11H A J A OB PONEDELJKIH, Sredah in sobotah - telefoni: UREDNIŠTVO M-75, *AJNlSTVO IN OPRAVA 21-90 * T-BKOCI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-l-135- LETNA NAROČNICA 900 piN. MESEČNA 73 DIN. Posamezna stev. io din LETO XIV KRANJ, PETEK, 28. APRTfA Wfl ▲ ST. 50 IZHAJA OD OKTOBRA IMf KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK; SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljbdstva za gorenjsko n P .81 TRIJE DOGODKI -ISTI CILJ Prvi maj. Čestitajmo! Čestitajmo vsem! Tako kot nezadržna, dišeča in cvetoča pomlad naj duh prvega maja prodre v vse doline *n vasi, naj se razlije po mestnih naseljih, naj se Razbohoti po delavnicah in uradih, v stanovanjih ln- na vrtovih, naj dopolni aromo novega življenja ob Savi in Kokri, naj se ovije okrog škofjeloških gričev in okrog Uskovnice in Mežakle! Prvi maj! Že pred sto leti so ga začeli proslavljati. Pod njegovim geslom, pod geslom praznika in pravice delovnih rok so umirali čikaški delavci pod bajoneti nasilja in padali naši partizani pred Sovražnikovimi bunkerji. Prvi maj je bil zmeraj dan delovnih ljudi, dan njihovih sproščenih te-2enj, dan združevanja in utrjevanja njihovih yrst. Hkrati pa je bil to zmeraj dan manifestacij *n zahtev, dan enotnosti delavstva v njihovih te-^vah pred vsemi izkoriščevalci, sovražniki svobode in enakosti. Utrdbe so padale. Milijoni delavstva od Londona in Pariza do Leningrada in Šangaja so vsako leto rušili okove. Prišli so do 10 urnega in 8 urnega delavnika, izbojevali so si socialno zaščito, boljše plače ... Hkrati so si izbojevali politične pravice in v prvih deželah spremenili celotni družbeni sistem. Z uresničenim geslom »Tovarne delavcem!« se je vsebina prvega maja v celoti spremenila Pravice in dolžnosti so na strani delavcev. Zatj naj naš Prvi maj z vsemi izbojevanimi zmagai Pomeni ponosni pregled prehojene poti, pregle( cla in samoupravljanja, trenuten počitek, sprostitev vseh misli in težav, da se zatem znova Vrnemo na delo s še večjim elanom. Po vsej Goreniski v počastitev 27. Pred današnjo Okrajno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva a morala mora rasti vzporedno z razvojem novih socialističnih odnosov SOCIALISTIČNA ZVEZA IN VSI NJENI KOLEKTIVNI ČLANI SO SESTAVNI DEL DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA, KI Z ZAVESTNO AKCIJO POSPEŠUJE IN USMERJA CELOTNI RAZVOJ NAŠE DRUŽBENE UREDITVE Danes bo v Kranju okrajna kon-renoa Socialastičnc zveze delov- V počastitev obletnice ustanovitve 'Vobodilne fronte so bile ta teden po Gorenjski Številne proslave. Tako so ""teki škofjeloške gimnazije pripravili Tedo zvečer kulturno prireditev. Ob- s\vu so se predstavili z igro »Mati«, ^cltacljaml in pevskim nastopom. °dnl govor je imel ravnatelj gimna- Prav tako so tudi na Bledu počastil '^letnico ustanovitve Osvobodilne fron- te z akademijo. O pomenu OF in ljudske revolucije Je govoril tov. Dijak, bivši predsednik občinskega odbora SZDL Bled. V Radovljici bodo praznovanje 27. aprila združili s proslavo 1. maja. Sinoči so Imeli svečan" akademijo s kulturnim programom. Krajevne organizacije SZDL pa so imele svečane seje. Tudi trzlHd občinski odbor SZDL je imel slavnostno sejo, medtem ko bo proslave aprila v soboto v Cankarjevem domu kulturna prireditev. V Kranju Je bila v sredo zvečer slavnostna seja občinskega odbora SZDL, na kateri je govoril predsednik ObO SZDL tov. Stane Božič. S slavnostne seje so poslali pozdravni resoluciji tov. Edvardu Kardelju in GO SZDL Slovenije. Sprejeli so tudi nekatere sklepe o imenovanju važnejših objektov po narodnih herojih. V Kranju so bile Izvedene tudi trosilne akcije. O podobnih proslavah In akademijah nam poročajo tudi iz ostalih krajev Gorenjske. nega ljudstva. Po dveh letih, odkar je bila zadnja okrajna konferenca, bo to ponovni obračun vsestranskega razvoja v našem okraju. Za konferenco je izvoljenih !88 delegatov. Ti delegati bodo »rjšll na konferenco z bogatimi ikušnjami v praksi dosedanjega t ela, kajti priprave na konferen-c t so bile zelo obsežne. Konferen-c i krajevnih organizacij so pred I eseci nakazale številne proble-i e. Pobude krajevnih konferenc i > dale osnovo občinskim konfe-encam, ki so razpravljale o naka-anih problemov. Prav tako so bi-a posvetovanja delegatov za okrajno konferenco po občinskih središčih pretekli ponedeljek in torek zelo uspešna in so pomenila začetek same konference. Pomenili so se o najvažnejših stvareh, o katerih naj bi sama konferenca dala svoja stališča in usmerila delo organizaciji SZDL v današnjih novih pogojih družbenem l razvoja. Delegati so že prejeli obširn organizacijsko poročilo o dosecla njih izkušnjah, o nekaterih na: važnejših problemih in tudi o t. zali, ki naj bi jih delegati še p drobneje razpravljali na konfercn ci iz neposredne prakse. Predsednik Okrajnega odbora SZDL, tovariš Jakob Zcn pa je pripravil uvodni govor o vsebini dela organizaciji SZDL. Iz tega referata povzemamo nekatere misli. (Nadaljevanje na 3. str.) Bralcem, naročnikom in vsem delovnim ljudem pošilja ob 1. maju iskrene čestitke kolektiv CP »Gorenjski tisk« X. jubilejni mladmski festival na Jesenicah se je začel Prikaz ustvarjalnosti mladih delavcev NA OTVORITVI SE JE ZBRALO NAD 1000 JESENIČANOV JESENICE, VI. APRILA - Sinoči se Je na Jesenicah pred gimnazijo začel X. jubilejni mladinski festival. Otvori! ga je predsednik pripravljalnega odbora X. mladinskega festivala tovariš Franci Pogačar, ki Je pozdravil okoli 1000 domačinov in nekatere goste, med njimi sekretarko CK LMS Francko Strmolc, predsednika občinskega odbora SZDL Jesenice, Romana Tržana, sekretarja Občinskega komiteja Zveze komunistov Jesenice Ivka Saksida. predsednika pokrovitelja festivala Občinskega odbora Zveze borcev Cirila Trilerja in druge. revolucionarno, kot zna In je dokazala v preteklosti. rSrod0 etek je bil z otvoritvijo X. mladinskega festivala na Jesenicah enomesečnih prireditev v počastitev Dneva mladosti in 20- Mladini in ostalim Jeseničanom je spregovoril predsednik Občinskega kam i te ja LMS Jesenice Janez Čuden. Mori drugim je dejal: »Festival mladosti, ki je posl: tradicionalna oblika praznovanj', rojstnega dne maršala Tita Im • letos svečano obeležje praznova nja 20. obletnice ljudske revolucije. Zato naj bodo vse na r pr'r-ditve, tekmovanja in manifestacij" mladih kar najbolj svečane, prežete z mladostnim elanom — prikaz ustvarjalnosti in moči mladih ljudi. Pred nami je nova pomlad, ki ram bo prinesla nevih zmag v borbi za izgradnjo socializma. Mlada generacija je vesela in večno stopa bogati prihodnosti nasproti. Naša dolžnost je Vzgajati mladino, da se bo na svetlih in borbenih tradicijah SKOJ-a borila za socialistično demokracijo, sodelovala pri vseh družbenih problemih, ki naj jih rešuje prav tako Mladinski festival na Jcscnk-ih predstavlja prikaz ustvarjalno di mladih delavcev, vajencev in II Jakov na vseh področjih organi; a cijsko političnega delovanja, di u štvenega življenja in delovr ih uspehov v družbeno ekonomik rasti naše komune. X. jubile mladinski festival naj bo prazn mladosti, ki ima veličastno ob ležje 20. obletnice ljudske revolu (Nadaljevanje na 2. str.) 0 i RAZI I II JflUl ••••••v. ... .....J,? tajajo v papirnicah. Prinesel jih « od nekje: morda jih je nabral '■neki proslavi, morda jih je bil ' Jil v soli ali v njegovi pionir-ti organizaciji. Bile so zmečkane, :ckatere celo raztrgane. Skrbno tih je naravnal, napravil je lepilo iz moke in jih popravil ter spraševal, kdaj bo kak velik avice iz p To zgodbo mi je lam povedal praznik, da bo takrat on okrasil znanec. Aktualna pa je prav okna. zdaj. Janko je imel spravljenih Zelo se je razveselil prvega precej malih zastavic. Bile so to maja. Na vrvico je pritrdil za- zastavice iz papirja, kakršne pro- stavice in jih razporedil pod vse okenske podboje. Potem je odšel "na cesto, kako se. od tam vidijo, kako izgleda okrašena hiša itd. Spomnil se je še n.i zelenje. Izginil je nekam in se kmalu vrnil s smrekovimi vejicami. Z novim veseljem jih je razporedil med zastavice po oknih. Vsi smo se radovali z njim. Toda naslednji dan je prišel ves objokan in užaljen domov. »D;>ško je dejal, da te zastave niso lepe, ker so papirnate. Take zastave imajo samo reveži, je dejal. Njihov očka jih ni pustil obešati. Kupil je veliko zastavo v/, blaga .. .* Znova se je zjokal. Vsi so osupnili. Razpoloženje v hiši se je skalilo . .. K. M. Te oni po sueru NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA Čombe aretiran v Coquilhatvillu Kakor poročajo, so enote leopolvillske vlade v sredo, 26. aprila, v Coquilhatvillu aretirale secesionističnega katanškega predsednika Moiza Combeja v trenutku, ko naj bi se vkrcal v letalo in odlotel v Katango. Po zadnjih vesteh še ni jasno kakSon je bil nagib za aretacijo secesionista Combeja. Tuje agencije poročajo ,da je predsednik lcopoldvillske marionetne vlade Ileo prispel na letališče v Coquilhatvillu takoj po aretaciji Combeja in ga skušal osvoboditi. Sestanek trojne komisije Po vesteh radijske postaje v New Delhiju se je mednarodna kontrolna komisija za Laos sestala v New Delhiju že včeraj, namesto danes, kot je bilo prej v načrtu. Predstavnika Poljske in Kanade, ki sta skupaj s predstavniki Indije v tej komisiji, sta že prispela v New Delhi. Kakor poroča Tanjug iz New Delnija, ocenjujejo v indijski prestolnici zadnji razvoj v zvezi z Laosom po brltansko-sov-jetskem pozivu za prenehanje bojev kot zelo ugoden. Dejstvo, da sta obe strani privolili v opustitev sovražnosti tolmačijo v New Delhiju kot bodrilno znamenje, da so našli pravilno ureditev laoske krize. Osvobodilno gibanje v Zahodnem Iranu Po vesteh indonezijskega tiska deluje v Zahodnem Irianu, delu Indonezije, ki je še vedno pod nizozemsko oblastjo, organizirano osvobodilno gibanje, katerega člani pogosto napadajo nizozemske varnostne sile. Uporniki so že organizirali svojo oblast v nekaterih delih toga področja. Skupina teh borcev je v prvih mesecih letos osvobodila krajo Warior, Mlei in Wandesi na področju zaliva Geel-vink. Ta skupina deluje zdaj na področju mesta Manokwari. Druga skupina je osvobodila več vasi v zalivih Etna in Kiburu na južni obali Zahodnega Iriana in zdaj deluje v neposredni bližini mesta Kaimane. Več kot 900 ujetnikov na Kubi Kubanski premier Fldel C astro je na obisku v kubanskem ministrstvu za delo govoril o nedavni invaziji na Kubo. Izjavil je, da se je število ujetih napadalcev povzpelo na več kot 900. Med ujetniki je tudi eden tesnih sodelavcev bivšega kubanskega diktatorja Ba-tiste, Candido Mora. Eichmann je pripravljal uničenje 2idov že leta 1937 Sodni proces proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichrnturmu se Je nadaljevat v sredo. Objavili so sklep sodišča, da prizna avtentičnost dveh izjav, ki jih je dal Eichmannov pomočnik Wisslitzeny pred usmrtitvijo na Cehoslovaskom. Ti dve izjavi iz leta 1946 sta za utemeljitev obtožbe zelo važni. Med temi dokumenti je tudi Wissli-tzenvjeva izjava v kateri je govora o zvezah gestapa z jeruzalemskim multijo~leta 1937. Eichmann je jeseni tega leta obiskal Palestino, da bi podrobno proučil »-cionistično dejavnost-« in da bi napravil skupni načrt »o popolnem uničenju Zidov«. Kranj ob 20-letnici revolucije lov most tez Kokro Kranj, 27. aprila — Odbor za proslavo 20-lct.n.ice revolucije v Kranju je pripravil obširen program letošnjih prireditev. Prva pomembna prireditev v občinskem okviru bo na Rovtah pri Planici dne 1. maja. Sledila bo centralna športna akademija 21. julija, osrednja prireditev 1. avgusta z množičnim zborovanjem v Kranju in otvoritev novo šole na Planini 10. septembra. Zadnja ob-Unska prireditev pa bi bila ob j svečani otvoritvi novega mostu 1 čez Kokro za Dan republike, 29. I novembra. Ta prireditev naj bi bila kot javna ^manifestacija komunalnega napredka. Skupno z raznimi organizacijami in krajevnimi organi jo predvidenih 29 prireditev, s sodelovanjem športnih in telesnovzgojnih društev, Svobod, šol, Mestnega muzeja in drugih organizacij ter Osrednje knjižnice v Kranju, ki bo organizirala tri posebne razstavo. Ansambel Prešernovega gledališča pa bo na-študiral znano dramo Ivana Cankarja -Kralj na Betajnovi.-« mniHnMiiminirom^ i mminmmrTmnnmiifflnmmnm! Ljudte in dogodki VRNITEV V sredo, 26. aprila, se je predsednik republike Josip Broz Tito po več kot dvomesečnem potovanju po afriških državah, vrnil v domovino. V imenu v.ioh nas so ga v puljski luki velike množice ljudi navdušeno sprejele. S tem so mu izrazile priznanje in hvaležnost jugoslovanskih narodov za uspešno opravljeno državniško misijo, ki je nedvomno močno utrdila stike med afriškimi narodi In Jugoslavijo in prispevala h krepitvi miru v svetu. Jugoslovanski narodi uživajo pri vseh afriških narodih nedvomno zelo velike simpatije. S Titovim obiskom so se te simpatije še bolj utrdile. Afriški narodi, ki se osvobajajo kolonialnega jarma, znajo ceniti moralno in materialno podporo, ki Jim jo daje naša država In vse blokovsko nepovezane države. Zato so države, ki jih je obiskal predsednik Tito na svojem potovanju, sprejele našo delegacijo tako toplo in iskreno ter s tolikšnim navdušenjem. Predsednik Tito je potoval po afrlftkih državah v obdobju, ko se Je položaj v svetu precej zaostril. S tem v zvezi Je izmenjal mnenja z vsemi državniki afri- ških držav, s katerimi se je pogovarjal. Iz skupnih poročil je razvidno, da so glede stališč do teh procesov mnenja afriških nRrodov in Jugoslavije identična. Zato potovanje predsednika Tita po afriških državah nedvomno pomeni tudi prispevek k nadaljnji konsolidaciji blokov- sko nepovezanih držav. Razen soglasja o splošnih mednarodnih vprašanjih, pa se je seveda ob razgovorih predsednika Tita z afriškimi državniki ustvarila tudi nadaljnja možnost poglabljanja gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov med nami in afriškimi narodi. Kakorkoli je bilo potovanje | predsednika Tita zaradi dokaj Sj težkih klimatskih pogojev selo g naporno, je torej vendarle obro- g dilo izredno pomembne rezuita- 3 te, ki jih vse za sedaj niti ni | moč predvideti. Jugoslavija Je § dobila nove prijatelje In nove 1 simpatije v svetu. Spričo de Gaullove nepopustljivosti, se je oblast uporniških generalov v Alžiriji sesula kot hiša iz kart. Prav v tem, ali bo de Gaullc energično ukrepal ali pa bo še vedno skušal s kompromisi zgladiti odnose s skrajno desnico, je bilo jedro vprašanja. Francoska desnica je vsekakor računala, da bo general popustil, prav tako kot je bilo ob lanskem puču. Toda francosko ljudstvo je s spontano akcijo in splošno zahtevo po likvidaciji upora prisililo ljudi, ki so na državnem krm'lu, k odločni akciji. Tako je bil brž ko so vladne čete v Alžiriji dobile ukaz, da s silo zatro upor in brž ko so zasedle Oran in Con-stantme, upor v Alžiriji zatrt. Med kolonialisti je zavladala prava zmeda, uporni generali so ušli in pustili »svojo* vojsko na cedilu, Francija pa je bila s tem rešena nevarnosti, ki ji je pretila, nevarnosti, da bi tudi v Franciji zmagala diktatura fašističnega Ur pa. Taka hitra zadušitev upora je do kraja razbila prepričanje o veliki moči tistih sil, ki nasprotujejo in ovirajo miroljubno rešitev alžirskega problema in dokazala, da je velika večina Francozov za čimprejšnjo rešitev tega, za Francijo tako neprijetnega vprašanja. 7.ato so po zlomu ultrakoloniali-stov praktično odpravili vse prepreke za nadaljnje taktiziranje in zavlačevanje podajanj s predstavniki alžirskega ljudstva. Še več! Spričo hitre zmage na- g prednik teženj je razen splošneg* | zadovoljstva, prevladovalo tudi g prepričanje, da je treba s koreni- I tirni ukrepi razbiti zadnje ostan- ■ kc kolonializma. Napredne politične stranke in sindikalne cery trale v Franciji vse odločneje z*~ htevajo, naj se iz državnega ap*~ rata odstrani vse tiste elemente, ki so tako ali drugače omogočiti alžirsko pustolovščino. Prav tako se pojavlja zahteva, da je treba »tujsko legijo* kot orodje koloni' alističnega zatiranja čimprej razpustiti. Pot h končni ureditvi alžirskega problema je torej utrta. Trebi je samo, predvsem v interes* Francije same, hitro ukrepati. Pred sedmim mladinskim festivalom Preko Save se začne Bosna BOSANSKI SAMAC, APRILA - To majhno bosansko prebivalci zelo velik. Tako so de mestece s svojimi 3600 prebivalci, ki leži ob ustju rek Save In Bosne, bo v letošnjih majskih dneh sprejelo okrog 1500 gostov. V njem se bo od 22. do 25. maja sedmič sestala mladina Bitola, Nlkšiča, Niša, Subotice, Bosanskega Samca. Slavonskega Broda, Reke in Kranja, na svoji tradicionalni vsakoletni prireditvi, na zveznem mladinskem festivalu Bratstvo — enotnost. Globoko so se nam vtisnili v smo zgraditi vse športne objekte in spomin prijetni dogodki z največ je tovrstne Prireditve, ki je bila leta J9J9 tudi pri nas v Kranju. Tudi letos se b» udeležilo te pomembne prireditve 144 mladincev in mladink iz Kranja. Vemo, da je potrebno za organizacijo take prireditve ogromno truda in dela, zato smo vprašali predsednika pripravljalnega odbora v Bosanskem samcu, tovariša Dju-ko Petriča, ki je hkrati sekretar Občinskega komiteja 7.K, kako se pripravljajo na to prireditev: ' »Naša občina je majhna in revna*, je začel pripovedovati tovariš predsednik, »najbolj revna od vseh občin, ki nastopajo na festivalu. Tega smo 'se zavedali tudi takrat, ko smo prevzeli organizacijo. Toda nismo se ustrašili te pomembne in zahtevne prireditve. Vedeli smo, da imamo ljudi, ki nam bodo vedno pomagali. Bilo je res tako. Morali Z včerajšnje otvoritve mladinskega festivala na Jesenicah še marsikaj drugega.* »Tu vidite stadion*, nam je pokazal z roko. »Na njem bosta po dva igrišča za nogomet, košarko, odbojko, rokomet in tenis, atletska steza in druge naprave za lahko atletiko. Pri izgradnji teh športnik objektov, je doslej delalo nad 7000 mladih ljudi. Torej vsak je delal po dvakrat. Opravljenih je bilo nekaj nad 20.000 delovnih ur. Vsi so delali, seveda največ mladina. Betonirali bomo tudi cesto od centra mesta do stadiona in bo predvidoma končana do 15\ maja. Prepričani smo, da nam bo vse to uspelo, ker je delovni elan med PRIKAZ USTVARJALNOSTI MLADIH DELAVCEV (Nadaljevanje s 1. strani) cijc in naj bo dokaj naše enotnosti, predanosti in zvnstobe našemu ljudstvu, Zvezi komunistov in tovarišu Titu.« Za tem je spregovoril tudi predsednik Občinskega odbora Zveze borcev Ciril Triler. Orisal je pot jeseniških borcev med NOB Med govorom tov. Trilerja pa je prispela izpred spomenika na Belem polju, kjer je padlo 46 talcev, štafeta, v kateri so nosilci prinesli pozdravni pismi komiteju LMS in Centralnemu komiteju LMJ. Združena pevska zbora osemletk »Tone Cufar« in »Prežihov V otrpne« sta nato zapela nekaj pesmi, dijaki jeseniške gamnazije pa so recitirali pesmi T. Cufarja in Knfuha. Zvečer so taborniki pripravili ob tabornem ognju Se poseben program, po okoliških hribih pa po zagoreli kresovi. Danes dopoldne ob 10. uri so na obeh osemletkah otvorili razstave »Svobodne aktivnosti«. Popoldne ob 17. uri pa je bil tek »40-lotnioo« okoli Jesenic, na katerem so sodelovale šole. člani predvoiaške vzgoje, gasilci in člani športnih in tokvmovzgojnih društev. Zvečer so v Titovem domu na Jesenicah pripravili pionirsko - mladin.ski program. M. Z. lovci nekaterih tovarn, takoj po delu prišli na delovišče. Deset kilometrov prihajajo vaščani peš, da bi pomagali. Vse mesto živi sedaj v pričakovanju velikega praznika, posvečenega našemu dragemu predsedniku. O tem smo se povsod prepričali. Na ulicah, v lokalih, v uradih, povsod govorijo samo o festivalu. Predsednika pripravljalnega odbora smo še vprašali, kako bodo nastanili toliko gostov, saj jih bo skoraj še za pol mesta. Dejal je: »Do danes se nam je prijavilo preko 300 družin, ki želijo sprejeti goste. Računamo, da bo teh okoli 400. Večina od teh družin bodo vzele po dva, nekatere morda še več. Drugim bomo preskrbeli stanovanje v novi trmad-stropni stavbi, ki bo prav v teh dneh dograjena.* Ob koncu nam je še povedal, da bo na festivalu nastopila tudi mladina iz nekaterih okoliških mest. Poslovili smo se od prijetnega mesteca in prijatnih ljudi, prepričani, da bodo tudi njihovi napori prispevali k utrditvi bratstva in enotnosti med našimi narodi, k utrditvi največje pridobitve NOV. ! Današnja Bosna je dežela, ki s svojimi spomeniki m svojim življenjem najbolj izkazuje svojo zgodo- ( vinsko pot iz najstarejših obdobij v našo sedanjost. V tej deželi s* prelivajo posamezna obdobja kakor zgodovinski epos. Ig nekdanje zaostalosti se naglo dviga ter raste nov rod, ki sicer ohranjuje mnoge spomenike suženjstva, vendar odločno odpravlja vse ovire za lepšo bodočnost — za socializem. Dragtša Mrkaič Akademski pevski zb°* iz Zemuna v Kranju V nedeljo, 30. aprila, bo * 20. uri v počastitev 1. ro»J* koncertni dvorani Delavske' doma v Kranju koncert A»* demskega pevskega zbora muna. 70-čIanski moški in me* ni pevski zbor bo pod vodstvi dirigenta Djordje Maksimo^ izvajal skladbe Jugoslovan«*1 in ruskih skladateljev. Gostujoči zbor Je lani pro«'»* IJal 20-letnico svojega obstoj Na njegovem slavnostnem certu je kot gost sodeloval pevski zbor »France Prešers ttidl do- Kranja. Kranjski gostje so slej imeli že več koncerto* £ Jugoslaviji, Bolgariji in R0* nljl. VIKTOR KRALJ, Z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Tržič Skrb za razvedrilo delavcev V sredo, 26. aprila, je imel občinski sindikalni svet T»^j svoj redni letni občni zbor. Ta je izredno dobro nspc\v\' Je obravnaval vsa področja od novih gospodarskih Prelbe, sov preko delavskega in družbenega upravljanja do ^"^g ne prehrane in podobno. Za novega predsednika ^ Tržič Je bil ponovno izvoljen tov. Viktor Kralj. V uvodnem referatu na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Tržič je bilo poudarjeno, da je kvaliteta no- MALA ANKETA - MALA ANKETA - MALA ANKETA -MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA - MALA ANKETA pragu letnih dopustov Cas dop istov jc spet pred nami. Zopet isto vprašanje kot vsako leto: -Kam na dopust, da i>um bo kar najbolj prijetno, kje poiskati kraj oddiha, da si bomo v največji meri lahko poiskali novih moči za nadaljnje delo?« Vsekakor moramo računati z dejstvi, da bo letos Želelo preživeti dopust v domovih podjetij in počitniških Skupnosti (teh se nekateri kole!';livi še vedno izogibajo, čeprav bi moralo biti vsem jasno, da vključitev domov v počitniške skupnosti, dopusti) zaposlenih samo poceni, saj BO režijski stroški zaradi koordiniranega oskrbovanja počitniških domov preko počitniških skupnosti znat-sjs> nižji, kakor če gospodarske organizacije same oskrbujejo svoje domove) veliko število zaposlenih, morda še večje kot lani. Zato bo treb v počitniškem domu na Mežakli. V Opatiji so pričeli z letovanjem že konec aprila, konec maja bodo odšli v Kaštel Lukšlč, v Crikveniro 1. junija in na Mežaklo 1. julija. Izvršni odbor sindikata bo tudi v letošnji sezoni priznal regres članom kolektiva in ožjim svojcem. Bistvenih sprememb ne bo, le camping bo imel samo weekend hišice pa tudi postelje bodo udobno nameščene, kar jim lani ni uspelo. Počitniški dom v Crikvenici je bil z lanskoletno adapta- cijo kuhinje in hladilnih naprav udobno urejen, tako da letos razen manjših popravil: uredite/ plaže, pleskanja itd., nI večjih potreb. Vsi počitniški domovi so torej pripravljeni in čakajo prve goste. V tovarni obutve »Planika-« v Kranju bodo imeli kolektivni dopust, ločeno za delavce viukani-zirane obutve, in sicer od 15. junija do 4. julija, za delavce usnjene obutve pa od 2. do 23. juJij<». Vsak član kolektiva bo pr'Hel 250 din regresa in bo lahko piosto izbiral kraj letovanja, ker kapacitete njihovega doma v Portorožu ni zadoščajo, saj razpolagajo le s 40 ležišči. V ►►Iskri« v Kranju Je ekonomska cena letovanja v njihovem Domu v Ankaranu tisoč dinarjev na dan. Kolektiv plača vsakemu delavcu, pa naj gre kamor- koli in za kolikor časa, do deset :lni na dopust 70 odstotkov od te cene to je 700 dlnariev regresi. Seveda mora dopustnik pnn>sti potrdilo, da je bil \ resnici na dopustu, saj kolektivu ni vseeno, kje preživijo zaposlen: počitniško dni. Pravilno uporabljen regres za počitek delavcev se bo prav gotovo obrestoval v proizvodnji. Odločitev kolektiva »Iskre« bo verjetno zelo privlačna za mnoga podjetja, ki še vedno razmišljajo, kako razdeliti regres za dopust med zaposlene. Vedeti pa moramo tudi to, da bo počitek v domovih oddiha privlačen le, če bomo skozi vso do-pustnlško sezono organizirali v krajih letovanja različne kulturne in Športne prireditve ter izlete. — Le tako bo vsak dopustnik preživel tako imenovano fizično in psi Dično rekreacijo. vega gospodarskega sistema pred-- ^ tem, ker bo ta dejansko sprosti' lalC proizvodne, organizacijske in osia' v sobnosti delovnih kolektivov. S's j. celoti temc'ji na načelu, je dejal " . sodnik ObSS Tržič, kdor bo veJ P., vajal bo tudi lahko boljše gospod3 Na občnem zboru so delegati ra*P Ijali tudi o delavskem turizmu prav, da se z r* 7 VOl življi5 jali so, da je gospodarstva in dviganjem ,_^cl. ravni skrbi v gospodarskih oi jah tudi za delavski turizem. Ta 1 vedno kot najbolj razvita oblik« kreacije določene pomanjkljivosti ^ oddihi zaposlenih se vedno Pl^o tre vpliva na razpoloženje delavcev tako je občni zbor predlagal, da ^,c\o-za so° ba v prihodnje bolj skrbeti z« vanje pri koriščenju zmogljivo*" -J. niških domov med posameznimi Dalj časa so se udeleženci ^„jU zbora zadržali tudi pri ob ravna problemov s področja gospo ~0 predvsem s stališča preorientacUc =r ike industrije. Iz razprave o °*Jekii* vanju povzemamo, da je večina ^c|fl* vov na tem področju I težava in da so že v celoti sprej in £;\>i- i ----— -------- M. F. 1 mulativnejie oblike nagrajevanP* ^TEK, 28. APRILA 1961 GOSPODARSTVO STRAN Pred današnjo okrajno konferenco SZDL Hitreje dvigati narodni dohodek na zaposlenega (Nadaljevanje s 1. strani) / začetku svojega poročila ome-W predsednik Jaka Zen nekatere J^ilnosti dosedanjega razvoja v ^wn okraju. Gospodarski razvoj ^tavlja naš okraj v ospredje najrazvitejše kraje Slovenij". a vzpon je zelo močan zlasti v ?