila od oblasti potrjena 6. II. 1868, nakar se je vršil 9. II. istega leta ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili številni zastopniki oblasti in korporacij. Posebno častno so bili zastopani novinarji, v katerih imenu ie občni zbor nozdravil v krasnem govoru Ludvik Dimitz. Važno je dejstvo, da je bila organizacija grafičarjev v naših krajih prva delavska organizacija. Zapisnik o ustanovnem zborovanju odkriva poleg razprave o boju za državljanske svoboščine, ki se je v Avstriji baš takrat odigraval, tudi nacijonalno borbo, ki se je vodila tedaj v naših krajih za priznanje slovenskega življa. Njen usoeh je bil ta. da je bila organizaciji slovenščina priznana kot enakopravna nemščini, kar je značilo za takratne razmere lep uspeh. Pozneje so bili ustanov'jeni bolniški in podporni skladi za bolnike potujoče tovariše in onemogle člane. Na izrednem občnem zboru 20. IX. 1868 ie bilo sklenjeno, da se društvo pretvori v sindikalno organizacijo. Poseben tarifen odbor je dobil nalogo izdelati kolektivno pogodbo. Kako lepo in zadovoljivo je procvitala organizacija tekom preteklih 60 let, jasno kažejo sledeče številke: L. 1868, ko se je organizacija ustanovila, je štela 32 članov in je dosegla v enem letu 188 gl. članskih prispevkov. Že !. 1898 je štela 103 člane in so prispevki narastli na 504 gl. L. 1918 je štela organizacija 123 članov in so znašali prispevki 13.559.55 kron. L. 1927 je bilo 773 članov, prispevkov pa 1,590.815 Din. Nepolitičnost organizacije, njeno strogo strokovno, prosvetno in borbeno delo omogoča popolno koihpaktnst in edinstvo vsega grafičnega delavstva.* Predsednik g. Krašovic je nato preči-tal brzojavne in pismene pozdrave, ki so jih poslali: grafične podružnice v Vel. Bečkereku, Novem Sadu in Splitu, društvo drž. pis. uradnikov za Slovenijo. društvo trgov, potnikov in zastopnikov, podružnica Zveze monopol, delavcev, društvo trgovskih in industr. nameščencev, društvo drž. računskih in blagajniških uradnikov in Zveza apote-karskih uslužbencev v Ljubljani. V imenu centrale SGRJ v Zagrebu je pozdravil navzoče g. Boguslav Jošt in izročil s čestitkami k 60-!etnemu jubileju tukajšnji podružnici znesek 350.000 dinarjev kot dar Saveza za zgradbo grafičnega doma v Ljubljani. Po zahvali predsednika g. Krašovca za velikodušno darilo je spregovoril v imenu Delavske zbornice za Slovenijo obl. posl. g. Ivan Tavčar ki je izvajal: »Z izrednim veseljem in zadoščenjem praznuje danes vse naše delavstvo vašo 60 kitnico. Vaša organizacija je ena izmed najpopolnejših organizacij v naši državi. Radi svoje discipliniranosti, požrtvovalnosti in stanovske vzajemnosti služi za vzgled vsem drugim delavskim organizacijam, obenem je pa tudi trden protiutež organizacijam delodajalcev. Ce bi imeli povsod tako razvit strokovni pokret, kot je v vaši panogi, bi mogli kmalu govoriti o delavskem solastništvu produkcijskih sredstev. V Delavski zbornici ste našli vedno svojo najvišjo zaščitnico v vseh fazah vaše borbe. Vaša organizacija pa naj ostane tudi še nadalje tako borbena, kot je bila do sedaj. Predvsem pa ne pozabite, da je le v izobrazbi delavstva njegova bodočnost. Sprejmite iskrene čestitke Del. zbornice k vašemu 601etnemu jubileju!« V imenu Jugosloven. novinarskega udruženja je čestital grafičarjem predsednik ljubljanske sekcije g. Stanko Vi-rant, ki je povdaril dejstvo, da je bila novinarska organizacija ustvarjena po vzgledu grafične organizacije Izrazil je željo na prijateljsko in složno sodelovanje obeh stanov tudi v bodočnosti, kajti novinarski in grafični poklic sta si nedvomno najbolj sorodna med vsemi drugimi. V prepričanju, da bo ta vez v bodoče še trdnejša kot do sedaj, je g. Virant v imenu svojih stanovskih tovarišev končal čestitko v željo na čimlepši razvoj in procvit grafične organizacije v dobrobit vsega ročnega in duševnega delavstva. Nadalje so pozdravili slavnostno zborovanje in čestitali grafični podružnici k njenemu jubileju zastopniki naslednjih društev in organizacij: Profesor- 1 „ . A , . . , , 8 - Q IlH skega društva. Strokovne komisije za | Predstave ob 4., pol 6„ pol 8. m 9. uri. Slovenijo, Jugoslov. strokovne zveze, nuje osobje in teh neopravičenih kazni in brezglavega kaznovanja nI moči z zakonitimi sredstvi uspešno preprečiti.: železniški odbor ravnateljstva LJubljana pri napredovanjih samovoljno podaljšuje zakonsko določene termine ter poleg tega pri teh napredovanjih stavlja pogoje, ki iih zakon ne predvideva: isti železniški odbor je samovoljno in proti zakonu podaljšal delovni čas v administrativni službi pri pro-govnih sekcijah, kurilnicah in delavnicah; po krivdi ravnateljstva v odmeri delavskih urnin vlada popolna anarhija tako. da se beležijo primeri kjer imajo enako stari in enako kvalificirani delavci neenake urni-ne. kar dela vtis pristranosti. Urnine so bile zmanjšane pod vsemi mogočimi in nemogočimi izgovorimi na tak minimum, da je zaradi tega najresneje ogrožena eksistenca prizadetih in njihovih družin, pri čimer se v posledice v službi sploh ne spuščamo. Ravnateljstvo je kljub temu. da so bili na razpolago zadostni krediti, pustilo v nemar nastavitev osobja. s čimer je osobje v skrajni meri prizadeto, osobito še. ker je to dejstvo imelo posledico, da so se nepopolnjena mesta v proračunu črtala. V zasmeh narodnemu čutu našega želez-ničarskega življa se v območni ravnateljstva v Ljubljani še vedno v 10. letu po osvobojenju protežirajo in odlikujejo z visokimi redovi elementi, ki do uiedin.ienia niso hoteli znati materinske slovenske govorice. ter še danes vihtijo knuto na slovensko železniško paro. Vsa krivda pada na ravnateljstvo, da se premožeme bivše Gospodarske poslovalnice ni podelilo pravim gospodarjem, to je bivšim^ konzumentom, ter da je danes to premoženje za te konzumente mrtvo. Ker se z navedenim postopanjem ravnateljstva ugonablia narodna zavest in ljubezen do naše iz krvi rojene domovine, delegatski zbor najodločneje protestira proti nadaljevanju takega ravnan:a v ljubljanski direkciji in ji izreka popolno nezaupanje Ako v ministrstvu prometa, glavnem ravnateljstvu in drugih merodajnih činite-Ijih ne vladajo isti nazori kakor v ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani, delegatski zbor nanje apelira, da posvetijo tem nevzdržnim razmeram v območni ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani svoio pozornost in ukrenejo pravočasno vse potrebno, da osobje moralno in materiiel-no ne zaide na taka pota. ki si iih pošten državljan ne more želeti. Kino Ideal Ljubljenec ženskih src Vladimir Gajdaro\ v najnovejšem Ufasvelefilmu Plesalka s krinko Lepe ženel — Ples! -- Očarljivo! Ne zamudite ta spored! Narodno strokovne zveze. Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije, Zveze društev državnih nameščencev za Slovenijo, Zveze železničarjev, Društva železniških kurjačev, Osrednjega društva oblačilnih delavcev, Konsum-nega društva, Društva tiskarnarjev. Zveze faktorjev itd. Nato so pozdravili z daljšimi govori slavnostno zborovanje delegati iz ostalih podružnic SGRJ in sicer g. Štark za osrednji izobraževalni odbor SGRJ v Zagrebu, g. Stunkovič za zagrebško, g. Popovič za beograjsko, g. Kun za subotiško in bečkereško in g. Brust za osiješko podružnico. Končno je predsednik g. Krašovec z iskreno zahvalo za častno udeležbo in prisrčne čestitke zaključil slavnostno sejo z obljubo, da bodo slovenski gra-fičarji skušali slediti vsem lepim nasvetom. ki so iih podali predvsem delegati iz bratskih hrvatskih in srbskih podružnic. V živahnem in navdušenem vzkliku: »Naj živi Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije!« se je končala slavnostna seja naše najstarejše delavske kulturne, podporne in borbene organizacije. Velik protestni zbor slovenskih železničarjev Temperamentni govori zastopnikov — Odločen nastop proti metodam ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani »KotUco !?t ima val sin? ►Pet. »TafaO, talko , . . potem Je pa ati pustolovec ali pa — vefifcan! Ljubljana. 14. oktobra. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo na železnici in med železničarji, so bili železniški nastavljenci. udruženi v UJN2B prisiljeni sklicati delegatsko zborovanje, ki se je vršilo danes dopoldne in popoldne v zborovalnici Mestnega magistrata. Zborovanje je bilo nenavadno dobro obiskano. Zastopane so bile vse podružnice Slovenije in poleg njih oblastni odbori iz Zagreba. Subo-tice, Sarajeva, Splita ter Osrednji odbor iz Beograda Zborovanje je ob 8.30 otvoril predsednik ljubljanskega oblastnega odbora UJNŽB g. Juh. ki je uvodoma v glavnih obrisih označil mizerno stanje na naših železnicah ter naravnost obupni položaj naših železničarjev v splošnem. Zbor je nato prešel na dnevni red Vsi govorniki so v svojih referatih točno obrazložili prevladajočo korupcijo ter ogorčeno ožigosali posebno nelojalno postopanje višjih funkcijonarjev ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki žive od samih obljub napram svojemu osobju. zanj pa ne store absolutno ničesar, niti na intervencijo posameznikov niti na apel organizacij. Zbor le izrekel o njih naravnost uniču-;očo, iz izvajani posameznih zastopnikov organizacij sodeč tudi upravičeno kritiko. Na zborovanju so se med drugim obravnavale tudi stanovanjske razmere železničarjev, ostro se je kritiziralo od-tegovanje urnin ter se bičalo postopanje višjih funkcijonarjev v zadevah kaznovanja železničarjev, ki so vsak hip na zapisnikih, katerim slede naravnost drakonske kazni. Po vzornem referatu enega društvenih funkciionariev o stanju splošnega in celokupnega železniškega parka, ki je blizu katastrofi, ie razburjenje delegatov doseglo višek. Slovenski železničar danes preživlja hudo krizo in ho moral iskati nova pota v najstrumnejši organizaciji, da zboljša svo t položaj sebi kot č'oveku. na tudi kot državljanu, ki z grozo gleda orepadanje naših železnic. Popoldansko zhorovanie se je vršilo v glavnem v odločevanju novih smernic notranje organizacije društva ter o na-dalnji taktiki naših železničarjev v svr-ho doseženia upravičenih zahtev Soglasno. z največjim odobravanjem ie bila končno sprejeta naslednja resolucija: Delegatski zbor združenia iiienclnvcnski!' narodnih želerničariev in brodariev dm 14 oktobra t j v Liiib^anf zasfnn^oč ce loknpio svoie članstvo utro?avlia enodušno: V območiu ravnatePstva LiubUana se neprimerno strogo in pogosto krivično kaz- Naše letalstvo brez židovskih nevest Beograd, 14. oktobra. Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih naredba. ki jo ie izdal načelnik odseka za zrakoplovstvo, general Rad S. Stanoilovič o »Židih in drugih anacijonal-nih elementih« in o njihovem razmerju do zrakoplovstva. Čudaška naredba imenovanega generala se glasi: »Naredba pov. št. 5 od načelnika odseka za zrakoplovstvo z dne 23. I. 1927. — Obveščen s©m o zanimivem pojavu v zrako-plovstvu. o nekakšni poplavi Židov v zra-koplovstvu. Zanimivo je. da se ta pojavlja sočasno z zakonom o zavarovamu zrako-plovcev. kakor da je prirojeni židovski nagon tudi tu našel zase čar »kšefta« Pojav obstoia v tem. kakor sem obveščen, da je precejšnje število zrakoplovnih oficirjev v pogajanjih ali celo v obveznih zvezah za ženitev z Židinjami. Nočem se mešati v zadeve srca in okusa pri izbiri teh oficirjev. Opozarjam pa iih pri tem na snovo točke 237. pravil službe I. del. iz katere izhaja, da take zveze niso umestne in da niso v korist zrakoplovstva in njegove nadaljnje službe in karijere. Opozarjam «h končno na posledice, ki jih čakajo. Kraljevsko zrakoplovstvo. ki mu imam čast poveljevati in ki ie velikega pomena za državne cilie. mora biti v prvi vrsti docela nacijonalno. nikakor pa ne anaciio-nalno. Oficirji, ki so po svojih sorodnih, zlasti pa ženitrtih zvezah v stiku z anaci-ionalnimi elementi, niso dovoli naciionaJni. Znane so tudi z iskustvom podkrepiiene resnice: »Povej mi s kom se družiš, in jaz ti povem, kdo si«. Človek ie od tod, od koder mu je žena. 2idi in drugi anaci-ionalni elementi v naši državi so lahko dobri in lojalni državljani, nikakor pa ne nieni stebri. Zato ne morejo imeti takih pretenzij. kakor se tudi od njih kai takega ne rnore zahtevati. Z židovstvom prešinjeno zrakoplovstvo ni nacijonalno zrakoplovstvo. ki ga želimo in s katerim lahko domovina vsak čas računa. kadar bo v vprašaniu biti ali ne biti. Upoštevati je treba n. pr slučaj, kako fr izgledalo naše zrakoplovstvo. ako bi bila večina oficirskega kora oženjena z Židinjami in z drugimi anaciionalnimi elementi Opozarjajoč na gornje gg. oficirje v kraljevskem zrakoplovstvu. iih pozivam, da dobro upoštevajo in dvakrat premisliio svoja pogajania prevzemanja obvez in stopanja v zakone