*dnjih dveh letih. Toda razvoj je Predvsem ekstenziven. Podjet-Ja so vključevala nove delavce v ^oizvodijo in jih še zmeraj išče-0 P° vsej državi. Vse to pa je pri T*8 zaostrilo druge probleme. Hu-7J* Primanjkuje stanovanj, šol in /^Rih uslug, kar zadržuje vzpo-^ni rast družbenega standarda. ,° zlasti velja za posamezne cio-vne kolektive oziroma za nove plavce, k; žive včasih celo v slab-Pogojih kot so bili preje, pred ^Posiitvijo. To pa se ne javlja ^fno kot socialno vprašanje, tem-poraja tudi neugodne ekonom-Jje in politične posledice. Ob tem J* hamreč kaže, da tudi relativno /točna gospodarska razvitost dolnjega kraja lahko zelo enostran-*° učinkuje na celotni družbeni ?*v°i in odpira nešteto vzpored-J) Perečih vprašanj. Da bi v prihodnje laže vzpored-0 reševali te težave, je trebi fccl vsem hitreje dvigati narodni °hodek na zaposlenega. To bi Oralo zasledovati zlasti gosposke organizacije in komune pri žganju investicij. To je še po-°no važno sedaj ob izdelavi in J^r°iemanju perspektivnih druž-°°nih planov za prihodnje petlet-0 obdobje. Seveda pa ne smemo *«akovati odločilnih in hitrih Prememb brez zavestne politične rt5'Je SZDL in prizadevanj vseh Pavijanov. *0 VSEBINI DRUGAČE Sedanjo uveljavljanje novega ^Ospodarskega sistema, decentrali-^ cUa upravljanja in razvoj druž-v°n'h odnosov zahteva zlasti po . Ssbini drugačen položaj proizvajat va na delovnem mestu. Uve-**Wjanje današnjih sprememb je azna prelomnica v razvoju naše-^ gospodarstva in v razvoju druž-j°nih odnosov. Ce naj temelji do-Jf'fiV sredstev znotraj kolektiva in ?tod kolektivom in družbo na ob-~ktivnih ekonomskih merilih, P°tt;m je nujno treba formirati ljudstva brez administrativnih j Pbvov in so podvreči ekonom-1 ,Tn Pokazateljem. Nadaljni raz-£■1 nni/.l), mi, odnosov zahteva, da r Vsuk posameznik bolj nepo-\Cdno povezuje z vsemi elementi izvodnjo in dolltvti dohodka. V ašnjih merilih je v interesu koga delavca, proizvajalca, da boljše in ekonomičnejše uprav-z družbenimi sredstvi, ki jih ,.'a na razpolago ter s svojim last-v!ltl delom, ki ga vlaga v proi7.-i,0(*n.io. Tp je osnova razvoja de- i F 'tla ja upravljanja v današnji i.JPnji decentralizacije. Proizva-j.,c' ne morejo postati osnovna j. a'na sila proizvodnje in uprav-HMa< če niso v takem položaju, .jih k temu ne sili neposredna Hp^žba pri končnih rezultatih — kiti 0n^mn Prejemkih, ki morajo lik ^n tuc*' so' P^°^ vseh prejš-J'h elementov. j.f°da politične organizacije niso ^vsod razpravljale o deeenlrali-HClJi gospodarjenja kot o osnov-Hj.^ P°RoJu, ki pospešuje nadalj-ji ekonomski razvoj družbenih ^"osjov v podjetjih. Ponekod J^ijo, da je to manj pomembno ležanje. To povzroča, da jc bi-j Zadnje čase več razprav o tem napačnimi izhodišči bodisi z W J organizacijsko tehničnih vi-^ °v, bodisi s prevelikim, noute-j 'j(>nim strahom in natezanjem ,j Prenašanje raznih pristojnosti Br c'konomske enote. V nekaterih E?W>gih za decentralizacijo deškega samoupravljanja so na V*1.01* tlKli 1aI,cc določbe, ki sicer «JeJ° nižjim organom določene SgjGRtojnosti, ki pa se v splošnih Virih Sv'lrih centralnega delavskega znova izmaličijo. Na primer v dostojnost pri delitvi sredstev j ckonomskih enotah je zelo omc-•iov9 S Pravim'ki centralnih orga- j^se iQ jn podobno kaže, da y^rsikjc še niso jasna osnovna m a^anja, da se namreč vse to ^ preveč iz vrha navzdol, da ^ n° gradi ves sistem od spodaj ijj 2&or ali pa vsaj iz obeh stra- KRAJEVNI ODBORI SE PREPOČASI RAZVIJAJO Lani je bilo precej razprav o nadaljnjem razvijanju komun. Iz teh se je izluščilo nekaj osnovnih vprašanj in sicer o njihovem teritorialnem obsegu, postopnem sprejemanju novih nalog, o razvoju raznih služb v komunah, o odnosu okraja do komun itd. Pri tem so zlasti zelo važna vprašanja nadaljnjega razvoja in utrjevanja krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, odnosi med ljudskimi odbori in gospodarskimi organizacijami in še osebno vloga državljanov v komuni. V prejšnjih letih so se uveljavile nekatere metode dela, ki so pač takrat najbolj ustrezale praktičnemu reševanju. Ob tem pa smo marsikje zanemarili družbeno politično vsebino stvari. Tako so danes občine preobremenjene z drobnim prak-ticizmom, ki jih ovira v glavnem delu na utrjevanju krajevnih organov. Zlasti se prepočasi razvijajo krajevni odbori in stanovanjsko skupnosti. Krajevni odbori bi morali postati samoupravne skupnosti nekega območja, ne da bi dobili upravno administrativne pristojnosti. V krajevnih odborih bi morali predvsem najti boljši način formiranja sredstev, ki bi jih uporabljali za delno kritje svojih najosnovnejših komunalnih potreb. Določene odstotke sredstev, ki bi se ustvarjali za občinski proračun na njihovem območju, naj bi ostal krajevnemu odboru. Krajevni odbori naj bi skupno s prebivalci določali za kaj naj bi ta sredstva porabili, kako bi jih še povečali in podobno. V stanovanjskih skupnostih je zaradi večje koncentracije prebivalcev še več problemov. Nekatere stanovanjske skupnosti so se že uveljavile, nekatere pa še niso prebrodile niti začetnih težav. Napačno je zlasti to, da nekateri pojmujejo krajevne skupnosti kot socialna ustanova. Krajevne skupnosti bodo morale razvijati svojo dejavnost na ekonomskih osnovah, čeprav bodo v nekaterih primerih morale reševati tudi socialna vprašanja. Tako kot za krajevne odbore bi bilo potrebno tudi za stanovanjske skupnosti najti možnosti za formiranje določenih sredstev direktno iz območja teh organov. Posebna stvar je zbor volivcev. V nekaterih občinah so sc moćno utrdili kot oblika sodelovanja državljanov z ljudskim odborom. Temu je pripomoglo gradivo, ki ga nekateri odbori pripravljajo pred zbori, da načrtno odgovarjajo volivcem na njihova vprašanja itd. KAKO DELATI? Pri takih in podobnih problemih, ki jih neposredna praksa našega razvoja postavlja pred organizacije SZDL, je seveda vprašanje, kako delati, kako organizacijsko izpopolniti vrzeli in vključiti čimveč državljanov, da bi lahko aktivno sodelovali in soodločali o vseh važnejših vprašanjih. Krajevne organizacije so se teritorialno prilagodile krajevnim skupnostim, z reorganizacijo in seminarji so se kadrovsko okrepile, zaživelo je delo po sekcijah, izboljšani so materialni pogoji in podobno. Celoten sistem je zasnovan na čim neposrednejšem sodelovanju državljanov pri uveljavljanju v proizvodnji in na področju potrošnje. To je osnova naše neposredne socialistične demokracije. Državljan ne sme biti v položaju, da samo pri volitvah odloča kdo bo nekje govoril v njegovem imenti, marveč mora sam neposredno sodelovati in soodločati o najvažnejših stvaritvah. Seveda morajo ob tem državljani prevzemati tudi soodgovornost za odločanje. Najbolj neposredno sodelovanje je moč doseči z udeležbo pri decentraliziranem upravljanju v proizvodnji oziroma pri delitvi dohodka. Isto velja tudi za druga področja: v ustanovah, zadrugah, krajevnih in stanovanjskih skupnostih in podobno. Povsod tam, kjer je posameznik iz moralno političnih ali ekonomskih interesov življenjsko zainteresiran na odločanju in reševanju konkretnih stvari. Socialistična zveza in vsi njeni kolektivni člani so sestavni del GOSPODflRSHeuesTi 50 električnih lokomotiv za železnice. Skupnost Jugoslovanskih železnic bo kupila 50 električnih lokomotiv z zmogljivostjo 3000 do 4000 KS za promet na progah, ki jih bomo elektrificirali letos in V prihodnjih letih. Pričakujejo, da bo pogodba o nakupu teh lokomotiv sklenjena čez nekaj mesecev. Pri sklepanju tx>godbe bodo naše železnice vztrajale na tem, da se naši družbeno političnega sistema in z zavestno akcijo usmerjajo ta razvoj. Zlasti v občinah mora SZDL skrbeti, da bo med organizacijami SZDL, sindikati, mladinskimi in drugimi organizacijami čimvečja koordinacija. Toda določena stališča se lahko formirajo samo na osnovi prepričljivih agrumentov. Le tako lahko postanejo last širokega kroga članov SZDL in državljanov sploh. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da smo v obdobju, ki zahteva od Socialistične zveze še hitrejše uveljavljanje in reševanje posameznih nalog. Toda vzporedno z vsemi novimi oblikami dela, z utrjevanjem organizaciji SZDL za uveljavljanje novih načel na današnji stopnji družbenega razvoja mora poleg novih socialističnih odnosov rasti predvsem nova socialistična morala. Ta je lahko osnova za uveljavljanje in razvoj vseh ostalih elementov. V sredo dopoldne je bila v prostorih JLA v Kranju odprta razstava na temo usmerjanje mladine v poklice. Za razstavo je bilo precejšnje zanimanje, kot tudi v Tržiču, kjer ._ jc Lila* naztsasa. nekaj šerf pnej Okolje naj vzgaja ljudi USTANOVLJEN JE ZAVOD ZA IZGRADNJO TURISTIČNIH OBJEKTOV V GORNJESAVSKI DOLINI JESENICE — V sredo popoldne Je bila tu prt Jelena seja občinskega ljudskega odbora Jesenice. Odborniki so na 47. seji občinskega zbora in na 49. seji zbora proizvajalcev sklepali o ustanovitvi Zavoda za Izgradnjo turističnih objektov v gornjesavskl dolini, nadalje o pokritju izgub bivšega trgovskega podjetja »Zcleznlna« Jesenice ter razpravljali o šestih zemljiških zadevah. Na 53. skupni seji obeh zborov pa so odborniki poslušali poročilo o delu postaje ljudske milice na območja občine Jesenice ter imenovali direktorja Komunalne banke Jesenice, upravnika gledališča »Tone Cufar« Jesenice in direktorja ter upravni odbor Zavoda za izgradnjo turističnih objektov t gornjesavskl dolini. Po prebranem poročilu o delu postaj ljudske milice na območju občine Jesenice se je razvila izredno živahna razprava, v katero jc poseglo več odbornikov. Ker številna kriminalna in kazniva dejanja zagreše ljudje iz drugih krajev, so se odborniki zavzemali za to, da je treba tem ljudem nuditi možnost, da sc bodo lahko razvili v dobre in zavedne državljane. Tovariša Saksida in Nemec sta v razpravi poudarjala, da ni pravilno, ker gradimo samske domoVe v zakotnih krajih, izven gospodarskih in kulturnih središč. Na ta način zavestno izoliramo predvsem gradbene delavce od ostalih ljudi. Za- vedati sc jc treba, so poudarjali odborniki, da prav okolje vzgaja ljudi In da smo prav tema posvečali premalo pozornosti. Na ločenih sejah so odborniki najprej razpravljali o predlogu za ustano-\iu-v Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v zgornjesavski dolini. Tudi ob tej točki dnevnega reda so živahno diskutirali. Odborniki so se čutili, da so o tej zadevi premalo obveščeni in da zato tudi ne morejo z odgovornostjo sklepati. Pomišljali so tudi, kako sc bodo zagotovili viri finansiranja, ker sc nekateri dosedanji predvideni investitorji nekoliko izmikajo. Nekateri so predlagali, da bi bilo smotrno poveriti naloge tega zavoda Zavodu za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Vendar je konec koncev le prevladalo mne- Z občnega zbora ObSS Bled Tudi o turizmu OBČNI ZBOR JE OCENIL ZDRUŽEVANJE OBČIN KOT POZITIVNO BLED, 26. APRILA ->• Danes Jc bil tu t Društvenem doma redni letni občni zbor bbetaskega sindikalnega sveta Bled. Kot gost se Je občnega zbora udeležila tudi predsednica občinskega sindikalnega sveta Kranj, tov. Pepca Ježeva. V uvodnem referatu sc je predsednik občinskega sindikalnega sveta Bled dotaknil nekaterih bistvenih problemov s področja gospodarstva in družbene ter delavske samouprave. Med dragimi je govoril tudi o zborih proizvajalcev in naglasil, da sestav in delo teh ni vedno v skladu s težnjami sindikatov. Dalj časa se jc zadržal tudi na predpisovanju nekaterih prispevkov in na določanju investicij. Poudaril je, da se te razprave le prepogosto vrše samo v ožjem krogu ljudi. Zlasti pa jc razpravljal o tem, kdo naj bo investitor za pospeševanje gostinske in turistične dejavnosti na Bledu. Mnenja je bil, da v tem primeru ne bi smeli gledati občino kot edinega investitorja, ker ima blejski turizem vsesplošen pomen, oziroma prinaša več koristi za državo kot celoto kakor pa za komuno samo. V nadaljevanju svojega referata se je predsednik ObSS-Bled dotaknil tudi investicij v družbeni standard. Za blejsko občino je značilno, da je polovica delavcev zaposlenih v drugih občinah, predvsem na Jesenicah. Na ta način ostanejo v teh občinah tudi sredstva. Tri jih ti ustvarjajo oziroma so v tej ali oni obliki vezani na njihovo delo. Na občnem zboru je bilo tudi precej govora o razvoju lesne industrije, trgovske mreže, gostinstva in turizma. 7. dosedanjo prakso bolj ali manj odkritega zapostavljanja domačih gostov jc treba prekiniti, jc bilo rečeno v uvodnem referatu. Občni zbor je analiziral tudi priprave in potek združevanja občin. Ugotovljeno je bilo, da takoj v začetku ne moremo pričakovati od nove upravno teritorialne razdelitve večjih uspehov, da pa je z združevanjem postavljena solidna osnova za perspektivni razvoj. Delegati so v razpravi govorili predvsem o norem gospodarskem sistemu ter delavskem in družbenem samoupravljanja. Zbiranje sredstev za družbeni standard pred zborom proizvajalcev Združevati moči KRANJ, 27. aprila. Za danes popoldne je napovedana seja zbora proizvajalcev občinskega odbora Kranj. Iz materiala, ki so ga pripravili za to sejo povzemamo naslednje. Pred dobrim mesecem so odborniki občinskega ljudskega odbora Kranj sprejeli družbeni plan za leto 1961. Ta je razen gospodarskega in družbenega razvoja komune predvideval tudi nadaljnjo graditev objektov družbenega standarda, in to predvsem tistih, ki so bili začeti že v preteklih letih in za gradnjo katerih so sc odločili na podlagi strokovnih razprav in potreb. Pri mnogih izmed teh objektov pa so se sedaj pojavili problemi industriji omogoči, da bo ta tpozneje sama izdelovala take Jokomotive za domače potre-"bo in izvoz. Nova tovarna slekla v Tuzli. Pretekli teden so začeli v Tuzli graditi novo tovarno stekla, ki bo izdelala na leto približno 7 milijonov kvadratnih metrov ravnega stekla debeline 2 do 14 mm. — Graditev tega pomembnega objekta finasirata delovni kolektiv Solarne v Kreki in obč. ljudski odbor v Tuzli. Kmetijska mehanizacija na Hrvatskem. Konec lanskega leta je bilo na Hrvatskem 6420 traktorjev. Ce računamo, da pride na vsak traktor 2,5 priključnih strojev, vidimo, da razpolagajo kmetijske gospodarske organizacije v tej republiki z nad 16 tisoč priključnimi traktorskimi stroji. Tem strojem je treba prišteti še kakih 600 kombajnov. nadaljnega finansiranja. Sedanje predračunske vsote znatno presegajo nekdanje. Vse to kaže po eni strani na določeno neodgovornost nekaterih činirteljev, ki dokaj slabo prikazujejo situacijo ob začot-ku gradenj, kajti tako velike razliko v predračunih nikakor ne morejo opravičiti resnosti pri določanju predračunov, po drugi strani pa pojasnjuje izvajanje pritiska na občinski ljudski odbor rki mora potem, ko so določena sredstva v objekt že vložena, reševati finansiranje ne glede na smotrnost in objektivnost. Zato so predstavniki občinskega ljudskega odbora Kranj in podjetij v preteklih dneh razgo-varjali o prispevkih, ki bi jih bile gospodarske organizacije pripravljene plačati v sklad negospodarskih investicij. Vendar so bili rezultati dokaj slabi, saj so po teh razgovorih pripravljena podjetja prispevati v celoti' le približno 55 milijonov dinarjev. Ta sredstva pa so prenizka in zato navedena situacija kaže potrebo po najširši akciji vseh odgoornvih činiteljev, če bomo hoteli postavljeni plan realizirati. V taki luči je treba prikazati te probleme vsem prebivDicem in !jih zainteresirati, da-bodo spozna- li, da so to stvari, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj družbenega standarda. Potem se bodo tudi delavski sveti laže odločajo o nujnosti prispevanja svojih sredstev v te namene. nje, da jc zavod potreben m da se pra» sedaj nttdi zadnja možnost za turistično izgradnjo v zgornjesavski dolini. Na tej seji občinskega ljudskega odbora je bila za direktorja Komunalne banke imenovana tov. Zdravka Ramuš, za upravnika gledališča »Tone Cufar« pa dosedanji vršilec dolžnosti upravnika tov. Bojan Cebulj. V spomin revolucije KRANJ, 27. aprila — Na včerajšnji svečani seji Občinskega odbora SZDL letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, v Kranju, ki jc bila v počastitev 20-so med drugim sprejeli sklep o imenovanju nekaterih javnih objektov po narodnih herojih. Tako naj bi se imenoval nov trg pred novo kinodvorano ob Stritarjevi ulici za OLO Trg Osvobodilne fronte, nov most čez Kokro, ki g abodo odprli 29. novembra naj bi imenovali most Jožeta Strupija, nov stadion, ki ga gradijo, naj bi nosil jrap Stankota Mlakarja, porodnišnica bo dobila ime Rezke Dragarjcvc, Zdravstveni dom naj bi nosil spomin padlega heroja Vinka Zcvnika itd. I. c. Praznovanje v Iskri KRANJ, 27. aprila — Danes dopoldne so učenci Industrijske šole pri tovarni Iskra v Kranju organizirali posebno proslavo v počastitev 201etnicc 01T. Osrednja proslava kolektiva bo v soboto opoldne v veliki dvorani splošno montaže. Sodeloval bo orkester Ljudske milice iz Ljubljane. Na dau prvega maja, v ponedeljek, bodo vsi njihovi avtobusi vozili v Ljubljano na prvomajsko parado. Hkrati so ob teh praznikih organizirali tudi več izletov in sicer: v Logarsko dolino, v Cerkno, v Bohinj, izlet v Begunje z ogledom Drage, Bleda in Vintgarja ter izlet na Urha pri Ljubljani, kjer jc znani muzej NOB. -I. c. PARTIZANSKI VEČER V ŠKOFJI LOKI SKOFJA LOKA, 27. aprila — Na predvečer, 27. aprila, so sinoči pripravili loški gimna/iki v dvorani DPD Svobode partizanski večer, v okviru 20 letnice osvobodilne fronte. Na kulturni večer so povabili znane prvoborce i/. Loke in okolice. Ostali udeleženci pa so bili mladinci in mladinke ter predstavniki Ekof-jeloškega garnizona. Program, ki so p* izvajali gimnazijci je obsegal recitacije, petje in uprizoritev enodejankc »Mati«. Sodelovala sta tudi Silvo Ovsen k in Polde Dcžman člana slovenskega partizanskega gledališča IX. korpusa. V. R. Na Jesenicah je bilo slišati, zadnja leta mnogo kritike zaradi slabega vodovoda. Delavci komunalnega podjetja pa kopljejo nad Hrušico globok jarek za nov vodovod, ki bo speljan do Jesenic in naprej do Žirovnice. S tem bo rešen eden izmed mnogih problemov ,ki JMpjj orcblvalce Jesenic s* OB 20-LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE V ZNAMENJU TREH OSMIČ OD CHICAGA DO POLJAN Rdeč nagelj v gumbnlcl, rdeča samo-vezaJca... S takimi in podobnimi znaki ao se nekdaj spoznavali in se zbirali delovni ljudje ob Prvem maju in se ob tem njihovem prazniku združevali, skupaj proslavljali, sc udeleževali shodov, manifestacij In* z delavsko solidarnostjo skušali priti do svojih pravic. Prvi maj se je kot dan delavskih teženj začel uveljavljati že pred dobrimi sto leti. Zlasti po industrijskih središčih Severne Amerike. Najznačilnejša pa j« bila njihova manifestacija v Chicagu 1886. leta. Osem tisoč delavcev Je nosile po mestu napise z zahtevo tako Imenovanih »treh otmlc« in sicer: osemuml delavnik, osemurni počitek Se danes mi je žal Čeprav nosi s seboj slušni aparat in je v svojem življenju veliko prestal, sc Lojze Tišov na Javorniku Se zmeraj rad spomni na mlada leta. Njegova mladost je bila sicer dokaj »podaljšana«, ker je bil dolgo let skojevce. Tudi v Bohinjskem kotu, kot pravi, so zmeraj kaj naredili za delavski praznik. Vsaj toliko, da so spomnili ljudi, da je to njihov dan in da so opozorili žandar je na svoj obstoj. Ko sc je preselil na Jesenice, j« prav tako skupno z mladinci sodeloval pri takih akcijah. Nekoč, ne spominja se dobro, morda Je bilo za prvi maj 1934. leta, so pripravili nekaj posebnega. Iniciativo je i al Jože Gregorčič, ki je bil zmeraj pobudnik in organizator takih stvari. Napravili so načrt velikega delavskega znaka — srpa in kladiva, ki bi ga na redili z žagovino namočeno v ognju na nekem vidnem kraju in ga prižgali zvečer pred 1. majem. Vsi mladinci so kar poskakovali od lepe ideje. Kaj takega še niso naredili, niti videli. Vsako leto ob prvem maju so "es-niški žandarji skakali od jeze. Nekega prvomajskega jutra so na visokih, s smolo namazanih drogovih visele rdeče zastave in nihče ni mogel do njih. Nekega prvomajskega jutra so med drugim zagledali ogromen delavski znak na visoki gladki skali pod Mežaklo, kamor so orožniki zaman pošiljali zapor nikc in vojake, da bi ga odstranili. Kljub temu, da so na večer pred prvim majem zmeraj patruljirali žandarji po okolici, zlasti po vrhovih okrog Jesenic, so vsako leto tu pa tam zagoreli kresovi. Navadno so te kresove delali iz preje, ki so jo prinesli iz železarne in jo namočili z nafto. Toda znak iz žaganja je bila novost. Kar predstavljali so si, kako bo ta veliki goreči srp s kladivom zvečer čudovito lep in kako bodo vse Jesenice to občudovale. Že nekaj dni prej so mladinci nesli žaganje v Srajev rovt. TamkajSno go ličavo. ki je zelo vidna z Jesenic, so si izbrali za ta svojevrsten kres. Nanosili so tjakaj tri ali štiri velike vreče žaganja. Tisto popoldne pred praznikom so vzeli še nafto in veseli krenili čez Ukovo navzgor. Načrt, ki so si ga skrbno narisali na papir in se že prej vadili na njem, so skušali v pravilnih sorazmerjih uresni-fiti na strmem, golem rebru. Nekdo je namakal žaganje z nafto, drugi so označevali obris, tretji opazovali zdaleč in svetovali, četrti so bili na straži itd. Delo je šlo hitro izpod rok. Toda hitro so tekle tudi ure. Nenadoma so opazili orožnike. Hiteli so po hribu navzgor. Mladinci so še urneje delali. »Pred nosom jim bomo zažgali napravljen znak,« so se radovali. Toda - žandarji so jih prehiteli. Mladinci so morali pustiti vse delo in zbežati po drugi strani navzdol. »Se danes mi je žal, da nismo to uspeli narediti in prikazati ljudem,« je dejal Lojze, ko je pripovedoval o akcijah naprednih jeseniških mladincev ob prvomajskih praznikih. ter osemorno kulturno te družabno življenje delavcev. Manifestacije so sc podaljšale s stavkami in na velikem mitingu, ki je bil S. maja je policija pobila 6 delavcev, 50 pa jih je bilo ranjenih. Ta dogodek je Se bolj utrdil delavske vrste. Zato jc I. kongres Druge lntcrnacionale, ki je bil 1889. leta v Parizu, odločil, naj bo že prihodnji maj, 1890. leta, dan splošne manifestacije delavske solidarnosti po vsem svetu. Tako so tudi slovenski delavci že takrat, pred 71. leti prvič množično sodelovali pri proslavi Prvega maja ln s tem dokazali mednarodno solidarnost. V LJubljani Je bilo veliko delavsko zborovanje, ki sc ga Je udeležilo 500 delavcev. Prav tako je bilo zborovanje delavcev v Zagorju In v šestih drugih krajih današnje Slovenije. Od takrat se Je začel uveljavljati Prvi maj kot splošni delavski dan, kot dan delovnih rok, kot dan delavske solidarnosti za uveljavljanje njihovih pravic. Ko so delavci postopoma v raznih deželah uveljavili prvo osnovno zahtevo »treh osmič« In dosegli 8-urrd delavnik, so skladno ob tem rasle njihove potrebe ln zahteve. Nizke plače, nacionalne zahteve, težke socialne razno rc, neurejeno zdravstveno zavarovanj« te druge splošne težave ao bfle predmet vsakoletnih delavskih manifestacij in njihovih zahtev. Prav tako Je Prvi maj v prvi svetovni vojni dobil obeležje močne mednarodne delavske solidarnosti ln zahteve po miru. Se bolj se Je Prvi maj uveljavil v demokratičnih In protifašističnih težnjah v času sedanje vojne. Zlasti v naši deželi. Vsak Prvi maj Je bil proslavljen z akcijami In bombami. Za Prvi maj v okupirani deželi Je leta 1941 CK KPJ izdal poseben proglas, ki J« pozival vse delovne ljudi k solidarnosti ln uporu. 1. maja 1942 so v Kore-nlci v Liki že organizirali prvo veliko parado, v kateri Je sodelovalo domače prebivalstvo ter partizanske enote. Ob praznovanju Prvega maja 1943. leta so skorajda vse partizanske enote praznovale v znaku napadov, zlasti pa II. proleterska divizija v črni gori, ki je takrat hudo porazila sovražnika. Po Ljubljanici skozi Ljubljano so plule papirnate ladjice z napisom »21 vel 1. fiaj!« In skoraj nI bilo mesta, kjer niso mladinske ali druge organizacije na skrivaj raztrosile po ulicah lističe s prvomajskimi gesli. Po osvoboditvi je vsak Prvi maj pomenil pregled delovnih uspehov, obnove, industrializacije in vsestranskega razvoja dežele. Vsi naši kraji: Tržič, Kranj, Kropa, Radovljica ln drugI imajo svoje spomine, kako so včasih, zlasti med obema vojnama proslavljali ta praznik. Najbolj se Je to praznovanje uveljavilo na Jesenicah, kar Je spričo močnega delavskega središča tudi povsem razumljivo. Tako so postale Poljane nad Jesenicami kot simbol delavske solidarnosti. Ko v dolml, pod nadzorstvom žanclar- Jcv, niso več mogli svobodno proslavljati tega dne, so se začeli zbirati na Poljanah. Tam so bili sosta.\'ti, zborovanja In shodi, tja so prihajale godbe, pevski zbori. Udeležba na tamkajšnjih prireditvah, vsak sprehod na Poljane pa je pomenil znak delavske solidarnosti, znak pripadnosti naprednemu gibanju. Tudi v času NOB so ostale Poljane zbirališče upornikov. Tam ao ce začeli shajati prvi partizani, tam so bile javke, tam blizu (na Obrane!) so bile tudi prve borbe z Nemci ln prav tam, na Poljanah so v prvomajskih dnevih leta 1945 Nemci morali priznati svoj poraz, ko so predstavnikom nove oblasti morali izročiti železarno. Zato so Poljane v našem okraju najbolj znani kraj v delavskem gibanju. Zato bodo Jeseničani letošnji prvi maj posebno svečano proslavili na Poljanah. Četrtega julija pa bo vsa Gorenjska na tem kraju proslavila 20. obletnico revolucije. Od takrat V kiosku pri banki na Jesenicah je Jože Stražišar (brat padlega narodnega heroja Poldeta) ves zamišljen prodajal časopise. Slučajno je prišel mimo tudi Franc Rozman. Pogovor se je brž obrnil na letošnje vreme, na priprave za praznike in seveda na praznovanje Prvega maja v nekdanjih časih. Oba se spominjata mnogih dogodkov, kako so včasih zborovali pri Jelenu, hodili v povorki po Jesenicah in kako $o praznovali »po gmajnah« zlasti na Poljanah. Stražišar je pravil, kako so nekoč za-stražili Delavski dom, Menda je to bilo 1924. leta. Takrat so bili orjunaši POLJANE — Zlasti po 1924. letu, ko je bilo delavcem prepovedano zborovanje na Jesenicah, so žc-lezarji vsako leto proslavljali 1. maj na Poljanah. Tam so se začeli zbirati tudi prvi uporniki 1941. leta, tam blizu jc bila prva borba z Nemci. Ob letošnjem 1. maju bodo Jeseničani znova praznovali na Poljanah, 4. julija pa bo tam osrednja okrajna prireditev. PresefieSem i c na Još tu V gozdičku nad Javomikom se je skupina ustavila. Znova so opazovali, če morda iz Stra/išča navzgor ne prihajajo žandarji. Potem so sc posedli naokrog. Andreju pa so naročili, naj gre naprej na Jošt, ki so ga Iz grmovja navkreber s suknjičem pod pazduho. Ce na Joštu ne bo nič sumljivega, naj tudi tam okrog hodi tako. V nasprotnem primeru pa naj obleče jopič in tak hodi okrog gostišča. Tako je eden izmed starih voditeljev že videli. Andrej takrat še ni bil i delavskega gibanja v Kranju, Andrej »kompromitiran« kot so dejali. Orož- j Brovč, ondan pripovedovul o enem iz-niki ga še niso imeli »na piki«. Toda med »izletov« na Jošta v času med dogovorili so se za znak. Hodil bo I obema vojnama, ko smo govorili o pr- vomajskih praznovanjih. In takrat je na Joštu, kot je dejal, doživel neprijetno presenečenje. Brž ko je prišel do gostišča, je zagledal zgoraj ža.ndarsko kapo. Nervozno je oblačil jopič in sc kmalu zatem odpravil nazaj. Tisti dan so morali zborovati v gozdu nad Javomikom. Takih presenečenj pa je bilo vedno dosti. To je povedal tudi stari komu- USTANOVITEV OF 27. aprila pred 20. leti so se v mali vih" ob Večni poti pod Rožnikom v Ljubljani, na iniciativo CK KPS zbrali predstavniki raznih političnih strank in gibanj ter ustanovili enotno protiim-perialistično fronto Slovenije, ki se je po napadu na Sovjetsko zvezo preimenovala1 v Osvobodilno fronto. V Imenu CK KPS je na sestanku govoril tovariš Boris Kidrič, ki je bil tudi imenovan za sekretarja tega organa. Glavni Cilj Osvobodilne fronte jc bil združitev vseh svobodoljubnih sil, ne glede na njihovo politično pripadnost, v enotno silo za osvoboditev domovine. Pod takim geslom je moral tu najti svoje mesto vsak, ki jc čutil resnično ljubezen do domovine. V Osvobodilno fronto je tako takrat pristopilo 18 različnih strank, formacij te« političnih struj. Ko je tovariš Kidrič ob prvi obletnici tega dogodka ocenjeval delo OF je dejal, da je bil njen glavni uspeh v tem, ker je združila veliko večino n-roda v boj za osvoboditev in da niti ena izmed osemnajstih političnih formacij, ki so pristopile k OF, ni odstopila. Organizacije OF so imele v svojem začetku pravno-politični značaj. Pobirale so davke in urejevale druge stvari, zlasti na osvobojenih ozemljih, vse dokler niso oblastvene funkcije prevzeli narodnoosvobodilni odbori. Njihova prva neposredna naloga pa je bila zbiranje vseh sil za krepitev osvobodilnega boja. Na Gorenjskem, kot dokazujejo ohranjeni podatki, sta bila 1941. leta dva okrožna odbora OF, m sicer na Jesenicah in v Kranju ter trije okrajni od- bori: Bohinj, Bled in škofja Loka. Razen tega pa je bilo že tisto leto ustanovljenih 28 krajevnih odborov OF, in sicer: v Tržiču, na Pristavi pri Tržiču, na. Dobravi pri Kropi, v Kropi, Otočah, Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, na Javorniku, v Poljanah, Žireh, Železnikih, na Primskovem, v Šenčurju, na KCfcri-ci, v Podbrezjah, v Orehku, v žabnl-ci in v Medvodah. V samem Kranju pa je bilo že takrat 9 odborov OF, ki so bili v večini po delovnih kolektivih. Tako je zabeleženo delo KO OF v 1941. letu v tovarni Jugočeška (sedanja Iskra), v Inteksu, v Majdičevem mlinu, v Semperitu (sedanja Sava), v Ju-gobruni (Tiskanina), v kolektivih Hel-ler in Sire na Gaštcju oziroma v Stra-žišču, na železniški postaji ter v Stia-žišču. nlst Stane Toplak. Tudi v Kranju, čeprav ni bilo veliko delavstva v tistih časih, so zmeraj za prvomajske praznike organizirali izlete in podobno. Komunisti pa so morali razen tega opraviti še marsikatero tvegano delo. Raz-našatj so morali ilegalno literaturo, ki je zmeraj prišla pred L majem, pisali so gesla na zidove, trosili letake po cestah, delali ali organizirali kresove. Pred vsakim prvomajskim praznikom pa je bilo tudi bolj zastraženo. Orožniki in policija so močno nadzorovali ceste, okoliške vrhove, preiskovali sumljive osebe in podobno. Zato so iz Kranja večkrat šli proslavljat drugam: v Uden-boršt, v Senčurske gmajne, na Kofce, na Golico. Sli so celo v Kamniško Bistrico in v 2iri, da so se izognili žan-darjem. Jedro praznovanja je bilo v takratni tovarni Sempcrit (sedanja Sava). Tam so tudi, edini v Kranju, imeli prvi maj priznan za praznik, kar so si zagotovili v kolektivni pogodbi. Nato sta oba pripovedovala o raznih zgodbah. Stane je nekoč komaj zbežal orožnikom, ko je nosil letake, da bi jih raztrosil med Mlekarno in Klavnico. Andreja so nekoč orožniki zasačili prav, ko je po stopnišču na : ;i!ov-cu z rdečilom delal delavske ia!.c — srp in kladivo. Polno je bilo \ih dogodkov ,ki danes polagoma bledijo v pozabi, se sprepletajo z dogodki iz NOB in z nenehnimi napori v današ- »Vsako leto smo praznovali L ITial' Hodili smo v naravo. Žene so prine-sle s seboj polne cekarje in jerbase, otroci so skakali po mahu in ple*"3 po smrekah, mladi pari so zapi«**" li . . . Za vse jc bilo dosti veselja zlasti ob godbah in pevskih zborih. Seveda smo se zmeraj tudi pomenili 0 pomenu tega praznika in govorili o n*" problemih. To je bilo ših težavnih glavno.« ' Tako je ondan začel pripovedovati Lenart Petrač v Lescah, ko smo ga P°" vabili na kratek pogovor o praznovanju prvega maja včasih. Za stare J1-1" goslavije, med obema vojnama, se Je to praznovanje zelo uveljavilo, kot p1* vi on. Delavci so se že dolgo prej v** selili tega dneva in se pripravljali kal* bodo šli, kako bodo proslavljali ta njihov, delavski praznik in kako bodo » tem znova utrdili svoje vrste in ta^° laže prišli do osnovnih pravic in si >* boljšali življenjske razmere. zelo močni. Zato so zagrozili, da bodo kar napadli delavce in tudi Delavski dom, če se bodo za Prvi maj kaj pokazali. Preko »Saveza metalskih radnika«, preko delavskih zaupnikov, so se stari delavski voditelji in komunisti posvetovali. Sklenili so zastražiti De- j lavski dom tisto noč pred praznikom. Kakih 20 ali 30 delavcev je tisto noč stražilo tam okrog. Nihče od orjuna-5ev ni prišel blizu. Zjutraj so organizirali tradicionalno budnico, ki je šla po Jesenicah — in praznovanje je bilo nemoteno. Do spopadov pa je večkrat prišlo. Prvič, kot se oba spominjata, je to bilo leta 1926. Takrat so žandarji prvič nasilno preprečili spored prvomajskih proslav. Od takrat sp delavci začeli proslavljati ta delavski praznik po gmajnah oziroma največ na Poljanah. Žandarji so bili takrat najprej vdrli v Delavski dom. Tedaj so hoteli tam komunisti imeti kratek sestanek. Žandarji so vse preprečili. Prav tako so tisto jutro napadli tudi godbo, ko je šla po Jesenicah. Kar zagmli so se med vrste godbenikov. Janez Malenšek je bil v ospredju. S palico je dajal dobi takt, v znak takratnega praznika pa jc imel čez prsi pripet širok svilen rdeč trak. Strahovali so ga, zahtevali naj odvrže pas, naj se odstrani. On se ni vdal. S silo so mu strgali pas. V zmešnjavi seveda budnica ni uspela. Že tisti dan so se pogovorili in sklenili, da je najbolje organizirati praznovanje kje drugje. Že dopoldne so začeli odhajati na Poljane. Od takrat so se začele uveljavljati Poljane kot kraj za zbiranje naprednih ljudi. Francu Rozmana, staremu godbeniku pri raznih proslavah in delavskih manifestacijah, pa se je vtisnil v spomin tudi spopad na Poljanah. Bilo je, kot pravi, morda 1&7. ali 1938. leta. Delavci so na dan Prvega maja odhajali proti Poljanam kot navadno vsako leto. Toda opazili so Veliko orožnikov. Vendar so delavci nemoteno zborovali. Ob spremljavi godbe je pevski zbor zapel »Vzbujenj-; duhov«. Vsi so peli. Kar odmevalo je od bližnjega hriba. Ta pesem kot on pravi, je bila zelo lepa in mu je žal, da jo danes nikdar več ne sliši. Razpoloženje je bilo na višku. Federlo-va je imela neko ruto. Na ruti je bil s j spretno žensko roko uvezen srp in kladivo. To ruto je privezala na kratko palico.. Orožnik Lah je bil brž zraven, in ji Iztrgal rUto iz rok. Naredila se je gneča. Godba in pesem jc utihnila, iz množice je bilo slišati revolucionarne vzklike in prve roke so začele grabiti kamenje. Priskočili so še drugI orožniki. Stotero pesti ln kamnov se je dvignilo v zrak. Stanje je bilo napeto. Žena je zahtevala ruto nazaj in njeno zahtevo so podprli vsi do zadnjega. Orožnik ni imel izbire. Enotnost množice, od katere je bil obkoljen, ga je prisilila k popuščanju. Vrnil je ruto. Vsi so se oddahnili. Potem so bili še bolj razpoloženi in veseli. Po Poljanah so prepevali in vriskali ves dan. V znak protesta za ugrabljeno ruto, ki je pomenila simbol njihovega zbora, pa so se pred nočjo vsi zbrali in v dolgem sprevodu krenili na Jesenice. S petjem in godbo so šli po stari eesti pod Mežakljo na Jesenice in se Sole pri Jelenu začeli poslavljati. Lenart Petrač Najbolj pa se spominja, kako je enkrat na Lipcah. Pravzaprav se točo^ 1935- ve- in tib* so ?v i spominja, da je to bilo 1. maja leta. Lesce so bile takrat skorajda kmečka vas. Bila je edino tovarna rig, ki pa je imela še malo delaVC**' Toda delavci so se vse bolj pritoživa • Plače so bile zelo slabe. Tiste p«! bi karkoli rekli proti takim plačo1*1' so jih dali na slabše delovno mesto jih drugače ustrahovali. Pritajen, strah je bil v kolektivu. Toda vsi čutili, da je tu potrebna enotnost, trač, ki je bil kot delavski zaupnik' tovarni in drugi so se posvetovali z P garjem. Spraševal jih je vse podrofr nosti, kakšno je stanje in Sc poseb'"-0' kakžna je enotnost delavcev in nJ'^ va pripravljenost za stavko. Prav ta so se posvetovali s Francem LcskoSk01^,' ki je večkrat prihajal iz Ljubljane. 1" on se je strinjal za stav'"" in dal S1 ne nasvete. Vendar je bilo v kolektivu t** prej še marsikaj urediti in so prJP viti. Za to pa je bilo kot nalašč Pr^ majsko praznovanje, ko so se dcW dobili skupaj. Že zvečer pred 1. rrn't(j, so se v ožjem krogu sestali pri Ka,jf neku (nekdanja gostilna). Gosti!"llC jim je šel na roko, zmeraj jim i« ° magal. Ce jc le mogel, jim je vil posebno sobo, ali vsaj m'/o. Dogovorili so se. Ne bi šli k niti na Sv. Petra nad Begunjam« prav je bil tam zelo lep izlet. Ta ^ so se odločili za Lipcc. Na ta Pai borovim gozdičem (za današnjo varno TIO) nedaleč od Lesc, bi ' ^ privabili vse delavce. Morda pa kaj drugih. ^ Tako je tudi bilo. Naslednji da*1- « x li 0 dan Prvega maja, so delavci zao<5" hajati proti Lipcam. Iz Radovljic* bili sicer prišli orožniki in hodi'1 u Lescah sem in tja. To pa dela"U&r in motilo. Drug za drugim so odhaj* se izgubljali v določeni smeri. UP* Dacar je nosil harmoniko in jc na cah razgibal staro in mlado, da s°^y vrteli kar po ravnicah. Petrač 'nJrioSt car pa sta izkoristila vsako pril0* m in govorila zbranim delavcem o s ■ ^ v kolektivu in o možnosti za sia,|CiJj Seveda sta morala to opravljar ' din previdno, kajti orožniki so ho prestano okrop, prisluškovali in - fl3. če bi le mogli dokazati, da to i"11 vaden izlet. se P Ves dan so bili tam. Lepo govorili, prepevali, jedli, plesa ^ Sele proti večeru so se začeli rS jati. Uspeh takratnega »Izleta« kot ^ vi Petrač, pa je bil, da so čez ^ enotni in odločni stopili v stavko, ^ je trajala polnih 14 dni in se K0" z zmago delavcev. Srečanje na Dobravi BivSi izseljenci na Dobravi pri Krapi organizirajo za nedeljo, 30. aprila ob 10. uri, veliko srečanje z nekdanjimi sotrpini v internacijah. Srečanje bo na Dobravi. Povabili so številne interniran-ce s Štajerske, Zasavja in Gorenjske, ki so bili med okupacijo internirani v taboriščih Poxau, Dingolfing in v Strau-bingu. S tem hočejo interniranci počastiti letošnje prvomajske praznike in tudi 20-letnico revolucije. Močan, neposredni vpliv revolucionarnega voditelja Staneta Žagarja, ki je 20 let poučeval na Dobravi, je v ožji in širši okolici vzplamtel v močan val od-njem razvoju ln vsakodnevnem dete. pora takoj ob okupaciji. Z Dobrave so odhajali prvoborci in okupator J ^j, izseljevati domačine. V sepferiibrU leta so odgnali v begunjske ^f^Ljj s" ve talec z Dobrave. 17. oktobra ^ p pod streli okupatorja padli P|V1 jo4l talci iz tega kraja. Samo V }ci^0\\cfi so z Dobrave, iz Otoč, Mišač in. ,y"d» izgnali 40 družin in jih pic^o 0 prepeljali naprej v Nemčijo. Vse te in podobne spomin" bivši interniranci obuditi na po dveh d cdanl' 1» srečanju ter znova pomeniti o takratnih 8ro/l^0 ftt o današnjem življenju tistih, H to prestali in dočakali lepše ^s petek, 28. aprtla m« DELAVSKO IN DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE IMIIIM, II POLJI IIII0MDIAH V delavskem in družbenem samoupravljanju sodeluje preko 13.000 državljanov prvi maj! sedemnajsti prvi maj v svobodi. delavec, danes je tvoj dan, danes je praznik tvojega dela, tvojega dela ob jeseniških visokih pečeh, tvojega dela ob zamolklem brnenju strojev v tovarnah, tvojega dela povsod tam, kamor je segla tvoja težka, žuljava roka. delavec, danes se ozri po prehojeni poti, po poti, ki je pila tvojo kri in srkala tvoj pot, po poti, ki te je pripeljala do vrha, s katerega moreš brez strahu upreti svoj pogled v prihodnost. DA, DELA-UEC, DANES JE TVOJ DAN, ZATO ZA VRISKAJ IN ZAPOJ! delavci, kmetje, državljani! ali ni danes tudi dan, ko se lahko pogovorimo o uspehih, ki smo jih dosegli na področju samouprave in o nalogah, ki nas prav tukaj se čakajo? ali ni danes tudi dan, ko se lahko spomnimo, kako smo od brezpravne črede postali samostojni upravljavci, kako smo pričeli sami odločati o življenju v komuni, kako smo . . . Vsak deseti proizvajalec član delavskega sveta »Upravljanje naših tovarn in podjetij po neposrednih ^izvajalcih samih, — ta zahteva Je najbistvenejši prvi ''•Boj za ustvarjanje resničnih socialističnih družbenih od-n°*ov. Cc ne bomo Izpolnili te zahteve, ne bo mogoče dokončno zagotoviti socialistične družbene osnove, ker bi prodajalna sredstva ostala v tej aH oni obliki odtujena nevrednim proizvajalcem. Naša država Je lahko samo ponosna na to, kakor Je včeraj poudaril tovariš Tito, da smo to prelomnico v borbi za socializem že dosegli.« Te besede je pokojni Boris Kidrič povedal v svojem re"eratu na V. kongresu KPJ leta 1948, torej dve leti prej, kQt so prevzeli delavci upravljanje tovarn v svoje roke, dve *e*i prej. preden so postali neposredni upravljavci. Ni naš "amen, da bi prikazovali razvoj delavskega samoupravljanja v teku enajstih let, niti ne, da bi ponovno naštevali te-*ave in probleme, s katerimi so se srečavali prvi borci, ^' so orali ledino delavskega samoupravljanja. Naš namen Je Predvsem, da prikažemo delavsko samoupravljanje v luči UsPehov in neuspehov, ki so se pokazali v njegovem delu v zadnjih dveh letih. Delavsko samoupravljanje se je v zadnjih dveh letih izredno razvilo in okrepilo ter s tem pokazalo svojo zgodovinsko upravičenost, postalo je močan, predvsem materialen činitelj v našem razvoju. Delavsko samoupravljanje 1° 'udi tisto torišče dela, kjer lahko pridejo načela socialistične demokracije do svojega popotnega izraza. - Nedvomno je, da so rsi gospodarski uspehi, ki smo jih bsegli v zadnjem času, plod delavskega samoupravljanja, Mod njegove tesne povezanosti s političnimi organizacijami, '"'edvsem z organizacijo Zveze komunistov. Naslednji element, ki bo prav tako bistveno vplival na nadaljnji gosposki razvoj in ki bo pokazal svoje uspehe šele v prihodom obdobju, je proces nadaljnje decentralizacije delavnega samoupravljanja. To je proces, ki je sedaj šele v zajetni fazi vendar že kaže, da bo v perspektivi odprl ne-*'u'enc možnosti razvoja. franes dela v organih delavskega samoupravljanja, ozi-^na v dclaaakih svetih 4032 delavcev. Ako upoštevamo, da "stvaril lani družbeni sektor gospodarstva v okraju pridno 126 milijard dinarjev celotnega dohodka, ugotavlja-Jj10- da odpade na čnega člana delavske samouprave pri-31 milijonov dinarjev; ali z drugimi besedami, vsak an delavskega sveta je v preteklem letu razpolagal v okvi splošnih koristi z 31 milijoni dinarjev družbenih sred-j!ev- Ta primerjava nam kaže, da je delavsko samoupraven je postavljeno tudi na močno materialno osnovo. Upošte-V?je, da jc bilo lani v kranjskem okraju zaposlenih v solističnem sektorju gospodarstva 42 tisoč ljudi, sklepamo, je vsak deseti zaposleni sodeloval v delavskih svetih. 2 novimi predpisi in instrumenti se bo materialna baz; vati delo zborov proizvajalcev je. kako 41 organi delavskega razreda združujejo interese delovnih ljudi v okviru komune in kako vplivajo na to, da bo komuna res postala ne samo homogena teritorialna enota, ampak tudi družbeno politična, gospodarska, socialna in kulturna skupnost prebivalcev. Gre torej za to, ali je zbor proizvajalcev brez lastne iniciative in rešuje samo termalne zadeve, ki mu jih predložijo organi občinskega ljudskega odbora, ali pa se loteva obravnavanja bistvenih problemov komune, gospodarjenja podjetij, zaposlovanja, družbenega standarda in podobno. Mislimo, da uspehe, ki so jih dosegli zbori proizvajalcev v zadnjih dveh letih, le v dobršni meri zasenčijo tudi nekatere pomanjkljivosti. V tem času so se organi delavskega samoupravljanja otresli slabosti, ki so bile odraz njihove rasti; pokazala se je večja zavest proizvajalcev, ki se vse bolj zavedajo svojih pravic in zato tudi vedno bolj odkrivajo svoje slabosti, ki jih doslej niso poznali oziroma so jih zavestno prezrli. Kot samoiniciativni organi s širokim področjem dela so se sedaj razvili zbori proizvajalcev že po vseh občinah, pri čemer jc razumljivo, da prednjači jo zbori proizvajalcev i. industrijsko razvitejših občin. Kot prvo in izredno samo stojno stališče v svojem razvoju je pokazal zbor proi/.v a jalcev občinskega ljudskega odbora Kranj leta 1959 ob St. jemanju družbenega plana, ker se ni strinjal s tedanji' predpisovanjem dopolnilnega proračunskega prispevka in ga v taki obliki tudi ni hotel sprejeti v družbeni plan. Zbori proizvajalcev v tem času po manjših občinah še niso bili dovolj samostojni. Za sedaj pa že lahko trdimo, da so tudi zbori proizvajalcev v Žireh, Železnikih, Bohinju in na Bledu pokazali dobršno mero lastne miciative. Pri vsem tem pa ponovno opozarjamo, da Še vedno ne smerno prezreti nekaterih pomanjkljivosti in da naj bodo dosedanji uspehi samo bodrilo za nadaljnje delo. V okviru okrajnega zbora proizvajalcev dela danes 55 odbornikov, od tega 23 delavcev, 31 uslužbencev in 1 obrtnik. V občinskih zborih proizvajalcev pa jc od skupnega števila 289 odbornikov 135 delavcev, 101 uslužbenec, 34 kmetov in 19 obrtnikov. avskih svetov še povečala. Vse to bo terjalo od njih nove °ge, novo kvaliteto dela, predvsem pa povezave z osta- de] lat lirni člani delovnih kolektivov. Prav v preteklem letu smo "stavljali to so pokazale rudi občinske konference sociali-zveze, da je bila povezava med č*ani delavskih svetov * ostalimi proizvajalci največkrat prepuščena večji ali anJši samoiniciativnosti posameznih članov delavskega **e,a. Člani kolektivov, ki so zastopani v DS se vse premalo svetujejo z ostalimi delavci o problematiki, ki jo obrav-/*V:» delavski svet na svojem zasedanju. Naša dosedanja "^sa je pokazala, da je šc vedno malo primerov, da bi Jj^el član delavskega sveta na zasedanje s pripombami klavcev. Slednje v glavnem velja za manjša obrtna in tr-?0Vs*a podjetja, kjer sistem delavske samouprave še ni oziroma ga ovirajo nekatere subjektivne težave, uanom < strani družbeno političnih organizacij. Jen, '° Je treba tem organom delavskega samoupravljanja nu- 1 Č?m več pomoči m Zbori proizvajalcev -fttjmlaiil organi delavske samouprave tr . ^-Poredno z delavskim samoupravljanjem v podjetju je ^ a omeniti tudi zbore proizvajalcev, posebno še s težiščem de, ol*in»km zborih proizvajalcev. Ti so najmlajši organi **e samouprave. Aspekt, s katerega moramo ocen je- Družbeno upravljanje v komuni V zadnjih dveh letih se Je tudi v našem okraju s krepitvijo materialne baze komun močno razmahnila socialistična demokracija. Skladno z razvojem delavskega samoupravljanja se je vse bolj uveljavljala komunama ureditev ter z njo vred družbeno upravljanje na področju zdravstva, šolstva, prosvete In kulture ter drugod. Državljani so razumeli, da razvijanje komunalne ureditve ln vseh ostalih oblik socialistične demokracije ni samo sebi namen, temveč le sredstvo za stvarno upravljanje ljudi In za dejansko Izboljšavo njihovega materialnega ln kulturnega položaja. Prav zato se Je v zadnjem času tako razmahnil krog upravljavcev. Danes v našem okraju aktivno sodeluje v krajevnih odborih, stanovanjskih skupnostih ln v vseh drugih oblikah družbenega upravljanja 9083 državljanov. Ta velika številka upravljavcev Je dokaz izredne množične družbene aktivnosti z daljnosežnimi posledicami za graditev socialistične družbe. gajo zanimanje volivcev in sproščajo njihovo iniciativo. Vendar pa moramo kljub temu ugotoviti, da včasih le preziralo skrbimo za zbore volivcev in da ti po nekaterih naših občinah še niso dobili tiste vloge, ki jim pripada. Opažamo, da so zbori volivcev čestokrat slabo obiskani, kar mnogokrat zakrivijo slabo pripravljeni poročevalci. To vpliva na ljudi in jim ruši zaupanje in zanimanje za zbore. Prav tako je včasih razprava na zborih voBvcev drobci jnkarska tu izven dnevnega reda; volivci razpravljajo tudi o popolnoma subjektivnih potrebah posameznega volivca. Zaradi teh pomanjkljivosti bodo morale v prihodnje organizacije SZDL. posvetiti tema vprašanju več pozornosti. Krajevni odbori €3DL naj bi priSeli razmišljati o sem, kako bi naredili zbore volivcev bolj zanimive. Razmisliti je treba, da bi *volivcem z vabili pošiljali tudi kratke izvlečke materiala za dnevni red. To je storil letos ob sprejemanju družbenega plana občinski ljudski odbor Kranj. Njegovo zarrdad in izvedbo so volivci na terenu z veseljem pozdravili. Za konec naj omenim šc zbore volivcev v proizvajatasn skupinah. Tudi ti imajo izredno važno vlogo, zato JJP '|» treba pogosteje sklicevati. V zadružnih svetih sodeluje 595 kmetov hi delavcev KZ Razvoj našega gospodarstva je v celoti omogočil, da smo pred dvema letoma tudi v kmetijstvu prešli na pot zadružne samouprave. Takrat smo namreč izvolili prve zadružne svete, kateri so s svojim delom pustili veliko zakladnico izkušenj v kmetijski proizvodnji, v tspravljanju in v razvoju zadružništva na Gorenjskem. Ni poteklo še mesec dni, ko smo na Gorenjskem v št i rinajstih zadružnih kmetijskih zadrugah ponovno izvolili zadružne svete. Visoka udeležba na teh volitvah je pokazal, da naši zadsužniki razumejo pomen in vlogo teh saj v upravnih organov v zadružništvu ter da so še nadalje p; i pravljeni podpirati razvoj sociallstjčnih odnosov na vasi. V času trajanja mandatne dobe bivSth zadružnih svetov smo v kmetijstvu dosegli veCk korak naprej, kar je vsekakor dokaz enotnega gledanja članov zadružnih svetov na naš gospodarski razvoj, obenem pa je to dokaz njihove velike gospodarske in potrtičtjc zrelosti. Kmetijske zadruge so namreč prve izmed vseh gospodarskih dejavnosti šV na pot združevanja, na pot boljše m cenejše proizvodnje. Zadružniki so razumeli veliko vlogo, ki jo ima kmetijska zadruga na vasi. Zavedali so se, da je od njenega dela m njenih notranjih odnosov odvisen popoln uspeh gospodarskega napredka m preobrazbe naše vasi. V tej izbojevani akcrii za združevanje se brez dvoma vidi tudi zgodovinska upravičenost m vloga zadružne samouprave v kmetijstvu. Po aprilskth volitvah imamo na Gorenjskem 14 zadružnih svetov, v katerih sodeluje 595 kmetov, delavcev kmetijskih zadrug, žena zadružnic in mladih zadružnikov. KraSevni odbori in zbori volivcev V graditvi komunalnega sistema predstavljajo krajevni odbori pomemben člen zato, ker se preko njih v veliki meri razširi sodelovanje širšega kroga državljanov pri reševanju vsakodnevnih vprašanj. Tudi del nalog, ki so jih, oziroma jih še vedno rešujejo občinski ljudski odbori in njihovi sveti, prehaja sedaj z novimi statuti ObLO v pristojnost krajevne samouprave. Po dosedanjih izkušnjah že lahko damo splošno oceno dela krajevnih odborov. Ugotovili smo, da so se ti izkazali kot najbolj uspešen organ za reševanje drobnih nalog na terenu. Prav tako so bili v veliki meri sposobni pritegniti k sodelovanju zelo širok krog ljudi. Pogosto so za reševanji' komunalnih problemov mobilizirali tuđi privatna sredstva v tej ali oni obliki. Taka združena dejavnost se je odvijala nedvsem pri urejanju cest, mostov, vodovodov, pokopališč in podobno. S tem pa ne mislimo prezreti ostalih področij, ki bi jih morali krajevni odbori obravnavati z nič nattJSo r izadetostjo. Sem lahko štejemo socialno-zdravstvena vprašanja, vprašanja šolske vzgoje in podobno. Te probleme so do sedaj bolj obravnavale terenske organizacije SZDL. Zato jc treba delati na tem, da postanejo krajevni odbori res široko torišče dela krajevne skupnosti. Posebno aktivni pa so bati krajevni odbori prav letos, ko so v celoti obravnavali predloge družbenih planov. Prav na zahtevo teh so bili prvotni predlojd družbenih načrtov marsikje izpremenjeni. S takim naSJeom dela se po eni strani krepijo vezi med krajevnimi m občinskimi ljudskimi odbori, po drugi strani pa so predlogi družbenih planov zaradi obravnavanja neposrednih t nosvajalcev postavljeni na bolj realne osnove. Šolski odbori In stanovanjske skupnosti Šolstvo in delo šolskih odborov predstavlja v našem .'i-užbenem razvoju zelo pomembno področje dejavnosti, i.'