dokler oriradajo zrako-0lovstvu in ne samo sebi. Vsak si mora biti že v naprei na čistem, da taka nostopania ne mo<-eio est^-i >-r?7 posledic zanie in za njihovo slnžho Prve posledice ki iih čakaio. bi bile- i-rkHnftfv z vrst letečeea osob:a jn nrevedb* v druge službe če bodo vobče obdržnni v ak-ivni službi . ... Vsakemu nai ie iasno da ie varnost dr-fave in naroda naivečia in nainuineiša dolžnost Brez polnega in neo-rojp.iep"' za-•■mnia v zrakoplovstvo in v meno osnb:e ta dolžnost hre7prpd"'°fna t>rp belil igrišče. Predtekma Ilirija rez ; Primorje rez 6 : 1 (5 : 1) je nudila lepšo igro od glavne Moštvi sta igrali zelo fair in z obeh strani požrtvoval* no Rezerva Ilirije pod glasnim vodstvom «starega» IVkleve ie hila ves čas na vod» stvu in je zmago popolnoma zaslužila Po^ sebno ie vsled precizne kombinacije uga» jala napadalna vrsta. V rezervi Primorja je bilo opaziti leve* ga branilca Vidica, ki je rešil številne ne* varne pozicije. Vsi ostali so se sicer tru* dili, toda brez vidnega uspeha. Sodnik go» spod Cimperman. ki je sodil zadovoljivo, je v drugi polovici izključil po enega igral ca vsakega moštva, kar pa je bila gotov< prehuda kazen. Juniorji Ilirije so po lepi igri «prijatelj* sko» odpravili pomladek Primorja s 4 : 0. Tudi njim je prisostvovala številna dTuž* ba prijateljev, ki je glasno kazala svoje navdušenje za oboje klubove barve. Pokalni turnir „Grafike" V proslavo 601etnega jubileja Zveze gra« fičnih delavcev Jugoslavije je priredil tu» kajšnji športni klub «Grafika» turnir, za katerega je Delavska zbornica darovala krasen pokal. Za nasprotnika si je izbrala agilno SK Svobodo, ki je včeraj popoldne na igrišču Ilirije po vseskozi zanimivi in odprti igri zmagala nad Grafiko s 4 : 1. Tudi rezerva Svobode si je s 3 : 2 zagotovila zmago nad rezervo Grafike. Tekma se je vršila skoraj istočasno z važno prvenstveno tekmo Primorje : Iliri* ja, vsled česar obisk ni bil ravno velik, da* si bi ga tekma povsem zaslužila. Tekmo je sodil g. Šetina. Mariborski nogomet I. SSK Maribor : SK Železničar 5 : 2 (1 : 2). Finalna tekma za poškodbeni fond je končala s sigurno zmago prvaka. Maribor j« po-stavti horaogenejše moštvo, kair je prišlo posebno v drugem polčasu do izraza. Kijmb temu, da je bil Maribor primeram odigrati to tekmo z dvema ■rezervama, je predvedel tehnično ta takitačoo izborilo igro. Železničarji so pakaraili od zadnjega nastopa lep napredek v znanju, imajo pa §e nekaj slabih točk, posebno v krilski vrsti io obrambi.. Naipa-d je imel težko staflišfie prorta dobri krilski vrsti Maribora. V tretji mčrnutd doseže Hreščak II vodstvo za Maribor. V 2. min. izenačijo Železničarji b enajstmetrovke Kljoib temu. da ima Maribor več od igre, mora prepustiti vodstvo Železničarjem, bi zaibiijejo v 30. minut i vodilni gol po Kristanu. Polčas 2:1 za Železničarje. Dru® polčas se prične v veliki premoči Maribora, ki vzdrži do konca .vendar pride šele v 14. minuti do izenačenja. Tonček II. zviša v 15. in 16- minuti stanje na 4:2. V 32. mamuti strelja Tonček I- iz da-liaive kakših 40 m neubramlurvo v kwt. SodiH je g. dr. Plananžek objektivno in dobro. Rez. F. SSK : Železničar 2 : 1 (0 : I). Zaslužena zma®a mariborske rezerve. Sodil je g. Tu-rioa, ki je bal premalo rigorozen glede foulov. Ostale nogometne tekme Zagreb: II. kolo prvenstva: Gradjanski : Sparta 6:2 (3:0); Hai§k : Groatia 4:0 (4:0); Železničar : Derby 2:0 (1:0); Conoordiia : Viktorija 0 : 0. Pri tekmi Hašk — Groatia ie prišlo la posla. Govoriti o Slivnici je težko. Družina je ie mlada, tehnično in taktično zaostaja močno za našimi vodilnimi klubi. Vsekakor je jako agilna ter razpolaga z mladimi igralkami, zato je upati, da se v doglednem času z marljivim treningom dvigne na višino naših vo-dečih klubov. Tekma se je vršila ves čas v stalni premoči Ilirije, ki je brez najmanjšega truda preigravala sojega protivaiUa. tole so dale za Ilirijo: Bernik 10, Nikica 10 in KezeU- 6 Sodil jc ?• Baltasar. Gorsko cestno prvenstvo Slovenije Zanoškar Feliks (ASK Primorje) osvoji gorsko prvenstvo Slovenije za 1. 1928. Danes je kolesarski savee pododbor Ljubljana mesto priredil na progi Pijava Gori ca - Turjak, dolgi 12 km 600 m, gorsko cestno prvenstvo Slovenije za L' 1928., ki so se ga udeležili klubi: Ilirija, ASK Primorje, Sava in Sora. Prireditev je potekla v najlepšem redu pod spretnim in strokovnim vodstvom funkcionarjev _gg. Zalokarja, Vos-pernika in Ogrina. Na cilju je dospele tekmovalce pričakovalo mnogo občinstva in pozdravljalo njihove lepe uspehe. Joso Šolar (Ilirija je imel defekt in je na progi rdsto-pil. Tekmovalce je puščal starter posamezno v razmaku 1 minute, kar je bilo novo pri prireditvah take vrste. Da je bila borba izredno ostra, kaže dejstvo, da so tekmovalci vozili skoraj 50 km na uro, kar je za visoka napetost ceste zelo lep rezultat Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. Zanoškar Feliks (ASK Primo-.e), 26 min.; 2. Abulnar Joža (ASK Primorje), 27 min. 30 sek.; 3 Prodan Ec*ard (ASK Primorje), 27 min. 30 sek. in dve petine sek.; 4. Cihlajf Joža (ASK Primorje), 28 min.: 5. Peršin Joža (SK Ilirij|a), 28 niin. 30 sek. Vse dosedanje predstave razprodane! Ana Karenina Velefilm po istoimenskem romanu L. N. Tolstega je edinstvena nedosegljiva umetnina Greta Garbo in John Gilbert sta v tem filmu na višku! Preskrbite si takoj vstopnice za pred« stave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Tel. 2124 Elitni kino Matica Mariborska nedelja Maribor, 14. oktobra. Današnja, sicer lepa nedelja je bila skromna na dogodkih. Zaradi sobotnega deževja se tudi običajni izletniki niso v običajnem številu pripravili na svoje izlete v okolico. Dopoldne se je vršilo v Narodnem domu razdeljevanje diplom in nagrad po-pomočnikom tn vajjencem, ki so razstavili svotje izdelke v Unionski dvorani. V Studencih se ie vršila dopoldne gasilska vaja v velikem slogu. Vaje. ki se jih ie udeležilo šest gasilskih društev, so bile zelo zanimive in so pokazale velik napredek našega gasilstva. Policija se je ukvarjala samo s cestnimi in gostilnškim grehi brez vsakih senzaciji Počivale so tudi nesreče. Edino 15-letni J. H. ie po Cvetlični ulici kolesaril tako nerce-vidno, da se je zaletel v žice In telebnil s tako silo na tla. da si je pretresel možgane Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico. poda, apeffiram