.iravičeno lahko trdimo, da se prav šolstvo še ni nikoli (ako množično obravnavalo kakor v teku zadnjih dveh let. \'a Gorenjskem imamo 117 šolskih odborov, v katerih deluje približno TI70 članov. Aktivnost teh se je v primerjavi s preteklimi leti izboljšala, vendar pa prav gotovo nalepimo na določene težave tudi pri teh samoupravnih organih. 'ckatere pomanjkljivosti so pogosto posledica tega, ker smo Mi volitvah v šolske odbore premalo pazili, koga smo volili. Pri prihodnji!! volitvah bo ta pomanjkljivost odpadla, ker bo sedanji sistem izbire članov zamenjal delegatski sistem. Pri tem bodo vse zainteresirane gospodarske organizacije, ustanove m organe volili v šolski odbor svojega zastopnika. V nove šolske odbore naj bi prišli idejno močni ljudje z Jasno socialistično orientacijo. Kljub temu pa jc treba za uspešno delo šole aktivneje organizirati širši krog državljanov, ne smemo ostati samo pri šolskih odborih. Ni mogoče trditi, da so bili stiki volivcev s šolo nepomembni. Nasprotno, državljani so v velikem številu sodelovali s šolami in njihovimi organi samoupravljanja. To sodelovanje je najbolj prišlo do izraza predvsem na področju svobodnih aktivnosti. Sc nekaj besed o stanovanjskih skupnostih. Te so se porajale kot nujna posledica razvoja sistema samoupravljanja državljanov na vseh področjih. močna opora občinski samoupravi. Dobra četrtina vseh krajevnih odborov je v razdobju dveh let dosegla izredno pomembne rezultate. TI delajo že samostojno in so sposobni reševati ne samo vsakdanje, ozko usmerjene komunalne potrebe, temveč zaslužijo vso pohvalo zaradi velik« iniciativnosti, ki so jo pokazali pri mobilizaciji prebivalstva za reševanje lokalnih zadev, ki imajo vsesplošen pomen. Neposredno s krajevnimi odbori so povezani tudi zbori volivcev. To je oblika družbenega samoupravljanja, po kateri prihaja vedno bolj do izraza sodelovanje drlssjjjmii v komuni. Odgovori ljudskih odborov na vprašanja voBuuev ter poročila odbornikov, ki so vedno bolj samostojna, dvi- Staaovaiijskc skupnosti same ali pa s pomočjo organov občinskega ljudskega odbora skrbijo za napredek komunalne, socialne, zdravstvene vzgoje in druge dejavnosti ter sfcafb, ki neposredoo služijo gospodinjstvom oziroma zapo-sfautui delavkam - materam. Kljub vidnemu uveljavljanju na tem področju pa je v stanovanjskih skupnostih še mnogo negativnih elementov, ki ne dovoljujejo hitrejšega razvoja. Kot najitročnejS etc.iueut se tu postavlja mnenje, da je občina dolžna reševati probleme standarda in družbenih odnosov v sianDvanjriSh strnpoosSh. S3e. Bi zagovarjajo načelo, da morajo tudi sami občani prispevati za reševanja i roblemoar varstva h* vzgoje otrok, so Se prešibke. rfc smemo pa mišmi, da smo hoteli z navajanjem teh pomanjTcTJS-vosti zanikati vse uspehe, M j2h je ta veja samouprave ao-;:la, upoštevaje, da morajo tudi stanovanjske skupnosti iti določeno raevojno pot in da ni mogoče opraviti tega kar čez noč, saj so tudi delavski sveti potrebovali polnih deset let, da so-ftcžtaovag svojo giJuguuriiijo. Razen tega pa so druTbeni' oonent v stane vanjskih skupnostih šc bolj zapletem, ker 9» rrmogovrstnejši kakor v delavskrm samoupravljanju. IMamja pa srna, da moramo ob obravnavanju dela stanovanjskih skupnosti, opozoriti še na nekaj. Stanovanjske skupnosti se bodo lahko uspešno razvijale samo ob močni podpori Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze ko-munistov. Člani političnih organizacij naj na sestankih tolmačijo probleme m stališča v zvezi z urejanjem medsebojnih odnosov državljanov, ki jih vezejo skupni interesi in skupne potrebe. TO JE SAMO NEKAJ DROBCEV UDEJSTVOVAtvJA NJMKH DELAVCEV TN KMETOV NA PODROČJU SAMOUPRAVE. TO JE SAMO NEKAJ OBLIK DELA ONTH, KI STOJE OSEM UR DNEVNO ZA BRNF.CIMI STROJI, !\ ONIH, KI JIM POLETNO SONCE NA POLJIH 2GE OBRAZ. VSEM VELJAJO ZA PRAZNIK DELA ČESTITKE! S KULTURA IN PROSVETA Kulturno-prosvetna dejavnost v radovljiški občini Prostore in strokovnjake PA BO POSTALO KULTURNO-PROSVETNO ŽIVLJENJE V GORENJSKIH TURISTIČNIH KRAJIH PESTREJŠE V najkrajšem Sašu bo prišlo do združitve radovljiške, blejske in bohinjske občine. Prav zaradi tega je bil »klican v soboto, 23. aprila, izredni plenum Sveta Svobod In prosvetnih društev radovljiške občine, na katerem so posamezna društva podala obračun o svojem delu, razen tega pa so izvolili tudi nov upravni odbor Zveze Svobod in prosvetnih društev. Nedeljskega posetovanja so se udeležili predsedniki vseh kulturno prosvetnih društev, vodje svetov in komisij, upravni odbor SSPD ter predstavniki sveta Svobod In prosvetnih društev kranjskega okraja tovariš Horvat. Iz poročil posameznih predsed- Prav gotovo bi odpadlo precej nikov društev in drugih članov je razvidno, da so vsa društva v občini bolj ali manj aktivna. Opaziti j« pa, da se je predvsem klubsko življenje v zadnjem času že močno razširilo. Zal pa za to delo ni povsod primernih prostorov. Posebno so na tesnem v Begunjah, Radovljici, pa tudi v Lescah. Predvsem v Radovljici vprašanje prostorov najresneje ovira vsako dejavnost, saj so mora še celo upravni odbor SKUD sestajati po privatnih stanovanjih in raznih lokalih. Morda bi bil problem vsaj za silo rešen e preureditvijo Doma TVD Partizan v Radovljici. Jasno pa je, da bi bila to le začasna rešitev. Zato bi bilo vsekakor priporoči jiveje zagotoviti wn&t*m in se lotiti gradnje novega kulturnega doma v Radovljici, bodočem središču velike ko-mtzne. Tudi delegat iz Mošenj je opozoril piemzm, da njihov dom razpada, ker ni finančnih sredstev za popravila. Včasih so imeli Mosnjani več dohodkov za vzdrževanje svojih prostorov, kar jim je zagotavljala dramska sekcija. Le-te pa v zadnjem času praktično ni in društvo je odvisno le od občinskih dotacij. Nazadovanje dramske dejavnosti se opaža tudi v Podnartu in skoraj v vseh ostalih društvih. Verjetno je to posledica vse večjega vpliva filma in televizije, pa tudi 'prezaposlenosti ljudi na drugih delovnih področjih. Zato so na plenumu poudarili, da je treba poiskati nove oblike dela, ki bodo bolj mikavne za vse, predvsem pa za mlade (prirejanje raznih družabnih večerov po vajah, krajše izlete in podobno). Precej jc bilo tudd govora o novih možnostih uveljavljanja kvalitetnejših kulturnih umetniških s&upin in ansamblov domačih društev. Bodoča radovljiška komuna bo namreč imela precejšen turistični značaj, saj bodo na njenem teritoriju največja turistična središča Gorenjske. Prav to pa bi morala Izkoristiti tudi prosvetna ttruštVa, za kar bi bilo potrebno le nekoliko boljše sodelovanje s turističnimi društvi kot doslej. stroškov zaradi dragih ansamblov iz drugih krajev, če bi s solidno pripravo tudi z domačimi skupinami lahko nudili gostom, domačim in tujim, dovolj pestrih domačih koncertnih in zabavnih prireditev. Takšne prireditve bi bile predvsem za tulce precej za- nalnih, pustolovskih in kavboj-skih filmov za mlade — filmov teh vrst je še vedno preveč — so predlagali, da naj bi v prihodnje poizkusili s krajšimi komentarji pred filmskimi predstavami. Glasbena dejavnost je v ra-doljviški občini prazaprav šele v razvoju, saj se je nekoliko bolj začela uveljavljati Sele v zadnjem času, ko je glasbena šola dobila šolane glasbene pedagoge. Kakšno pa naj bi bilo sodelovanje med šolskimi ustanovami in društvi, je lahko za primer orkester Glasbene šole, ki se je v celoti priključil orkestru Svobode iz Lesc. Nov ansambel je imel več nastopov, sedaj pa pripravlja samostojen koncert in si bo z dohodkom nabavil nekaj najnujnejših rekvizitov. Pevskih zborov — razen šolskih in mladinskih — v radovljiški občini ni. Aktiven je le vokalni oktet iz Radovljice, ki pa tudi nima prostora za svoje delo. Zato bo prvenstvena naloga novega občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, da bo poživil pevsko glasbeno dejavnost na novem razširjenem področju tam, kjer že obtsaja vsaj nekaj delovnih,, pogojev. Za poživitev zborovskega petja na šolah pa bo že letošnjo jesen Glasbena šola Radovljica — Lesce uvedla stalni pevovodski tečaj, medtem ko se bodo pevo-vodje in dirigenti, ki se ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo v društvih, lahko izpopolnili na posebnem tečaju, ki bo julija ali avgusta letos v Kopru. Razen tega so na plenumu tudi govorili o sodelovanju društev na raznih proslavah, o lutkarstvu, likovnih krožkih in drugem. F. Z. Fiimi, kijih ylvdnmn DAN, KO SO DELILI - 1958) gledamo v teh dneh OTROKE - Zadnje dni pre- tudi na kranjskih filmskih teklega tedna so v kranjskem Storžiču vrteli ameriški barvni film »Dan, ko so delili otroke«. Predvsem moram reči, da je film sentimentalen in naivna zgodba o človekovi usodi, preračunana že na tolikanj uporabljene psihološke efekte. Ti pa so, najsi bo tako ali tako, vedno uspešni. Morda je celo res, da so bila prizadevanja ustvarjalcev globja kakor pa njihov izdelek (tudi to se dogodi!). - Toda kljub vsemu zagovarjanju humanosti itd. Itd., človeku po kratkotrajnem premišljevanju res ne ostane kaj dosti več, razen morda spoznanje, da je bil ob prijetnih in bolečih prizorih, ob preračunljivosti ustvarjalcev opeharjen za svojo človeško razsodnost. GOLJUFI - Stvaritev Marcela Carnea, avtorja številnih izrednih filmov (zadnji njegovi filmi so bili: There-se Racjuin - 1953, L alr de Pariš - 1954, Le Pays d'ou je viens — 1956, Les Tricheurs platnih. Film načenja probleme sodobne francoske mladine — ne daje pa odgovor nanje. Tudi vzroki, zakaj so ti mladi ljudje taki, so premalo smelo pokazani, zadovoljiti pa se samo s tem, da pokažeš na problem, je vsekakor za dovršeno delo mnogo mnogo premalo. Vendar kljub temu sodim, da je film dober in da si ga velja ogledati. Protagonistka stvaritve — Pascale Petit — je v filmu zaigrala odlično in za svojo kreacijo prejela visoko priznanje, saj so jo ocenili kot najboljšo francosko igralko v letu 1958. Prijetno kreacijo je dal v filmu tudi Jacques Charrier. Skratka, Marcel Carnc je v Goljufih smelo pokazal na določen družben problem, a ni dal jasnega odgovora nanj: vendar je ob izredni obrtni izdelanosti in v črno beli tehniki marsikaj povedal e današnji francoski mladini. P. B. Okrajna revija mladinskih pevskih zborov na Jesenicah Nad 800 mladih pevcev OSNOVNA ŠOLA »LUCIJANA SELJAKA« IZ KRANJA GRE NA REPUBLIŠKO REVIJO — SLABA ORGANIZACIJA Med pripravo na premiero v Dijaškem domu Jesenice, 27. aprila — Včeraj popoldne je bila v gledališču »Toneta Cufar-|a« na Jesenicah okrajna revija mladinskih pevskih zborov, na kateri je nastopilo 10 mladinskih pevskih zborov z nad 800 pevci, ki so sc uvrstili iz Občinskih revij na okrajno. Prvi se je včeraj na Ok»ajni reviji pevskih zborov 'predstavil zbor osnovne šole l Bleda, ki je zapel Gobčevo »Pe- sem o svobodi«, Simonitijevo »Tito« in Gobčevo »Mladi bataljoni«. Za pevskim zborom osnovne šole z Bleda so se zvrstili še mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Bohinjske Bistrice, Železnikov, Škofje Loke, Kranja, Jesenic in Radovljice. Kvalitetno so bili na včerajšnji reviji boljši le trije zbori in so sc precej razlikovali od ostalih. To so bili pevski nimivejše, saj bi se na njih seznanili s kulturno stopnjo pevskih zborov, orkestrov, zabavnih ansamblov, učenci glasbenih šol in folklornimi skupinami iz krajev v katerih so bili. Prve takšne stike sta že vzpostavila turistično društvo in vokalni oktet A. T. Linhart iz Radovljice. Oktet bo namreč letos sodeloval na nekaterih koncertnih prireditvah, ki jih bo priredilo turistično društvo. Na plenumu so govorili tudi o filmskih krožkih in filmski vzgoji mladih. Filmski krožek v Radovljici ima več aktivnih članov, vendar je zaradi pomanjkanja primernih prostorov njihova dejavnost zelo omejena. Da bi zmanjšali kvaren vpliv raznih, krimi- POT V SVET Pretekli petek je Društvo književnih prevajalcev Slovenije pripravilo v kranjskem klubu proizvajalcev literarni večer slovenske poezije v francoščini. Večer, ki je svojo prvo izvedbo doživel v Križankah v Ljubljani, je navdušil kranjsko kulturno občinstvo. Poleg interpretov Mihaele Saričeve, Vide Levstikove in Branka Ivanca, sta večeru prisostvovala tudi sam prevajalec prof. Viktor Je-senik in Božidar Borko, predsednik Društva književnih prevajalcev Slovenije. Slednji je v uvod k večeru spregovoril o dosedanjem sodelovanju in posrednikih med našo in francosko literaturo. Poudaril je Izredni značaj te prireditve in dejal, da Prešeren, ko je živel v Kranju, pač ni mogel slutiti, da se bo njegova pesem, kakor tudi pesem njegovih naslednikov, oglasila tudi v Kranju v jeziku njegovih velikih francoskih vrstnikov :Lamartina, de Vigny-ja, Victorja Hugoja, Musseta in drugih predstavnikov francoskega romantizma. Govornik je še posebej naglasil pomen Jesenikovih prevodov in knjižne zbirke — Antologije slovenske poezije, ki bo izšla pri pariški založbi Seghers. S svojo izbrušenostjo, samosvojim nastopom, še zlasti pa z izrednim glasovnim registrom, Je prisotne na večeru navdušila Mihaela Saričeva; poslušalci so njen trud, vložen v večer, bogato nagradili. Tudi Branko Ivane nas je s svojim bogatim glasom zadovoljil kot interpret slovenskih tekstov. Vida Levstikova, ki je na večeru recitirala skoraj vse slovenske pesmi, včasih ni bila prepričljiva. Večer, ki je trajal poldrugo uro, je obsegal 15 pesmi v izvirniku in prevodu - torej jc bil izredno bogat. Obsegal je dela Prešerna, Cankarja, Zajca, Gradnika, Murna, Goli je, Vipotnika. Udovca, Bora, Krakarja, Minati-ja in Voduška. Klavirske skladbe za večer je napisal Lojze Lebič. Ker je bližnja izdaja slovenske antologije v francoščini prav gotovo izreden dogodek in ker je ta antologija delo prof. Jesenika iz Kranja, želim nekaj več zapisati o njem. Antologija slovenske poezije v francoščini je plod dolgoletnega ustvarjanja prevajalca, nastala pa je v redakciji znanega slovenskega pesnika Ceneta Vipotnika in pa Draga Sege ter Jožeta Kašteli ca. Predvsem je treba povedati, da je založba Seghers najvidnejša pariška založba za poezijo, da bo bližnja antologija obsegala dela sedemindvajsetih slovenskih pesnikov — od Prešerna pa vse do sodobnih pesniških ustvarjalcev — in da bo dokaj obsežna, saj bo imela več kot 160 strani. Uvod — pravzaprav esej o slovenski poeziji, je k antologiji napisal Drago Sega, spremno besedo pa znani mladi francoski pesnik Marc Alyn. Jesenikova antologija pa ni prvi posrednik med francosko in našo kulturo. Naši prvi literarni stiki s Francijo segajo še v dni Napoleonove Ilirije, ko je živel v naših krajih Charles Nodier. Znano je tudi zanimanje Luciena Tesniera za obsežni Zupančičev pesniški opus, saj je o njem napisal obsežnejšo študijo. Od naših prevajalcev v francoščino pa so še zlasti pomembni Sidonij, Je-rasova, slovenski slikar Veno Pilon in pa pok. prof. Anton Debeljak. Z Jesenikovo antologijo slovenske poezije v francoščini, pa kljub že vsem dosedanjim stikom dobiva Pariz prvič obsežno zaokroženo podobno o slovenski poeziji. — Tako se bo nova slovenska antologija priključila antologiji slovenske poezije v italijanskem jeziku pokojnega Luigija Salvinija (ki je doživela v Italiji izreden uspeh) ln angleški antologiji Janka Lavrina. Profesor Viktor Jesenik je torej, kakor je bilo razvidno iz literarnega večera in pa iz besed predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev — Božidarja Borka, opravil izredno veliko in pomembno delo in smo zato ob bližnjem izidu njegovega defa res lahko nadvse zadovoljni. Jure Kobal Mladi na odru »VČERAJ POPOLDNE« V DIJAŠKEM DOMU Zadnja leta se dijaki Dijaškega doma v Kranju v dramski umetnosti zelo pridno udejstvujejo. — Lani so z velikim uspehom uprizorili Kulundjičeve »Usode-^pred dnevi pa so se predstavili z •uprizoritvijo domačega dramskega de-* la. — Ljubitelji gledališča so se seznanili z novim slOvengkim gledališkim piscem Mirom Stefan-cem oziroma z njegovim dramskim prvencem »Včeraj popoldne-«. Ta nova slovenska drama odpira živ problem našega sodobnega življenja. Riše nam usodo dekleta, mlade študentke, ki ima v svojem lepo urejenem domu prav vse — razen topline in dobre besede, ki bi si jo od vsega najbolj želela. Avtor je hotel opozoriti starše, naj nekoliko bolj pazijo na odraščajoče otroke. Storil je to na resen in dostojen način ter jih nevsiljivo opomnil, da ima njihova, čeprav nehotena brezbrižnost, lahko hude in celo tragične posledice. Avtor pravi nekje v tekstu: »Družina mora ostati tista mogočna, nepremakljiva osnova, na katero bomo še nadalje zidali socialni in kulturni razvoj Človeštva .. .« Dramsko delo so dijaki v režiji in sceni Lacija Cigoja dostojno in skrbno pripravili. Igralci, čeprav so bili večidel prvič na odru, so svoje vloge podali doživeto, postavili prisrčne odrske like in bili vseskozi zvesti avtorjevi zamisli. Glavne vloge so bile zaupane Mileni Drovenik, ki je bila kot Alenka ljubka in sproščena, očeta je s pravo mero karakternosti odlično podal Silvo Brgles, vlogo mame pa je s prizadevnostjo dobro zaigrala Lučka Korcnčan. V vidnejših vlogah, ki so doprinesle k enovitosti predstave, so uspešno nastopili še Leon Zeleznik, Alojz Hrastar, Zorka Praprotmk, Cvetka Marsetič, Teodora Božič, Magda Usenik, Bojan Figar, Milan Po-vše, Lado Guna itd. Z omenjeno predstavo nameravajo mladi igralci sodelovati na reviji mladinskih dramskih del, ki bo sredi maja v Cufarjevemi gledališču na Jesenicah. M. F. I potek prireditve zbor osnovne šole iz Železnikov P*j vodstvom Antona Lotriča, ki je i&P Kozinovo »Partizansko«, Lajovičevo seli koledniki« in Simonitijevo »CtP* niče, gde imate cigane?«, pevski PJjf osnovne šole iz Radovljice pod sbvom Janeza Jemca, ki se je prav ko predstavil s tremi pesmimi, 1* 11 cer Adamičevo »Zbadljivko« in Sva*0^' sko« ter Mokranjčevo »Pazar živine* & pevski zbor osnovne šole »Lucijan« Itaka« iz Kranja pod vodstvom Dolinska, ki je zapel Švarovo »Cicib«^.' Liparjevo »Kroparji« in Arničevo »P0*^ mesec«. Štiričlanska komisija, ki so jo sest**" Ijali priznani glasbeni strokovnjaki Rado Simoniti, Blaž Arnič, Jurčck Vr»* že in Peter Lipar — so prisodili šol« mesto pevskemu zboru osnovne »Lucij ana Seljaka« iz Kranja, ki ga w di Anton Dolinšck. S tem si je ta zW zagotovil sodelovanje na Republiški f viji pevskih zborov, ki bo v Celju v 20. do 24. maja. Razen tega si jc v * kategoriji mladinskih pevskih zboren pridobil pravico sodelovanja na repu ški reviji v Celju tudi mladinski P«* ski zbor DPD »Svobode« iz Kranja P0*? vodstvom Janka Pribošiča. Grajati pa moramo organizacijo re*\ je, ker se sploh ni začela ob napovedi uri, marveč s polurno zamudo, tega je bila propaganda za revijo^ redno slaba, saj so bili v dvorani maloštevilni poslušalci in nekaj ne nih otrok, ki so zelo motili norma M. *• i«' NOVICE s knjižne police Te dni so izšle pri založbi Borec v Ljubljani dokaj zajetne knjige s posvetilom, da so natisnjene v počastitev dvajsetletnice začetka vstaje narodov Jugoslavije. Zato bi rad na skopo spregovoril o knjigah, predvsem pa o njihovih avtorjih. DIVERZANT 4- Ivan Hariš- živet ja. Ivan Hariš-Gromovnik Gromovnik, zdaj upokojeni ge- je bil vse od španske vojne in neral v Zagrebu je ob počastitvi skozi našo narodnoosvobodilno pomembne obletnice napisal iz- vojno najdrznejši diverzant. Pod redno prijetne in vedre spomine njegovim vodstvom je zletelo v pod naslovom »-Diverzant«. V zrak izredno mnogo vlakov, ka-spominih pripoveduje svoja '.o- mionov, poslopij, mostov, delo SEDEM BORCEV - Voja j e zanimiva pri poved spomini 6e toliko prikupnejsi. zadnje svetovne vojne. V°$°JL&\ POJOČI KONJI - Pred nedav- rič je po rodu Črnogorec. ■kvali*lC1 I pa terja od človeka mnogo poguma in prav zato so njegovi riča vojno je bil najprej ne* r i • i n tovarniški delavec, nato P*£ nim smo poročali O drugi pesniški zbirki Franceta »Ptice letijo v daljavo*, zdaj pa dajalec, privatni uradnik in se srečujemo z novimi, sicer vinar. Sodeloval je v nar?^.at i prozaičnim delom omenjenega osvobodilni vojni in bil šf*j\jini f ustvarjalca - »-Pojoči konji«, odlikovan. V narodnoosvoboa g France Filipič se je rodil leta vojski je bil najprej kortl*"riai $ 1919 v Mariboru. Pisateljevati je voda, čete, komisar bata«« | pričel leto pred drugo svetovno član političnega oddelka "JJL^S vojno. Med zadnjo vojno je bil in komisar divizije. Vojo *■ ^ g v številnih koncentracijskih ta- pripravlja sedaj roman iz so ^ delo & boriščih, Vse doslej je izdal številna dela, zlasti bogat pa je njegov opus na področju časnikarstva. Prav gotovo bo njegovo novo delo dobilo širok krog bralcev. nega življenja. Njegovo g dem borcev bo našlo širok bralcev. . .^\o % Poleg teh del je v zbirki » g tudi delo za mladino, pis8**- ^ G. Vidovića - Kurir MladcP« ^ 015348485348484848480202230100020223480000022353532353485300010202020000000000010202530202012332484853535389484853535348895348484848484853484802532323484853482348482353234853012323485323533123234823230223232348 ^^^$+%+^/**$//%$$%^$/$$//^+$W*BM^/$++%$$/F%//$/XC-/EA DRUŽINSKI P O M E N K I Kramljanje o modi Morda večina od vas, mlade bralke, hodi v službo in si sama Ustvarja svojo garderobo. Najbrž s«mc veste, da se dobra garderoba ne ustvari v dveh mesecih, ker jo ne sestavljata samo obleka in jo-Pica, temveč cel kup stvari (od Perila do čevljev), ki sc lahko sa-I*0 postopoma kupijo. Vendar, če boste imele predstavo o tem, kar ^jbolj potrebujete, boste lahko vsak ^ mesec nekaj kupile, kar bo c*z cas pn^.'alo zaokrožena celota. °rez načrta boste denar porabile *« stvari, ki si niso skladne. P>anes bi vam rada svetovala J*Wn, ki jo lahko nosite ob vsa-času in za vse priložnosti. — Najbolje je, da je barva črna d/i temnorjava: lahko pa se odločit ■ tudi za beige barvo ali golobjc si-Pri teh zadnjih pa boste ?>io-r*lc biti bolj pazljive pri dodatkih. jr°j je zelo preprost: obleka rahlo jrsi ob telesu in jc oprijeta le ob °kih, tako da je pas rahlo zabri-*an. Ovratnika ni, izrez pa naj ne f° tesno ob vratu, ampak za m i-fnkost večji (kar napravi vtis dalj-. [ega vratu). Kroj spominja na vre-' C\iln Prav labko si omislite novo l^leko iz stare vrečaste. Blago naj 0 lahko, a vendar precej kompaktno. Modni dodatki so pol obleke, to najbrž že same spoznale. — Z y>rni homo spremenile obleko v °Poldansko, popoldansko — brez ^"ku jo bomo oblekle tudi za *°>»cerf ali gledališče. Letos so zo-?et moderni ženski brezrokavniki; 0fnislitc si črno-bel karirast brez- °kavnik, izrez naj bo ovalen ali °i^ke V, kakor vam pač pristaja I obrazu. Prav lahko ga boste ob- v službo. Če vam nekaj blata. • • ** ostane, si same napravite pas: ^r<*° ga podložite in prišijte spon-^'Rtde pa ga boste zavezale tudi »Da, je!« odvrne esesovce. Vstopimo v sobo, ki jc pripravljena zame. Ne morem razumeti: Stene so sveže prebarvane, veliko zamreženo okno prepušča v sobo mnogo svetlobe. Pohištvo sestoji iz bele postelje, bele omare za obleko, dolge mize in več stolov. Miza je prekrita z rdečim žametnim prtom, po tleh leže pristne perzijske preproge. Očividno so me že pričakovali. Ljudje »Posebne komande« so prebarvali sobo, oprema pa je bila last zapornikov, ki so poginili v krematoriju. Po dolgem temnem hodniku pridemo v sosednji prostor, v svetlo, moderno secirno dvorano z dvema 4 oknoma. Tla so iz rdečega betona, v sredini stoji na <[ betonskem podstavku secirna miza iz sivega marmorja. ' Zraven nje kad z nikljastimi dvigali. Ob stenah so montirana porcelanasta korita za izpiranje. Prek železne rešetke na oknih je napeta gosta zelena mreža proti i muham in mrčesu. Stene so pobarvane" z zeleno oljnato } barvo. I Iz secirne dvorane vodijo vrata v delovno sobo. V Ji njej je nameščeno elegantno pohištvo, okrog dolge štuli dijske mize sc vrste udobni fotelji. Na mizi opazim tri ) mikroskope, v kotu stoji velika knjižna omara, v njej je bogata zbirka strokovnih medicinskih knjig. Razen Jj steklene omare z raznimi kemikalijami je tu še omara (> za perilo, v njej mnogo belih plaščev, predpasnikov, bri-( sač in gumijevih rokavic. Vsako najmanjšo podrobnost sprejemam vase z vso jasnostjo, v notranjosti pa me hromi groza. Zdaj mi je jasno, zakaj sem takoj prejel civilno Sobleko. Tudi »Posebna komanda« nosi civilno obleko; komanda mrtvih na preklic ne nosi progastih kažnjeni* ■ ških oblačil. Tudi jaz sem zdaj mrtvec na preklic. Z nekaj besedami obvesti dr. Mengele esesovsko stražo, da sem službeno podrejen neposredno njemu osebno. Esesovsko poveljstvo v krematoriju v nobenem f oziru ne more razpolagati z menoj. Hrano sprejemam iz esesovske kuhinje. Obleko in perilo si lahko vzamem iz skladišča. Esesovski brivec me striže in brije. Moja dolžnost je razen udejstvovanja v secirni dvorani in laboratorijih, skrbeti kot zdravnik za esesovsko stražo 120 ljudi štirih krematorijev ter za 860 mož »Posebne komande«. Obvezila in potrebna zdravila, kakor tudi razni instrumenti so na razpolago. Dnevno vsaj enkrat, čestokrat pa dvakrat moram obiskati bolnike »Posebne komande«. In dnevno moram javiti njihovo ][' število šefu esesovcev in »Posebne komande«, Ober- | scharfuhrerju Mussfeldu. <| DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI dvomim, da lahko ostalim zaupava,« je zamr »ih\ Don- >>Toti lA(! »udega ne bo, če zveva za tfo/^vo mnenje. Totipal jih bom, ko pridemo k j4Rlpđ dnevom je Don skrbno izbiral trenutke, ko ^ ^fažarji niso videli in hodil od enega do druge-bfj z naše skupine. Nad dva sem se spravil jaz, 'Oi /em pa neprestane opazoval stražarja, ki je Ip^1 na skrbi moj konec delovne skupine. Bil je W°n m°žak, debel in okroglega obraza, na za-Stiru'Psetih. Japoncu ni bil podoben. Nena-&0h SPm sc domislil, da bi uiegnil biti kak ^th alski F'vroaziJcc- Imcl scm tudl občutek, da );ej (•» nekoč poprej že videl. Vsekakor pa se je je 0 f udno vedel. Ce so se približali ostali stražarji, sv ^voi na naS> fe Pa so obrnili hrbet, nam jc na %\ * simpatičen, miren način šepetaje svetoval, naj bo/^nočijemo. dokler drugi ne gledajo. Rano po-\ i % naskrivaj dal enemu izmed naših cigarc-\ l,£emu pa peščico riža. Kljub temu mu nisem lr;.Dal in sem raj? čakal, tla mi je bil s poti. Sele «Hek'at sem skušal zvedeti od drugih mnenje o na-hoj^anem pobegu. Toda čudno, nikakor mi nI *le(i đatI Priložnosti za to. Stalno me je zagonetno da si nisem bil na jasnem 0 njem. **wV° smo se tisti večer vračali proti taborišču, JVpovedal Donu o tem stražarju, ko ?*k5cn prekleti provok.itor,« je menil. »Dolje ' 'V Pazimo.« JJaj mislijo ostali o begu?« *w 1 reč jim ni kaj všeč. Trije ali štirje bi še b^f*1'- nihaj drugih bi se priključilo, če bi imeli J1 načrt, ostalim pa ni mar.« 4ttw '! n°: smo bili ob vrnitvi v taborišče bolj utru-*°t navadno. Ne morem se spomniti, da bi bil kdajkoli 5e bolj izčrpan. Vse telo me je bolelo od udarcev. Rane na obrazu so se sicer posušile, a me zelo skelele, ker je prišel do njih slan znoj. Razen tega so privlačevale mrčes, kajti ko se je znočilo, je zasmrajeno taborišče postalo bogato lovišče za roje m os kitov in muh, ki so si poiskali sem pot iz goste podrasti in džungle okrog bodeče žice. Bil sem potlačen, ker ostali niso pokazali navdušenja za množični beg. Toda Don si je pomanjkanje navdušenja tolmačil s tem, da nismo imeli načrta. V dneh, ki so sledili, sem sleherni trenutek pričakoval, da me bodo odpeljali k zaslišanju. To me je priganjalo, da so se v mojih mislih oblikovali in na pol oblikovali nešteti načrti, ki pa sem jih vse zavrgel, ker niso obetali uspeha. Potem se mi je nepričakovano ponudila priložnost, na katero sem tako obupano čakal. Pet dni po zasliševanju, ko smo kot navadno delali na dokih, je prišel debeli Evroazijec k meni. »»Delajte dalje,« je zamrmral. »Straže ne smejo videti, da se pogovarjam z vami.« »V redu.« Vneto sem zlagal kamne, opeko« in blato na kup. Obrnil se je s hrbtom k dvema Japoncema, ki sta sc pogovarjala ob naši vrstL »Se mc še spominjate?« »Ne morem reči. Ali se poznava?« »Ime mi je Rodrlguez. Delali smo na letališču.« Tam sem ga torej videl. Lc kako sc nisem mogel spomnili? »Seveda, Rodriguez, zdaj sc vas spominjam.« »Previdno,« je zašepetal in počasi odšel, ker sta stražarja opazila. Kmalu se je spet vrnil in nadaljevala sva razgovor. Malo mi je vedel povedati o dogodkih na Selctaru. Vprašal sem ga, č« ve, kaj se je zgodilo z »VVakefield«, in rekel mi je, da se jc po njegovem potopila. »Je bilo kaj preživelih?« »Ne vem. Nisem slišal o njih.« Pogledal sem stran, ker nisem hotel, da bi kdo videl mojo žalost in sočustvoval z menoj. .... šal. ►Vas so mučili, ali ne?« me je zaskrbljeno vpra- »Da — in pričakujem, da me bodo Se.« »Zakaj ne poskusite zbežati?« Radovedno sem ga pogledal in se spraševal, koliko lahko zaupam temu človeku. Sklenil sem poskusiti. »Premišljeval sem že o tem.« Rodriguez se jc sklonil bliže k meni: »Potem pa hitro. Povem vam, da ne boste živeli dolgo na Pasir Panjangu. Večinoma vaš smatrajo za posebno nevarne. Umrli boste drug za drugim.« Zdaj sem vedel še nekaj: uiti ali umreti. Druge izbire za nas nI bilo. Rodriguez je za hip pomolčal, pogledal stražarja, ki naju nista mogla slišati, in naglo zašepetal: »V Malaji imam brala. V hribih blizu Kuala Li-pisa. Z gverilci je. Lahko bi vam preskrbe! čoln, da bi sc prepeljali čez ožino. Morda bi sc lahko pridružili bratu. « »Koliko pa zahtevate za to? Denarja nimam.« Zdaj je Rodriguez pogledal stran. »Nobenega plačila ne zahtevam. Japonci so mučili mojo hčerko.« Ko smo bili tisti večer spet v taborišču, sva z Donom staknila glavi in razmotrila sleherno priložnost za beg. Za enega ali dva bi se našlo več priložnosti, toda v tem primeru jc morala oditi vsa delovna skupina, da bi sc izognili represalijam. Vse skupaj se mi je zdelo brezupna zadeva. Toda zdaj, ko smo vedeli, da ne bodo ravnali z nami kot navadnimi ujetniki, se nam je sleherna, še tako brezupna možnost zdela vredna tveganja. Tisti veter nas je še podkrepil v prepričanju, da terja naš položaj hitro odločitev. Stražarji so bili dobro razpoloženi in so nam brez olepšavanja med grohotnim smehom pripovedovali, kako so imeli priložnost opazovati obglavljanje dvanajstih Kitajcev in Malajcev, za katere so domnevali (samo domnevali!), da so proti japonsko razpoloženi. Stražarji so se zvijali od smeha- .drug dragega veselo udarjali po hrbtu in nam z mahanjem rok kazali, kako so padle glave žrfcv pod krvnikovim mečem. Dali so nam vedeti, da bodo v kratkem to naše glave. Postali smo še bolj odločni. V mojem primeru se je občutclf brezupne bodočnosti izmenjaval z vedno bolj trdno prepričanostjo, da jc Pat mrtva. V Pasir Panjangu smo se le od časa do časa spominjali življenja v civilizaciji in zdelo se nam je, da živijo taki ljudje na kakšnem drugem planetu. Stari družinski način življenja je izginil in zamenjale so ga bolj primitivne oblike — živalski nagon, ki te sili, da ostaneš živ. Ta se nam ni zdel sanje — sanje so bile preteklost, ko si spal v postelji, se bril, kopal, jedel dobro hrano z jedilnim priborom imel časnike, pižamo, čisto perilo, pivo, ženo, ko s' bil bodoči oče. Vse to so bili spomini iz na pol po zabljenega sveta: meglene utvare nečesa, kar i bilo že davno. Zdaj je bila tu samo stvarnost -ostati živ; boj za obstanek in z njim žeja, lakot*) umazanija in japonsko barbarstvo. Zdaj smo bili lc še živali. Ce se nam ponudi najmanjša priložnost, da se dokopljemo do svobode, se bomo borili do zadnjega ln umrli v borbi. Tako vsaj ne bomo žalostno poginili. Logika je bila zelo enostavna. Don in jaz sva jo poznala. Glasila se je: pobegniti ali umreti. »Poizvejva še enkrat po skupini, kaj misli o be-< gu,« sem predlagal. »Morda bodo zdaj šli z nama, ko nam bo Rodriguez pomagal.« Naslednji dan sva obšla še enkrp.t vse ljudi iz naše skupine in vsakemu posebej skušala dopovedati, kako nevarno bo zanj, če čaka, da ga bodo ubili. Rezultat je bil boljši kot poprej, celo mnogo boljši; toda še vedno je bilo šest ljudi, ki sc nam za nobeno ceno niso hoteli pridružiti. Rešitev se mi je posvetila nenadoma. »Posluša,!, Don. V taborišču ne kličejo imen. Za Japonce obstaja naša delovna skupina edinolc Iz sedemnajstih Evropejcev in treh Azijcev. Imena Japoncev ne zanimajo. Skrbijo jih le številke. Sest iz naše skupine se nam jih noče pridružiti. Poliči« mo pri ostalih delovnih skupinah šest oseb, ki želijo iti z nami. in jih zamenjajmo z našimi.« 8 STRAN ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE PETEK, 2g. AFRIEA l*1 V ponedeljek zjutraj se je odpravila v trgovino z mešanim blagom, kjer je stregla strankam že več let. Vselej se je skušala z vsemi dobro razumeti, tako s kupci kakor z drugimi v trgovini. Zato se ni pritoževal čez njo ne poslovodja in še manj gospodar. To jutro si je vso pot govorila, da bo takoj stopila k njemu, brž ko se prikaže. Ko je dočakala zaželeni trenutek, ji je upadel pogum. Ne, kar tako na lepem ni mogla predenj. Hotela je ujeti priprav-nejši čas, ko DOjde po opravku k njemu v pisarno, a se ji ves dan ni prožila ta prilika. V prihodnjih dneh pa gospoda ni bilo doma in ji je počasi zamirala vol'a, da mu razodene svojo prošnjo. Zauživala je zdravla in začela upati, da pojde tudi tako dobro naprej. Ko se je gospodar povrnil, se ji je pa zdelo, da bi ga itak zaman nadlegovala. Bili so lepi dnevi in četudi ni smeh preveč na sonce, jo je vendarle razveseljevala vsa ta pomladna lahkotnost in lopi i na. Po kratkem deževju, ko je spet mal^o pritisnil hlad, se ji je pa zasukalo na slabše, kašljala je bolj in zbadalo jo je močneje. Tedai si je rekla, da mora pred gospodarja. Bilo je zvečer, ko so že zaprli in je legel mrak. Navidezno je odšla proti domu, a se je povrnila in počakala, da je poslovodja zginil iz hiše. Vedela je, da bo tedaj gospod čisto sam. Pri pomenku z njim ni marala prič. Narahlo je potrkala na vrata pisarne in ko je zaslišala neko mo1M, da bi se vsaj malo omečil. tlnrl se Je •na mizo in jo pogledal, kakor da je razsodil hudo važno stvar. »Kdor lahko pogreši uslužbenca nekal tednov, ga lahko tudi nekaj mesecev in deli. M'sl'm, da se razumeva. Govorite z očetom, jaz ne morem nič več delati izjem, so preveč resni časi. Mislim, da zdaj še lahko delate. Ce spre- vidi te, da ne gre, pa povejte, primoran bom dobiti drugo.« Marija ni mogla zatajiti osuplosti, ki jo je obšla ob zadnjih besedah. Nato niti pomislila ni, da mu bo razodela nevarno skrivnost. Nekaj časa utegne potrpeti z njo, potem jo pa pošlje k blagajniškemu zdravniku ali jo pa kar odslovi in zaseže hišo, na katero je vpisal .posojene tisočake. Hipoma se ji je zjasnilo, da je se-bh in svojim izpodkopala tla. Na kaj takega poprej ni mislila. Sef je sprevidel, da jo je nemilo prizadelo. »Saj vas ne odpuščam, Marija. Priznati moram, da sem z malo-katero tako zadovoljen kakor z vami.« Ta pohvala ji je dobro dela. Vendar je brž pozdravila in se podvirala iz hiše. Na cesti je šele občutila, kako je sama. Nikamor več se ni mogla zateči. Luidje, ki so hodili mmo nje, so ji bili tuji, ^avražni. Motne luči. ob vogalih so se ji zdele mrtvaške leščerbe in lepa zvezdnata no5 je ni očarala. Pred dobrim letom je v takih nočeh postajala s svojim Jožem v samotnih predmestn'h ulicah, ga držala za roko in se mu za vsako dobro besedo toplo nasmehnila. Verjela mu je vse, karkoli ji je povedal. Preden ga je spoznala, je že mislila, da se ji bo življenje izteklo brez ljubezni. Njen suhj 6tas in nekam otroški obraz res ni dolgo nikogar zanimal. A neko nedeljo je v Meščan j skem kinu sedel poleg nje razborit fant ln ji je kar tako ponudil bonbone. Beseda je dala besedo, drug drugemu sta bila všeč in Marija skoraj ni vedela, kdaj ga je vzljubila z vsem ognjem zadrževane in vendar nepočaka-ne strasti. Imela je srečno pomlad, sanjavo in polno lepih zamisli. Domačim pa Joža ni bil všeč in se tudi ni rad prikazal k hiši. Nekaj mesecev se je je zvesto držal, pripovedoval je, da misli odpreti krojaško delavnico in njo bo naredil za samostojno trgovko. Seve je vse to govoril bolj v šalah, vendar je Mariji vlival vero, da jo ima zares rad, prav tako zares, kakor ona njega, ki ga nI mislila nikoli zapustiti. Pa je prišla jesen, tedaj so Joža klicali k vojakom, a še preden je šel stran, se je Mariji zdelo, da ni samo ona njegova ljubica. Živela je v dvomih in upih, kar nič si ni mogla predstavljati, da se ji dragi trga iz rok. Sele ko ji od vojakov ni pisal, kakor bi bilo treba, je razumela, da imata brata prav. Ze poleti sta jo svarila pred njim, češ da hodi tudi z drugimi in njo samo vleče. Vsi Koširjevi so živeli pod vtisom izkušenj z Malčinim možem. Za Marijo so se bali, da bi ne prinesla otroka, zdaj si je želela enega samega Joževega pisma, da bi ji napolnil prazno srce s svetlimi nadami. Zdelo se ji je, da bi bila pol bolj zdrava, ko bi se ji pri-smejal naproti in jo prijel okoli pa.su. Ulice so bile pa gluhe za njeno bolečino. Odkar je šla k šefu, se je vsak dan bala, da bodo domači zvedeli za njeno pot. Jezili bi se in ji očitali, da dela po svoji glavi, da jim hoče odjesti hišo. Na srečo pa I gospod ni najbrž nikomur niči omenil. Poslovodja bi gotovo kaj zinil, ko bi vedel za pomenek, pa je teklo vse po starem. Marija je kakor poprej stregla strankam, doma pa je poležavala in zauživala zdravila. Ko jih je zmanjkalo, se je zopet zglasila pri doktorju. Sprejel jo je domače, Jo spraševal, kako se počuti, in jo preiskoval delj kakor dragekrati. To se ji je zdelo sumljivo. Povedala mu je, da ni ne slabo in ne dobro, on se je pa hotel sam prepričati in ji je temeljito pretrkal ves prsni koš. »Na bolje bi se moralo obrniti, pa se noče.« Marija se je nasmehnila, češ, kaj morem za to, če se ne. »Ze zadnjič sem vam povedal, kaj je potrebno.« »Ko pa ne gre kar tako, gospod.« »Poizkusite na vsak način. Pljuča so pljuča. Ce vam odleti noga, vas še zmerom lahko rešimo. Pri pljučih je nevarna vsaka pega. In vsak dan, ki ga zamudimo, je včasih usoden.« »Za koliko časa bi pa morala zapustiti službo?« »Za toliko, da se docela pozdravite. Najmanj nekaj mesecev, če ne delj. To gre počasi, potem pa res nekaj odvrne. Mir, dobra hrana, dosti svežega zraka in poči-vanje, to reši človeka, ki samo enkrat živi. Na to mislite.« Marija je mislila na vse in odkimala. »Doma me ne morejo imeti, še manj pa, da bi me kam poslali.« Zdravnik je molčal. Svojo dolžnost je opravil. Samo nov recept je napisal, potem je povabil naslednjega bolnika k sebi. Marija je na poti v lekarno mečkala recept in toliko da ga ni razcefrala. Doma so po stari navadi silili vanjo, zakaj je slabe volje. Sita je bila njihove nadležnosti, vsaj mame se ni mogla otresti. Zena je pokazala res veliko zaskrbljenost; najmanj se je pa Malči zmenila za sestro. Izogibala se je je zmeraj bolj. Marija si je zdaj samo skušala dopovedati, da zdravnik gleda prečrno. Komaj je pa zaživela v upanju, da morda še vse dobro poteče, jo je napadlo, in si ni več ustvarjala sončnih nadej. Mama je zdaj sama pregovarjala očeta, naj karkoli uredi s trgovcem. »Kako pa?« je mrko spraševal oče. »Za Malči ste imeli vse, zame pa ničesar,« jo izbruhnila Marija v strahu pred počasnim umiranjem. »Več vam je zid kakor moje zdravje. Jaz naj poginem, da se bodo dragi koSatili tukaj.« »Marija!« Oba, oče in mati, sta se zavzela nad "njeno drznostjo. »Kar spreži«, je dejal stari čez čas mirno. »Prav res te ne maram imeti na vesti. Saj ne bom dolgo tlačil zemlje. Za vas, za otroke sem postavil hišico, zame jo tako in tako izkopljejo. Najbrž prav kmalu. Zakaj bi se potem ubijal z vami? Kar jutri ostani doma, ne branim ti.« Zdaj, ko je oče prepustil odločitev njeni volji, je Mariji upadel pogum, da bi stopila h gospodu i° mu odpovedala službo. Bila je ka-kor miš v mišnici, ki še skače, * jo čaka gotova smrt, pa naj uga" nja karkoli že. Vse je natanko preudarila in ji razen dvomljivega upanja, da se morebiti na čudežen način izmaže, ni ostalo P13^ ničesar. Ko bi spregia v trgov*"^ bi primanjkovalo doma za najbolj vsakdanjo hrano. Ne mog*3 bi več k zdravniku in ne v lekarno. Dolg pri trgovcu je bil še posebna pesem. Četudi ni mislil* nanj, so ji že drugi preprosti računi povezali jezik in roke. Vse leto, tja.do najhujšega mr»J za je opravljala svoj posel. Včofii je komaj stala na nogah, potei*1 se je pa spet popravila in Je zla* sti jeseni dobila kar dober videz-Tedaj je tudi nekajkrat govorila * Jožem, ki je prišel od vojakov-Ker pa ni bil v Ljubljani, jo )e tu pa tam razveselil s kakšn" karto. Sredi zime je P-a Marija obležala. Dotlej so glavni dolg že poplačali. Janko je spet delal in so se laže otresali bremena. Ko Je sonce spet dobivalo na moči, le Marija kak dan vstala z novim upanjem, da so pomladi docejf spravi pokonci. Toda ni šlo. Prestala je dosti hudega, počasi J0 izkašljevala mlada pljuča. ali ONSTRAN REKE Prišla sta s hriba onstran, krađo m a prečkala železniško progo in zabredla v travo pod nasipom, se nekajkrat ozrla, potem pa pritajeno pretekla travnik vse tja do vrb j a, kjer sta legla. Sonce je bilo visoko in moralo je biti blizu Štirih. Mateo in Peter sta se vračala s hriba v gmajne z nahrbtniki dinamita. Dva dni sta bila že na poti in tod ob reki sta morala počakati večera, da prečkata reko in se vrneta v četo. Trava, ki je bila ob železniškem nasipu visoka, je bila tu ob vrb-ui čisto nizka ln videti rezka. — Zleknila sta se na nahrbtnik«. Mateo se je naslonil na vegasto vrbovo drevo in segel v staro obledelo bluzo po cigareto. Molčala -sta. Veter, ki je prihajal s hriba, J« brodil v trav!, se zaganjal v vrbje, za hip v niem ostajal, nato pa skodral reko in izginil v gmalni onstran. Vsi ti dnevi, ki sta jih prebila na poti so bili či-r,*o pravi aprilski dnevi. Modri in sončni. Sonce, ki je lebdelo nepremično v modrini, je b'lo toplo, toplo, da je človeku drgetalo ob nosu od prebuiaiočcga vonja in soparice po zemlji. Mateo jih je moral imeti blizu petdeset. Nekje Iz Primorskega le bil; Peter nI vedel od kod, pa tudi spraševal nI. V četi nI nihče nikdar Matea spraševal od kod Je. Vsi so vedeli, da je od nekod in da se tcffa nerad soominja. Nekoč, od tega je že dolgo, jim je pripovedoval, da ima vse svoje v Dachau. Zdaj je tiho vlekel cigareto, potem pa pritajeno, bolj sam sebi kot Petru dej-" »Do večera počakava.« Peter je lenobno ležal v travi. Obraz mu je bil čisto brezizrazen; ne le zaradi skopih let, empak tudi zaradi sonca in trave, ki se je ujela v strune razmišljanja. Spre-letelo ga je in vprašal je, dasi je navsezadnje odgovor vedel Že prej. »So Nemci onstran?« »Zgoraj, nad kolenom reke, Je bunker. Do večera počakava. Zdaj poči j!« Mateo se je zdrznil — tole zadnje je bilo skoraj očetovsko. Sicer pa bi bil Peter lahko njegov sin — da take sinove ima. Pid-jetna misel, ki ga je obšla, je dobila moten lesk — zdaj so nekje v Dachau. Ta Dachau je postajal zdaj refren njegovih razmišljanj. Nato se je snet ozrl na Petra. Petrov mladi obraz brez gub, ki na i bi mu jih vrezalo življenje, je bil čisto vsakdanji. Mateo Je nenadoma postal stari Mateo. Gledal je Petra in razmišljal o nJem. Dve leti sta že skupaj. Peter je bil pred vojno študent, ko so mu ubili starše, je odšel v partizane in zdaj je tu. Nenadoma se je spomnil na svoiega najstarejšega sina, segel z roko v lase, si pomol oči in zažmeril. Pomislil je na dom in zemljo. Nič ni bilo prijetnejšega kot razmišljati o dnevih, ki pridejo in o zemlji. Vsi se bodo vrnili. Nikdar ni niti upal pomisliti, da se te nlegove želje ne morejo uresničiti. Potem se je spomnil hiše in misel o domu se je zapletla ln nI marala proč. — Zdaj bi moralo biti žito že skoraj ped visoko, pa tudi sadje je od-cvetelo. Zdaj se je pričenjala tista prava kmečka pomlad. Peter se je prevalil na bok in gledal vodo. Skodrana v vetru in siva je bila podobna neki reki njegovega spomina. Ta spomin je prišel nenadoma, za hip sta si stala z njim nasproti. Obšlo ga je vprašanje, kje neki so zdaj vsi njegovi prijatelji. Rad bi razmišljal o njih. Potem se je spomnil tistega zadnjega skupnega praznovanja pred vojno. Takrat so praznovali vsak svojih dvajset let. Podoba, ki je prišla, je bila boleča. Spomnil se je, kako so sedeli ob mizi. Bil je tak navaden večer za dvajset let. Na mizi se je v kozarcih, ki niso bili iz brušenega stekla, ki niso bili niti enaki — iskrilo rumeno vino; in to vino ni bilo niti zlatasto niti nenavadno. Spomnil se je, kako ga je takrat obšlo, da je bilo tistih njegovih dvajset let klavrnih, klavrnih zato. ker niso bile čisto nje-je, kako mu je potem rekla Andreja čisto tako: »Pokaži mi no roke. In njemu je postalo nerodno, nerodno zaradi rok, ki so bile rdeče in niso imele lepo obstri-ženih nohtov. Nerodno zaradi njegovih rok, rok, ki so sanjale z njim. Da, to je bilo veliko razočaranje, ki ga je povsem doumel šele sedaj. Z daljave je prihajalo drdranje vlaka in ju zmotilo v njunem premišljevanju. Zapeljal je po nasipu ln izginil za ovinkom. Mateo se je obrnil k Petru, mu vrgel cigareto in se nasmehnil. »Jutri bo tisti most navsezgodaj v zraku. To bo lep 1. maj.« »Lep bo.« Peter je nekajkrat zapored potegnil dim, se prevalil na hrbet in se zazrl v hrib nad železniško progo. Bukev je bila že čisto zelena in*tista zelena barva pomladi ga je ščemela v očeh. Spodaj ob robu so rasli kostanji, čisto beli in drhtavi od pomladnega pričakovanja. Vedno je imel rad kostanje — a včasih raje kot zdaj. »Počasi gre,« je pristavil Mateo, bolj sam zase kot za oba. Peter ga je komajda slišal. Spomnil se je Tatjane in Marije. Podoba obeh in zgodnje pomladi tistega leta, preden je odšel, je bila motna in boleča. Tatjana. Tisti pomladni dnevi, preden se je začela ta neusmiljena vojna, so bili njeni. Imeli so modre oči — kot ona. V travah so gnezdile aprilske sanje in hrasti v drevoredu so bili pegasti in dremotni. Tista pomlad je bila polna njenih oči, velikih in otročjih — zaverovanih v lastno moč in lastno življenje. Takrat je ni imel čisto rad; a v njej je bilo toliko človeka — človeka dobrega in človeka slabega. Potem se je vrnila Marija. In on je moral ob vsem tistem pomladnem pričakovanju novega in svetlega stopiti na križišču na pravo pot. Moral je izbrati med toplo človečnostjo, sanjami in domom in med žrtjem samega sebe. Marija se je vrnila — kot tolikokrat s svojim neizmernim molkom in mu dejala, dobro 6e je spominjal tistega večera: »Veš, kadar sva skupaj in me držiš v kinu za roko, nimam ničesar od filma.« In tako je stal z vso svojo vsakdanjostjo na križ-potju in Je moral izbrati. Nikdar ni izbral. Potem je prišla vojna in letala in talci in smrt... Mateo je sedel brezbrižno. Zdaj je bil skoraj doma. To brezdelno čakanje je bilo kakor nekdanji nedeljski popoldnevi, ko sedi človek pred hišo in gleda polje pod seboj. Da, bilo je res skoraj nedeljsko popoldne, V aprilu so Koširjevi pokop hčer, hiša jim je pa ostala. Tone Cufar Nenadoma sta se zdrznila. 0$' stran reke je prihajala nemŠ** patrulja. Mateo se je dotaknu' s čevljem Petra. Hitro sta legla "a hrbet in prijela za brzostrelki- £ Sli so dalje. Mateo je pristav*1' »Do teme je še dolgo.« Peter s0 je obrnil v travi in jo gledal. So-1' ce je bilo že čisto nad hribom mrak je prihajal dremotno. hriba z gozdom je posta j al tem' nejši. Kostanji so z mrakom P'1' stali čisto vsakdanji. Nekje je z3' pel muren in b;l je prvi, ki s.a ga slišala to pomlad. Počasi se ] zmračilo. Za hribom v daljavi J zapiskal vlak. »Greva!« Mateo jc prvi vstal. Porinila sta brzostrelki skozi nahrbtnik in M3' teo je pristavil: »Ko pride mimo vlak, bova z bredla v vedo.« Kradoma se je ozrl na črno k0, leno reke. Tam nekje je mor J biti bunker. Vlak je pripeljal- Za gazila sta. Voda je bila ledena 1 odvratna. Matea j* bodlo v k°le^ nih. Roke, ki so držale nahrbtn1^ ke visoko nad glavama, so p°s jale težke. Voda je bila vse &° lja. Bila je hitra in dno spol«** Ko sta bila skoraj na sredi ma je voda segala že do pazduhe, se je pričelo dvigal-Bolečina v mišicah od ledene v de je bila kot stotine bodljal ^ z nožem. Prispela sta. Hitr° krenila v breg, pretekla jaso se zgubila v gmajno. »Cez dobro uro bova pri nai'*1'"' se je nasmehnil Mateo: »Težko naju že čakajo — nflJu najin dinamit.« Petru je postajalo toplo o:?-Pje mladnega večera in vode, ki odtekala. Vedel Je, da lu. ]n t in v četi veseli. Jutri je 1. ma] ^ dinamitom bodo na vsezgodaj^^ gli v zrak most. Koračila sta zi hosto po stezi in molčala, teo je rekel: »Jutri bo lep 1. maj.* .j Peter se jo samo .nasmebn1 ^ hotel je pristaviti - menda >ojan Na** res lep. ZA RAZVEDRILO »Lov na Eichmanna"' v Nemčiji prepovedan Civilno sodišče v Bonnu je^ prepovedalo nadaljnjo prodajo knjige Simona VViesenthala »Lovil sem Eichmanna« na vsem področju Zahodne Nemčije. Založnika Siegberta Mohna je sodišče pozvalo, naj iz knjige iztrga strani, na katerih opisuje avtor podrobnosti grozodejstev proti Zidom in sovjetskim državljanom, ki so jih zagrešili leta 1941 posebni oddelki Ukrajincev, ki so bili dodeljeni bataljonu »Nachtigall« nemške vojske pod poveljstvom bivšega majorja Oberlaenderja, ki je bil Se do konca lanskega leta član Adcnauerjeve vlade. Kot je znano, jc sodišče oprostilo Oberlaenderja krivde, ki mu jo pripisuje »Združenje pre-ganjancev nacističnega režima« z motivacijo, da obtoženemu ni mogoče dokazati dejanj, ki mu jih pripisujejo. FIlmi groze Na zahodu so posebno privlačen magnet za kino blagajne tako imenovani »filmi groze«, z raznimi grozodejstvi, zločini, pošastmi in strahovi, znani pod " geslom »samo za močne živce«. Ker se je pokazalo, da ti filmi zelo Škodljivo vplivajo posebno na manjše otroke, bodo v Franciji prepovedali obiskovati te filme otrokom pod 13 leti. Cenzurna komisija, ki bo določala, kateri filmi naj bodo prepovedani, bo sestavljena iz sociologov, psihologov, zastopnikov mestnih uprav in staršev. Zložljivi drogovi za svetilke Izdelovati so jih začeli v Sovjetski zvezi, služili pa naj bi za razsvetljavo na velikih gradbiščih, kjer se delo tudi ponoči ne ustavi. Drogovi merijo 21 metrov v višino, nosijo pa po šest močnih žarometov. Ko jih zložijo, merijo le C »Odlični so ti varnostni pasovi! Ce bi jih ne imela, bi bilo z avtom že konec ...