na vašo inteligenco j» Slišali ste v „Radiju"-Ljubljana dobre las nosti VEZUVIT-KRISTALA. ki ga nudi samo RADI0-VAL, Uubljana KONGRESNI TRG 3 i73 a Mot rr dobite tu^li najnove;še EN0-DV0- IN TR0- ELEKTRONSKE APARATE po priznano nzkih cenah. Nenadejana solnčna nedelja v Ljubljani Sezona gobarjev in kostanjarjev — Jesenski triurni mošta in prvih klobas — Uvertura boginje Terpsihore — Dan brez senzacij Ljubljana, 14. oktobra. Včeraj je bil Ljubljančan tesno zapet v svojo suknjo in so se dame pokazale na ulicah že v zimskih Dlaščih. Vreme ie narekovalo. da ne sme nihče na cesto brez dežnika, saj je vedno ponavljajoče plohe spremljal celo grozeči grom. ki je obljubljal v vremenskem po«ledu kar najslabšo nedeljo. Sledilo pa je prijetno presenečenje. Nočne sape so prepodile vse megle, razkadile z vla^o prenasičene oblake in ie zarana je posijalo s popolnoma izmitega jasnega neba zlato Jesensko solnce. Jojmšne. kako zama-lo se je zdelo ljubljanskim dobrovoljčkom, ki so računali z vJažnim nedeljskim vremenom In odložili svojo pot na Katarino, Šmarno goro in drugam na prihodnjo nedeljo. Budili so se in vztajali iz toplih postelj na moč kimežljavi, se brzo opravljali in čmerno stopali na ulice, kjer pa jih je na mah odobrovoljil oster hlad. ki je mahoma pordečil lica in narekoval drugačno razpoloženje. »Nič ni zamujenega!« je menila pretežna večina in jo jadrno pobrala ven lz območja mestnih zidov, v Drelestnih barvah se prelivajoče eozdove, da vsaj z lovom na gobe opravi del nedeljskega športa. Poziv k uvaževanju gobarske sezone v dnevnem časopisju menda res ni bil zaman, kajti danes so bili vsi okoliški gozdovi obiskani od Stranj neverjetno vnetih zobanev. kakor že ne z leipa. Nabiralci so nosili zvečer domov prelepe, trde, lepo črnoglave Jurčke v nahrbtnikih. ročnih torbicah in. če ne drugače, tudi nabrane v »krancelj« na leskovih šibah. Jutri Da se bo v marslkaki meščanski kuhinji tudi kuhal ali pekel rožniški in katarinski kostanj, ki ga leži v imenovanih gozdovih na cente. Mimo športnih prireditev vseh vrst so imeli Ljubljančani, ki so ostali doma, svojo običajno promenado v najlepšem jesensko-solnčnam vremenu. Izostala tudi ni popol- dne že vsakonedeljska tombola na Kongresnem trgu. Ljubljančanom pa so se popoldne in zvečer tudi prvi pot sprožile noge. poskušajoče se v taktih in gibih najmodernejših plesov, ki jih poučujejo učeni profesorji plesne umetnosti ter odposlanci vedno prešerne Terpsihore. V splošnem se niso mogli pritoževati niti gostilničarji in kavar-narji. Enaka gneča je vladala v kinematografih, pa tudi gledališče je prišlo na svoj račun Ni čuda: spočiti so sedaj v početku sezije Igralci in tudi publika ni utrujena, zato pa tem bolj hvaležna. Na večer se je Ljubljana še bolj napolnila, ker ie prignal ljudi domov rahel dež, ki zaradi reda nikakor ni mogel in smel iz-ostati. V predmestjih in okolici je bilo včeraj celo nekam preveselo in vse naravnost raizposajeno živahno in to z vzrokom: ljudje pijejo mošt, cviček, dolenjca in Štajerca, jedo prve klobase, imenitne krvavice in »reš« zapečene pečenice... To da pravo jesensko korajžo. Sicer pa je ostala nedelja brez senzacij. Celo nesreč ni bilo in imajo tudi vozniki, posebno kolesarji in avtomobilisti. čisto vest. Na rešilni postaji so se pošteno dolgočasili. policija je ostala tudi popolnoma mirna, samo tatovi niso imeli počitka: olajšali so nekatere meščane za zimske suknje. Zadnja pot dr. Edvarda Fajdige Včeraj so pokopali na ljubljanskem pokopališču litijskega okrajnega zdravnika dr. Edvarda Fajdigo. Na njegovi zadnii poti ga je spremila velika množica njegovih prijateljev in znancev, večja deputacija Litijča-nov, med katerimi ie pokojnik deloval. Kot rezervnega oficirja, k: se je udeležil svetovne vojne, so spremili k večnemu počitku tudi zastopniki ljubljanskega oficirskega zbora in počastna četa 40. pp., ki je oddala na pokopališču časten strel, vojaška godba pa je svirala turobne žalostinke. Prva slovenska zvezda v filmskem paradižu Kako je Zalka Sršenova iz Kranja postala slovita filmska igralka Zalla Zarana. Povodom znanih lanskih tekmovanj za prvo filmsko zvezdo iz Jugoslavije se je iz Amerike oglasila naša rojakinia Zalka Ser-šenova, rodom lz Krania. in v pismu, ki ga je priobčilo »Jutro« obenem z njeno sliko, je omenila, da je ona prva Slovenka odnosno Jugoslovenka, ki se uspešno udeistvuje pri filmu v Hollywoodu. Nedeliske »Novosti« prinašajo zdaj daljši opis njene karijere, iz katerega posnemamo: Ravno ob pričetku svetovne voine se je podala mlada, lepa in temperamentna 16 letna Slovenka Zalka Seršenova iz Kranja v San Francisco k svoji teti. 2e doma se je v rani mladosti navduševala za film. Dve leti je službovala v nekem ameriškem nrivatn^rr podjetju, kjer se je izvrstno naučila angleščine. nakar se je z neko svoio tovarišico podala v Los Angelos. da poskusi srečo pri filmu. Ponudila se Je nekemu hollywodske-mu filmskemu podjetju za statistko in je bila sprejeta. Njena lepota je bila ona magična stila. Zalka Seršenova je danes slovita film-Jo je kmalu zapustila, a Zalka ie kmalu vzbudila pozornost in začela dobivati pomembnejše vloge, ki jih je reševala na veliko zadovoljstvo režiserjev. Led ie bil prebit. Njene vloge so bile vedno večie. dokler ni lepega dne postala filmska zvezda. Sreča. ki lo je stalno spremljala, je še ni zapustila. Zalka Sršenova je danes slovita film- Fantastični načrti izsušenja Sredozemskega morja Po mnenja Italijanov se hočejo Nemei na njihov račun povzpeti do gospodarsko-poli-tične hegemonije. — Italijanski strah ima velike oči. Ob priliki ogromnih tehničnih del, s katerimi so pričeli na Nizozemskem, da izsušijo Zuidersko jezero, je objavil »Corriere della Sera« fantastični načrt draždanskega inženjerja Sorgela, da se izsuši Sredoiemsko morje. Italijanski list vidi v tem načrtu prizadevanje Nemčije, da uniči italijanske luke Sredozemskega morja ter da se povzpne do gospodarsko - politične hegemonije. (!) Toda dočim je na Nizozemskem potrebno, da zgrade v morju 28 milj dolg zid, ki bo ločil Severno morje od Zuiderskega jezera in bo na ta način došla Nizozemska do novih tisoč kvadratnih kilometrov plodne zemlje — bi bila dela v Sredozemskem morju precej manjšega obsega. Po načrtu inženjerja Sorgela bi bilo treba najprej zagraditi Sredozemsko morje na treh mestih, in to ob Gibraltarju v dolžini 15 km, v Dardanelab v širini 1 km ter končno ob Sueškem prekopu. To je sorazmerno malo v primeri z ovirami, ki obstoje na Nizozemskem, da se za-gradi Zuidersko jezero, kjer je ena njegova stranica dolga 2.5 km, a druga na severo-zapadu 30 km. Če bi zagradili omenjena tri mesta, ne bi imelo Sredozemsko morje nobenih pritokov, ker nimajo reke, ki se vanj izlivajo, v tem pogledu nobenega vpliva. Naposled je treba k umirjeniu Italije ugotoviti, da Sorgel vobče ne misli izsušiti Sredozemskega morja, temveč samo znižati njegovo površino. V Gibraltarju bi zgradili 10 nasipov, drugega za drugim, najprej najvišjega, a nato vsakega naslednjega za 100 m nižje. Nu, uprav tu, pa bi naleteli na največjo oviro Sredozemsko morje ie pri Gibraltarju 900 m globoko ter bi bilo treba v njegove globine potopiti cele gore. Nu, gotovo ;e, da bi se z zmanjšanjem površine Sredozemskega morja dobile ogromne množine plodne zemlje. Španska bi se n. pr. združila z Afriko in bi dobila področje v dolžini 75 km. Bližnji Kanarski otoki bi se spremenili v polotok in bi bili v daljavi 400 km v zvezi z malerio zemljo Korsika in Sardiniia bi "e spojili z Italijo, a daljava med najjužnejšo točko spo-ienih otokov Korzike in Rardiniie in afriško obalo bi znašala samo 80 km. ska jgralka Zalla Zarana. kakor so jo kK stili v HoIIywoodu. 2e 12 let je pri filmu. Delovala je pri raznih filmskih podjetjih in absolvirala celo vrsto glasovi tih vlog. Prve uspehe ie dosegla v filmu »Vesela vdova« (The merry wi-dow), kjer je glumila vlogo Kristine Fren-chie. nato Pa z vlogo Zite v filmu »The VVoman Who Lied.« Njena gluma je zelo slična oni Polle Negri. kateri ie v marsičem podobna in ju v Hollywoodu često zamenjujejo Razen v filmih pa je Zalla Zarana nekaj let nastopala tudi v hollywoodskem gledališču Moroseo. Njeni partnerji v filmu so giasoviti igralci John Gilbert. Jack Hoxie Beri Sprotteo, a njene filme so režirali Fred Niblo. Tod Bowning. Jack Dgherthi Lubitsch in drugi. Danes je Zalla Z-;«umalo odlilic v Kaspiško morje, ki je za 26 m nižje od Črnega morja. Odmev z ljubljanskega kongresa >Jutro« je priobčilo izvleček iz vzhičenega članka o Jugoslaviji, ki ga je za s>Temps< napisal g. Huart, udeležnik kongresa za zaščito avtorskih pravic. Naj navedemo še značilen glas o vtiskih iz Slovenije, pismo, ki ga je 10. t. m. poslal našemu sotrudniku družabnik založništva Plon - Nourrit e t C o. Slove pa tako: Dragi gospod. Vr-nivši se v Pariz, vam hočem povedati, s kolikšno radostjo sem vas srečal v Lj. in kako prijeten spomin imam na ta dan, ki smo ga prebili vkup. Po vaši postrežljivi prijaznosti smo mogli spoznati ter ceniti vaše dražest-no mesto in čudovito okolico. Naše bivanie je bilo divno (enchanteur) in izraziti vam moram svojo globoko zahvalo za simpatije, ki ste nam jih blagovolili pokazati s tem, da ste nas tako presrčno dočakali. Izvolite sprejeti, dragi gospod, zagotovilo moje iskrene hvaležnosti in vdanosti. J. Bourdel Sadna razstava v Radovljici Včeraj se je otvorila sadna razstava v Radovljici, katero so priredile radovljiška in druge sadjarske podružnice radovljiškega sodnega okraja. Otvoritvi so prisostvovali številni razstavlialci in interesenti. Po nagovoru predsednika radovljiške sadj. podružnice, šolskega nadzornika g. Turka, zastopnika sadj društva za Slovenijo g- Gombnča. zastopnika radovl'iške občine g. Janča. sreskega poglavarja g. dr. Vavpotiča. so si navzoči ogledali obsežno in strokovno urejeno sadno razstavo. Razstavljenih Je nad 770 sadnih vzorcev iz vsega radovljiškega okraja, med katerimi je nekaj prav krasnih eksenrplarov iabolč-nih in hruškinih vrst. kakršnih ima "o posamezni razstavlialci naprodaj po 4 do 6 Din. Rastava. ki se nahaja v prostorih restavracije Kunstelj. bo otvorjena do prihodnje srede, na kar se bo vršila splošna razprodaja. Glede na slabo letošnjo sadno letino se priporoča poset tudi te razstave v svrho pravočasne preskrbe z dobirm sadjem. ■»PONEDELJEK* št. 42 4 Iz temne dobe človeštva Moloh in Astarta Cimdalje umeje 9e vrtijo plesalke ob god« bi cimbal, pavk in pižčali, vedno bolj divje udarjajo mladeniči z nogami ob tla. Vse je navdal opoj svetega dneva, kakor bi jih zbičala koribantiška blaznost. Podoba Boži* ce pa blišči v beli in zlati barvi. Ovešena je z biseri, na sebi nosi sijajne obleke, njen obraz, posnetek večne uganke, pa sije m žari v vsej krasoti ženske, ki je žejna krvi. Godba postane besna, zažari v paroksismu in se kakor pijana sprošča vezi ritmov in melodij. Kipeče narašča, potem zopet uplah« ne in končno zopet narašča. Mladeniči se vrte z dekleti, ki imajo razpuščene lase, njihove roke so vroče, oči jim žarijo m m ga v tem kolu, ki bi si bil svest trenutka. Mo-notono, vsiljivo, s sugestivno silo se ogla* šajo obredne besede svečenikov. Orgije se začenjajo. Moški planejo k stenam templja, tržejo z zidu meče in bodala, ž njimi se ra* njajo in srkajo kri. Dekleta trgajo oblačila, se bičajo tn si praskajo obraze. Vsi ti pari slave pred Božico praznik ljubezni. Kdo pa je ta Božiča, kateri velja roži j a* nje mečev in bičanje škorpijonov? Vedno je ena in ista, čeprav jo razni kulti poznajo pod različnimi imeni. V zapadm Aziji jo poznajo pod imenom Astarte, na Cipru jo imenujejo Afrodito, v Asiriji so jo pozna'-pod imenom pravljične kraljice Semiramide, ki še danes ni pozabljena po svoji krutosti, kajti vsi možje, ki so prišli k nji in so jo prosili ljubezni, so zapadli neusmiljeni smr. ti. Ta Božiča je tudi babilonski Milita, ka* teri so bili posvečeni poslednji dnevi ko so prihajali k nji bogataši, posebno ujih hčti. ke z velikim služabništvom v prekrasnih vozovih. Vse te Božiče so inkarnacije enega in istega mita, ki se loči samo na zunaj Ta Božiča je simbolizacija nagonov in rodovih nosti, v njej se spajajo erotični in reugi« jozni elementi v enoto. Motil bi se pa, kdor bi sodil, da so bile te orgije skoz in skoz sa* mo poetične. Sredi trušča in hrupa so ohra« nili možje, katerim je bil poverjen kult v varstvo, hladne glave. To so bili svečeniki, hladni in trezni računarji, ki so polnili svo» je denarnice sredi ekstaz z žvenketajočim denarjem. Babilonski mladeniči so sedeli v dolgih vrstah v gaju Božiče, dokler ni prišel mimo tuj romar ter jim stisnil v roko de» nar z