« Za udobnejši pogled v želodec Kadar morajo zdravniki pogledati v Človeški želodec, uporabijo gastroskop, togo in precej debelo cev, ki jo potisnejo v požiralnik. To je seveda za pacienta precej neprijeten postopek, zelo verjetno pa je, da ga bo moč že v kratkem času zamenjati s precej bolj prikladno napravo. Na fizikalnem institutu Tehniške visoke šole v Goteborgu so izdelali gibljivo efev za prenos slik. V njej je preko 30.000 zelo tankih steklenih cevk, ki merijo v premeru le 50 mikronov, torej toliko, kot nit v ženski nylon nogavici. Vse cevke imajo dvojne stene, iz dveh vrst stekla z različnima lomnima količnikoma. Po vsaki izmed cevk se svetloba širi tako, kot to določa popolni odboj - odbija se na meji med obema vrstama stekla. Na drugem koncu cevi nastane zato slika, ki jo sestavlja preko 30.000 bolj ali manj svetlečih točk, torej slika, ki po kvaliteti nekako ustreza sliki na sprejemniku. 20 kg poročnih prstanov so okradli oangsterJi v Narseillu Iz neke tovarne nakita v Mar-seillu so neznani nepridipravi ukradli 20 kg zlatih poročnifi »i'« zadnji vojni gredo otroci samo tako še na sprehod« prstanov v vrednosti 400 tisoč frankov. Ko je oddelkovodja prišel ob šestih zjutraj v tovarno, so se nenadoma pojavili pred njim trije ali štirje oboroženi moža- karji, ki so se ponoči splazili v tovarno. Prisilili so ga, da jc odprl jekleno blagajno in jim izročil vso zalogo prstanov. Nato so gangsterji pobegnili s svetlo-zelenim avtomobilom. Vivien Leigh spet pred filmsko kamero Po večletni odsotnosti se jej priznana igralka Vivien Leigh | vrnila v filmske ateljeje, da bi upodobila glavno junakinjo v ekranizaciji drame Tannesseeja Williamsa »Rimska pomlad gospe Stone«. Njen partner je mladi ameriški igralec Warren Beattv, v eni glavnih vlog pa nastopa še odrska zvezda iz Los Angel esa, vdova komponista KMdki Wedia, Loffcc a«WQML Za družbo Assoc. BMKsh režira Jo- se Quirrtero. Ob tej priliki ugotavljajo opazovalci povečano sproščenost tako britanske publike kot cenzure, saj še pred nekaj leti ni bilo niti misliti, da bi film s tako temo lahko zagledal luč sveta v tamkajšnjih študijih. VVilliamsova drama je bila namreč prvič uprizorjena že leta 1837. 10 NAGRAD Uredništvo »Glasa« je za reševalce prvomajske nagradne skandinavske križanke pripravilo 10 denarnih nagrad, in sicer: 1. nagrada 3.000 dinarjev 2. nagrada 2.000 dinarjev 3.— 5. nagrada po 1.000 dinarjev 6.—10. nagrada po 500 dinarjev Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 11. maja 1961, javno žrebanje pa bo v prostorih uredništva v petek, 12. maja ob 16. uri. »Dobro jutro, otroci! - ScdUaJL. 10 STRAN RADIO • MLADA RAST PETEK, 28. APRILA 19«! Pred 1. majem /. maj — Praznik dela, jc praznik vseh tistih, ki si s svojimi last nimi rokami in umom služijo kruh in ustvarjajo dobrine vsemu človeštvu. To jc praznik delavcev vsega sveta, pa naj bodo pripad niki kateregakoli naroda, naj bodo črni ali beli, naj živijo v tej ali oni državi. 1. maj je tudi vaš — pionirski praznik, saj tudi vi delate na svoj način, ko se učite in tako pripravljate za življenje in delo, s katerim boste koristili svoji domovini. V teh dneh ste se v šoli gotovo pogovorili o tem, zakaj praznujemo Praznik dela prav prvega maja, govorili ste o trdem življenju, ki jc napotilo delavec pred mnogimi desetletji, da so se borili proti svojim delodajalcem za boljše delovne pogoje, proti brezobzirnemu i/.koriščaniu. Tedaj ne smete pozabiti, da šc vedno ni vsem delavcem po svetu tako kot je delavcem v novi Jugoslaviji. V mnogih deželah delajo šc vedno po 12 in vjč ur na dan. V nekaterih azijskih in afriških deželah kapitalisti silijo k delu v tovarnah celo majhne otroke. Marsikje po svetu so še tisoči in tisoči brezposelnih in njihove družine so lačne. Nam se ni treba več boriti za osemurni delavnik in proti brezposelnosti. 7.a vse, ki želijo delati, je pri nas dela dovolj. Mi se sedi j trudimo, da bi Pilo delo v naših tovarnah cimlažje in da bi čimveč naredili. To nam bo tudi uspelo, saj sami upravljamo naše tovarne. Po obisku pri pionirjih-zadružnikih v Cerkljah Tudi gospodarjenja se je treba učiti Tudi na Gorenjskem po lanski pionirski akciji mladih zadružnikov skorajda nI osnovne šole, na kateri ne bi imeli tudi pionirske zadruge. Te se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Tako smo pred meseci pisali o pionirski zadrugi na osnovni soli v Bohinjski Bistrici, katere člani izdelujejo tehnične Izdelke; pred kratkim smo vas seznanili z delom pionirjev-zadružnikov na osnovni soli t Predosljah, ki se ukvarjajo s perutninarstvom, danes pa si oglejmo še pionirsko zadrugo v Cerkljah. Kot mnoge druge, je bila tudi ta zadruga ustanovljena v lanskem letu. Sedaj ima 139 članov in svoj upravni odbor, ki ga KStavljajo pionirji, predstavniki kmetijske zadruge in člani otskega odbora. Pionirji vodijo zadrugo sami, odrasli jiAi pri delu lc pomagajo s potrebnimi nasveti. Cerkljanski pionirji so se odločili, da bodo zasadili črni ribez. — Na skoraj enem hektara zemlje, kolikor jo imajo sedaj, so zasadili okoli 1000 sadik črnega ribeza, kot. vmesno kulturo pa bodo posadili .še krompir. Sadike so sicer sedaj šc majhne, kljub temu kaže, da bo že letos pridelek kar dober. Seveda, ne bo p«zcbc, ki je hud sovražnik črnega ribeza. V prihodnjih letih upajo, da bodo letno pridelali vsaj 1000 kilogramov ribeza in že preprost račun nam lahko pove, da ima cerkljanska pionirska zadruga vse izglede za dober finančni uspeh. CIan upravnega odbora, tovariš Kalan jc pionirje pohvalil, da Ob 20-letnici vstaje Kako ie Momčilo raznoval prvi mai To sc jc zgodilo zadnje dni meseca aprila 1942. leta v Liki. Šestnajstletni partizan Momčilo Miloševič, ki je danes kapitan vojnega letalstva, je bil borec v bataljonu Velebit. Bataljon se jo takrat boril v Liki. Sovražniki so hudo napadali majhne vasice v tem siromašnem koncu naše domovine, po-žigali domove in ropali živino. Ljudje pa so trpeli mraz in lakoto in mnoge ho tudi pobili. Tedaj je bataljon Velebit dobil nalogo, da reši prebivalce Like iz stiske in prežene fašiste iz njihove deželice. Bataljon je sklenil, da bo to težko nalogo opravil kolikor mogoče dobro in temeljito, da bi tako Z zmago proslavil pivi maj. Tudi Momčilo je sklenil, da se bo odločno boril. In zares, borba sc jc odvijala na-t.- no po načrtu poveljstva in partizani so zmagovali, čeprav so bili v ti-sicm času še zrlo slabo oboroženi. — Imeli so namreč samo tisto orožje, ki so ga iztrgali iz sovražnikovih rok. — Zato jc bila vsaka puška, vsaka bomba in vsak naboj velika dragocenost. Momčilo jc imel lahko strojnico. Boril se je pogumno kot odrasli borci, čeprav je bil še mlad in ni imel mnogo izkušenj. Tedaj pa ga je nenadoma zadela sovražnikova krogla; bil je ranjen v nogo. Nekaj časa sc sploh ni mogel premakniti. Kaj bo s strojnico, ga je zaskrbelo. Ne sme je pustiti sredi jase, kjer jo lahko vsak trenutek odnese sovražnik! Momčilo se jc v naglici odločil, kaj bo storil. Strojnico si je z vrvico privezal- na zdravo nogo in se začel plaziti z bojišča proti gozdu, kjer so bili njegovi tovariši. — Ranjena noga mu jc krvavela in večkrat se je na poti onesvestil. Toliko moči pa je le imel, da je vselej, ko jc spet prišel k zavesti, pogledal, če ima strojnico še privezano k nogi. Tako se bova rešila oba, jaz in ti, je šepetal dragocenemu orožju. Tako se je tudi zgodilo. Ves izmučen in izčrpan se je Momčilo priplazil v prvo bojno vrsto bataljona in privlekel s seboj svoje dragoceno orožje. Ir.ročil ga je komandantu in se onesvestil. so pn mlad delu zelo pridni. Letošnjo po-io zbrali tudi 25 ton hlevskega gnoja, ki so ga cerkljanski kmetovalci pionirjem radi odstopili, saj jim tudi oni želijo, da bi bilo gospodarjenje njihove zadruge kar najbolj uspešno in da bi se pri tem kar največ naučili. — Seveda se tem željam pridružujemo tudi mi in bomo zelo veseli, če bo pri-drlck dober iu bo tako dovolj denarja za uresničitev vseh predvidenih načrtov. v Trla Na šoli „Heroja Bračrča" izdajajo pionirji glasilo »Obveščevalec" Vsi jugoslovanski pionirji so se letos vključili v veliko akcijo »Pionirske Igre«, s katero bodo prispevali svoj dele* k proslavljanju 20-lctnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tudi pionirji v Tržiču pri tem ne bodo zaostajali. — Na obeh osnovnih šolah Imajo vrsto krožkov, ki so že ob pričetku leta Izdelali obširne programe dela, ki jih sedaj pridno izpolnjujejo. V Tržiču je bil tako kot v drugih ob-Člnskih središčih ustanovljen tudi občinski odbor Pionirskih iger in njegova predsednica Slavica Nečimer nam je pripovedovala o programu in nalogah lega odbora. Glavna njegova naloga je, da nudi pionirjem pomoč pri njihovih prireditvah, da šolam preskrbi tovariše, ki lahko pionirjem kar največ povedo o preteklih dogodkih v Tržiču, predvsem o NOB in povojni obnovi, nadalje odbor skrbi, da sc tudi čimveč pionirjev udeleži prireditev, ki jih prireja odbor za proslavo 20-letnice vstaje. Odbor PI je za pionirje predvidel veliko proslavo na Veterncm, kjer je bila ustanovljena Tržiško-kranjska četa, vrsto športnih in drugih tekmovanj ter prireditev. Tržiški pionirji so se lotili šc ene pomembne naloge — zbiranja gradiva za Muzej NOB. Tega nameravajo v Tržiču odpreti v jeseni. Tova-risica Nečimrova nam je povedala, da prav posebno veliko gradiva zbrali učenci osnovne šole Heroja Bračiča. — Mladinski komite in pionirski štab Staneta Bečana na tej šoli izdajata svoje plašilo »Obveščevalec«, v katerem pišejo o svojem delu v okviru Pionirskih iger. List bo kronološko zajel vsa tri obdobja Pionirskih iger,, urejuje pa ga propagandno-dopisniški krožek. Prva številka Obveščevalca prinaša razen prvega dela programa prireditev Pionirskih iger tudi obširen prispevek zgodovinskega krožka, ki so ga člani krožka napisali po razgovora s tovarišem Mihom Karom, ki jim je pripovedoval svoje spomine iz NOB, nadalje natečaj občinskega odbora Pionirskih iger za udeležbo na razstavi likovnih, literarnih, tehničnih in foto izdelkov, ki bo ob koncu prihodnjega meseca, v rubrikah »Naši reporUnji spremljajo in poročajo« in »Kotiček naših najmlajših« pa 20 krajših sestavkov, ki so jih prispevali sodelavci iz vseh razredov. Cerkljanski pionirji so zasadili okoli 1090 sadik črnega r Ob javnih prireditvah v blejski občini kraj v NOB RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6.05., 7., 10., 13-, 15., 22., 23. in 24. uri in radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6., 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 30. april« 7.15 Suita Iz opere Morane 7.35 Ljubiteljem zabavne glasb« 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Mladi prsti pri klavirja in na violini 9.00 Naši mladi pevci zabavn« glasbe 9.30 Koncert za klavir in orkester 10.00 Se pomnite tovarili 11.00 Zvočna abeceda 11.30 Mariborski kolektivi v domovih ob jezeru 12.00 Naši ' poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.15 Delovni kolektivi čestitajo za 1. maj 15.15 Giselle, balet v dveh dejanjih 16.00 Delavsko gibanje v svet« 16.20 Pozdravi iz. Zagreba in Beograda 17.00 Veliki zabavni orkestri z vedrimi melodijami 17.30 športno popoldne 18.30 Perpetum mobile in nekaj dragih skladb 18.45 Dobri znanci z novimi melodijami 19.05 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 20.05 Koncert Invalidskega pevskega zbora 20.30 Jugoslavija leta 1961 21.00 Ob zabavni glasbi na praznični predvečer 22.15 Plesni ritmi za va« 23.55 Prijeten počitek PONEDELJEK, 1. maja 5.00 Prvomajska bndnica 6.15 Po domače ... 6.40 Orkestralna glasba jugoslovanskih avtorjev 7.15 Pesmi jugoslovanskega provktariata 7.40 V ritmu koračnic 8.00 Vesel 1. maj 8.20 Naše pesmi 9.00 Rezervirano za prenos prvomajske parade 11.00 Ero z jugoslovanskimi skladatelji 12.00 Veseli akordi ob prazničnem dnevu 13.30 Pojte z. nami, otroci 14.00 Melodije iz. jugoslovanskih filmov 14.20 Za vsakogar nekaj 15.15 Z domačimi ansambli v prvomajsko razpoloženje V dneh od 15. do J9. aprila so sc v Počastitev 20-letnice vstaje zvrstile v krajih blejske občine prireditve Spoznavajmo svoj kraj v NOB. Pripravili so jih pionirski odredi s sodelovanjem učiteljev in občinskega odbora za pionirske igre. Prva taka prireditev je bila na vrsti v Bohinjski Beli, zatem na Bledu in končno v Ribnem in Gorjah. Na vseh tej javnih nastopih je odgovarjalo na različna vprašanja iz domače zgodovine in književnosti okoli dve sto pionirjev. Različne teme iz zgodovine NOB v domačem kraju pa je v pripravah na javne prireditve proučevalo nad 1000 pionirjev in mladincev vseh šol v občini. — Povedati moramo, da je bila to doslej ena najuspešnejših akcij v delu z mladino, kar so jih izvedli v blejski občini minula leta. Največji uspeh jc prav v tem, ker so priprave zajele to- likšen obseg; pri tem pa se je mladina lotila dela z vso resnostjo in z velikim zanimanjem. Bile so sicer pomanjkljivosti pri sami organizaciji, vendar jc to razumljivo, saj so organizatorji morali vse priprave; z mladino izvajati poleg rednega šolskega in drugega dela. Prav tako jc tudi mladina imela zares polne roke dela. Občinska prireditev jc bila na vrsti minuli četrtek v kino dvorani na Bledu. To pot pa je pred številnim občinstvom v dvorani odgovarjalo 40 najboljših pionirjev in mladincev iz Gori j, Bleda, Ribnega in Bohinjske Bele. Težko je zapisati, kateri pionirji so bolje odgovarjali, ker so bili skratka vsi zelo dobro pripravljeni. Med mlajšimi so se najbolje odrezali Gorjanci, med mladinci pa Blejci, Nekatere teme so bile precej težke in obsežne, pa vendar so jih mladi kandidati zmogli in odgovarjali zelo izčrpno. * Prebivalci vseh krajev, koder so bile prireditve, so pravzaprav prvikrat slišali temeljite in izčrpne opise dogodkov iz NOB, in to i/, ust najmlajših. Ker so večinoma še žive priče teh dogodkov, so bili seveda tudi dokaj kritični. — Doraščajoča mladina bo našo preteklost, zlasti pa zgodovino NOB, znala ceniti tem bolj, če jo bo dobro poznala. Prav v tem pa jc tudi namen letošnjih prireditev in tekmovanj. J. B. MOJ OCE V PARTIZANIH Moj oče je bil med vojno partizan, Bil jc pomočnik topničarja. Boril se je za psvpboditev Trsta. Tudi mu j a mamica jc pomagala partizanom. Bila jc kurirka v Dolomitskem odredu. Zdravko Marslč — Tržič H OD NEDELJE, 30. APRILA DO SOBOTE, 6. MAJA 1691 16.00 16.30 17.30 18.00 19.05 20.00 20.30 21.30 21.45 22.15 23.40 7.35 8.00 8.40 8.55 9.30 11.00 11.40 11.45 12.00 12.15 13.30 14.15 14.30 15.15 16.00 16.30 17.00 18.30 19.05 20.00 21.30 22.15 23.05 Pomladni divertimento športno popoldne Borut Lcsjak in Boris Kovačič predstavljata svoje nove popevke Pesmi raznih dežel z raznih kontinentov Drejčnik Andrej govori Pol ure razvedrila in zabave Radijska igra * Leonora, uvertura it. 2 Vedri zvoki Vabimo vas na ples Tri epizode za klavir in godala TOREK, 2. maja Od Istre do Splita Mladinska radijska igra Majski raj Pomladna glasbena slikanica Orkester RTV Ljubljana s solisti Kulturna diagonala Mala suita Kaj je' novega pri Veselih planšar-jih in Zadovoljnih Kranjcih Lepe melodije Prvomajsko darilo otroškega mladinskega zbora RTV Ljubljana Se poslednjič: čestitke za 1. maj Pozdrav iz Beograda Nastopata zbora Slavček in Komorni zbor iz Celja Z melodijami naokrog Potovanje po sveta Majhna revija jugoslovanskih izvajalcev zabavne glasb« Deseti brat — opera Tisoč pisanih taktov Pesmi svobodnih ljudi prepeva Paul Rubeson Večer Gershwinovih skladb Še vedno jih radi poslušate Zaplešite z nami Nočni koncert SREDA, 3. maja 7.35 Po slovenskih planinah in zelenih dolinah 8.00 Godala in naši vokalni ansambli 8.30 Majhen jutranji koncert 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Vedri intermezzo 9.50 Iz naše delavnice 11.00 Pesem in čas 11.30 Humoreska za rog in godalni orkester 11.35 Planinska roža 12.00 Čerto dejanje Puccinijeve opere La Boherae 12.30 Orgle in orglice 12.45 Še nekaj domačih skladbie 13.30 Spevni in plesni zvoki na klavirju 14.03 Komorni zbor RTV Ljubljana 14.28 Igramo za vas 15.30 Moj kraj včeraj, danes in jutri 16.00 Nekaj novosti iz arhiva mladinske glasbene redakcije 16.15 Melodije za spomladansko popoldne 17.15 Plesi iz Galant« 17.30 Radijska igra 18.30 Iz staronizozemske »uit* 18.40 Kvintet bratov Avsenik 20.00 Vojna in mir, peta simfonija 21.00 Lepe melodije 22.15 Violinist Ali Dermelj igra germanske, romanske in slovanske mojstre 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba 23.55 Prijeten počitek ČETRTEK, 4. maja 8.05 Glasb« ob delu 8.35 Poje Planinski oktet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Oj rožmarin! 10.15 Koncert v ritma 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vukadin Sišakovič: Prognostična složba v varstvu rastlin v letu 1961 po- 12.25 Nekaj opernih uvertur 13.30 Orkester Franck Poorcel 13.50 Zbor Primorskih študentov poj« 14.05 Zlati petelinček — suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in zdravljajo 15.40 Iz svetovne knjrlevnoetl 16.00 Ruleta za zabavo 16.30 Romance in pesmi po rusko . . . 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Dve ariji — dve solistki 18.30 Kvintet Georga Shcaringa z zborom 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Iz francoske simfonične literature 22.15 Po sveto jazza 22.45 Pet liričnih melodij za violončelo in klavir 23.05 V ritma današnjih dni 23.55 Prijeten počitek PETEK, 5. maja 8.05 Sercnada za godalni orkester 8.25 Radi bi vas zabavali 9.00 Naš podlistek 9.20 Zveneče kaskade 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Faure in Debusav 10.35 Romunska in sovjetska zabavna glasba TI.00 Odlomki iz Glumačev 11.30 Človek in zdravje 11.40 Zvočna panorama 12.00 Veseli hribovci so spet prišli 12.15 Kmetijski nasveti — dr. ing. Vilko Masten: Nekatera novejla kemična sredstva za varstvo rastlin 12.25 Kitara in harfa 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Pet pevcev — pet popevk 13.45 Od vasi do vasi 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Basist Friderik Lupša 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 18.15 Zabavni orkester Mantovani 18.30 Take pojo in plešejo v tujih deželah * 20.00 Geoff Love s svojim orkestrom 20.15 Ted«nskl zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Komorna ura z deli jugoslovanskih skladateljev SOBOTA, 6. maja 8.05 Glasba ob delu 8.24 Iz vsakega žepa nekaj 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Poljska in češka zabavna glasba 10.15 Koncert za oboo in orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.50 Dve angleški popevki 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Nekaj domačih skladb Slavka Mežka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Iran Ki-kovec — Kakšne so možnosti gojenja sliv pri nas 13.30 Zabavne skladbice 13.50 Od arije do arije *'* ' 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.25 Z najnovejšega repertoarja Jugo-tona 16.40 Moški zbor Zarja Trbovlje 17.10 Po kinu se dobimo 17.45 Italijanski pevki Mina in Milva 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Drugi concertino za klavir in orkester 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Ko pomlad cvetoča pride . .. 20.20 Priljubljene popevke 21.00 Poslušaj in povej nam — Videm Krško — Radovljica 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 30. aprila 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Serijski film za otroke Športni prenosi 20.00 TV dnevnik 20.45 Hlapec Jernej in njegova pravica — TV drama PONEDELJEK, 1. maja 8.00 Prenos prvomajske parade 18.00 Orkester Mantovani igra skladbe velikih mojstrov 13.30 Jugoslovanski znanstveni in tehnični izsledki 19.00 TV pregled 19.30 Koncert mladih glasbenikov 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 6 slavnostnih povabil — glasbena oddaja 21.30 Prvenstvo Evrope v košarki TOREK, 2. maja I.".00 Prenos motodirk iz Crikvenice 17.30 Prvenstvo Evrope v košarki 20.00 TV dnevnik 20.30 Glasbeni film 21.00 Prvenstvo Evrope v košarki SREDA, 3. maja 16.00 Prvenstvo Evrope v košarki 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Film '•: serije nuklearna energija 19.00 Ca*, ljudje in dogodki 20.00 T V dnevnik 20.15 Dokumcrturni film 20.30 Crni Orfci — cc'ov-e.-rni film 22.00 Prvenstvo 'Evropo v košarki ČETRTEK, A. maja 9.00 TV v šoli 16.00 Prvenstvo Evrope v košarki 17.30 Oddaja za najmlajše 18.00 Zgodba o ptici, ki ni hotela peti — poljska slikanica is.10 Kuharski nasveti 18.30 TV film iz. serije Robin Hood 19.00 Razvoj avtomobila 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Rezerviran čas 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Koncert godalnega kvarteta RTV Ljubljana 22.00 Prve- tvo Evrope v košarki PETEK, 5. maja 17.30 Prvenstvo Evrope v košarki 20.00 TV dnevnik rn.IS Program jugoslovanske kinoteke 22.30 Pr----------1 Evrope v košarki SOBOTA, 6. maja 16.00 Prvenstvo Evrope v košarki 18.00 Atomske bombe ni več — TV Igra za otroke 18.45 Film iz serije Nevarnost je moj poklic 20.00 T V dnevnik 20.15 TV helikopter 20.30 Sestanek mladih — glasbena oddaja 21.30 Film iz serije Kapitan David Gries 22.00 Prvenstvo Evrope v košarki PRVOMAJSKE ČESTITKE ikileklli Tokrat smo nekaj dni pred praznovanjem prvomajskih praznikov obiskali majhen, komaj 13-članski kolektiv Žage iz Britofa pri Kranju. Tja nismo zašli slučajno, saj smo že večkrat slišali razgovore med privatniki in predstavniki družbenega sektorja i/. Bistrice, Kranja pa vse do Preddvora in Cerkelj, da vozijo hlodovino v razrez v Britof, kjer je tarifa za usluge skoraj najcenejša med vsemi tarifami ostalih žag daleč na okoli. Z avtomobilom smo se komaj pripeljali do pisarniških prostorov ob žagi. Odmerjeni prostor za iztovar- janje hlodovine je skoraj premajhen. S tamkajšnjim direktorjem smo se kaj hitro zapletli v prijeten razgovor. Sedanja žaga je že precej stara. V pogonu so še vedno iste naprave — polnojarmcnik in ostalo — ki so bile montirane že 1910. leta. Po ustnem izročilu pa so na tem prostoru žagali les že tudi prej. Menda sta bili že pred 180 leti v pogonu dve žagi — samici. Takšna, kot je bila žaga v Britofu pred dobrimi 50 leti pa je ostala skoraj neizpremenjena vse do danes. Spremembe so le med nekdanjo in sedanjo organizacijo dela ter načinom upravljanja, kar ima za posledico precej večjo zmogljivost predelovanja hlodovine kot nekdaj. Razen tega smo iz ohranjenih zapiskov povzeli naslednjo spremembo, ki jc nastala na žagi v zadnjih letih z ozirom na način proizvodnje. Med tem ko je tamkajšnji kolektiv prva leta po osvoboditvi pa do vključno 1954. leta opravljal 70 °/o uslug in je bil s 30% udeležen z lastno predelavo lesa, je po omenjenem letu lastno predelavo povsem opustil. Tako kolektiv sedaj že nad 6 let opravlja lc usluge, kar so predvsem narekovale dosedanje potrebe. Le-te so precej velike, zato ima kolektiv vedno precej dela, če hoče zadovoljiti ko-ristnike uslug. Dela pa imajo zlasti letos precej, ker je bila dokaj ugodna zima in ni bilo težko voziti lesa iz gozdov. Prav zaradi tega je tudi sedaj toliko hlodovine ob žagi na zalogi za predelavo. Zvedeli smo, da je zaloga tolikšna, da jc kolektiv ne bo mogel predelati prej kot v enem mesecu, čeprav dnevno lahko razreze tudi nad 18 prostorninskih metrov hlodovine. To še zlasti zaradi tega ne, ker je dnevni razrez hlodovine še vedno približno enak novemu dovozu. Kljub temu je še vedno precej posekanega lesa v gozdu ali v naseljih (oddaljenih od žage tudi po 6 ali 10 in več kilometrov), pripravljenega za razrez, vendar je dovoz lesa na žago v Britof, ki edina opravlja usluge na precej velikem območju, precej težaven. Prav zaradi tega si kolektiv žage iz Britofa pri Kranju prizadeva, da bi si lahko nabavil prenosni stranski jarmenik (prenosno žago). To željo ima predvsem zaradi tega, da bi lahko ustregel koristnikom njihovih uslug, saj sicer delovni kolektiv nima namena večati zmogljivosti v sedanjem obratu, ki v glavnem zadostujejo potrebam. Zato kolektiv upa, da bo uspel nabaviti prenosni stranski jarmenik, saj je doslej premagal že vrsto tudi težjih težav, ki so se pojavile v zvezi z upravljanjem in organizacijo proizvodnje. Kolikšne uspehe jc delovni kolektiv dosegel v zadnjih letih, pa jasno pokažejo tudi izračuni. Podjetje je bilo vsa lejta doslej kljub temu, da ima zelo nizke cene za usluge (le-te opravlja po vseh mogočih željah), visoko rentabilno. Dobro gospodarjenje pa mu delno omogoča že sam pogonski sistem. Žaga reže les s pomočjo vodne sile in ne električne energije, zaradi česar ima podjetje precej manjše stroške. Prav to pa je tisto, kar daje kolektivu upanje, da ima še lepo perspektivo za nadaljnji obstoj, zlasti še, ker ni nobene žage precej daleč naokoli, ki bi opravljala usluge. n. n. Delovni kolektiv ŽAGE BRITOF PRI KRANJU pošilja vsem delovnim ljudem ob 1. maju — prazniku dela — Iskrene čestitke z željo, da bi imeli v prihodnje še več delovnih uspehov. Ob delavskem prazniku — 1. maju — čestita delovni kolektiv čevljarskega podjetja »Storžič« vsem delovnim ljudem in jim želi mnogo novih delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Sto R Z i e Mislite na kranjski kino, na kavbojski film? Morda pa ob tem imenu mislite na strma pobočja Storžiča, s katerih prav te dni Zginjajo zadnje bele snežne lise. Toda beseda je o tretjem Storžiču — o malem čevljarskem podjetju na Visokem pri Kranju, ki si je nadelo to ime. Ime marljivega kolektiva na Visokem je vse bolj znano širom po domovini, še bolj poznani pa so njegovi izdelki. Morda ste pri Gorenjki v Kranju, pri NAMA v Ljubljani ali v drugih veleblagovnicah že ogledovali njihove čevlje, morda celo kupili. Veijetno niste bili razočarani. Podjetje sploh nima reklamacij na kvaliteto. Kupci so zmeraj zadovoljni, trgovine samo urgirajo blago in v podjetju jim res ni treba skladišč za neprodano blago, kajti vse gre kar »toplo izpod rok«, kot pravijo sami. čunovodstva so jim že pokazali številke črno na belem. Uspehi so bili lepi. Ob Koncu Ifjtnega obračuna so imeli prva dva in pol milijona dinarjev na razpolago. »Razdelimo jih na plače!