besedami: «Na čast Militi*. Ta davek je bil vedno dobrodošel in se ni smel nikdar odkloniti, kajti spadal je k tempelskemu zakladu, ki so ga upravljali svečeniki. Mo» dra, postava, v finančnem pogledu tako da« lekovidna in tako dalekosežna, da so si jo tudi duhovniki drugih veroizpovedanj pri« svojili in jo prilagodili svojim razmeram. S še večjo nenasitnostjo kakor Astarta pa je goltal svoje žrtve kanaanitski moloh, bog vojne in razdejanja, pravcati Bal Feni« čanov. Njemu ni bilo dovolj, da se mlade* niči in deklice prebadajo z noži in bičajo s škorpijoni — zahteval je od njih poleg krvi tudi življenje. In vselej ko je bila taka bitka pri kraju, so se mu zahvaljevali zmagovalci s tem, da so mesarili na tisoče žrtev, ki so jih vjeli v vojni. V začetku bojnih pohodov, ob suši in ob času kug, je zahteval moloh takisto človeških žrtev. Žrtvovali so mu de» co in mladce. Kot najučinkovitejši pripo« moček pa so bili razvpiti prvorojenci ali celo edini sinovi. Celo v sv. pismu najdemo nekaj po* dobnega. Spomnimo se samo zgodbe, ko Bog govori Abrahamu: «Izak, vzemi svojega edinega sina, položi ga na žrtvenik in žit* vuj mi ga!» Očeta je groza tega dejanja, toda kljub temu posluša božje povelje in hoče storiti, kakor mu je bilo ukazano. To* da Bog noče Abrahama, ki je hotel žrtvo* vati Izaka in ki ostane zaradi tega pri živ* Ijenju. Mesto Izaka daruje Abraham navad« nego ovna. Medtem, ko so imele v najstarejših časih človeške žrtve značaj ljudožrstva, so se Grki omejili samo na tiste žrtve, ki so bile po njihovem naziranju nečiste. Bogokletniki so morali pri njih iz mest, kjer so jih nage str« moglavili v prepade. V Abderi pa je znan običaj, da je ljudstvo, da doseže čistost, iz* volilo meščana, ki ga je kamenjalo Če je v Masiliji razsajala kakšma bolezen, so iz* brali enega izmed ljudstva ter so ga celo leto pitali s posebnimi živili. Potem so ga vodili ovenčanega iz mesta, pojoči obredne pesmi, ki so prosile, naj preide nesreča ce* lega kraja na njegovo dušo. Sprevod je ko« rakal v zapuščeno pokrajino, kjer so greš* nika vrgli v temno brezdno. Tudi kult mrt* vecev pri Grkih priča o nekih siičnih stva* reh. Iz Homerjeve pesnitve poznamo dva* najst trojanskih mladeničev, ki so jih skup* no s Patroklom sežgali na gnnadi. Tudi v Indiji je moralo na zdravje živih umreti nešteto ljudi. Vdova, ki plane z raz« kriljenimi rokami na grmado, kjer izgoreva truplo njenega moža, je čisto religijozna prikazen. Na staroindijske žrtve spominja tudi pripovedka o Purusi, božanskem pra« človeku, katerega so pobili na nekem žrtve* niškem slavlju in iz katerega telesa so izšli ljudje, ki so napolnili vso zemljo. V pagodi pri Džagemautu se še danes vršijo slične stvari, kakor so se dogajale v Astartinem templju v Babilonu in kakor jih slikajo zgo« dopisci pri egiptskih misterijih na čast sve« tega kozla. V davnih časih so bili na Kitaj, skem prepričani, da prinaša meso lastnih otrok roditeljem podaljšanje življenja. Ti ljudje so trgali meso iz beder, iz nadlehti ali s prsi in so iz tega mesa kuhali juho, katero so zavživali bolni očetje in matere. Še nedavno pa se je čulo, da so hčere in sinahe same žrtvovale del jeter, da so lahko svojci ozdravili. Tako popisuje ta zanimivi verski kult prof. dr. Evgen Holender v knjigi «Eskulap in Venera« ter nas poučuje o starih verskih obredih, ki morda več ne eksistirajo v tak* šni obliki, pač pa žive še vedno dalje v pre« obraženih formah pri vseh ljudstvih, ki ima« jo svoja verska naziranja. Srbske anekdote Izvrsten ravnatelj Djura Kozarac je bil katoliški svečenik. Zaljubil se je, postal «svrzimantija» in se oženil. Prišel je v Srbijo, kjer je profesor* jeval po raznih mestih, naposled pa je bil ravnatelj prve beograjske gimnazije. Bil je Hrvat in se je čutil Hrvata, a to ga v dobi največjih srbskohrvatskih razporov ni ovi« ralo, da ne bi bil tudi dober Srb. Sam vesten učitelj, je skrbno pazil na to, da so njegovi profesorji redno vršili svojo nalogo. Po celo uro ti je mogel stati med vrati in vleči na uho, kako se predava Potlej pa je ustavil profesorja in mu rekel: eDanes sem pred vrati prisostvoval pouku. Dobro je bilo. Di* jaki so bili mirni ko v cerkvi. Kakor v cer« kvi, v cerkvi se pri nas ljudje razgovarjajo! Bili so mirni — kakor pri vaši uri.» To je pomenilo: Pazi, jaz nadziram tvoje delo* vanje, kadar ti niti ne slutišl — V svesti si svojega pravilnega postopanja, je umel od* ločno nastopiti celo proti ministrom. Ko mu je prosvetni minister Vladan Djordjevič ne* kaj odredil, kar po Kozarčevem mišljenju ni bilo v prid šoli in s čimer se ni mogel zlagati, je odšel k ministru ter rekel, da te« ga ne more izvršiti. «Vi ste grozen direk« tor,» mu je dejal minister. «Vi pa grozen minister,» mu je zabrusil ravnatelj. Ostalo je tako, kakor je žele! ravnateij. To je de« lalo čast obema. Glagol »zwischen« Srbski pesnik Stevan Vladislav Kačanski je bil profesor in je običajno predaval nem« ščino. Zadolben v svojo poezijo kakor tudi v politično in novinarsko delo. se ni kdo ve koliko ubijal s poukom. Učence je navadil, da so brez posebnih vprašanj, ako jih je poklical, čitali po kak odstavek, tolmačili in razlagali posamezne oblike, zlasti nava« jali čase krepkih glagolov. Učitelj sam pa je medtem risal po katalogih in se bavil s svojimi mislimi. Nekoč pozove študenta, ki ni bil nikakršna luč v nemškem jeziku. Za silo je prevedel svoj odstavek in pričel iska« ti krepkih glagolov. Naleti na predlog zwu schen m končnica «en» ga zavede v zmoto, da nepričakovano oddrdra oblike: «Zwi« schen, zwasch, gezwoschen.» To je p reh lo našega pesnika iz njegovih sanjarij: «Stra= šnol Grozno! To naj bo dijak! Zwischen, zwasch, gezwoschen! — Takoj se mi poberi na svoje mestoU Zalučal je svoj svinčnik in poslej Kačanski ni več risal med poukom. Postrešček Hladnega novemberskega večera grem od večerje domov. Ulica je bila prazna. Pred menoj je hodil samcat nosač in polglasno govoril: cJedan — dva — tri — četiri«pet, — nema« in to je ponavljal. Na desni dlani je držal novec, a z levico je štel. Stopil sem k stasitemu korenjaku. «Česa ni?» ga vpra« šam. «2eni za rakijo,» mi odgovori, ne da bi me pogledal. «Pa mora biti?« — «Mora.» — «Je li že baba?» — «Ni, mlada žena.» — «Pa imata kaj otrok?« — *Moji otroci so v grobu.« Malo pomolči, nato pa: «Tudi nji« hova mati.« — «To ti je druga žena?« — «Druga. — Teh pet grošev je gospodarju za stan. Vsak večer mu jih dajem. A ženi za žganje nisem zaslužil.« — «Ali mar s to ženo nisi imel dece?« — »Dolgo ni rodila, sedaj pa rodi.« — «Torej imaš zopet deco?« — «Tuje so ovce, ali jaz sem jim pastir.« Sit izpraševanja pospeši korake ter izgine v rosni megli. M. Ševič. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Najboljše od od najboljlega nudi Fran Lukič, Stritarjeva ulica Dokaz: Sija ne in poceni zimske suknje šaljivo štivo Številkar Državopisec ali statistik se je vrnil z boljšo polovico s svatbenega potovanja. Doma ;e stehtal sladko ženico, potegnil zapisnik iz žepa in računal, računal. >No, kaj pa toliko časa tuhtaš?« ga vpraša bodoča mamica nestrpno. »Veš. graga, če stroške za zenitovanje in izdatke ra potovanja delim s tvojo težo, vidim, da me staneš 450.75 Din od kile!< V športni dobi Ahačič je zvedel, da se mu je prijatelj Bečič usmrtil s krgolo v srce. >Ni čudo, raj se ni mogel zgrešiti: bil je najboljši gle«V» samokresa v naši streljaški družini!« Sorazmerje Levinski, bankir v Newyorku, je mora. v krtovo deželo. Na nebu se zaplete ob vra ih v pomenek s ključarjem Petrom, pri čemer se ozira po nebeških sobanah. Zanimajo ga seveda kupčijske zadeve. >Zdi se, da tukajšnji trg ni posebno živahen,c veli Petru Skalarju. — >1, takole je pri nas,< de prvi papež, »tukaj namreč štejemo milijon dolarjev za en dolar in milijon vekov za minuto.« — >Čujte, posodite mi en dolar.« *Z veseli?m Počakajte samo minuto!« Pokoj Cankar je očital Aškercu, da je pozabil o pravem času umreti: modrica boladnega mojstra je bila proti koncu malce opešala. Vendar kaj bi bil rekel pisec >BeIe krizanteme« francoskemu glumcu Baronu, ki je še s 84 leti igral Rodriga v >Cidu«? Čili starec je še dokaj ročno pokleknil pred Himeno. Ali ko je bilo vstati, ga je mladenka zaman bodrila, naj ostavi ta spoštljivi položaj. Dvignil se je šele, ko sta mu dva gledališka hlapca pomagala na noge. Naročila, m, ure- cL&ptsa-, LL&oU,jq, malih, oglasov, ja, poslah* nar Oglasno od, dcUk -Jutra,', JjuMfariM,. Prtsintoua,f.Tiu^ it. 2491 Aali oglasi, ki, sluiyo o posrxxLot>aLrta. in, socijaL ' /to, /tcutuvu. občinstva,. vsaka, basada, 30par-.-Naj ___:!.'_____l r/7. n'J-r*r> Din. 3 V ji pristojbin4, jt,yposlcu ti obutem, z ilotočutrni,, si, • ur si, oglasu tu. priobcacr. čikovtu, račun, po/bu, Ura. nilnict {juhijaML, st. 11X42. uts oglasiš trgovskima, al*, rMcu/ui&ga, zsutca^a,: vsaka, btsida/ Vuy i-.-Naj- rut, n,aruvu, občuistva,. vsaJza, oastuia, <50 par-.-naj • n .3 ntanjsi zn*sak VU 5-. VrMtjbUcu za> lifrv Vin,3-. nuurjsv vusik Vi*/o-. VrurlojbtM, za, stfro Via, 5 - žžžsa SJl Učenko močno in pridno sprejmem takoj v obrtno podjetje. Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 34949 Čevljar, pomočnike »posobne delavce »a težke mastne červlje iS5e ia takoj Josip Salkaj. Slavon-alta Požega. 34840 Zanesljivo dekle Vi raiume dobro mešSan-gko kuho ter drugo kuhinjsko delo, v starosti od 20—35 let, sprejmem t boljšo hišo takoj. Predpogoj je snažnost, poštenost in zmožnost. Naslov v cgl. oddelku «Jutra>. 35010 Služkinjo »možno meščanske kuhe in ▼seb gospodinjskih del — sprejme družina 3 oseb. Reflektira se samo na pošteno, snažno in »dravo dekle. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35040 Šiviljo dobro izurjena, z večletno prakso, ki zna dobro prikrojiti obleke in plašče — sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35031 Začetnico-prakti-kantinjo ea trg pisarno v Ljubljani, t manjšo izobrazbo, sprejmem takoj. Ponudbe je poslati do 20. t. m. pod »Vestna začetnica» na ogl. odd. Jutra 35110 Postrežnico ttčem za popoldan. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 35128 Začetnico ta pisarniška dela sprejmem. Ponudbe poslati lastnoročno pisane pod »Začetnica* na ogl odd. Jutra 35130 Mizarji! Pv» mizarska pomočnika, popolnoma izurjena sa fino pohištvo in stavbeno mizarstvo, sprejmem takoj. Služba stalna, plača 6-8 dinarjev na uro. Ponudbe ua Vinko Jereb, stoter ia gradnju i poknčtvo. Met. kovič (Palmacija) 35147 ftimmanju Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin oddam s 1. novembrom, oziroma 1. dec. mirni stranki. Cenjece ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pod Rožnikom 550» na oglasni oddelek »Jutra« do 17. t. m. 35060-a Opremljeno spalnico in kuhinjo oddam takoj mirni stranki. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 35124-a Akademika iz dobre hiše sprejmem na stanovanje in v prvovrstno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34947 Stanovanje t 1 ali 8 sobama, elektr razsvetljavo, sredi Ljub-Ijane l š 6 e m e 1 norem-hrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mimo stanovanje« 84767 Tričlanska družina išče trisobno stanovanje s pritiklinami. Plača do Din 1200. Ponudbe pod »Sclnč-no» na ogl. odd. Jutra. 85115 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče boljša, mirna stranka za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 85142 Mlinar star 35 let, eamski, trezen in sanesljiv, želi pri dobrih ljudeh s 1. novembrom nastopiti službo v umetnem ali kmečkem mlina. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra. 34716 19-letno dekle vajeno Šivanja, bi šla b kaki šivilji kot pomočnica ali kaj sličnega. Naslov ▼ oglaenem oddelku »Jutra». 35012 Gospodinja inteligenna, Mrava, varčna, pridna, dot>ra kuharica, išče mesta v boljši hiši, kjerkoli. »Takoj aU pozneje* na ogl. odd. »Jutra*. 35114 Bivši sreski ekonom, uradnik želi primerne službe. Zmožen je slovenščine, nemščine v govoru in pisavi. Govori tudi dobro srbohrv. Nastopi takoj! Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 35107 Mesto sobarice ali temu kaj primernega išče inteligentno dekle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna*. 35132 Mlajša pletilja izučena v pletenju nogavic, išče mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilja*. 35143 Trg. potnika ki bi poleg erojih stvari prevzel solidne čevljarske izdelke, sprejmem Dobra prorizija. Naslov r oglas. oddelku »Jutra*. 34905 Prodajalko sprejmem, veščo slov. in nemškega jezika, za trgovino r Ljubljani. Prednost imajo one i* galanterijske in steklarsko-por-eplanske stroke in z znanjem nemščine. Ponudbe t navedbo dosedanjega sM-boranja Je poslati do 20. t m pod »Trgonna v LJubljani* na Ogl. »Od-Jutra. 