*, je bilo slišati nekatere. »Ne! Kupimo rajši stroje, da bomo še ve - zaslužili«, so drugi še odločneje zahtevali. Tako so tudi naredili. Vse po dali za stroje, za Izboljšanje delovnih pogojev — da bi pozneje lahko še več naredili in zaslužili. Lani se je že pokazalo, da so imeli prav. Zelo so si izboljšali prejemke. Toda Se vedno Jim je ostalo okroglo 7 milijonov dinarjev za nove investicije. Za letos in prihodnje leto pa imajo še večji načrt, kako bodo modernizirali podjetje. Vso obutev bodo šivali in hkrati tiffli lepili iako, da podplat v nobenem primeru ne bo mogel odpasti. Hkrati pa bodo močno povečali produktivnost. Ob teko-cm traku, kot predvidevajo, bo 19 delavcev v osmih urah naredilo približno 70 parov čevljev. To bo za kolektiv pomenilo približno 33.000 parov letno, kar bo velik napredek. Pred dvema letoma je 35 delavcev Četno pov- prečje) naredilo samo 9.200 parov čevljev. Lani se je sicer število delavcev povečalo na 41, toda obseg proizvodnje se Je domala podvojil in dosegel 18.200 parov obutve. Ob letošnjem prvem tromesečju pa so znova prekoračili to zmogljivost za 23 odstotkov po vrednosti proizvodnje, po realizaciji pa za 34 odstotkov. Toda še vedno imajo težave. Ko se zberejo na sc:-*ankih ali kadar se vsedejo k malici, kramljajo o novih težavah, ki jih imajo. Se vedno, kot sodijo, imajo prevelike obveznosti. V proizvodnji so šc zmeraj daleč Tradicija čevljarske dejavnosti v tem kraju je že dokaj stara. Vendar ni prcra.ila ožjih obrtniških okvirov. Sele prihodnjo jesen bo sedanji 50-.laiW.ii kolektiv prazno.-: 1 10-letnico svojega obstojal Takrat, septembra 1952. leta, 90 za.'eli iz obrtno delavnice urejevati podjetje na novih temeljih. Toda v tem času se je tam veliko spremenilo. Njihov delavski svet in upravni o IbOT sta v mali sobi velikokrat razprav- ljala o novih strojih, o prostorih, o delavcih. Povsod »o bile težave. Potrebovali so sredstva. Komaj so zmogli dajatve. Predlanskim se je obrnilo na bolje. Občina jim je odredila pavšal. Se bolj so se zagrizli v delo. Vse, kar bi več prihranili, belje obrnili, vse to bi bilo samo njim v korist. Tako so takrat ugotavljali na sindikalnih sestankih. Tako so razpravljali tudi na delavskem tvetU. Tekli so meseci, četrtletja in iz ra- za industrijo, toda pri dajatvah, kot pravijo, pa so v ospredju. Vendar pa so njihovi izdelki zelo potrebni potrošnikom. Oni takorekoč dopolnjujejo serijsko proizvodnjo. Trgovine jim pošiljajo v glavnem samo posebne želje kupcev. Naročila s tremi številkami so že izjema. Dostikrat morajo ugoditi in sprejeti naročilo za 20 ali 30 narov. včasih pa tudi želje posameznikov, ki hočejo čevlje po meri. po, posebnih željah in potrebah. Tako onf nihajo nekje v sredini med posameznimi obrtniki in serijsko industrijsko proizvodnjo. Prav zato pravijo, da bi jih pri obveznostih ne smeli šteti mad pravo industrijo. v Toda to so razgovori na raznih Sejah, v upravi podjetja in med člani samoupravnih organov. Ljudje na Visokem, v Preddvoru, v Cerkljah in v okolici, ki poznajo ta kolektiv, pa pravijo, kako .sedaj tam veliko naredijo, kako jo ta ali ona žena našla tam zaposlitev in kako tudi dobro zaslužijo. Skoraj polovica je delavk, žena, gospodinj, ki so se priu ilo ob stroju in danes z veseljem delajo. Včasih so pravili, da je žena samo za dom! Se veliko pa J1h je, ki bi se rade tam zaposlile. Lani «0 poslali tudi prve svoje člane kolektiva na mojstrsko, modelarsko in splošno čevljarsko šolo. Starejše in izkušene delavce in mojstre pa nagrajujejo tako, da radi pri-učujejo nove delavce in jih usposabljajo za razna delovna mesta. Precej jih je že pred upokojitvijo. Zato je v kolektivu vedno v«č mladih, spretnih in močnih dulovnih rok in v tem je tudi neusahljiva moč tega kolektiva. 4H Ob velikem mednarodnem prazniku dela -1. maju - pošilja OKRAJNI LJUDSKI ODBOR K In vse množične organizacije iskrene čestitke vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem kranjskega okraja mmm Tovarna gumijevih izdelfcov Sava Kranj želi ob letošnjem praznovanju 1. maja vsem delovnim kolektivom v prihodnje še več delovnih uspehov Priporočamo svoje cenene in kvalitetne izdelke: avtoplaiče - potniške in tovorne, plašče za kolesa, tehnične izdelke, klinaste jermene, transportne trakove, prevleke valjev in koles, blago za dežne plašče« izdelke za čevljarsko industrijo in lepila Tovarna tiskanega blaga Tiskanina vam nudi svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih. Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi kakor tudi po trajnosti i! KRAMI TISKANI N Vsemu prebivalstvu Gorenjske pošiljamo ob 1. maju, prazniku dela, iskrene čestitke PREDILNICA SUKANČARNA TKALNICA B E LI L N IC A BARVARNA APRETU RA TRZIC BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA PROIZVAJA kvalitetne bombažne tkanine: surove m beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 30, prejo za domačo obrt in sicer metle, double, kntfting, hardvvater Ob 1. maju iskrene čestitke vsem delovnim ljudem TEKSTILNA TOVARNA Ob 1. maju - prazniku dela - vsem delovnim ljudem iskrene čestitke NTE KRANJ PREDILNICA TKALNICA A P R E T U R A ŠIVALNICA Nudimo prvorazredno blago in to: popeline, cefirje, flanele, velveton, kanafase, robce, odeje in fian. rjuhe Iskrene čestitke ob 1. maju naša najstarejša in najkvalitetnejša tovarna obutve TRZIC nudimo vam v lastnih 86. prodajalnah širom po domovini najnovejše modne novitete po najnižjih cenah. - Zlasti prijetno vas bomo presenetili z novo pomladansko kolekcijo. - Zato si oglejte naše izložbe) Kolektiv tovarne kemičnih izdelkov OVEN KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ob 1. maju in priporoča svoje kvalitetne izdelke - pomožna livarska sredstva -vsem železarnam, livarnam in tiskarskim podjetjem OBRTNO PODJETJE INSTALATER KRANJ želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ob 1. maju ie več delovnih uspehov PRVOMAJSKE ČESTITKE STRAN TOVARNA vam nudi bogato izbiro moškega perila in volnenih pletenin ob času Cene zelo ugodne! potrošniškega sejma v Kranju od 25. do 29. aprila v Delavskem domu v Kranju Pri nakupu zahtevajte moške srajce in bluze pod imenom »KRIK MODE«. Za obisk se priporoča t Istočasno želimo vsem našim potrošnikom zadovoljne -jsi prvomajske praznike! tovarna perila in pletenin iz Kranja Ob 1. maju iskrene čestitke HOTEL^ BOHINJ Vsem delovnim ljudem ob 1. maju iskrene čestitke Hotel »POD VOGLOM* Bohini Zadovoljne prvomajske praznike vam želi GOSTINSKO PODJETJE ČRNA PRST BOHINJSKA BISTRICA Iskrene čestike oh Prazniku dela vam pošilja delovni kolektiv HOTEL BOHINJ KOMUNALNI SERVIS čestita vsem delovnim ljudem OB PRAZNIKU DELA Delovni kolektiv trgovskega podjetja KURIVO KRANJ Ob Prazniku dela 1. maju - pošilja vsem delovnim ljudem iskrene čestitke delovni se priporoča svojim odjemalcem za odkup premoga ter čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela -1. maju kolektiv >■ AVTOPROMET KRANJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE m^a jbv | ČESTITA K PRAZNIKU ŠKOFJA LOKA DELA - 1. MAJU ELEKTRO 'KRANJ KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem ob 1. maju iskrene čestitke VELETRGOVINA LOKA ŠKOFJA LOKA pošilja vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ob 1. maju iskrene čestitke TOVARNA USNJA KRANJ čestita vsem delovnim ljudem OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA Najkvalitetnejše zidake, votlake D A RfeJ I Cif E in stropnjake izdelujejo IV K m% J 9 SV E -* OPEKARNE Tudi mi se pridružujemo čestitkam delovnih kolektivov ob 1. maju KRANJ Najrazličnejšo konfekcijo dobite v prodajalni VARTEKS Kranj Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem ob 1. maju OBRTNO PODJETJE >Kamnoseštvo< KRANJ ob 1. maju iskreno čestita vsem delovnim ljudem TRGOVSKO PODJETJE ELITA KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem ob l.maju iskrene čestitke Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob Prazniku dela iskrene čestitke delovni kolektiv . tovarne rastlinskih olj in oljnih izdelkov RICA Britof-Kranj TRGOVSKO PODJETJE SORA ŽELEZNIKI nad Škof jo Loko čestita vsem svojim odjemalcem OB l.MAJU - PRAZNIKU DELA KOLEKTIV USNJARNE ŽELEZNIKI čestita k Prazniku dela l.mcju JELOVICA LESNA INDUSTRIJA Škofja Loka proizvaja montažne hiše, vrata, okna, furnir, vezane in panel plošče, gradbene plošče jugolit itd. Ob 1. maju - Prazniku dela - iskrene čestitke Vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela - 1. maju - iskrene čestitke ELEKTRARNA MEDVODE Vsem svojim ^ gostom in vsem MESTNA SLAŠG! delovnim ljudem B__ A B ob i.mai« IN KAVARNA l iskrene čestitke RNA AN J ^£ STRAN OBVEŠČEVALEC PETEK, 28. APRILA 19«* zpored fluorograffrania v Z ozirom na važnost borbe prati pljučnim obolenjem, je ljudski odbor Kranj na predlog Sveta za zdravstvo sprejel odlok o obveznem fluorografi-ranju prebivalstva v občini Kranj, ki bo od 4. do 22. maja 1961. Odlok določa, d^ jc ude!ažba obvezna za vse prebivalce v starosti nad 19 let in predvideva tuui občutne kazenske sankcije za tiste, ki se fluorografiranju ne bodo odzvali, štab za fluorografiranje opozarja prebivalstvo, da bo vsak posameznik prejel poziv, na katerem bo označen točen čas in kraj fluorografiranja. V primeru, da bo nekdo pozvan na fluorografiranje v dopoldanskem času, takrat pa bo zadržan na službenem mestu in ne bo mogel zamenjati izmene, naj se javi istega dne v isti bazi v popoldanskem času (oziroma če prejme poziv za popoldne — naj se izjemoma javi dopoldne). Fluorografiranje bo v mestu in na podeželju v vsaki fluorografski bazi dopoldne in popoldne. Samo v nekaterih primerih na podeželju, se bo mogel prebivalec, če bo zadržan ob času poziva, poslužiti fluorografiranja v sosednji vasi. VSAKDO NAJ POZIV PRINESE S SEBOJ! Čas fluorografiranja je razviden iz naslednje tabele: Krajevni urad Datum Cas od do CERKLJE GORICE NAKLO TRBO.TE 2ABNICA 4. maja 1961 10 12.30 14.30 — 17 10 — 12 13 15 9. maja 1961 9 14 14 19 10. maja 1961 10.30 - 13 15 — 18 II. maja 1961 10.30 — 13 15 — 18 10. maja 1961 11 — 13 15 — 18 10. maja 1961 15 18.30 13. maja 1961 14 — 16.30 13.30 — 19 12. maja 1961 7.30 - 12 6. maja 1961 8.30 - 13 10 — 13 15 — 18 8. maja 1961 13 — 18 10.30 _ 13 15 — 18 11. maja 1961 10.30 — 13 15 — 18 12. maja 1961 10.30 — 13 15 — 18 13. maja 1961 9 — 11.30 .". maja 1961 10.30 — 13 15 — 18 9. maja 1961 11 — 13 15 — 17.30 11. maja 1961 11 — 13 15 — 18.30 15. maja 1961 — 12 14 — 18 5. maja 1961 9 — 12 11 — 13 15 — 18 6. maja 1961 11 — 13 15 — 18 8. maja 1961 11 — 12.30 15 — 18.30 10. maja 1961 11 - 12.30 4. maja 1961 16.30 - 18.30 4. maja 1961 11 13 15 — 18 5. maja 1961 14 17.30 Fluorografska baza Zg. Bcsnica — transformator Sp. Bcsnica — transformator Nemiljc — transformator Pševo — pri šoli Cerklje — transformnlor pri šoli Zg. Brniki — transformator Gorice — pri gost. Lovec Trstenik — pri štefetu 21 Golnik — blok Jezersko — Korotan Naklo — transformator (Legat) Sp. Duplje. — transformator — pri šoli Naklo — transformator (Legat) Podbrezje -* transformator pri ekonomiji Preddvor pri Kraj. uradu Zg. Bela — poleg Jekovca Kokra — pri Kamnolomu Kokrica — pri Kult. domu Predoslje — pri Kult. domu Britof — pri Oljarici Mavčiče — pri Kult. domu Prebačevo — transformator Voklo — transformator Šenčur — Vesov vrt Šenčur — Ve»ov vrt Visoko — pri gost. Likozar Visoko, Luže, Milje OlŠcvck — pri šoli Za naselja Zg. Besnica Sp. Bcsnica, Rakovica, Sp. Zabukovje Nemilje, Njivica, Podblica, Jamnik Pševo, Javornik, Cepulje, Planica, Lavtrški vrh, Zg. Zabukovje Cerklje, Pšen. Polica. 'VV.SCJI Cešnjevek, Dvorje, Grad, Pšata, Ambrož, Apno, Lenart, Stiska vas, Šenturska gora, Poženk, Šmartno, Štefanova gora, A'w-gas, Prapr. Polica, Trata, V Zg. Brniki, Sp. Brniki, I Vopovlje, Glinje, Dobrava, . , Vrhovlje Gorice, Letence, Sred. vas, Zalog, Tenctiše Trstenik, Pangeršica, Povije, Babni vrt, Zabije, Čadovlje Golnik Zg. in Sp. Je/ersko Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Malo Naklo, Okroglo, Cegclnica Zg. in Sp. Duplje, Zadraga Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Malo Naklo, Okroglo, Cegclnica Podbrezje, Bistrica, Žeje Preddvor, Potoče, Tupaliče, Možjanca, Breg, Nova Ta s Zg., Sred., Sp. Beta, Hraše, Bašelj Zg. in Sp. Kokra Kokrica, 1 lovka, Bobovk, Sra^Ovlje", Tatine, Mlaka Prcdosljc, Suha Britof, Orehovljc Mavčiče, Podreča, Breg, Jama, Meja, Praše Prebačevo, Hrastje Voklo, Voglje Šenčur, Sred. vas Šenčur Trbojc — transformator Sr. Bitnje — transformator Olševek, Hotema/.e Trboje, Zerjavka Zg. , Sred., Spod. Bitnje Zabnica — transformator Žabnica, Šutna Kranj - mesto Ulica • Datum t od do Fluorografska baza Benedikova ulica 17. maja 1961 15 16 Stražišče — na igrišču Mladosti Bičkova ulica 17. maja 1961 16 17 Stražiščc — na igrišču Mladosti Cankarjeva ulica 15. maja 1961 12 — 13 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Cesta Iva Slavca 12. maja 1961 15 — 16 Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Cesta JLA 12. maja 1961 12 — 13 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Cesta Kokrškega odreda 12. maja 1961 15 — 16 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu 16 — 18 Gosposvetska — pri Zdravstv. dornu Cesta Staneta Žagarja 13. maja 1961 15 — 16 Gosposvctska — pri Zdravstv. domu 16 — 18 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Cesta na Klanec 19. maja 1961 15 — 17 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Cesta 1. maja 15. maja 1961 15 — 16 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem 16 — 17 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Cesta talcev 15. maja 1961 16 — 17 Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem 17 — 18 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Cirilova ulica 17. maja 1961 12 — 13 Stražiščc — na igrišču Mladosti Cirčc 1 15. maja 1961 12 — 13 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem 15 _ 16 Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Delavska cesta 17. maja 1961 16 — 17 Stražiščc — na igrišču Mladosti 17 — 18 Stražiščc — na igrišču Mladosti Dolenčeva ulica 17. maja-1961 15 — 16 Stražiščc — na igrišču Mladosti Drulovka 17. maja 1961 11 — 12 Sliažišče — na igrišču Mladosti Gasilska ulica 17. maja 1961 16 — 17 Stražiščc .— na igrišču Mladosti Gorenjcsavska cest". 18. maja 1961 12 — 13 Strazišče — na igrišču Mladosti 15 — 16.30 Sliažišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska cesta 13. maja 1961 11 — 12 Gosposvelska — pri Zdravstv. domu G radni kova ulica 13. maja 1961 12 — 13 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gregorčičeva ulici 13. maja 1961 11 — 12 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu HafnarJcVa pot 19. maja 1961 11 — 12 Stražiščc — na igrišču Mladosti Huje 15. maja 1961 11 — 12 Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Jahačev prehod 22. maja 1961 12 — 13 Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Jelcnčeva ulica 15. maja 1961 11 — 12 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Jenkova ulica 22. maja 1961 11 — 12 Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem JeSetova ulica 19. maja 1961 12 — 13 Stražiščc — na igrišču Mladosti Jezerska cesta 20. maja 1961 12 — 13 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu 15 — 18 Gosposvctska — pri Zdravstv, d >mu Kovačičcva ulica 16. maja 1961 H — 12 Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Kajuhova ulica 20. maja 1961 16 — 17 Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Ulica Kidričeva cesta Kocjanova ulica Kokrški breg Kokrški log Kolodvorska čeotn Komenskega ulica Kopališka ulica Koroška cesta Kovačičeva ulica Krašnova ulica / Križ.narjcva pot Krožna ulica Kurirska pot Kutinova ulica Levstikova ulica Likozar jeva ulica Ljubljanska cesta št. 1 — 8 Ljubljanska cesta št. 9 — 39 Luznarjeva ulica Maistrov trg Mandelčeva pot Mladinska ulica Nartnikova ulica Na skali Oprešnikova ulica Park Svobode Partizanska cesta Planina Pustna ulica Pot na kolodvor Pot na Jošta Pot v Bitnje Pot za krajem Prečna ulica Pšcvska cesta Prešernova ulica Reševa ulica Rcginčeva ulica Rotarjeva ulica Ručigajeva ulica Rupa Savska cesta Savska Loka Sejmišče Seljakova ulica Sitarska pot Skaliea Skokova ulica Smledniška cesta Stara cesta Staretova ulica Stoiičeva ulica Stražiška ulica Stritarjeva ulica Struževo Šempcterska ulica Škrlovec škofjeloška cesta Smarjetna gora ; šolska ulica S timova ulica Tavčarjeva ulica Tekstilna ulica Titov trg Tomažičeva ulica Tomšičeva ulica Trojarjeva ulica Trubarjev trg Ulica Mil. Korbai jeie Ulica 1. avgusta Ul. St. Rozmana Ulica Tatjane Odrovc Ulica Vide Sinkovčevc Valjavčeva ulica Vidmarjcva ulica Vodopivčeva ulica Vodovodna cssta Vrtna ulica Zadružna ulica Zasavska cesta Zcvmkova ulica Zlato polje Zlat nar jeva ulica 2anova ulica Zežkova ulica Zupančičeva ulica Datum 15. maja 1961 18. maja 1961 17. maja 1961 16. maja 1961 18. maja 1961 16. maja 1961 16. maja 1961 16. maja 1961 19. maja 1961 16. maja 1961 18. maja 1961 - 17. maja 1961 17. maja 1961 19. maja 1961 17. maja 17. maja 19. maja 18. maja 17. maja 22. maja 17. maja 17. maja 20. maja 17. maja 22. maja 19. maja 22. maja 17. maja 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 22. maja 1961 22. maja 1961 19. maja 1961 maja 1961 maja 1961 19 20. 17. maja 1961 17. maja 1%I 16. maja 1961 20. maja 1961 20. maja 1961 16. maja 1961 16. maja 1961 13. maja 1961 18. maja 1961 19. maja 20. maja 20. maja 20. maja 20. maja 20. maja 19. maja 12. maja 20. maja 17. maja 20. maja 18. maja 18. maja 20. maja 22. maja 16. maja 20. maja 20. maja 18. maja 18. maja 20. maja 17. maja 22. maja 19. maja 22. maja 18. maja 18. maja 19. maja 18. maja 19. maja 20. maja 19. maja 12. maja 20. maja 15. maja 19. »laja 19. maja 16. maja 16. maja 19. maja 20. maja 20. maja 20. maja 16. maja 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 1961 Cas od do 12 15 11 17 11 11 16 16 17 12 15 11 11 16.30 16 17 12 15 15 16 11 16.30 12 11 12 11 11 15 11 17 11 11 15 12 12 16 17 12 11 16 12 11 15 15 • 16 12 12 15 11 15 15 17 11 11 16 12 15 11 11 • 11 15 11 15 16.30 12 ■ 15 12 12 12 16 • 11 • 16 - 12 -11 ■ 11 • 15 - 12 • 11 - 11 - 17 - 12 -15 -15 -12 -11 -15 -15 - 11 -17 -17 - 12 -17 -12 -12 -15 - - 13 - 18 - 12 - 18 - 12 - 12 - 17 - 17 - 18 - 13 - 17 - 12 - 12 - 17.30 - 17 - 18 - 13 - 16 - 16 - 17 - 13 - 17.30 - 13 -12 - 13 - 12 - 12 - 16 - 12 - 19 - 13 - 13 - 16 - 13 - 13 - 17 - 18 - 13 - 12 - 17 - 13 - 12 - 16 - 16 - 17 - 13 - 13 - 16 - 13 - 16 - 16 - 18 - 12 - 12 - 17 - 13 - 18 - 12 - 12 - 12 - 16.30 - 12 - M - 18 - t3 - 18 - 13 - n - 13 - 18 - 12 -It - 13 - 13 - 13 - 16 - 13 - 13 - 12 - 18 - 13 - 17 - 16 r- 13 - 12 - 17 - 17 - 13 - 18 - 19 - 13 - 18 - 13 - 13 - 18 Fluorografska baza Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražiščc — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražiščc — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti r Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu , Gosposvctska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti Stražiščc — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu ('.'sposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti S!razišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Sira/išče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Stražiščc — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu ' Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Gosposvetska — pri Zdravsiv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Stražišče — na igrišču Mladosti Gosposvetska — pri Zdravstv. domu Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešern. gledališčem Stražišče — na igrišču Mladosti Tavčarjeva — za Prešcrn. gledališčem Tavčrvicva — za Prešern. gledališčem Kino Kropa: 29. aprila francoski film TATOVI DRAGULJEV ob 20. uri Ljubno: 29. aprila ameriški barvni film JAHALI SO NA ZAHOD ob 20. uri, "0. aprila isti film ob 16. uri. 1. maja poljski film KANAL ob 16. uri, 2. maja isti film ob 10. uri, 4. mata ameriški barvni film PRINC ŠTUDENT ob 20. uri, 5. maja isti film ob 20. uri Bled: 23., 29. in 30. aprila ameriški film BERNARDINE Radovljica: 29. aprila ameriški barvni film VRTOGLAVICA ob 20. uri. 30. aprila isti film ob 15., 17.30 in 20. uri, zahodnonemški film PRFOKS matineja od 10. uri, 1. maja italijanski film DANAŠNJA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri, 3. maja isti film ob 18. in 20. uri Skofja Loka »SORA«: 28., 29. in 30. aprila ameriški film MLADA KRALJICA, 1. do 3. maja ameriški film OKLAHOMA Skofja Loka »PREDILEC«: 28.. 29. in 30. aprila sovjetski barvni film ILIJA MUROVEC, 1. in 2. maja ameriški film OB 3.10 ZA JUNO Kranj »STOR2IC«: 29. aprila francoski film PREVARANTI ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja Istega filma ob 10. uri, predp1*'-miera češkega filma ROMEO, JU- LIJA IN TEMA ob 23. uri. 30. aprila francoski film PREVARANTI ob 15., 17., 19. in 21. uri, premiera ameriškega filma NI IMENA NA NABOJU ob 23. uri, 1. maja domači film NA SVOJI ZEMLJI ob 17., 19. in 21. uri, premiera nemškega barvnega filma PETROG RAJSKE NOCT ob 23. uri, 2. maja nemški barvni film PETROGRAJSKE NOCl ob 13. in 21. uri, domači film NA SVOJI ZEMLJI ob 17. in 19. uri. premiera francoskega filma VELIKI ASFALT ob ?3. uri, 3. maja francoski film VELIKI ASFALT ob 10. uri, ameriški barvni film NI IMENA NA NABOJU ob 13. uri, nemški barvni film PETROGRAJ-SKE NOCl ob 15., 19. in 21. uri, 4. maja ameriški barvni film NI IMENA NA NABOJU ob 15. in '>[. uri, nemški barvni film PETRO-GRAJSKE'NOCT ob 17. in 19. uri, matineja istega filma ob 10. uri, 5. maja ameriški film NI IMENA NA NABOJU ob 15., 17., 19. in 21. uri matineja istega filma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 1. in 2. maja film NI IMENA NA NABOJU ob 19.30, 4. in 5. maja francoski film VELIKI ASFALT ob «%i film VELIKI ASFALT ob 19.30, 3. maja ameriški barvni film NI IMENA NA NABOJU ob 19.30 Primskovo »TRIGLAV*.: - 29. aprila domači film NA SVOJI ZF.MLJI ob 20. uri, 30. aprila isti lil m ob 18. uri Stražiščc »SVOBODA«: - 29- aprila ameriški barvni film AVTOBUSNA POSTAJA ob 18. in 20. uri, 30. aprila isti film ob 16. *n 18. uri, domači film NA SVOJ* ZEMLJI ob 20. uri, 1. maja italijanski film HERKULES ob 18- jrl 20. uri Naklo: 29. aprila a merski oaf-vni film OBRAČUN PRI O. K-KORALU ob 20. uri, 30. april« isti film ob 16. in 19. uri, 1. maja ameriški barvni film TROJANSKA HELENA ob IG. in 19. uri, K maja ameriški barvni film MO#> KI JE PREVEČ VEDEL ob 16. ln 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: 30. apri" la ameriški barvni film MOŽ. JE PREVEČ VED F L ob 1«- jn 19.30, 1. maja ameriški film Av' TOBUSNA POSTAJA ob 1«. jn 19.30 Duplica: 29. aprila ameriški NEKATERI SO ZA VROČE ob uri, 30. aprila isti film ob l7' in 19. uri Kamnik: 29. aprila amer. ^>nr" vni film STAREC IN MORJE ob 20. uri, 30. aprila jugoslovanski film PREDSEDNIK CENTERFOH ob 10. uri matineja, ameriški bar vni film STAREC IN MORJE 0» *J. in 20. uri PETEK, 28. APRILA 1961 OBVEŠČEVALEC STRAN iS Vse bralce in naročnike obveščamo, da bo zaradi prvomajskih praznikov prihodnja številka „Glasa" izšla v soboto, 6. maja m SI L I O G L f) SI PRODAM '% Zaradi selitve ugodno prodam % kuhinjsko pohištvo, kavč, ra- • dio aparat »Savica« in otroški • voziček (kombiniran). Naslov % v upravi lista. MELBROSIN - preparat cvet-neK% prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobile v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata Se nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« 1214 Prodam 3 ha travnika na Mlaki Po nizki ceni. F. K., Delavska 39, Kranj 1609 Prodam enostanovanjsko hišo pripravno za obrtnika. Naslov v oglasnem oddelku 1611 Prodam popolnoma nov vzidljiv štedilnik. Naklo 47 1621 Prodam planino. Ogled dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1629 Prodam Fiat 1100 E 54. Informacije na tel. Radovljica 306 1645 Hotel flelovica BLED čestita vsem delovnim kolektivom ob Prazniku dela Zaradi selitve prodam moško in žensko kolo, 150 kosov monta opeke, 12 smrekovih plohov in desk ter razno pohištvo. Naslov v o-glasnem oddelku 1650 Prodam televizijski aparat »Union«. Oblak, Triglavska c. 17, Bled 1651 Prodam 2 m1 suhih smrekovih plohov in nekaj ne/gane opeke. Naslov v oglasnem oddelku 1652 Prodam kravo, 7 mesecev brejo, težko 500 kg. Jenkole, Mavčiče 22, Smlednik 1653 Stružnico za les, tudi s pripadajočim orodjem, poceni prodam. Dernič Marija, Lancovo 3, Radovljica 1654 Kuhinjsko pohištvo prodam zaradi selitve. Partizanska 2, Kranj 1655 Prodam malo rabljeno Rogovo športno kolo. Podreča 11, Smlednik 1666 Vespo, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1657 Ugodno prodam motorno kolo DKW 350 cem, starejši tip. Rov-te8, Podnart 1658 Gostilna pri »Zlati ribi* v Kranju obvešča potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: rdečo, belo in črno na dom po din 200 za Liter. Se priporoča gostilničarka! 1659 DKW 250 cem letnik 53 ln nadomestne dele za Vespo 53, 54 v odličnem stanju prodam. Jezerska 58, Kranj 1630 Prodam dobro ohranjen »Topo-lino« — karoserija avtomobila B. Naslov v oglasnem oddelku 1661 Prodam skoraj novo Rogovo moško kolo s prestavami. Koselj, Hotemože 44, Preddvor 1662 2 NSU motorja 98 cem, obnovljena, prodam za 30.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1663 Vseljivo dvosobno stanovanje prodam. Ponudbe oddati pod »Stanovanje« v oglasni oddelek 1664 Malo rabljen plinski Štedilnik prodam po ugodni ceni. Naslov v ORlarsnem oddelku 1665 Šivalni stroj »Singcr« ugodno prodam. Sajovic Lovro, C. St. Žagarja 2, Kranj 1666 Prodam stoječo steljo ob kamionski cesti. Naslov v oglasnem oddelku 1657 Prodam dobro ohranjeno dam-sko kolo s prestavami znamke »Julija«. Naslov v oglasnem oddelku 1668 Prodam motorno kolo »Puch« 175 cem. Ažman Adolf, Strahinj 34, Naklo 1669 Prodam Fiat Zastava 600. Strahinj 12, Naklo 1670 Prodam Lambretto LD 150 cem. Zevnik Peter, Mavčiče 10, Smlednik 1671 Prodam komfortno, dva in pol sobno, vseljivo stanovanje v Kranju. Pismene ponudbe oddati pod »Mirna stranka« 1672 Prodam nov desni vzidljiv štedilnik na 2,5 plošči in pečna vtrat-ca 50 krat 60 cm. Suha 13, Skofja Loka 1681 Prodam baterijo za rejo piščancev in 2 umetni koklji. — Cena ugodna. Naslov v oglasnem odd. 1682 Prodam 1000 kg sena. Srednje Bitnje 30 1683 Prodam 90-litrski kotel za kuhanje svinjske krme ž lito kapo in vijakom za pritrditev. Naslov v oglasnem oddelku 1684 Prodam seno in deteljo. Posavc št. 12, Podnart 1685 Prodam pohištvo za kmečko in dnevno sobo, polico za shrambo 2,5 krat 2,5 m in ve4ik vrtni senčnik. Gregorčičeav 5, Kranj 1658 Prodam vrtno ograjo - 52 m mreže v okvirjih z železnimi stebri«. Škofjeloška 9, Kranj 1687 KUPIM Vošdlne ta čebel ni vosek pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Miklošičeva 30 1342 Kupim 2 ali 3 sobno komfortno stanovanje v Kranju. Ni potrebna takojšnja vselitev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Mirna stranka« 1613 OSTALO Spreimem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Ponudbe oddaji v oglasni oddelek. GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo-farmaclji« 1214 Iščem žensko za 4-urno dopoldansko pomoč pri gospodinjstvu za manjšo družino. Kosilo in lepa nagrada. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 1639 Izurjeno pletiljo za nekaj ur dnevno, dopoldne ali popoldne, rabim. Naslov v( oglasnem oddelku 1640 Stirliniestdesetletni, visokokvalificiran, želi dobrosrčno ženo — dobro gospodinjo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Do 50 let« 1674 Kuhinjsko pomočnico sprejmemo takoj. Ponudbe poslati Vajenskemu domu Kranj, Tomšičeva 44 1675 Tovarniškemu delavcu ali delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1670 Pred trgovino Gorenjka sem našel žensko kolo. Lastnik ga dobi pri vratarju Gorenjskega tiska j 1677 Vsakomur, ki je kjerkoli in ka-j darkoli v borbi s stihijo goremj-j skih voda, v veselju in trpljenju j ter končno ob smrti stal mojemu nepozabnemu bratu Jožeku ob strani, izrekam nepozabno spoštovanje. - Mikič Tonko 1678 Upokojenec z ženo želi mesto oskrbnika v kakšni planinski koči ali izletniški koči. Ponudbe poslati pod »Upokojenec«. 1679 Iščem inštruktorja za matematiko drugega letnika gimnazije. — Naslov v oglasnem oddelku 1680 obj mm OBJAVA V SOBOTO, 29. APRILA 1*1 bodo vse trgovske poslovalnice odprte tudi popoldne z običajnim opoldanskim odmorom, kot vsak običajen delavnik. V NEDELJO, 30. APRILA 1961 bodo vse prodajalne odprte kot običajno ob sobotah, razen mesnic, od katerih bosta odprti le dve dežurni v Kranju. V PONEDELJEK, 1. MAJA 1961 bodo vse prodajalne zaprte, razen ena prodajalna delikates (odprta od 6. do 21. ure) v Kranju. V TOREK, 2. MAJA 1961 bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, prodajalne sadja in zelenjave, mlekarne, mesnice in Delikatesa v Kranju od 6. do 21. ure. V SREDO, 3. MAJA 1961 bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, puodajalne sadja in zelenjave, prodajalne kruha in po ena delikatesna trgovina. Mesnice bodo odprte kot vsako običajno sredo. V nedeljo, 30. aprila, bock> obrtne delavnice odprte od 6. do 14. ure tako, tudi brivrrice in česal-nice. 1., 2. in 3.maja bodo obrtne delavnice zaprte in prav tako tudi brivsko frizerski obrati razen tistih, kjer delajo v dveh izmenah. V teh primeru bo druga izmena delala v sredo, 3. maja od 6. do 14. ure. Trg. zbor. za okraj Kranj Obrtno komunalna zbornica Kranj OBJAVA TEHNIŠKA TEKSTILNA SOLA V KRANJU vabi vse svoje dosedanje absolvente In tudi druge prijatelje zavoda na proslavo JO-'etnlce obstoja Sole, kl bo v soboto, 13. maja, ob 19. url. Po proslavi bo modna revija In tovariški večer za vse prebivalce. Vabljene tudi soproge absolventov. Posebna vabila so bila razposlana preko DITTIS, dobe pa •e se na zahtevo v tajništvu Tehniške tekstilne iole v Kranju. OBVESTILO Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki obvešča gospodarske organizacije in posameznike, da prireja tečaje za: priučevajnje za delovno mesto, za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo v kovinski stroki in obrti lesne stroke. Za novo prijavljene kandidate se bodo pričeli tečaji za vse tri stopnje strokovne izobrazbe dne 4, septembra 1961. Tečaji se bodo vršili y popoldanskem času. Prijave pošljite na gornji naslov do 20. avgusta 1961. V TRZICU Poročili so se: Ludvik Knific, preddelavec in Anica Petruša, predilka; Franc Eržen, šofer in Marica Novak, delavka; Janez Zupan, posestnik in Antonija Rozman, gospodinjska pomočnica; Franc Kuhar, strojnik in Terezija Pjevčevič, predilka Rodili so se: Bernardka Jazbec, Irma Bohinc, Igor Jurjevčič Umrli so: Tatjana Podgoršek, otrok; Ana Gladek, gospodinja; Jože Vidav, upokojenec V KRANJU Fižol 90 do 100 din, moka, ajdova 90 do 100 din, ješprenj 80 do 120 din, kaša 110 do 120 din, krma za kokoš 45 do 50 din, koruza 45 din, proso 50 do 55 din, oves 30 din, krhlji 40 do 50 din, šalotka 60 din, čebulček 400 din, koruzna moka 45 din za Htcr; korenček 40 do 120 din, sir, skuta 120 din, maslo 600 do 640 din, Čebula 100 din, krompir 15 din, solata 60 do 90 din, pesa 30 din, repa, kisla 40 din, zelje, kislo 60 din, orehova jedrca 1400 din, jabolka 70 do 100 din za kg, smetana 17 din, špinača 25 din za merico, jajca 20 do 22 din, kokoš 600 din, por 5 do 10 din za komad; peteršilj 10 din, zelena 10 din za šopek. Prvomajske čestitke gorenjskih fantov, ki služijo vojaški rok Vsem delovnim ljudem Gorenjske čestitajo za praznik dela, 1. maj, ter jim želijo se mnogo delovnih zmag ter hkrati pozdravljajo vse sorodnike, prijatelje in znance gorenjski fantje, pripadniki JLA: Stane Sušnik, Simon Ješe, Pod-javoršek, Janez Lotrič, vsi iz Kranja, Albin Vrhovnik, Janez Ah-čin iz Tržiča in Peter Knific iz Medvod - V. P. 1228 Surdulica; Tine Jesenko iz Potoka, Anton Grabeč, Franc Peme, Erik Vaga-ja iz Kranja, Franc Rupar iz Sk. Loke, Peter Mali iz Golnika, Janez Meglic iz Tržiča, Stanislav Snedic Iz Velesovega, Štefan Si-mič in Peter Kristan z Jesenic — V. P. 6318 Đakovo, Slavonija; Alojz Sekne iz Vogel j, Zvone 2abjek, Vlado Zupane, Anton Tremrel — V. P. 9557 Novi Pazar, Srbija; Janez Smolej iz Koroške Bele, Fnvnc Luskovee iz Šenčurja, Tine Rogelj iz Vogelj, Ivan Poljacnšetk in Franc IMbernik iz Kamnika — V. P. 4542 Kraljevo; Bronislav Fajon iz Kranja — V. P. 9296 Mostar, Hercegovina. Franc Slefe, v. p. 1883/10, Vinko Gee-t;orin, v. p. 1R8y7, Marjan Kokalj, v. p. 6384/2. Ti trije služijo vozaški rok ▼ Sarajevu in Se posebej pozdravljajo vse mlade zadružnike iz Goric in Trsteni-ka. CP »Gorenjski tisk" Kranj PRODAJA Iz svojih osnovnih sredstev FIAT 1100 letnik 1860 Pravico do nakopa imajo gospodarsko organizacije In ustanove Ogled avtomobila v prostorih „ČP Gorenjski tisk" Licltaclla bo 15. maja ob 9. url dopoldne v prostorih ČP »Gorenjski tisk" Kranj Vsem odjemalcem in vsem dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem pošilja OB 1. MAJU ISKRENE ČESTITKE P in® Kranj podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst ROLETA mizarstvo KRANJ čestita svojim odjemalcem izdeluje: ob prazniku dela -1. maj in se priporoča okenske rolete • lesene dela -1. maju drvomtne in platnene mizarske Izdelke šolsko pohištvo vrtne garniture mize za namizni tenis In druge finalne proizvode 19 VABILO NA III. REDNI LETNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE Upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske Kranj, sklicuje na podlagi 15. člena pravil III. redni občni zbor Vodne skupnosd Gorenjske za 19. maja 1961 ob 8.30 uri v sejni dvorani OLO Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora Vodne skupnosti Gorenjske. 2. Izvolitev organov občnega zbora: a) predsedstva, b) overovateljev, c) zapisnikarja, č) verifikacijske komisije, d) kandidacijske komisije, e) volilne komisije. 3. Poročilo upravnega odbora Vodne skupnosti Gorenjske o delu v letu 1960 in nalogah za leto 1961. 4. Poročilo verifikacijske komisije o udeležbi na občnem zboru. 5. Sklepanje o izpopolnitvi spiska članov: • a) vključitev novih članov, b) izbrisi iz članstva. 6. Razprava in sklepanje o zaključnem računu Vodne skupnosti Gorenjske za leto 1960 in poročilo nadzornega odbora. 7. Sklepanje o razrešitvi upravnega in nadzornega odbora Vodne skupnosti Gorenjske. 8. Volitev upravnega in nadzornega odbora Vo''ne skupnosti Gorenjske. 9. Razprava in sklepanje o sprejemu pravilnika o ugotavljanju osnov za določitev vodnega prispevka. 10. Sklepanje o predlogu upravnega odbora o določitvi vodnega prispevka članov Vodne skupnosti Gorenjske za leto 1961. 11. Sklepanje o predračunu dohodkov in izdatkov Vodne skupnosti Gorenjske za leto 1961 ter pooblastilih upravnemu odboru za izvajanje predračuna. " 12. Sklepanje o spremembi pravil Vodne skupnosti Gorenjske. Vsi delegati naj prinesejo s seboj pismena pooblastila. UO Vod. •kup. Gorenjske eiBnitje PROBlumSTUA V KRANJU Poročili so »e: Jernej Novak, posestnik in Marijana Molj, gospodinja; Izidor Jagarinec, zidar in Angela Močnik, upokojenka; Marjan Kocijančič, nameščenec in Ana Ihan, delavka; Ciril Lukanc, kroet in Cecilija Zor man, gospodinja; Janez Kuralt, delavec in Milka Omers, gospodinja; Bogomir Ljubic, nameščenec in Matilda Segula, nameSčenka; Janko Fuks, gradbeni delavec in Ana Vidmar, tovarniška delavka Rodile so: Marija Kurnik — dečka, Veronika Kavčič — deklico, Angela Klemenčič — dečka, Ivana Oblak — deklico, Friderika Vreček — deklico, Marija Radeš - dečka, Ivana Markič — dečka, Stanislava Mesec — dečka, Kristina Balažič — dečka, Pavla Haficr - dečka, Brigita Kolarič - dečka, Ana Česen — dečka, Jožica Jam-nlkar — dečka, Marija Mohorič — dečka, Pavla Porenta — dečka, Frančiška Gremc — dečka, Veronika Uranič — dečka, Frančiška Koblar — dečka, Katarina Studen - deklico, Rozallja Polak - dečka, Marija Golmajer - dečka, Ivanka Oman — deklico, Ana Murko — dečka, Mina Terdina — deklico, Marijana Tičar — dečka, Marija Primožič - deklico, Matilda Rejec - deklico, Marija Klemenčič — dečka Umrli so: Franc Brunskole, star U let, Marija Huroar, staza 84: let M. %. KRANJ VPRAŠANJU — Koliko znala podpora ob smrti družinskega člana. POROČILO o žrebanju srečk 8. kola Jugoslovanske loterije, ki je bilo 25. aprila v Beogradu Srečke so zadele žnicami dobitek dinarjev 30 800 350 3.000 490 10.000 03810 60.000 26310 60.000 53770 40.000 54860 200.000 94820 100.000 61 800 57161 40.800 2 400 8582 20.400 59152 40.400 64152 60.400 93032 60.400 78262 80.400 452382 800.400 680652 1,000.400 43 800 53 800 303 3.000 0633 20.000 50303 60.000 79653 40.800 4 400 08174 80.400 12244 60.400 24874 40.400 68094 40.400 84394 80.400 319654 4,000.400 504944 800.400 05 800 675 3.000 815 5.000 07275 40.000 28575 80.000 71645 60.000 98815 45.000 005155 2,000.000 76 1.000 3826 20.000 10006 80.000 72466 60.000 95616 1-00.000 345496 500.000 17 800 57 800 09717 40.800 37617 100.800 39887 40.000 79107 60.000 98197 100.000 68 1.000 05738 300.000 77448 100.000 49 800 69 2.000 79 1.000 119 5.000 839 3.000 22309 60.000 128499 500.000 ODGOVOR — T sklada z 248. Omotu Zakona o pokojninskem zavarovanji (Uradni list FLRJ, Jt. 5.1/57) znala po-imrtnina t znesku polnega enomesečnega nadomestila. M. Ž. RADOVLJICA VPRAŠANJE — S prestopom v vojsko v prvi tvetovn! rojni niste bili v službi; ali se vam lahko ta čas prizna v delovno dobo. ODGOVOR — V skladu s 37. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, It. 31/37) te vam cas službovanja v prvi svetovni vojni ne more Jteti v pokojnino, ker niste bili pred vstopom v vojsko v delovnem razmerju. C. R. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Za preživljati Imate dva člana, koliko znata nadomestilo za časa zdravljenja v bolnišnici. ODGOVOR - V skladu z 29. členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FT.RJ, St. 31 /54) vara pripada 90-odstotno nadomestilo v času zdravljenja v zdravstvenem zavodu. D. ML Kranj VPRAŠANJE — Ali ste bili odstranjeni z nadomestila. imate za čas, dela, pravico ODGOVOR — V skladu s 303. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, It 33/57) imate za cas odstranitve z dela pravico do prejemkov, ki •te jih imeli pred odstranitvijo. M. 2. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Delali ste pri očetu obrtniku, bili ste poročeni, vendar ste imeli skupno gospodinjstvo; zakaj se vam ta fas ne šteje v delovno dobo? ODGOVOR — V skladu z zakonom o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, Jt. 51/57) ie vara zaposlitev pri očetu ne more šteti v delovno dobo, ker je obstajalo skupno gospodinjstvo in niste bili socialno zavarovani. G. ?,. RADOVLJICA VPRAŠANJE — Ali bo pripadal sin« otroški dodatek, ie bo stanoval v internatu šole? ODGOVOR — V skladu s 25. členom Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, Jt. 36/55) ne bo sin upravičen do otroškega dodatka le tedaj, če bo imel v Internatu brezplačno oskrbo. V. Z. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Sestra je ob poroki dobila pohištvo ia druge vrednosti; ali bo Je upravičena do dedovanja. ODGOVOR — Če je sprejeto darilo po vrednosti enako dednemu deleža, ne bo opravičena do dedovanja v skladu z Zakonom o dedovanja (Uradni Ust FLRJ, Jt. 20/53). Nov trgovski lokal za prodajo mesa in mesnih izdelkov, ki ga bodm TTmjit odprli na Maistrovem trgu v Kranju 16 STRAN GLAS petek. 28. APRILA 19« V naših delovnih kolektivih i IZGDJh - REKREACIJSKI ŠPORT NAJ BI SE RAZVIJAL V TREH SMEREH BORBA ZA CIMVECJO STORILNOST IN Z NJO ZELJA PO VEČJEM ZASLUŽKU, POSTAVLJA DELOVNEGA ČLOVEKA PRED DOKAJSNJE FIZIČNE PA TUDI PSIHIČNE NAPORE ,NE GLEDE NA TO ALI OPRAVLJA TEŽKO DELO ALI PA CE Z VENOMER PONAVLJAJOČIMI SE GIBI STRE2E STROJU. tekmovanju kar z dvema ekipama. Šahisti, teh je 20, so vključeni kot samostojna sekcija v Šahovskem društvu Kranj. Ne sme-', mo pozabiti na smučarje, saj jih I v smučarski sekciji deluje preko zato, da bi delavec laze in uspešneje [ 35. Strelsko sekcijo pa so ustano-opravljal svoje delo, da bi bil pri tem spret- vili prav sedaj. Za tekmovanja in nejsi, da bi bolj smotrno uporabljal svoje i za razvedrilni šport imajo v Pla-moci, da bi bil bolj zdrav, da bi mu telesna ! niki vsako leto na razpolago okoli IZURJENOST, VZDRŽLJIVOST IN UTRUJENOST OMO GOCILA CIMVECJO VARNOST PRI DELU IN V MNO-GOCEM POSREDOVALA PSIHIČNO SPROSTITEV IN OSEBNO ZADOVOLJSTVO. SE JE PORODILA V SVETU POSEBNA ZVRST TELESNIH VAJ IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI, KI JI PRI NAS PRAVIMO ŠPORTNA REKREACIJA, V POSEBNI OBLIKI PA TUDI PROIZVODNA GIMNASTIKA. OBE DEJAVIOSTI PRI NAS SE NIMATA VELIKE TRADICIJE, MEDTEM KO STA V MNOGIH DRŽAVAH ZE MOČNO RAZŠIRJENI IN SE RAZVIJATA NA CISTO ZNANSTVENIH TEMELJIH. Vsekakor so dosedanja prizadevanja mnogih delovnih kolektivov na Gorenjskem in tudi športnih organizacij, že rodila nekaj sadu. Zlasti se je razvila športna dejavnost z organiziranjem raznih tekmovanj in delavskih športnih iger. Ker pa je povprečno število ljudi, ki se redno udejstvu-jejo, še razmeroma nizko, moramo to sedanjo dejavnost vzeti predvsem kot začetno, ki pa je zelo dragocena, saj daje temeljne izkušnje in tudi podlago na načrtno in bolj smotrno delo na tera-področju. Obiskali smo nekatere delovne kolektive, iz katerih vam bomo skušali prikazati, kako ima«* razvit razvedrilni šport me* delavci. Morda bodo ti podatki najbolj točni za zimske delavshft Športne tekme, saj je bila pred nedavnim zaključena letošnja smučarska sezona. V ISKRI AKTIVNI VSESTRANSKO Kranj — V tem delovnem kolektivu so pravzaprav doma skoraj vsi kranjski vrhunski športniki, bodisi nogometaši, atleti, ro-komotaši in drugi. Razen tega imajo med svojim delovnim kolektivom precej ljudi, ki se ukvarjajo s športom kot razvedrilom. Kar poglejmo, katere športne pa-nr-"p prevladujejo med delavci v Iskri. Letošnjega sankaškega tekmovanja se je udeležilo preko 50 «|IH|M"" mmmii'1't'"!' KAM čez praznike? delavcev. Pravijo, da bi bila udeležba še večja, če bi se tekmovanja udeležila tudi mladina. Sedaj so nastopili predvsem starejši. Tudi tekmovalk bi bilo lahko precej več. Letos so organizirali tradicionalno smučarsko prvenstvo Iskre na Joštu. Sodelovalo je preko 50 članov delovnega kolektiva. Vsekakor pa je bila osrednja letošnja športna prireditev za delavce Iskre tekmovanje v alpskih disciplinah v okviru poslovnega združenja »Avtomaeije« kjer je nastopilo preko 130 tekmovalcev. V Iskri se ne ukvarjajo samo z zimskimi športi. Prav za začetek letne sezone so otvorili prenovljeno rokometno igrišče in organizirali turnir, ki so se ga udeležile vse gorenjske rokometne ekipe. Razveseljivo je to. da vsako dopoldne med malico delavci na tem igrišču igrajo rokomet, ali odbojko na bližnjem odbojkarskem igrišču. Kadar je nogometno prvenstvo tovarne, sestavijo tudi pet nogometnih moštev, ne smemo pa pozabiti strelcev in seveda zelo aktivnih šahistov. Da je športna dejavnost v Iskri tako razvita, gre seveda vse priznanje sindikalni podružnici, ki res skrbi za razvedrilo svojih delavcev. v planiki Športno društvo Ce gremo od tovarne Iskra po cesti ob Savi naprej, pridemo do tovarne čevljev »Planika«. Tu prav v tem času vidiš lahko prenapete medobratne nogometne tekme. Povedali so, da sodeluje na njih kar 60 nogometašev-delav-cev. Razen tega pa ena ekipa tekmuje v gorenjski nogometni ligi. Planika je edino podjetje na Gorenjskem, ki ima organizirano športno društvo. Razen nogometašev so v Planiki zelo aktivni keg- 400.000 dinarjev. NA JESENICAH: ŽELEZARNA IN SPORT STA ENO Ta trditev popolnoma drži. Kdo ne pozna jeseniških hokejistov, ki so letos že petič zapored osvojili naslov državnega prvaka. Prav to moštvo sestavljajo mladi delavci iz Železarne. Kdo ne pozna imen Pečar, Lakota, Zaje, vsi ti so iz Železarne. Razen vrhunskih športnikov, pa se v Železarni ukvarja s športom skoraj vsak tretji delavec. Sedaj tik pred pričetkom X. jubilejnega mladinskega festivala je sodelovalo na športnih predtekmovanjih v nogometu, odbojki, kegljanju preko 850 mladih železarjev. Ne smemo pa pozabiti, da so letos od 25. do 29. januarja uspešno organizirali zimske športne igre železarske mJadine pod pokroviteljstvom Iarršnega odbora sindikalne podružnice. Namen teh iger je bil, da bi še v večji meri vzbudili zanimanje med mladino iz obratov jeseniške železarne, kakor tutff iT, bližnje okolice, da sode-luj*fc» na zimskih športnih tek-moavnjih. Na t«eh igrah je sodelovalo preko 250 tekmovalcev. Se bi lahko pisali o športnikih v Železarni in o njihovih uspehih, toda prostor nam je v listu presko-po odmerjen. Sport med delovnimi kolektivi je precej razvit tudi v Škofjeloških podjetjih, v Loški tovarni hladilnikov, v Predilnici na Trati, nadalje v Tržiču, kjer se zlasti odlikujejo smučarji iz Bombažne predilnice in tkalnice. Skratka lahko ugotovimo, da je šport med delovnimi kolektivi že sedaj v začetku, dokaj dobro razvit. Na vsak način ga bo treba še bolj utrditi in ga organizirati tako. da bodo tekmovanja med obrati v različnih športnih panogah skozi vso leto. Seveda šport v delovnih kolektivih je treba gojiti tudi načrtno. Prvič bi ga morali gojiti predvsem v taki obliki, da delavci določeno športno panogo načrtno trenirajo in potem v njej tudi tekmujejo. Razvedrilni šport pri drugih bi moral biti v tem, da leti kopajo, da plavajo, kegljajo in podobno. Razen tega' pa bi morali uvesti v delovne kolektive kot stalno obliko rekreacijskega športa, da bi ▼ času dopoldanske polurne malice pripravili ustrezne vaje in vadili ter se tako še bolj utrdili za delo. m. Zivkovič Ob žici okupirane Ljubljane 30 ekip TVD z Gorenjske Priprave za letošnje tekmovanje »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki bo v nedeljo 7. maja so v polnem zamahu. Prireditelji pričakujejo, da bo sodelovalo na tej prireditvi približno 2000 ekip. Zadnje prijave pričakujejo danes, 28. aprila. Značilnost letošnje prireditve bo zlasti v sodelovanju številnih reprezentanc iz evropskih in afriških mest in dežel ter večja udeležba sposobnih tekačev »-maratoncev«. Kvalitetno sposobne reprezentance z zmagovalci na maratonskih tekih so najavili iz Moskve in Leningrada. V peijski reprezentanci iz Varšave j« prav tako znani Gugala, iz Londona Cheliby itd. Iz Kaira je prijavlje- na udeležba sedmorice tekačev. Prav tako je pričakovati sposobne atlete iz Osla in Etiopije. Koliko udeležencev bo iz našega okraja še ni znano, ker rok prijav še ni zaključen. Doslej so samo društva TVD Partizana prijavile skupno 30 ekip, in sicer iz Kranja, Škofje Loke, Straži šča, Tržiča, Visokega, iz Gorij, iz Desnice, Jfesenic, Vogelj in Trboj. Z več ekipami bosta sodelovala SD Naša športna prognoza Mladost in SD Triglav iz Kranja, kjer se prijavlja ekipa nogometašev, atletov in smučarjev. v večjem številu bo sodelovalo v teh tekih tudi SD Jesenice, kjer ee prijavljajo hokejisti, atleti, nogometaši, odbojkarji in drugi. Organizacije rezervnih oficirjev pripravljajo po eno ekipo v vsaki občinj. Več ekip pripravljajo planinska društva, strelci iz Gorij pripravljajo svojo ekipo itd. Pričakovati je, da se bodo tudi letos nekatere ekipe uveljavile na tej prireditvi spričo sistematičnih treningov in priprav v zadnjem času. * L * Zmaga Triglava? Kranj — V nedeljo, 30. aprila ob 20. uri, bo v koncertni dvorani Delavskega doma koncert Akademskega pevskega zbora iz Zemuna Istega dne ob 9. uri bo na igrišču Mladosti tradicionalni ženski med- | društveni rokometni turnir. Jesenice — V soboto, 29. april" ob 19.30, bo v gledališču »Toneta Cufar ja« koncert komornega zbora DPD Svoboda Jesenice in pa srečanje tntarih jeseniških aktivistov. Naslednjega dne, v nedeljo ob 10. uri, bo matineja slovenskega filma v vseh kinodvoranah občine, ob 19.30 pa bo v Cufarjevem gle-'usedal i.šču akademija. Rovt pri Planici — 1. maja o! 10. uri bo tu veliko prvomajske srečanje. Pri proslavi bosta sodelovala pevski zbor -France Prešeren« in pevski zbor osemletk--»Lucijan Seljak« iz Stražišča •er recitator j i. Zelenica — V nedeljo, 30. aprila bo na Zelenici tekmovanje v veleslalomu z mednarodno udeležbo. Start bo ob 10. uri. Tekmovanje organizira Smučarski klub Ljubelj iz Tržiča. Rateče — V ponedeljek, 1. maja, bo tamkajšnje Turistično društvo priredilo ob 13. uri »Rateško oh-cet«. Na oheeti bodo prikazani stari rateški običaji. Posavec — V počastitev Praznika dela priredi Turistično društvo Posavec prvomajsko rajanje, ki bo v turističnem domu na Brdu pri Ljubnem. Igrali bodo Veseli fantje TI-3 iz Hlebe in sicer 30. aprila in 1. maja, obakrat ob 15. uri. Tržič - V soboto, 29. aprila ob 19. uri. bo svečano zborovanje na Tr pa so tudi že dnr';' zapore °" ma zmagali. To je vsekakoi e:!rnz tesnega sodelovania med vodsiV* osnovnih šol in Sahcvrk'm društvom Kranj. Tekmovanje je dobro izvedlo šahovnko društva Krnni, v sudovanju z Zvezo prMateljev mladine okraja Krapj, ki je zn vss n'l~ stopajoča moštva preskrbela boga" ^ate nagrade. 6 Letošnja »Štafeta rrdadesti* je na Gorenjekem petekala p° poteh v skupni dolžini 405 k™* *^ Slafelno palico .je no.dlo 1825 *e kačev, spremljalo pa jih jc &e tisoč 6ifi tekačev in pa ' k0;e' sarjev, 85 mr.<«r:^:>v in t* avtomobilov. Štafete so nosile pozdravnih pisem.