85111 Gostilniško kufia-rico iščem takoj od 9. dopoU dne do 2. popoldne. Ponudbe n« J™** pod «Ki*«rk»». «« Šivilja želi službo pomočnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35006 Službo skladiščnika ali kaj sličnega iščem. — Naelv r oglasnem oddelku »Jutra*. 35054 Šofer trezen in pošten, rajen tudi drugega dela, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35033 Trglovskl pomočnik mešane stroke, reič tudi korespondence, strojepisja ta stenografije, išče službe Ponudbe pod »Marljiv 800* na ogl. odd. Jutra 35146 Violam Štedilnik železen, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35121 Detektor aparat nov, zelo glasen, kompleten, naprodaj. Naslov r ogl. odd. »Jutra*. 35112 Wertheim blagajno malo, stoječo, * pultom, prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra. 35133 Dve nagrobni svetiljki jj, stoječi, s cementnim podstavkom, ugodno nar prodaj. Na ogled na pokopališču pri sv. Križu. Natančneje pove iz prijaznosti g. Janežič istotam. 35135 Omara Ka trgovska pisma, omara za obleko, šivalni stroj, fin za krojače, oprava U niklja za izložbo, lončena peč, umivalnik iz marmorja, rse poceni naprodaj. Ljubljana, Mestni trg St. 13/n. I 35151 Planino kupim. Ponudbe na »Sokol Polje.. 35149 G 01 Sobico, prazno, takoj oddam. — Ljubljana. Mestni trg St. 13, II. nadstropje. 35.152 Prazno sobo večjo (tudi dre), a elektr. razsretljaro ta posebnim vhodom iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro .Mirna «oba». 84768 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam bolJSemu goepodu. Naelor v oglasnem oddelku Jutra. 6 85016 Dve lepi sobi opremljeni, skupni, oddam. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 84824 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu. Naslor r oglasnem oddelku Jutra 34851 Prazno sobo r sredini jneeta takoj oddam. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra». 34754 Zračno sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 84978 Prazno sobo oddam r sredini meeta boljšemu gospodu. Naslor v oglasnem oddelku Jutra. 35091 Zračno sobo s električno razsretljavo in posebnim vhodom, r I. nadstr oddam takoj solidnemu goepodu r bližini gl kolodroTa. Naslov r oglas, oddelku »Jutra». 34907 Oficirsko obleko dobro ohranjeno, oficir, dežni plašč in korčeg naprodaj po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35136 Belega krompirja 1—2 vagona prodam. Cenj. ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra* pod »Savinjska dolina*. 35188 Dve nagrobni svetiljki stoječi, prodam. Kje, pove inseratni odd Jutra. 35141 Opremljeno sobo s separatnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu r eentrn mesta. Naslor pore otrlasni oddelek »Jutra* 35079 Kot sostanovalca sprejmem solidnega gospoda s 1. norembrom ali 15. Naelor v oglasnem oddelku »Jutra*. 35041 Sobo s posebnim rhodom oddaro gospodični ta 270 Din. — Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 85056 Opremljeno sobo lepo, r bližini kolodrora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 35095 Sobo s štedilnikom oddam. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 35106 Sobo oddam s 1. drema gospodama ali go^todičnama. — Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 35030 Opremljeno sobo z električno razsretljaro in souporabo klavirja oddam s 1. nor. boljSi gospodični. Naslor r ogl. odd. Jutra. 35127 Dve prazni ali opremljeni sobi e souporabo kuhinje v sredini mesta se oddaste tako} stranki bre* otrok. Naslov r ogl. odd. Jutra. 35129 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnic, električno razsretljaro in parketom r sredini mesta lSie gospodična. Ponudbe na oglasni Oudelek »Jutra* pod šifro »Sonja*. 35116 Prazno sobico i električno razsretljavo in posebnim rhodom oddam takoj na Kodeljerem 9. 85187 Lepo sobo sredi mesta oddam enemu ali drema gospodoma. Požre »e r ogl. odd. Jutra pod »2015*. 35140 Sostanovalca e svojo poeteljo sprejmem. 85144 Dalmatine!! Gostilno oddam na prometnem kraju r najem. Stanovanje r hiSi. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra». 35044 Hiša e koncesijo za brezalkoholno gostilno r prometnem kraju se % novim letom odda v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Brezalkoholna*. 36189 Trgovski lokal v sredi Ljubljane, 2 prostora, pripraven za trgovino ali obrt, oddam s 1 novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 35027 Preseli tveno naznanilo Cenj. občtaatmi vljudno naznanjam, d* sem preselil sroj brivski in damski česalni salon iz Gregorčičeve r Igriško uL Zago-tarljam točno postrežbo ter se priporočam Jakob Hočevar, brivec. 35154 Pisarniški ln poslovni lokali posamezno aii skupno se oddajo r I. ozir. U. nadstropju v Selenburgori ulici št. 7 takoj ali pozneje. Naslor r ogl. odd. Jutra. 35126 Kiifxim Stare uteži po 20 kg kupi r rečjih množinah Lovro Rozman, specijalna delavnica tehtnic, Ljubljana, Pred Prula-mi št. 5. 35069 200 m rabljenih tračnic za ozkotirno železnico, 70 X 27X58 mm kupim. Ponudbe je nasloviti na ogl. odd. »Jutra* pod »Tračnice*. 35150 Vjrehrana Gospodično ar-rejmem na stan oranje * hraao ali brez. Rimska e. St. 23, lero. 35007 Zanesljiva perica sprejme perilo na dom — za gostilno ali hotel. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 34802 Osebno pravico oddam r najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna* 35153 Angleščino poučuje Miss Farler, Dvora, kova ulic s St. 3/HI — hiSa T6nnies-Obnova. 34988 »LuStna sra ln mlada, zabarala b' se rada, če dekle pravo se zglaei, ž eni ter izključena ni.* Dopise pod »Rado in Žarko * na ogl. odd. »Jutra*. 85145 Dvignite pismo Dalmacija, r oglas oddelku »Jutra*. 34993 2 gospodični želita dopisovati s gospodi srednjih let pod Šifro »Polno?, Zarja*. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 85120 Doberman pol lert-a star, črn, z rodovnikom, naprodaj na Ko-i, rila Hi deljerem, Hren. 35022 fUvzr*t€r Pozor! gg. učiteljice ročnih del! Prvovrstne šablone za Sredtiskanje ročnih del obite z znatnim popustom pri I. Podboj, Ljubljana, Petra e. 95. 35109 Suhe uiaču.ie najvišje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna nL i (poleg mestne ljudske kope«) Tetef. 2329 Vreče ,uv# m rabljen« »»" rrst te* mto za embalaž( ima * e d n 0 » «aloc Mirko Mlakar uiMi.it, A iiom